237. številka. Ljubljana, v soboto 17. oktobra. XXIV. leto, 1891.
SLOVENSKI MUL
' TJ; ••
lahaja vsak dan ivei^r, isimfii nedelje in pravnike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., aa fcetrt leta o gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje nn dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje deželo toliko več, kolikor poštnina snaSa. Za oznanila plačnje se od cetiristopne petit-vrste po i"> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih nlicah fit. 1*2. Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Rusija in Italija.
Letošnje leto je precej bogato nenadnih in nepričakovanih dogodkov na političnem polji, kateri dajejo bogato gradivo časnikarjem, posebno pa vsem prijateljem konjekturalne politike. Tak dogodek bil je shod ruskega ministra vaanjih zadev gospoda pl. Giersa z ministerskim predsednikom italijanskim, markezom Rudinijem. Ruski minister, ki ima bo-lehno svojo hčer v jažoih pokrajinah, mudil se je letos dlje (asa v Italiji in to priliko porabil je Rudini ter se pripeljal navlnšč iz Rima v Milan, kjer sta se sella oba državnika
Da ni bil to le kak privaten shod, prouzročen po goli diplomatski kurtoaziji, dokaz temu je, da se ga je udeležil tudi ruski veleposlanik v Rimu, baron Vlangali in da je kralj Umberto pozval oba državnika v svojo kraljevsko palačo v bližnjo Munzo.
O pravem povodu tega shoda, kakor tudi o stvareh, o katerih sta se pogovarjala v prvi vrsti oba državnika, ramasale so se najrazličnejše vesti po vseh evropskih časopisih. Vsaka stranka zasuka vala je vso zadevo tako, kakor je ugajalo najbolje bas njej, a kaj pozitivnega, gotovega ni vedel povedati nihče. Nekateri trdili so, da shod nema nobenega političnega pomena, da ae gre le za trgovinsko zvezo, drugi pa so mu pripisovali zopet veliko politično važnost ter so videli v njem neko nevarnost za obstanek trojne zveze.
Politični svet bil je tembolj presenečen nad tem nepričakovanim shodom, ker so bas mej Italijo in Rusijo bili diplomatični odnosaji v poslednjem času jako hladni, in bi se bil pričakoval vsak drug shod prej, nego pa omenjeni. Italijanska politika bila je pod Crispijem pri vsaki priliki naperjena manj ali več proti Rusiji.
Akopram se politični interesi Rusije in Italije neso nikjer križali , kazala se je vlada v Rimu vedno nekako prijazno vsem prizadevanjem, ki so se snovala proti Rusiji. Italija, dobro vedoča, da se jej od Rusije ni bati ničesar zaradi velike oddaljenosti, ni izpustila nobene prilike, kadar je mogla na tihem ali pa tudi javno se postaviti nasproti Rusiji. To je storila prav izdatno posebuo v bolgarskih zadevah, kjer je baš ona podpirala angleški upliv in VHa   Rusiji   nusprotna   podvzetja.   Nemirni duh
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Sv. Terezija ni samo radi tega znamenita, ker ima mej nežnim spolom toliko noaiteljic tega imena, marveč tudi zaradi tega, ker običajno otvarja trgatev v vinorodnih krajih. Na mislih mi je olicijelnu trgatev, kajti druga vršila se je le davno prej. Mali vinogradniki, ki se ne brigajo za vina dobroto, in komaj čakajo, da dobe noviuo v sod, brali so pred tedni in Že pred sv. Mihaelom točilo se je na raznih krajih novo vino, ne uprašajte — kakšno
Kar je pa boljših vinogradov in gospodarjev začenjajo leto za letom o bv . Tereziji in so s tem odlašanjem toliko na boljem, da dobivajo izvrstno kapljico, vino, o katerem smejo s ponosom trditi, da so ga pridelali. Letos, ko je vreme tako izredno lepo, bodo trgatve gotovo ugodue, dasi ne bodo tako vesele, kakor so bile nekdaj, ko se je petje, vriskanje in streljunje topičev razlegalo z gričev v dolino in ko so trgatve obilo odškodovale posestnika za celoletni trošek in delo. Odkar pa gospodari ljuta filoksera, obrnilo se je vse na zlo
Crispijev odtujil ni Italiji samo Francije, ki je bližnja sosedinja, nego dosegel je to tudi pri daljnej Rusiji ia da je ostal de nekaj ča«a na krmilu, kdo ve do kam bi bil pritiral Se svojo domovino.
Naslednik njegov Rudini je bolj previden mož. Spoznal je takoj, kako velikansko materijelno škodo je Italiji prizadela politika CHspijeva in potrudil se je takoj zboljšati razmere z Francijo in ublažiti vsaj najhuja nasprotstva. Naravna posledica tega prvega koraka bila je, da je skužal približati se tudi Rusiji, ki se je glede Italije dosdaj držala v neki jako hladni reservi. In ugodna prilika podala se mu je bas aedaj, ko je bival ruski miniatur vnanjih zadev v Italiji.
Že pri uprtšanji o proati vožnji ruskih prostovoljnih križark preko Dardanel pokazalo se je, da Anglija nema v Italiji več istega slepega privrženca, kakor je to bilo Ae pod Crispijem, kajti Rudini ni se hotel postaviti proti Rusiji navzlic vsem vabilom angleškim in je tako onemogočil Salisburv-jeve nakane. S tem pokazal je, da Italija, akopram je Se zdaj član trojne zveze, katero je tudi Rudini pri raznih prilikah odločno nagovarjal, vender hoče živeti v prijaznejih odnosajih s Francijo in z Rusijo nego je to bile pod ministarstvom Crispijevim.'
Za evropski mir torej ta shod ne bode imel nobenih zlih posledic in se nam ne zdi umesten strah onih, ki so bili mnenja, da je glavni namen shoda ta, da bi se Italija odtujila trojni zvezi. Kako dolgo bode pa Italija hotela ali mogla prenašati sika bremena, katera jej naklada baš ta zveza, to je drugo uprašanje, katero ne spada semkaj. Na vsak način pouehala bode po tem shodu nekoliko napetost, ki je vladala dozdaj mej Rusijo in Italijo in to bodo z veseljem pozdravili vsi prijatelji miru.
Državni zbor.
Na Dunaji 15. oktobra.
(Kan so.)
Vsa množica, ki je stala doslej okrog Scbnei-derja, obsuje sedaj naslednjega govornika, grofa Hobenvvarta. Oa naznani, da se bode njegov klub i v bodoče, kakor drugi držal dogovora in da to zahteva že lojalnost sama. Kandidatje ostalib strank našli bodu v njegovem klubu isto lojalnost, kakor kandidatje njegovi pri ostalih. (Živahno odo-
in trgatev ni več tacih, kakor nekdaj in za vino je ž« sedaj trda.
Filhai munično društvo je dodelalo svoj hram in kot poslednji nakit uad uhod prilepilo neko stre-liico od kovine z dvema naprej štrleči mu sulicama podobnima drogom. Kdo si je to izmislil, tega ne vem, vsekakor pa se njegovo ime zaradi tega ne bode na nobenemu kamnu svetilo, kajti stvar je brezokusna, nema pravega pomena in se niti s slogom ne strinja. No, pa je že tako, krpanja bila je iz počitka, krpanja pozneje, uaposled pa se je še pribila ta svetla zaplata, kot izredna vaba. Vabe bode zmer jako treba, kajti ei*ne v novem filhar-moničnem hramu bodo zelo napete. V prvih vrstah stane sedež 5 gld., v nadaljoib 4 in 3 gld., naj-zadnji sedeži so po 2 gld. Znano mi ni, so se li te cene določile z ozirom na izborni muzikalni užitek, ali pa na omeujeuo strehico. Poslednje zdi se mi verojetneje.
Te dni doživeli smu v Slovencih novo, zelo kričečo reklamo. Mislim namreč na inserat „0d pluga d u krone". Radovednost je pri nekaterih mlajših res vzbudil, dokler neso mali, kaj pomenijo te besede, sedaj pa je že prevladalo mnenje, da
bravanje.) V tem slučaji je opolnomočen izjaviti, da je opazka predgovornika, „da je glasovnice le z odobravanjem dotičnih poslancev spremenil, v kolikor zadene člane njegovega kluba, popolnoma neresnična".
Tišino, ki je doslej vladala, prekinilo je dolgotrajno odobravanje in demonstrativno ploskanje na levici. ProtiBemiti bo bili vsi presenečeni in GesB-mann je kričal: aTo ni res, to je nazaslišano!" čemur je sledilo novo odobravanje in ploskanje v odgovor.
Utis v zbornici bil je hipno tolik, da se je videl poslanec Schneider uničen.
Poslanca Schlesinger in Gessmann zagovarjata na to svojega pristaša in slednji pravi, da Schneider niti pri protisemitih glasovnic ni spremenil, pač pa, da je to žo večkrat storila nemško-liberalna stranka v zadnji legislaturni perijodi. Sicer pa glasovnice niti nimajo oficijelne veljave in vsa zadeva le osvetljuje zgolj razmerje klubov.
Poslanec Lueger zahteva,da grof Hohenwart, ki je rekel, da opazka Schneiderjeva ni istinita, naznani, je li kdo iz njegovega kluba glasoval za Mutha. On da to ve.
Vsem trem govorom sledili so živahni »Oho !* in porogljivi .dobro!" klici.
Na to povzame besedo poslanec Plener, ki znova karakterizuje obnašanje Schneiderjevo ter poudarjajoč potrebo novega poslovnika stavi predlog, naj se izreče, da odobrava zbornica popolnoma postopanje predsedstva in da poslancu Schneiderju izreče grajo.
Poslanec Madejski izreče v imeuu Poljakov, da je izjava Schneiderjeva glede Poljakov popolnoma neistinita.
Na predlog poslanca Morre-ja sklene se konec debate.
Poslanec Lueger pravi, da, ker mu grof Ho-henvvart ne odgovori, mu mora on povedati imena onih, ki so glasovali zu Mutba iz njegovega kluba. Pravo je sigurno na njihovi strani. Kar je Schneider storil, ni nikomur mari. (Smeh. Klici: Oho! To ni res !)
Poslanec Schneider izjavlja še jedenkrat, da ni nič nepravega storil in da je pravo na njegovi strani in da ostanu pri svoji izjavi.
takšne reklame v nas ui treba in da se Ž njo nič ne opravi. Isto tako neumestni so gotovi telegrami iz Koroške, ko se na primer pripoveduje, da so bili Korošci vsled govorov kar zamaknjeni. To je vender že prehud tabak, niti Deniosthenu, niti Ciceronu se ni kaj jednacega pripetilo. Zato bi se priporočalo, da se pri tacih prilikah ne rabijo najkrepkeji superlativi, temveč da govornik, ako že hoče popisati svojega govora uspeh, stori to s pri-mernejimi izrazi, ker je baš v tacih slučajih treba iiik.lu skromnosti, uli vsaj zmernosti.
Jednako željo bi človek gojil tudi glede „Slo-venčevega" dopisnika z Gorenjskega, ki tako pridno otrobe veže. Zadnjič spravil se je zopet uad naš list in mu očital, da pada prav na nizko uravuo stališče Dunajskih judovsko-liberalnih listov in v podporo svoje bedaste trditve uavaju uuš iuserat: Ona gospodičina, ki se je vozila iz Zagrebške razstave dne 9. septembra v Ljubljano in bila mej vožnjo opazovana od dveh gospodov, naj vsprejme pismo „poste restaute*4.
