DELAVSKA
ENOTNOST
GLASILO ENOTNIM STROKOVNIM ZVEZ
PoSteiaa platerna v ggtortBl 1
I---------------------------------------------------------------------1
I Naj fiw| repidtDSca Slovemja v Zveri ljudskih |	republik Jiigodav^e!
DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE
Leto L, št. 27	Izhaja vsako soboto
Ljubljana, 17. novembra 1945
Cena Din 2.—. Mesečna naročnina Din 8,—,
Maj živi velika volilna zmaga!
11. november je dokazal, daje delavski razred v resnici jedro Osvobodilne fronte
V Titovi republiki bomo zgradili srečno dcstmviBo enakopravnih narodov.
U. november je pokazal, da je ni sile, ki te mogla razdreti bratstvo in enotnost našega ljudstva. Volilni rezultati potrjujejo, da Srbi, Hrvata, Slovenci, Makedonci in Črnogorci, dela\*£, kmetje in delovna svobodoljubna inteligenca, žene in dekleta gredo enotni v trdno strnjenih vrstah v Ljudsko feosjta To so pokazale vrste volivcev pred votivnimi prostori Ljubljane. Zagreba, Beograda, Niša, Skoplja, in dragih naših mest te. vasi.
Na najbolj demokratični način, s tajnimi volitvami pri katerih je sodelovalo vse, kar svobodno diha, tudi bolniki in slabotni — Je dalo ljudstvo Jugoslavije priznanje svoji ljudski vladi, veliki Ljudski fronti, novi Jugoslaviji m njenim tvorcem.
Prvič v zgodovini te države, v kateri je ljudstvo leta in leta ječalo nacionalno zatiram, in kjer so bile delavske množice izkoriščane, so se vršile tajne volitve, na katerih je več kot osem milijonov državljanov in državljank imelo pravico, da odloča o svoji usodi — prvič so sc vršile volitve brez nasilja in žaitdarskega terorja, brez »preventivnihc aretacij vseh naprednih ljudi. brez volilnih ialsifikatov, brez vseh orib mer, brez katerih si ne bi mogli volitev niti zamisliti za časa protiljudskih režimov v stari Jugoslaviji.
Tudi oni, ki so z nezaupanjem pričakovali vtiitev, marajo zdaj spremeniti svoje prepričanje. Mnogoštevilni javni delavci in no vinarji Iz menstn so se nahajati v naši državi na da® volitev in na lastne oči videi! vso njihovo demokratičnost Volitve so se pretvorile v pravem smislu besede v veličastno ljudsko svečanost
Namesto razbitih glav in tepežev kot je Ml io primer v stori Jugoslaviji, so spremljale ves potek volitev ljudske igre. pesmi in navdušeni vzkliki Iz vsakega, ki je do-brooamerEti mislil. je moral izginiti še zadnji žarek dvema, ko je videl prekrasne stike, to mn 3h to pokarala vsa država na dan valitev.
Se na nekaj n® smerna pozabiti nikoli, ko primerjamo zgodovinski Ib november z raznimi, pa naj bodo tudi tikozvaue tajne volitve v stari Jugoslaviji. Na volitve 11. novembra je prišlo več volivcev, kot se je to degajrti,-* v bivši Jugoslaviji. Odstotno s»-
detovanje pri volitvah je bilo večje kat na katerih koli volitvah od 1920 do 1939. leto. večje kot psi volitvah največjega nasilja, katerega je izvršil Peter Zivkovic, dosti vtije iste na ps tornajskih volitvah Boška Jeftiča ati pri volitvah Milana Stojadinovi-ea. No. ne samo to, sodelovanje pri volitvah ra Ustovodajno skupščino 11. novembra je bSo večje kot na l^torih koli volitvah v državah Eapada, to so se vrgle po vojni in tedi pred to vsjro. Same to dejstvo, brez posebnega ogleda v volitvene rezultate, toes točnepe analize teh resmitetov. kažejo všsekti politično zavest m zrelost našega ljudstva, kar to ena od ogromnih pridobitev csvtibcdiiiie borbe. Volitve kažejo tudi značaj rase ljudske države, kažejo črnko pove-ranost ljudstva s svojim vodstvom To se-OekmmŠR pri'volitvah, je dofcaa.^, predstav-
lja nova Jugoslavija nera$dmžijm> celote, enotno v izvrševanju ogromnih nalog v sami državi.
Za, sodelovanje delavskega razreda pri teh volitvah je karakteristična vest, ki so jo oddajali valovi naših radio-postaj. Rudarji serijskega rudarskega bazena so sporočili svetu, da so oni prav tako kot so razvili polno aktivnost na delu pri zgraditvi in obnovi svoje ljudske države, tudi stoodstotno sedelo vilj pri volitvah. Na primer senjskega rudarskega bazena ni osamljen. Njegov glas je glas vsega delavskega razreda, je glas vsega ljudstva Jugoslavije.
Sodelovanje delavskega razreda v predvolilni kampanji in pri samih, volitvah zavzema posebno mesto. Delavski razred je dostojno nadaljeval vodilno vlogo, katero je tako častno vršil v najtežjih dneh za naše ljudstvo, v štiriletni osvbodilni borbi proti fašizmu. Delavski razred se v predvolivni kampanji ni samo zadrževal na sestankih in zborovanjih, čeprav je tudi pri njih zavzemal najaktivnejše stališče. Delavski razred je deloma pri predvolivnlh kampanjah že vnaprej volil za Ljudsko fronto, za zvezo ljudskih republik. Poleg ogromnih denarnih prispevkov, ki so jih delavci in nameščenci vse Jugoslavije dali za votivni fond Ljudske fronte, odrekajoč se veHirat tudi zadnjega grižljaja, je delavski razred v mnogih predetih, v mnogih mestih in mnogih panogah industrije, s širokim predvp-iivnim tekmovanjem manifestiral svojo privrženost pridobitvam narodno-osvobodilne borbe, svojo brezmejno ljubezen do najboljšega sina delavskega razreda Jugostovaje, organizatorja naše zmage —- tovariša Tita.
Pomembno je tudi na tem mestu poudariti primer srbskih rudarjev, njihove uspehe v borbi za večjo proizvodnjo, proizvodnjo od katere je odvisen splošni razvoj in delo naše industrije, o uspehih katerih smo že večkrat pisali. Novosadski delavci so v svojem velikem predvolilnem tekmovanju dosegli zavidne uspehe. Tekstilci Faraona in Varaždina so vzeti za zgled svoje tovariše rudarje. Za tekstilci so šla tudi nekatera usnjarska podjetja. Primer srbskih rudarjev je našel odmev tudi pri rudarjih Hrvaške. Kovinarji delajo vsak dan dve uri v korist Fonda za obnovo države. Nekaj teh tekmovanj kot je ono v Novem Sadu, je bilo predvolilnih. Zavedni novosadski delavci nadaljujejo to tekmovanje do konca leta. Na to način je delavski razred že pred volitvami glasoval za ljudsko fronto. Delavski razred je dal reakciji takoj odgovor, kakršen ii pripada — jasen in nedvoumen.
Veličastna zmaga Ljudske fronte je zmaga, ki nam zagotavlja lepšo In srečnejšo bodočnost, ki nas varuje povratka na staro, ki odpira pred nami najširše možnosti, da v Titovi republiki zgradimo srečno in cvetočo domovino enakopravnega ljudstva —- ta in taka zmaga naj bo pobuda vsemu delavskemu razredu za še večji razmah pri delu. Ti organiziranim in načrtnim povečanjem udarniškega tekmovanja, M je začelo pred volitvami, delavski razred nadaljuje svoje delo na zgraditvi močne ta velike nove Jugoslavije — Zveze ljudskih republik.
V	nedeljo 11. novembra so narodi Jugoslavije potrdili in dokončali to, za kar so šli v borbo leta 1941 Dali so pravi pečat vsem pridobitvam te štiriletne borbe s tem, da so na volitvah- v Ustavodajno skupščino izglasovali republiko Jugoslavijo pod vodstvom največjega sima jugoslovanskih narodov — maršala Tita.
Delavski razred, ki je etel v borbi na četa borečih se množic za svobodo, je tudi na dan U. novembra dokazal, da ve ceniti kri in žrtve tisočerih tovarišev, bi so padli kot borci ali pa omahnili v poslednjem napora kot talci po različnih slovenskih krajih in vaseh. Z odločitvijo 11. novembra je položil temeljni kamen za zgradbo velike in močne demokratične države, države reda in miru, socialnih in političnih svoboščin, države enakopravnosti vseh jugoslovanskih narodov.
1L novembra se je izpolnil davni sen naših očetov, sen premnogih velikih mož-mi-slecev Cankarja, Levstika in Prešerna, sen vseh onih, ki so nekoč hrepeneli po praviri, katero so v vsem prejšnjem času zaman itbali. Delavci in nameščenci, člani strokovnih organizacij so se tega dne najbolj jasno zavedli. Med tem, ko so volili, jim je bila pred očmi vsa beda in vse trpljenje preteklih dni, vsg izkoriščanje in izrabljanje njihovih sil za koristi poedimh mogotcev. 11. november je pomenil prelomnico v njihovem življenja. Volili so z mislijo; nikdar več se ne isme vrniti staro! Prav zaradi tega jel bil njih odstotek na voliščih naj višji. Glasovali so za svoje boljše ax srečne® življenje in za lepše življenje svojih otrok.
Vsa Slovemja in Jugoslavija je ta dan glasovala za Tita in republiko in dala z volitvami jasen ter krepak odgovor vsem onim prišepetovalcem, ki so hoteli razbijati enotnost delavskega razreda, enotnost delavcev in kmeta in končno enotnost narodov Jugoslavije. Zmaga Ljudrike fronte pri valitvah je jasno pokazala, kako globoko je ukoreninjeno zaupanje vanjo in zavest, da je le Ljudska fronta zroočna ustvariti dostojno življenje vsemu delovnemu ljudstvu.
V	naši beli prestolnici jie glasovalo za Jisto Ljudske fronte nad 90 odstotkov volivcev.
Stike x IjubfjaoshSh voSIŠg
Na ljubljanskih voliščih je bilo že pred sedmo uro vse živa Ljudje bo prihajali v skupinah, nekje z godbo, s harmoniko, spet drugje je prikorakala skupina vriskajoč in s pesmijo, da je spravila pokonci še preostale zaspance in jih zvabila s seboj na volišče. Okrašena Ljubljana je s cvetjem in zelenjem, z zastavami in napad delala praznika še bolj svečan videz. Kar pomnijo Ljubljančani še niso videli isvečanejšega dne in brij ter lepše okrašene prestolnice. Napisi na tramvajih so opominjali mimoidoče: »Si že bil na volišča? Izpolni svojo državljansko dolžnost!«
Badijtikj. zvočniki so imeli ta. dan mnogo poslušalcev. Imeli pa so -ta dan ižbran in pester spored ter so oddajali ves dan poročila z volišč, partizanske pesmi in koračnice ter narodne pasmi.
Posamezni volilni okraji so tekmovali med seboj v okrasitvi svojih ulic in hiš ter v volilni udeležbi.
Na volišču v šoli na Predah je čakala že zgodaj zjutraj precejšnja gruča ljudi. Kljub mrazu in snegu iso brli razgibam in so ne-■ trpno čakali začetka.
»Škoda da je mraz in slabo vifeme,« je tarnalo mlado dekle.
»Kaj hi,« ji je nekdo odgovoril, »sama da je v tebi lepo.«
Da, mraz in sneg. Sive megle eo se trudno vlačile nizko nad strehami mestnih palač in obkrožale cerkvene zvonike. Zakrivale so - once, da ni moglo prodreti skozi megleno plast. A v srcih Ljubljančanov je bilo lepo in svetlo, bila so polna sonca. Bela Ljubljana je doživljala svoj praznik, svoj veliki dan.
V	vežo pred volišče se je prismejal prešeren, vesel harmonifcaš, raztegnil svoj meh. ter zapri;
»Janez, kranjski Janez, kam odhajaš danes...« da je odmevalo med visokimi stenami šolskega hodnika in ise izgubljalo na ulico. Živahne oči so se veselo amejato ta mežikale, njegov vrisk je bil sproščen m od zadovoljstva.
Stara Breskvarjeva masna je prišla med prvimi na volišče. »Katera je Titova skrinjica,« je hotela vedeti. In ko je stala pred njo, ji je kri pordečila naguban, ostarel obraz. Stare roke so se ji tresle, ko je spuščala kroglico. O, Breskvarjeva mama je dobro vedela, kdo zasluži njeno zaupanje, zato je bil njen obraz tako vesel in zadovoljen, ko je oddala kroglico.
V	vrsti čakajočih je stala tovarišica in pripovedovala sosedi: »Veš, strašno sem nervozna. Vso noč nisem mogla zaspati zaradi tega. Ves čas se bojim, da bi me kaj ne premotilo in bi vrgla kroglico v napačno skrinjico. Kaj pa misliš kakšna napaka bi 'orla to. Vse življenje bi se kesala.«
Vse žene, mlade ta starejše, ki so prihajale na volišče, so volile z nasmehom ta sijočim obrazom. Dobro so se zavedale, da •valijo za tisoče mož, sinov in hčera, M -so padli kot talci in kot borci, vedele so, da bodo z 11. novembrom dokončale to, za kar so oni umirali. Volile so za svoje otroke, da bo njim nekoč dobro ta lepo. Volile iso skupaj, delavke in intelektualke, brez razlike položaja in z isto vrednostjo glasov. Volile so skupaj z možmi z istimi pravicami in istimi dolžnostmi.
Tudi mah Miško Tomšič, sinček ministra
tovarišice Vide Tomšičeve jg priggL »vežita
Bdečo kroglico je prinesel s seboj. Postavil jo je k skrinjici maršala Tita in je bil srečen, ketr je volil Tita. Tudi mali Miško je dober državljan.
Radio je vsako uro objavljal rezultate s posameznih volišč. »Naj živi naš Tito! Naj živi republika«, so vriskale množice po uticah. Isto so govorili tisočeri napisi na hišah in preko utic. Povsod so volitve potekale v redu, gladko in nemoteno.
Vojska je prihajala na volišče. Preprosti fantje v uniformah so prišli dokončava* svojo štiriletno borbo. Kar za malo se jim je zdelo, da so morali vtikati, roko v skrinjico brez liste. »Zakaj smo se pa borili?« je dejal užaljen mlad, rdečeličen fant »ta kdo nas je vodil?« je dodal njegov tovariš. Mlad miličnik je bil ves zardel v obraz in kar v zadregi: »Da se rte zmotim,« je dejak Ko je končal, se je sproščeno oddahnil.
To so samo nekatere od stoterih stik in prizorov z volišč. Vsepovsod je bil tako slovesno in praznično, dogajali so se prizori, ki so človeka morali ganiti. Bela Ljubljana je čudovito lepo proslavila svoj veliki dan.
Tržič v žara
zmagoslavnega dne
T-udi Tržičani so 11. novembra dokazali, da so postali novi ljudje.
Mesto je bilo v tednu pred volitvami v znamenju priprav za praznik zmage. Delavci so v prostem času pridno izdelovali predmete za okrasitev tovarn in hiš. Mladina je pletla vence, borci naše vojske pa so pomagali in nabirali smrečje. Tako je bilo že nekaj dni pred nedeljo mesto svečano okrašeno. Skoro ni bilo hiše, kjer hi ne visela okrašena stika maršala Tita, povsod so visele raz streh slovenske in jugoslovanske zastave. Posebno okusno je bil okrašen Mestni dom.
Nad tekstilno tovarno je v noči žarel velik simbol svobode — rdeča zvezda. Tudi ostale tovarne so z okrasitvijo dobile svečano lice.
V soboto zvečer je prebivalstvo dalo dušika svojemu navdušenju. V mogočnem sprevodu je korakala množica po mestnih ulicah z godbo ca čelu, s petjem in vriskanjem. Bele, modre in rdeče rakete so razsvetljevale nebo in dajale močan po-udarek ljudskemu razpoloženju tritisočglave množice. Tik pred odločitvijo so Tržičani potrdili svojo neomajno voljo in zahtevo po novi Jugoslaviji Po končani manifestaciji se kar niso hoteli raziti. Vzklikali in prepevali so še dalje, borci Titove armade pa so plesati Titovo kolo.
Na dan volitev so -se na volišče kar vrstile povorke. Delavci, žene. mladina ta ostati meščani so se začeli zbirati že na vse zgodaj zjutraj in odhajati na volišča. Zato je bila že v prvih jutranjih urah oddane pretežna večina glasov. Sneg in mraz nista motila niti zadrževala ljudstva, ki je tudi popoldne ta zvečer v povorkah korakalo po ulicah. Zvečer se je ob razglasitvi izida ponovno zbrala ogromna množica, ki se v veselju in zadovoljstvu ter prekipevajočem navdušenju ni hotela pomiriti. Saj drugače tudi ni moglo biti. To je bil izraz volje tistih, katerim je bilo v prejšnjih časih prepovedano soodločati v državnih vprašanjah. To je bil izraz nekoč zatiranih delavcev Predilnice in tkalnice, tovarne »Peko«, »Trio«, usnjarjev, kovinarjev, obrtnikov, naprednih tržiških meščanov, žena, ki so se prvič izrekli za lepšo bodočnost svojih trok.
Z zmagoslavnimi volitvami je prebivalstvo Tržiča dalo, kakor ostalo ljudstvo od Karavank do Ohrida, novi republiki Jugoslaviji svoje priznanje. Istočasno se je oddolžilo številnim žrtvam, ki so dale za to, za kar so oni danes glasovali, nešteta življenja.
Rezultat 91,65 odstotkov glasov za Ljudsko fronto ob 99 odstotni volilni udeležbi predstavlja mogočno zmago tržiškega delovnega ljudstva v kraju, kjer so še do letošnjega maja gospodarili in morili okupatorji ta njih pomagači.
Še danes plapolajo v Tržiču zastave, kajti dosežena zmaga ni samo trenoinega značaja, temveč pomeni trajno utrditev moči delovnih množic in njih srečnejši jutrišnji dan.
ŽM ®a mimo Jagftslavlfa
in za Tita
H. novembra se je zbudil v Zireh bel dan pod tanko snežno odeja Vse hiše so bBe slavnostno okrašene, kot hi ne bila zima pred nami, temveč cvetoča, zelena pomlad. Posebno slavnostno so bila okrašena volišča, kut bi na njih svetovali. Vse dopoldne je snežilo nepretrgoma,
Vreme, ki nas v borbah ni nikdar zadrževalo, nas tudi sedaj ni oviralo, da os bi izvršili svoje dolžnosti ta pravice. Na voliščih je bil velik naval, saj je že predpoldan glasovalo preko 80 odstotkov vseh votivnih udeležencev, ki so prihajali ca volišče v grupah z zastavami in godbo ter ponekod tudi v narodnih nošah. Vse vprek so vriskati, peli in vzklikati.
Še lepše pa je bik) potem, ko je že večina volivcev oddala svoje glasove. Razvila se je veličastna povorka najprej skozi Žir: in potem dalje skozi Starovas. Dobračevo. na Selo in nazaj v Žiri. Na čelu je jezdila konjenica v narodnih nošah in z zastavami, za njimi pa veseli volivci in mladina, ki so vzklikali novi Jugoslaviji, maršalu Titu. Sovjetski zvezi in generalisimu Stalinu. Ma-nifestanti so svobodno izražali svoja topla čustva ljubezni do nove domovine.
Med tem so na volišča prihajali oni. Iti. so težko prišli. V Stari vasi na primer je neha SMetaa ženica, ki ae nekaj časa ra
vstala s. postelje, na vsak način hotela na volišče in so jo morali tja pripeljati z vozom. Vračala se je vedra ta nasmejana.
Te volitve so bile res svobodne in tajne. Ogromna večina naroda je glasovala za novo Jugoslavijo in za Tite..
Sočnar Franci.
Svojo usodo sme sl sami
odložili
Trboveljčane so na dan volitev že zgodaj zjutraj prebudili zvoki godbe. Volivci so se začeli zbirati. Na njih obrazih, s katerih se je leta in leta črtala utrujenost, izmučenost in trpljenje, se je danes citata nepopisno veselje. Kdor jim je kdaj koli po-gledaj v te blede in izžete obraze, je jasno videl razliko med nekdaj in danes, ko je iz njih sijalo zadovoljstvo. Kdor jim je Vrtaj zrasel v tern morečem rudniškem vzdušju, je prav dobro vedel, kaj pomeni zanj LL november — dan prvih resnično svobodnih volitev.
Že pol ure pred napovedanim časom so se začele zbirati pred volišči množice. Mesto je bilo okrašeno, kot da je ,prišla pomlad v deželo in na oknih so bile razstavljene okrašene slike maršala Tita.
Na volišča so prihajali resni ta izžeti radarji, mladinci, starčki in žene. V Grebenskem je prišel na volišče starček 93 tet Na vprašanje, koga bo volti, se je nasmejal ta povedal; »Zakaj me sprašujete, ko veste, da imam rad Uta!« •
Tudi v bolnici je vse živo. Kljub boiea-nim eo hoteli biti na ta dsa vsi zdravi jRj razpolago so imeli vsa prevozna sredstva in »o tako tudi oni lahko izpolnili svojo državljansko dolžnost.
