^ dan razen «obot, nedelj in praznikov.
Issued daily except Saturday«, 1 Sunday« »"d Holiday«
PROSVETA
• f * . » «
glasilo slovenske narodne podporne jednote
Urednilkl in upravniški prostori: 2637 South Lawndale Ave.
Office of Publication: 2657 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4004
.YEAR XXXVIII
Cena llata Je St.00
ior zaradi
(vedno v
i ki in Bevin vztra-pri svojem stališču
(0L1TEV SODNI-IV PREDLAGANA
_ >n, 6. febi.—Člani var-iega sveta Združenih naro-so ponovno vzeli v pretres med Rusijo in Veliko Brlijo glede Grčije na tajni se-r ie trajala dve uri. Na*na-pravi, da se niso mogli spo-neti glede končanja kontro-Danes se bodo ponovno in nadaljevali diskuzije itski zunanji minister Er-Bevin in Andrej Višinski, podkomisar za zunanje Eve in načelnik sovjetske de-cije, vztrajata pri svojem Icu. Vprašanje je, ali bodo sveta objavili deklaracijo, obdolžitve Višinskega, da ročnost britskih čet v Grči-jraža svetovni mir, neuteme-t. Mnenje prevladuje, da se lasla formula z» dosego spo-ima. '	.
jrman O. Makin, reprezen-Avstralije in predsednik lostnega sveta, je apeliral na ina in Višinskega, naj se po->ta. Bevin je prej zahteval ro od članov sveta, da brit-čete v Gičiji ne ogražajo ovnega miru. Thanasses les, grški poslanik v Lon-in član grške delegacije: nI trditev, da so britske dospele v Grčijo z dovolje-*rike vlade. — ' ■ Kmund Modzelewski, naČel-poljske delegacije, je pred-1, naj varnostni svet vzame manje izjuve Višinskega in ina in -se Joti drugega dela. InsJci se je ^joslužil pravice Iranja, ko ie bila predložena wucja v prilog Veliki Brita-S tem je prepreči} diplo-jicni poraz svoje delegacije. [ove potežkoče so se pojavile »di pritožbe in protesta čla-sirijske in lebanonske dele-foe. Ti so zahtevali odpoklic Jskih in francoskih čet iz Si-•n Lebanona. Varnostni bo danes razpravljal o pro-n.
iward R. Stettinius, načel-t ameriške delegacije, je predal izvolitev sodnikov za novo Narodno sodišče. Pričakuje [da bodo sodniki izvoljeni ds-ali jutri.
Amerika naj razgali mik produk-
inator Pepper ari ljudstvo
Zlobna propaganda Pfoti Rutiji
Odbor bo priporočal zvišanje plače
Reprezentanta klav-niške unije odpotovala v Washington
Waahlngton, D. C., 6. febr.— Posebni Trumanov študijski odbor, ki je vodil zaslišanje o konfliktu med unijo klavniških delavcev CIO in kom pan i j ami, bo priporočil zvišanje plače za 16 centov na uro Zvišanje bo moral odobriti odbor za mezdno stabilizacijo, preden stopi v veljavo.
Lewis J. Clark, predsednik klavniške unije, in Ralph Hel-stein, pravni svetovalec unije, sta odpotovala iz Chicaga v Washington. Pred odhodom sta izjavila, da bo priporočilo štu-dilskega odbora predloženo članom unije v odobritev.
Poljedelski tajnik Anderson, ki je prevzel klavnice v imenu federalne vlade, je rekel, da bo storil korake, aa priporočilo odbora stopi takoj v veljavo. Ali bodo cene mesu zvišane, še ni gotovo. Klavniške kompanije so izjavile, da ne morejo zvišati plač brez zvišanja cen.
Klavniški delavci so bili za-j vojevani v stavki od 15. do 28. januarja. Stavka je bila o klicana, ko so kompanije odbile zantevd za zvTKanje plače za 25 centov na uro
Unija Amalgamated Meat Cutters & Butcher Workers ADF je tudi zahtevala zvišanje plače za 25 centov na uro. Pozneje je zahtevo revidirala in sprejela zvišanje za 15 centov na uro. Ta ima okrog 135,000 članov.
naciste v Argentini
Apel na ameriško poslaništvo
Buenos Aires, Argentina, 6.
febr.—Vodilni list La Critica je objavil uvodnik na prvi strani z apelom na ameriško poslaništvo, naij razgali imena nacistov v Argentini.
"Argentinska javnost še vedno čaka na razkritje ameriškega poslaništva o manevrih nacistov v Argentini," pravi uvodnik. "Mi moramo čakati in to v času, ko se razgalja omrežje laži, intrig in obrekovanja, ki je značilnost nacijskih kač. Ameriško poslaništvo še ni razkrilo vse resnice, Čeprav je dalo zadevno zagotovilo."
Uvodnik dal,e pravi, da bi bilo v interesu Argentine in Amerike, če bi ameriško poslaništvo razgalilo identiteto nacistov v Argentini. To bi omogočilo drastično Čistko. V Argentini ne bi smelo biti prostora za naciate in fašiste.
York. 6 febr. — Sena-Pfpper, demokrat iz Floride, posvaril ameriško ljudstvc, J* na delu grupa sebičnih in testnih ljudi, ki bi rada *ecila svetovni mir na osno-*atero Je začrtal pokojni «*dnik Roosevelt. 'PPer je govoril na banketu »vjjanake lige za politično Dejal je, "da sile reakcijo zlobno propagando >°vjetskl Rusiji iz bojazni " ^ocjo in enotnostjo ruske-Ijudstva"
»ator je rekel, da ista reak-* nP"zicijo proti ameri-f*ojilu veliki Britaniji. * ljudstvo je opocoril Urnost, zaeno pa je ape-
'naj ne nasede zlobni
''P^andi.
opazovalci
>'/*/! u Grčijo
>rl °rti»< •• '*br.-Prvi ■ ''pa/.ovalci so dospeli v J; )ptw>veli bodo volitve, ^ vršile 31. marca. Ve-d,	* Francija bosta
' opazovalce v Grčl-
Avstrija zahteva južno Tirolsko
Nota dostavljena vladam velesil
Dunaj, 6. later. — Avstrijska vlada je poelula noto vladam Rusije, Velike Britanije, Amerike in Francije v kateri naglasa, da ji mor« Italija odstopiti južno Tirolsko. Ta je prišla pod Italijo po zakl j učenju prve svetovne vojne.
Avstrija je izrazila voljo, da Italije obdrži hidroelektrične naprave v južni Tirolski in da sodeluje z njo v razvoju virov nove sile. Italijanski prebivalci v pokrajini lahko dobe avstrij-sk održavljanc.vo ali pa obdrže italijansko državljanstvo.
Italija se b, upirala zahtevi avstrijske vlade. Boji se predvsem izgube Brennerskega prelaza, strategične obmejne trdnjave. Avstrija je zagotovila Italiji pomoč pri zgradnji pristanišča ob Donavi, ki ga potrebuje za trgovino s Cehoslovaki-jo, Poljsko in Ogrsko. .
Prej je Avstrije apelirala ns zavezniške države za razpis plebiscita, pri katerem naj bi prebivalci v južni Tirolski odločili zs ali proti združitvi z Avstrijo.
Omejitev francoske oboroiene sile
Pariz, 6. febi—Novi finančni minister Andre Philip je predlagal znižanje francoske oborožene sile, ki Keje zdaj 700,000 mož, na 400,000 mož. Narodna skupščina je prej sprejela predlog glede znižanja stroškov za vzdrževanje at made.
Eden napadel delavsko vlado
Bivši zunanji minister obsodil socializem
London, 6. febr, — Anthony Eden, bivši zunanji minister, je v imenu konservativne stranke v nenavzočnosti W i n s t o n a Churchilla napadel politiko britske delavske vlade. Dejal je, da hoče pretvoriti Veliko Britanijo v socialistično državo.
"Mi moramo omejiti oblast privatnega industrijskega monopola, toda predvsem se moramo izogniti izkušnjavi, zapopa-deni v programu delavske vlade, ki hoče izročiti kontrolo našega ekonomskega in socialnega življenja državni mašini," je dejal. "V deželi, v kateri življen-ski obstanek slehernega posameznika zavisi oi vlade, ne more biti resnične svobode. Labo-riti so prežeti z ideološkimi predšodki. Zavzeli so stališče, da moramo vsi prisegati na njihove dogme. Politika popolnega socislizma stremi za koncentracijo vseh sredstev produkcije, distribucije in izmenjave v rokah države."
Politični opazovalci sklepajo iz Edenovega govora, da bo konservativna stranka vodila opozicijo proti sprejetju progrsms delavske vlsde v parlamentu. Eden je v svojem govoru ignoriral zunanje zadeve, ostro pa je obsojal notranjo politiko delsv-ske vlade. Obdolžil jo Je, ds je šla preko svojega mandata, ko se je izrekla za podržavljenje civilnega letalstva In komunikacijskega omrežja. Dalje ji je o-čital, da akuša obdržati vojne kontrole in da je odgovorna za omejitev produkcije,
Eden je protestlrsl proti trošenju delovne sile, ki je glsvni faktor v ovirsnju industrijske ekspanzije. Dejal je, da je bilo v decembru še vedno uposlenih v vojnih tovsrnah 2,500,000 delavcev. Produkcija premoge pada, čeprsv se je vlada Izrekla za podržavljenje premogovnikov.
jo, ne pa Rusi>. Slednja je Izjavila. da ae ne mara vmešavati v grške notranje zadeve.
Krznarska unija podprla stavkarje
New York. 4. febr,—Krznarska unija CIO je priapevala 9100,000 v sklad za pomoč stav-ksrjem po vsej deželi. Zadev-no naznanilo je objavil Ben Gold, predsednik unije.
Angleški igralec Arliss umrl
London, 6 febr.—George Ar-lies, gledališčni in filmski igralec, je umrl na svojem domu v Maid n Htllu. On je bil več let v Ameriki/' jOt? smrti je bil star 77 let.
cue jekla v nemčiji določena
Vodilne zavezniške dr-iave naznanile dosego sporazuma
DELNO UNIČENJE INDUSTRIJ
Berlin, 6. febr.—Reprezentan-tl Rusije, Amerike, Velike Britanije in Francije, ki tvorijo svet za kontrolo Nemčije, so se sporazumeli in določili kvoto produkcije jekla v Nemčiji. Sporazum je najvažnejša odločitev glede bodočnosti Nemčije.
Vprašanje pred reprezentanti štirih velesil, ki vladajo Nemčijo, je bilo: "Ali naj se nemška težka industrija uniči?" Odgovor je bil: "Da, delpma."
Zavezniški svet za kontrolo Nemčije je zaključi), da mora kapaciteta produkcije jekla znašati 7,500,000 ton to leto, naslednja leta pa 5,800,000 ton. Dolo-čiev večje produkcije zavisi od sveta.
Zaključek v bistvu pomeni zavrženje načrta, čigar avtor je Henry Morgenthau, bivši ameriški zakladnik On je predlagal popolno Industrijsko razorožitev Nemčije, da ne bo nikdar več ogražala miru. Nemčija naj bi postala poljedelska država.
