43. številka. Ljubljana, v ponedeljek 23. febrnvarja. XXIV. leto, 1891. Mil ML Izhaja vaak dan iveter, izimti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avs tr o-og e r s k o dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 9 gld. 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po «1 kr., č»^^oznanilo jeilenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. DopiBi naj se izvole frankirati. — Rokopisi bq ne vračajo, — Dredni'tvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah 5t. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. vse administrativne stvari. Verska šola in naša narodnost. Pričakovali smo že pred razpustom državnoga zbora, da ho bode pri letos trn h volitvah od neke strani izdala parola za versko Solo. Te volitve imele so tako rekoč pokazati, kako volile i sodijo o tej stvari, kajti peticijam, ki so se poslale na državni zbor, se ni moglo pripisovati nobene važnosti, ker ni pač nikogar, ki bi mogel podpise kontrolo vati, in so te peticije podpisovale osebe, o katerih se sme reči, da nemajo nobenega pojma niti o stari niti o novi šoli, ker nobene pohajale neso, torej so se dale pregovoriti od ljudij, ki so nabirali pod ju se. Mnogi občinski zastopi izrekli so se proti verBki Soli, in v občinskih zastopih sede vender inteligentneji možje, kateri so imeli priliko seznaniti se s Šolskimi zakoni. Pri volitvah bode tudi inteligentnejši del ljudstva izrekel svoje mnenje, posebne ker na kmetih volijo po volilnih možeh, za katere izbero večinoma pač najrazumnejše može. Prevrat, ki se je izvršil na Dunaji, je pa jaku pomanjSal nade za versko šolo in zatorej smo že pričakovali, da ž njo ne bodo begali votilcev. Najbrž bi se ne bila verska šola zopet tako po* rinila v volilno gibanje, da je neso škofje tako naglašali v svojem pastirskem listu in tako dali nižji duhovščini migljeja, da naj z vsemi silami deluje, da v državni zbor pridejo možje, ki bodo odločno za versko šolo. Mi smo v svojem listu že razpravljali večkrat vprašanj" o verski šoli in pokazali, da vsaj v nas to vprašanje ni posebno pereče. Pa tudi v vsej Avstriji bi se lahko zadovoljili tudi katoliki s sedanjo šolo, če bi se morda še otroci v Šoli ločili, kolikor je moč, po veroizpovedanji. Da se tako premeni šolski zakon, proti temu pač ne bode od nobene strani posebnega ugovora. To bi bili konservativci pač že lahko dosegli v minolem zasedanji, da neso prišli z mnogo dalje segajočimi predlogi, za katere se večina poslancev ogreti ni mogla. Nam Slovencem je versko šola presoievati z narodnega stališča, ker smo še v vednem boji za narodnost svojo, če bi se z versko šolo zagotovile vse pravice naši narodnosti, potem bi pač ne imeli LISTEK. Zakaj se je pan Simon razjezil nad sv. Gothardom. (Zgodovinska povest Koldo Mali nekega; iz čiščino pruložil V. lii' n k □ v ič.) Dalje.) Pan Simon je bil ueodjenljiv v svojem zahte-vanji, in ko mu je Skolastika spomnila, da devojki leta teko, odgovoril je bladuo, da še toliko ni stara, kot teta, in da se jej tudi ne bode godilo slabo, ako ostane brez moža, za kruh jej ne bode šlo trdo. skolastika je na to molčala ter zvečer pohitela k starinarici Zoubkovki, ki je imela v veži OkrašovBke h še prodnjalnico, tožila jej in naštela celo vrsto ženinov, ki so se zelo poganjali za njo ter zarekla ua sv. Školastiko, da se za dekleta ne bode brigala več, če si jo pan Simon tudi sto let obdrži na vratu. A tudi v mišljenji pana Simona je nastal preobrat povsem nepričakovanega uzroka. Bil je poslan od občine in panov, da bi zastopal mesto v deželnem zboru, in tu ga je doletelo v Pragi gostoljubje gospoda Ambroža Strabona s Sternstadta, ničesa proti verski šoli, če bi so pa ž njo Še po-vekša! upliv naši narodnosti nasprotnih elementov, tedaj pa moramo biti vsi odločno proti verski šoli, posebno ker prave potrebe zanjo ni. V svojem listu smo pobijali Liechtensteinov predlog in to pred vsem zategadel, ker bi povekšal upliv deželnih upnv na šolske zadeve, kajti po pravici smo se bali, da se bode štajerskemu in koroškemu deželnemu odboru dala večja moč za širjenje germanizacije. Sedaj je ta predlog, hvala Bogu, pokopan in sam predlagatelj je spoznal, da ni bil posebno umesten ter ae je izjavil, da ga več ne ponovi. Mi smo prav veseli njegove obljube, ker za tak predlog, če se malo premeni, bi se nazadnje utegnila uneti še levica, da le dobi dobro sredstvo za ponemčevanje Slovanov. Vsi drugi predlogi o verski šoli so pa pred vsem merili na to, da se povekša upliv škofov na šolstvo, da torej učitelje spravijo v nekdanjo zavisnost od duhovnikov Mi se s takimi nakanami tudi ne moremo sprijazniti, in to le z narodnega stališča ne. Naša višja duhovščina ni poBebno naudu-Šena za našo narodnost. Od nje izšel je migljej, da naj se proglasi nauduševanje za „absolutno narodnost" kot malikovalstvo. Pa tudi mnogo druzih dogodkov nam dokazuje, da višji duhovni pastirji neso posebno naudušeui za stovauske narodne težnje. V Dalmaciji Be je zadnji čas jela preganjati slovanska liturgija. Na Koroškem pa sedanji vladika, ki se še dosedaj ni priučil jeziku, katerega govori tretjina ovčie, njemu v varstvo izročenih, nastavlja nemške duhovnike mej Slovence, da pospešujejo germanizacijo ali pa vsaj brezbrižnost za nt-rodne zadeve, in to ne zaradi tega, ker nedostaje Blovenskih duhovnikov, temveč le iz mržnje do slovenske narodnosti, iu pa da se prikupi Nemcem. V pastirskem listu Be takorekoč priporoča agitacija