V	X. kvartu na volišču I. je prišla na volišče stara ženica. Bila je mati padlega partizana. Ko je stopila pred skrinjici, je nškaj časa pomišljala, potem pa odločno pokazala »figo« skrinjici brez liste in rekla: »To so vaše kroglice.«
Neki drugi ženici pa se je zgodila nesreča, medtem ko je volila. Od samega navdušenja je zgrešila skrinjici ta spustila kroglico v skrinjico brez liste. V istem trenutku, ko je spustila kroglico v skrinjico, se je zavedla in planila v jok. Prosila je konutar jo, če bi lahko popravila napako, kar pa ji le-ta ni mogla ustreči.
Votivni rezultat zvečer je z 96.3 odst. gb-ov za Ljudsko fronto dokaza’, da so se trboveljski rudarji in trboveljska delovna inteligenca tega dne dobro zavedati, da pomeni 11. november zanje prelomnico mgj starim in novim časom ter med starimi ta novimi razmerami.
Hr*ri@ca pri Jesenicah
|e volila stostiseotsas
Hrušico pri Jesenicah ao že davno poprej nazivali »republiko«. Danes pa je ae v predvolivni kampanji dokazaia svojo povezanost v Osvobodilni fronti. Potnik, kj se je vozil z vlakom mimo postaje, je lahko opazil okrašeno poslopje z zelenjem, zastavami, peterokrakimi zvezdami in pomembnimi napisa.
Zvečer pred volitvami so se Hrušica« zbrali v mogočno povorko z babi jami in godbo na čelu sprevoda, ta fazo manifestirali že pred volitvami svojo odločitev. Njihova godba je imela prav ta večer svoj prvi nastop po vojni. Med igranjem koračnic, petjem ta vzklikanjem svobodi, Osvobodilni fronti, bratski Sovjetski zvezi, maršala Titu ta republiki, so manifestanti obhoditi vso vas. Na Možaklji, katera je bila med okupacijo dom ta zatočišče mnogim partizanom, a premnogim tudi grob, je ta večer dogoreval kres.
Po končani manifestaciji se ljudje kar oe-fo hoteli raziti. Petje, vziti kanje in vrišM so odmevali še pozno v noč.
Na vasi sta se pogovarjala ctva stara očanca. »Se spominjaš,« je dejal prvi, »kakšne je bila volilna agitacija v prejšnjih čarih. Zvečer, ko sem se vračal iz službe, «em na vsakih par korakov srečaval agitatorje drage stranke; vsak je imel gorjačo v roki ta plakate.« Drugi se je tega nrav dobre spominjal. Vedel je tudi, da so državo »late teke volitve težke milijone. Danes pa prispeva vsak po svojih močeh in bomo te volitve plača li sami.
Jesenice ta Hrušica sta bSi vso noč v morju luči. Mnoge med njimi so tale razsvetljene rdeče zvezde — simbol svobode
V	nedeljo, na dan samih volitev, je btio nebo zastrto z oblaki in meglo. Mraz in sneg nista mogla vplivati na razpoloženje ljudi-Že ob šestih zjutraj je odigrala godba budnico, množice pa so se zbrale v povorko in krenile na Belo polje, kjer je grob 46 talcev. Tu so se spomnili njihovih žrtev in počastiti spomin vseh teh padita za svobodo.
Povorka je krenila nato na volišče. Skoraj vsi volivci so že dopoldne opravili svojo državljansko dolžnost, samo oni, ki so imeli službo in to železničarji in tovarniški delavci so prišli popoldne. Da bo udeležba stoodstotna, se je pokazalo že v prvih popoldanskih urah.
Ookblj dveh je prišla na volišče Rozmanova mama. Težko je hodila, zato jo je vodil pod roko mož njene vnukinje. 93 letna ženica je bila najstarejša volivka v okraju. Volila je sama, in ko je opravila, se ji je predsednik votivne komisije zahvalil. da se je potrudila na volišče.
Ob trdi popoldne je član votivne komisije napisal na oglasno desko pred pisarno, da je volilo 569 volivcev, kar znese tOO odstotkov.
Hrušica, ta mala gorenjska vasica, je H. novembra odločila svojo usodo, volila je
republiko, na čelu z maršalom Titom.
Store ženice te okujta- Vranskega vo^o


Vaiilni obračun
Strokovne organizacije delavcev in nameščencev in z njimi ves delavski razred eo se pri sedanjih volitvah zavedale, zakaj gre. Zato lahko mirno čakajo na sodbo zgodovine, ki bo zapisala, da so storile v poni meri svoje poslanstvo in svojo do'žnost.
čeprav je bilo vprašanje režima, ki naj vlada novi Jugoslaviji, rešeno že na bojnih poljanah vendar se ie morata dati n;;šsmu narodnemu vodstvu- prilika, da položi za svoie de’o in ukrepe v narodni osvobodilni borbi račun pred vsem narodom, da ga odobri in mu da razrešnieo. ali da ga ne odobri in pokliče svoje vodstvo na odgovorno-!. Leoše razrrašniee. kakršna je bila po’ana p-i teh volitvah, si tudi samo narodno vodstvo ni moglo želeti.
Pri teh volitvah sta- trčili z vso silo ena ob drugo dve miselnosti: ena izvirajoča iz naše preteklosti, ko smo Živeli pod tujo vladavino kot drugorazredni narod, in druga. ki se je rodila v tistem času. ko je klical takrat mogočni okupator našemu narodu: Udajte se! Pa je prvi? v vsej naši zgodovini odgovorilo naše, takrat novo narodno vodstvo: Nel
Ta »n e« pomeni za našo prejšnjo miselnost ogromno duhovno revolucijo in za ljudi, ki jim je naša preteklost vcepila vero v nredanost usodi, nezaslišano predrznost, skoraj bi rekel, bogokletstvo!
Sedaj je za nami preteklost. Globoke rane nam je zasekala ta strašna borba, toda ostali smo gospodar na svoji zemlji! Sedaj »ivramo še dokazati, da smo se znašli v vlogi gospodarja in da bomo znali pametno gospodariti. Naloge niso lahko. Vsi, ki smo se ude’eževali volivnih sestankov, smo se fudi lahko uverili, da se tudi naše ljudske množice v celoti še ne zavedajo velikih nalog in odgovornosti, ki so Jo prevzele s tem, da so postale suveren narod z lastno državnostjo.
V primerjavi z našimi sosedi ali s katerim koli evropskim narodom lahko rečemo. da je pri nas volja za obnovo na visoki stopnji. Če pa pregledamo težave in zapreke, ki jih moramo premagati, da zacelimo rane štiriletnega razdejanja, pa z omenjeno višino ne moremo biti zadovoljni, že sama obnova naše obrtno - industrijske delavnosti je ogromen problem. Nabava surovin naš'm obrtnim delavnicam in tovarnam pri sedanjem pomanjkanju voznega parka in pri le zasilno popravljenih prometnih napravah je vprašanje, s katerim bomo imeli še precej časa opravka. Organizacija. pravilne in načrtne razmestitve de’ovne sile je drugo vprašanje, ki mora biti šele rešeno. Dvig naše agrarne produkcije je nadaljno vprašanje, brez katerega ni poti v blagostanje. Potem Ie na še eno vprašanje, ki izvira prav iz neresnosti gornjih vprašanj, to je prehrana našega prebivalstva v razmerah, v kakršnih živimo-
Ne moremo reči, da se resnosti tega vprašanja prav vsi aloji našega naroda dovolj živo zavedajo. Niti se dovoli živo ne zavedajo težav prebivalci mestnih in industrijskih centrov, niti prebivalci iz kmečkih predelov. Oboji morajo vedeti, da je življenjskih potrebščin le omejena količina na razpolago in je treba iz tega dejstva nujno povleči vse potrebne konsekvence Prebivalci mestnih centrov se morajo nujno zavedati, da je vprašanje štednie in racionalna poraba življenjskih potrebščin vprašanje, ki spada v obseg dobre državljanske vzgoje. To resnico so utemeljavali vsi kandidati naše Osvobodilne fronte.
Na drugi strani smo pa kmečkemu prebivalstvu natočili povsem čistega vina. Pri sedanji situaciji ni mogoče, da si nekdo pridrži hrane toliko, da bi lahko šestkrat na dan jedel, d oči m bi njegov sorojak v mestnem ali industrijskem centru umiral od gladu. Vlada, če je res prava narodna vlada, mora zato poseči vmes kot posredovalec in mora skrbeti za pravilno razdelitev tako, da bo skromna koVčina hrane pravilno porazdeljena, da bo ostalo kmetu, kar nujno potrebuje za življenje in da bosta dobila tudi delavec in meščan toliko, da bosta v stanju pričakati boljših časov. Če bi vlada tega ne storila, bi zašli v kaos, iz katerega bi ne bilo izhoda. Poseg vlade v to vprašanje pomeni vzdrževanje reda, red je pa pogoj za zakonitost, mir, svobod# in demokracijo.
Kmečko prebivalstvo, kjer koli mu je bil ta problem z vso Odkritostjo razložen, je vzelo zadevo z razumevanjem na znanje. Kjer na tudi te volitve niso dale priliko te probleme iavno obravnavati, je na treba takoj po volitvah s tem nadaljevati.
Pot k obnovi mora biti spremljana ® prednostjo, požrtvovalnostjo In odločnostjo vseh naših delovnih ljudi, bodisi delavcev, kmetov ali izobražencev. Uspehi ne bodo izostali. Iz dneva v dan se sicer nanredek ne bo opazil, če se bomo ozrli vsak dokončani mesec nazai na izvršeno delo, bo pa napredek dobro viden. Če pomislimo, kako je bilo še pred šestimi meseci pri nas in kako je sedaj, potem vidimo, da ie bil v nekaterih panogah našega narodnega gospodarstva, zlasti pri železničarjih, dosežen že čudežni uspeh.
Jugoslavija le po svojih naravnih zakladih bogata dežela. Te naravne zaklade staviti našemu gospodarstvu na razpolago, je delo bodočih dni in mesecev. Samo eno ali dve žetvi, samo eno ali dve leti pridnega dela naše obrti in industrije, pa bodo zaceljene rane. ki nam jih ie zadala ta strašna voina. Ostali bodo na njo le Se spomini in partizanski grobovi po gorah. In ostalo nam bo zavest, da smo dokončno gospodar na svoji zemlji. Prav ta zavest l>o pa najbogateiše plačilo za vse. kar »mo pretrpeli in žrtvovali.	P. Svetek.
TovariSi, odstranim napake!
Glavna naloga vseh zavednih delavcev in in elektualcev je, da razumejo, knj se pravi v današnjem času pravilno gledati na našo s tako težkimi boji in velikimi žrtvami priborjeno oblast ln jo tudi kot tako smatrati, da je to naša oblast in jo znati braniti proti vsem sovražnikom. Tej naši oblasti moramo omogočiti organizirati pravilni gospodarski razvoj, omogočiti in ustvarjati pogoje za pravilno narodno gospodarstvo, žaga ranlirali z našim pravilnim odnosom in razumevanjem izgradnjo oblasti. Izgradnjo naprednega gospodarstva, načrtnega usmerjanja izgradnje industrije, poljedelstva itd. Da bomo dosegli cilje, kot so n. pr.: hitra izgradnja težke industrije, postavitev naših železnic v stanje, ki bo odgovarjalo našim maksimalnim zahtevam za prevoz vseh vrst blaga in materiala: da bo naša. kovinska. tekstilna, rudarska, gradbena, lesna, kemična in tudi vsa ostala industrija mogla korakati in producirati toliko, doseči da si bomo po želji lahko kupili, kar ei bomo želeli in potrebovali, je predvsem treba razumeti, kako naj gospodarimo in gami bomo omogočili, da se bo naš načrt uresničil.
če bi naša oblast tiskala denar in s tem denarjem plačevala tiste delavce, ki delajo za obnovo in javna dela, kot so popravila železnic, mostov, cest, regulacija rek in hudournikov, izsuševanje močvirij, graditev bolnišnic, sanatorijev, Izgradnja novih tovarn, rudnikov, dajatve socialnih podpor itd. ter drugih mnogovrstnih izdatkov, bi sami sobi in naši ljudski oblasti kopali neizbežen grob zaradi takega napačnega razumevanja in vodenja gospodarstva.
Kaj potem, kako gospodarili? Vrednost dinarja- in njegova trdnost mora biti utrjena na podlagi dela, ki je vložen v izdelavi, katerega koli izdelka, bilo industrijskega ali poljedelskega. Vzemimo primer: Mizar izdela mizo v 80 arah, dočim izdela drugi mizar prav takšno mizo v 70 urah. Kaj nastane? Tisti, ki ie mizo izdelal v krajšem času, bo mizo lažje prodal cenejše In vrednost denarja se s tem dvigne, ker dobimo cenejši izdelek. Izdelek se podraži zaradi previsoke plače, in lenarjenja pri delu, če računamo oba mizarja z enako plačo na aro. Na ta način se vrednost denarja dviga in pada. Vzemimo primer v tekstilni stroki. Spet se ponovi isti proces Delavec, k! ne vloži dovolj fizične in du Sevne sile v delovnem času v delo. bo iz delal manj blaga v istem času. kot drugi v nek! drugi tovarni. Kaj nastane? Blago, izdelano na najnovejši in naiboll Izpopolnjeni način iste ali celo boljše kakovosti, izdelano v krajšem času. bo na trgu, v trgovini cenejše in konkuriralo v ceni ter kvaliteti blagu, izdelanem v neki drugi tovarni, ki ie dražie zaradi počasne izdelave lenega ali preveč visoko plačanega delavca. Tore' izdelki so dražji zaradi visokih stroškov izdelave.
S tem se zopet točno pokaže vrednost bi padec denaria na osnovi vloženega truda pri delu Poljedeljski proizvodi in cena tem proizvodom se bo dvigala in padala z višino teh proizvodov na trgu Če bomo to vejo gospodarstva z obdelovanjem zadnjega
orala plodne zemlje obdelali hitro in a strojnim obdelovanjem, bomo omogočili hiter in ugoden nakup vsega potrebnega blaga. Tudi v tem kot v vseh ostalih primerih pomeni dvigniti vrednost denaria <ia osnovi stvarno vloženega truda v delo. Predvsem so danes cene nekaterim izdelkom in živilom še krivične v primeru z vloženim trudom v delo, če se te proizvode ne dobi drugače, kot na Črat borzi in se plača visoka krivična cena, nekaterim danes še zelo iskanim živilom in drugim izdelkom. Enostavno: vrednost denarja se dviga s tem, če bomo dobili na trgu cenejše proizvode pri neizpremenjenih p’a-čah. Na ta način se bo dvigala realna plača.
Vzemimo še tretji primer. Neenake plače po strokah v tovarnah in rudnikih so v nekih primerih krivične v zvezi s ceno izdelka tiste stroke na trgu in ceno izdelka v drugi nižje plačani stroki. Tako je na primer v rudarski stroki, kjer rudarji zaslužijo precej več, kot na primer stavbni delavci, ki so tudi izpostavljeni vremenskim neprilikam, krivica v tem, da mora zidar plačati zelo drago tisti premog, dočim bo omogočeno rudarju priti hitrejše in cenejše do stanovanja, ker je stavbni delavec nižje plačan. Nadalje tm-ajo tudi delavci tekstilne stroke boljše pegoje zaslužka, kot delavstvo v stavbni ali lesni stroki in »e prav tako kaže razlika v korist tekstilcev. Razlika v korist rudarjev in tekstilcev ee občuti ne samo glede stavbincev, ampak tudi pri delastvu ostalih strok.
In dalje, kar je še važnejše za celotno državno gospodarstvo, za utrditev vrednosti dinarja na mednarodnem trgu: mobilizacija naše industrije in naš doprinos k tema. Za načrtno izgradnjo in mobilizacijo industrije je potrebno imeti sredstva, potreben je denar. Delegati po tovarnah in sindikalne podružnice morajo omogočiti, da naša podjetja postanejo aktivna, se pravi: gospodariti morajo tako, da bo na koncu leta v blagajni dobiček, ki bo šel skozi državno blagajno za investicijo in izgradnjo novih tovarn vseh tistih že zgoraj naštetih izdat kov. Kdo naj to omogoči? Ali morda stric iz Amerike? Ali morda tisti izkoriščevalec, ki bi rad dobiček spravil v svoj žep? Ali morda tisti, ki bi še danes rad lenaril in živel kot trot od izmozgavanja in izkoriščanja delavoljnih in trudečih"se. Ne, vsem tem ni v lnteresti hitro premagovanje vseh težav v naši državi. Mi sami moramo omogočiti, sami moramo žrtvovati in dati sredstva, denarne vsote za izgradnjo, za investicijo za nas gradečo se svobodno, zadovoljno. miroljubno, mogočno domovino Jugoslavijo. če bomo tudi v tem oziru omogočili brez inflacije investirati izgradnjo našega celotnega državnega gospodarstva, potem bomo na edino pravi poti! Konsolidacija na znotraj, utrditi dejansko vrednost dinarja, ki bo kot valuta za našo zunanjo trgovino imel samo takšno vrednost, kolikor bo vloženega truda v delo. v ceni Izdelka, katera bo nizka ali pa visoka z ozirom na stroške izdelka, ki ga bomo prodajali na domačem ali tujem trgu. Torej spet dokaz, da je osnova za večjo vrednost dinarja v cenejšem izdelku. Ne tako, da bi služili i»
PRAVILU
krajevnih meilstr^Sosvitih svetov (KMS) na Glavnega adtosra ESZDN Slovenije
Objavljamo pravila za krajevne medstrnkovne svete in jih dajemo članstvu v diskusijo. Pošiljajte svoje pripombe, ki se vam zdijo umestne in opozarjajte na stvari, katero so se v vaši praksi pokazale boljše,
Glavni odbor ESZDNS.
ČL 1.
V vseh krajih (mestih in trgih) na področju Glavnega odbora ESZDN J za Slovenijo, v katerih obstoj ta vsaj dve podružnici različnh strokovnih zve zali vsaj dva krajevna odbora, se na podstavi čl, 36 začasnih pravil ESZDNJ zaradi povezave med vsemi v kraju In bližnjem okelišu obstoječimi organizacijami ter zaradi vodstva skupnih zadev in ake j vsega delavstva v kraju ln bližnjem okolišu ustanovijo krajevni medstrokovni sveti.
čl. 2.
Delovno področje na sedežih okrajev ustanovljenih krajevnih medstrokovnih svetov obsega ves okraj, če v istem okraju obstoji več krajevnih med-strokovnlh svetov, si le-ti v sporazumu z Glavnim odborom za Slovenijo razdelijo ozemlje okraja v delovna področja,
ČL 3.
Krajevne medstrokovne svete sestavljajo;
a)	člani krajevnih odborov, kjer pa teh ni, odbori podružnic strokovnih zvez v do-tičnem krc ju;
b)	organi vplačevalnle;
e) po eden zastopnik Izven sedeža krajevnega medstrokovne ga sveta obstoječih podružnic.
čl. 4.
Krajevni medstrokovni sveti vzdržujejo redne zveze z Glavnim odborom ESZDN,? za Slovenijo; so pod njegovim neposrednim nadzorstvom ter prejemajo od njega smernice za svoje delovanje.
ČL 5.
Krajevni medstrokovni svet sestoji te plenuma, izvrš lncga odbora ln finančnega nadzorstva. Plenum krajevnega medstro-kovnega sveta tvorijo v ČL 3 navedeni or-
gani strokovnih forumov. Ta voli te svoje srede Izvtš Irti odbor, Id ga tvori 5 do 9 oseb, v finančno nadzorstvo pa 3 osebe, ki Im -jo bivališče na sedežu sveta. Sklepa se z navadno večino.
ČL 6.
Finančno nadzorstvo voli te svoje srede predsednika. Pregled finančnega poslovanja krajevnih strokovnih svetov se vrši vsaj enkrat mesečno.
Čl. 7.
Na zasedanjih plenuma krajevnih med-strokovn ti svetov smejo sodelovati tudi člani višjih forumov; Glavnega odbora za Jugoslavijo, Glavnega odbora za Slovenijo, tajništev, kj jih Imajo posamezne zveze v Sloven ji, kakor tudi člani uredništva strokovnega časopisa, vendar brez pravice glasovanja.
ČL 8.
Izvršilni odbor KMS volt te svoje srede predsednika, podpredsednika, tajnika ln blagajnika. Predsednik ln tajnik sklicujeta seje izvršilnega odbora. Seje plenuma sklicuje Izvršilni odbor. Seje izvršilnega odbora se skticnjejo po potrebi, vsekakor pa vsaj vsaldh 15 dni; seje plenuma se sklicujejo vsaj enkrat mesečno.
CL 9.
Pečat krajevnih medstrokovnih svetev se glasi: »KRAJEVNI MEDSTROKOVNI
SVET ESZDNJ V..............« (z označbo
kraja, v katerem je sedež krajevnega med-strnicovnega sveta). Pečat hrani predsednik.
ČL 10.