Ali misli gorenjiiki otrobar, da je to res kaj tako groznega. Nenravnega v tem iuserutu ni niti trohice in pisma se bodo nnzuaujala po inseratih,
Poslanec Plener obžaluje, da je stanje tako in izrazi svoje prepričanje, da konservativni klub ni zamudil Rtoriti svojo dolžnost, ter se zahvali za izjavo grofa Hobenwarta.
Grof Hohe n w a rt izjavlja, da zahteva dokazov glede udov njegovega kluba, ker to ni možno, da bi se bilo v njegovem klubu kaj jednacega zgodilo in da bode njegov klub glasoval za Plenerjev predlog.
Poslanec Schorn pravi, da je nevede* podpisal na svojo glasovnico ime poslanca Mutha.
Poslanec H ero I d prosi v imenu svojih pristašev natančne preiskave v celi  zadevi, sicer bi
se moral njegov klub pri glasovanji za Plenerjev predlog odstraniti, akopram odobrava postopanje predsedstva. Debata da ni prinesla zadostnih dokazov.
Ker se ni preiskavaio, ostavi mladočeška stranka zbornico, ž njo pa tudi velik del Poljakov iti konservativcev. Za Plenerjev predlog glasovalo je 159 glasov.
Ministri so na to odšli, in takisto tudi velik del poslancev in večina občinstva.
Ko se je prešlo na dnevni red, bila je zbornica zopet stara, — mirna, uepozorna in nezanimiva.
Politični razgled.
Notranje <l«'/«'!«'. j
V Ljubljani, 17. oktobra.
Iz državnega »bova,
V Četrtek obravnaval se je predlog dr. Ple-nerja glede okrajšaoja proračunske razprave. V /.lic temu, da je Plenerjevemu predlogu zagotovljena dvotretjinska večina (tudi slovanski poslanci glasovali bodo zato) upirajo se mladočeški poslanci temu poskusu, zamašiti manjšini usta, kar najodločneje. Tudi v drugem oziru napredujejo Čehi. V zadnjem zasedanji odklonil je bil že zdavna obrabljeni dr. Smolka terjatev Cehov, da se upišejo v zapisnik tudi oui govori, kateri niso govorjeni nemški. Vsled tega govoril je dr. Vašatv češki in vlsdi in večini povedal dobro, kar jej gre, na veliko jezo vseh oportunistov.
Schneldev.
Židje, njih časnikarska glasila in njih pristaši, uštevši slavno vlado, kar besne, kadar čujejo ime Schneider. Morda ga ni človeka v Avstriji, da bi bil tako sovražen, ko Schneider. Kar je zakrivil, res ni dostojno, ali uemški in čifutski krik tudi ni povsem opravičen. Ali je bilo mari dostojno, ko je runj k i Giskra stal pred sodiščem in svojo »Trink-gelder"-teorijo z nemškim cinizmom razkladal strine-čemu svetu. In .idealni" Schindler (Julius von der Traun) e tutti quanti ! Le-ti poštenjakoviči osramotili m avstrijski parlamentarizem pred vsem svetom. — Cemu torej toliko krika in vika? Schneider je samo nekaj listov popravil, a dokazalo se je, da so Nemci že večkrat volilne listke z miz „uzmali" in jih nadomestili z drugimi, na katerih je bil njih kandidat zapisan. Poprava na tiskanem listku se laglje spozna, ko čist nov listek !
Ltbevške bombe.
Kovač Viljem VVolf našel je, kakor smo že včeraj javili, pod črnim mostom blizu Liberec, kakih 1500 korakov od onega mesta, kjer se je izvršil ob cesarjevem potovanji znam atentat, z dinamitom napolnjeno bombo. Javil je to koj sodišču in redarstvu in pri skrbni preiskavi našli so se dve drugi bombi, nastavljeni pod mostom. Vsa podla sumni-čenja,   vse obrekovanje,   da  so  to  storili zadnjič
kakor so se doslej. A jaz vem slučaj, ki je zares močno nenraven, vsaj po mnenji in ki se tiče nekega stanovskega tovariša „Sloveučevega" dopisnika z Gorenjskega. Ta tovariš kapelauoval je pred par leti nekje na Dolenjskem ter imel ondu pristop v razne boljše hiše, katerih gostoljubnost je užival. Sedaj pa, ko je proč, pozabil je na gostoljubnost in v javnih družbah pripoveduje: Ta in ta je hotela,
da........ Če tudi dotičnih besed nesem točno
navel, ker so predebele, bode menda vender vsak čitatelj vse dobro razumel in oatro obsojal tako nizko početje, tako nenravnost.
Da hode .Slovencev* dopisuik še bolje spoznal, kje mu je nravnosti iskati, povem mu še nekaj. Te dni sta se v okolici ljubljanski v javnem lokalu spoprijela dva touzurirana goBpoda, ki sta oba že več nego kapelana. Padale so trpke besede, očitala sta drug drugemu, koliko ima kateri nezakonskega potomstva, naposled pa sta začela vihati rokave in pokalo je, pokalo prav pošteno. Milijon pisem in inseratov ne doseže tacega slučaja in „Slovenčev" dopisnik naj se prav resno prime za nos in nas glede nravnosti pri miru pusti, sicer mu bodemo v tem oziru posvetili listek, katerega gotovo ne bode utaknil za zrcalo. s.
Čehi, je torej neosnovano. Nemci, preljubi in hiper-lojalni naši Nemci — saj so že anarhisti ali prusjaki — operirajo z bombami!
Z* magnatske zbornice ogerske.
Ogerska msgnatska zbornica posvetovala se je v četrtek o vladni predlogi o upravni reformi. Izmej govornikov, ki so kolikor tcliko zagovarjali predlog, omeniti je slavnega pesnikaPavlaGyuiai-ja, ki je zlasti ožigosal obstrukcijo, ki jo tira opozicija v poslanski zbornici. — Grof Zichy pobijal je predlogo, dokazujoč, da je posneta po avstrijskem uzoru in da ima samo namen organisovati vladino korteševanje. Isto tako pobija predlogo tudi grof Moric Ester-hazy, dočim jo grof Ferdinand Zichv toplo priporoča. Ministerski predsednik grof Ssaparv potegoval se je toplo za vladino predlogo, ki bode tudi bržkone brez premembe vsprejeta.
Viianje države.
O ter s in It ud ini. Nemškim našim zaveznikom upalo je srce in temne misli jim rojijo po glavi. Oficijozni listi Be-rolinski se duše, ker ne smejo govoriti, in izmej liberalnih in drugih neodvisnih listov je jedina stara »Vossische Zeitung", ki je dala duška svojega srca žalostnim Čustvom. List pravi: Ako hoče Rusija zboljšati razmerje svoje k trojoi zvezi, tako je Giersu pot v Berolin ali na Dunaj bližji pego v Milan in v tem obziru so tudi odnošaji mej Rusijo in Nemčijo, oziroma Avstrijo dokaj važnejši, nego odnošaji mej Rusijo in Italijo. „Razjasnila", katera išče Giers, je samo želja osvedočiti se, ali bi se Italija ne dala pregovoriti, da odstopi od svojih zaveznic ali vsaj varuje nevtralnost. Upajmo, da so Giersove poskušnje bile brezuspešne, akopram teh naših nad oficijoznib listov trdovratno molčanje nikakor ne podkreplja.
ZTljudnt škofje. Kakor smo o svojem času javili, obrnil se je minister Constans do francoskih škofov s povabilom, naj v prihodnje ne prirejajo več romarskih vlakov, katerih posledice bi utegnile postati nevarne. Na to pismo odgovoril je škof Seezski nastopno: „Mladi Dreui (pobalin, ki je pljunil na grob kralja Viktorja Emanuvela je žrtva mržnje naroda, kateri je razslul vsled ostudne svoje nehvaležnosti proti cerkvi in Franciji po vsem svetu. Samo židovski framasoni, dandanes najhujši naši preganjalci, tajili bodo to." — Nadškof Aixski pa piše: »Romarski posett Rima imeli so vedno versk značaj in ga po krivdi romarjev niso nikdar izgubili. Vašega povabila (minister pisal je bil prelatom, da jih „povabi") ne potrebujemo niti za prošlost, niti za sedanjost in nič Vam ne daje uzroka, pošiljati nam ga tudi v bodoče. Kar nam je storiti, vemo sami; dogodbe v Pantheonu bo bile pripravljene že naprej in naperjene proti Franciji- Menda imate vender kaj boljšega dela, nego nam hitro pisati pisemce, ki ni drugega, nego žalostna in nesramna bedarija." Razen teh dveh pisem dobil je minister še več drugih, ki so vsi tako uljudno pisani. — Kako domača je ta pisava, kako priprosta, lahko umljiva. Tako znajo tudi pri nas samo nekateri gospodje pisati, ki so se učili v par excellence verski šoli, v semenišči, in to potrjuje stari pregovor Buffonov: Le styie c est 1' homme. — Minister Constans misli na ta ljubezniva in jasna pisma jasno odgovoriti z orožniki. Ta odgovor bodo gospodje škofi gotovo umeli.
Volitve na Saksonske m. Na Saksonskem vršile so se te dni deželno-zborske volitve, pri katerih se je znova videlo, kako rapiduo se množi število socijalnodemokratskih gliiHov, a tudi ugled in veljava te stranke. Izid teh volitev je nastopni: Izvoljenih je do sedaj 45 poslancev, v trideset volilnih okrajih je pa treba ožje volitve, in sicer e večine mej socijalnodemokrati-škimi kandidati in mej konservativci in narodnimi liberalci. Mej doslej izvoljenimi poslanci je že sedem socijalistov, katerih kandidatje so zmagali celo v doslej konservativnih Draždanah.
Dopisi.
Z Dunaju 14. oktobra. [Izv. dopis.] Slovenski klub je imel 10. t. m. prvi svoj večer v tej sezoni pri »Zlati krogi ji". S tem je pričel šesto leto svojega obstanka. Zanimanje za ta klub je veliko, akoravno ima seveda tudi na Diinaji Slovencev, katerim morda še ni znano, da tak klub obstoji. Mej temi je precejšnje število na Dunaji služečih učiteljev. V klub prihajata k večemu po jeden ali dva, včasi celć nobeden. Najmanj pa se spominjajo poštni uradniki, da so Slovenci. Tudi teh je precej na Dunaji. Ali vsa vabila niso do sedaj nič pomagala. Slovenski klub si je za letos drugo mesto oziroma dvorano preskrbe!, kar je menda prav storil. Dvorana pa je bila koj prvi večer premala. Kluba udeležili so se tudi gg. državni poslanci: kanonik K lun, Kušar, dr. Gregorčič in Povše. Ti gospodje bili so prav srčno vsprejeti. Starosta kluba g. Navratil pozdravil jih je s prav srčnimi besedami.  Berilo Navratila zanimalo je v obče.