Na .drugi strani pa je zaključek poraz za zagovornike "mehkega miru" za Nemčijo. Ti so proti uničenju nemških industrij. Nemčij« n^Tbi ponovno poetela -močne- eoj aSka drževk in kot taka ščitilo ostali svet pred sovjetsko Rusijo. Zagovorniki "mehkega miru" i:a Nemčijo so nekatori Angleži in Američani. Vodilna osebnost med temi je Robert D. Murphy, ekonomski in politični svetovalec ameriške vojaške vlade v coni ameriške okupacije. Murphy je zbolel in nuhaja se v bolnišnici. Zanj govore njegovi pomočniki in svetovale!.
Reprezentanti Rusije so predlagali omejitev produkcije jekla v Nemčiji na 3 000,000 ton. Argumentirali so du je predlog v soglasju z zaključki, ki so bil sprejeti na konferenci velike trojice v Potsdamu.
Po pogajanjih in diskuzljsh ki so trajale več lednov, je bil končno dosežen sporazum med reprezentanti štirih velesil in določena kvot? produkcije jekla v Nemčiji.
Vlada zasegla vlačilne ladje
Voditelji stavkarjev sklicali tejo
New York, 6. febr,—Urad o-brambne trarupoi tacije je zasegel vlačilne ladje na odredbo predsedniku Tiumana kot posledica stavke članov unije Ameriške delavske federacije, ki je u-stavila promet v newyorški luki. Lawrence C. Turner je bil imenovan za upravitelja zaseženih ladij.
Stavka je paralizirala dovoz živil in premega v New York. Truman je Izdal odredbo glede zasege vlačllnih ladij na podlagi vojne oblasti,' katero je dobil od kongresa.
Voditelji stav kar jev so sklicali sejo in izjavili, da bodo apelirali, naj se vrnejo na delo. Stavkarji zahtevajo zvišanje plače, skrajšanje delovnega tedna na 40 ur in zboljšanje delovnih pogojev.
NewyorŠkl župan O'Dwyer je pozval voditelje unije v mestno hišo in jim odprto povedal, da je položaj kritičen. Konference v mestni hiši se je udeležil tudi Joseph P. Ryan, predsednik mednarodne unije pristaniščnih delavcev ADF. O'Dwyer je dejal, da je stavka povzročila a-kutno pomanjkanje premoga,
Civilna kontrola atomske energije
Ameriška trgovska zbornica pojasnila stališče
Washington. D. C„ 6. febr.— Ameriška trgovska zbornica se je postavila na :tran onih, ki zahtevajo, da mora priti atomska energija pod civilno kontrolo. Njeno stališče sta pojssnils Dun lup C. Clsrk. načelnik odbora zbornice za narodno obrambo, in Harper Sibley, načelnik odbors zs mednarodne povojne probleme.
Oba sta predhgala, naj se kontrola stomske energije iztr-gs Iz rok srmade zaeno pa ata nagiasila, da je Ameriška trgovska zbornica proti uporsbljanju atomske energije kot orožja. Atomska energija naj bi služila industrijsm.
"Ameriška trg« vska zbornica podpira načelo, ca atomska e-nergija ne sme postati vojno o-lo/je," sta izjavita. "Amerika naj koraka naprej po poti, ki vodi v mir, zaetio pa naj obdrži tajnosti produkcije atomske borobe. dokler ne bo začela funkcionirati organizacija Združenih narodov N
Na drugi strani pa sta se
Morgenthau svari pred fašizmom
KfHika ameriške
zunanje politike
Milwaukee, Wis,, (J. febr. —
Henry Morger.thau, bivši federalni zakladnik, je dejal, da je Amerika, ker nI prevzela vodstva v zatiranju fašizma v Španiji in Argentini, odgovorna r.a podvig istih sil. proti katerim se Je borilu v vojni. On je govoril na »ejl odbora za politično ukcijo.
"Ako je še kdo, ki Je uverjen, da je fašizem zgolj notranja zu-deva prizadetih držav, mu moram povedati, da so fašisti v Španiji in Argentini uatanovili podls,jo podvigu svojega gibu n/ti, ki Ishko povzroči tretjo svetovno vojno " je dejal Mor-genthsu. "Franco v Španiji In Peron v Argentini imeta zu-slombo pri fašistih. Demokracije'So razdeljene glede načel, za katere so >e borile, In bi rade pozabile na vojno. Španija in Argentina sta dali zavetje nacistom in fašistom, bogastvu, ki gs posedujejo, da lahko propu-girajo svojs načela in Ideje Predtfcdnik Trurmn in državni tajnik Byrnes to dejstvo tgnori-ratu."
Morgenthau je dalje rekel "du Amerika nosi velik delež odgovornosti zs podvig fašizma Njena politika naprsm Španiji in Argentini je preizkušnja a-merlške integralnosti. Mehika Francija in Urugvaj se zaman trudijo v prizadevanjih, da pridobe Ameriko in Veliko Britanijo za odločno akcijo, ki naj bi izločila španski in argentinski fašizem. Izločitev fašizma je potrebna v interesu svetovnega miru."
Amerika in Anglija priznali rumunsko vlado
Laboriti zmagali ' pri volitvah
' Ijondon, fl febi, — Delavska stranka je zmagala pri nado-mestnih volit, ah v Prestonu Njen kandidat E A. Shscklrton je bil Izvoljen za Mmlanca. Nadomestne volitve so bile lazpi-sank* po smrti poslanca J, W. Sunderlanda. konservativca.
Clark in 8ibl*y izrekla za obvezno vojaško službo. Izjsvila sta, da Ameriška trgovske zbornica podpira zadevni zakonski načrt, ki je pred kongreeoin.
Domače vesti
k Is Mlnneeote
Duluth, Minn,—1Tukaj Je umrl Rude Barič, star 60 let in domu blizu Starega Trga pri Kolpi nu Dolenjskem. V Ameriki je bil 40 let, večinoma v Evelethu. Na Aurorl zapušča omošeno sestro.—V bolnišnici St. Marya ae zdi-avl John Švab iz naselbine Ely, ki se je prod kratkim vrnil od vojakov.—V isti bolnišnici je prestal operacijo vojni veterun Raymond Pot>čnik.
Častno odpuščeni
Gowanda, M. Y.—Iz vojaške službo so bili častno odpuščeni sledeči slovenski fantje: Frank Oman, Charles. Tony in Joe Korbnr, Jphn in Frank Straus, Frank Samson, Joseph Zumer, Frank, Thomas in Joseph Ster-nishu, John Oyach, Louis Leonard, John in Albert Vonchinn, John Klancer, Joseph In Charles Povhe, Emll in Henry Kaluža, Stanley Korbar, Silvester Ye-zek, Frank Palčič, Joseph Wld-goy, Tony Klun, James Rus. Einll Kosich, Vincent Louine, Raymond In Frank Huch, Joseph Nagllch Frank Buschay, Henry Korbar. Henry Evans, Charles Routtt, Henry Sever, Joe Krall, Henry Oyach, Joseph Matekovlch, Charles Cordon, Robert In Theodore Palčič. Omenjeni fantje in mladi možje so ae bojevali na raznih frontah v Evropi in na. Pacifiku.
' Clevelandake vesti Cleveland, O—Dne 1, t. m. Je umrl Anton Korošec na posledicah poškodb, ki lih je dobil v avtni nesreči. Star je bil 61 let in doma Iz vasi KA pri Velikih Laščah. Zapušča ženo, tri sinove, pet hčera In pet vnukov, v Minnesoti pu Vata,—Med žrtvami v požarni I utustrofi v domu za onemogle dne 2. feb. Je bil tudi Kazimir Paduvič, star 74 let. Tukaj zapušča trt sinove In dve hčeri,—Dilje je umrl Ivan Čop, star 63 let In doinu iz Smrečju. Tukuj zupušču sestro in dva nečaki..—Staršem Frank in Marie Prljitelj Je umrl pet mesecev stur rinček Robert.
Sporazum med Rusijo in Ameriko
Ustanovitev začasne korejske vlade
Seoul, Koreja, (J febr,—A me-rika In Rusija sta naznanili do-sego sporazumu glede ustanovitve začasne korejske vlude.
Sporazum jc rezultat razgo-gorov med reprezentanti Amerike in HusiJo, ki so se pričeli pred tremi tedni. Uradni komu-nike pravi, da je sporazum v soglasju z zaključkom, ki Je bil spiejet na konferenci zunanjih ministrov treh velesil v M<*kvl. Zaključek do'oču petletno zavezniško povurjeništvo Koreje, ki Je bilu 40 H pod Juponsko dominacijo.
Skupni komunike pravi, da so se poveljniki ruskih in ameriških okupacijskih sil zedinill glede ustanovitve posebne komisije desetih členov. Ta se bo kmalu lotila Jela v zvezi s formiranjem začasne korejske vlade. Amerika in Husija bosta i-mell enako represented jo v ko-misiji.
Tiskarska stavka v Clevelandu končana
Cleveland, O, 6 febr -ClanI tiskarske unije ADF so se izrekli za preklic stavke, ki Je u-stavila izhajanje treh tukajšnjih listov. Stavka je bila oklicana 5. januarju Kmmett O'Flanna-gun, piedsedfiik unije, je dejal,
Skupne diplomatične smernice za bivše so-telitne driave
RAZPIS SPLOŠNIH VOLITEV
Waahlngton, D. C.. 6. febr.— Državni department je naznanil, da je Ameriki priznala rumun-»ko vlado, katere predsednik je
Peter Groza. London je Istočasno naznanil, du je tudi Velika Britanija priznala to vlado v soglasju a provizijami dogovora, ki je bil sklenjen na konferenci zunanjih ministrov v Moskvi.
Akcija poinent skupne diplomatične smernice treh veleail naprum bivšim aatelltnlm državam z izjemo Bolgarije, Amerika in Velika Britanija še niata priznali bolgarske vlade, katere predsednik je Kimon Georgijev, Na konferenci v Moskvi so ae Molotov, Byrnes in Bovtn, zunanji ministri Rusije, Amerike in Velike Brltnilje, sporazumeli, du mora Georgijev, kakor Groza, razširiti avejo vlado s uklju-čenjem dveh reprezentantov demokratičnih grup, Georgijev še ni razširil svojega režima v smislu sporazuma in to jo vzrok, da Amerika in Velika Britanija od-laiata a priznanjem.
Naznanilo, do je Amerika priznala rumunaku vlado, vsebuje izju^a državnega departments. Objavljena je bila več ur po na-znanššivv Bukarešti. Naznanita vsebuje besedilo note, katero je doitavil svetu rumunaklh ministrov Burton Y Berry, ameriški politični nprezentaiit v Bu-kuiešti, Notu uključuje zagotovilo rumunske vlade, da bodo kmalu ruzpisunu splošne volitve. . Amerika bo imenovala poslanika zu Kumunijo. Besednik državnega department« Je dejal, da je premier Groza razširil svojo vlado z imenovanjem dveh novih ministrov. To ata Emil liutiegunu, cLn kmečke stranke, in Mihuil Iioinnlceanu, Član liberalne stranke
Grozu je naznanil, da se bodo volitve vršile / bližnji bodočnosti. On Je dul tudi zagotovilo glede avobode tlaka, govora, vere In zboiovunja.