Naloga krajevnih medstrokovnih svetov
da se trudijo za čbn tesnejšo povezavo in skladnost delovanja strokovnih organizacij, ki Obstojajo v dotočnem kraju v okviru ESZDNJ, ln jih podpirajo pri njihovem delovanju;
da skrb« zn vzgajanje članov strokovnih zvez s tem da jih poučuje jo o splošnih vprašanjih, s kaferfcnl se havi celotno gibanje ESZDNJ;
da preko svojih kulturno-prosvetn*h odborov eltrbe zia kulturni! napredek ffanov strokovnih organizacij v svojem okolišu;
da vzdržujejo ln upravljajo skupne poslovne prostore;
da zbirajo statistične podatke,
ČL 11-
Krajev! med-strokovni sveti morajo podpirati delovanje vseh strokovnih (kultur-no-prosvetnih in telesno-vzgojtvh) organizacij v svojem kraju, zlasti šibkejših, Id nimajo zadostnega števila zgra e.dii in sposobnih funkc onarjev ln voditeljev. Pri tem pa se ne smejo vmešavati v oviranje posle, ki jih posamezne organizacije opravljajo po svojih pravilih, sklepih In ostalih predps h, izdanih od strani njihovih pristojnih forumov. Le na poziv teh njihovih forumov sli Glavnega odbora ESZDNJ za Jugoslav’jo oz. Glavnega odbora ESZDNJ za Slovenijo so krajevni medstrokovni sveti upravičeni poseči v organizacijske in razne druge spore pri posameznih organl-nr-eSjah (krajevnih odborih — tako strokovnih, kakor kuMumo-prosvetnih ln te-lesno-vzgojnih — ter podružnicah) ter poda,lati o njih svoje mnenje ln zahtevana pojasnila.
Čl. 12.
Zb, vzdrževan,je kra jevnih medstrokov-fi»h svetov pl čujejo krajevni odbori, kjer pa teh ni, podružnice in vp’ačevalnlce strokovnih zvez, prav tako pa tudi krajevni kultumo-prosvetnS' in telosno-vzgo.ini. odbori 5% od vsote vseh Iz naslova članarine pobranih zneskov. Po potrebi se smejo v korist krajevnih medstrokovnih svetov prirejati tudi posebne prireditve.
Čl. 13.
Krajevni medstrokovni sveti morajo c svolem delovanju ln fnančnetn poslovanja pošiljati redno vssk mesec pi-smcna poročila Glavnemu odboru ESZDNJ za Slove-
če 'izvršilni odbor KMS ne H Izpotnte. val svojih dolžnosti ati bi v vežni točki kršil pravila ESZDNJ, sk'epe splošnega državnega strokovnega konsrreea ali splošna načela, na ta* štorih sloni delovanje ESZDNJ, ga sme Glavni odbor ESZDNJ za Slovenijo eusoedlrati ati razpustiti, postaviti poverjeni škfi odbor za začasno upravo ln po pravomočj razpusta sidlcatl plenum. Izvršilni odbor Ima pravico prti tožbe na Glavni odbor ESZDNJ za Jugoslavijo; pritožba se mora vložiti najkasneje v roku 1 meseca pri Glavnem odboru ESZDNJ za Slovenija,
Še o delavskih zaupnik‘h
Pred delavstvom stoji nova važna naloga. Bližajo se volitve delavskih zaupnikov po vseh zasebnih, zadružnih ln državnih podjetjih, uradih, ustanovah ln organizacijah, v katerih je zaposlenih najmanj pet delavcev, nameščencev ln uslužbencev.
Delavski zaupniki se bodo volili z neposrednim tajnim glasovanjem na podlagi iranHirtnitnih Ust. Aktivno volilno pravico imajo delavci ln vajenci obeh spolov, ki eo ob času volitev v podjetju zaposleni. Za delavskega zaupnika je lahko izvoljen vsak delavec, ki ima državljanske pravice in ki je izpolnil 18 let. Število delavskih zaupnikov in njihovih namestnikov se določi po številu delavcev, zaposlenih v podjetju. Tako se a pr. voli: od 5 do 20 delavcev 1 zaupnik, od 21 do 50 delavcev 3 zaupniki, od 50 do 100 delavcev 4 zaupniki, od 101 do 150 delavcev 5 zaupnikov ln od 151 do 250 delavcev 6 zaupnikov, če je delavcev več kot 250, se na vsakih nadaljnjih sto voli še po en zaupnik, toda v podjetju ne sme biti Izvoljenih več kot dvajset zaupnikov.
Naloge delavskih zaupnikov so zelo odgovorne ln važne, zato je dolžnost zaveti-
šča, kuhinje Itd., mora povsod sodelovati dajati nasvete.
Potrebujemo strokovno izvežbanlh vajencev tn ‘delavcev. Delavski zaupnik lahko mnogo napravi, da jih zainteresira in navduši za strokovno izobraževanje ln usposabljanje.
Nič manj važna in odgovorna naloga čaka delavske zaupnike na gospodarskem področju. V sporazumu s strokovnimi organizacijami, z upravami podjetij in z narodnimi oblastmi morajo dajati pobudo za delo, dvigati delovno disciplino in se boriti proti pojavom sabotaže.
Med delavstvom morajo uveljavljati smisel za racionalno delo v podjetju. Na delavskih sestankih naj pretresajo vprašanja o pomanjkljivostih ln težkočah, M ovirajo u»pešno proizvodnjo, predlagati ukrepe za njtii odpravo ln skupno s strokovnimi organizacijami organizirati tekmovanje za zboljšanje načina dela, za povečano storitev, za Izpolnitev vseh nalog v proizvodnji' In za maksimalno Izkoriščanje zmogljivosti podjetja.
To so naloge delavskih zaupnikov. Iz njih lahko raz vidimo, kako temeljito moramo premisliti in Izbrati res najboljše ljudi, da bodo v redu izvrševali vse to, kajti od pravilnega ln dobrega dela zaupnikov je v veliki meri odvisen naš gospodarski razvoj.
wi£ cfn4«i va vnine sla* j te. za bitenararce, iz*
v a si ah Mmhieisi
Iz svoje srede res le najboljše, najdelavnej-še ln najbolj predane tovariše ln tovarišice, katerim bodo lahko zaupali in o katerih so prepričani, da bodo znali ščititi njihove socialne, gospodarske ln kulturne koristi.
Na delavskih zaupnikih leži velik del odgovornosti, kako bo delo po tovarnah, obratih, rudnikih, uradih ln drugih ustanovah uspevalo. Njihova dolžnost je, da pomagajo pri zvišanju proizvodnje in da vnesejo med delavce in nameščence nov duh in nov odnos do dela, kar mora imeti za posledico, da bo delo teklo s pospešenim tempom. Pri tem je velike važnosti, da bo povsod delovna disciplina na kar najvišji stopnji. Delavski zaupniki nadzorujejo proizvodnjo ln izvajanje načrta v podjetjih, razen v podjetjih, ki delajo Izključno za vojsko.
Velik delež pada nanje tudi v pomoči pristojnim oblastem. Ta pomoč naj se kaže pri nadzorovanju ksfko se izvajajo zakoni, uredbe ln naredbe oblasti.
če uprava podjetja namerava odpustiti ali namestiti delavca in nameščenca, je delavski zaupnik dolžan, da poda o tem svoje mnenje. Prav tako vodi evidenco o nesrečah v podjetjih in o tem redno obvešča pristojne organe oblasti.
Kjer koli so pri podjetjih razne ustanove, delavska stanovanja, otroška zaveti-
nasedall besedam sovražnikov tn izkoriščevalcev, ampak tako kot je edino prav iti: po poti, ki za nas pomeni pravilno razumevanje za utrditev vrednosti Izdelka na osnovi vloženega dela. S tem bomo dokazali visoko stopnjo zavednosti in zaupanje do naše ljudske oblasti. Pokazali pa bomo tudi. da smo sposobni voditi napredno gospodarstvo. Vsi naši sovražniki bodo preklinjali in besneli, ker jim bomo s takim razumevanjem onemogočili, da bi nam škodovali pri našem ustvarjanju tn da bi nas še dalje izkoriščali kot včasih.
Reakcija prišepetava našim ljudem: »Spet gre denar v Beograd l< Ne smemo ji nasedati. Odstri nimo to škodljivo zažiranje, če se pojavi v naših vrstah. Odstranimo ga sebi v korist, izkoriščevalcem v škodo t Zavedajmo se, da Beograd zdaj ni več stari izkoriščevalski Beograd, ampak je naš, delavski. ie Beograd poštene Inteligence in kmečkih množic. Načrti in denar iz tega našeg.t Beograda bo šel za našo celotno izgradnjo in obnovo, šel bo za izgradnjo industrije do vsej naši domovini, šel bo le v naše dobro. Beograd ni več stari v načinu razno'aganja z narodnimi dohodki. Ta Beograd tl je jamstvo, da ne boš ostal brez dela In brez sredstev.
če hočeš zidati hišo. ne moreš začeti z delom, če nimaš dovolj denarja. Tudi naša država, naša oblast ga mora Imeti in mi ga moramo dati, da bomo zgradili našo hišo, našo svobodno Jugo=lavi'oI
Dolinšek Anton.
Te dni je poteklo šest mesecev, odkar je minila najokrotnejša vojna vseh časov. Bila je povsem uničevalna vojna, ki jo je vsilil miroljubnemu človeštvu po nadoblaz-sti hlepeči fašizem. Hitlerjevski bes je rušil vse, do kamor je segla njegova moč. Fašizem je hotel iztrebiti narode, zlasti slovanske narode, la uničiti njihovo imo-vlno. Če nič drugega niso dosegli v tej vojni, to so delno dosegih Spočetka so Izvajali svoj uničevalni vojni spored, ker eo navidezno zmagovali, pozneje na umiku zato, ker so spoznali, da je ta vojna najstrašnejša predvsem zanje, in so hoteli pred svojim zlomom čim bolj okrniti napadenega nasprotnika.
Ko danes Jugoslovani obnavljamo svojo državo, vidimo, da smo v zmagoviti vojni dosegli težko pričakovano svobodo le s težkimi Izgubami. Potovanje po deželi nam nudi strašno sliko opustošenja. Ta slika postane še groznejša s številčnim ugotavljanjem škode: skoraj milijon ln tričetrt za svobodo padlih borcev, desettisočl pomorjenih, stotlsočl v Internacije Izgnani, desettisočl sirot, vdov, Invalidov. Porušeni so domovi, uničena gospodarska poslopja, tvomlce, prometna sredstva tn kulturne ter socialne ustanove. To vse gre v milijardne
lote.
Največjo škodo ima delovno ljudstvo. Daje največ krvnih pa tudi materialnih tev. Danes mora prav to delovno Ijud-vo obnavljati svojo porušeno domovino, bnavlja jo s ponosom ln zavestno: vojna, rašna kot je bila, je napravila konec vneti. Napravila je konec redu, ki je Pa“n'! -lovno ljudstvo v bedo, in hpovinl onih, so ga prisilili v borbo. Zapuščina, id Je , vsej moriji ostala, je malo vredna rubina In če st bo delovno ljudstvo te svo-ti preostalih sredstev zgradilo boljšo bo-jčnost, ne bo zanjo nikomur nič dolgove, ne bo od nikogar odvisno, niti mu ne 3 treba biti nikomur hvaležno. Obnova, ičnejše povedano, Sele ustvarjanje te nič, 3 plod njegovega truda.
Za obnovo moramo delati vsi. To so nal-rše plasti naroda, delovnega ljudstva, po-szanega v strokovnih kot množičnih orga-izacljah v sklopu splošne politične organizacije. Pri nas Imamo še druge mn<wic-o organizacije, ki imajo isti skupen smo-:r, vendar ga zaradi lažje dosege^ po i gnetli smotrne razmestitve moči izvajajo

Med take mišične organizacije štejemo tudi Rdeči križ Slovenije. Ustanovljen je bil 18. junija 1944 na osvobojenem ozemlju v Bell Krajini te istih potreb in kot posledica Iste borbe kot druge naše množične organizacije. Ves čas do popolne osvoboditve domovine je na osvobojenem ozemlju uspešno dajal pomoč borcem in ljudstvu. V novi državi bo svoje delo še pomnožil Ideja Rdečega križa je najplemenitejša: preprečevati gorje, tam pa, kjer se pojavi, ga olajševati. Boriti se proti vojni, če pa že nastane, z vsemi svojimi sredstvi ublaže-vatl njene učinke.
Naš RK uspešno Izpolnjuje postavljene
naloge. Pri repatriaciji je sodeloval z opre-mo zbirnih baz in zcUaviUšč, vrši; iuior-maclje ln poizvedoval. Dopolnjeval je opreme bolnic in pošiljal sanitetni material. Današnja njegova največja naloga je, pomagati pri obnovi. Razposlal je okoli 800 tisoč kosov oblek, perila, posteljnine, velike količine konzerv in nula ter raznega drugega blaga. Zbral in razdelil je veliKC vsote denarja. Skrbi za sirote in vojne Invalide.	‘
Zavedamo se, da je RKS mnogo storil Toda spričo velikih pdtreb z uspehom še n« smemo biti zadovoljni Moramo še povečati obseg storitev, da bo naša obnova čim prej Izvršena. Za tem pa moramo stremeti za še večjim napredkom. Slabo bi narod gospodaril, če bi po dovršeni obnovi obstal ln se predal brezdelju. Ne, ml moramo stremeti za boljšim, za onim, česar poslej še nismo Imeli. Tudi RKS kot del celote ima svoje naloge za bodočnost. Graditi bo treba bolnice, okrevališča, počitniške domove, skrbeti za pasivne predele, Izobraževati kadre samaritanov, biti pripravljen za protlplinsko ln protizračno obrambo prebivalstva, sodelovati ob epidemijah Itd.	^
Za vse to pa so potrebna sredstva. RKS jih danes najbolj potrebuje, potreboval jih bo tudi v bodoče. Danes moramo obnavljati, jutri Izboljševati. Sredstva za to morajo priti te nas samih. Rekli smo: obnovili bomo ruševine Iz lastnega, brez tuje pomoči; gradili bomo za sebe. Pri zbiranju sredstev nam morajo pomagati tudi sindikati. čim več nas bo, tem manj bo odpadlo na posameznika, a vsote bodo vseeno velike. S temi sredstvi bomo gradili zase ln podpirali sebe. Ali ni vojna sirota otrok padlega borca, kt bi bil sindikalist, če bi mu bilo dano uživati svobodo? živel bi m s svojim delom redil otroka; a žrtvoval se je, da bi ohranil nas vse. Vojni invalid bi si sam služil kruh, pa ne .zmore tega, ker se je žrtvoval za nas vse. Naši domovi, naše gospodarstvo so last nas vseh. Prav zato Jih Je okupator uničeval, da bi ugonobil nas vse. In ti, danes sl zdrav, jutri boš moral morda v bolnico, na okrevanje, boš v kakršni koli nesreči. Tega se zavedaj! če pa boš srečen, da te nesreča ne bo obiskala, blagor tl in pomni: bolje ja dajati pomoč, kakor Je iskati!
Te besede naslavljamo vsem tovarišem sindikalistom ob priliki »Tedna Rdečega krlž&c \
člani podružnice ESZDN
prt Glavnem odboru RKS
»»•»•»•»•••»'“"""»»»»»••••■•M"'**
Preklic
Izgubil sem člansko legitimacijo. Izdano od Zveznega tajništva Zveze železniških in prevoznih delavcev in nameščencev Jugoslavije, glasečo se na ime Rože Danilo,
prometnik s štev. zveze 65.064 in štev. članske izkaznice 253.061.
S tem jo preklicujem.
0 dokladah za otroke
Ko smo dobili uredbo o ureditvi mezd in plač delavcev in nameščencev v državnih gospodarskih to zasebnih podjetjih, zasebnih ustanovah ln organizacijah, smo videli, da je za mezde to plače obveljalo: mezde so za delavce in delavke pri istem poslu to z istim učinkom enake.
Uredba sama pa posveča veliko skrb že tudi delavčevi družini. Enako mezdo naj 'za enako delo sicer dobivata samski delavec to delavec z družino. Iz sklada za pomoč delavskim in ns meščanskim rodb nam z otroki pa naj se plačuje delavcu z otroki dnevna doklada po 7 dinarjev, oziroma mesečna doklada po 175 din za otroka.
V	uredbi so določena tudi že glavna načela, po katerih se morajo priznavati doklade za otroke.
Doklada za otrcke naj se Izplačuje delavcem ln nameščencem za otroke pod 14 leti starosti, če pa se otrok šola ln ni zaposlen, gre roditeljem doklada, dokler otrok ne dovrši 18. leta starosti.
DokU do za otroka mora praviloma prejemati oče in oče dobiva zato za otroke doklado, če sta zaposlena oba zakonca, če pa vzdržuje zakcnske alt nezakonske otroke mati, gre doklada materi.
Posebej je še omeniti, da je v uredbi o ureditvi prejemkov civilnih državnih uslužbencev "n ostalih javnih uslužbencev zveznih mhrstrstev to ustanov izrecno povedano, da so glede rodbinske doklade nezakonski otroci izenačeni z zakonskimi.
Mtaster za socialno pclitiko je izdal na podstavi uredbe pravilnik o izplačevanju doklade za otroke iz sklada za pomoč delavskim in nameščenskim družinam z otroki, posebno navodilo o pravici do doklade za otrcke po uredbi o ureditvi mezd in plač in posebej je odobril navodila Osrednjega zavoda za socialno zavarovanje v Zagrebu za izplačevanje družinskih do-
^*če sedaj pr,»učimo vse doslej izdane in ■veljavne odredbe, vemo, da se je osnoval za 'izplačevanje doklad za otrcke pr’ Osrednjem zavodu za socialno zavarovanje v Zagrebu sklad za pomoč delavskim to nameščenskim družinam z otroki.
V	uredbi o uvedbi enotnega prispevka za vse ustanove obveznega zavarovanja pa je določeno, da znaša prispevek za ta sklad 7.7% zavarovane mezde, M ga mera v celoti plačevat;', delodajalec.
Pravico do dodatka Iz tega sklada tona vsak delavec in nameščenec:
a)	v A:bi zaposlitve;
b)	v ddbi prekinitve dela zara® bolezni ki povzroča, nesposobnost za delo;
c)	v debli poroda;
č) v debi onemoglosti;
d)	v primeru nesreče, ako zmanjšanje delovne sposobnosti preseže 66% % to
e)	za časa vojaških vaj.
Pravilnik zahteva:
Prav ca do doklade se priznava na podlagi pismene prijave, predložene na predpisanem obrazcu pristojni ustanovi socialnega zavarovanja (pri na« torej Filiali Federalnega zavoda bodisi v Ljubljani, Kranju, na Je enicah. v Trbovljah, Celju ali Mariboru). Na prijavnici mora delodajalec potrditi, da je delavec pri njem zaposlen. Prijavi je treba priložil izpisek iz matičnih knjig ali potrdlo pristojne oblast', ki registrira novorojence, oziroma glede otrok nad 14 letom starosti, ki obiskujeta šole, dckazilo o šolanju. Izpiski iz matičnih knjig (registracije) to dokaz la o Bol-n ju so prosti taks.
Za dokazilo o otrokovi starost! lahko, če ni izpiska fiz matičnih knjig (registracije), zadostuje izjava dveh državljanov,
katero overovi pristojni narodni odbor. Takšna izjava more služiti tudi za dokaz, da otrok nc zaposlen, da oče ni zaposlen v primeru, če prejema dodatek za otroke mati, kakor tudi, da mati vzdržuje zakonske ah nezakosnke otroke.
Prsvlnik nalaga delavcu tudi, da mora takoj prijaviti vsako izpremembo, ki vpliva na njegovo pravico do tega dodatka,
Če smo kar obširno napisali, kaj zahteva pravilnik od delavca, kadar zahteva za svojega otroka dodatek, smo to storili zato, da bomo morda tako prihranili nepotrebna pota družinskemu očetu, na drugi strani pa nepotrebno delo pristojni ustanovi socialnega zavarovanja.
Pravica do dodatka za otroka mora biti izpričana, mora biti dokazana! Ce torej krajevni odbori potrjujejo delavcem vprašalne pole za doklade, tedaj naj se taka potrdila tako glase, da krajevni ali mestni odbor potrjuje, da Ima delavec resnčno recimo tri zakonske otroke pod 14. leti strosti, da resnično skrbi zanje m da mati za te otroke ne prejema nobenih doklad iz tega sklada. Ce potrdilo ne bi bilo izčrpno, ne b: bilo točno, bo moral delavec ponovno na pot, ponovno bo motil uradovanje, vse zato, ker ni bilo prvo potrdilo zadostno.
Najvažnejše pa je: za katerega otroka more delavec prejemati iz sklada za' pomoč delavskim in nameščenskim družinam z otroki doklado?
O tem nas poučita navodilo ministra za socialno politiko o pravici do doklsde to posebno navodilo Osrednjega zavoda za socialno zavarovanje v Zagrebu. Združimo obe navodili n proučimo, za katere otroke moremo prejemati dodatek!
Doklada gre za zakonske, pozakonjene, nezakonske, posvojene otroke, doklada pa gre tud?, za pastorke in za otroke, ki jih je delavec vzel k sebi v svojo družtoo ln jih brezplačno ali brez nagrade Iz lastnih sredstev vzdržuje.