Saj vsakdo ve, da je ta mož mojster pri nabiranji ne samo slovenskih, ampak vseh vraž, kjer koli se nahajajo. Gosp. kanonik Klun in Murko poudarjala sta veliko važuost raznih vraž za kulturo do-tičnega naroda. In tako se je cenilo, da Nemci pač nemajo toliko kulture, kakor se vedno bahajo. — Začelo se je potem nazdravljati. Najprvo je nazdravil gosp. Pukl navzočim državnim poslancem. Gosp. kanonik K lun je odzdravil ter poudarjal veliko važnost slov. kluba na Dunaji. Državni poslanci se ga, kolikor jim to pripuščajo razmere, zelo radi udeležujejo. Stareji na Dunaji živeči Slovenci, izkušeni možje, so našim nadepolnim vseučiliščnikom v marsičem v pomoč. Zdravica je veljala krepkemu zazvoju slov. kluba. Gosp. dr. Murko poudarja v daljšem govoru važnost češke razstave za Slovane, nadalje pripoveduje v čeških razmerah; le tisti ima pojem o njih, ki je na vse strani, kakor on, mej Čehi potoval. Zato nekateri slovenski časopisi nemajo prav, ako napadajo Mladočehe. Svoj govor završil je z napitnico lepi slogi v slovenskem klubu, kjer je zastopanih toliko stanov, posebno pa je napil gosp. dru. Sede j u, kit marin vetrni blagajniku ^Podpornega društva". — Gosp. dr. Sedej poudarjal je v jedernatem svojem govoru važnost sloge za nas Slovence. Boreči se za bolji napredek svojega naroda, za kulturo in obstanek njegov morajo vsi Slovenci biti složni, če ne, je njega pogin gotov. Na-udušeno je ta govor bil vsprejet. Da bi le tudi v ljubi domovini našel odmeva.
Občni zbor »Glasbene Matice"
dne 10. oktobra 1891. 1
(Dalje.)
Običajni šolski koncert, ki je lansko leto zaradi izrednih zaprek moral izostati, priredila je „Glasbena Matica" v redutni dvoraui dne 21. marca t. I. zvečer ob 7. uri. Pri tej javni skušnji je osobito orkester glasbene Šole častno rešil svojo nalogo.
V ouvorturi iz opere »Unos iz Serajla" nastopil je nad 30 sil broječi orkester Matičine glasbene šole in tako precizno izvel svojo težavno nalogo, da je žel burno pohvalo mnogobrojno zbranega odličnega občinstva. Tudi moški zbor nastopil je v impozantnom številu 83 grl v pesmi »Dijaška*. Kot sulistinje odlikovale so se gospice Fr. Vrhunc, Alb. Sark in M. Moos v končnem zboru iz oratorija „Athalija" ; pri tej točki je sodeloval domači orkester in moški in ženski zbor v skupnem številu do ICO moči.
Ta Aoluki koncert, katerega svrha je bila navzočim poslušalce seznaniti z napredkom gojencev »Glasbene Matice" po preteku pol leta, bil je pač neovrgljiv dokaz, da uaš zavod uspeva in da je vreden vsestranske podpore.
Dne 29. maja t. 1. napravili so gojenci glasbene šole pod nadzorstvom svojih učiteljev in odbornikov običajni izlet na Drenikov vrh, kjer so se razveseljevali prepevajoč in rajajoč celo popoludne.
Vsako leto navadni končni šolski izpiti so letos po sklepu odborovem morali izostati zaradi nedostatnih šolskih prostorov. Društvo vzelo je tudi v tokočem letu nove prostore v najem, v Knežjem dvorci, ki so posebno za šolo prav prikladni. Stanarina znašajoča do zdaj 450 gld , določila se je za bodočih pet let po 300 gld. na leto. Omeniti je tudi, da je odbor to leto kupil pod roko jako izvrsten za koncerte pripraven klavir za primerno malo ceno 300 gld.
Tudi v tekočem letu dobila je »Glasbena Matica" podpore, in sicer: 1. Od slavno deželne vlade 400 gld. in še posebej 300 gld. za nakup raznih inštrumentov, o čemer je odbor predložil vladi na zahtevunje račuu, 2. od slavnega deželnega odbora 500 gld., 3. od si. mestu, magistrata 500 gld. in 4. od si. kranjske hranilnice 200 gld.
S preteklim letom zaključila je .Glasbena Matica" 9. leto Bvojega šolskega in 19. leto svojega društvenega delovanja. Odbor trudil se je po svojih slabih močeh povoljno ustrezati težavni zadaci, storil je mnogo, podvzel pa bi bil še več, ko bi ga ne bilo oviralo slabo gmotuo društveno stanjei Nadeje se pa, da se bode tudi nnaucijelno stanje-sčasoma zboljšalo, osobito, ako bodo važnost »Glasbene Matice" za razvoj narodnega življa uvaževal tudi oni v Ljubljani in na deželi bivajoči narodnjaki, ki Še niso člani društva, ter v mnogobrojnom številu pristopili k društvu, na katero sme v istini ponosen biti ves slovenski narod. (Konec prib.)
Priloga „Slovenskemu Narodu" št. 237, dne 17. oktobra 1891.
Iz mefctnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani, 16. oktobra.
Predseduje župan g. Grasselli. — Navzoč -nih je 28 mestnih odbornikov. Overovateljema zapisnika denasnje seje imenuje g. župan mestna odbornika Prose n c a in Zupančiča. — Župan g. Grasselli naznani, da je kakor vsako leto običajno, tudi letos o priliki rojstvenega in godov-nega dne presvetlega cesarja izročil visokorodnemu gospodu deželnemu predsedniku voščila mestnega zastopa v imenu prebivalstva Ljubljanskega stolnega mesta, za kar se je Nj. Velečanstvo presvetli cesar blagoizvolil zahvaliti. (Mestni zbor vzame to sporočilo stoje, z „dobroklici" na znanje.) Župan nadalje naznani, da so došli računski zaključki za I. 1890. in proračuni za leto 1892. od mestov Brna, Neyer, Solnograd, Gorica in Praga, kateri so na razpolaganje mestnim odbornikom, ako jih hote upogledati.   Preide se na dnevni red
Mestni odbornik G o gol a poroča za pravni in personalni odsek glede darilne pogodbe, zadeva joče svet pred deželnim muzejem. Poročevalec naznani, da se ta podarjeni prostor ne sme nikdar uporabljati za odkladanje smeti ali šute, nogo da se ima tod napraviti javen trg. Poročevalec nasve-tuje v odsekovem imenu, da naj mestni zbor ustreže zahtevam dežolnoga zbora, oziroma deželnega odbora , kateremu predlogu mestni zbor jednoglasno brez razgovora pritrdi.
Mestni odbornik dr. Tavčar poroča v imenu pravnega in personalnega odseka glede dveh prošenj pekovske zadruge za povračilo nekaterih stroškov iz zadružnega premoženja.
Dr. Tavčar pravi, da pekovska zadruga (staro pekovsko društvo) ni lastnik teh posestev tik Re-selnove ceste, kateri so bili prodani gg. Perdanu. Velkovrhu in Strzelbi za 3750 gld.. nego da je to posestvo namenjeno s svojimi dohodki podpirnti zgolj ubožane vdove in sirote ptkov Na istem prostoru pa je stal star kozolec pekovskega društva (zadruge) in tega so pekovski mojstri prestavili na njih njive k pekovskemu križu, zato zahtevajo 1319 gld. 40' kr., katere je izplačal načelnik zadrugi g. Rončar za prestavljanje, prav za prav za novi kozolec ki se je postavil. Tudi hoče pekovsko društvo v svojo hišo na sv. Petri cesti vpeljati vodovod in tudi zato zahtnva iz prej imenovane svote potrebni donesek. Pravni in personalni odsek pa se nikakor ni mogel sprijazniti s tema prošnjama. kajti deu;u' prodanega posestva namenjen je po ustanovnem pismu zgolj v podporo ubožanih udov in sirot pekov. Pekovsko drnštvo naj si iz svojega premoženja plača prestavo kozolca, kateri ni star, nego kakor se iz računa tesarskega mojstra A. Jerančič-a razvidi, popolnoma nov. Isto tako naj si poki tudi iz svojega premoženja uvedo vodovod. Poročevalec nasvetuje, da se obe prošnji pekovskega društva odklonita, čemur mestni zbor brez razgovora pritrdi.
Mestni odbornik Klein poroča v imenu atav-binskega odseka o določitvi stavbinske črte za novo hišo in kovačnico Lovre Beliča in nasvetuje, da se odobri stavba po predloženim načrtu.
Mostni odbornik dr. Grogorič se čudi, da se ni rešila taka zadeva, ko gre vendar za novo stavbo, čez leto dnij in da se je pustila ležat.
Mestni odbornik K 1 o i n . kot poročevalec odvrne , da temu ni kriv ne magistralne stavbeni urad, zgol si ranke same. Sosed g. Stcdrv je v jednomer ugovarjal stavbi in treba je bilo dveh ogledov, zatorej se tudi stavbena črta določiti ni zamogla.
Stavbenskega odseka načelnik g. cesarski svetnik M urnik odgovarja na učitanje g. dr. Grego-rič-a, da stavbinski odsek uiti osem duij ni imel vse zadeve v rokah, ko je isto oddal že k.omisiji magistratni, da jo po ogledu konečno reši. Odsek tedaj ne zadene nikaka krivda.
Pri glasovanji odobri se predlog stavbinskega odseka.
Za stavbinski odsek poroča nadalje mestni odbornik Klein o določitvi stAvbenske črte v Kravji dolini, kjer hoče zidati Katarina Čaka novo poslopje. Poročevalec nasvetuje, da se to dovoli, ako se Katarina Čaks umakne od stavbinsko določene črte za jeden meter.
Mestni odbornik Trček misli, da bi bilo v Kravji dolini le nekoliko pregledati pri stavbah, kajti gospa Čaks ne bode zamogla si zidati količkaj primerne sobe, ako se ji bode treba umakniti.
Poročevalec g. Klein se temu protivi. Ravno v Kravji dolini treba je strogo gledati na to, da so določena stavbena črta vzdrži in da se cesta raz-oži, kajti drugače bode ostalo vedno staro nepravilno stanje.
Pri glasovanji vzprejme se predlog stavbinskega odseka.
Mestni odbornik Klein poroča nadalje za stavbenBki odsek o določitvi stavbinske črte za zgradbo hleva in skladišča g. Miha Lavrič-a v Bavarski stezi. Gosp. Lavrič odstopi v pravi črti ves njegov svet mestu brezplačno, in zato nasvetuje odsek, naj se prosilcu dovoli zgradba. Proti stavbi ugovarja jedino le gospodična Švan, čez, da bode nje poslopje manj vredno zaradi nevarnosti ognja po stvareh, katere se bodo nakopičile v skladišči g. Lavriča, a ti ugovori niso osnovani.
Dr. Grogorič praša, ali ve mestni magistrat, da je pričel g. Lavrič že zidati, kdo da mn je to dovolil, predno je mestni zbor odločil?
Župan g. Grasselli odvrne, da je gospodu I^avrič-u dovolil stavbo mestni magistrat provizorično, na njegov lastni risiko, da jo bi pa moral tudi podreti, ako bi mestni zastop stavbe ne dovolil Pri glasovanji se stavbinska črta g. Lavrič-a v Bavarski stezi odobri.
Mestni odbornik dr. Start' poroča za stavbinski odsek o razdelitvi gosp. J. Perdanovega sveta ob Reseljevi cesti na stavišča Poročevalec pravi, da je prodal g. Perdan gospe Heleni Sujer nekaj svojega posestva, ker si hoče gospa Sujer zgraditi novo poslopje. Treba pa je, da ako se dovoli razdelitev stavbinskega prostora g. Perdana, da isti odstopi v last mestu po § 42 stavbinskega reda brezplačno prostor za cesto, katera se ima po glavnem stavbinskem načrtu za Ljubljansko stolno mesto izpeljati iz Reseljeve na TMinajsko cesto. G. Perdan je pripravljen odstopiti dotični del svojega posestva brezplačno za nameravano ' cesto, ali šele tedaj, kadar bode ista faktično izpeljana, dotlej si pa hoče pridržati užitek tega sveta Stavbinski odsek pa misli, da bi taka ptidržitev ovirala razvoj tega dela mestnega, ako bi hotelo mesto izpeljati cesto preko g Perdan-a posestva le deloma. Zatorej nasvetuje. da se stavbinska črta na Perdanovem posestvu v Reseljevi cesti odobri mesto v širjavi 16 le v širjavi 12 metrov a le pod pogojem, da se g. Perdan zaveže, da odstopi za cesto določeni prostor tudi takrat, ako bi mestni zbor sklenil, da napravi cesto le preko g. Perdanovega posestva. — j Predlog se odobri. (Konea pri h i j
Domače stvari.