ob volitvah, ali vladika na Koroškem pa vender slovenskim duhovnikom priporoča, da naj se ne mešajo v politiko. Če bi učitelji prišli pod oblast višjih duhovnih pastirjev, bi se isto tako nauje pritiskalo v narodnem (»žiru kakor na duhovnike, ali pravo za pravo še huje, ker bi bil njih položaj ze v gmotnem ki je bil medikus* pri beneškem gospodu orator ji. Gospod medikus imel mnogo v glavi, a malo v žepu, in zato ae je ljubeznivo smehljal, ko se je pan Simon pričel dvorljivo sukati okrog jedne izmej devetorice njegovih hčera, Ljudmile s Sternstadta, ki je bila najstarejša iz kopice. „Za Lucijo Ljudmila", mislil si je pan Simon, „za staro mlada", sladkal se je dalje sam sebi, „zraven pa še grbovna", pristavil je ponosno, kakor bi hotel reči, da bi se grbovnemu možu dru gačua niti ne spodobila ; ko pa je bilo zborovanje zaključeno, stopil je pred gospoda Ambroža ter ga z lepimi besedami poprosil roke Ljudmiline. Ko je svojo zadevo obširno opisal ter gospodu Strabouu obljubil, da bode Ljudmilo čuval, kakor punčico svojega očesa, izpregevoril je gospod medikus, da mu je prošnju |poStovanega pana po všeči in da rad privoljaje, k ir se njega tiče. Ljudmila, ki je bila poklicana, to jej je bil oče vse temeljito razložil, je tudi ti koj privolila ter si izprosila samo to, da bi pan* Simon gledal, da čim prej omoti Lucijo, kujti Ljudmili« ae je zdelo nepristojno, da bi imela v hiši hčer, dev»t let staršo od nje; Ljudmila je imela namreč še le sedemnajst let. Pan Simon je obljubil, da bode izpolnil to 11 o/.tru slabši. Slovenski učitelji bi se prestavljali mej Nemce, nemški pa mej Slovence, kar se Že sedaj deloma godi. Sedaj se je nam Slovencem v tem oziru boriti le z deželno vlado, ali v bodoče bi se pa morali še z duhovsko. Ta boj bi pa bil Še mnogo težavneji, kajti vsakdo, ki bi se upiral ško-tiskim naredbam, bil bi v vedni nevarnosti, da ga proglase za brezverca in liberalca. Borba, ki bi se začela mej Slovenci in njih višjimi duhovskimi pastirji, bi pa pač tudi veri ne bila v korist, ker bi narod jel izgubljati spoštovanje do škofov, ki bi se očitno pokazali njegova mroino nasprotnike. V interesu naše narodnosti, pa tudi v interesu vere je, da se ne povekša upliv škofov na šolo in uadejamo se, da noben slovenski poslanec ne bode glasoval za tako spremembo šolskih zakonov, vsaj tako dolgo ne, dokler bomo imeli višje duhovno pastirje, ki se bodo dali uporabljati proti naši uaroduosti, ki bodo takoj pripravljeui izdati pastirski list in zlorabiti torej propo-vednico proti narodni ideji, kakor se baš te dni godi. Seveda, če bi mi imeli škofe naiidušene za našo narodnost, kakor sta bila pokojni Slomšek ali Ravnikar, ali pa kakor je sedanji Djakovski vladika, potem bi se pač toliko ne pomišljali, dati jim večjega upliva v šoli, ali pri sedanjih razmerah ae pa nam pač ne more očitati, če smo Bkrajno previdni, kajti preveliku odgovornost bi si nakopali, ko bi z uvedenjem verske šole odprli nova vrata za germanizacijo in postali grobokopi narodnosti svoji. — a— Politični razgled. HT o I rit u J le. V Ljubljani, 23, februvarja. Potiski flemokrtttje so se jeli postavljati na jako Čudno stališče. Jeli so se izjavljati ia približanje levici za slučaj, ko bi staročeška stranka v volilnom boji močno oslabela. Odločno so proti zvozi z Mladočehi, ki simpatizujejo z Rusijo. Pri tacih razmerah se je resno bati, da se bodo Poljaki zjediuili z levičarji in poslednjim pomagali do vladnega krmfla, kajti na aristokratične poljsko stranko se itak ne smejo dosti zanašati. Poljake morda to vleče k levici, ker so se neka- jirošujo, podpirano od Strabona, posebno ker je sam spoznal nenaravnost teh razmer. Po Slanem ni bilo malo hrupa, ko je pan Simon, vrnivši se z zborovanja, obe svetovalstvi pozval na svojo svatbo, ter tako javno razglasil, da se ženi. Govorice je bilo dovolj, posebno ko se je razglasilo, da je pan Simon star trtkrat toliko let, kot nevesta, zlasti sosede vdove so svetovalcu zelo za zlo vzele, da bode dorasli hčeri dal dosti mlajšo mačeho; a pan Simon se ni zmenil za to tor se je le tajal veselja, kadar se je ozrl na dražestno nevesto. Ni videl nič, ni slišal nič, kot mlado ženko, v Boaedstvu je bil jeden glas, da je pan Simon zblaznel, a sosed Potulč iček, čegar hiša je bila takoj zraven in ki je s hodnika videl na okrašovski vrt, ugovarjal je temu. „Stari oBel je dobil nov komat", dejal je; Ble pustite ga, vspametoval se bo ter nehal biti hudomušen". Sila malo je bilo tega, kar je Ljudmila pri — nesla k hiši in Lucija je uspenjula roke radi tega, bilo pa je tudi sila tnalo tega, kar je Ljudmila v gospodinjstvu razumela, tako da se je Skolastika kar križala; a pan Simon bil je srečen. „Imam jo za veselje,*1 zagovarjal je Ljudmilo, i ) ( teri levičarji izjavili za izločitev Galicije izraej dežel zastopanih v državnem zboru in za obširno avtonomijo te dežele. Volilno aihanje je posebno na Dunaji jako burno. Pri nekaterih volilnih shodih je ž-? prišlo do izgredov. Židovski liberalci /. vsemi silami delujejo proti Liecbten-stemu Pridobili so na svojo stran več zadrug, katere podpisujejo neko izjavo proti Liechteoateinovi kandidaturi. Doieduj je to izjavo podpisalo že nad 100 zadružnih načelnikov. Židje se jako boje izvolitve kneževe, ker bi on s svojim uplivom proti-m.tum utegnil v višjih krofih pridobiti simpatij. Zagrebški nadškof. Kdo bode novi Zagrebški nadškof, o tem se še pravo za pravo danes ue more nič gotovega