Mislimo, da ni treba posebnega tolmačenja za zakonske, pozakonjene, nezakon-sek ln posvojene otroke. Malo pojasnila je treba za pastorke in za otroke, ki jih je delavec vzel k sebi v svojo družino to jih brez plače ali nagrade popolnoma vzdržuje.
Pastorek je nezakonski otrok poročenega zakonskega druga, katerega otroku pa je že umrl oče ali umrla ms ti. Dodatek r a gre tudi za otroke, za katere ni bil sicer sklenjen dogovor o prisvojitvi (adoptac jl) n! treba niti, da so v sorodstvenem razmerju z delavcem, pa vendar žive v družinski skupnosti z delavcem, to jih popolnoma ln brezplačno vzdržuje.
če hoče delavec za take otroke prejemati doklado, mora torej dokazati s potrdilom pristojne narodne oblasti, da žive x njim v družinski skupnosti to da Jih popolnoma in brezplačno vzdržujejo.
Navedli smo sicer že, da more delavec prejemati doklado za svojega upravičenega otroka le do 14. leta ali pa do 18. leta, če se šola v državi ali Inozemstvu, v jsvnlh ali priznanih zasebnih šolah občega ali strokovnega pouka in sicer samo za tisti čas, ko ga vod! pristojna šolska uprava kot svojega rednega Učenca.
Treba pa je vedeti za naslednje omejitve tega splošnega določila.
Doklada za otroka ne gre:
a)	če ima otrok v javni ali zasebni službi na mesec več ko 250 dinarjev čistega dohadka v denarju ali enako v naravi;
b)	če dob' otrok mesto v javnem, civilnem, voiaškem, dobrodelnem ali vzgojnem zavodu, "domačem ali tujem to uživa brez-
c)	če dobiva otrok od domačih ati tujih ustanov šolsko ali znanstveno štipendijo, podporo ah ustanovo, ki presega 250 dinarjev na mesec;
č) če vstopi otrok v trgovino, obrt ati v kako podjetje kot učenec;
d)	če ima otrok od lastne premične ah nepremične imovine nad 250 dinarjev čistega dohodka na mesec.
Namenoma smo podčrtati: oče za otroka, ki vstopi v trgovino, obrt ali v kako podjetje kot Učenec, nima pravice do dohodka. to pa zato, ker Ima tak otrok po uredbi o ureditvi mezd ln plač pravico do redne ume mezde, ki znatno presega dnevno doklado.
V zvez s tem moramo še pripomniti, da se oblikovanje večernih začasnih tečajev glede pravice do rodbinske doklade ne šteje za šolanje.
Ko smo sedaj razložili, kdaj oče za svojega otroka po 14. letu ne more dobivati doklade, moramo sedaj navesti še primere, ko more delavec prejemati doklado za otroke po 14. letu in celo tudi po 18. letu starosti.
Kakor že vemo, more prejemati družinski oče, ki je seveda zaposlen v državnih gospodarskih to zasebnih podjetf h, zasebnih ustanovah in organ zacijah, rodbinsko doklado za otroka do 18. leta starosti, če se šola. Do 18. leta starosti to tudi preko te starostne dobe pa gre po navodilu ministra za socialno politiko rodbinska doklada tud: za otroka, ki je duševno ali telesno trajn° nesposoben za pridobivanje. Ta doklada gre otroku, ki je postal za pri-dobvanje trajno nesposoben pred 14. letom, ednosno pred 18. letom starosti, kakor tudi za one, ki so postali taki kasneje, seveda le pod pogojem, da jih zavaro. vanec dejansko preživlja. Zdravstveno stanje mora ugotoviti zdravniška komisija dveh zdravnikov socialnega zavarovanja, ki ju določi glavni zdravnik pristojne Filiale Federalnega zavoda. Ce zdravniška komisija — tako pravi navodilo — ne more že pri prvem pregledu ugotoviti trajne nesposobnosti za pridobivanje, marveč samo za neko daljše ali krajše čarovno obdobje, vendar najmanj za eno ie o, tedaj mora določiti ponoven pregled pred potekom tega obdobja, doklada pa se more izplačati od takrat, kadar zdravn ška komisija trajno nespo:obnost dejansko ugotovi to takrat gre doklada od dne, ko je trajna nesposobnost nastopila.
še eno navodilo je prav, če ga poznamo: Dodstek za zakonskega ali nezakonskega otroka se prizna- tudi ženi, ki je zavarovana, če sama otroka stvarno vzdržuje, ker ga oče za rad siromaštva, nezaposlenosti ali nesposobnosti za pridobivanje vzdrževati ne more, kakor tudi, če jc oče neznanega bivališča in tudi sicer ni mogoče, da se od njega doseže at" izteirja alimentacija ali vzdrževanje otroka.
Kdor pozna.vsa navedena gornja navodila, temu ne bo težko dognati, da more dob'tl zavarovanec rodbinsko diclkiado tudi za svoje brste ln sestre, ki so sirote brez očeta in matere. Smatrati jih moramo kakor otroke, ki jih vzame zavarovanec k sebi v svojo družinsko skupnost in jih popolnoma vzdržuje.
Navedi: smo glavna določila za prejemanje rodbinskih doklad. Ko bodo Filiale Federalnega zavoda dobie od svojih upravičenih zavarovancev prijave za družinski dodstek ln bodo upravičencem nakazale dolčene rodb nske doklade, tedaj bodo družine videle, da je v ljudski oblasti skrb za družine živa, zavestna, ker gledamo b stvo demokracije v pravilni rešitvi socialnega vprašanja, v pravdnem nagrajevanju delavcev za njihovo delo in pravilni skrb: za delavčeve <#Užlne, kakor nas -uči maršal Tito.
plačno vzdrževanje;
...............................
Naloge kongresa Zveze tekstilcev
Kongresu tekstilne zveze, ki se bo vršil 18. do 21. t. m. v Zagrebu, se p'@tavljajo vprašanja, od katerih zavisi pravilna in uspešna rešitev zgraditve Zveze, hitrejša obnova, razvoj tekstilne industrije, proizvodnja oblači in razmere delavcev in nameščencev tekstilne oblačilne panoge. Nadalje zavisi od pravilne rešitve teh vprašanj preskrba Jugoslovanske armade ln obubožanih ljudskih množic z neobhodno potrebnimi tekst ilnimi proizvodi.
Prva etapa v organizacijski zgraditvi Zveze je končana. Zveza je izoblikovana, toda potrebno je, da se Se notranje zgradi. Kader stodikalrih voditeljev je požrtvovalen to poln poleta, toda je neizkušen 1» ne kaže dovolj taiciative. Ni .vedno v stanju da se pravilno orientira v naši današnji sindikalni praksi. Boji se odgovornosti in se Izogiba samostojnemu odločanju Poleg tega so aktivisti v zvezinlh organizacijah navadno preobremenjeni z osebami obveznostmi, z delom v podjetju ln drugih antifašističnih organizacijah, kar v precejšnji merl paralizira njihovo dejavnost v or gam zacijah zveze.
Aktivno sodelovanje zvezinlh organizacij in njihov h pripadnikov pri naporih za povečanje proizvodnje v tekstllno-otols Ciinih podjetjh Je najvažnejše vprašanje, katero bo pretresal prvi kongres tekstilne zveze. Da bi se zadostilo prvton neobhod-nim potrebam vojske ln obubožanih ljudskih množic z obleko in ostarim! tekstilnim’ proizvodi, je potrebno, da se člmprej izdela mr.jmanj 250 milijonov metrov bom-baževinastega in 30 milijonov metrov volnenega blaga. Navedeno količino blaga mora Izdelati naša tekstilna industrija, predelati pa ga morajo naše oblačdnice.
V naši tekstilni industriji je predviden program prozvodnje, ki se mora izvršiti do konca leta. pQ programu bi morala tekstilna industrija do konca leta izdelati določeno kol čino tipiziranega ljudskega blaga in ostale tekst lno-oblačllne proizvede.
Izvršitev omenjene naloge proizvodnje je predvsem odvisna od marljivosti ln po-žrtvovanja delavcev to nameščencev, ki so zaposlen? v tekstilno-oblačiln h podietjlh in od njihovih strokovnih organizacij.
Za izvrštiev omenjenega programa so Bledeče težave:
1.	Odnosi med uprav?m" tekstiluo-obla-«ln’h podjetji in zvezinlh podružnic niso regulirani kot bj to odgovarjalo toteresom proizvodnje, ki ao istovetni z Interesi delavcev to nameščencev, zaposlen h v teh podietjlh. Pred na vodstva tekstilno-o-bla-čilnto podietij odbija-to nujno sodelovanje g strokovnimi podružnicami, ker smatrajo. da je odveč Podružnicam ne dajejo potrebne pomoči za lzvrš tev njihovih ne-p~eredrih nalog v podietjlh, katera organizacijsko objemalo. Tako naz*dn1aški in negativni stav do podružnic je zelo Škod-
ljiv za podjetja to njih proizvodnjo. Pomanjkanje razumevanja za sodelovanje v proizvodnji negativno vpliva na delovno disciplino to na trud delavcev in nameščencev. Nekatere uprave v podjetjih prepuščajo Inciativo Izključno le sindikalnim podružnicam, kar tudi negativno vpliva na proizvodnjo v podjetjih. Uprave podjetij, ki so brez inicit ve in ki ae birokratsko zapirajo v svoje psarae, prepuščajo podružnicam upravljanje podjetja in s tem ogrožajo Interese proizvodnje.
Poedine uprave zavestno to hote popuščajo pred neupravičenimi pretenzijami podružne, da bi se razbremenile odgovornosti in jo razdelile s stodlkalnimi organizacijami, ker sl napač.no tolmačijo, da bo upoštevana ta dvojno močna odgovornost. Neuspehe podjetij m nazadovanje proizvodnje prepisujejo slab: delovni disciplini, ki je samo posledica njihove škodljivosti.
Tudi med pripadniki strokovnih organizacij so škodljivci, lenuhi to brezvestni posameznikl; so tudi negativni in konfuz-nl element, ki smatrajo, da je disciplinirano delo neobvezno, ker je prišlo do njihovih >pet mtaut«, ter oni lahko stikajo v podjetjih neodvisno od interesov proizvodnje.
Kongres bo s svojimi odločbami doprinesel utrditvi nujne delovne discpline to nedvoumnemu reguliranju odnosov med upravo ln podružnicami v tekstilno-obla-čitaih podjetjih.
2.	Zvezine organzaclje hi uprave večkrat ne pojmujejo pravilno udamištva in delovnega tekmovanja, ki je zelo važno za povečanje proizvodnje. Udaimištvo in delovno tekmovanje se ne populsrtzra ln uporablja v zadostni meri v tekstilno-oblačilnih podletjihnaše države.
Udarnih nedelj, ki so ofenzive delovnih množic na front: obnove narodnega gospodarstva, je po krivdi uprav in sindikalnih organizacij mnogo manj v tekstilno-obla-ainih podjetjih. Poleg tega ne pokažejo odgovarjajočega uspeha, ker se delavcem pr? vilno ne objasni pravi pomen udar-nlčtva.
3.	Pomanjkanje programa prozvodnje v podjetjih to večkratna sprememba v razdeljevanju nalog proizvodnje povzroča težave pri določanju objektivnih delavnih norm ta pri pravilni orijentacji sindikalnih tarifnih komisij.
Prekinitev in zastoj v delu, ki sta povzročena z večkratnim pomanjkanjem surovin, materiala ln pogonskega goriva, motijo pri določanju norm in ekordov, ki predstavljajo predhodne mere v zvezi z izdelavo akordnih ln premijskih tarifnih tablic.
Zaradi pevečanja pro!zvodnje, utrditve delovne discipline, zaradi vzpodbujanja delovne marljivost! ta izboljšanja ekonomskega položaja zveznih pripadnikov, bi
>ral Kongres pospešiti akcije pri sestav-inju kolektivnih pogodb. Pravila to enot-. tarifna pol'tika zveztoii organizacij ur a jo biti preskrbljena z odgovarjajočl-l določbami zvezmega kongresa.
4 Pri organizrani preskrbi delavcev m jncščeneev ki so zaposleni v tekstilno-lačilnih podjetij, prav tako niso dose-ni tak! uspehi kot bi se moral- doseči.
Delavskim konzumnim za drugam to enzam se ne daje nobena podpora to nl-nl dovolj razumevanja. Iz vzrokov, ki io j/h navedli v zvezi z akrijo sestav-inja kolektivnih pogodb, so doseženi sla-uspehi tudi pri organizaciji delavske m opomoči v tekstitao-oblač talh pod-tjih.
5. Z ozirom na to, da pretežni del tek-ilcev izhaja iz vasi, bo povezava pripad-kov Zveze z množicami v vaseh eno iz-ed važnih vprašanj, s katerim se bo angres tekstilcev ukvarjal.
Delo v vaseh bo poleg utrditve enotno-i osnovnih ljudskih množic brezpogojno >ristno za zbiranje tekstilnih surovin to ■eslirbo tekstilcev z življenjskimi potreb-
6. Kulturno-prosvetno delo — eno najvažnejših nalog zvezmih organizacij — se tudi ni razvijalo v takšni mer: kot bi se moralo. Razen nekoliko strokovnih tečajev, kulturno umetnških ln flzkultumlh društev, v katerih deluje le neznatno števlo delavcev in nameščencev, je množica tekstilcev ostala Izven dosega kultumo-pro-svetnega dela.
Naloga kongresa je, da‘o vprašanju kul-tumo-prosvetnega dela, kakor tudi o vseh zgoraj navedenih vprašanjih prinese odločbe, da bi se bodoče delo pravilno razvijalo,	živorad D Jurič

Opozorilo našijn članom!
Uprava Federalnega zavoda za socialno zavarovanje Slovenije v Ljubljani nas prosi, da opozorimo svoje člane, ki prihajajo na zdrs vniški pregled k zdravnikom Federalnega zaveda, da pred zdravniškim pregledom predložijo boln'ški listek, da jih pravilno vpišejo v delovodnik zavarovancev pri FZSZ, ki se vodi ločeno od protokola privatnih bolnikov.
Nadalje daiemo članom na znanje, da vodi uprava FZSZ točno evidenco nad poslovanjem svojih zdravnikov, ki morajo zdravnške preglede za svoje člane Izvršiti prav tako natančno, kakor pri privatnih bolnikih, če pa delavci zasledijo kak primer nepravilnega poslovanja ali pa malomarnih pregledov, na! to takoj lav jo upravi Federalnega zavoda, ki bo tak primer takoj preiskala. Javno naj teh stvari ne izražajo preje, dokler ni krivica nedvoumno dokazana ln nimata Informacij od uprave Federalnega zavoda.
Glavni odbor ES7DN v Ljubljani Predsednik: Matevž Hace
Tekstilci, izdelajte več oblačil
Naša tialžoost fa, da pcmagamo osirotelemu ljudstvu
Med pcsledčamii vojne in zasedbe je predvsem omeniti to, da je naše ljudstvo ostalo golo in boso. Vzrok temu je, da je okupator oropal zaloge in proizvode naše tekstlne industrije za časa vejne. Težak gospodarski položaj v času zasedbe ta stalni boji v mnogih krajih, so onemogoči' preskrbovanje z oblačili in obutvijo. Zmanjšanje Industrijske zmogljivosti že samo pa seb pomeni zmanjšano pro zvodnjo. Zlasti je težak položaj v tem pogledu v onih krajih, ki so na svojih ramenih nosili največji del bremena osvobodilne vojne. Splošno pomanjkanje obleke ln obutve je zajelo gotovo 90% vsega prebivalstva — ln to je položaj, kf je netita! po okupacij in se še do danes ni mnogo Izboljšal.
Naša tekstilna industrija
Naša tekstilna industr ja tudi pred vojno ni mogla zadovoljiti ljudskih potreb; v kol kor ji je uspela kriti zahteve trž šča, ji je samo zaradi siromaštva ogromnega dela prebivalstva. Delavec in kmet sl tako dolgo nista mogla kupiti oblačila, dokler nista staro potrgala. Po osvobod tvi srna našli tekstilno tadustrijo še v težjem položaju. Zelo je trpela zaradi posledic okupatorjevih opustošenj. Mnogim strojeni v tekstilni industriji manjkajo sestavni det1. Nabava ali Izdelava stih je pri i?as zvezana z velikimi težkočaml. Zaradi politike prot ljudskih vlad stare Jugoslaclje je naša dežela ostala brez zadostnega števila predita'c. Nimamo možnosti s proizvodnjo obstoječih predilnic zadovoljiti potrebe naših tkalnic. Stara Jugoslav ja je izvažala razne surovine, volno fn drugo, a uvažala je že pripravljeno prejo za svoje tkalnice. Naš' glavni dobavitelji preje so bili’ Nemci in Ital jani. Zato je bila tud naša gospodarska politika z ozirom na tekstilno industrijo vključena v splošno poltiko reako onernih vlad stare Jugoslavije. Posled ce te politike nos! danes naša celokupna tekstilna Industrija. Če hočemo, da v tem pogledu napredujemo, je potrebno, da z uvozom strojev, z lastno proizvodnjo ali z izvozom na račun reparacij, do katerih smo upravi čen! obnov'mo in ojačimo našo tekstilno ndustrijo
Naše tekstilne surovine
Tudi s surovinami so težave. Predvsem je tu vprašanje volne. Pred vojno je naša industrija lahko predelala 7000 ton volne. Te kolčne pa zdaj ne moremo dobit od domačih ovac. Ob sodelovanju najširdh ljudskih množic to ljudskih oblasti ter pravilne organizacije bomo letos zbrali 2500 ton domače volne. Glede preostale kolči-ne volne pa smo odv sni cd uvoza. Tu pride v prvi vrsti v poštev Sovjetska zveza, ki nam je do sedaj pomagala in nam Sc pomaga,. Tudi pošiljka UNRRA-e bodo pokrile del naših potreb. Bombaža smo pred vojno predelali 1500 ton. Površina, ki je to leto zasejana, bi zadostovala za to ko-iično pod pogojem, če bo letina dobra. Verjetno pa je, da bomo tud: cd teh surovin morali določeno količ no uvoziti. Pred vojno so predelovali približno 54.000 ton, k? ir se je pridobivalo iz pevrš ne 75.000 katastrsk h juter. To leto smo dobri vsega 15.000 ton konoplje in setev, čeprav je bila določena dovoljna površina — jc otežkočena, ker nimamo zadostne količine semen. Končno naj se dotaknemo Se naše poslednje možnosti, kar se tiče tekstilu h surovin — zbiranje starih Krp, Takta starta krp b1 potrebovali več tisoč ton, dosedanje nabiralne akcije pa ne zadovoljujejo potreb. Tud: tukaj smo točil zaradi tega, ker stare krpe uporabljamo za Izdelavo papirja, delno vezani na. uvoz. To je torej na kratko prikazano stanje naših tekstilnih surovn.
V borbo za večjo proizvodnjo!
Kaj lahko delavske strokovne organtosi-eije napravijo, da bi obvladale velike ob-
jektivne težave in da bi doprinesle, da se do nejvlšje stopnje zadovolji potrebam preb valstva — potrebam, ki še vedno rasejo. Delovni polet je pokazal delavski razred v tekst ln industriji že zdaj. Eden zadnjih zgledov, kako hečejo tekstilni delavci pomagati pri reševanju nujnega problema zja preskrbo z oblačili, je tud poziv paračinskih tekstilnih delavcev tekstilcem T varja v Varaždinu na tekmovanje za povečanje in izboljšanje prozvoctoje. To je zgled, ki naj bo vzor tekstilnim delavcem vse naše dežele. Tekmovanje tekstilnih delavcev se more to mora razriti v več smeri. Ne zadostuje, da tekmujejo med seboj samo v nekaterih panogah. Tekmovanje v tekstilni industr'ji mora biti vsestransko. Tekstilni delavci majo prll ko, da izkoristijo izkušnje srbskih rudarjev ln delavcev novosadskta tovarn to požrtvovalnih kovinarjev, k1 delajo prekomerno po dve uri na teden v kor st fonda za obnovo dežele. Na zadnjem mestu ps niso tudi lastne izkušnje samih tekstilnih delavcev.