— (Notranjska volitev) Volilno gibanje i pričelo se bode skoraj. „Slovenec* naznanja že kan-didaturo. katero  so   baje   ponudili  „mnogi odlični j volilci" (?) volilne skupine Postojina-Lož-Vrhnika gosp. j dr. V. Gregoriču v L;ubijani, ki je   Izjavil, da vsprejme mandat,   ako   mu volilci   nu 'lan volitve 9. novembra izkažejo   častno zaupanje.   Toliko za danes.
— ( „Slovencu" v o d g o v o r.) V jedru zadnjih številk je prekosil klerikalni naš ilnevnik zopet jedenkrat samega sebe v kapetanski roba tosti in neotesanosti. Navedemo saino par citatov: „Kakui stara klepetulja raglja monitor „Narodne Tiskarne"," ,Že davno prekuhano in postano politično zelje ponuja kakor Ćič svoj ocet škrbasti najetajreji dnevnik," .Konfuzni radikalci" itd. S tacimi hribovskimi psovkami neste prav nič ovrgli stvaruega našega članka, pokazali ste le zopet nizko stopinjo duševne izobraženosti, na kateri se nahajate Nepotrebno s« nam zdi odgovarjati Vam več
— (Konservativno obrtno društvo.) Gospod Regali, naš tolike zuani Oleon, hoče na vsak način postati predsednik, naj si botie že ua tem ali onem potu. Pri Marijini bratovščiui, kjer so mu v obraz metali razne psovke, katerih niti ponavljati uočemo, je pogorel sramotno, pri obrtnem društvu ga niso marali, niti za odbor, sedaj pa se govori, da bode postal predseduik, iu sicer novega „Konservativnega obrtnega društva". Lastnoročno pisane dopisnice je gospod Regali razpoBlal za .osimvalni odbor", katerega pa je predvčerajšnjem zastopal le Se sam raznim tukajšnjim obrtnikom, da naj se snidejo v četrtek dne 15. t. m. v prostorih katolško rokodelskega društva, da uBtanove „Konservativno obrtno društvo*. Obrtnikov je šlo le malo na liraanice. Celih dvajset jih je bilo, drugi pa, ko so spoznali pisavo Regalt-jevo, rekli so, da
je pač škoda za dopisnice. Klerikalni rovarji, na čelu jim Kalan, dr. Gregorič, dr. SusteršiČ, Žitnik e tutti quanti, pa so bili vsi na mestu in jeden druzega nauduševali, da, ako se društvo oživi, zmagajo gotovo pri mestnih volitvah Ljubljanskih s svojimi kandidati. Posebno gostobeseden je bil Jože Regali No, kaj bi pač bilo, ko bi duhovni gospodje zamogli uprašati ranjkega prosta Zupana, kako prijazne pisma mu je pisaril g. Regali, ali ko bi uprašali še živeče duhovnike, kako ljubezniv mož za duhovstvo je novi predsednik in spe „Konservativnega obrtnega društva* sploh. Morda bi se jim ježili potem lasje. Slavna intronizacija novega predsednika hode v nedeljo dne 18. oktobra t. I. v dvorani „Katolško rokodelskega društva" ob 11. uri dopoludne. Ustop je dovoljen vsakemu, bodi obrtnik ali ne. Klerikalcem Ljubljanskem pa čestitamo na novem „paktu" z g. Regali-jem. Koliko čaBa bode neki trajal? Vederemo! Čudno pa je vsekako, da Jože Regali, kateri jo bil izključen, kakor iz nSokolau tudi iz katoliško rokodelskega društva zdaj v novem poslopji tega društva svoje politične kozolce preobrača! Kaj bi rekel k temu ranjki predsednik dr Leon VončinaV
— (Novo obrtno društvo v Ljubljani.) Kakor poizvemo potrdila je c kr. deželna vlada pravila „KonBervativnogu obrtnega društva" v Ljubljani Osnova tega popolnoma nepotrebnega društva je nov dokaz za našo nezdrave razmere, katerim pa nekateri krogi nikakor nečeje narediti konec, nasprotno, stori se vse mogoče, da se po-ostrujejo vedno bolj nasprotstva.
— (Slovensko gledališče) Opozarjamo ua jutrajšnjo slovensko predstavo, katere program priobčujomo na drugem meBtu. V opereti „Izbujeui lev", jaku priljubljeni ...radi izborne muzike, naBtopi tudi prvikrat pomnoženi mešani zbor. Brez dvoma boiie gledališče razprodano
— (Družbi sv. Cirila i u Metoda) je poslal blagorodni guBpod Josip Močnik, župan Kamniškega mesta, 0 gld. 60 kr , nabranih v vedeli družbi o priliki postavljanja visokošolcev. — Veseli družbi, posebno še pošiljatelju bi. g županu, ki ne je zlaBti letos tako zelo odlikoval v rodoljubuem delovanji za našo družbo, izreka najiskrenejšo zahvalo
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda
— (Darilo.) Tukajšnji otroški bolnici darovalo je Kranjsko ribarsko društvo, ki se je razšlo nedavnu, znesek 25 gld. 42 kr.
— (Lepa jesen.) Poročali smo že iz raznih krajev o cvetočih jahlanih, cvetočih jagodah, kresnicah itd Te dni pa je poslal nekdo od sv. Katarine v Ljubljano zrelo jagodo. Jesen je zares lepa in za naše kraje izredno topla.
— (Vojaška godba) svira jutri opolu Inc. kakor navadno, v Zvezdi.
— (Vrla za n i mi v o s t.i Včerajšnjo zanimivo l>redntavi' g. spiritista 11. S u p pen« a v kazinskem steklenem salonu posetilo je izvanrodno veliko število obiskovalcev, namreč 22 reci dvaindvajset. Teutonski sinovi se jako zanimajo, kakor se vidi, /u predstave, koje se prirejajo v njih domovanji. Gosp  Suppeusu  in  drugim  umetnikom  je  pa to
! spričalo, da vender zloglasna stranka polagoma hira i m da jo bodo kmalu nesli k zadnjem počitku
— („Učiteljski Tovariš") Glasilo „Slov. ! učiteljskega društva v Ljubljani- ima v št. 20. na-
Rtopno vsebino:  Jakob Dimnik:   Deželna učiteljska konferencija«  —   J, Marn:   Knjiga Sloveuska. — Književnost. — Društveni vestnik. — Vestuik. Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva.
— („Kmet o vale",) uradno glasilo o kr kmet družbe Kranjske ima v  19. štev. nastopno vsebino: Brana. — Opravila pri čebelnjaku meseca oktobra. —   Gospodarjevo oko pita živino". — Napenjanje živali. — Zdravilna moč čebelnega strupa.
Kako je rediti telice — Razne reči- -• Upra-Sauja in odgovori. — Gospodarske uovico. — Uradna vesti c kr. kmetijske družbe kranjske.  - Tržne ceue.
— (C, kr. dežel u a vlada javila je trgovski in obrtniški zbornici sledeče:) Po dopisu visokega c. ki. trgovinskega mlnisterstva I dne 9. aprila 1891. leta, št 53.677 z leta 1890. je neko obrtno obhiBtvo vprašalo, je li tiste obrtnike, ki ne zvršujejo obrta svojega, oziroma no oglasili, da ga no zvršujejo, B ga niso odložili smatrati za zadružnike O tem je naznanilo trgovinsko ministerstvu naflJednje: Spadajo li taki obrtniki k zadrugi ali ne to odločujejo edino le določila obrtnega reda.   Ta zakon pa pozna le nastop in odlo-
žitev obrta ne pa oglašene nevršbe. Nastop pa odložitev obrta označuje obrtni list, odnosno koncesija, ki se da, oziroma nazaj vzame. Dokler pa obrtnik ima obrtni list, oziroma koncesijo, smatrati ga je nedvomno formalno za obrt samostojno zvršujočega in po smislu §. 107. obrtnega reda za uda dotične zadrnge. Oglasite v nevršbe pri finančnem ob last v u pa ima edino le dačno tehničen pomen ter ne vpliva prav nič na uporabo določil obrtnega roda. S tem se ujema tudi normalni statut za obrtne zadruge ki izreka v §. 8. da obrtnik preneha biti za-družuik le tedaj, kadar popolnoma opusti obrt in kadar mu ga obla^tvo odvzame po §§. 57 in 138 obrtnegu reda. Vsled same nevršbe torej po tem besedilu normalnega statuta obrtnik be neha biti ud. Odločitev uprašanja v tem smislu pa opravičujejo tudi splošni gospodarstveni preudarki. Po §. 114. obrtnega reda je zadruga zastopnica interesov, in zatorej jej mora biti do tega, da ima vse, ki niso obrta izrecno odložili, v svoji zavezi. Če se torej tudi kateri obrtnik iz osebnih premislekov ne odreče obrtne pravice, ki je v dejanji ne uporablja vender ne uasprotuje načelo interesnega zastopa njegovi zadružnosti. Poleg prostovoljnega nezvrše-vanja obrta nameri se lahko tudi neprostovoljno, kadar n. pr. splošna, trajna kriza provzroči nezvr-levanje In sicer davčnemu oblastvu oglašeno nezvr-ševauje. Nasprotovalo bi naravnost zakonu in gospodarstvenim zahtevam, ako bi se delopuatui mojstri izključili iz zadružne zaveze in bi se zadruga vsled tega za nekaj fasa, vsaj nekoliko razdružila. Kadar ubrtuik ne zvišuje obrta, ne spada le fakultativno k zadrugi, ampak obligatarno, ker opravičeno je, da se ne odveze posebnih bremen, katera naklada zadružuost, tisti, ki si pridrži pravico, da začne, kadar koli hoče, zopet lačas nezrševant obrt, ter je torej v drugem položaji nego tisti, ki je obrt odložil. Zatorej je trgovinsko miuisterstvo dogovorno z ministerstvom za notranje reči izjavilo da obrtnik pripada k zadrugi, dokler izrecno ne odloži obrta. Potemtakem ne nasprotuje nič, da se obrtnikom, kateri ne zvršujejo obrta, pa ga niso odložili, izroči kot zadružnikom kako opravilo ali vodstvo pri zadrugi, ter tudi ni proti določbam §§. 114 iu 115. obrtnega reda, ako dotična zadruga izreče v svojih pravilih, da je obrtnikom, kateri nekaj časa ne zvršujejo obrta manj plačevati zadružnih naklad nego drugim udom. Ta odredba se ne tiče razmerja tistih obrtnikov, katerih obrt zvrduje zakupnik ali namestnik, oziroma teh zakupnikov kot namestnikov, do zadruge. To razmerje je bilo razpravljano v odredbi z dna 19. julija 1885. leta, št. 20,228.