Japonski gšneral Simomura aretiran
Tokio, 6. febi .—General Sada-ši Šlmomuru, bivši vojni mini-iter, Je bil uretlrun In odveden v Ječo, On Je obtožen, da Je odredil eksekucljo treh tfctnerl-ških letalcev, ki so bili ujeti jpo prvem nupadu na Tokio. Šlmomuru bo postavljen pred mednurodno iodišče kot vojni zločinec,
* . <
Kongresna preiskava uprave ieleznic
Washington D. C., 6, febi — Senatni odsek za meddržavno trgovino je soglasno odobril resolucijo glede kongresne preiskave uprave železnic, ki 90 v korikur/u. Resolucijo je predložil »en ji tor Wheeler, demokrat Iz Montane in r ačelnik tega odseka,
Obreina strata rešila 281 potnikov
Ketchikan, Alaska, 6, febr.— Ameriška obrežna straža je rešila 281 potniki.v, ki so bili na IMttniku Yukoi.u, kateri Je v viharju treščil ob pečine in se rez-klul na dvtrie Na parnlku ae je nahajalo 4f*l potnikov. Upanje je, da bodo vsi rešeni.
da je bila rešl'ev mezdnega apo-rs predložena arbitražnemu odboru treh članov. Trije Usti— Plain Dealer, News lir Press—
bodo ponovno izhajali.
PROSVETA
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE
JEDNOTE
Organ of and publiahad bj Slovan« Notional Bonofii Society
Naročnina aa Zdruieno dršave (isveo Chioaga) in Kanado IMO
na loto. »3.00 m pol lota, 11.50 aa četrt loto) aa Chicago in Clcoro $7.50 aa celo loto. S3 71 aa pol loto; aa Ineeemstvo M M. •
Subscription rotesi tor t ho United States (except Chicago) and Canada MJM per year, Chicago and Cicero 17 JO per year, foreign countries fl.00 per fig.
Cene oglasov po dogovorna—Rokopisi doplasv in nenars6»aih člankov se ne vračajo. Rokopisi literarne vsebino (črtice, povesti, drene, pesmi Ud.) se vrnejo pošUJatolju le v slučeju, če Je priloiil
, Advertising rates on agreement.—Manuscripts of and unsolicited articles will not be returned. Other such as stories, plays, poetrs, etc., will be returned to sender onlf when accompanied by self-addressed and stomped envelope.
Naslov na vse. kar ima stik s listom: PROSVETA 2SS7-59 So. Lawndale Ave., Chicago, Illinois
dobili Kočevsjrji karte in ns r so dpmači morali fflustiti, ko L#o m izgnani v Nemčijo v la-Prebivalstvo s Hrastja in
so vse iztirsli. Na Gorici
Datum v oklepaju na primer (February 24, 1046), poleg vaiega J mena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, ds se vam list ne ustavi.
Zopet kujejo meje...
V Londonu zopet kujejo nove meje, nove tako zvane mirovne pogodbe. To delajo po vsaki vojni, kajti vojne se končno vrše za prestsvljanje mej, za investicijske in trgovske trge, za sfere vpliva. Visokodoneča gesla o demokraciji, štirih sli ps tudi desetih sVobodah, o pravicah zatiranih -n podobno so le visokodoneče fraze, ki so potrebne za omamljenje širokih ljudskih mas, ds z navdušenjem potisnejo svoje dozorele sinove in zdaj tudi hčere v klavnico, Brez takih fraz bi bMe vojne oropane vsega sija, vse "privlačnosti" ,,.
Poleg delegatov prve skupščine nove Zveze narodov so zdaj v Londonu zbrani tudi veščakl zmagovitih sil, da v Evropi začrtajo nove meje, da si razdele vojni plen, kolikor tega še ni storila velika trojica v Potsdamu. Na zeleni mizi so zdaj Italija, Rumu-nija, Bolgarija, Ogrska in tudi Finska, vse sstelitke poraženega osliča. Besedo pri zeleni mizi imajo le veščskl Amerike, Anglije in Rusije in kar se Italije tiče, tudi veščakl Francije, Kitajci so pa le "Idbicerji."	,
Ti veščakl, zastopniki zunanjih ministrov, bi se imeli sestati pri Um delu še lani, takoj po potsdamskl konferenci, toda vsled silovitega boja med Rusijo in Anglijo za sfere vpliva in zs dominacijo Evrdpe, Je vsa stvar padla v vodo in sestavljanje mirovnih pogodb je bilo odloženo. Zadnja moskovska "konferenca treh zunanjih ministrov se je vasj toliko sporazumele, da se končno prične ■ tem delom, kakor tudi, kdo naj ima beaedo, kar je bila najbolj
sporna kost.	c
*
ZaČrtavanje novih meja*v Evropi, ki Je razkosana na par ducatov "suverenih" držav, «v katerih je nacionalizem razvit do viška in izmed katerih ni niti ena homogena, to je brez narodnostnih manjšin, bi ne bil noben špas niti za najbolj modre in po pravici stremeče Salomone. Sploh ae še ni rodil Človek, ki bi v sedanji Evropi mogel začrtati pravične meje, s katerimi bi bile zadovoljene vse države, vsi prizadeti narodi sli narodnosti. Ts problem bi bilo mogoče rešiti ns splošno zadovoljhr način le v kreiranju evropske federacije, v kateri bi bili vsi narodi enakopravni. Ampak ts glas je danes glas upijočega v puščavi.
Toda kjer pri zeleni mizi začt tavajo in diktirajo nove meje imperialistični interesi, kskor so jih pred 25 leti v Versaillesu, kakor so jih lani v Potsdamu ln kskor jih zdaj m Londonu, to pomeni, ds o pravičnem miru sploh nI nobenega goyora, marveč je le se-jsnje starih ln novih vzrokov za novo vojno. Ako bi svet danes ne bil tako rszbit ln uničen, bi se v resnici Že jutri raztreščil v novem svetovnem poUru. Te vzroke seje velika trojica tako brutalno in cinično, ds se lahko v grobu ns ves glas krohoče sam Machiavelll, ki je učil, da je prevsra ln dvoobraznost v politiki velika čednost. V primeri z današnjo "power politics" ln cinizmom, so bili kovači versajskega miru le slabi Imperialistični dile-
tantl.	• • *
*
To nas privede do točke, o kateri želimo spregovoriti par besed ln kstera najbolj zanima Jugoslovane, posebno pa Slovence in Hrvate tako v starem kraju kot izven njega. Ko smo zadnjo nedeljo či ta h v depeši Fredericka Kuhs, londonskega poročevalce Chicago Suna, da je Byrnes<>v namestnik James C. Dunn v komisiji zs sestavo mirovnih pogodb predlagal v imenu ameriške vlade, naj bo nova meja med Italijo in Jugoslavijo začrtana na približno isti točki kot jo zahteve italijanska vlada—na tako zvanl Wilso-novi točki—skoraj nismo mogli verjeti.
Ce bi obveljsla ts točka, potem bt po Izjsvl Edwarda Kardelja, ki je načelnik Jugoalovsnake delegacije v Londonu, ostalo približno dve tretjini primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov še nadalje pod Italijo. Sicer si nikakor ne moremo predstavljati, da bi Titova vlada hotela kdaj podpisati tako pogodbo, pa naj se zgodi kar koli hoče. Želimo, da tega ne stori niti pod pritiskom ume-tiških in angleških bajonetov, bojnih letal tfi tankov , . .
Torej zs nagrado, ker je akoraj goloroka, raztrgana, lačna, Iz stotiaočerlh rsn krvaveča Titova Jugoslavija držala v šahu več nemških divizij na Balkanu kot sta jih imeli Anglija ln Amerika v Italiji ob višku svoje ofenzive, kakor je pred parlsmentom izjavil sam Winston Churchill, jo hočeta obe tkdržavl lopet nagraditi z novo, še neprimerno večjo krivico kot ae'je zgodila Slovencem in Hrvatom po prvi svetovni vojni. In vse to na ljubo in v korist imperialistične države, Ju je nesramno zasadila nož v hrbet na tla zbiti in umirajoči Franciji.
*
Prej smo rekli, da se še m rodil človek, ki bi mogel v blazno sestavljeni in nacionalistično konfliktni Evropi postaviti povsem pravične meje, s katerimi bi a« zadovoljile vse države, vsi prizadeti narodi. To velja ,tudi glede llalijansko-jugoslovanske meje. Nihče ne more tam začrtati take meje, ki bi zadovoljila obe strani in v kateri bi ne ostala narodnostna manjšina. Tudi nasilna izselitev narodnostne manjšine bi ne bila nobena solucije, kajti to bi bilo prvič brutalno, v resnici posnemanje nacizma, kar žsl delata Poljska in Cehoslovaška. drugič bi ae pa to prej ali slej maščevalo Tudi ni nobena aolucija naailna asimilacija manjšine K tej berbaraki politiki ae je zatekla Italija, tako jtosdfašistične kot Mus-aolinijeva in skušala s silo italijanirirstt A »venske in hrvatske kraje, kakor tudi Nemce v onem delu avstfjsklh Tiro), ki ga Je dobile po prvi svetovni vojni luit vojni'pW Kljub vsej brutalni raznarodovalnt politiki ni dosegla ničesar drugega kot le veliko sovreAtvo od štreni tlačenih Slovencev fcimHrvatov.—O tem še spregovorimo.
IZ URADA "BIG" TONYJA
Oakland, Cel.—Staro leto je že za nami, katero bo ostalo marsikomu v spominu. Leto 1945 ostane zgodovinsko. Cele štiri leta smo čakali, da je prišel dsn — konec vojne. S solznimi očmi čitam pisma naših rojakov v Prosveti in vprašujem, ali je mogoče, ds so na svetu teke zverine v človeški podobi? Žalostno, a je vse resnično! Kako strašno in grozno je trpel naš narod v naši rojstni domovini! Ps pravijo, da je Bog ustvsril človeka po svoji podobi in ds je vse božja volja, kar se godi ns svetu. To mi nikakor ne gre v glavo. Naj bo že kakor hoče, leto 1045 nam ostane v spominu, ker je nam prineslo zaželjeni mir.
Tudi podpisanemu ostane staro leto za vselej v spominu. Prijatelji so nas obdarili z božičnimi karticami; nekaj nsd dve sto smo jih prejeli ip približno toliko poslali. Lepa hvala vsem, kateri ste se spomnili nas na božične praznike! Z veseljem sva jih z našo mamo odpirala in či-tala voščila in pozdrave. Spomnile sva se božičnih praznikov pred letom dni. Kako so bili žalostni I Jaz sem bil v ofenzivi ns domaČi fronti—bolsn v postelji—fantje pa v ofenzivi na bojni fronti, daleč preko morja, daleč v tujini! In nič kaj vesela poročile nismo slišali po radiu s fronte. Ko sem takole poslu-šsl in čitsl, sem premilljsl, če se še kdaj vidimo. Ps se je vse zaobrnilo! Jez sem zmsgal ns domači fronti, fsnts ps v tujini na fronti. Kdo mi bo zameril, če poročam, da smo bili zopet vsi skupaj o božičnih praznikih 1. 1945?