Za splošno tekmovanje tekstilcev
V	prvi vrsti je najvažnejše medsebc-jno tekmovanje med poednim delavci in po-samezn mi cddelki, ki predstavlja temelj tekmovanja, v splošnem. Ta tekmovanja bodo obsegala vrsto tekmovalnih disciplin — od potrebe izboljšanja tehnološkega postopka do krepitve delovne discipitae. To medsebojno tekmovanje tekstilnih delavcev v okviru posameznih obratov bo omogočilo splošno tekmovanje med vsemi podjetij. Državno podjetje v Par: činu In T var v Varaždinu ne smeta ostati sama če hočemo popolnoma izkoristiti tudi obstoječe skromne možnost naše industrije in razpoložljive surovine, stoli mo pred nalogo, s splošnim tekmovanjem č’mprej zajeti vos našo industrijo do najmanišh podjetij, ki delajo s stroji, od Maribora pa do skrajnega juga,
V	zver s tekmevanjem se da je organi-
zacijskim tekstilnim delavcem cela vrsta možnosti. Razen naporov, da b! z obstoječimi sredstvr izboljšali to povečal pro'a-voadnjo z razami majhnimi izboljšavami to prihrank,', je njihova dolžnost truditi se za 'zboljšanje vseh naprav, obnove stre,jev v vse večjem obsegu, izdati ukrepe, ki bodo vidno in izd: tno spremenil' stanje tekstilne Industrije, še en važen moment se bo spremeni s tekmovanjem. Ugotovili smo težavno stanje, kar se tiče suro-v'n. Preskrba tovarn s surovinami n1 več zadeva lnstnikcv podietij, pa tudi ne stvar uprave šale. Preskrb, s surovinami je skupila stvar vseh delavcev, zaposlenih v tekst,:in industriji. Zato je treba v tekmovanju vnest' kot enega najvažnejših momentov tekmovanje v preskrbi s potrebnimi surovinami. Delo sa zbir: nje čim večje količine vcflne ni n'6 manj važno kot pa udam čtvo pri delu. Delavci morajo pomagati povsod, kjer je to mogoče, da se vnaprej pripravi to organizira zbiranje volne še pred prihodnjm striženjem. Pomagali bomo tudi pri preskrb; konopljinega semena itd. Kadar bodo delavci zaradi pomoči kmetom obisk?1!'' vas1, v katerih je razvito .ovčarstvo, tedaj se bodo poleg drugega odslej pobrigali tudi za zb ranje surov n za svojo lastno industrijo. Ce bomo tekmovali t tem, dopr našamo k rednemu delovanju prozvodnje v tej raži industrijski panogi. Od razveja to moči tekstilne industrije je v velik' meri odras-na odstranitev vsega starega, vse tste slabe dediščine preteklost;, katero želi odstraniti vsak zaveden delavec. Tekstilni de!?vc: tud! na ta način lahko dajo svoj delež.	<1= »Rada<)
Berite i s? širite
mBELAVSKO ENOTNOST«!

Poraoč sžroaasšneimi
prebivalstvu
Ministrstvo za socialno politiko je prejelo 15.000 novih ženskih in moških oblek in plaščev, 5700 m tekstilnega blaga za plašče, obleke in perilo, 660 m volnenega blaga za plašče, 100 kosov splanega perila, 3500 preoblek za blazine, 150 rjuh. 200 odej, 4000 rabljenih otroških, ženskih, moških oblek in plaščev, 17.000 paketov po 5 kg priboljškov za prehrano (konzerve, meso, sir, paštete, marmelada, mleko v prahu, maščobe itd.), 5000 kg mila.
To blago bo razdeljeno na posamezne okraje, kjer ga bodo prevzele posebne komisije za prevzem in razdelitev tega blaga na krajevne odbore. Pri razdelitvi blaga, bodo prišli v poštev predvsem oni, ki so zaradi vojnih dogodkov prišli ob vse in oni, ki so brez sredstev, da bi si nabavili obleko sami, to so predvsem siromašni onemogli, dela nezmnožni in pohabljeni
V komisijo, ki bo odgovorna za prevzem in pravilno razdelitev blaga bodo imenovani okrajni poročevalci za socialno skrbstvo, zastopniki sindikatov, AFŽ in ZMS ter en član okrajnega odbora RK. Ta komisija bo prejeto blago v celoti razdelila med krajevne odn. četrtne odbore, ki bodo morali prav tako komisijsko prevzeti blago. V komisijo pri KNOO in četrtnih odborih bodo morali biti imenovani isti zastopniki kot pri okrajnih komisijah poleg tega pa še trije člani izmed zbora volil cev. Ti bodo prevzeli blago in odločali kdo pride pri delitvi v poštev na
zboru volilcev, kjer se bo napravil spisek vseh potrebnih. Ta spisek bo javno objavljen pri KNOO odn. četmem odboru. Vsak volilec ima pravico ugovora proti dodelitvi. Izvedena mora biti kontrola, da bodo blago dobili res oni, ki so ga potrebni, ne pa da se bo delilo po prijateljstvu, znanstvu in eventuelno po raznih zaslugah.
Okrajni NOO so pozvani, da takoj imenujejo te komisije, in jih javijo ministrstvu za socialno politiko. Okrajnim NO odborom pa morajo krajevni NO odbori prijaviti take komisije.
Imenovane komisije bodo imele značaj stalnih komisij za razdeljevanje pomoči, ki jo bo dodelilo ministrstvo za socialno politiko tudi v bodoče. Za pravilno razdelitev pa bodo komisije materialno in kazensko odgovorne.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Iz ministrstva za socialno politiko.
Opozorilo
Federalni zavod za socialno zavarovanje za Slovenijo v Ljubljani opozarja vse starše in hranilce otrok, ki imajo pravico do otroških doklad, da takoj pošljejo potrebno potrdilo o obisku šole za otroke od izpolnjenega 14. leta starosti do izpolnjenega 18. leta. Brez teh potrdil se bodo otroške doklade za otroke od 14. leta dalje ukinile. Potrdila o obisku šole morajo biti potrjena od šolskega vodstva. Potrdila naj se pošiljajo pristojnim podružnicam Federalnega zavoda za socialno zavarovanje.
Tekstilna tovarna »JUGOBRUNA« v Kranju
nujno potrebuje za takojšnji nastop večje število
TKALCEV iN TKALK
z da*jšo prakso. Samo pismene ponudbe z natančnimi osebnimi podatki in navedbo dosedanje prakse poslati na
gornji naslov.
KULTURA
Sindikalni slmlonibii koncert
Stadiikatee organizacije (Mavcev ta nameščencev Jugoslavije, mjtvečja sila de-fcrenega ljudstva v državi, so "si začrtale v svojem programu tudi kulturni dvig svojih članov. zavedajoč se, da so množice (Movnega ljudstva v takšni! državi kot je demokratična federativna Jugoslavija,, tista. sila, iz katere raste neša ljudska tibiant. čim bolj bot rasel kulturno politični csroan. teh. osnovnih <3m.td.jev v novi družbi, tem trdnega :n naprednejša bo itaša Oblast, ki raste in se izpapotejuje iz teh gjpokfh, delovnih plasti neiših narodov. Zeto mora biti. vzgoja delavskega razreda namerjena vsestransko, tako tudi na kulturnem. področju. Delovnemu ljudstvu, se morajo odpreti vsi viti kulturnega izživljanja. ki sc; mu kili doslej od reakcionarnih režimov zaprta Tako mora. tudi naj-vžSja umetnost, ki je bila doslej samo domena, zelo cžksga kroga ljudi, prodret', v najširše plasti delovnega, ljudstva, in postati njegovi last. Naloga naših glasbenih ustanov, glasberah umetnikov, ki so včlanjeni v svojih sindikalnih organizacijah , Sn -so ra ta način oako povezani z ostalimi organizacijami delavcev in nameščencev ter tvorijo tako «rto mimo telo, je, da, najde tudi glasbena umetnost pot v najširše plasti našega delovnega, ljudstva, te katerega se bo stalno stopnjevala in obliko wfa duhovna rast naših narodov.
Prvič je zdaj dam. naštel umetnikom možnost, da. lahko zadostijo v polni meri avpjermi umetniškemu hotenju, da posojajo seme svoje umstnctst: tja, kjer bo B&jibcitotoejše vzkalUo — na zdrava in ro-dovitnai tla najširših pteflti našega delovnega ljudstva.
V to svrho so naše kulturne ustanove še pridno na delu. Tudi naši glasbeni umetniki so že ustanovil:' svoje glasbene sosvete, na katerih so hiM izdelani in se te-' delujejo načrti, po katerih naj bi se v naj-fajatnejši meri izvrševalo delo za najširšo ■popularizadjo glasbene umetnosti. Po' »-sftearaattčsni izvedbi teh načrtov mora. prodreti naša glasbena umetno« v na jširše plasti, v sleherni delavski obrat, v sleherno tovarno :Trt v sleherno vas.
S svojim deteta sta začeli praktično delovati že obe sndHkaani podružnici, to je operna in iladtjriaB. Sestavili sta skupno mnogoštevilen simiftatsijski orkester ter pri-redffl. v ponedeljek 12. L m. v unkmski dvorani svoj prvi simfonični koncert za čtene stodikaHEdh. organizacij. Z dvema mogočnima staifoničnima delima bogate ru-gfee glesbene BteTatura, Čajkovskega Peto simfonijo opus 64 in Šostakoviča Prvo Amfctiijo opus 10 je orkester na pcnedelj-skem. koncertu zarezat svojo prvo brazdo v ljudsko letina
Uvodoma je nodai šef glasbenega oddelka pri ministrstvu ‘ za prosveto tovariš pstf. Pavel Shšlc nekaj osnovnih mSsR o glasbeni umetnosti, o skladateljevem odpisu do glasbene iiirtetnosfci in njegovem duhovnem odnosu do stvaritve največje glasbene oblike, to je simfonične glašbe. Uvod, M ga je podal tovariš ŠMc, 3® v občtevtvu pripravil prhnemo razpoloženje aa, čustveno dojemanje obeh glasbenih del, ki sta sledili.
Čajkovski, največji predstavnik ruske te eden največjih predstavnikov svetovne glasbe v dobi romantike, katetfega je glasbeni. svet takrat neživa! tudi z imenom največjega glasbenega stvaritelja vseh časov, z imenom »ruski Beethoven*, je tal na tem večeru zastopan z enim izmed svo-ph najvecjlh del, s peto simonijo, zasnovano na veličastnem. rekli bi skoraj lah-
ko himničnem spevu, s katerim se (telo pričenja, s katerim se prepletajo vsi štirje stavki in s katerim, izzveni mogočna simfonija v četrtem stavku v veličasten finale. Nebroj m&sli najlepših. kar jih je do danes mogel ustvariti glasbeni genij, prepleta, vse štiri stavke, tafco različne po obliki in vendar tako sorodne po vsebini Komu ni ostal za večno-v spominu, pa če g-a je samo enkrat slišal, vodilni spev v drugem stavku, ki ga kot prvi poje rog? Ali pa na primer lagodni motiv, na katerem je grajen tretji stavek v obliki valčka itd. Čajkovskega glasbeni domisleki:	so
vir največje čustvene popolnosti, kar nam jih je do danes zamogel ustvariti glasbeni duh.
Kakor je Peter Iljič Čajkovski v glasbenem svetu največji predstavnik njegove dobe, prav tako nam. je ruski narod postavil v osebi Dimitrija Šostakoviča n&j-večjega predstavnika sodobne glasbe. Na teni koncertu smo slišali Šostakovičevo prvo simfonijo, katero je napisal še kot sedemnajstletni, študent konservatorija to v katero je položil že vse temelje, ki so takratnemu glasbenemu svetu dali n-aslu-titi, da se v Šostakoviču poraja največji glasbeni tvorec, kateri bo zasedel v glasbenem svetu mesto, Wi bo vredno njegovega . velikega, predhodnika Čajkovskega-S svojim neumornim delom to s svojim genijem si je Šostakovič priboril v glasbenem. svetu prvo mesto, ki mu ga, svet nedeljeno priznava. V veliki domovinski vojni sovjetskih narodov je Šostakovič bil s to največjo borbo za pravično stvar m napredek narodov proti temnim fašističnim, silam tesno povezan. To svojo povezanost r, veliko borbo to svoj največp gnus do nemških osvajalcev je prikazal v svojem največjem delu, to je v sedim simfoniji »Leningrajska«, katero je pasa! v Leningradu leta, 1942, ko je Mo mesto od nemških nasilnikov obkoljeno, v časni, ko je ruški narod stal pred največjo preizkušnjo v svoji zgodovini ta ko je preživljal‘svojo največjo bedo, povzročeno po fašističnih tlačiteljih.
V svoji prvi simfoniji, M smo jo slišati na tem večeru, mam takrat še mladi Šostakovič nudi en sam izliv mladostnih sil s stikanjem vseh ekstremov, M se porajajo in bruhajo liki vulkan v mladem geniju — enak je slikarju, ki v razkošnem razpoloženju razmetuje m ne štedi z barvami. Razigran do skrajnosti, šaljiv, grotesken, nato mehak, poln lirične nastrojenosti, za trenutek patetično dostojanstven, le za, kratek čas turoben, takoj nato zopet vesel, vedrega obraza. Tako in še v najrazličnejših odtenkih mladeniškega zanosa se nam Šostakovič prikaže v tem svojem mladostnem delu. Pri gradnji svojega simfoničnega prvenca ne štedi Šostakovič z materialom, ki mu ga daje glasbena tehnika, bodisi v harmonskem, bodisi v instrumentalnem pogledu. Onim, ki se že iz principa postavljajo proti tako zvani moderni muziki, dokazuje Šostakovič dovolj zgovorno, da so v zmoti, kajti Šostakovič se poslužuje vseh ‘najbolj sodobnih tehničnih. dogajanj glasbene umetnosti, da prikaže umetnino taka kakor jo resnični umetnik lahko vemo poda s sodobnim estetskim vrednotenjem.
Čajkovskega peto simfonijo je dirigiral tovariš Samo Hubad, dirigent, v katerega polaga slovenska javnost mnogo nad. V tej sezoni je Hubad dirigiral to delo že . nekajkrat to o njegovih odlikah v izvedbi tega dela je bilo že mnogo napisanega ob priliki prve izvedbe pred nedavnim časom
FRANČEK BOHANEC
Nikola, tudi tebe so ubili
Nihče nas ni mogel zapaziti ne s široke c&te ne s šiljastega cerkvenega zvonika, kjer so najbrž stražili beli. Utrujeni smo polegli po ilovnatih tleh. Dolga pot je bila za nami. Prenašali smo poročila in povelja partizanskim edinicam preko okupiranega ozemlja, v zahodnem delu zelenih Dolomitov. Visoka praprot in mlado leščevje sta nam zakrivala vas v dolini. Ugibali smo, ali je v vasi postojanka ali je ni. Nihče izmed nas ni vedel tega.	_>
Tome je tako premišljeval svoje stvari kot vedno. Pokazal mi je ustnik, ki ga je izrezljaval med potjo.
»Tako s etn doma vezel preproge. Iz bele in rdeče niti narediš zanko, nekajkrat zadrgneš in spleteš okrasno rožo.«
Potem se je zamislil. Požvižgaval je to se zagledal v srebrno sonce. Vedel sem da ne misli o goreči kepi na vzhodnem obzorju, čeprav jo gleda. Tomo je imel vedno svoje misli.
»Moramo iti v vas po hrano! Pot je še dolga!« je sklenil Per. Za svojih petindvajset let je bil prvič resen.
Tomo je vstal brez besedice in šel za nama. Vstal bi in šel na sredo sovražnikove postojanke, če bi že tako bilo, Nič ni bil oprezen in ničesar se ni bal Ko sem pred enim tednom -rečal v taborišču notesi jskih kurirjev, sem se zbal njegovega
zamišljenega pogleda. Včasih je molče posedal za šotori. Takrat je zgleda! njegov obraz še starejši in bolj črn. Spominjal me je na obupanega človeka. Ce ga je komandir poklical se je ozrl k nam s prijetnim nasmehom najbolj lahkomiselnih ljudi. Njegova hrvaščina me je spominjala na brezdomce, ki z vedrim obrazom prenašajo sneg in mraz, zapravljajo čas, kot bi ga nosili na prodaj, a se jim od hipa do hipa zareže grenkoba z močnimi brazdami v utrujen obraz. Tabo brezskrbno nama je sedaj sledil Ogledoval je ustnik se veselil okraskov na njem kot otrok igrače. Le če se je spotaknil oto grudo, je pogledal za nama. Midva pa sva držala puški pripravljeni na Strel.
Govoril je tudi tedaj, ko smo se spuščali k progi nad Logatcem. Pa so nas v bunkerjih zapazili. Krogle so sikale in žvenketale ob tračnicah. Metali smo. se čez tire kot ribe na suhem. Pod železniškim nasipom sem začutil neizmerno veselje, da sem ostal živ. Toma pa tega ni pokazal. Se vnaprej je z istimi čustvi pripovedoval o belem poročniku. V resnici — Tomo je živel svoje življenje. Nič več ga ni moglo raniti. Nihče več mu m mogel pomagati
»Prišli smo v neko vas pri Vrhniki)« je pravil Tomo. »Poročnik betih je zahajal k MW ki je feteat	ctatsa. CM*
to v®a kritika to p tatba edina, da, nam v tovarišu Hubadu rase novsai moč, M jph. na področju dirigmtstva talko pogrešamo. Dobro upoštevajoč vse njegove dirigentske odlike ne morem preko tega, da, tod ne ugotovili, da ni za ta koncert postavil orkestra V bač najboljši": formi- "Nedlsciplintra-acet se je pokazala že v tem, da so »stala nekatera mesta v orkestru nezasedena ves čas Čajkovskega: simfonije, ter da 30 posamezni člani orkestra prihajali med posameznimi staivki. Delo je na ta način zelo trpelo na kvalitetni izvedbi, kar se je stalno opažalo pril posameznih skupinah in kar ni moglo uiti niti. še tako površnemu poslušalcu, posebno na onem mestu v tretjem stavku, ko prevzame terno fagot. škoda , da zaradi teh nedostatkov dete m doseglo onega uspeha, kakor hi gh sicer moralo doseči.
Vse drugačen uspeh je doseglo šoštako-vičevo delo. Dirigiral je tovariš Uroš Pre-veffišek, ki smo ga v predvojnih letih poznali samo kot odličnega violinista. Zdaj se nam je pokazal kot dirigent z vsemi odlikami," ki nam daje slutiti, da nam rase v njem dirigent, kakršnega, st: Slovenci že davno želimo imeti. Dirigent mirnih gest, polagajoč vso težo na notranjo plat, tako avans notranje interpretacije, dosegajoč z najmanjšo kretnjo popoln odziv v orkestri* Dobro poznavanje temelja a:mfoničnega orkestra, to je godalnega telesa, oster čut za ritmiko to globok čut za, instrumentalno barvitost, notranje dio-žtvljenje in če dodamo še velik smisel za napredno gledanje v glasbenem ustvarjanju, smo zaenkrat navedli dovolj karakteristik, ki nas utrjujejo v veri, da bo Fre-voršek naš prvorazredni bodoči simfonični dirigent, šoštakovičeva simfonija je dosegla, na tem večeru ogromen uspeh, za kar gre zasluga v velffci meri tudi dirigentu tovarišu Urošu Prevoršku.
S tem koncertnim večerom je simfonični orkester, sestavljen iz članov radijskega in opernega orkestra nastopil svojo novo kulturno pot, začel s poslanstvom popularizacije instrumentalne . glasbe _ v najtrših plasteh naših delovnih množic. Treba bo v bodoče morda bolj načrtnega dela- Posebno pri sestavljajnu programov se bo treba ozirati na, vzgojno plat; začeti, odnosno vnašati v sporede dela krajših in lažje dojemljivih glasbenih oblik. Predavanje bo treba postaviti, konkretnejše s posebnim poudarkom na vzgojni moment, bodisi v raizčlanjevanju glasbenih oblik ah a podčrtavanjem momentov iz glasbene zgodovine itd. Na vsak način bo trete, stopiti psed široke množice vedno najboljše pripravljeno. Ljudske množice so bile to bodo tvorile vedno najzanes-Ijivejši in najvernejši odraz družbenega razvoja ker so znale na družbeno dogajanje "gledati vedno najbolj kritično in nam bodo tildi pri našem kulturnem razmahu vedno najboljši vodnik to ocenjevalec.
Karol Pahor

v Ki. M ie nrinesel v uredn.1-
Cankarjevih »Hlapcev«, ki so jih igrah železničarji, prosimo, da, se zglasi v našem uredništvu.
Vsem krajevnim medstrokovnim svetom, strokovnim odborom in podružnicam!
Krajevni medstrokovni svet v Ljubljani je razposlal Sredi meseca oktobra vsem sindikalnim podružnicam posebne vprašalne pole za prijavljanje k izobraževalnim tečajem., ki jih bo v letošnji zimski .seriji priredila sekcija za ljudsko prosveto pri Krajevnem odboru zveze prosvetnih delavcev in nameščencev. (O tem je pisal naš list na 4. strani dne 13. oktobra 1945.)
Ker je 15. novembra, rok za oddajo prijav potekel, vljudno prosimo vse podružnice, da odpošljejo vse prijave (izpolnjene ah ne) takoj Krajevnemu medstrokovnemu svetu.
Zanimanje, za napovedane tečaje je zelo veliko, o tem priča precejšnja množina doslej dospelih prijav., Ker pa ni mogoče dokončno organizirati tečajev, dokler ne Izvršijo še ostale sindikalne podružnice' svoje dolžnosti in nam pošljejo, oziroma vrnejo seznamov, prosimo vse zaostale podružnice, da v imenu doslej prijavljenih elanov, ki bi radi tečaje prej ko mogoče obiskovali, s svojimi prijavami tudi trenutek več ne odlašajo!
Krajevni medstrokovni svet v Ljubljani, Masarykova 14	;
K^MareeSc
1946	ESZDNS	1946
bo izšel prihodnji mesec. Priporočamo ga vsem članom strokovnih organizacij in opozarjamo vse strokovne podružnice, da ga, naročajo skupno za svoje Slane.