— (Kupčija z jabolki) na Nemško gre še precej dobro, zlasti z jabolki boljše vrste; nekoliko slabše je šlo s tistimi vrstami, ki so za ja-bolčnik, kajti teh je bilo tudi na Nemškem dovolj.
— (Gosp Friderik Scbwarz> krčmar, mesar in posestnik v Novem mestu"(ne zamerim z Friderikom v i te z eni Schwarzom) ima vsled sedanjega obsednega stanja v Novem mestu veliko gmotno škodo. Prepovedano je namreč ime „Schwarzu izgovarjati in ako se to zgodi, kličejo dotičnika že na odgovor. Kadi tega se nihče ne upa reči: „Grem k Schvvarzu v gostilno" ali „grem k Schvvarzu po nioso" itd. V očigled temu neznosnemu stanji se misli g. Schvvarz preleviti v „vVeissa* Nekateri mu j>a svetujejo, ker že neče postati Črne ali Črnivec, naj se vsaj prekrsti v Belca. Ko bi bil pred-pust, mislili bi, da je to šala. Zares prelepe so razmere v metropoli ob zeleni Krki.
— (Gosp. Žnidaršič,) Slovenec, doma iz Stare vasi pri Vidmu, je postal učitelj na realki v Zagrebu.
- (Nov odvetnik.) Gospod dr. Ivan Dečko , deželni poslanec itd., odprl je svojo pisarno v Celji v hiši gospe Nolli-jeve poleg nemške cerkve. Dobro znani gospod doktor je gotovo velika pridobitev za mesto Celje posebno še za narodne kroge.
— (VGradcuumrl je) prelat Iv. K a r 1 o n, glavni urednik raznih nemških klerikalnih listov, v 67. letu svojo staroBti. Bil je duša vsemu katoliško-konsorvativnemu gibanji na Gorenjem Štajerskem in je neposredno mnogo uplival po svojih zvezah tudi na štajerske Slovence, oziroma na nekatere veljak .
— (Jelen umoril človeka.) Preteklo ue-deljo sprehajalo se je večje društvo po zverinjaku na gori bv. Uršule pri Slov. Gradci. Nakrat napadel je jeden izmej sicer krotkih in ljudij privajenih jelenov inženerja Strassbergerja z Dunaja. Preduo so mogli pomagati spremljevalci, podrl ga je in raz-
mesaril tako s svojimi rogovi, da je bil inžener takoj mrtev.
— (Velik požar v Trstu.) V neki hiši v Via Campo Marzio, katero je občina najela za jeden mesec za provizorične vojaške transporte, nastal jo v torek ponoči velik požar. Prejšnji dan bilo je nastanjenih v hiši 600 vojakov in je bržkone začelo goreti po njih odhodu. Ko so ogenj zapazili bil se je že razširil po vsej hiši, da so bila v nevarnosti tudi bližnja poslopja. Vstrajnemu delu vseh ognjegascev posrečilo se je po štiriurnom delu rešiti zaloge žita bližnjega malina. Drugo poslopje pa, v katerem je bila začasno nastanjena finančna straža, zgorelo je popolnoma. Škode je nad 50 000 goldinarjev.
— (Hrvatska liturgija na Reki.) Braneč pravice hrvatskega jezika v cerkvi na Reki poslal je narodni zastopnik Erazem BarčiČ odprto pismo Senjskemu škofu dr. Posiloviču, v katerem ga pozivlje, da brani hrvatsko liturgijo zajamčeno po odlokih papežev proti nasilstvu italijanskega župnika Bedinija, ki je odstranil hrvatsko mašo in jo nadomestil z latinsko. Povsod se nam kaže torej rovanje italijansko proti slovanskim obredom v cerkvi.
— (Podpornemu društvu za sloveu-ske velikošolce na Dunaji) so darovali: Č. g. Matej Štrak, kapelan pri sv. Petru na Štajerskem 1 gld, č. g. M. Ovseujak ravnotam 1 gld., gosp. J. Vaupotič, v t ■ i "posestnik v Ljutomeru 3 gld., goBp. dr. Ant. Šlamberger, notor 3 gld., g. dr. Farkaš, zdravnik 1 gld., č. g. M. Mesko, župnik pri Kapeli 5 gld , č. g. Fr. LorenČič, župnik v Radgoni 2 gld. in č. g. J. Bohanec, kapelan v Ljutomern 1 gld. — Dotična darila izročil je društvu sedanji presednik akad. društva „Slovenije", g. Zmavc, kateremu v imenu tega društva, kakor vsem blagodušnun duri-teljem izrekamo najtoplejšo zahvalo. Blagovoljne doueske vs|>rejema, kakor sedaj društveni blagajnik dr. Frau Sede j, ravnatelj Augustiueju. Dunaj, L Augustiuerstrosse 7
— ( „ A m e r i k a u s keg a Slovenca* ) došla nam je 5. štev., ki je isšia v Chicagu 1. oktobra. Kakor prešuje ima tudi ta Številka mnogo zanimivega gradiva. Želeti je, da bi si to koristno podjetje cenilo, kakor zasluži in si pridobilo trdno in zanesljivo podlago.
Telegrami „Slovenskomu Narodu':
Dunaj 16. oktobra. Poljakom bode se bržkone dovolila decentralizacija železnic in ustanovitev ceutralnega vodstva v Lvovu. Poslednja imela bode pravico imenovanja uradnikov do istega razreda, do katerega ima pravico imenovanja tudi ces. namestnik in pravico oddajati dobavo materijala izvzemši vagone in stroje.
Budimpešta 16. oktobra, Vest, da so se prenehala dela pri regulaciji „Železnih vrat", se dementuje. Regulacija nadaljuje se pravilno.
Rim 16. oktobra. Bonghi odpovedal se je predsednistvu mirovnega kongresa. »Odbor vzel je to na znanje in bode skoro volitev novega predsednika.
Pariz 16. oktobra. Listi beležijo z zadoščenjem sijajni uspeh podpisavauj na novo rusko posojilo na Ruskem, kakor tudi v inozemstvu. V Peterbnrgu podpisala se je skoro četrtina vsega posojila. „Figaro" pravi, da posojilo ni samo dobro naloženje kapitala nego tudi velikanska manifestacija, ki bode ukrepila prijateljsko vez mej obema narodoma. „Gaulois" pravi, da je to patrijotično posojilo in da bo vsi Francozi podpisali, kakor patrijotje.
Carigrad 16. oktobra. Oficijelno se konstatuje, da sta avstro-ogerska in italijanska vlada izrekli, da sporazumljenje Turčije in Rusije glede Dardanel nikakor ne spreminja obstoječih pogodb.
London 16. oktobra. Balfonr bode prvi lord finančnega urada in vodja zbornice poslancev.
Dunaj 17. oktobra. Cesar pisal lastnoročno milostno pismo vojnemu ministru Bauerju povodom petdesetletnega službenega jubileja. Izreka mu za požrtvovalno, večkrat odlikovano dtdavnost v miru in v vojni, katere se cesar vedno spominja, vnovič najtoplejo zahvalo in zudovorjnost, nadejaj e se, da tudi nadalje se sme zanašati na ministra mnogoskušano delovanje.
Dunaj 17. oktobra. Danes zjutraj odprl je cesar slovesno umetniško-zgodovinski muzej, v katerem ae zbrane vse cesarske* umetniške zbirke, mej njimi Belvederska galerija slik in Ambraška zbirka. Mnogobrojno občinstvo po« zdravilo je cesarja naudušeno. Slavnosti udeležili so se nadvojvode Karol Ludo vik, Ferdinand, AJbrecht, Viljem Rainer, vsi skupni in avstrijski ministri, ogerska ministra Csaky in SzOgenvi, diplomatski zbor, predsedniki in mnogi člani obeh zbornic drž. zbora, več profesorjev in umetnikov. Cesar podal roko nadvojvodi Karolu Ludovikn in Taaffeu in ogledal vse zbirke.
Razne vesti.
* (Češka razstava) zatvorila se bode v nedeljo 18. t. m. na slovesen način. Ta dan bodo razstavni prostori svečano nakičeni in na vočer vsi sijajno razsvetljeni. Do pretekle nedelje bilo je obiskovalcev 2,208.093. Od tega dne imel je vsak prost ustop, kdor si je omislil srečko razstavne loterije.
* (Povodnji v Dalmaciji.) V Bolu na otoku Brazza bila je vsled silnega deževja nastala velikanska povodenj. Poginila sta dva človeka, mnogo živalij in so hudo poškodovane hiše, vinogradi, p jlja ceste in telegrafaa zveza. Tudi iz druzih krajev poroča se o jednacib nesrečah.
* (Car ruski — predsednik francoske republike.) Po svoji bujni fantaziji znaui Pariški dopisnik v „Times", Mr. Oppert - Blovritz, ki je že marsikatero raco spustil po svetu, piše doslovno: Prav resno in kategorično trdim, ne po svojem znanji, nego na podlagi preiskav, segajočib do najskritejih kotov Francoske, pri- katerih preiskavah so mi pomagali prijatelji, čijih razsodb3 visoko čislam, da, če bi se jutri po kaki premembi ustave imel voliti uov predsednik republiki po občnem glasovanji, bi dobil car milijone glasov, če ne upravo odločno večino " Na vsak način je ta, če tudi pretirana vest jako karakteriatična za razsodbo javnega mnenja na Francoskem.
* („Doktorica" pod kuratelo.) Okrajno sodičše Alsergruud na Dunaji ja,vlja, da je pisateljica dr. phil. Helena Druškovič rojena v Heiligen-stadt pri Dunaji, 35 let stara, zarad sodniško dokazane blaznosti postavljena pod kuratelo in da jej jezakuratorja postavljen trgovec Seidlhofer. Nesrečna pisateljica bila je jedna prvih žensk, ki so dosegle akademično doktorsko stopnjo in je? živela dozdaj v Draždanih, kjer se je bavila z znanstvenimi spiBi. Početkom preteklega meseca prišla je na Dunaj, kjer jo je doletela žalostna usoda, da je zblaznela. Oddali so jo v deželno blaznico niž|e-;ivatrijsko.
* (Smrt vsled električnega udarca. ) Monter neke tovarne za izdelovanje strojev v Ober-likonu na Nemškem prišel je po neprevidnost v dotiko z žico električnih strojev in je bil takoj mrtev, kakor zadet od strele.
* (Telovadstvo  na Nizozemskem.) Zveza gimnastičnih društev na Nizozemskem šteje 134 društev z 7515 člani. Razvun teh je še 144 telovadnih društev.   Najstareje telovadno društvo nizozemsko osnovalo se je 1. 1830 v Seidenu.
* (Medved raz mesari h je v francoskem mestu Poisson poBestnico ueke menažerije, ko je hotela baš pričeti svoje vaje z medvedom. Napadel jo je in jej zasadil kremplje v hrbet ter jo stiskal mej prvima nogama. Potegnil je nesrečnici skoro vso kožo raz glavo in jo razmeaaril tako, da je rje življenje v nevarnosti.
* (Hudi potrosi), ki so se ponovili, bili so na otoku Pantelleria, ki pripada k Siciliji. Čutilo se je v četrtek 10 raznih sunkov, nekateri so bili precej intenzivni. Prebivalci bežali so prestrašeni iz hiš in prenočili na prostem. Otok je vulkaničnega značaja in se nahaja na njem že ugasel vulkan, Sciarghibir, okolu katerega je mnogo toplih vrelcev.
* (Grozni viharji) bili so pretekle dni v Atlantskem oceanu, kakor poročaja parobrodi, ki so dospeli iz Novega Jorka v Hamburško pristanišče.