Fsnts sta se vrnila zdrava in Čila. Priznamo, da niso bili v vsaki družini tako srečni kot pri nas in globoko simpatlzirsmo s tistimi slovenskimi starši, katerih sinovi se ne bodo vrnili domov.
Naša družina ni msjhna, čeprav sva sama pri hiši. Dogovorili smo se, da fantome, ki sta se vrnila iz vojne, priredimo "sur-irlse party". Rečeno, storjeno! >ne 12. jan. smo bili vsi zelo zaposleni. Treba je bilo pripravljati vse na skrivaj, ker smo ju hoteli iznenaditl. John je Imel najtežjo nalogo. Zvsbll je oba v svojo hišo in ju zabaval kakor je vedel ln znal. Pa sta le silila, da morata iti za nekaj čase domov, da bosta videla, kako sta mama in papa.
Ko je bila urs že blizu 9. zvečer, Je John telefonirel, če smo Še pokoncu. To Je pomenilo, da pridejo. In res so prišli. V hiši ni bilo nobene luči, samo v kuhinji kot po navedi. John kot
vodja stopi naprej--takrat
smo pa prižgali luč in gostje so zakričali "surprise"! Bile sta tako ginjena, da nekaj čess nista mogla govoriti, ker niste kaj takega pričakovala. Ostalo jima bo v spominu vse življenje.
Odkar sta doma, imamo sko-laj vsak teden party, ker naša družina ni majhna. Skoro vsak mesec kateri izmed naše družine praznuje rojstni dan in tako sta ga praznovala oba vojaka v mesecu Januarju. Naša mama se i »da spomni svojih fantov na rojstni dan; nima nikjer zapisano, kateregs dne je bil kateri rojen, a ona ve kar ns pamet; če jim nima s čim postreči, pe pripravi okusno potico, s katero se jim zelo prikupi. Kadar pripravlja testo za potico, že vemo. da bo od nekoga v d rutini rojstni dan.
Dne' 10. feb. bo pa naše mame rojstni dsn; mi je ie prišlo ns uho, da bomo zopet Jedli potico Tudi njej bi radi priredili ' surprise perty", pa se ne de, to pa zato, ker bo prvikrat ln zadnjikrat praznovala svoj 60. rojstni dsn. Ker Je ne moremo na noben način tznenediti, hočem pa jez s tem, da prilagam k temu poročilu njeno sliko, de boste čitalelji videli, da 60 let še ni tako viaoka starost Kmalu bo 36 let. odkar )e prišla v to deželo in toliko let tudi moje soproga One zasluži več kot pa sa mo sliko v Prosveti i
. Njej gre veliko priznanja, ker je članics SNPJ in društvo 594 je bilo ustsnovljeno v njeni hiši. To je dovolj povedano, namreč ds je izvršila dosti dela zs korist SNPJ. Društvo zboruje še vedno v njeni hiši in členi pridejo pred sejo in izročijo mesečne prispevke naši mami. In kako skrbno opomni domače, kadar je čas plačati društvo! Večkrat se pripeti, ds ji izročijo denar in ona potem vse skrbno prešteje in izroči tajnici, ki je njena hči.

Josephine Tomšič (naša mama)
Rsd bi videl, da bi te vrstice pisal kdo drug in ji dal priznanje v Prosveti, pa ker ni nikogar, ds bi se spomnil, morsm ps ssm.	v
Nji gre vse priznanje, ps ns) prihaja ie od katere koli osebe. Ona je skrbna mati svoje družine in je ponosna na nas, kskor tudi mi nsnjo. Pred sedmimi leti je bil* zelo bolna in je blls v postelji 17 mesecev. Zdravniki so obupali in so se izrazili, ds ne bo nikoli več hodila, pa so se zmotili. Jez nimam veliko zaupanja v zdravnike. Mene so le hoteli držsU v postelji, s kako nsj bi bil ležel, ko sem bil ps vedno sktiven. Kar bora tor (srce). ni pravilno funkcioniral, ps so mislili, ds bo kmslu po tneni.
Naša mama sedaj hodi seveda bolj s težavo, hodi ps le! Odkar je bila bolna, spiva vsak na svoji postelji, to že celih sedem let, zato jo kličem "mama", namesto "Šlafkamerad". Ds ne bi kdo mislil, da si nisva zvesta drug drugemu. Ona je vedno moje dobra spremljevalka!
Leta 1941 sva obiskala naše prijatelje v Kansasu, Clevelan-du, Detroitu in drugod, ps je vedno pazils ns Toneta, ds ni pregloboko pogledal v "glaž". Če bo nama sreča mila, se bova to poletje zopet peljala med prijatelje in to se razume, če bova potovala z svtom, bo vesele, če bo Tony pil mleko namesto piv«. Torej naj živi Še mnogo let! Da bi še mnogo let pazila na Toneta, da ne bo preveč profita delal plvovarjem.
Pred zaključkom moram še omeniti, ds so nas obiskali Uršula Ambrogich, njen mož Jack, njena sestre in njen mož L. J. Arlich. Zadnja dva sta iz Los Angelesa, Csl., prva dva pa tako vsi poznate. Poznamo se še z 11. konvencije, ki se je vršila v Clevelandu. "boglonaj", Urška in Jack, za obisk, kajti sedaj, ko mi je šihtov zmanjkalo, imam rad goste. Torej srečno rajžo, Jack in Urška, nazaj v vašo mrzlo Minnseoto!
Pozdrav veem čitateljem od vašega Tonete.
Anton Tomšič.
NOVICE 8 KRŠKEGA POLJA Cleveland. Oblo. — Tisti Ko-čever. ki je stanoval v hiši Pe-ganove Než« na Hrastju', je uničeval poslopje Frančiške In Leopolda Jerele. Ravno tam je pred leti umrla Kodričevs mama, sedaj pa je vse uničeno, izvzemši kozolec Mtci še živi in je o-možens z nekim Mežičem iz Velikega Podloge. To nej vzame na znanje Frencec v St. Marys. Pe. Strletovs m ima pe so umrli tri mesece potem, ko so se ne-selili Kočeverjt In so jim precej razbili stanovanje. V stanovanju Jožeta Martinovega so bili nereljeni Kočevarjt in podirali poslopje ss kurjavo. Zs živ*
& ¥\ M Crešnicah Zlopko. tie Zasopu so
bili vsi izgnsni, v Cekljah (Cerkljah?) ob Krki pa so pustili samo dva veščane.
Sestre Franka Horžena želijo ^vedeti, kje je sedaj. V Phoe-nixu, Arizona, kajne, Frank. Mam* je zdrava in ima kravo ln konja. Mama ni hotela iti stran in je rekle Kočeverju, nej gre on. sel je, pa ne v Kočevje .., Cerklje, Dolns Peračica. Drno-vo, Brege, Mrtvioe so strašno razdejane. Vse Brod pri Sv. Križu ima samo štiri hiše, dasi je ftls velika ves. Malo Mra-ševo je uničeno, Gazice pa so o-stsie nepoškodovane.
Frančiška Jerele je: prejela darilo od svojih sester Mary, Rose, Ane ter brata Mihe, Piše s Hrastja. Derilasta poslala tudi dvs Frsoks Barbiča. • Jože Andrejaš pa pile Franku Barbi-ču, če bi mu r«i*ki pomagali z obleko in obuvalom. Q njemu je bilo omenjeno v Prosveti 10. decembra, lina rjružino, ki šteje osem članov JBili so v lager-ju v Nemčiji,in so jih osvobodili Američani To se res žalostne novice.	' j,.-.-.
Nadalje nsam^am onim, ki jih zanima prealica, da sem napisal dopis , za angleško stran Profvete, ker tako želi naročnik Prosvete is Chisholma, Minn. Pisal mi je, ds se neki tamkajšnji zdravnik zjuJma za presli-co. kajti njegova bolnica je izgubile v kratkem 30 stopinj krvnega pritiske ker jo je rojak seznanil s preslico Torej izre-žite ts spit in g* hranite. Ni-mam dosti časa odgovarjati na poslana pisma.
Frank Barbtt.
PRIREDBA V KORIST JUGO-SLOVANSKEGA NARODA
S. Chicago, I1L—Jugoslovanski centrelni odbor v South Chica-gu, kateri sestoji iz Srbov, Hrvatov in Slovencev, bo priredil skupno priredbo zs pomoč sestradanemu in herojskemu narodu v Jugoslaviji v nedeljo, 17. marce, v Masonic Templu, 91 st. in Exchange ave. Začetek programa točne ob dveh popoldne.
Morda bo kdo vprašal, zakaj bomo imeli prireditev v drugi dvorani in ne v Hrvaškem domu. Naš odbor je nameraval Imeti to priredbo-v Hrvaškem domu in je šel k hrvaškemu duhovniku z namenom, da bi najel dvorano, a slednji,, kateri trdi, da lastuje Hrvaški dom in mu bi pristojslo bolj ime trgovce kot duhovnika, je odboru odgovoril, da za take priredbe dvorane ne odda v najem.
Ns prihonji seji je odbor o stvari poročsl, nakar je bil izvoljen poseben odbor od vseh treh narodnosti, med njimi tudi jaz, ter šel ponovno k duhovniku, ter mu raztolmačil, komu bo poslana pomoč. Skorej smo ga prosili, nsj nem da dvorano v najem, toda rekel je, ds ne da. Nato sem jaz rekel: "Iz vaših besed sklepam, ds vam ni čisto nič zs reveže v stari domovini, posebno ne za nage in lačne otroke." Ns te besede je odgovoril in zseno stresel z rameni, "to je le komunizem in za teke priredbe naše dvorane ne oddajamo v najem, jaz pe živim id jugoslovanskega narods.H
Kadar bo ta "božji namestnik" prišel pred sv. Petre, gs bo nsj-brže zapodil med grešnike.
Ns to postopanje hrvaškega duhovnike solidarno odgovorimo e tem, de pridemo vsi ne to priredno in nepolnimo Masonic Temple teko kot še ni bil nikdar napolnjen ter pokažimo našim nasprotnikom, de smo močni in stojimo trdno na naših principih In smo pripravljeni pomagati pašemu herojskemu narodu, pa čeprev nimemo njihove dvo-rsne. . ^ .	.
Ne pri red m boste imeli priliko videti slike iz stare domovine in film "Osvobojenje Belgrade" Kot govornika pe bosta nastopila Mirko Kuhel, tajnik orgsniza-cije SANSa, in rev. N. Drenovec, kateri dobro pozne današnje jugoslovanske razmere in pertizen-stvo.
Na programu bomo imeli prosto zabavo in ples, se keteregs bo igrala dobre godba Pridite ob pravem času, kajti program bomo pričeli točno ob dveh popoldne.
V Centralnem odboru je včlanjen* tudi podruimet H 5AN-
ftCTRfER, 7. februarja k
Sa, katera stoodstotno sodeluje pri delu za našo opustošeno staro domovino. Pri podružnici so včlanjena sledeča društva: društvo 8, 490 SNPJ, na zadnji seji pa se je nam priključilo tudi društvo 610 SNJV in Istranski državni klub. Obljubili so, da nam bodo pomagali z vso močjo in zastopniki so vzeli vstopnice zs prodajo med članstvom.