reči. Govori se pa, da bode unjbrž nadškofijski sedež dalje časa izpraznjen. Madpui bi najbrž Hrvatom radi urinili kakega pomadjarjeni'ga Slovana, ali Hrvatje se bodo temu Opirali. Cela hrvatska vladna stranka bi i takim imeuovuniem ne bila zadovoljna. Ban sam se je nekda izjavil, da mora biti Zagrebški Dadftkof Hrvat, inače on odstopi Kuehnu Heder-vaiy-ju pri tem seveda ni za koristi Hrvatov, ali mož čuti, da bi imenovanje kacega Nehrvata uteg nilo mej narodom vzbuditi tako razburjenost, da bi se morda še njemu omajalo stališče. Vitanje države. Al in Merska kriza v Srbiji. Srbsko ministerstvo dalo je ostavko in Paš e" dobil je nalog, da sestavi novo vlado. Stališče sedanjemu ministerstvu je že dolgo bilo omajano, z mno-gimi ministerskimt ukrepi se ni ujemala zbornična večina Palo bi bilo gotovo pri budgetni debati, pa je rajfie odstopilo. Pastćeva naloga ni lahka. Mej radikale! ni prave Bloge, zato ie težavno sestaviti trajno vlado. Ker ima on velik upliv mej radikalci, bode seveda imel nekoliko ložie stanje, nego ga je imel Grujie, ki se tudi ni odlikoval t posebno odločnostjo. Banket pri Perzijaniji. Dunajski listi vedo povedati o nekem banketu, katerega je dal ru»ki poslanik Perzijani v čast ministrom in regentom. Pri tem banketu je baje me trojiolit napil Rusiji, osvoboditelje! Slovanov, Perzijani pa Serbiji, jugoslovanskem u Pijemoutu. Poslednje besede so vzbudile veliko pozornost ne le v Serbiji, temveč tudi zunai Serbije Da nasprotnikom slovanstva neso ugajale, razume se samo po sebi. A.nt/leška tlržama cerkev. V angleškem parlamentu se je predlagalo, da bi se proglasilo za anomalijo, da v Walesu vel|a anglikanska cerkev za državno cerkev. Ta predlog se je pa odklonil z neznatno večino, ko sta se proti njemu izrekla Gladstone in vlada. Pri glasovanji se je pa vender videlo, da je v Angliji mnogo nasprotnikov državne cerkve. i'stoja V Opor tu. TJstajniki v Oj>ortu pridejo pred sodišče in sicer bodo jih soddi v skupinah po deset mož. Zaprtih je okolu 300 vojakov in 30 civilistov. 10 so jih pa izpustili, k r je preiskava pokazala, da so nedolžni. Kaznovali jih bodo najbrž jako strogo, da tako ostrašijo druge republičane, da se ne bode upali puntati. Dopisi. % Dunaju, svečana meseca. [Ivz dop.] Ker Vam Se nihče ni poslal poročila o poslednjem večeru nslov. kluba-, namenil sem se jaz pisati o tem par vrstic Kdor Opasuje razvoj te družbe brez „imena mi ni treba, za delo pa je hiša polna ljudijlu ln Skolastika je znova umolknila ter se zarekla, da ne reče besedice, če bi bila Ljudmila tudi sto let stara. Ona je štela vse na stoletia. Panu Simonu je le takrat smehljaj zginil z oblici... kadar se je ozrl na hčer. Bog ne daj, da bi jo črtil, pan Simon je ljubil svoio hčer, da se je Ljudmili že preveč zdelo; a pri pogledu na Lucijo spomnil se je vselej obljube, da jo čim prej omoži, in ta „čim preju trajal je že jedno leto, a da obljubo izpolni, na to ni bilo misliti. „Ultra posse nemo tenetur" (kaj nemogočega ni nikdo zavezan storiti), rekal je uam pri Bebi ter bil ua zadnje že odločen, odsto|iiti od grba in dal razglasiti, da hčeri iz svojega mirt a prida petsto kop, a tudi za tisoč kop bi se ue bil takoj našel ženin, le količkaj primereu A naključje je pomagalo. Skozi inesi.i je potoval pan Matevž s Krvni lova, obojih prav doktor in svetnik nad apelacfjami. Bilo je že pozno zvečer in nevihta se je bližala. GoBpod doktor se je bal groma ter dejal, da rajši v mestu prenočuje ter stoprav v jutru odpotuje proti Pragi. Ker so pri primasu imeli male otroke, peljan je bil gospod svetnik k Okrašovskim, nekaj radi večje ugodnosti, nekaj radi tega, ker je bil b panom Simonom znau Še iz dijaških let, bila sta namreč vrstnika. (Dalje prih.) vsacih pisanih pravil, brez odbora, brez zapisnikov, brez pečata i. t. d , mora se načuditi, da je zanimamo od leta do leta, od večera do večera večje. Zadnjič bilo je v tem klubu toliko Slovencev, da je največja dvorana v hotelu B >yal bila pretesna. Morali smo Bi izprositi še stransko sobo tik velike dvorane, ki pa je tudi koj bila polna. Posebnih priprav ni bilo tudi za ta klubov večer. Naznanjeno je bilo samo: Bejrilo g. prof. Stritarja: „Drobiž". Ime slavnega našega pisatelja in skromen naslov berila: drobiž — sta uzrok tolikega zanimanja baš za ta večer. Sivih las rodoljubi, dame in osobito naši vseučiliščnikj privreli so kar trumoma poslušat zanimivosti tega večera. Pričakoval si mnogo, a vse je presezalo, kar si slišal. Dolga vrsta četvero-stopnih kitic v Sritarjevi klasični slovenščini, vesele dovtipe, žgoče sarkazmu, ostre puščice, ugonobljajoče strele, granate, bombe, karteče ... m- Iz vseh Vam podam tri, več jih nisem smel izbrati : „G o r j u p no more biti vsak ! Ko meseci s < konec bliža, fogtoil zadnji je petak, Vesel si, 6e j o kaj d po bi za. Nk Dunaj vprvic je prišel Z gimnazije ; na kolodvoru Še mali kovćef* je imel A, o a j g 1 a s n e j i bil je v zboru ! „Quot capita, tot aontentiao — Vsak svojo mnenje ima v čisli; Pri nas pa, o j Slovenci je S e linJAe t o, pet glav **e»t m i s 1 i j. Kdor si bil v tem klubovem večeru, nikdar ti ue pride iz spomina nepopisni utis, burno odobravanje, ki si mu bil priča. — Še nekaj! Zimski mraz pritiskal je hudo ta večer na Dunaji. Plin je skoro „zamrzili 1", tako da smo bili v polu-fc.