* (Nesreča na morji.) Holandski parobrod „Admiral Iiuvter" potopil se je pretekli teden na potu iz Itotterdamo v Batavijo. Poginilo je 16 potnikov. Ostale in pa moštvo parobroda rešil je mimo ploveč angleški parobrod.
Z» vnanjo porabo. Bolečine udov, protinske in
revmatične bolezni in vnuk o vrstna vnetja so z trotovim uspehom ozdravilo z Moll-ovlm ^Francoskim žganjem". Steklenica stane 90 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchtauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (4 — 18)
****
„LJUBLJANSKI ZVON"
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Opereta.
štev. 3. Slovensko gledališče v Ljubljani. Dr. pr. 443.
V nedeljo, dne 18. oktobra 1891. V drornnl   l)u.t>l|«inral«~   titulu i <•**.
Uzbujeni lev.
Komična opereta v jednem dejanja. Poslovenil J. Alefiovec. Godba J. Brandlova.   Režiser gosp. Ignacij Borštnik — Dirigent gospod profesor Gerbić.
oso bb;
Gaston, dijak ..  .   ,......gospica Daneseva.
Placi do. njegov odgoj nik .   .   .   ...   gospod Stamcar.
Pauuerette, mlinarsko dekle    .   .   .   gospa Gerbićeva.
Nivolle, nje ženin.......gospod Fran Bučar.
Sergeant..........gospod Dragan.
Vojaki.   Kmetska dekleta.   Godi se v okolici mesta Aosny
na Fracoskem. Čas: 1750. .- 'i
V začetku prvikrat s
Bratranec.
Hurka v jednem dejanju,  — ČeSki spisal dr. Josip Štolba. Preložil Ignacij Borštnik.
ISO H E :
Goapica Pobskn .....gospa Borfitnik-Zvonarjcva.
Zora, hi&ina.......gospica Nigrinova.
Lizika, služkinja.....gospica Slavceva.
Ivan, alnga.......gospod Perdan.
Lipe Lenah.......gospod Borštnik
Dejanje se vrSi zdaj v stanovanji gospice Dobske. ___
16. oktobra.
Pri Hallfti: Pl. Scheyber, FrOschl, Spiegl, lioffinan, ZiiTer, Mcigebauor, Enjjel, Wolf, Scbadek, Owopil, lieich-man, liauchuber, Schmidt, Scbidlof, Kelleruian z Dunaja. — Ganthier z Lteke. — Strobl iz Litije. — Klemene \i Gradca.
— Tribnzzi iz Vipave. — Arko iz Kočevja. — Spttzor iz Prage. — Malowsky iz Varšave. — Stein  iz 1'eterburga.
Pri H Ion ti: Schliller, Reissner, Weiss, Knapp, JSin-ger, Prssse, Schuiied z Dunaja. — Morawetz iz Beljaka.
— Sadnek iz Senožeč. — Roicb ii Celovca. —- Bock iz Iglave. — VVable iz Pasave. — Sonneuberg \z Čakovca.
Pri jnaaeui kolodvora t Schweiger od sv. Ivana.
— Frack z Dunaja. — Jeglič iz Gorice. — Kronawetter iz Celovca. — Ilaas iz Zagreba.
Meteorologično poročilo.
Čaa ona- ' S,anje Las opa- bHromet
/.ovanja
metra v mm.
j*j J 7. zjutraj I 789*6 ram. ° 2. popol. 738-3 mm. *x>   9. zvečer   738 O mm.
Tem-	Ve-
peratura	trovi
11-6° C	brez v.
19 6° C	si. zab
130° C	brezv.
Nebo
Mo-krina v ujm.
megla
jasno
0001
tld
Srednja temperatura I V -7 . za 3*2° nad nortnalom.
3ZD"La.3TL3js3^:sL borza
dnć 17. oktobra t. 1.
(Isvirno t< l■ fj-r rif"..*• t.j» poročilo.)
vfieraj
Papiru« r«ntH.....trld. 91*40
ISrobmn runtn   ....     ,     HI 15
Zlata mita...... ,    109* —
5°/» marona rtmta . . . 102*30 Akcije narodne bnnko „ 101'» —
Kreditne akcije.....„ 283-50
London .....„ U7-35
Srebro........ m
Napol......... „      9 30»/,
C kr. cekini...... ,       !S 57
Neiuske nutrk« ..... „ 57 67'/, 4°/0 driavne arećke iz, i. ldM' ¥60 Rld. Državne sroć.ko iz I. 18fi4 10O ,
Ogerska zlata renta A°L.......1U4
OgetBka papirnu renta f)°/0......100
Donava rug. srečke 5°/0   .   .   .     100 gld Zemlj. obč. avatr. 4 1/l«/0 zlati »u«t. listi .
Kreditue srečke......100 gld
Rudolfove sreok«..... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke   .   . 120
134 181
120 liri 185
151
1 i . ■■ i
Hl-30 91-20 , 109 10 . 10210 . 1016*— , 282 50 , 11735
! 931 , . .V58 , 57-65 gld, 75 kr.
■   BQ .
r,    15 ,
. M .
.   25 .
50 75
Tratu-.vav-druit. velj. 170 »-Id. a. v.   .   .   .   225   , —
Težko jirebavljenje,
katar v želodci,   dyspepslja, pomanjkanje
slasti do jedi], zgago i. t. d., da^jc
katari v sapniku,
znslizenje, kašelj, hripavost mnogo nadlegu-jejo in to opozarjamo na (5-ti)
O LAVNO SKIA D iT H__
nalolattje lužn*
katera so po izrekih najprvih medicinskih avtoritet rabi z najboljšim uspehoni.
V notarsko pisarno v Novem mestu
vNprefme ae s 1. farni varjeni *
izvežban koncipijent.
(882)
1>t*. IPoznil*.
Solidni agenti, potniki in tudi
krajni zastopniki (885-d
vsprejm6 se takoj v vsakem okraji za neko tovarno najpotrebnejših   stvarlj.   Provizije do  35 °/0, potne
dijote 10 gld. na dan in primerna stalna placa za one, ki bo izkažejo kot dobri delavol. To službo opravlja lahko vsakdo mimogredoc, da jo le.nekoliko znan.
Ponudbe jo pošiljati J. Bouoek-u v Pragi, 1422—11.
M" Novosti ! ~*M
Klobuki za dame
J%kO elegantni, originalno  Pariške ln Dunajsko mode, v bogati izberi pri (878-1)
ERNESTTJ STOCKL-nu.
D*sF~ Izdelovanje cenejfiih naročil po uzorcih in prudulo-vanjo starih klobukov, ukusno in ceneno.
:E»rl
J. Giontinij-u v Ljubljani
trgovina n kirjlgainl In h papirjem
je dobiti;
Blegmnnd Oomelnniitz, Thleraranelbach. Vez. 3 gld. Slogmnnd OemelnnUtz, Krautsrbuoh. UroS. 2 gld. Hans- and Famlllensohats. Nasveti in 1100 preizskn-
Senih sredstev za kuhinjo in klet, dom in polje. Cena
1 gld. 20 kr. Hellung der Sohwlndsnoht. Cena 30 kr. Knelppovi vllvl ln nalivi, kopanje ln umivanje,
kako Je pravo porabljati. C«na 45 kr., po pošti 60 kr, Tagebuch za komptoire, tovarne in pisarnice za I. 1892.
Cena 1 gld. 20 kr.p po poŠti 1 gld. 35 kr. (881—1)
Trakovi, čipke, tančice, volneni in svilnati baržuni, plisi, nakitnine, lepa peresa in
najlepše novosti vseh stvarij
za modistke (878—o
priporoča ceneno in v netilo o g* a. to :oi izbori
ERNST STOCKL v Ljubljani.
Trgovsk pomočnik
iznrjen v prodaji mešanega blaga, aell »laibo preuie-
niil. — Već pove iz prijaznosti upravniStvo ^Slovenskega Naroda". i«7:">— -J)
VABILO
na
OBČNI ZBOR
okrajne bolniške blagajnice
na Vrhniki
kateri bode
v nedeljo dne 25. oktobra 1891.1. ob 3. uri popoludne
v Vrhniški občinski pisarni.
"Vsporod:
1. Poročilo predsednikovo.
2. Volitev predsedoigtva.
3. Volitev narizorovalnega odbora. 1. Volitt»v razsodnega odbora.
5. Določilo plače blagajniku.
6. Posamezni nasveti.
Ivan Tom&ič,
'{■iHO—li predsednik.
Čitaj ' in čudi se!
Ker je velika tovarna za ure ustavila delo, katere jedini zastopnik sem jaz, se mi je naročilo, da naj v&o zalogo finih
žepnih ur
za vsako ceno specain in prodam in zatorej dobi vsak naročnik lepo, dobro idočo žepno uro v zlatoimitiranem okrovu
za nečuveno ceno
2 gld. 80 kr.
in dobi polog tega vsak naročnik, ki se sklicuje na ta list, Se prekrasno, fino pozlačeno (832—1)
urno verižico
z zapornico *nMton).
Dre poSlje po poStncm povzetji
Dunajska komisy-ska zaloga ur
S. Blodck
H 3 Schreigasse 9 S.
Nl>. Nougaja.joče se brez ugovarjanja nazaj vzame.
r
1
I 1
'k
Zobni zdravnik iz Berolina
UNIV. MED.
o:
Stari trg* št. 4  Ljubljana.  I. nadstropje
ordinuje od 9.—12. ure dopoludne in od 2.—5. ure popoludne; ob nedeljah od 9.—11. ure dopoludne; za siromake ob petkih od 9. do 10. ure dopoludne. (868—8)
I
i
i
dk
Zstlcz;rA.il3: tovarne za plettraLO.
Viljem Saitiicr
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 20 (767-11)
priporočil za bodočo sezono po znanih nizkih oenah dobrosortovauo zaloge*
pitenega, modnega in manufakturnega blaga
od priproste do najfinejše vrsto. Lepe novosti Jesenskega in zimskoga blaga za oldekc, črne in v vseh drugih modnih barvah; posebnosti pristno angleškega in briškega modnega blaga za oblačila za gospodo, flanelne odeje, predlagali, navadni in salonski prostlradl, preproge, an-gora-koiioe, tkani in natisnenl perllnl barhantl i. t. d. i. t d.
Novosti kupujejo se vsak dan. Najnovejši modni časniki so na razpolaganje.
Blago za obleko, dvojnato široko, meter po 50 kr. in več *C
KAROLTILL, Ljubljana, Špitalske ulice 10.	
Svinčniki iz tovarnic: L. C. Hardmuth &. Comp. v Budejovicah; A. VV. Faber v Parizu, za dijake, risarje, arhitekte, stenografe, mizarje, gozdarje in za urade; svinčniki za kopiranje in za umetnike; pastelni svinčniki in taki za skladišča, železnice in uredništva. Svinčniki za listnice.	Peresa iz tovarnic: Karol Kuhn & Comp. na Dunaji; D. Llonhardt & Comp. v Birming-hamu; F. Soennecken v Bonnu; potem Klapsova, Grainerjeva, Rasnerjeva, av-strija, knjižna, korespond., konkordija, Št. Jurij, ženska, stenografska, risalna, ničla, Dunav in aluminijska peresa.