Vsi, ki želite, kupiti vstopnice, jih lahko dobite pri tajnikih omenjenih društev in aktivnih članih. Tudi pri podpisanemu jih lahko dobite. Te priredbe ne bi smel zamuditi noben pošten Jugoslovan.
Pri podružnici 54 SANSa bi bili lahko bolj uspešni z delom za Jugoslavijo, ako bi bilo več členov aktivnih, malo oseb pa malo zmore. Vender ps kadar gre zs dobro stvar, se postavimo in gremo na delo ter ga po-voljno izvršimo. Zadnji mesec smo pridobili enajst članov in obljubili smo, da jih bomo pridobili nekaj vsak mesec.
Pri zadnji kampanji za zbiranje obleke smo skupaj spravili nekaj sto funtov obleke in čevljev in vse skupaj poslali naravnost v New York. Najlepša hvala vsem, ki so darovali obleko ter pomagali z delom in prispevali denar.
Prihodnja seja podružnice se \fO vršila v petek, 15. feb., v Calumet Parku, pričetek ob osmih zvečer. To bo izredna seje in zato vas vljudno vabimo, da se je udeležite v velikem številu, posebno članice, prav tako nečlani. Ns tej seji bomo razpravljali, na kak način bi spravili skupaj čimveč knservirane hrane za jugoslovanske otroke. Kakor vam je znano, se je pričela ta kampanja že s 15. januarjem. Dolžnost nas vseh je, da se tega oprimemo in pošljemo Čim več v skladišče v New York,
Mislim, da vam ni treba pojasnjevati, kako danes jugoslovanski otroci stradajo, saj pisma, ki prihajajo iz stare domovine, dovolj jasno pričajo!
Torej pridite na to važno sejo, na kateri se bom obenem tudi pomenili glede priprav za priredbo 17. msrca. Nsj živi junaški jugoslovanski narod!
John Brljavec, tajnik.
POROČILO TAJNIKA , PODRUŽNICE 46 SANSa
Cleveland, O—Na letni seji podružnice 48 SANSa je bil izvoljen sledeč odbor za 1. 1946: Predsednik Joseph F. Terbižan, podpredsednik Rudolph Lisch, tajnik J. F. Durn, 15605 Waterloo rd., blagajnik John Zaic, zapisnikar Louis Kaferle. Nadzorni odsek: Louis Petrovčič, Amalije Trbižan in Kfist Lokar. Zastopniki pri skupnemu jugoslovanskemu lokalnemu odboru: Pauls Kline, Vinko Coff. Zastopnik pri centralnemu odboru podružnic SANSa Joseph Terbižan, za širši odbor Združenega odbore južnoslovanskih Ameri-kancev pa je bil ponovno potrjen Louis Kaferle. Pri podružnici 48 SANSa je včlanjenih 15 okoliških društev. Zborujemo vsak četrti četrtek v mesecu v SDD ne Waterloo rd.
Na letni seji je bil sprejet predlog, da se najlepše zahvalimo ženskemu odseku SDD za veliko požrtvovalnost ob priliki gostovanja delegacije Rdečega križa iz Jugoslavije. Ženski odsek je namreč pripravil zelo okusno večerjo za dr. Neubaur-je in Nado Kraigherjevo. Večerjo so plačale iz svoje blegejne, poleg tege so darovale stotak za sirote v Jugoslaviji na dan priredbe. Podružnice se tudi iskreno zahveljuje direktoriju SDD, ki gre v vseh ozirih ne roke in ne računa nič za seje, prav tako je del zastonj dvorano ob priliki priredbe 17. januerje, poleg tege pe je še poklonil $100 za Rdeči kril Jugoslavije, Prav tako se zshvsljujemo oskrbniku in njegovi leni Tini, ki sta nam šle vedno ne roke. Na tem mestu nej bo tudi izročena zahvale vsem zavednim rojakom, društvom in drugim organizacijam ki so stele neumorno ob strani podružnice v zadnjih petih letih.
Naše delo in vaše veliko po-žrtvovanje je rodilo velik uspeh in naša stara domovina vam bo hvaležne, kakor sta se izrazile naše gosta Prav tako sprejmite vsi zehvelo in priznanje, ki ste daroveli obleko, iivile itd. Vse čast in priznanje tudi tistim katoliškim ženam in možem, ki Jim je poleg vere pri srcu tudi ne-'rod in IU st oiio ustreli Ustih,
ki jim je Rim bližji kot pa u slovenskega naroda Citajt* nek dr. Mikuša, "Dajte ceu kar je cesarjevega". Ta po* slovenski duhovnik se ni ^ ril svojipi izdajalskim kolesj Toda slednji bodo dajali govor narodu za svoje ne* delo, ki ga vrše vsa u leta Želim, da bi naši društveni stopniki nadaljevali 8 svojimi lom tudi to leto in zbirali ko in denar. Prav tako ul, de bodo naši pošteni rojaki! so dali že lepe vsote za naše h te in sestre v stari domovini ( rovali tudi v bodočnosti, k< potreba slovenskega naroda j( vedno zelo velika.
Torej usmilimo se nedol jugoslovanskih otrok, kateri brez staršev nad 800,000. Vs so odvisni od dobrih src. Naj I v naših srcih vedno zavest, usmiljeno delo najlepša last človeka. Če bi bilo več dc srčnosti na svetu in manj nosti, bi bilo na svetu veliko 1 še kot je in ne bi imeli toll krivic in trpljenja.
Na naši zadnji seji je bila i ležba zelo velika, stoodst Ako bomo nadaljevali s navdušenjem, ni nobenega hu, da ne bi bili uspešni ti tem letu. Na primer zastop pevskega zbora Jadrana je ročil, da se zbor sedaj uči jreto, katero bo vprizoril eni v mesecu aprilu, nato pa pripravljeni ponoviti za podr nico 48 SANSa.
Na seji so bila podana razna priporočila za našo čo aktivnost in da bi v jeseni | novno priredili priredbo z širnim programom. Dalje, d? rok za nabiranje obleke in| veža podaljša do 15. februa in sicer kar se zimske obleke če. Kampanja za zbiranje leke pa je vedno dobrodošl se pravi, da jo bomo sprejer kadar jo kdo želi podariti.
Na seji med zastopniki smo deli tudi nekaj oseb iz mli generacije, na primer Frider Cesnika, ki je bil pred krat častno odpuščen kot stotj ameriškega zračnega kora. Fj| kskor ga na kratko nazivama že precej prispeval in zrtvq za domovino svojih star Prav tako Johnny Hrovat z, cade ave. To sta sinova gora. Starši so lahko ponfl nanju, kskor smo tudi mi. Lisch, ki je pri podružnici kot stopnik angleško posluje društva Utopians 604 SNPJj celo naš podpredsednik.
Vse tp nam daje upanje, da| šlo naše delo v dobro klasje da bomo poskušali čim vec magati bednemu ljudstvu v bodni Jugoslaviji. Tukajšnja! družnica tfe bo trudila in delj na vso moč, kar bo v korist šim potrebnim bratom in tram v Sloveniji. Ob zaklju^ teh vrstic pa se v imenu po " nice in trpečega slovenskega roda v stari domovini pono< •zahvaljujem za vse vaše dc nje doprinose in izražam upar da boste podpirali naše hur nitamo delo tudi v bodočne
Za podružnico 48 SANSa: J. F. Durn tajnil
S pota
Dululh, Minn.—V Prosveti.] je izšla 22. januarja na os straneh, so zopet jasne pr kaj je počenjala protinarodnaj po njihovem verske banda v f li domovini In to sedaj nr ljujejo v elevelandski kovf in zvrsčsjo U grozne dejstva one, ki so osvobodili Slovenij ne partizane.
K mojemu zednjemu i*" nej še pristevim, da kolikor vi o svojcih v stari domovini, bili vsi v pravem tiru Sin sestre je imel trgovino v nju, toda Nemci so ga orop in ustrelili. Za enega sin* dve hčeri pe ne vem drug* kot da niso bili med izdaja*
kar me zelo vesel L
Matija Pogorslc.
Listnica nredniit*
Pittsburgh. Pa. J. K--Q* J
takih tranaekcijah je treba p« četi dohodninski dsvek t" J* čistege profita (capital siSJ« Toda k originalni ceni. ki ««-vi plečali. lahko dodaste*" stroške ze poprevils in vo poslopja Točne irf-lahko dobite v zveznem ^ nem uredu ali pri kaki »J osebi, ki se peče z doliodninr
davkom. .
FEBRUARJA 1346
PROSVETA
ga je moral napraviti ta članek na oni del čitateljev, ki še verujejo v božje poslanstvo kraljev.
Seveda je jugoslovanska reakcija v Londonu še živa; v tako kratkem času bi je ne bilo mogoče popolnoma zatreti, čeprav je zapisana poginu. Za najnevarnejšega nasprotnika bi jaz smatrala dr. Milana Gavrilovi-ča, voditelja srbskih spljakov, prvega jugoslovanskega poslanika v Moskvi tik pred nemškim napadom na Jugoslavijo L 1941, kasnejšega ministra v emigrantskih jugoslovanskih vladah, prijatelja angleškega ministra Sir Stafjfarda Crippsa, vplivnega svetovalca urednika revije 'Nineteenth Century Review" Voigta, ki je poznan po svojih reakcionarnih in imperialistiČ-nh Razorih. Globoko prepričan 0 pravilnosti svojih idej, delaven in sposoben, Gavrilovič bo vedno našel v Londonu ljudi, ki ga bodo poslušali.
Potem je še vedno tukaj dr. Krnjevič, "cinični idealist" kot sem ga vedno imenovala, bolj zvest dr. Mačku, kot je Maček sam sebi zvest. Vedno je pripravljen kritizirati, ali nikdar nič napraviti, živel je kot emigrant v Švici za časa stare Jugoslavije, živel bo v emigraciji v Londonu za časa nove Jugoslavije — med tem ko gre življenje doma naprej svojo pot.
Dokler je bilo toplejše, so se "profesionalni političarji" zbirali pri kafeteriji v Hyde Parku, posedali po trdih vrtnih stoleh, tiščali skupaj potegnjene obraze, nejevoljno godrnjali med seboj. Nasproti tam, v njihovem nekdanjem Kingston Housu, so jih povoprišleci imenovali "Vr-njačka banja". Hladni vetrovi so jih prepodili iz Hyde Parka, kdo ve kam.
Za one, ki so hodili v Vrnja-čko banjo, ni bodočnosti. Ni čudno, da je bila Anglija prva, ki je priznala Jugoslavijo za republiko. Kraljevski plpšči se danes prehitro strgajo, da bi se Anglija obesila na nje.
Dolenjka.
Vpraianje nemških kartelov
Washington.—ONA—Iz popolnoma zanesljivih virov prihaja vest, da se zastopniki nemških kartelov v Berlinu popolnoma odkrito posvetujejo z ameriškimi in britanskimi predstavniki, ki nosijo vojaško uniformo.