*m-noti, da niti čitati nisi mogel Pred našega pesnika postavili so vsled tega pozlačeno žiraudolo, na kateri svetilo je sedem sveč! Tako si videl slavnega Stritar|a kakor v svetniškem svitu! — „Drobiža" pa ne bodete uašlt ne v „Zvonu", ne v katerem drugem listu. Pesnik ga bode v kratkem objavil v posebni knjižici. — Utis tega večera je bil velikansk To so pričali govori dr. Simoniča, dr. Pajka, cand. phil. Ž mavca, Jereba, prof. Švar-šnika, inž. Tomšiča in drugih — Veselje je naraščalo mej krasnim petjem akad. društva „Slovenije" pevcev in mej pesnimi starejših članov slov. kluba. Dva pevska zbora na jednem večeru! Na-l111 n (■ pa ni bilo ni konca ue kraja Posebno smo bili naudušeni o napitu ci dr Ho man a, ki je po-zdravbal zmagovito ponašanje vrlih koroških Slovencev pri teh volitvah. Bog jim daje tudi koneČne zmage. — Prihodnji večer -lov. kluba bode 14 sušca. Cital bode g prof. dr J. Pa j k. V tej sezoni bo še berila obljubili gg.: Dr. Turner, dr. Simonič, dr. Štrekeli, dr. Murko, inžener Tomšič, Jereb, Svetič in drugi — Shod volilcev Ljubljanskih. Klub občinskih svetovalcev Ljublianskih povabil je volilce na včeraj dopoludne ob 11 uri v mestno dvorano na pogovor o državnozborskih volitvah, oziroma o kandidatu za mesto Ljubljansko. Vabilu odzvali so se volilci v izredno obdem številu. Bilo jih je izvestno nad 200, mej njimi bili so odlično zasto|>ani vsi stanovi. Dr. vitez Bleiweis-Tr8teniški otvoril je kot načelnik kluhu občinskih svetovalcev zborovanje s primernim nagovorom ter pozval zborovalce, da si izbero predsednika. Na predlog obč. svet. notarja G o g o 1 e bil je dr. vitez H 1 e i w e i s z vzklikom predsednikom izbran. Ta prevzel je predsedstvo in naznanil, da se je oglasil za besedo cesarski svetnik Murni k, ki je potem b primernimi besedami razlagal, kakšne lastnosti mora imeti državni poslanec in kot kandidata za mesto Ljubljansko priporočal deželnega glavarja g. «lr. Jon!pa JPoItlu-kurja. On ima vse potrebne lastnosti, pozna jako dobro mesto, v katerem biva že celo vrsto let, znane so mu tudi vse zadeve našega barja, čegar osušeuje bi bilo neizmerne koristi kakor za mesto, tako tudi za okolico. Zato govornik priporoča, da se kandidatom mesta Ljubljanskega proglasi gospod deželni glavar dr. Josip Poki u kar. Predlog ta vsprejel so je soglasno brez vsa-cega ugovora z živahnimi dobro- in živio klici. Predsednik Ir. vitez Bleivveis zahvalil se je potem zborovalceui na tako lepi udeležbi, pozval jih, naj tudi na dan volitve pridejo vsi na volišče, da bode volitev častna in sijajna, potem pa zaključil zbor, ki SO je vršil v u zornem redu. Domače stvari. — (I) r ž a v n o z b o r s k a volitev v notranjskih in gorenjskih mestih, oziroma trgih) Gospod dr. Danilo Majaron, občinski svetovalec Ljubljanski in urednik .Slov. Pravnika", pozvan po mnogih volilcih, oglasil je pri „osrednjem volilnem odboru" svojo kandidaturo za to volilno skupino. „SloveD8ko društvo" se je danes posvetovalo o ti kandidaturi, in odbor uvaževaje, da bi narodni stvari zelo koristilo, če se jej posveti mlajša in delovna moč, skleni! je soglasno, da bode omenjenega kandidata „osrednjemu volilnemu odboru" nnjtopleje priporočal. — (Državuozborske volitve.) V okolici Vitanjskt, spadnjoči v volilni okraj Mariborski, obnesle so se volitve volilnih mož izvrstno. Nem-škutarji, ki so tukaj še pred malo časa komandi« rali, niti v jedni občini, razun v Vitaujski vasi, ki ima jednega volilnega moža, ueso poskusili borbo. Prvikrat pridejo tudi iz občine Skomarske pri Vitanji 3 narodni volilni možje. Glorija Vitanj-skih Nemcev bo kmalu izginila. Vsa čast in zasluga gre tamošnjemu župniku g. .los. Žičkarju, kateri je začel neustrašeno v tem dozdaj pozabljenem kotu buditi narodno zavest! — V Š|»itabči, Žicah, Št. Jerneji, Ložah in Zbelovem izvoljeni so sami narodnjaki. Posebno hud boj bil je v Ločah, kjer so pa vender naposled zmagali narodnjaki ter bili izvoljeni: župnik Stiplovšek in posestnika Breznik in Zidanšek. V Makolski fari izvoljeni so sami narodni možje, na čelu jim g. župnik Lendovšek. — V Ribnici na Pohorji zmagali so sedaj Slovenci prvikrat. — Na Primorskem so volitve doslej ugodne. V Izoli, Matavunu, Dolini in v Dekanih izvoljeni so naši. V Roči izvoljenih je pet nasprotnikov. V Buzetu bode volitev volilnih mož še le danes končana. Gotovo bode izid nam ugoden. V vzhodni Istri so vsi volilni možie ua naši strani in slovanski kandidat bode najbiže voljen jednoglasno. — Iz Ilirske Bistrice se nam piše, da sta ondu kot volilna moža izvoljena gg. Anton Domladiš in Tomšič, ki bodeta oba glasovala za dr Ferjančiča. — (Volilno gibanje v Tržaški okolici) je prav živahno. Italijanska stranka trosi veliko novcev da bi snodkojiala tla vrlemu Naborgoju, a izpodletelo jej bo, kakor vedno doslej. Poleg Mau-ronerja postavil se je za nasprotnika tudi znani čudni patron don Pahor, ki pa dela jako žalostno figuro. Pri volilnih shodih, ki ro se vršili zadnji čas skoro po vsej okolici, pokazalo se je povsod, da dosedanji poslanec g. Iv. Nabergoj uživa splošno zaupanje mej okoličani, katero ne bode izpodrinilo nobeno sredstvo nanprotne stranke. Za novce ne bode si kujiila pripričanja in poštenja vrlih okoličanskib volilcev, ki bodo kakor siva kraška skala stali nepremakljivo za svojega dozdanjega od cesarja odlikovanega poslanca Nabergoja ! — (Volilni shod) skliče za nedeljo dne 1. marca popoludne oh 3. uri državni poslanec g. dr. Gregorc pri sv. Lorencu na Dravskem polji v gostilni g. Juriča. — (Podpornemu društvu za slovenske vis okošolce na Dunaji) podarili so: dež. odbor