šolske potrebščine za  pisanje,   risanje  in  slikanje, za vse šole, po naroeiln gg. profesorjev. Velika lylicri& risalnih skladnikov, risal itd.	Prirodopis v podoba li. Živalstvo v 250 podobah v porabo                       —2U) 1 pri nazornem pouku. 23 slik v krasnem bojnem tisku na kartonu. Cena vezanemu izvodu gld. 1 90. <
■
Najlepši
i n
naj cene ji
otročji vozički
pri Antonu Obrezi, -
tapeciral*ji (461—82)
Ljubljani, Šelenburgove ulice, 4.
]¥ov-(>, fino in modno blago.
Zoncipijent
t večletno prakso, slovenskega in noraftkega uradovanja vešč, lice «lo*be. Naslov pove iz prijaznosti tipravnifltvo jSlovenskoga Naroda". {830—.'i)
XSL AGfBUTZ
vsprejmo ae takoj za nabiranje naročil na tovarniško izdelke, ki se mogo povsod prodajati. — nndbe vnprejema F. Ilamaček« l'ru«it,  1050/11. J
Dr. Rose životni balsam
je nad SO let znano, probavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-ljajočc
domaće sredstvo,   (isi—91»)
Velika steklenica 1 gld , mala r>0 kr., po pošti 20 kr. več. Na VR<'h delih zavoj ni ne je moja tu dodana, zakonito varovana I
varstvena znamka.
&ft>1
Zalege skoro v vseh lekarnah AvAtro-Ogrske.
Tam so tudi dobi
'rasko anivarsalno doni' mazilo
To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor svo-•ločijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenje in lečenje
ran ter poleg toga fndi blaži bolečine. V škatljieah po 35 kr in 25 kr. Po poNti G kr. ve-'** N Na vseli delih zavojnine jo moje tu dodstna zakonito varstvena znamka
0-la.-vn.SL zaloga
B. FRAGNER, Praga,
h. 201-204, Mula strana, lekarna ,,pri rnicni min'', f/tfT "Po 51 na r a z p o 6 i 1 j n t e v vsak <l;ui.
Podpisana javlja p. t. občinstva, daje pričela s I. dmui oktobra t. 1.
poučevati v laščini.
Uredila pa ju v tem jeziku tudi kuuversaeijMk«- are.
Natančnejo informacije dobivajo se v Aeleuburgo-vlli ulicah ši. 6, I. niMlNlropJe, nn levo, od 12. do 4. ure popoludne.
Marijana Chiosino.
(871 — 1)
Tisoko provizijo, stalno plačo, 1» red pla^o
dam vsitkoiiiiir, ki se
hoče baviti s prodajo srečk in erećkinih knjižio na obroke.
Menjalnica II. Fuch*
Posta, Fran Deakove ulice 12.
Kuverte
uradne in trgovske
(846 priporoča
,Narodna Tiskarna'
puškar
v II o r ovijali (Ferlach) na Koroškem
izdeluje m prodaja vsakovrstne nove puAtoe in revolverje tur »se lovake priprave« patronu ter drugo
atrelflvo po najnižjih cenah. — Puško so vse pre« >:kuweiie na ces. kr. izkušavalisdi  tor  zaznaiueuovane z znamko tega zavoda. (17fi—1>4)
/a izbornost blaga jamči izdelovatelj- Stare puške popravljajo ae ceno Ceniki pošiljajo ho brezplačno.
Konfekcijsko blago
za dame in otroke: (S781)
Elegantni Jopici s svilnatim podgivotu dežni plaftl ......
n muiiteletl......
KttVOjl
M pttletoti .....
od gld. 5,—
■ . 10--
. b 10—
■ , 15-. „ 10 —
NovohII) v velikIj isberi in po ua)nižji eeni. Naročila po ineri skrbno In točno.
ERNST STOCK). v Ljubljani.
Nepremodne
vozne plahte
različne velikosti in kakovosti  ima vedno v zalogi ia jih daje pa ceai (860—9)
Mpedlter e. kr. prlv. Južne železnice, v I.JublJnnl na nunajnkl ee*tl At. IS.
V A IVI ERIKO.
VOŽNJI LISTKI
(135—3«) pr.j
iBt/ezeniNko-iim.rlškl pu> rol»ro<lnl družiti.
I Kolowratring 5> IV VVevrmgergasse 7"
DUNAJ.
ProHpekti in pojasnila točno in zastonj Najkrajše, najoeneje ln najhitreje potovanje.
priporoča
„Narodna Tiskarna'
po Tiizkoi ceni
^^^^^^^
Odvetnik
DRIVAN DEČKO
deželni poslanec, ud ravnateljstva Južnoštajerske hranilnice in načelstva posojilnice v Celji itd
Odprl j<» (HVi-2)
pisai'iio v Celji
v hiši gospe Nolli (Rotovške ulice, poleg nemške cerkve).
rauaiaiagiajESjaiaigjBJEUrr?
Priporočilo.
L' ...j .m. se p. n. častitemu občinstvu priporočati svojo, v h lil it. 4 na Starem trgu na novo odprto
manufakturno zalogo.
Blage dobivam od najboljih tvrdk ceneno ter Da gledam na velik dobiček. f/0f~ V zalogi imam fino perilo za gospode in gospe ter obladlla za otroke.
Kdor želi dobiti dobrn in po ceni blago, naj kupi pri (H83 — 1)
Francetu Terlep-u
•v Xjj-d-"toljaiii.  r^et   Sta:em trg"\=-
itev. <t.
Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo!
Plugi, brane, njivni valarji, sejalnice, stroji za košnjo, obračalnice za seno, konjske zobače, stiskalnice za seno, ntlatllnlce, vlacilnice, lokomobili, trijeri, čistilnice za žito, robkalnice za koruzo, reallnlce za
Krmo. mlini za phanje, rezilniki za repo, mečkalnice za sadje, stiskalnice za sadje meeiiu'uU'c «a ti* oa«Ij«-. vlnake wti-
. ^ »fcUli io e. Olji!«* «1 InIihIiiI«*«*, jmioiio
s|mh ni apat struji m lupljenje sadja, aparati za sušenje sadja in socivja. vlnake M's lilije. Klel uf locdruti. sesalnice za vodnjake, krožne žaye. decimalne tehtnice, živinske tehtnice, mlečni separatorji, sodne nategače, stroji za vrtanje, avtomatično upli-vajoče stiskalnice za sladko krmo. stroji za pranje, treslice za predivo t t <1  i. t. d.
V*««*   i/.vrHtii<i   • v c 1«> 111 no,   pO   <i:ipii/|'li   TovitlMiiHliib Oenahi
! Jamstvo, ugodni plačilni pogoji, oas sa poskušnjo !
Tovarna za kmetijske in vinske stroje ll„ Praterstrasse 78. IG. HELLEB, Dunaj II., Praterstrasse 78.
Bogato iltiMtrovuiil. M t MtraitlJ uioeui eeiiiki v iieiiiMelul. ituliju iihcIuI lu »lovaiiNflul eknIoiij lu franko, l"t   17s
3©lica.ii.o. zastopstva ao po-vnoi ofsxa.vLJ«5o.
potem blago za žensko obleko, za je zimo, moderno blago, francosko in angleško za gospode, vse vrste preprog in prostirač, linoleja, blago za pohisje, usnjeni tuche in uloge za postelje, platnino, chiffone, barhant, namizno prte-nino in brisalke, himalajske tkanine, peluche, žamete v vseh barvah, najlepše naglavne robce itd.
&fltir Opomnja.
Opn/.urjaui lotebno oenjeoe tvoje p. n. naročnike, da dajeui vho konlcki ijt(ki> i/.dilki' v: n:i jboljftt'ga ulotauega ivojega bla^a na Dunaji izdelati, da torej kateioko i z>r>.eleno konfekcijsko »tvar i/. r>unajnkih katalogov izdelam *k 20"/,, ceneje in to v 14 duoh ter jaiučiui. da bode dobro »lula SIuchjiio potrebe« male pppravi- izdela in jemlje mero Dn mijHka Aivilja, katero sni. i   t;, hvrlio  vsprejel ualaSi v SVOJO trgoviuo.
T;>,  -*>i /. oiUičnim rtpoAiovaiijeiu igorajinjl.
2365
Javljam slavnemu p. n. občinstvu najudaneje, da sem otvori) v <Yi|l. na Jleatueiii trgu št. <>, v Gollltch-evl hiši
. trgovino s
hh pod firmo
in platnenim blagom ter z drugimi potrebščinami
Temeljito poznavanje svoje stroke in tukajšnjih razmer ter zadostua sredstva mi omogočajo zadostiti vsem zahtevam kar najbolje. Opozarjajoč še posebe na svojo novo in dobro izbrano zalogo, zagotovljam slavnemu p. n. občinstvu reelno in solidno postrežbo in prosim blagohotne podpore mojemu podjetni.
Z odličnim spoštovanjem
(862—1)
(Šivilje
dobro izvežbane, dobe* «lol>£ »talno delo proti &C~  prav  dobremu   plačilu "•H   in se
vsprejmo" takoj pri
Karolu It ocssncr-jii krojaču za dame v t vi j i.
P^P" Več je izvedeti v nedeljo dne 18. t. m. v gostilni „Pri avstrijskem cesarji", na Sv. Petra cesti v Ljubljani. (87»)
! Dunajski modereU
lzbornega kroja, visoke oblike,
od eo Isr- cio io grlo*.. NOVOSTI:
<fciplcaNtl  lirlni., plamfro.ii, ovrntnl prani L vlekn! «>l»*lvi, elieuillni Ikiinei, volneni tkanol ln eapiiehoul, otroški život-niki In volnen«1; dokoleulee
v bogati izberi pri (878—1)
ERNESTU STOCKL-nu v Ljubljani.
4
4
4
4
4 1 4 I
m.iniji' (872—2)
„pri Maliču", II. nadstropje, št. 25-26.
Ordinuje vsak dan od 9.—12. are dopolnilne in
od 2'—5. ure popoludne. Ob nedeljah in prnzaikih od 9.—1. tire popoludne.
Nujnovejfte In iM|bol|Ae vrate umetnih sobovlj lu aob. — NH|b«>l|Me lit trpežne plombe r alatii In plialluii s» apretluje Bobe. poateklenjene  plomb« po.Mem In
lieriirlorf'iio tnlte. hahor no a»b|«. Za ran «lel« In opernelje ae lenrnntlrn.
LEICHTLOSLICHER CACAO
gld. 1.801 65G.182
.■ 509,565.267 87,591.708
, 298,109.361 59,351.118
EQUITABLE
zveznih držav zavarovalno društvo ia življenje
v \ovcm lorliii.
Ustanovljeno leta 1K59. Koncesijonovano v Avstriji dne 11. oktobra 1882.
„Equitable" je prvi in največji zavod za zavarovanja na Življenje na svetu.
zakaj to društvo
ima največ zavarovanj, I. 1890
sklepa znova največ zavarovanj, I. |8fB..........
dobiva največ premij, 1.1890 .
Vsi zakladi iznašali so 31. decembra 1890 .......
Dobitka je bilo koncem I. 1890
..vNtrlJMkliii *avarovaneeua posebni garancija jc velika «lriiMtvt>na palaca „MAock-lui-F.lrtoia*4 ua l>u-tnaji« katera je vredna dva milijuna goldinarjev.
TJs-*i>elii dvajsetletnih tontin društva ,.Equitablo". Podloga izplafcovanja 1891. 1.