V Nemčiji nastajajo nova kor-poracije, ki prevzemajo dela na .očki, na kateri so predvojni kartell zaključili. V teh novih družbah zastopajo nemške interese tvrdke. Te nove družbe so že začele poslovati . Tovarne delajo in prejšnji nemški posestniki počasi prihajajo nazaj, češ, ker so edini zanesljivi in sposobni.
Odgovornost za ta razvoj položaja leži po ter informacijah manj na ramenih najvišjega vodstva kot na njihovih pomočnikih, med katerimi se nahaja mnogo predstavnikov mogočnih ameriških in angleških Industrijskih družb.
Trpljenje doma
Humanovega poda, kjer so nas čakali naši sotrpini. Bile so tam Selanova družina, Jančkova in Tonetova z otrokom, starim dva meseca, eno leto stara punčka in vsi člani Šrangarjeve družine. Prišel je odprt avto, na katerega so nas naložili. Bilo je veliko ljudi, toda gestapovci so bili divji in so jih razpodili. Z . mamo se še posloviti nisem smela. Od daleč sem jih videla, kako so z razprostrtimi rokami leteli za avtom, potem pa so padli na tla. Kar pomisli, kaj so prestali. Vsi smo mislili, da se jim bo zmešalo.
Ti bi morala videti prizor. Z otroci, katere nismo mogli ne obuti, je avto odpeljal mimo hiše. Tone je tako jokal, da sem mislila, da bo znorel. Peljeli so nas v Ltijo, kjer smo našli ljudi iz drugih krajev — iz Kostrev-nice Pilpohovo družino, Kaje-tove, družino Praskodvega Toneta, Težakove \j. Grabna, Kln-kove, Kopnarjeve, Brucove, od Kobilčarjevega Toneta ženo in sinove, Divjakove, Bungarcove, Kralove in Vrl^ovčeve in iz Gradca 14 družin. Mi smo ves čas prenašali trpljenje skupaj.
Iz Litije so nss odpeljali v Medvode v škofov dvorec. Tam so nas zastražili kot najhujše zločince. Potisnili so 35 ljudi v eni sobo, v kateri je bilo nekej slame. Tam smo bili en teden. Potem so naa spet odpeljali čas Koroško v Salzburg in nato v drugi kraj. Zatem so nam dali neki ster klošter, v katerem so bile postelje. Vsak je dobil žlico in šalco za hrano. Nato je prišel nsdsornik in dsl vsakemu karto. Tam je bilo veliko dvorišče. Prllli so kmetje in nas začeli izbirati kekor pri nas živino na sejmu. Nekstere so vzeli s seboj, druge pe poslali v tovarne.
Ata je dobil delo kot hlepeč pri nekem kmetu. Magda je tudi prišla na kmetijo, na kateri je bilo 50 glav Živine, Marina je bila poslana na kmetijo, Ana pa je morela učiti otroke iz te-borišč. Vse ženske so morale delati, prav tako otroci od desetega leta naprej. Jez sem bila bolna. Bili smo tam 15 mesecev. Osem fsntor je ušlo t ho-sto, potem so pa nas poslali v slabši kraj v hribe. Bila je stroga disciplina in smo silno trpeli.
Jsz sem bila ves čas bolna. Nazadnje, ko se je bližal konec, ko so prišli AmeriČsni, sem hudo zbolels. Bila sem Šest tednov v bolnišnici. Trpela sem na vnetju ledvic in mislile sem, de ne bom nikder ozdravela in videla svojega doma.
Ne morem ti opisstl veselja, k* je nsstslo, ko so nas ameri-škl vojski osvobodili. To je bilo l maja 1. 1945. Potem je bilo bolje. Jss sem zbolele 27. maja In odpeljell so me v bolnišnico. Ns JI. julije me je zdravnik pripeljal v taborišče, neslednji dsn pa je prišel transport. Mislila sem, da ne bom vzdržela, ampak človek veliko prenese. V Litijo smo dospeli 23. julija. V Nemčiji smo bili v zbiralnem taborišču. Bilo nas je več tlsočev. Transport je prišel dvekrat na teden ln vsak je odpeljal 1500 ljudi, 30 v vsakem vegonu.
Papir lahko dosti drži, toda ne toliko, da bi mogla oplssti vse trpljenje,' telesno in duševno, ki smo ga prešteli. Boži, ki je bil v h osti, se je jokal, ko je zvedel, ksj se je z nami zgodilo. Morali so mu vzeti orožje. Potem pa se je pomiril. Plsel ml je pismo v taborišče, de nas hoče osvoboditi, sli pa umreti. Enajst mesecev nI vedel nihče, kje se nahaja. Jaz sploh nisem upala, da ga bom ie kdaj videle. Jokala in misli Is sem noč in dan. Ne samo jsz, temveč vse matere so trpele. Pilhova je imela štiri sinove v hosti in vsi so se vrnili, drangarjevl so imeli tri in eden je padel. Ivan Selanov je lep fant ln poročnik. On Je dosti prestsl, toda o tem ti bo Ana pisala.
Boži je izgubil en prst, drugs-če ps ni bil renjen. Ko so ml-nirali je bil enkrat zasut in ni dvs dni sliftsJ. Skočil je čez neki grsEen I o Je prello in zdaj je zdrsv. On se nehsjs v nekem krsju V bližini ogrske meje.
Mici, kar se tiče grozodejstva, ti ne morem opisati Niti predstavljati si ne moraš. Vsa nsŠa slovenska zemlja je s krvjo prepojena. Manj gorje bi bilo, če ne bi bilo izdajalcev. Domo->1 brenči (bela garda) so bili zve-
rine. Prekašali so v svinjarijah celo sovražnika. A
Zdaj pobirajo vse one, ki so >adli v gozdovih v borbi za svo-x>do, in jih vozijo na pokopali-iča. Krsta za krsto roma sem in tja. Svojci jih pobirajo; v naši mlaki je grob, v Brdu dva ln tako naprej, pa saj ni treba naštevati! NI ga kraja, kjer ne >i bila prelita kri. Naš Franci, PepČek Planinškov in še veliko drugih so skupaj v eni jami. Iz legunj, najhujša kaznilnice v Sloveniji, je malo kdo prišel. Na 15. januarja 1944 so Pepčka ustrelili. Več sto žrtev je zakopanih tamkaj.
Ana ti bo Že sama pisala. Ona ,e bila tudi izseljena eno leto »zneje kot mi. Julka pa je še dobro skozi prišla. Jožeta in Franceta so vzeli partizani, pa sts ušla. Oba sta stara in imata družino, toda borba je potrebovala mladih ljudi. Upam, da bodo vsi opisali svoje težave.
Mama, naša ljuba mama. pa je morala vse to gledati, še v svoji hiši niso smeli biti. Šli so h KobilČaru, ker je bilo doma vse zapečateno. Potem jim jo nekdo pomagal, da so Šli domov, kjer so bili sami, dokler se nismo vrnili,.
Lahko si misliš, da smo veseli, ker smo spet pflill skupaj. So pa tudi potežkoče. Vse je prazno ln pusto. Ostalo je zl-dovje, raztrgsna strehs ln opu-stušeno polje.
Omenim naj še, da Mlcl, Tonetova sestra, je b^la zadnje čase v naši hiši. Tuksj dobimo živila ln nekaj stare obleke na karte. Eno krevo že Imamo in dobili smo tudi enega konjs. Julka ml je pustila nekaj "pov-štrov", Ana pa nekaj ročnega dela. Zdaj naj končam. Prisrčen pozdrav vsem. — Ana Stok."
Is pisma Je rasvidno, koliko so naši ljudje prestali v vojnem času. Trpljenje Še nI končano in potrebujejo pomoči, čeprav nas ne prosijo. Menda vedo, da so naša sres usmiljena.
Mlet Potlsek.
in o tujim
Tarantum, Pa. — Prejela sem oismo od moje sestre Ane Štok z Brega pri Litiji. Dostavljeno ml je bilo 18. decembra in hodilo je dva, meseca. Prejela sem tudi tri druge pisma od sestre, nečakinje in mame, ki so stari 73 let pa še sami pišejo. Pravijo, da smo srečni, ker smo v Ameriki, da nam ni bilo treba iti skozi trpljenje. Pismo se glasi:
"Draga sestra in družina! — 2e dolgo je, odkar ti nisem pisala. Zopet smo prestsli eno vojno in bila je grozna. Ne bi mogli verjeti, ako bi opisala vse trpljenje, ki je zadelo našo domovino. Trpljenje je za nami, toda naši živci so slabi. Kar nas je Selanovlh, smo za silo zdravi. Veliko ljudi je padlo v vojni. Opisati hočem trpljenje domovine in naše.
Na cvetno nedeljo 1. 1941 se je začela vojna med Jugoslavijo in Nemčijo. Ker je bilo vse takoj izdano, je trajala samo en teden. Na veliko soboto so se pripeljali Nemci in so nas zasedli. Po enem tednu so je pokazali, kaj znajo. Kar na'ppem so pobrali duhovnike, jučitylje in vse druge izobražence, cerkve in^Aole pa zaprli. Na 6. meja so jih naložili na avtomobile in jih odpeljali v Srbijo, politične osumljence pa v koncentracijska taborišča.
Mladina je zbežala v gozdove. Aretacije in selitve so sledile. Začelo se je streljanje in mučenje ljudi. Ustanovili so nemške šole in urade. Kdor je bil z Nemci, je že izhajal, zatirancl pa so grozno trpeli. Čas je potekal in vsak dan je prinesel kaj novega in vedno hujšega.
Dne 25. novembra 1942 so odredili prvi nabor. Pobrali so vse fante v starosti 23 in 24 let ln jih potrdili. V januarju bi morali fantje iti v armado. Družina je molčala, ker ni hotel nihče razodeti svojih misli. Vse drugo, samo v nemško armado ne, je bila misel. . Samo še tri dni je bilo časa, ko bi bil moral iti Boži v armado, toda on je uredil po svoji razsodnosti. Na 11. januarja 1943 ponoči so prišli partizani v hišo. Z njimi, je bil Ivan Selanov. Ukazali so, da mora iti Boži z njimi. Vedela sem, da se bo moralo to zgoditi, vendar me je zadelo kot strela z jasnega neba. r Vzel je dva para nogavic, dve srsjel, dva hlebce kruha in par klobas, nakar so odšli proti Savi. Nameravali so se prepeljetl s čolni čez, pa nI bilo mogoče.
Še vedno zvenijo koraki, še zdaj slišim udsr vesle po čolnu. Izginili so v mVzlo noč. Veliko hujšega me je zadelo, toda tista noč ml ne gre Iz spomina. ,Par-tizani so ukazali, da mora ltl ata ob deveti uri naznanit, da so ga vzeli partizani s silo, ksr nI bilo res, ker je šel prostovoljno; zaradi drugih se je moralo tako govoriti, ker nas bi drugače postrelill. Bila je strašna zima, dosti snega in hud mraz. Zvedeli smo vseeno, da so v treh dneh prišli do štaba. Z Brega so šli trije — Šrangarjev Toni, Selanov Ivan ln BoŽl, vsi drugi pa v nemško ermado. Za naa je bilo slabše, ker niso šil vsi v hosto. Nekateri so ušli iz nemške ermade in se pridružili pertizenom.