kranjski, 200 gld.; prem. g. knezoskof lavantinski dr. Mihael Napotnik, 15 gld.; g. dr. (Jvidim Srebro, odvetnik v Brežicah, 10 gld.; g. dr. Nikolaj Tonkli, odvetnik v Gorici in gospa Pavlinka Resmanova na Nahrežini, po pet gld.; gg. dr. Janko Pajk, prof. na Dunaji, 3 gld.; g. dr. Mirko PIoj, ministerijalni koncipist, 3 gld.; g. Ivan Luzar, uradnik južne železnice, 3 gld.; in č. g. Matiia \Vur-zer, župnik v Rušah, 3 gld. Srčna hvala rodoljubnim darilcem. — (Muzejsko društvo.) V četrtek, dne 26. t. m. zvečer ob G. uri bode v Rudolfinumu pri mesečnem zboru muzejskega društva za Kranjsko predaval g. prof J. Hubad o predmetu: „E»te tično in dramatično od Grintovca in z Kokrske doline." K temu zanimivemu predavanju se vabijo vsi Slovenci. — (Slovensko gledališče.) Včeranja predstava žal ni bila tako dobro obiskana, kakor bi bila zaslužila. Ne rečem baš, da bi bila- slabo obiskana, ali bila bi lahko bolje, ker pri tako pičlem številu predstav, morale bi vsaj te biti vedno prav dobro obiskane. Srbskega pisatelja Borgjo-škega šaljiva igra v 3 dejanjih „S v i I n a t i robec", katero je prav spretno prevel na slovenski jezik mladi g. Vaso PetriciČ, dosegla je prav povoljen uspeh. Akoptam je zapietha igre precej lahka, ima igra veliko prednost, da je skozi in skozi po zanimivem dialogu in nekaterih prav dohro uspelih prizorih kratkočasna, da niti jeden prizor ni dolgočasen in da gledalec ne pride iz dobrega humorja. Koj prvo dejanje razvija se prav živahno in je skoro bi rekel najbolj dobro uspelo vse igre. Igralo se je prav dobro. Glavna zasluga izbornega uspeha gre g. režiserju Borštniku, ki je z ulogo dobro dušnega a malo robatega Pavla ZvekiČa ustvaril, jako srečen tip. Naporno ulogo igral je tako moj-sterski, da smelo rečem, da je posebno njemu pripisati, da je igra imela tako dober uspeh. Od prvega do zadnjega prizora skoro ne pride z odra, in ga posebno glede marljivega učenja stavljam v posnemanja vreden izgled vsem njegovim tova rišem — moškega spola se razume, ker krasni naš spol je vedno vesteu v tem oziru. Prav pohvalno so ga podpirali, kot glavni steber vse igre — gosp. Sršen, ki je dobro pogodil bojazljivega Mladena, gg. N i g r i n o v a in S l a v č e v a in gg. Danilova in Borštnikova, ki so bile prav dobre v svojih ulogah, gg. Danilo, Lovšin in Perdan. Igralo se je izvzemši, kak mali „lapsus memoria" dosti gladko in je občinstvo izražalo svojo zadovoljnont z živahnim odobravanjem na konci pojedinih aktov in na konci igre Z" samo glede na res izvrstni tip gosp. Borštnika ue dvomim, da bode igra se obdržala na našem repertoiru, ker bi bilo reH škoda za toliko truda za jeden sam vočer. Prevod le, kakor sem že omenil prav dober in teče dovtipni dialog prav gladko, da se igra do konca prav pri jetno posluša. —i. — (Drugi domači koncert) učencev „Glasbene Matice" včeraj izvršil se je prav lepo. Zarad pomankanja prostora moramo odložiti poročilo do jutri. — (Sokolski „jour fixe",) ki je bil v soboto večer v Čitalničnem steklenem salonu, smemo prištevati imj najprijetneje zabavne večere zadnjega časa. Reditelja brata Fr Hribar in J. Rebek priredila sta ga prav izborno in udeležba bila je izredno obilna, zabava prav živahna. Vrlo društvo „Slavec" prevzelo je z vsega priznanja vredno požr-tovalnostjo večji del programa tega večera, ter ga izvršilo pod vodstvom g. pevo/odje pl. Janušovskega tako izvrstno, da je bil lo jeden glas pohvale mej vsemi navzočimi. Ker je bil brat Drag. Hribar, kateremu je društvo kot večletnemu zaslužnemu članu za odhodnie.o priredilo ta večer, po neizogibnih narodnih opravkih nepričakovauo zadržan na Vranskem in se ni mogel osebno udeležiti, poslal je pismeno in telegrafično svoj pozdrav in svoje obzalo vanje, da se večera ne more, kakor bi želel, osebno udeležiti. Reditelj Fraujo Hribar pozdravil je navzoče brate Sokolu ter razložil pomen večera. Me| posameznimi točkami po „Slavei" izvrstno izvirnega pevskega programa bilo je več zanimivih go vorov. Komičen prizor, posebno pa originalni čve-terospev „Liliputanski pevci" vzbudil je mnogo smeha. Poslednja točka morala se je ua splošno želio zo pet in zopet ponavljati, ter smelo rečem, da je bila tako izborno izvedena, da glasnega odobravanja ni bilo konca ne kraja. Izmej mnogih govorov naj omenjam le onega postaroste Dr. Trillerja, ki je z naudušenimi besedami nazdravljal najmlajšemu So kolu v AidovšČini, kateremu se je poslal telegrafih ni pozdrav k osnovalnemu zboru Spominjal se je tudi prav presrčno obilne udeležbe pri zadnji ma-skaradi vrlega brata „Celjskega Sokola", ki je te legrafično pozdravil shod, ter je napil obema bratskima društvoma prisrčni: Na zdar! z željo, da na mejah delujeta isto tako krepko, kakor najstareji brat v središči. Starosta Iv. Hribar, ki je po važnih opravkih zadržan, še le pozneje se mogel udeležiti, napil je tudi razvoju Sokolske ideje in naznanil VBpešno napredovanje ustanove tamburaškoga zbora Sokolskega, ki se skoraj skliče v življenje. Bilo je še mnogo lepih in zanimivih govorov, katerih na drobno navajati mi ne pripušča tesnoba pro štora, omenjam naj le onega na slugo mej Sokoli in Slavci, kateri poslednji so se vedno rade volje odzvali, kader ju šlo za to, podpirati narodne namene. Da je dobra in točna postrežba novega za-časuegu restavraterja čita I niš koga g. Trinkerja mnogo pripomogla, da je bila zadovoljnost vsestranska, ne smem /.»molčati in le z zadoščenjem konštatujem, da so, je- življenje v čiUlniškej restavraciji zopet začelo malo bolj oživljati, kateri nedostatek v na- šem flocijalnem življenji je bil v zadnjem času postal selo čutfjiv. Vsi, ki so se udeležili lepega tega večer«, zapustili so popolnoma zadovoljni čitalnico želeč, da vrli Sokol kmalu zopet priredi jednako prijeten večer. —i. — (O bčni zborMarijinebratovščine) bil je včeraj dopoludne ob navzočnosti do 200 udov. Društveni predstojnik g. magistratni uradnik Dra-gotin Lah a j n ar je opisal gmotno društveno stanje bratovščine, katero zboljšati se je dokaj trudil. Dohodkov je imola bratovščina proteklo leto 10 178 gld. 64 kr., stroškov pa 10.171 gld 20 kr. in je znašalo društveno premoženje koncem leta 24.210 gld. 79 kr. Novih udov pristopilo je 10">, umrli so 104 udi in 35 otrok Bratovščina imela je koncem 1. 