A. Navadno zavarovanje za slučaj amrtl. Tabela I.
■Starost      Vkupna premija        Vre.noit t .• •; 1'olira oprotfena premij
30 gld. 454 — gld. 673 — gld. 1280'—
35 „    527.60 „    693.— „ 1310.—
4) „    626.— „    850.— „ 1310,—
45 „    759.40 „   10«t.r».— I»i2u.—
60 n    943.60 „   1387,— „ 1930.—
B. Zavarovanje za slučaj smrti z 201etnlml pre-
mijami. Tabela II. 30 „    607.20 „    909.— , 1940.—
35 „    681.60 „   1089.— „ 1970.—
40 m    776.60 „   1204.— „ 2030.—
45 „    900.60 „   1424 — , 2170.—
50 n  1087.60 ,   1746— „ 2430.—
C. Zloženo dvajsetletno zavarovanje za slučaj
smrti ln za u čakanje. Tabela Z. 30 „    970.60 „   1706.— „ 3650.—
35 „  " 995.80 n   1746,— _ 8810.—
40 „   103V«0 ,   1813— „ 30.0.—
4fS „   1100 80 „   1932.— „ 2950.—
50 „   1209.— „   2156.— „ 8000.—
Kakor svedočijo zgoraj navedene številke, osigurava tontina ri/.vcu I»reKi»luf aaegu anvarovnnja ia nIik nf Hiiirli   n Kom  20   I«-«   po  tabeli  1.  povrnitev VNela
preiiil| 7. MlU do 4«/80/0; po tabeli II. z 4"/8 do 6»/»*/o. po tabeli X. z G'/, do 7U/, ohre»tij.
Police Oprol&ettfl premij osiguravaju «1 viaknat toliko n Ic do i'ctrt«xn dela up laCauili premij.
1'roMlta ioni Im«. nekaka poltontina r nekoliko večjimi premijami, daje zavarovani n po preteku jednoga let* popolno ivbbođo glede na potovanj«, prebivanje m na poklic, llVietnfi vojalko službo; |>o preteku dvela let je ni moči Izpod bi (hAI. po preteku treh let ne more več sapaHli in je je /. oziroui na tontino pri regulovauji moči urediti na lest načinov.
Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v <»r.»<U'i
in (567—8)
tfJavul /..istopili k za Kranjsko:
ALFRED LEDENIK
V Ijjia"tolja,ni, Mestni trg- £»t_ 25.
Tricot srajee. jopice
za,  g-ospode,  g-ospe  in otrolce.
M. PODKRAJŠEK
V L ) aa t» 1 j ii ii I , v špl i n I sb ib u I I <■ a la.
J. Giontini v Ljubljani
trjrovlnn * kiijlvraml in m papirjem
ima v zalogi:
Zlrlrka iiarodiilla pripo* «'«l«-U za iiilnilino. I. zvezek. Ceni 20 kr., po posti 23 kr.
AO naallli povcHtl). .1. I.eban. Cena tli kr., po pošti 18 kr.
Nree o«l Janje UlklaViMfieVe. 4 ivetki po 20 kr., po poŠti 23 kr.
Obrtaao spin je. Sestavil A. Funtek. Cena BO kr., po pošti 85 kr.
SloveuNko-iieiiiNkit Nloviairta In borilo. Spllll Anton Funtek.   Cena 35 kr., po poAti 45 kr.
li iiia-t i jhUo IhtIIo. Sj»is;»l Iv Krauier. Cena 50 kr., po po posti BO kr.
< sibulkn-Allunu. !l lepih plesov tegH omiljenega skladatelja.  tJena 1 gld. 60 kr., po poŠti 1 gld. 65 kr.
Dan taaiseuuV V* m-ii. Album plesov za 1892, 1., ohse-zajoć 17 lepili kouindov. Cemi 1 glil. 80 kr., po poAti 1 gld. 90 kr. (H77—2)
Karolii Till-nj
u   I iublinni     u   (^nitnlol/ih   olloob   A»   lfl H
v Ljubljani, v Spitaiskih ulicah št. 10.
Vse
(466—25)
šolske potrebščine
za pisanje, risanje in slikanje, za vse šole po naročilu jr<j;. profesorjev.
Velika izbera
risalnih skladnikov, risal itd.
liv, ?   cr \JksaV.
Preobleke.
Popravila.
************
ANDR. DRUŠKOVIČ
trgovec z železnino Mestni trg 10 LJUBLJANA Mestni trg 10
priporoča svojo "to O g" a-10 zsilogro
štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa i. t. d.,
sploh vMega v lo stroko spaclajo^oga blaga.
Fine (4ie-24)
ffl&F~ vodne pile in žage
za kojih izbornost se jamči, po najnižji ceni
,,Tlie ^liitiial-
društvo za zgol mejsobno zavarovanje na življenje.
Osnovano leta 1842.
Garancijski zaklad iznaša 762 % milijonov frankov.
Dr. M. Cbanfton, odvetnik pri državnom aovetn in najvišjem sodiiAi v Pariza, pravi v svojem, po programu francoBko ...VtH«l«>iiiU' «leN NeieuecH aaaoraleH *-t pollll«iue»t»' sestavljenem in od tega ravoda preiailrnaaviaa spi(iu ..Zavarovaaije na £lvl|enje>* :
„Pravi napredek v zavarovanji na življenje šteti je, odkar ho je ustanovil „Tho Mutual", drufitvo za zavarovanje na življenje.   To društvo je aaacjNobaao m je
dandanes največje društvo za zaviarovuiije ua kIv1J«>ii|<> ua Mvetu. Ob času ustanovitve bilo je zavarovanje na življenje se v začetku in zgodovina „Mutual-aa jo zgodovina napredka in končne zmage te institucija. HlfJMflaojuo društvo se je tako razvilo, da presega daleč vse druge, fio tako napredne našo zavode. Omeniti jo tudi Se strogo znanstveno metodo, katero     je „Mutual" priredil itd. itd." (N;n — 2)
4.1... uo raviiateljfitvo sa AvNtrljo: l>unaj I., I^obkoavltzplatz 13.
Zastopnik za Kranjsko:
Alojzij Lcnčck
v ZC-ij-u-t^ljani, list sv. J"a.lEo"bSL trgria..
3531
64424655
15
! Novosti!
po prisilil
Pariški in Dunajski modi.
Ernst Stdckl
Konfekcijsko bfago
za dame in dekleta.
Nove,   eleg-antire mode.
Nizke cene.        (878_ly
Tinktura
za želodec.
(Tinctura Rhei Comp.)
lekarjn Piccolija v Ljub-ljuni, narejena z vorine iz samega pristnega kineSkega revnja, je ukusno in izdatno zdravilo, katero ureja funkcije prebavnih organov. Razpošilja je izdelovatelj v zahojčkih po 12 steklenic.
Jedna steklenica velja 10 kr.
_(711—63)
Velika zbirka
nagroltiilh. vencev
In
5LT venčnih trakov 55
v vaeh barvah in vsake ilrokoati od 30 kr. napnj.
Najnovejše: (878-d
žalni trakovi iz krepa.
Napisi za venčne traka, lepi in trpežni, dobivajo se saino pri
ERNESTU STOCKL-nu v Ljubljani.
Koroški
iSKI VRELEC.
Steklenice se polnć naravnost z vrelca.
Najizbornejša slatina "VS
lavratno atlrnrllo, ako ae uživa z mlekom ali sladkorjem, zlasti aa kaftl|a|oće otroke, — zdraviSče km bolnike na aeiodel in meburjl trpeee, ■• kataralične in uialokrvne ljudi.
G-lo/vaaa. zaloga -v* X_ij-uvlol'a.n.i
pri m. e. Nin* a ar-n. (849-2)
V poneflelfek, «Iu« IO. I. ni., izide na svetlo:
„0d pluga do krone."
Veliki zgodovinski roman, zajet lz kranjske povestnlce,
od JaVcot>ci 13ecl^rieVca..
17 pol v osmerki. IlroSiran stane 1 gld. 50 kr., elegantno vezan 2 gld., po pošti 10 kr. več.
Zanimivo in živo pripoveduje cenjeni gospod pisatelj v romanu, cegar junak je veliki matematik J u r i j Vega, življenje tega slavnega Kranjca.
Naroćbe izvršujejo se z dnem 19. t ni. in nadalje, zaznamke pa že zdaj vsprejemlje (870—ft)
knjigotržnica Ig. pl. Kleinma7r & Ped. Banaberg
v Ljubljani, na Kongresnem trgu.
3
t t t
+ v
Vnanja naročila izvrsć se točno po poštnem povzetji. rT
t
mesarica |8U—8)
Kranjske klobase
zgol Iz dobrega nvliijftkcga mena dobo ae vsuk «lan9
kakor tudi
in mrežna pečenka.
čila izvršć se točno po postn
na. Petra   iist^ipu  lii**.  štev. -1:7.
II. Neumann
v £i|uM|ml9 Slonove) al iee
Za ata. 94r sta ///«?. IG »a ffM. &5
Za dečke:
T,a f//fi. S rio IS
priporoča
za gospode:
Chevlot-obleko, dvovrstno, crno, izborne kakovosti;
plavo in
dobro vrbu|o anknjo v modernih barvah ;
izboren mencikov, podfiit s finim suknom v vseh barvah, elegantno izdelan.
obleke iz dobrega in finega blaga;
**»MW Mm WmW Wđm\ đW đ\ W aW aliuakl ineneikov ali OmtmM  gjmmmm   MWM   fPff   M paletot, jako trpežen in
gorek.
Za otroke od 3 do 10 let:
7La ata. 4 do 13 &a f/l<1. 9 ffo IS
obleke, najnovejšega kroja iz dobrega blaga;
atiuakl meuetkov ali pa-letot, dobro podSit. Bogata zaloga aalonaklh  oblek,  klae,  aukeu)   Ia nevaljanoga itukna aa jcoapoUe in «leeke,  polovalnlk  plaaeev,  kratklk a koinhevluo pod 6 i ti li ankeuf. kolnhovlu aa maato  in poto. vanje itd. itd. po najnižjih cenah.
a. daa@
Elegantni moderni dežni plaftet in detai paletotl iz solidnega blaga
najnovejših uzorkov; najnovejše ogrlnjaee (Cab) v ukusnih barvah; moderne aakete in pol.paletote najnovejšega kroja; moderni plaaoi, fino in ukusno izdelani;
jako elegantni almskl plaftel, paletotl in okrogli ogrinjali, pod&iti s kožuhovino ali brez podSivov;
velika laber krasnih pluoh-pol-paletotov in plaaeev iz najboljšega
blaga, fino in ukusno. (859—2)
Za dekleta in otroke
velika laber elegantnih  in solidnih  defcnlh plaaeev, iaketov in almaklh plaaeev po najnovejšem kroju. |JbV~ Naročila po meri VRprejemajo se i za damno, kakor za moBko konfekcijsko blago, ter se izdelujejo na Dunaji po najnovelSi modi.
DITMAR-SVETILKE
± najbogatejša zaloga za vse potrebe razsvetljenja,
i>vi |n-iiii«'i-oi»ii«. ueziial ni |>or:il>i petroleja nujsvrlilimsl. tS>
Palilnik ima svetilno moč 4 do 157 sveč.
MIZNE SVETILKE STENSKE SVETILKE VISEČE SVETILKE
LESTENCI LAMPICE
SVETILNE
STOLPNE SVETILKE s čipkastim okrajem m SVETILKE S STOJALI
R. DITMAR, c. kr. privilegovana TOVARNA SVETILK na DUNAJI, »/t
MMlmar-jeve svetilke ima v zalogi vsaka boljša trgovina s svetilkami.
(8»r» 2)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NoIIi.
Lastnina in tlak .Narodne Tiskarne".
84
71