Ne 14. jenuarja zjutraj ob šestih so prišli gestapovci v hišo, ko smo bili fte vsi v postelji. Za-stražili so hišo in nss popisali. Čez pol ure smo morsll zapustiti dom ln vse drugo ln Iti. Ku-hsti si nismo smeli ničesar. Spali smo v dveh iobah. Ani je imela vso 6bleko v kašči, katero so gestapovci takoj zapečatili. Ata so potegnili s postelje rjuhe ln odeje, iz katerih je naredil punkle. Jez sem postals trda kot kamen in pritaknila se nisem nobene stvari. Kar so ml dsli, sem oblekla, toda moje ml-j sli so bile pri trpečih sinovih v hosti.
Ana je vtaknile v punltel vse svoje obleke. Punči ps ničeser. Tako sta prosili, da bi jima dovolil vzeti mslenkostl, ampak saj veš, koliko se more vzeti na hitro, ako kdo vpije na teboj in si ves zmetan. Bandltskl psi so vzeli punkelne, ker je vsak nesel. pa smo šli od doma Hiša je bila zapečatena na vratah. Band t ti so nas odgneli v vas do
Značaj nove francoske vlade
Pariz,—-ONA«—Po sestavi nove francoske vlade predsedniks Felixa Gouina se vsiljujejo trije .ssključkl: Prvič, da je vlada socialistična, drugič, da so komunisti le neksko soudeleženi ln tretjič, da so se ljudski republikanci najbolje odresali, ker so obdržsli dve najvažnejši ministrstvi—zunanje zadeve in pravosodje. Vodstvo in odgovornost bpdo nosili pred vsem socialisti.—Pesimisti dajejo tej vladi komsj mesee dni oblestl.
DOPISNIKOM IN ČLANOM
JSDNOTE - Kadar piiefte Pros veti ali v glavni urad SNPJ, ne poeebite v naslovu »spraviti poštne številke 29 se besedo "Chlesgo". Ne kuverti vselej sepliltei Chicago 18. Ill To bo olajšalo dele na JHkaik! pošti, nam pa pospešilo destsvljsaje pošte.
Istra) naj bi pripadalo slovenski republiki, ostala Istra pa hrvaški' republiki. Tržaška lu-ka naj bi postala mednarodno
pristanišče z najboljšimi pogoji za prost prevoz blaga preko jugoslovanskega ozemlja, mesto Trst pa bi postalo samostojna federalna republika s svojim lastnim parlamentom in s sorazmernim zastopstvom v zvezni skupščini v Belgradu.
Jugoslavija je javno povedala, da pod drugačnimi pogoji ne sprejme italijanske mirovne pogodbe. Zavezniška komisija bo pričela ugotavljati etnično (narodnostno) mejo med Italijo in Jugoslavijo v začetku tega meseca. Komisija, sestoječa s dvajsetih Članov, je odpotovala na lice mesta.
Glavna nasprotnica jugoslovanskim zahtevam je Anglija« katero do gotove meje podpira tudi Amerika, medtem ko ima Jugoslavija glavno oporo v Sovjetski zvezi. Stališče Kitajske, katera je Rusiji zadnje čase dala precej koncesij v Mandžuriji, kakor tudi stališče Francije pod novim predsednlštvom, — ob času pisanja teh vrstic še ni poznano. ,
V glavnem ps je borba za Trst in jugoslovanske pokrajine pod Italijo borba med britanskim imperializmom in prodiranjem slovsnstvs proti zspadu: njuno križišče je severni Jadran s Trstom na čelu. Slovenija je ponovno postala Igralna figura v mednardni šahovski igri, v kateri sta se spoprijela stari mojster Anglež in mladi orjak Slovan za evropsko prvenstvo.
Dosedanja angleška zunanja politika je pokazala, da se britanski Imperislisti, brez rszlike ns ideologlčno porazdeljenost bivše sli sedanje tlade, niso v zadnji svetovni vojni veliko naučili. Mirko G. Kuhel, tajnik.
Thursday, February 14th

Hearts and Flowers
Je Churchill svetoval ko sta se sestala v
J Panterjevem povrat-nerana, da naj gre v' '.J" "i se postavi na čelo r Kmalu po tem je r,tov glavni štab Chur-s,n- takrat pyslanec v ni parlamentu in major ^''kateri bi dejali, da P Churchill s tem sa-,'nl ;lH"krog svojih pu-lrJ- naj bo že karkoli, 'du »rvar so ga Nem-UH> - njegov potni "^neje razstavljen na ' "njgimi trofejami iz "I*«* Kešil ne je ven 1J dni U tem je v Jugoslavijo, pri £ J« letalo razbilo ir ,	>>uga je bil u-
, trukov težko ranjeni.
Ns morete ji boljše r«^i "Bodi moj
Vslentine," kekor** dsrilom cvetk ■11 koraaia, Ako jI hočete povedati
' ds jo imsUr undo rudi ... sil ljubite to *»lo . . . itfMitš ae a cvelirsmlf
"PROLETAREC"
Soctsllatično-dele vtki tedalk
Glasilo Jugoslovsnske soc. svete ln Prosvetne metice. Pisan v slovenskem in amleSkem jeziku, ataae S3 m oele. •!.?» ae pol
PROSVETA
IZZA KONGRESA
Zgodovinski roman
GIRLS—To train a« drapery cover sewers. Experience not „ quired. Permanent positions PuT w®rkinj conditions. Employ* office 3rd floor.	^
MARSHALL TOLD k Co State-Washington
Girls for light factory work and packing
STANDARDIZE Phone: Humbolt 4110
LIGHT FACTORY WORK Girls for bench and maehin work
48 hour week - Paid vacati« CUEY;MFG. CO. 538 So. Dearborn
"O naših razmerah se hoče podučiti in posebno o našem kranjskem jeziku."
Z nevoljo ga je zavrnil profesor slovenskega jezike: "Kolikokrst, Andrej, nsj ti še rečem, da govorimo slovenski jezik, a ne kranjskega."
"Dobro! Podučiti se hoče o našem slovenskem jeziku in o prihodnosti, katero ima narod slovenski."
"O prihodnosti!" je izpregovoril Prešeren. "Ali sami kaj vemo o tej prihodnosti?"
Takrat je v predsobi nekaj zažvenketalo. Vsi so se dvignili s stolov. Smole pa je hitel k vratom, da bi sprejel prišelca.
Knez Volkonskij je vstopil. Bil je vojsško oprsvljen in neke j redov se mu je žarilo na prsih. Snel je plašč in si odpasal sabljo. Potem ps je podal Smoletu belo in nežno roko, ki je pozneje nosila težke verige v sibirskih rudnikih.
Z zvenečim glasom je izpregovoril: "Hvala vam, gospod Smole, da ste mi usliiali prošnjo! Morda me seznanite s prijatelji svojimi?"
' Smole mu je predstavil vse po vrsti. Vedli so ae precej nerodno, dočim ae je kretal knez, kakor da je bil že večkrat v njih družbi. Vsakemu je znal povedati prijazno besedo, tako da se je takoj vsem prikupil. Le Prešeren je temno gledal, ker je bil republikanec v mladih bvojih sanjah ter je črtil vsakega aristokrata.
"To je mladi naš Prešeren," je govoril Smole, ko ga je predstsvljal knezu, "in če se smem resno izrszitl, potem pravim, da pričakujemo mnogo od njega. Pegaz je že osedlan, in ko ga zasede, pridirjs kaj brzo vrh Parnasa!"
Volkonskij je pesniku-začetniku stisnil roko. Ko so bili kneza posadili na častno mesto, je pozvonil Smole. Mlada, okroglolična služkinja je prinesla rdečega dolenjskega vina v, brušenih steklenicah. Prinesla je tudi kruha in soli.
"Hoteli smo vaa sprejeti po alovanaki šegi, svetlost!" je dejsl Smole ter točil vino v kupe.
"Kresno je to!" In generel si je odlomil košček belege kruha, ae ž njim doteknil soli ter ge zsužil. Vsi ao trgali kruh, ga solili in jedli.
"Jaz pa, knez Volkonakij," ae je oglasil Zu-psn, "vas pozdravljam po stsrr krsnjski navadi!"
To rekli, izplje polno kupo. Tudi knez je namočil uatnlce 6b svojem kozarcu, a vino se mu je bržkone videlo preklalo.
Smole je pripomnil: "Klalo je, avetloat, a naše gorice nam ne rode boljlega."
"Kislo, a dobro!" je vpil Zupen ter ai svojo čsio zopet nstočiL
"Torej smo zbrani!" je pričel hišni goapodar. "In moji prijatelji ao prinesli s sabo najboljlo voljo, odgovarjati valim vpraianjem. Le škoda, avetloat, da ni med nemi najfinejše glave, katero ima dandanes naša kranjska dežela!..."
"Kdo je to?" je vpralal general.
"To je na! Cop, nialih Učenjakov prvak!"
"Kako, da ga ni?"	1
"Služi Um zunaj pri Poljakih."
"Pri Poljakih," je ponovil knez skoraj za-ničljivo. "Pri njih se bo komaj kaj koriatnega priučil!"
"Sicer pe tudi ni tak bog!" se je vteknil Kastellc zaničljivo vmes.
(Dalje prihodnjič.)
(Nadaljevanje)
"čemu ai nas potem klical?"- je ponovil Ka-stelic s kislim obrazom svoje vpretanje.
Odgovorilo se mu je skoraj osorno: "Potrpi, šleve!"
Oglasil se je Zupan: "Piti nam vendar kaj dal? Že iz veselja! Ker si namreč oeel, ki se srečno vreče z ledu!"
"Sedaj le ne, Jaka!" Oziraje se na zadnjo opazko, ki se je nekako dotikala razvozlane zaroke, je Smole le dodal: "Tvoja slabost je, de prersd govoril o stvareh, ki jih ne umet!" ' MAlo! Počeši, lalobarda!" je vpil Zupen. "Le ošaben ne bodi! Tudi Volk, alias Wolf, mi očita, da preveč govorim. Pa to je ostudna olabnost korarja, ki žre iz državnega korita! No, pa ostanimo pri stvari! Ženiti si ae hotel, dragi Andrejče! Ali spodletelo ti je! Po ledu si lazil, pa si ae zopet srečno vrnil. Prijatelji ti to privotčimo, zadnje namreč, da si se srečno vrnil. Zakon je gotova nesreča! Ni li res tako, France?" Tu je sunU Metelka, ki jejsedel tik njega.
"Zakon je zakrament!" je odgovoril ta resno.
"Pojdi ae aolit!" je kričel Zupan. Kaj pa v starem testamentu, kje bol pe Um isksl svojega zakramenta? Menil 11, da sta Adam In Kve živele v konkubinatu? Odgovori mi, pusU kateheUka duša!"
"V tske šele ae ne spulčsm!"