1890 skupaj moških in ženskih udov 2514. Za pogreb« se je izdalo 265G gld , za reveže društvene, katerim se je mnogokrat letnina odpustila, nad 1O0 gld. Gospod G rilec poroča v imenu pre-gledovalnega odseka in nasvetuje, naj se izreče g. predsedniku Lahajnerju, pod čegar vodstvom so knjige v tako lepem redu, kakor še nikdar poprej in vsemu odboru zahvala odboru pa dii abso-lutorij. V odbor se izvolijo gg.: predstojnik L a-h aj nar, mestni odbornik Anton Klein in Albin Ar ko. V pregledovalni odsek gg. Grilec, D o v-gan in Rus. Potem se je razpravljati začelo o nov h pravilih, katere je nasvetoval v lanskem občnem zboru g. A r k o, kateri v glavni razpravi poprime za besedo in razjasni, zakaj je stavil ta predlog, katerega je se laj odbor bratovičins izvršil. Premoženje bratovščine pričelo j« zadnje leto pešati, kajti dru.štveniki z malimi doneski so se množili, premoženj« pa nikakor ne, tako da se more z gotovostjo sklepati, da udje bratovščine utegnejo še naraščati, a v tej progresiji se bode manjšalo 1 premoženje in nekega dne ga ne bode čisto nič in še živeči udje ostali bodo z vso upisnino in letnim doneskom popolnoma na cedilu. Zatorej treba, da plačajo novo ustopivši udje več, da se njim zavaruje njih uplačani kapital, zato treba prenaredbe pravil v tem smislu. Gospod Kune jako natančno pojasni potrebo prenaredbe pravil, katera so sestavljena sedaj tako, da bodo vsem udom ustrezala in bodo tudi bolj te met ita in razločna, nego stara pravda, katera so bila pač popolnoma zmedena. Zbor je pravila po nasvetu odborovem brez prenaredbe odobril, ua kar se je zborovanje zaključilo. (Glas izmej občinstva) Piše se nam : Po ministra Gauča odredbi imajo se na siedn ib šolah gojiti tudi telesne vaje in so vsled tega ravnateljstva tukaišnjih srednjih šol letos dijakom priporočila drsanje, kot prostor j »a jim določila znani „kernu v Trnovem Vsak diiak ujilačal je za celo drsalno dobo jeden forint. Lastniki drsališča so go>-dinarje lepo potisnili v žepe, za drsališče pa se ne zmenijo več in par tednov je že tako zanemarjeno, da ni moči drsati se. Ker tako postopanje ni solidno, zdelo se nam je potrebno, objaviti te vrstice. — (Iz Opatije) se nam jiiSe dne 21 t. m.: Dne 17. t. ni. ustavil nas le nadvojvoda Oton Kolje svojo osebje tukaj pustil, misli se, da se kmalu zopet povrne. Sinoči pa se je odpeljan cesaričinja vdova Štefanija. Čuje se, da v kratkem Opatijo obišče tudi cesar. — (V Mariboru) umrl je te dni trgovski agent g. Kos VBled kapi. Pokoini Kos bil je nekdaj tigovec in jako zuaua oseha v Ljubljani. Imel ;e 72 let. — - (Nesreča.) V Smartinu pod Štnarnogoro pripetila se jo preteklo soboto nesreča Pri sprevodu mrliča spodrsnilo je pred farovžem nekemu jiogrebeu in padel je tako nesrečno, da si je zlomil tilnik in takoj mrtev obležal. — (Po Murskem polji) padel je bil blizo do metra debeli sneg. Zdai se je že nekoliko usedel. Mura je bila na večjih krajih zamrzujena, da se je lah ko brez skrbi prek hodilo. — (Za dijaško kuhinjo na Ptuj i) so z nova nastopni p. n. čč. gospodje in gospe, oziroma slavni zavodi in zastopi darove poslali : Slav. okrajni zastoj) ptujski 60 gld; slavna posojilnica Ptujska GO gld.; slavna posojilnica Makolska po g. M. Len-dovdku 10 gld.; g. Korošec Fran, kapelan v (Jir-kovcab, 4 gld.; g. Črnko Marka, mestni vikar na .Ptujip 1 |gld. 5 kr. ; g. Majcen Ferdo, voiciucitelj na Ptuji, 1 gld.; g. Bratuša Alojzij, beueficiabt na 'Ptuji, 1 gld. 5-kr.; g. Šalamun Fran, katehet na Ptuji, 1 gld. 5: kr.; gospa Magdič Sofija v Ormož i, 2 gld.; g. Zelenik Josip, veleposestnik pri sv. Ur- banu v SI Gor., 20 gld.; g. dr. Ploj Jakob, odvetnik na Ptuj*, 3 gld.; g. prof Kunstek Luka 2 gld.; g. prof. Cilenšek Martin, 1 gld.; g. Klobučar Anton, c. kr. sod. pristav na Ptuji, 2 gld.; g. Ivan N. Resman na Brežini 3. gld. Vsem pre biagim dobrotnikom prisrčna hvala, in stoterni : „Bog plati !