Cena 20 dim.	Cena 20 din.
mu je. Seve, saj je lepa! Minka nam je povedala, kdaj ga naj pridemo čakat. Pobegnil je v klet pred nami. Tonč se je postavil k oknu, jaz sem šel ponj v klet. Poskusil se je zmuzniti skozi okno, kjer ga je z nogo sunil Tonč, da mi je padel v naročje. Njegovo zavaljeno 'telo sam bolj trdo zazibal v rokah in ga odpeljal zvezanega poročnika.
»Veš, ljubček, mi te poznamo!« mu pravim« Precej si povedal Minki, kar nam je koristilo. Pa si postal preveč nasilen in te je Minka prepustila svojemu možu , Tonču. Pasja duša, kaj praviš k temu, hm? Kako nedolžno gledaš! Ali nisi bil v zvezi z ustaši! veš. ti so mi ‘posebno pn srcu. Ženo so mi pobili in sinka Nikolo! Kaj me gledaš tako krotka a se ti iz rok cedi kri!«
Malo sem mu natrgal srebrne našive.
»Kaj si počenjal pri beli golazni, kaj?«
»Bil sem telefonist!« je skromno odvrnil poročnik.
Pred Mtako pa se je širokoustil in vedel povedati o marsičem.
»Vi gotovo nimate ljudi za moje delo!« je poskušal zvedeti.
Zarežal sem se mu: »I, seva tj boš telefonist! Samo v »trinajstem bataljonu« zaenkrat. Tam imamo že veliko ustašev in četnikov pa bi bilo dobro imeti tudi bele bratca kali?«
O, duša kosmata! Pa se mu je zareklo, da je v borbi pri Rakeku spoznal, da partizanom manjka hitre zveza
Pogledal sem mu obraz. 'Prav on je ufoti pri Rakeku mojega soseda Lovka. Skupaj sva ctaežala z doma, ko so nas iskati ustaši. Skupaj svia meje nosila preproge po deželi cpmsa muci otroci easS- se- stenicah, jfc*
ljudski koncerB
Ko so naše ljudske ntaožfce stopite v borbo za našo svobodo, so si zadale natego, da to priborijo vse pravice, ki jih omogoča današnja stopnja- razvoja človeške družbe. Pred seiboj niso videle zgolj materialnih potreb, po katerih stremijo tudi bitja naj nižje, vrste, temveč so si zaželele pridobiti prav tisto, kar je svojstveno za človeka, to je — umsko kulturo. Zato je sedaj naša naloga, da nudimo najširšim množicam vso tisto izobrazbo, ki vodi v svet kulturnih dobrin. To stremljenje opažamo v kar največji meri prav v delavskih množicah. Delavski razred je oni kulturni prevodnik, ki bo razširjal našo prosveto med najširše plasti našega jna-roda, dočlm je delovna inteligenca dolžna, da brez pridržka prostovoljno stavi v službo skupnosti svojo izobrazbo.
Naša napredna delovna inteligenca se je od vsega pričetka narodno osvobodilne borbe zavedala svoje važne naloge in dolžnosti do delovnih množic, ki jih je reakcija hotela dajati v duhovnem mračnjaštvu. Po osvoboditvi so bile dane najširše možnosti, da se prične načrtno izvajati izobraževalno delo. Poleg splošne izobrazbe, ki naj jo dajejo številni, na novo ustanovljeni državni učni zavodi, se je pokazala potreba, da se omogoči ljudskim množicam najdostopnejši način za življenje v svetu umetnosti — v tistem svetu, ki najbolj pospešuje poplemenitenje nravi.
Krajevni odbor Zveze prosvetnih delavcev v Ljubljani se je že ob nastanku zavedel važne naloge ljudske izobrazbe. Zato je Zasnoval več sekcij ljudsko-prosvet-nega značaja. Med terna je sekcija za popularizacijo umetnosti zadala podružnici ZPDNJ na Akademiji za glasbo nalogo, naj priredi ciklus izpbraževalnih koncertov po v^eh mestnih četrtih Ljubljane. To je mišljeno tako, da bi bil vsak tak koncert ponavljan po vseh ljubljanskih četrtih. Zamisel ima značaj glasbenega tečaja v obliki koncertov. Ko se bo ta Jmncertni tečaj v Ljubljani uspešno zaključil, ga bo mogoče preb®5®. v ljubljansko okolico in potem dalje po vsej Sloveniji. V zamisli teh koncertov je bilo poudarjeno, da mora biti njih kakovost na najvišji kvalitetni stopnji. Odpraviti je namreč treba razliko med neko umetnostjo za višje stoje m neko nižjo umetnostjo za nižje sloje. Namen narodno osvobodilne borbe je bil tudi, da
vsem zagotovi enako možnost dostopa irnitiimih dobrin. Ta po-
nagema nsjrišgtomt pettegcšksmn _
—	Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Sindikalna podružnica na tem zavoda
se je v največji meri zavedla pomembnosti in odgovornosti zadane j$ naloge. V ta namen je takoj ustanovila poseoni glasbeni sosvet s prof. Antonom Ravnikom na čelu. Za ostale člane sosveta so bili izbrani strokovnjaki za posamezne glasbene panoge, te: bi jih bilo treba upoštevati pri izvedbi koncerta. Sklenjeno je bila da bodo za izvedbo koncertov uporabljene predvsem. umetniške moči domačega zavoda, vendar pa bedo tudi pritegnjeni gostje, v kolikor bo to zahtevalo načrtno delo, ki mora biti prvenstveno vodilo. Po preteb-tanju vseh možnosti je bil sestavljen spored za ciklus šestih koncertov. Vodilo tega načrta je biilo prehajati od človeku najbolj dostopne glasbe — od petja po raznih vmesnih stopinjah k sodobni Oblik' glasbenega izražanja kulturnega človeka
—	k simfoničnemu orkestra.
Prvi koncert tega cikla se bo vriši v soboto, dne 13. novembra t. 1. ob 39. uri v ljubljanski četrti: St Vid. Prav z izborom te četrti je bil poudarjen ljudski značaj teh prireditev. Ta prvi koncert bo potem
ne dvorane. Zato vabimo vse četrtne prosvetne referente, da javijo svoje predlogo podružnici na Akademiji za glasbo ‘.Gosposka ul. 8). Kot organizacijsko tehnična posredovalec pri; prirejanju teh koncertov služi kulturno prosvetni odsek pri Krajevnem medstrokovnem sve-u (Masarykova c„ palača Grafike).
Spored prvega koncerta je posvečen vokalni glasbi, to je petju. Nastopajo mošta zbor »Grafike« s pevovodjem t°v. ravnateljem Adolfom Grobmingom. »Slovenski sindikalni kvintet« (tovariši:	sttbemuc.
Jeločnik, Plevel in brata Korenčana) ra pojo nekarj marodnth; dva ruska n venski samospev zapoje tov. prof. Ju~y Betetto, bi ga spremlja, pri klavirju tov. orof Anton Ravnkc. Vsi koncerti bodo uvedeni s predavanjem, ki naj zbliža poslušalce z izvajalci in z izvajanimi do-~ Uvodno besedo k prvemu koncertu rraa tov dr. Radoslav Hrovat:n.
S teani prireditvami bodo nase smdikai-ne organizacije ponovno manifestirale za. skupnost vsega, delovnega ljudstva. Spet se bo okrepila zgradba naše tiudske prosvete. Delavci, združite sc v naši prosveto
-»»♦»«>»»»
Partizanski samasga«!
Pod naslovom »Zdravo tovariš!« je izdal »Slovenski umetniški klub« zbirko partizanskih samospevov. Izdaja., ki jo je v reprezentativni obliki izvršila litografija J. Blasnika nasl., vsebuje na 35 straneh velike oblike 17 pesmi za glas iin klavir. Vsa dela so napisali naši partizanski skladatelji v težkih letih osvobodilnih bojev, čse-prav šteje zbirka skladbe devetih različnih avtorjev, ki so izvršili ta dela v izrednih in zelo različnih življenjskih okoliščinah, predstavlja vendar po svojem splošnem značaju nekaj skupnega in daje prav v tem dosti enotno, dasi istočasno zelo pestro sliko. Vsled omejenih sredstev in vsled aktualne potrebe se poslužujejo nekateri skladatelji namenoma preprostega sloga, čeprav povečini v tem ne pretiravajo. Pri teni pa je treba poudariti, da ta. nameravana preprostost ni v škodo estetski vrednosti posamezne skladbe in. da so pri tem ostale ohranjene svojstvene značilnosti skladatelja, kjer izstopa umetniška osebnost, V posameznih primerih je mogoče trditi celo nasprotno.
Naj na prvem mestu omenim tov, Franceta Šturma, junaško žrtev naše narodnoosvobodilne vojne, v katerega spomin izzveni vsa zbirka. Njegova Partizanska romanca (Jože Brejc), je ohranila vse značilnosti njegovega sloga to je našla v soglasnem spoju z besedilom izrazit čustven in estetsko uravnovešen poudarek. Več, toda, zgolj čustvenih izraznih možnosti nudi 'izvajalcu Materi padlega partizana (Tone Kajuh), Karla Pahorja Lirična koračnica (Jože Brejc), posvečena Bkancctu Šturmu, je uspela spojitev partizanskega in osebnega sloga. Pavel šivic, ki je tudi oskrbel spremljavo skladbam Fr. Šturma po skladateljevih osnutkih, je v svojih:	Morda
(Lado ICunster), Zaplenjeno pismo s fronte (Tone Kajuh) in Zapojte (Marica Trbov-šek) zavesten tvorec specifičnega partizanskega sloga. Dragotina Cvetka Partizanska romanca (Matej Bor) tvori, čeprav na drugačno besedilo, značilen pendant k istoimenski Sturmovi skladbi. Znani partizanski skladatelj Marjan Kozina je zastopan s štirimi solidnimi deli: Pomladna romanca (Korošec), Kovaška (Karel šterbenk). Težak, Grenak je ta čas (Matej Bor) in Našo barako zameta je... (Matej Bor).
ii je treba, omeniti tudi Rada Simonitija, ra Krasu (Juš Kozak) in Talcem (Tone :ajuh), ki poudarjata: spevnost glasu m olnosfc zvoka v glasbilu. Bojana Adamiča, Pravo, tovariš! (Tone Seliškar) ki je dal birki naslov, ta Pesem talcev (Tone Karto) sta izraziti deli s čustvenim potidar-om. Po eno delo sta prispevala Janez Ku-aJ- — Slovo partizana (Tone Kajuh) m takso Pimik — Ev teli v spominsko knjigo Mile Klobčič). Avtorji besedil go večtao-
Vsled teh značilnosti se zbirka, sama po sebi priporoča v izvedbo glasbenim ljubiteljem kakor tudi poklicnim umetnikom.
Tako predstavlja ta zbirka pomemben m značilen historičen dokument, ki kaže. da ni naša osvobodilna,' borba razvijala v našem človeku uničevalnih instinktov, temveč da ga je plemenitila in dvigala v njem vse najboljše. Zato so mogli naši partizanski skladatelji ob največjem, pomanjkanja in v najsilnejših telesnih težavah najti tisto voljo in vztrajnost, M sta jim omogočala razvijati svoje ustvarjalne sile ta Jih spojiti z veličastno idejo naše narodnoosvobodilne borbe.	Dr. R. H»

Drama
Sobota. 17. nov,: ob 20.: MdUere-Vidmar; šola za žene. Sindikalna gledališka sobota. Red SA.
Nedelja, 18. nov.: ob 13.: Komejčuk: Misija Mr Perklnsa v deželo boljševfiro«, Izven. Ob 20.: Zupan: Rojstvo v nevihti. Izven.
Opera
Sobota, 17. nov.: ob 19-30- A. P, Borodin: Knez Igor. Sindikalna gledališka sobota. Red SB.
Nedelja, 18. nov.: ob 19,30:. Dvorak: R»-salka. Izven.
Ponedeljek, 19. nov.: ob 19-30: B. Smetana: Prodana nevesta. Zaključena predstava za ICNOJ.
so koljaši pobili, samo midva sva ®e rešila. In pri Rakeku je ostal tudi Lovka. Tomo je bil sam na svetu. Razžalostil sem se ta sem se vrnil v taborišče. Poročnika _ sem poslal v »trinajsti bataljon« za telefonista.«
Tudi pred dvema dnevoma je bil prav tak Z nami je bil komandir Tone. Za njim je stopicala Minka. _ Tenek in visok Tonč se je večkrat obrnil in rekel ženi:
»Drugič grem semkaj po srnjaka!«
»Gez štirinajst dni, Tonč ... Tedaj bom zopet, obiskala najinega črvička pri babici Dobro bi bilo, jim kaj prinesti, za pod rob. Hudo revščino tolčejo!«	t
Tomo ju je slišal. Povesil je glavo ta molčal.
Pred grebenom so nas čakali beli v zasedi. Nad našimi glavami se jo vsipal svinčeni plaz.. Ni jih bilo veliko, ker nas niso upali pustiti bliže pod cevi. Po tleh smo se valili v dolino. Samo Toma ni bilo.
Tonč mi je mežiknil. Spenjala sva se previdno v hrib. Streljanje ni nehalo. Med nizkimi smrekami sva opazila kako se je izza skale dvignil Tomo. Visoko je stegnil desnico z narezano bombo. Potem je odmev eksplozije zamrl v prostranih gozdovih. Proti nama se je obrnil Torno. Rekel je Tonču:
»Ti bi ne smel za mano! Ti tipaš...« pa ni 'spravil stavka iz sebe.
Nekaj toplega nas je odslej spremljalo. Pozabili smo na utrujenost in glad.
Zvečer sva s Tomom ležala v mahu za taboriščem, Oto ognju je pela Minka. Tomo -me je pomeril z velikimi rjavimi očmi. Hotel se me je dotakniti z roko. Nekoliko sem ae gmaisnii.m me je te skuštral.
»Dober .fant d!« je rekel »Samo mlad. mlad! Zakaj si prišel v hribe?«
»Švabe sem preveč sovražil!«
Nepremično mi je gledal v oči
»Mogoče so ti ubili starše?«
»Niso, samo z doma sem maral bezati in sem se skrival Po tujem mestu K . To zanj ni bil dovolj trden vzrok, zakaj sem prišel v hriba
»Pozna se ti, da si mlad. Veš, tudi pravega ognja ti manjka. Doživeti boš moral še kaj težkega, da boš otrdnil kot kamen v sovraštvu...« je rekel % čez čas zaspal kraj mene.
Kurirji smo živeli daleč od naših edinte in ljudi. Trije šotori so bili naš dom. V njega smo se zatekali sredi sovražnikovega zaledja. Vsi smo prenašali iste težave.^ zato smo živeli kot ena družina. Težko bi bilo drugemu brez drugega, čeprav se preje ni-Srno nikoli srečali v življenju. Zato smo bili previdni na pohodih.
To jutro je šel Per prvi^proti, vasi. Splačal se je k hiši. Opazil je ženo, ki je lovita roko za skednjevimi vrati.
»Ante, nikar ne hodi! Jesti jim bomo dali in bodo šli po svoji poti! Ante!«
Potem se je roka strgala iz njenega objema. Žena je pograbila golido penečega se mleka in zbežala v sobo. Per jo je prehitri, da ni zapahnila vrat.
Zaprosili smo za mleko pa se je žena branila, Tomo je stopil v sobo. Pograbil malega debelinka v zibelki m ga opazovat z izbuljenimi očmi!
»Ej, ti si moj Nikola!«
Rahlo ga je vščepnil v rdeča Bčeca, d8
DOPISI
Prvi mag — prve volitve
Na lahno poletavajo snež nke, prve so v letošnjem letu. Človeku se dozdevajo kar nekam prijazne, saj padajo — po dolgih letih trpljenja — prvič na svobodno slovensko zemljo. Nič več nas ni strah teh sneznk. Zdaj so naši fantje doma ter nas snežinke ne vznemirjajo več.
A Se nekaj drugega bolj vežnega je. V prvem znaku zime se vrše prve volitve, ki zražajo naše svobodno mišljenje in pie-pri čanje v tem, da lahko zdaj svobodno volimo.
Sicer je Se zunanji videz pokazal, kakšen bo potek in rezultat volitev. Visoki mlaji, neštevitai transparent’, okrašena voVSča, izložbe, vse to je dovolj jasno Izražate kako misli ljudstvo, po-ebno delovno ljudstvo, ki je v največji meri pripomoglo do okrast ve naš h mest, trgov to vasi.
Tudi v Mengšu se je dekvstvo vsega tega zavedalo. Svoj trg je okrasilo tako okusno, da je, s svojim zunanjim videzom Mengeš na dan volitev dokazal, da je 11. november res naš največ ji praznik. Posebno delovna mladina Mengša je vredna vsega priznanja. Za velik uspeh pri okrasitvi se moramo zahvaliti tudi njej. Kljub temu, da niso mogli to! mladinci in mladinke volti, ker so še premladi, so s svojim delom dokazali, za katerega hočejo delati zdaj in v bodoče.
H;še so okrasili tudi tisti redki ljudje, M še zriaj ne morejo doumet', kako drugačni so zdaj' ljudje, ki znajo čuvati pri-dcibtve delovnega ljudstva, za katere smo v štiriletni narodno osvobodilni borbi toliko žrtvoval'. Osamljeni so k"kor hijene v nuščavl in nfhovo rjovenje se Je spremenilo v hlnsvsko zavtjanie oči. Delovno ljudstvo gre svooj pot naprej, da z nečim a too voljo izvrši naloge Osvobodilne fronte.
Prvi sneg je Skopnel In skopnele so Zelje opoPc'j@, da b' prilila m oblast, skopnele so vse laži, ki jih je širila v času pred volitvami In skopneli so tud! upi zunanje reakc'je. ki Vdi v zmagovitih volitvah Ljudske fronte v Jugoslaviji naraščajočo moč delovnega ljudstva.
Mii delavci v Mengšu se zavedamo zmage 11. novembra. Znali bomo čuvstl prl-dob'tve, ki nam jih je prboril s svojim vodstvom naš največji delavec — tovariš Tito. Z vedrim čelrm, dvignjeno glavo bomo šli naprej po poti, ki smo sl Jo začrtal 11. novembra!	»
Uršič KuiK — Mengeš
Delsvsi tt>va«23 „MstV33w v Grnstapljah s» se psltw
števila® udeležili valitev
V soboto, na predvečer volitev, se Je vse delavstvo naše tovarne ude’ežilo povorke,
na čelu katere je nosila delavka Joža zastavo. Delavci so nosili nehroj transparentov in so neprestano vzkl kali maršalu Titu in'republik1. Med vzkllkaniem so nage mladinke prepevale navdušeno narodne 3n partizanske pesmi.
Tovarna je b’la zelo lepo okrašena, saj bo se naši delavci 'n delavke debro zavedali, da bodo drugi d: n sami odločali o svoji bodočnosti. Vsi so se polnoštevilno udeležili voVtev, k' so izpadle v naše popolno zadovoljstvo — našo zmago.
Mladenka Joža
V*£2a 5cprav je bolna In
Se pred sedmo uro Je b lo pred voliščem v Šmarju vse polno ljudi, ki ao nestrpno čakali, da se cdpro vrata in da odd'jo svoj glas za našega maršala Tta. Kljub slabim vremen kim prilikam že prišlo na volišče tudi veliko starejš h žen. Vse navzoče je ganil prizor, ko je neka m adanka pripeljala na volišče svojo popolnoma onemoglo mamo. Vsa bolna 'n revmatična je vztrajala pri tem, da hoče na vdlišče, da veli maršala Tita.
Po kor.čan'h volitvah se je naše ljudstvo uvrstilo v povorko, noseč baklje in glasno prepevajoč partizanske pesmi. Razume se, da so se volitve končale z našo popeklo zmago, saj se je ljudstvo zavedalo, da je volilo srečno bodočnost, ko je volilo 1 sto Ljudske fronte in nosilca te liste — maršala Tita.
Mladenka Joža
XXXX*XXXXX30000D
jja volivnl sklad so zbrali delavci in nameščenci Kemične tovarne Ruše pri Mariboru 10-485 din.
Dnevi volitev v trboveljski cementarn! in njeni cžcclici
Nedelja druge velike zmage nad sovražniki jugoslovanskih narodov je za nami.
Kljub temu, da so ie znani glavni obrisi izidov na voliščih, je ljudstvo še vse razgibano in željno pričakuje končnih številk iz domovine. V vseh domovih poslušajo od ure do ure poročila, ki jih prinašajo naše radijske postaje.
V torek okrog poldneva pride obvestilo, da bo zvečer proslava naše velike zmage Pripravilo naj se povorke z bakljami.
Predsednik strokovne podružnice Žane hiti z organizacijo. Delo ni preveč težavno, saj ljudstvo komaj čaka, da da duška svojemu navdušenju, ki preveva vse že od predpriprav na volitve. Kot je Žanetu in sodelavcem uspelo okrasiti tovarno samo — ki te dni tudi na zunaj kaže. kakšen duh preveva srca ničnih delavcev in nameščencev — in organizirati bakljade in liudske manifestacije v soboto zvečer; toliko bolj si želi, da mu uspe tudi proslava — zmaga ljudstva.