"Ahs, ti ie vode zmanjkuje! No, pa zakrament ali nezakrament! Kdo uatvarja zakone? Mi malniki jih uatvarjamo. Ustvarjamo jih pač, aami jih pa nočemo imeti, daai smo prebrisani kakor lisice v Filtsteji. Ergo je dokazano, da je zakon nesreča, ker je ni sreče ne svetu, zs katero bi božji hlapci ne iztezali svojih rok. In ergo je dokszano, da je za naiega Andreje prsvs sreča, da se je vrnil z ledu, ne da ai je polomil avoja rebra. Quod erat de-monstrsndum!"
GrohoUl ae je kakor gavran vrhu hraaU. Drugi se niso smejali, ker so videli, de Smoletu ne ugsjajo prisiljeni ti dovtipi.
"To aem ti hotel povedati v tolažbo, prijatelj Andrej. Sedaj te pe nanovo vpralam, nam res ničeaar ne dal piti? Ničesar na jezik in ničesar pod zob? Taka doaedaj ni bila tvoja navads, ko ima! vendsr vino v kleti in auho meso v shrambi! Ml smo potrebni! Vaaj jaz, ker mi tlati groši, ki jih dobivam za razlaganje starega testamenta, poidejo že v prvi polovici vaakega meseca."
"Se nekdo pride," ge je zavrnil Smole. "In če ti prej pokežem vina, nisi več zs resen rsz-govor."
"Kdo nsj le pride?" se začudi Kastellc. "Morda MeluUr? Ali pe Tutek?"	4
"Ne MeluUr, ne Tulek," je odgovotil Smole veino. "Pričakujem prav odličnege gosts."
"Kdo je?" so hoteli vedeti vsi.
"Knez VolHonskij, ruski genersl."
Podaljšali ao se jim obrazi, ker ao čutili, da je njih to varili ja malo pripravna za Ukega dvorni ka.
"Kaj počnemo ž njim?" je vzdihnil Zupan.
Kastellc pa je pristavil: "Se praznično oblečeni niamo!"
Nato je vpralal Metelko: "Čemu pride?"
POWERS SEWING OPERATORS Company not too large Congenial surroundings Clean Light Work , Five Day Week 8:00 A. M. to 4:30 P. M.
See Mr. Brown BENNET-LANDON-WEB COMPANY 2430 No. Oakley
Prizora Is delavske kantine t Honolulu na Havajih« kjer ee shirajo členi In članice unij CIO ter ADF v svrho razvedrila In na predavanjih. Unije namreč vsdriujejo tudi "open forum" o tekočih svel ovnih dogodkih.
HAND COIL WINDERS
BOBLIN AND TRANSFORMER WORK Good Wages Paid Rest Periods 5 day week
ELECTRICAL WINDING^ INC.
2015 No. ftoimar
e posebnimi tiskovinami za spremembe v zaslužkih.
4)	Delodajalci morajo na prijavnici navesti točen naalov in sedež obrate (bivališče delodajalca, če ne biva v kraju obra-U), predveem je treba navesti pri raznih družbah ime in naalov lastnika.
5)	Delodajalce obveščamo, da ae računa od 1. 7. 1945 dalje vrednost popolne oskrbe, to je hrane s stanovanjem dnevno din 18.25, mesečno din 474.50, vrednost same hrane dnevno djn 14.50, mesečno din 377.—.
6)	Delojemalce obveščamo tudi istočasno o dovoljenih odbitkih po novi Ublici mezdnih rezredov, ki velja od 1. 7. 1045 dalje:
V nuHUbMm s dnevnim znaia odbitek razredu saslutkom za m dan I od din M	nI odbitka
n od din SS—4S nI odbitka
III	od din 4S—«0 ni odbitka
IV	od din SO—73	din 4JS V . od din 7S—S4 din SJS
VI od din S4—SS	din «.13
VII od din BS—ISO din 7.01 VIII od din 110—180 din I.7S IX od din 130-130 din 10.M X od din 1S0-S10 din 13.14
XI	od dia 310-340 din 1IJU
XII	nad ffin 340	din 17 Al
Tedenske zasluŽbe ugotovite, če pomnožite dnevne zaalužbe s
6,	mesečne zaslu£be dobite, če pomnožite dnevne s 28.'
7)	Radi (iVeljavljenja enotnega starostnega prispevka (9% od dnevne fcsvsrovane mezde) za delavce in nameščence od 1.
7.	1945 dalje je izvršena s prijavo pri počesanem zavodu že tudi istočasno prijava v pokojninsko starostno zavarovanje, katero bo izvajal Federalni zavod enako z4 delavce in name-Ščencc.
8)	Popolne prijave morajo predložiti tudi delodajalci, ki zaposlujejo v svojih domačih go-spodinjstvih služkinje, kuharice, poatrežnice in podobno z navedbo odrejene nieaečne akonUcije din 300.—in pripadajočih natu-rslnih prejemkov za služkinje. Za oaUlo osebje v domačih gospodinjstvih morajo delodajalci prijaviti zasluibe po minimalnih postavkah (glej pod 3, a, b).
9)	Rudarska in topilnlška podjetja pa se opozarjajo, da za avoje delavstvo v prijavah navedejo tudi zvanje in v soglasju s krajevnimi strokovnimi orga-nlzacljami kategorijo zaposlitve v skladu z določbo $54 pravil Bratovake skladnice odnosno v skladu s posebnimi pravilniki o uvrščanju topilniškega osebja v kategorije, ki so bile svoječasno sprejete v soglasju med delav-skiml zaupniki in podjetniki.
V LJubljani, 11. avgusU 1945. Zavod aa socialno zavarovanje Poko) lnaki saved sa nameščence Glavna bratovska akladnica
vsi v Ljubljani __—fro Slov. Peroč.
Ramni mali oglasi
WOMAN WANTED
Middle aged, who wanta home and good surroundings. Duties are to care for 1 yr. old child. Salary, room and hoard. (Mother empl.) Call Mrs Williams between 0 A M and 2 P M. Sunny side 0382
EGG BREAKERS
GIRLS AMD WOMEN
LIGHT WORK No experleace necessary Sic per hour Apply
JOE LOWE CORP.
E#S Breaking Plant
2542 Ebtonjtve._
JANITRES8ES for OmCf BUILDING
• PM to I PM. . Good Pav * Apply	i , j
64 W. Randolph Mr Srhulti
PLAČO III STABILNOST? Telefon kempaaija ima nsl • takih prilik
HOUSEKEEPER
for a very pleasant apartment. Own private room, bath and radio. Plain cooking. 1 adult. Good references required. Good salary.
BEVERLY 2483_
ALTERATION WOMEN
With better coat, suit, dress shop. Experience - Permanent Good salary
THAT LEVITT SHOP MEN — WOMEN
-M* Ptvrsey Pkwy.	STEADY FACTORY
VENETIAN BLIND	POSITIONS
WOMEN
Experienced—Roller Coating Work TOP SALARY OFFERED Ideal working conditions ECONOMY SHADE CO. 1100 S. Central Park
WOMAN WITH CHILD
to Uke complete charge of 4 room apt. 10 month old boy. No washing. Some ironing, and very little	10% Bonu* *or Nightshift , cooking. Child is not necessery.	Apply ;
»20 a«l»«X _BRI 0382	MOLDED '
All ste naročeni m dnevnik PRODUCTS CORP. "Proeveto"? Podpirajte evoj lietl 4503 W. HARRISON STREET
Takoj ed safteike plača 70c ns uro.i pe treh meseeih 71« na uro in pa šestih mesecih pe Me aa uro.
ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH
DELIH MESTA Delovne ure od 8:30 pop. do 1J
ure ponoči. POMAGALKE V JEDILNICI » KUHARICE V KAFETERIJI POTREBUJEMO nova visoka plači
Oglasita ae pri
YOUR FUTURE "PLASTICS"
HOURS: 8:00 A. M. to 4:00 P. M. 4:00 P. M. to 12 midnight 12:00 midnight to 8:00 A. M
t uposlovalaam uradu sa ssnik
v pritličju 309 W. WASHINGTON ST
do 8 mas. ula din 4 28 na mes. od 8-18 mes. uks
din 595 na mas. o9 11-30 mes. uka
din -880 ns mes.
nad 90 mes. uka
din 1108 na mes. c) ze nameščence pri vseh podjetjih, zasebnih ustanovah in organizacijah:
Ureditev plač in
Jane Foster's HOMEMAKER HOUR
Every Friday at 2 P. M« except reb. 22nd and April 18th
I/l pomožno teh. osebje 1830 1/2 strok, uprav, in
tehn. osebje	1818
II/2 priprav, nam.
s sred. Šolo	1870
II/I priprav, nam.
i vis. šolo	2040
IU/1 nitji pomočniki	2210
UI/2 višji pomočniki	2720
UI/3 samostojni pomočniki 3400 IV/1 posebni poslovodje	3810
IV/S splošni poslovodje	4420
V isredni strokovnjaki 8100 Navedene mezde in pUče se smatrajo torej kot nejniije e-konUcije. katere morajo delode-Jalci izplačevati glasom odredbe Narodne vlade Slovenije z dne
29.	6. 1945 (Ut. list It. 1, a dne
30.	8. 1945). ki odreja, de se morejo i/plačati na račun dospelih mead in plač do nadaljne odredbe predujmi v višini minimalnih poaUvk uredbe zvezne vlade o ureditvi mezd in pleč delavcev in nameščencev (Uradni list DFJ št. 227 24 z dne 21. 4. 1945 In Uradni list Narodne via-de Slovenije It. 9 g dne 16. 6. 1945), pri čemer re morajo upoštevati Um določene skupine in zaslužki, ki Jih navejemo zgoraj, upoštevajoč začasno v soglasju z glavnim odborom ESZDN drugi draginjaJu reared ze vee področje federalne Slovenije. Dokončne pleče odnoano mezde bodo prijavile delodajalce kasneje
Šestdeset minut natrpanih s kuharskimi skrivnostmi . . . izvrstne menu ideje ... in skrajšana kuhinjska pomoč za Domača ure program. Popolnoma nova razstava vsak petek ... razstava, katere ne bi smeli zamuditi v Commonwealth Edison Assembly dvorani, 140 South Dearborn, drugo nadstropje.
Videli boste in pokušali okusna jedila pripravljena pred vašimi očmi. Videli boate premične slike najnovejšega razvoja na polju jedil. VI lahko stavite vprašanja Jane roster javi na vale oeebne kuhinjake probleme ... in dobili boste prave razsodne odgovore. NI čuda. da so vse ženske, ki obiščejo, teko zadovoljne! Odločite se prisostvovati ta in druge petke Domače urnega programa. Naredite sests-nak in pripeljite prijateljice s seboj!
ZA PROSTE VSTOPNICE pokličite RANdolph 1200 .. . vprašajte za "Edison Home Service" In z veaeljem vam bodoposlali toliko vstopnic, kolikor jih boste potrebovala. PRIVLAČNOST ZA ZGODNJEGA PTIČA Vam ljuba popularna in pol-klaeična godba igra na Assembly dvorani orgijah od 1:30 do 2:00 pop.
Commonwealth Edison Assembly Hall, drugo nadstropje. 140 South Dearborn Street, vsak petek ob 2 P. M.
COMMONWEALTH EDISON COMPANY