* Telegrami »Slovenskemu Narodu": Novome sto 23. februvarja. Muogo-brojni shod volilcev nenavzočega prof. Šukljcja jednoglasno kandidatom proglasil. Trebnje 23. februvarja. Naš kandidat bil odsoten, sedaj izrečeno iz njegovih ust, da ni v nikakeršnem osobito ne v kakem skrivnem dogovoru niti s Kočevskimi volilei niti z gospodom Tlmnanom, ker ni mandata tako želen, da bi se spuščal v protinaroane manevre. Za resničnost te izjave daje poroštvo njegova obče znana neustrašljiva odkritosrčnost. Odločno protestuje zoper iiisiiiuvacijo skrivnih sphtek na kvar narodni stvari. Njegov znani značaj izključuje vsako skrivno delovanje. Le od neke strani, ne da bi bil sam v kakem dogovoru, prihajajo vesti, da bi se Kočevci po odpadu Thomana odločili za Goljo. Njega ne smatramo za protinarodnega. Narodnost Golje je nedvomna. Razburjenost v nekih občinah strašanska, ker so po nečuvanem pritisku na nevedne volilce od duhovniške struni zavednim veljakom usta zamašene. Naš kandidat se ne more in ne sme umakniti, zadostno število neustrašivih volilcev je zanj in upati je, da se bode še več mož za njega odločilo. Povšeta nikakor ne maramo, Thomana ravno tako ne. Odločni volilei. (Telegram ta nam je v priletno znanje, vender bi lelelij da bi se bili nodločni volilei" imenoma našteli in da bi pod telegramom čitali podpis v tej zadevi najjiristojnejo osebe g. sodnika Golje samega. Uredn ) Pariz 23. februvarja. V alzaško-lonm-skem pevskem društvu imel Antoine govor, v katerem je mej živahnim odobravanjem govoril proti Francozov udeležbi na Berolinski umetniški razstavi. Na shodu nekdanje li^e patrijo-tov govoril Deroll ede proti udeležbi na Berolinski umetniški razstavi. Bilsko 23. februvarja. Ljudski shod. ki ga je sklicala delavska stranka zaradi agitacije za splošno volilno pravico, razpustil je zaradi ščuvalnih govorov zastopnik županov« II .hlitx 23. februvarja. V premogovih jamah v Sprmghillu bila eksplozija. Doslej 75 mrtvih. Število mrtvih bode pa še večje, ker je bilo ob eksploziji tisoč oseb v jamah. Beligrad 22. februvarja. Včeraj zvečer dalo je ministerstvo svojo ostavko, da omogoči sestavo novega kabineta, ki bi z ozirom na skupščino uspešneje reševal državne zadeve. Ministerstvo pozvalo je ministre, da dalje poslujejo, dokler se stvar definitivno ne odloči. V novem kabinetu bode, kakor se govori, Pasič prevzel predsedstvo in notranje zadeve, Gjorgjevič vnanje zadeve, Vilic finance, Veli mirovie zgradbe. 1* o h I a n «>. Neustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile, sknAotio in od -/.namenitib zdravnikov priporočano lahko čistilno, raztapljajoče sredstvo. — 1 Skatljica a l.r» pil velja ln kr, 1 zavoj = LSO pil 1 gld. a. v. — l*r«-.l iMtiiMre-Ptuj. m ae |»ko Kvari. — z.uiii« \u) lareeno N?u-•HkUB-ove Ili/ulM-iiu- pile. — PriHtne so tjamo, če unu vsak* skatljica rnilciV tiskano nafto ptot-dcolovano varat veno znamko „ S veti Leopold" in nnSo tirom: lekarna ..|>.i •»>. Leopolda", l»niii*j, itieHto, l'.cUi- «ler K|»J<*Kel- iiimI l»ittiikeiiKMNM4>. V l.j iiblitnl no do biVttjO pri t;os|> 1 .-kurji O. Plo«ol!-JI. (791 — 18i Tlljcl: 22. februvarja. Pri Muli Al: VVellsl, Roichenberger, Krauk, Oross z Dunaja — Elsner iz Prage. — Grunhut, Szeps, M-tlcher, M*rkovsky, Na^v, Steinmassler, Gilrtler z Dunaja. — Eggenboffner z lieke. — Brepek iz Draždan. — Kump iz Gradca. Pri Slonu: lloskovic, Fiirber, Senkel, Rosenthal, M*yer z Dunaja. — Stampfl iz Prago. - Btriiof i/ Pla-nine. — Frauki-n It Kranj*> — Wohl iz Gradca. — VVahla iz I '.i- - in i Tr/n 2' Svinjsko „ „ — 56 Krompir, , . . . 3 9 Koštrunovn „ , — 10 Leca, „ . . . 10 — — 80 Grab, . . . . 12 — 22 Fižol, , . . • 9 — Seno, 100 kilo . . . 1 (»t; Maslo, kgr. . - 0 Slama, „ „ . . . 2 i_ 68 Drva trda, 4 □ uiotr. 7 50 Speli tnšen „ • \— 52 „ mehka, 4 B —1 Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v nun. Temperatura Vetrovi Nobo Mo-krina v nun. t,' 7. zjutraj. 7-I.V8 mm. - 9G0 C si. zah. obl. 2. popol. 74f>T> mm. 0-8° C brezv. jasno 0-00 **. 9. zvečer 74G'7 mm. - 3Ho C brezv. jasno 22. febr. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 747 2 mm. 74 G 7 mm. 74'f9mm. —12 2° C 1-0« C — 30° C brezv. brezv. si. svz. jasno jasno jasno 0 00 mm. Srednja temperatura —4*2° in —47°, za S'9* in 27' pod uorinalom. dne 23. februvarja t. I. (Izvinu* teU-tfratično poročilo.]! veenu yi 9r, 91 95 Papirna renta.....t?ld Srebrna renta..... „ Zlata renta...... , uiarena reul.i .... „ Ake.ijo narodno banko , Kreditno akctjti..... „ London........ „ Srobro ........ „ Napol......... „ 0. kr. cekini .... . , N(*iuiiik« marku..... „ 4°/0 drf.aviif srečke iz I. iHf>t Driavue srečke iz i 1864 ngerska /.lilin rentu 4°/u . Ogerska papirna rotita o"/,, . Dunava rog, srooko 5U'„ . . , Zemlj. obd. avHtr. 4'/i"/0 zlati zh« Kreditnu sivoke...... Uudoltolo srečko..... Akcije anglo-avatr. banko Tramway-drust volj, 170 gtd. s, v. gld II) 20 1O205 988 -307 50 i UTfi flautu 91 90 91 80 110-05 101-90 9H8 -:*< >t> 25 114 80 8 11 — 9 11 s-44 R 45 515 30 (i 32«/, 25'! gld. 188 gld. — kr. I0p . 1H2 r — . 106 , 15 , 101 , 05 „ 100 gld. 121 „ P! Mati . . 1 13 „ •) lOO gld; 1H3 , 50 , 10 , »O n 2"» , 120 . IG« . 80 „ ki So ni naročen na i I u a t r o v a u gospodarski list ,,Vrtnar", pošljo naj svoj Vsak slovenski gospodar, „Kmetovaleo" a prilogo „Vrtnar , naslov c. kr. kmetijaki družbi krinjakl v Ljubljani, Katara mu dopošlje prvo Atovilko brezplačno in iz katere moro sprovideti, da je list noobbodno potreben za vsakega na-]>rf) Mladeniča ki itn« najmanj 14 tet ter Je smoten slovenskega in nem ške^a jr/.ikri v besedi In pismu, dobro odbojen iu poltenih stariiev, ter g>* veseli izučiti »e dobro v umetnem vrt-naritvu, \ »p rej me tjikoij. (144-D Alojzij Korsika, iiiiifiui in lri.:ot iiiMki vrluur v I. uhlja ni. Ženil bi se mladenič na deželi, ki je v najboljših letih, ima lepo posestvo, kremo in druge dohodke, /. mlado, iH do Sgletno, dobro vzgojeno deklico, zmo/.no v govoru in pisavi slovenskoga in nemškega jezika, katera naj ima od lOOO gld, naprej gotovine. K ponudbi naj se prilozi slika ter posije pod JBL F.