Nekateri pomišljajo zaradi vremena, toda večina jim odgovarja: »Slabo vreme nas ni zadržalo v soboto in nas tudi danes ne bo.< Narod želi. da dokaže tisti peščici reakcionarjev, kako se proslavlja zmaga svobodoljubnega ljudstva in s tem za vedno naredi debelo črto čez vse pobožne sanje naši!* sovražnikov.
Manifestacija je uspela nad vsako pričakovanje. Po prihodu manifestantov iz okrajev ob cementarni in po govorih treh tovarišev. ki so poudarili velik pomen tega slavja, se je razvila, po Trbovljah povorka, kakršne pri nas do zdaj še ni bilo. V povorki je stopalo več tisoč ljudi iz vseh slojev ljudstva in z rudarsko godbo na čelu. Vse ie prekipevalo od navdušenja, ki se je izražalo v neprestanem vzklikanju mladi republiki, Sovjetski zvezi, maršalu Titu in generailisimu Sla’inu. Glasno je odmevalo petie partizanskih pesmi.
Povorka se je razšla pri rudniški restavraciji, kjer so člani pevskega društva »Zar-ja< zapeli nekaj pesmi.
Tako so Trbovlje zopet enkrat pokazale, kako je štiriletna borba združila vse naše de’ovno ljudstvo v enotno nerazd-užljivo celoto.	Inž. Petrič Alfred.
je otrok med smehom pokazal dva bela zoba.
»Ali so beli v vasi?« je resno vprašal Per.
»Ni jih!« je rekla žena in gledala v tla.
»S kom si govorila V skednju?« se ji je Per ostro zazii v oči,
»Nikogar ni bilo!«
»Skuhaj mleko!« je zahteval Per in odšel stražit pred hišo.
Zena je kuhala. Včasih je pogledala v sobo in pri iuhmla. Toma je zibal otroka in mu pravil;
»Ej, Nik°la, nekoč sva živela s tvojo materjo daleč, da.eč. Kordon pravimo tistemu kraju. Imeli smo ovce j,, ti j ee na paši igral z Lovkovimi otroci. Sedaj ni nikogar več... Vse so pebili...«
Zena je zardela in zopet pobledela. Vživela se je v trpljenje moža, uj je izgubil, najdražje in obupal. Kot iskra je planila v sobo, pograbila otroka in bežala z njim za hišni ogel	/
»Ante, Ante!« je vpila. *Vmi se, vrni, moj bog, nikogar ni pri nasl Odšli so že odšli!«
Za oglctn je nekdo u:trdil. Beli so obkoljevali hišo. Ženi se je pocedila otrokova kri po roki. Bila je topla in mehka kot kapnica. Nekdo Izmed balih je prestrelil otroku roko.
S Perom sva stekla po klancu. Toma ni bilo za nama. V svojih rokah je stii/lal okrvavljeno dete. Zdelo se mi je, da je bil njegov krik podoben blaznemu človeku.
»Nikola, zopet /o te ubili! Nikolaaa!«
Hotel je zbežati pr so ga podrle kroglje.
S Perom sva se s težkimi mi limi spenjala v hrib. Ko sva se vračala, nama je
sosedov pastir skopali grob za
pavedal,
vasjo.
Sami sl gradimo domove
Eno najbolj perečih vprašanj pri nas v Hrastniku je stanovanjsko vprašanje. Posebno pri rudniku je veliko pomanjkanje stanovanj. Ta kriza, ki ie bila vedno velika, se je zdaj še povečala. Iz taborišč in iz voj.ke so se vrnile družine, iti jih je okupator pregnal in jim je treba dati stanovanja.
DeSavel * Oatelisti
Narodna osvobodilna borba je prinesla v naše življenje velike spremembe in mnogi se še ne zavedajo globokega pomena njenih pridobitev.
Gotovo ste že slišali v pogovoru, da ta
ali oni zbira znamke, da je filatelist. Tudi marsikoga izmed vas je to zanimalo, loda kaj, ko razmere v predaprilski Jugoslaviji delavcu tega niso dopuščale. Saj to je bilo le za »boljše ljudi«. Zdaj, ko smo dosegli svobodo, imamo to pravico vsi.
Zbiranje znamk se lahko vrši na več načinov. Da damo možnost vsem filatelistom in ljubiteljem znamk, da dobe tudi strokovno podlago, smo pričeli izdajati revijo »Novo filatelijo«, ki bo izhajala mesečno ter bo prinašala vedno vse zanimivosti od • doma in iz inozemstva Poleg revije bomo organizirali tudi mednarodni menjalni krožek, v katerem bodo vpisani vsi naročniki naše revije. Ta krožek bo izdajal dvakrat v letu »Kolektor«. to je seznam vseh članov pri nas in drugod. Na podlagi tega seznama boste potem zamenjavali znamke z vsemi državami sveta. S tp zamenjavo bo omogočeno slehernemu filatelistu, da izpopolni svojo zbirko, ne da bi zapravljal denar. Prva številka revije je že izšla, v začetku meseca novembra pa izide 2. in 3. številka, ki bo zelo izpopolnjena. Dolžnost vseh filatelistov je, da naroče revijo in s tem pod-pro naš napreden tisk. Obenem z naročnino je plačana tudi članarina za krožek Revija bo zastopala izključno ljudske interese. Upamo, da bodo vsi zbiratelji znamk širom po Sloveniji radi naročili revijo »Novo filatelijo« in s tem postali tudi naši člani Umestno bi tudi bilo, da se v strokovnih organizacijah ustanovijo filatelistični krožki in da nam o tem poročajo. Naročnina revije in članarine za krožek stane mesečno 10 din in se lahko plačuje mesečno — tako bo omogočeno vsem, da postanejo naši naročniki. Vse tovariše, ki se zanimajo za filatelijo in ki hočejo sodelovati, prosimo, da se obračajo na naslov »Nova filatelija«. Gosposvetska cesta 10.
da so partizanu
Da se odpravi stanovanjska kriza, so pri rudniku že pričeli graditi več lepih hiš za večje družine. Rudarji in njihove družine s polnim razumevanjem sledijo napredku in pomagajo pri gradnji. Tudi na množičnih .sestankih razpravljajo o tem. Mladina je prva prijela za delo in pomagala pri prevozu zidne opeke. Žene, ki tudi nočejo zaostajati, so sklenile, da bodo prvo nedeljo šle na delo za obnovo.
Zavihale so rokave in hajdi, opeka za opeko je preromaia 80 m dolgo pot in zdrsnila iz rok na kup pri stavbišču. Med žene so se uvrstili tudi tovariši iz Gubčeve bdgade. Med veseljem je kup opeke na stavbišču tako narastel, da so je zidarji imeli za cel teden dovolj.
Dandanes se delavec dobro zaveda, da gradi stanovanja za sebe in da bo sam uživa] sad svojega dela, zato dela s takim veseljem.
Velšt Jernej, Hrastnik.
Precej časa je minilo od takrat.
Sedaj je jesen legala na zemljo, listje je odpadalo, potoki so glasneje žuboreli m ludje so se v svobodi spominjali padlih.
Z Vido sva sedla na kolo. Vso pot svo molčala, Vida je kupila velik šopek krvavo-rdečih krizantem. Zavila sta proti Dolomitom. Po cestah se je razlivalo veliko rumenkastih luž
Našel sem vas, kjer so beli ubili Toma Njegov grob je bil kakor velika krtina za grabnom. Vida Toma ni poznala, e se je razjokala na grobu. Meni je bilo, kakor bi moj oče ležal pod zemljo. Slišal sem njegov glas:
»Nikola, tudi tebe so ubili! Vem, da si dober dečko, ie pravega ognja ti še vedno manjka! Mogoče boš moral še kaj večjega doživeti.. I Ej, Nikola, tudi tebe so ubili!«
Za gričem sva z Vido postala. Sredi sadovnjaka so molile v zrak požgane stene. Nikjer ni bilo velike domačije, kjer Je gospodar izdal Toma.
Pa so mi sosedje povedati, da je gospodar hišo pred prihodom naše vojske.zažgal Nato sta z župnikom zbežala. Njegovi otroci in žena so jokali tako gla no. da so prekričali ropotanje voza in kletev go podarja, ki je z bičem priganjal konje. Zelo se jim je mudilo.
»In kaj je z najmlajšim otrokom?« sem
vprašal.
»Ali ne veste? Beli so ga obstrelili in je kmalu umrl.*	1
Slftvend čb RsM
Na obisku v porabskih vaseh
V najsevernejšem predelu slovenskega ozemlja, ki ga poji reč ca Raba to ki je danes Se v mejah Madžarske, žvj v devetih vaeeh ln v mestu Monoštru okrog osem tiarč rabsklh Slovencev. Ti Slovenci, kt prenašajo težka gospodarska bremena In pomanjkanje, sr' žele — kot še nikdar doslej — k svojim bratom v svobodni Slo ven’ji. O tem prič? jo mnoge njihove spomenice, o tem priča njih zadržanje, kt ga ne nvere spremenit! n'ti napadanje madžarskih nazadnjaških krogov.
Navezani na krpe zemlje, gospodarijo rabski Slovenc! po gričevnatem svetu to v dolini ob Rab', In ker so imeli zemlje premalo, bila je v samostanskih rokah cistercijanskega reda, ima zdsj vsak dom koga od svojih v Ameriki. Porabje je dar lo mnogo, premnogo izseljencev.
»Morali so ‘ti za kruhom,« pravi gor-njesenlški bajtar. »Za kruhom, ki nam ga bo pod tej zimi še prav hudo primanjkovalo. Poleg tega nimamo ne soli, ne sladkorja, ne vžigalic. In potem 6e najrazličnejše dajatve od pridelka!«
Porabske vasi dajejo tudi trem mono-Strsktm tovarnam — tovarni za svilo, kose to tobačni — nad 250 delavcev. Možje in žene dan na dan strežejo strojem, ob večerih in zjutraj pa delajo na perjih to okoli belih domov z značilnimi, stebriča-stimi vežami. Ti delavci zaslužijo zdaj težke tisočake ali kaj, ko pengo (madžarski denar) nma nobene vrednosti; l kg kruha stane 1000 pengov.
»Da bi že bij eno! Da bi že prišli k Sloveniji!« — Tako govore kmetje, delavci in žene. Mladina nos titovke, poje slovenske narodne in partizanske pesmi. V Monoštru vis' na steni Titova slika z geslom: Tujega nočemo — svojega ne damo! V Slovenski vesi slovenski letaki, na Gornjem Seniku na šolski sten' rdeča peterokraka zvezda in napis: Hočemo živeti v združeni Sloveni 1d! In potem v Sakalov-eih Ritkarovch, Verici, Stevanovcih, Gornjem Seniku. Otkovcih in Andovcih verna slovenska srca, ki bijejo za svobodo v združeni slovenski domovini.
Rabski Slovenci verujejo v lepšo bodočnost, kajti vedo, da so za to žrtvovali svoja življenja junašk' rdečearmejcl, ki zdaj spe po njihovih ogradih in gajih. Oni verujejo v lepšo bodočnost, kajti tud! na njih zemlji je padel to v njih zemlji počiva slovenski partizan, na grobu katerega ee blesti simbol svobode — rdeča peterokraka zvezda ln nap’s: Padel je, da bo domovina svobodno In večno živela.
France Sebjaalč —- Monošter
. <ioao«!yww7w»»nfyni^
Našim bralcem!
Pozivamo vse člane Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Slo* venije in ostale bralce »Delavske enotnosti«, da nam sporeče svoje mnenje o našem listu.
Pišite nam, kaj se vam v listu dopade, kaj vam posebno koristi pri vašem delu, kaj bi se po vašem mnenju še dalo izboljšati in izpopolniti, česa pogrešate itd. Povejte nam svoje mnenje, kaj se vam zdi, da je v listu pomanjkljivega in slabega. Pošljite nam svoje predloge, nasvete in tudi pravilno kritiko, kar bomo mi prav radi in z veseljem upoštevali in se po vašem mnenja in nasvetih ravnali. Prav od vas je odvisno, kakšen bo naš list. Ml želimo, da bi bila »Delavska enotnost« res Ust, v katerem bi našli vse, kar vas zanima. Ne moremo je pa ustvariti take, da bi ustrezala vsem, če ne poznamo vaših teženj in želja. Prav zato, ker je to vaš list, je pri njem potreben širok krog sodelavcev. Zato je dolžnost vas vseh, da pri njem sodelujete, da po svojih močeh prispevate k izboljšanju in izpopolnitvi lista.
Dopisujte vanj! Tovariši iz vseh delovnih področij, tovarn in črnih revir* jev, Iz šol in kulturnih ustanov,iz pisarn ln uradov pišite nam o svojem delu in življenja. Le tako bo »Dela vska enotnost« res dosegla svoj namen in izpolnila svoje poslanstvo med člani strokovnih organizacij, bo postala res vsem nravi svetovalec, informator in tovariš.
1	UREDNIŠTVO
čas je zlata
Minula vojna je zapustita nehroj sledov in v našem interesu je, da jih hitro popravimo. To pa bo mogoče le, če se bo vsak posameznik zavedal, da ije močan člen v verigi skupnega dela. Tega se dandanes še ne zavedajo vsi in zato kljub neprestanemu prizadevanju vodilnih osebnosti našega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja še ne moremo spraviti v hitrejši tek vsega kolesja našega delovnega stroja.
Še vedno stole pred trgovinami in raznimi uradi dolge vrste ljudi, ki včasih brez potrebe tratilo dragocen čas. Tako je na primer pri železniški blagajni, ko vsi potniki pribile šele zadnji hin in potem ni mogoče vsem naenkrat ustreči — še posebno ne. ker ta ali oni nima pripravljenega drobiža in menla tisočak za vozni listek do Blejske Dobrave ali Žirovnice. Zaradi takih ljudi imalo vlaki dostikrat zamude in stotine drugih potnikov izgublja dragoceni čas. Bolje je priti na postajo četrt ure prezgodaj kot pa minuto prepozno
Delavci in nameščenci prihajalo po službenem času v brivnice, kjer čakajo po celo uro. preden pridejo na vrsto. Čakajo dostikrat zato. ker ta ali ona mamica pripelje šele v večernih urah svoie otroke v brivnico, namesto da bi to storila tekom dneva.
čas tratimo tudi v uradih. Nekateri uradi nimajo vedno administracije v redu, zato iščejo akte in izgublialo čas. So tudi ljudje, kt poslujočemu uradniku na dolgo in ši roko razkladalo svoje potrebe in zasluge, brez ozira, da za njimi stoji dolga vrria liurdi. ki težko čakajo na nujne, včasih življenjsko važne rešitve. Poslujoči uradnik naj na kratek, 'ep jn vljuden način rešuje take zadeve, zasebne hi prijateljske pogovore pa nai ima zunaj v prostem času.
Predstavniki oblasti in gospodarskih pod jetij ee morajo pogosto posluževati telefona. A zgodi se, da v teh uradih ni nikogar pri telefonu ali pa je telefon zaseden z daljšimi manj važnimi razgovori. Tako — zaradi nepotrebne potrate časa — trpijo državni uradi, velika podjetja, predvsem pa ""d-stvo samo. ker včasih v resnično važnih življenjskih zadevah ne more doseči tfslega. kar nujno potrebuje, ker so uradi brezaipo-slenj z drugimi — manj važnimi zadevami.
Po cestah srečujemo ljudi, ki se jim prav nikamor ne mudi. Srečujemo mladeniče, ki lezejo kot starčki in srečujemo starčke po letih, ki pa hite na delo kot mladeniči. Tak človek je srečen, če hitro opravi svoje delo; čuti prijetno notranje ugodje v zavesti, da je storil koristno delo in je svoj denar pošteno zaslužil.
So pa spet ljudje, ki gnjavijo sebe in druge z brezkončno dolgo pisarijo. Če pišeš na urade — bodi jedrnat in kratek. V nekaj stavkih lahko navedeš vse ono, kar je potrebno za ugodno rešitev. Vedi, da dolgoveznih dopisov nihče v celoti ne prečita, ker prezaposleni uradniki zato nimajo časa Naš delovni aparat hudo trpi zaradi tega, ker ljudje ne razumejo vrednosti časa. Ljudje še vedno prihajajo prepozno v služ bo ali predčasno zapuščajo svoja delovna mesta. Recimo, da pri velikih industrijskih podjetjih dnevno po 200 uslužbencev 10 minut predčasno zapusti svoja službena mesta — znaša to dnevno 2000 minut, na 25 deIovn'h dni na mesec 50.000 minut ali 0250 delovnih ura. Po 10 din na uro znaša mesec 62.500 din ali na leto 750.000 din. S tem denarjem bi lahko vsako leto zgradili deset ličnih eno- alt dvodružinskih hiš.
Vsi, ki hočejo hitro obnovo naše, po vojni tako težko prizadete domovine, vsi, ki želijo sebi. svojcem in narodni skupnosti dobro. naj store vse, da bo naš državni in zasebni aparat tekel tako kot ura.
Čas gre neizprosno svojo pot naprej in mi moramo hiteti z njim. Tisti leni časi, ko smo se vozili z volovsko vprego in se borili z moliko, so že minuli in se ne hodo vrnili nikoli več.	Posavski.
Kulturna prireditev
v Borovnici
V nedeljo 4. oktobra je podružnica lee-n'h delavcev ln nameščencev Imel« v Mladinskem domu prireditev, ki je zelo lepe uspela. Ob tej prilik: so naši zavedni delavci razvili krasen prapor, s katerim bodo Čvrsto stopali lepd' bodočnosti nasproti. Prireditve se je udeležilo mnogo občan* stva, lz česar ae vid, da Je prizadevanje naših delavcev naletelo na popolno razumevanje med ljudstvom. Vse točke, Id so bile na sporedu, so imele globoko vsebino In so žele vel ko odobravanja prt vseh prisotnih.
Govornika sta poudarila ogromen pomen delavskega gibanja za enotnost to moč delavcev z ozirom na ustanovitev sv e-tovne strokovne organizacije to omenila težave, s katerim' se je moral boriti slovenski delavec v predaprilski Jugoslavija Končno sta pozvala govornika delavce, da z dvignjenim praporom povedejo vw delavce na volišče, kjer bodo glasovali za ljudsko oblast. Ta to vse dosedanje prireditve so pokazale, da nova Jugos'av1ja zajema res najšršc ljudske mncž'ce, kor nam potrjuje, da je pot, k so »1 jo izbrali jugoslovanski nrrodi občekoristna, pravil-na in pravična.	Odbor.
SlszSilcalna pcGfrržssica per! okrožnem sedišču v L|nb!jaal
To je še mlada podružnica, saj smo Je ustanovili šole konec septembra, tako d» je že nastopila na mogočnem kongresu ESZDNS. Odslej deluje s polno paro pod vodsjvom predsednika dr. Skaberoeta Branislava, ki poleg odgovornega »odn škrga posla neutrudljivo dela to daje pobudo, da se članstvo vpelje v novi red ln novo sodstvo. To je zelo važno pri odgovoru h nalogah, ld jih izpolnjujejo nairetina sodišča in je mrrskje potrebno prebroditi začetne nepopolnosti zakonodaje s čvrstimi smernicami to razumevanjem novega duha, kajti dela je ogromno. Več mesecev sodišča n'ro posTov: la, predvsem pa je treba prečistit: vso moratoo nesnago, kj se je kopčria vsa leta okupacije, v kolikor tega niso storila že vojaška sodišče.
Pij rednih aestank h in sejah, na katerih članstvo prejema pobudo od predavateljev ter si zmenjeva izkušnje to opazovanja v prostem pogovoru, ee na gp'o»no z zadovoljstvom ugotavlja, da se- sodstvo v novem duhu z ljudskimi sodnik' prav dobro vpeliu'e. Delokrog, ki je bil Izključno pridržan učen'm pravnikom (zato pregovor: juristi slabi krteti), je zd’ j na široko odprt vsem slojem delovnega ljudstva.
Sodn'ki, delavci, obrtniki to drugi s svojim zdrnVm razumom razpravljajo to pre-rešotavajo zamoti ne ž vljenjske to duSev-ne probleme v novem duhu, dostikrat brez zavitih paragrafov, zato pa življenju bolj prikladno. Pregrade nekdanjih predsodkov pri tem padajo, kakor je padci v naši strokovni podružnic' z-:d, k' je do sedaj delil sodnke cd pisarniških uradnikov, te pa od služlteljev. Vse nas preveva tovariški' duh, kar je pri odgovornih nalogah sod eča to pri obilici dela tudi potrebno-Le s složnim to požrtvovalnim dostikrat prekoumim delom je to mogoče.
Odbor naše strokovne podružnice skrbi za gmotne koristi članov in tudi za duševno hrano, kot za razna predavanja, ruske teč; je ln strojepisje. V okviru tega programa si je članstvo ogledalo raa tavo slikarja Ivana Miklavca v Jakopičevem paviljonu. Umetnk nam je toma&U razstavljene slike z živo besedo ln sl je tako pred nam' še enkrat razgrnilo vse naše trpljenje od zloma bivše Jugoslavije de dne, ko nam je zasijala svoboda, vsa beda in grozote iz nemških to 'talilanaldh taborišč. Videli smo vrato človeških usod. mnogo bodn h, kakor jih je pač nametal vihar pravkar minule vojne. Narodna sodišča hočejo sodelovati pri Izoblikovanju takih značajev, ki tudi v takih viharjih ne klonijo.