* ujpravništvu tega lista v Ljubljano. ()28_4} Y „Narodni Tiskarni i4t !prodajaj o 1 l»o Kiiižniil c^eiil. v Ljubljani spisi zvezek zvezek Deseti brat. Komun. I. Jurij Kozjak, slovenski janiear. Povest iz 15. stoletja domačo zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesenske noe mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca aH črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz Časov lutrovsko reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Clolida. Povest po resnični dogodbi. — VI Ko/lovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Kojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klosterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški viilpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest ll IG. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: l. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. ()!»raz iz naloga mestnega življenja. — IV Rojim «P te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII Crta iz življenja rolitičnega agitatorja. 7. zvezek: I. Lepa Vida. Roman. — II. Ivan Erazem Ta- tenban. Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slovenske z#odoviue. 8. zvezek: I. Cvet in sad. Izviren roman. — II. Bela rata, bel denar. Povest. 8. zvezek: I. Doktor Zober. Izviren roman. — IL Mej dvema stoloma. Izvireu roman. 4. zvezek 6. zvezek: Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naroči- . lih velja poštnina j za posamični neve-zaui zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. Dijaki dobivajo Jurčičeve nZbrane spise1* po 50 kr. izvod, ako / si naroče skupno najmanj deset izvodov. 33$, VOŽNJI LISTKI ' V-JIM (135-1) pri 'AA uiioiemiiko- amerliki pn« robrodnl družbi. I Kolowratring 9 DUNAJ. IV Weyringerga8se 7" Prospekti in pojasnila točno in zastonj. Najkrajše, najoeneje ln najhitreje potovanje. Dr. Rose životni balsam (88—40) je nad 30 let znano, probavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter mili raztop-ljajoče domače sredstvo. Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana, zakonito varovana j varstvena znamka. Zaloge skoro v vseli lekarnah A vstro- Ogrske. ^^28t>^^» PTam se tudi dobi I rasko animsiliio domače laiilo To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor sve-dočijo mnogo skušnje, čistenje. zrnjenje in tečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V škatljicah po 35 kr. in 25 kr. Po pošti 6 kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zako- nito varstvena znamka. Glavna zaloga FRAGNER, Praga, t. 203-201, Mala ilrana, lekarna ,,pri črnem orlu". Postna vazpofii 1 jatev vsak dan. 1 ■um V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani 80 izšle in se dobivajo po znižani ceni sledeče knjige; ltloiliie fliiNe. Roman. C!e8ki spisal Vdcalav Jieneš-Tfebizsky. Preložil Ican Gornik. Mala 8°, 5ti3 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Otci in »Inovi. Roman. Ruski spisal J. 8, Tunjener. Proložil Ivan Gornik. Mala 8°, 357 strani j. Cena 50 kr., po poŠti 55 kr. I f mlinu. Spisitl Andrd Theuriet, poslovenil Muko. — Ml. 8', 143 strani j. C^na 20 kr., po posti 25 kr. VlltMiKltl lirotlnik. Spisal Krnile Sourestre, prevel Muhoder. Ml. 8", 82 stra-nij. Cena 15 kr., po pošti 77 kr. Dnevnik. Spisal Ludovik Ilaliryt poslovi nil Vinko. — Ml. 8°, 95 strani). Cena 15 kr., po pošti 17 kr. I krujiii*k<* iliim e Češki spisal A\ Jelinek, Poslovenil Vodridorski. Mala 8°, 84 stranij. Cena 15 kr., po pošti 20 kr. t. ;t s u i Stil rs t % o in naši rasniSiž. Spisal * * * Stat nominis uinbra. Ml. H', 11» pol. Cena 40 kr., po pošti /'. kr. Povesi. l)uf»r^VI^«lc. Kalitbrnska povest. Spisal Bret Ilarte; poslovenil Vinko. I rn i«'-«»n<» >. i >■ I [ en jČeški spis.tl Stroupeinicky ; preložil Vinko. Cena 40 kr., po poŠti 45 kr. I*itrl% v .4 merilu. Roman. Francoski spisal Rent Ijtfebvre. Poslovenil Stat nominis umbro. Ml. 8°, 535 strani). pošti 55 kr. Stano 50 kr., po Zgodovinski roman. Spisul Cfnirlci Nodier, poslovenil J. Kr-HAnik. — Ml. 8°, 198 stranij. Cona 25 kr., po pošti 80 kr. Kumin. Ivan ZrlMMjr;ar. ian. Spisal Charles Nodier, \ >, 198 stranij. Cona 25 kr., •fiinuk nasipa rasa. Spisal Mi I*ermontov, poslov<:nil ./. /'. — Ml. 8Q, 364 stranij. Ceua 40 kr., po pošti 45 kr. HvlsM žugiiiili. Roman. Spisal L. Ilalhy, poslovenil Vinko. — Ml. 8'^, 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti H0 kr. RiiM'z ftcrelirjnni. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°. G09 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. A. J Stane Wa\\ dragocenim korenom. Povest Iz življonja kitajskih pOgOldntkor. Spisal Maksimm'. Poslovenil J. P.. Ml. 8°, Ml stranij 20 kr., po pošti 25 kr. V isti zalogi »tU izšla in so dobivata |>o xiil£uni cscui Se Bledeča zvezka: grozdjem na Ruskem, spisal dr../. Vošnjitk. — Ćegnva bode, noveliea, spisal J. Oyrinec. Velja .... 15 kr. V.zvezek, ki obsega Meta Holdenits, roman, fraii-OOfki spisal Viktor Che.rbv.liez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr. ZA o6a zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnine, za posamezno zvezke pa 5 kr. I. zvezek, ki obsegZi Stenografija, spisal dr. Ribic. — Životopisje, spisat Raje H<>i. — Prešern, Prešerin ali Freštr'en, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Cclcstin. — Trštvo z CHOCOLAT MENIER ! Največja tovarna na svetu! Vsak dan se proda: (874-9) 50.000 kilo. Dobiva se v vseh • eoorijsklh. delikatesnih prodaj alnlo ah in kondi torij ah- Izdajatelj ln odgovorni urednik: Josip N o 11 i Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne*.