Tsidi delavci lesne Industrije V Nazarfih m zaestajajs
Ker se pri nas zdaj vedno govori o marljivem delu v vseh podjetjih, naj pripomnimo, da tudi delavci lesne industrije v Nazarjih ne zaostajamo za tovariši v drugih podjetjih. Tudi mi se zavedamo, da lepša in srečnejša bodočnost naše domovine zavi-;i od uspešnega dela in od naše eno no ti. Proizvodnjo smo pri nas že zdavnaj dvignili ha predvojno višino. Poleg tega srno delaj tudi v^aik po en dan za revne partizanske vdove, katerih je mnogo.	a
Število organiziranih delavcev je preče: nizko — saj je od 200 delavcev in nameščencev, ki so zapo leni v našem podjetju organiziranih samo 60 odstotkov.
Delovne odnošaje rešujemo skupno z vodstvom podjetja, ki kaže popolno razumevanje za težnje delavstva. Ustanovili smo že nabavno in prodajno zadrugo, poleg tega pa bomo morali organizirati Še več delavski" sestankov, da se pri naših delavcih zbudi več delavske zavesti
> m«BaoBPao(m»xr
1,700.000 ljudi je žrtvivala Jugoslavija za svojo svobodo. Za svojce teh ljudi skrbi Rdeči križ. — Zato podpirajte Rdeči križ!
Zdaj gradimo In obnavljam)
V letih dtupacije je bila naša parola: sabotaža na vsakem koraku — rušimo! To je bilo geslo vsa štiri leta okupacij* Toda t mnago, ki ;mo jo dosegu, ko smo izgnat, okupatorja in osvobodili domovtoo, smo l to-ča-mo izbrisal besedo »sabotaža« ter jo ' precenili v gesto: gradimo — obnavlja m >t Kajti s tem. da je prevrelo oblast ljudstva, e je spremenil tudi naš odnos do de a. Zal pa to še ni doseženo v toki meri kot to ad nas zahteva današnji ča-. Se so med nami .judje, ki jim beseda sabotaža še vedno zve« i.i v uše ih, to pa predvsem onim, ki se ra časa okupatorja niso u?a’i štorih prav ničesar, kar bi odabilo okupatorja.
Vsakdo se mora zavedati, da Utoduje ss-nr.o sebi samemu ln svopnr otrokom, če ela-b. na kakršen koli načir našo novo demokratično državo, če ne dela ali če kvari mi-teriaL
Zdaj zavisi od nas sa.v.n da hitro izboljšamo naš gmotni položaj to 'o bo.nc d os =>>:".! z požrtvovalnim dewm. s katerim nc.no obnovili našo porušeno domovino.
Res Je, da sedanje gospodarsk- stanje m najboljše, a zavedati se moramo da zdaj ne delamo ' ec za izkvtLAev^no S':podo. Ki je živela na račun delavskih žuljev.
Zato, tovariši, po.idnnn na delo za obnovo z veseljem ln brez eod njanja.. da zgradimo novo demokratično Titovo Jueoriavijo.
Sluaa Jože.
Tako deiaio v Sovjetski zvezi!
Visoka šosa za gospodarsko
Kdo je udarnik!
Rti _@as se še vedno nahajajo ljudje, ki Y resnici še ne vedo in ne razumejo, kaj je udarniško delo in kdo je prav za prav udarnik, Mnogi mislijo, da so udarniki tisti, ki po svojema normalnem delovnem času ali pa na svoj prosti dan, t. j. ob nedeljah opravljajo to ali ono delo. Res je. da se tudi pri takih nadurnih ali pa v svojih prostih dnevih izvršujočih teh ali onih del lahko pojavijo udarniki, kajti pri takih delih se navadno pojavijo nepredvideno razmere in sicer: slaba organizacija nedovoljno in po kakovosti potrebnega orodja, materiala in surovin, fizična nesposobnost itd. Rri lakih dkolnosfih se navadno izkažejo najbolj iznajdljivi in spretni tovariši, kateri so si medsebojno razdelili in organizirati; delo med posamezniki ali _pa med skupinami ter da podlagi tega organizirali medsebojno tekmovanje.
Vsled tega bi pri nas tako delo ne smeli oazivati udarniško delo, temveč nadurno ati pa ddbravoljno delo za obnovo.
_ Kakor je znano so tudi v naši bratski Sovjetski zvezi po prva svetovni vojni in nato afedeči meščanski vojni belogardistične bande uoičle železniške proge, mostove, tovarne, sodnike itd. za hitro obnovo vsega tega je veliki genij človeštva Lenin poled ogromnega v državnem in politično ekonomskem smislu obnovitvenega dela organiziral sopotnike (ta naziv asobotrdk« izvira od imena dneva sobota, a v poznejših časih. t. j. med domovinsko vojno so preimenovali sofoetni-ke v voskresnike t j. po imenu voskreeenje, po našem nedelja). In teh sobotnikov se je veliki strateg in mislec Lenin poleg ogromnega svojega državnega posla osebno udeleževal in izvrševal v fizičnem smislu najtežja obnovitvena dela, na kar so sledile milijonske množice delavcev, kmetov in napredne inteligence.
Vsled tega je potrebno razlikovati delo, katero ima namen odstranjevati ruševine, pripravljati možnost k obnovi tega ali onega objekta, bodisi pri zgradnji stanovanjskih hiš, šol, tovarn, rudnikov, prometnih zvez, mostov itd., kar je sicer neobhodno potrebno za obnovo potrebnih predpripravljainjh del. Vsa ta predpripravljalna dela se lahko vršijo v udarniškem tempu, ako je že v pričetku takih <M pripravljen točen načrt 2& izpolnitev.
Za resnično udarniške delo je pred vsem potrebno, da so dani pravilni predpogoji, M se opisani v »Delavski enotnosti« št. 24 od 27. oktobra 1945 v članku »Človek in stroj v SovjeMfi zvezi«.
V zvezi s tem hočem podati nekoliko obširnejših in stvarnih navodil in primerov, kako je postavljeno in organizirano udami-štao v tovarnah, rudnikih, gradbenih in prometnih panogah itd. v Sovjetski zvezi.
Vsaka tovarna, rudnik, gradbeno podjetje dobi v smislu petletnega načrta svoj odrejeni načrt proizvodnje dotične panoge. Vsaka prometna ustanova (železnice, rečna BS pomorska plovba) koliko ton raznega materiala itd. mora prevoziti v točno določenem roku v določene ali iz določenih krajev na mesto, kjer je to potrebno. Kot primer vzamemo eno tovarno.	,
Organizacija dela v tovarni.
Po točni ugotovitvi z ozirom na količino in kapaciteto potrebnih proizvajalnih sredstev, orodja, delovnh moči, vseh vrst kvalifikacij, dobava surovin, odnosno pcdiabri-katov se razdeli delo po vseh oddelkih tovarne.
Na, partijskih, tehničnih in sindikalnili konferencah razpravlja ves kolektiv o danem načrtu proizvodnje za tovarno v celoti, v vsakem oddelka ter vsaki skupini teko da je ves kolektiv v celem in vsak posameznik točno poučen o danem načrtu tovarne.
Vsa ta obvestila se od celokupnega kolektiva sprejmejo z ogromnim, navdušenjem. Na vseh teh konferencah in sestankih se pojavljajo cele vrste tovarišev in tovarišic raznih kvalifikacij k besedi in vsak navdušeno pozdravlja dani načrt proizvodnje, zagotavlja in se obvezuje pred celim kolektivom, pred Partijo in sovjetsko vlado, da bo izvrševal rte samo dano mu delo, temveč tudi prekoračil dani mu načrt dela. Poriva po imenu enega ali več tovarišev ali tovarišic na socialistično tekmovanje. Tako tudi poziva ena skupina drugo, en oddelek drugi oddelek, ves kolektiv tovarne drug kolektiv tovarne
Za to socialistično tekmovanje vsak posameznik pred začetkom vsakega meseca napiše program socialističnega tekmovanja, v katerem se obveže za bodoči mesec v nekoliko točkah navedenih obveznosti, katere so sledeče vsebine:
L povečati svojo storitev za toliko in toliko odstotkov,
2.	da bo Trrfed ceno svoji proizvodnji za toliko in toliko odstotkov.
a)	da bo vsa njegova storitev brezhibna,
b)	da bo za svojo storitev prdStedik toliko ša toliko odstotkov materiala,
c)	(ako dela pri stroju) da bo prištedil toliko in toliko KW električne rile in v to svrho ne bo, dopustil, da bi stroj prazen de-, lova!,
č) da bo sledil za strojem in orodjem, da bo vedno vse v najlepšera redu.
3.	Da bo redno poviševal svojo kvalifikacijo in v to svrho se redno in aktivno udeleževal strokovnih tečajev.
4.	Da bo pari svojem delu pomagal temu alj onemu tovarišu, M je manj sposoben in da mu bo praktično oddajal svoje strokovno znanje,
5.	Da bo aktivno sodeloval v družabnem delu: v strokovni organizaciji, kulturno prosvetnem delovanju, v športu, da bo redno obiskoval strokovne konference, tehnična posvetovanja itd.
Tako izpolnjeno eocdaliiistično tekmovanje odda vsak posameznik svojemu sindikalnemu organiztorju dotičnega oddelka.
Na koncu vsakega meseca pregleda odbor sindikalne podružnice dotičnega oddelka skupaj s tehničnim vodstvom vse te programe, v koliko jih je ta ali oni tovariš ali tovarišica izpolnila, donese svojo oceno in zaključek; na skupni sindikalni konferenci se potem objavi rezultat socialističnih tekmovanj.
Dotična tovarišica ali tovariš, ki izpolni svoje socialistično obveznost na sto ali celo na več odstotkov, je imenovan za udarnika.
Odbor sindikalne podružnice vsakega oddelka tovarne postavi vsakemu udarniku tnalo rdečo zastavico na stroj, na katerem
dela ali na njegovo delovno mesto. Vsakega udarnika fotografirajo in sestavijo celo galerijo slik udarnikov z diagrami, po katerih je razvidno na koliko odstotkov je ta ali oni izpolnil ali prekoračil svojo storitev. To galerijo slik z diagrami se razstavi v prostoru, kjer se v svojem prostem času zbirajo delavci dotičnega oddelka (»krasni ugolok« — rdeči kotiček), na tovarniškem hodniku jn v nalašč za to zgrajenem paviljonu, ki se navadno nahaja tudi pred tovarno na ltepo okrašenem mesto. O teh udarnikih se piše v stenskih časopisih kakor tudi v tovarniških in drugih časopisih in objavlja potom radia. Poleg tega dobivajo najboljši udarniki še nagrade v denarju ali tudi v drugih predmetih.
Tekmovanja med skupinami imajo isti značaj kot tekmovanja, katera v celoti sprejmejo svojo socialistično obveznost; porivajo eno ali več skupin na tekmovanje in na koncu vsakega mesece se na sindikalni konferenci razglasi rezultat v prisotnosti vsega oddelka, katera skupina je zmagovalka, oziroma udarna skupina.
Tekmovanje med oddelki te ali one tovarne ima še svoj poseben značaj, kajti tu se vrši borba, kateri oddelek bo izvojeval s svojim delom od triugolnika tovarne, to je ravnateljstva, partijske organizacije in strokovne organizacije veliko, prekrasno izdelano rdečo zastavo z okusno všitimi slikami Lenina in Stalina z odgovarjajočimi gesli. S pridobitvijo te zastave je seveda povezana nagrada ne samo s pohvalo dnevnega povelja ravnateljstva dotične tovarne, temveč tudi z denarno nagrado, katero se razdeli med vsem kolektivom zmagovitega oddelka po zaslugi, ki jo je doprinesel s svojim delom ta ali oni tovariš.
Pri tekmovanju tovarne s tovarno, pri katerem se obveže ves kolektiv, da bo dani načrt izpolnjen ne samo v tem roku kakor je bil dan od sovjetske vlade, temveč da bo ta načrt izvršil v krajšem roku.
Vsaka tovarna, ki je predčasno izpolnila svoj načrt, dobi od narodnega komisarja tiste panoge lepo svileno rdečo zastavo, z lepo užitimi slikami Lenina in Stalina z odgovarjajočimi gesli. Poleg te zastave je tudi nagrada v denarju, s katnrim zboljšu-jejo stanovanjske prilike, postavljajo otroške jasli, delavske klube itd., a del te nagrade se razdeli med nabolj zaslužne so-trudmike tovarne.
Da ima vodstvo in kolektiv tovarne točen pregled, kako se bo najuspešnejše izpolnil načrt izgotovitve, ise v to svrho razdeli dani petletni načrt za vsako leto v naprej, potem na vsakega pol leta, četrt leta, za vsak mesec, za vsakih deset dni do enega dneva. Pri tej razdelitvi dela se takoj vidi, koliko odstotkov mora izgotoviti ta tovarna na dan, mesec itd., ako hoče pravočasno izpolniti dani načrt. Poleg tega se takoj zapazi, kje se pojavijo razne neprdlike, kakor n. pr. v dobavi surovin ali polfabrikatu, kje niso proizvajalna sredstva v redu, kje nedosta-ja dovolj tehnično kvafifiei-ranih delovnih moči itd, kar se nemudoma takoj popravi, dopolni in izboljšuje, tako da se vse te zapreke ali motnje pri točnem izpolnjevanju dela takoj odstranijo.
Pri vsej tej razdelitvi dela se" v nobenem primeru ne podaljšuje normalni delovni čas, kar po sovjetskih zakonih tudi ni. dovoljeno. Izjeme so samo takrat, če se je n. pr. pokvaril med delom ta ali oni stroj, ki ga je potrebno čim preje popraviti ali pa če se v teku proizvodnje dokaže, da je ta ali oni stroj ali pa tudi* več strojev treba premestiti na drugo bolj prikladno mesto. Za taka dela, ki se navadno izvršujejo brez prestanka do izgotovitve, se mora imeti predhodno dovoljenje od strokovne komisije, t. j, inšpekcije dela, katera se nahaja pri Vsezveznem osrednjem odboru 'Sindikatov, M ima po vseh tovarnah in drugod svoje predstavnike.
Za taka nadurna dela se plača navadna mezda. Nadurne plače ne obstoje, ker je vse delo uvedeno na akord. Pač pa mora vsak delavec ali delavka, ki opravlja tako nadurno delo, takoj v prihodnjem tednu dobiti toliko ur ali dni počitka, kolikor je znašalo njegovo nadurno delo. Ko je tako izredno delo brezhibno in predčasno izvršeno, dobijo sotrudniki poleg prostih dni še posebno nagrado v denarju po zaslugi, kolikor je ta ali oni s svojim udarniškim delom pripomogel k hitrejši izvedbi tega dela.
Tudi ni dovoljeno sprejemati večjega števila delavcev ali delavk od števila, kolikor je po načrtu predvideno. Kajti v Sovjetski zvezi ni na razpolago rezervnih delovnih moči, to je brezposelnih sploh ni najti nikjer. Tu se pojavljajo nove vrste udarniki, na primer:	delavci ali delavke, ki
opravljajo svojo storitev prj enem stroju ali automato, se prostovoljno obvežejo, da bodo opravljali storitev na dveh, treh in več strojih ali automatih naenkrat. Te vrste delavcev imenujejo v Sovjetski zvezi smnogostanocnilti«, ki dobivajo ne sa-
mo polno plačo za vso storitev, ki so jo izvršili, temveč s@ jih popularizira in daje nagrade, kakor prej omenjenim udarnikom. Poleg vseh teh udarnikov - mnogostanočni-kov se vzporedno pojavlja na desettisoče izumiteljev, kateri pri svojih proizvajalnih sredstvih izumljajo take pripomočke, s katerimi se njihova storitev poveča za več sto odstotkov. Za take izume se spet dajejo posebne nagrade, odgovarjajoče efektu proizvodnje.
Najvišji forum udamištva so stahanovci. Pred desetimi leti za časa druge petletke, ko je preprosti rudar Aleksej Stahanov v donskem rudarskem revirju organiziral delo tabo, da je v eni izmeni izkopal 102 toni premoga ter s tem za 14 krat zvišal do takrat obstoječe norme. S tem je položil osnovo množičnemu, razgibanju delavcev in kol-hoznikov za povišanje norm storitve za nov podvig delovne storitve. Za njim so se takoj pojavili v vseh panogah posnemalci: Busigin — v avtomobilski industriji, Sme-tanin — v čevljarski industriji, Krivonos — na železniškem prometu, Musinski — v lesni industriji, Evdokija in Marija Vinogra-dova — v tekstilni industriji, Marija Dem-čenko, Marina Gnatenko, Angelina. Polugo-tin, Kolesov, Kovarduk, Borin — v kmečkem gospodarstvu; to so imena prvih pionirjev stahanovskega gibanja; do sedaj je število stahanovcev naraslo na desettisoče in to v vseh panogah proizvodnje. To je bil začetek novega načina socialističnega tekmovanja, ki je preobrnil vse doslej obstoječe tehničnea norme.
Vsa ta milijonska armada udarnikov, nmogostanočnikov, izumiteljev in stahanovcev, ki jg zrasla po Veliki Oktobrski socialistični revoluciji v Sovjetski zvezi, vzgojena po velikem Leninu in Stalinu, katera je v dobi prvih treh stalinskih petletk pod vodstvom Komunistične partije in sovjetske oblast izpolnjevala in krepila moč Sovjetske zveze, se ni omejila samo na prej omenjena mesečna socialistična tekmovanja, temveč je v posebno znamenitih zgodovinskih dnevih izpolnjevala še posebne socialistične obveznosti v tekmovanju kakor n. pr.: k velikemu prazniku de’a 1. maju, k proslavi obletnike Oktobrske socialistične revolucije 7. novembra, k dnevu obletnice ustanovitve Rdeče armade 23. februarja, k ženskemu dnevu 8. marca, k dnevu obletnice sovjetske ustave 5. decembra itd. Poleg tega so za časa domovinske vojne za vsako zmago Bdeče armade na fronti odjeknili delovni kolektivi tovarn, rudnikov, prometa, kolhozov še z večjo storitvijo. Na ta način je od zmage do zmage junaške Bdeče armade na fronti sledila še večja in,večja krepitev v zaledja. Iz ogromne zmage nad fašizmom ki jo je izvojevala Rdeča armada na fronti in udarniki, rnnogostanočniki, izumitelji in stahanovci v zaledju, je izšla bratska Sovjetska zveza še sOnejša in mogočnejša bot je bila v začetku domovinske vojne. Vsi ti udarniki, izumitelji, stahanovci so v glavnem mladi delavci in delavke sli srednjih let, ljudje kulturno h, tehnično podkovani, kateri dajejo primer točnosti in napredka v delu in ki znajo ceniti delovni čas. Vzporedno z junaki na fronti so se tramoma " pojavljali junaki dela v zaledju- Vse te junake dela je sovjetska vlada nagrajevala s odlikovanji reda Lenina, reda Bdeče zastave, redom Rdeče zvezde, z imenovanjem, »junaki dela«, lavreati Stalinske nagrade itd. Takih odlikovancev je v Sovjetski zveri na desettisoče, ki uživajo velik ugled in spoštovanje.
Sedaj, ko pristopajo sovjetski narodi k četrti Stalinski petletki z ogromnim do sedaj pridobljenimi izkušnjavami, bodo dosegli take uspehe pri obnovi in izgradnji svoje damaovine, kar danes še niti ni mogoče predvideti
Sedaj, ko smo prestavljali skupaj z bratsko Sovjetsko zvezo in svobodoljubnimi narodi ogromno zmago nad fašizmom, ko smo po 28. letih prvič mogli svbodno proslavljati veliko obletnico Oktobrske revolucije v Sovjetski zvezi, ko smo 11. novembra izvojevali po vojni na fronti prvo sijajno zmago pri volitvah nad reakcijo, izdajalci in mračnjaki, se ne smemo na noben način uspavati in prenehati z delom, ne smemo dopustiti, da bi se vsedli in počivali na la-vorikah ali pa da bi nas prijela vrtoglavica. Sedaj je napočil čas, da moramo pristopiti k obnovi naše toliko izmučene, toda lepe domovine Slovenije, v sklopu republike Jugoslavije.
Sedaj, ko smo videli na primerih, kako delajo naši tovariši in tovarišice v bratski Sovjetski zveri, naj pregledajo vse naše sindikalne podružnice do najvišjih sindikalnih forumov svoje vrste; dobrim, vztrajnim delom, kar nas uči naš junak maršal Tito, dokažimo s postopnim razvojem tekmovanja da znamo ceniti izkušnje tovarišev v Sovjetski zvezi. Tekmovanje, to je eden izmed prvih predpogojev za dosego boljšega gmotnega položaja delavskega razreda in splošnega blagostanja vsega delovnega ljudstva. Na ta način bomo v resnici dokazali, kdo je udarnik.
Viktor IColeša
politiko v tiMbliiiii
.***♦**»*♦-
Kato se vzgajajo smditoltif kadri
Zanimalo me je, kako se vzgajajo kadri funkcionarjev. Zaradi tega sem se odločila, da stopim do Josipa Jeljkina, ravnatelja Višje sindikalne šole VCSPS. Jeljkin me je prav rad seznanil s sistemom priprave sindikalnih funkcionarjev.
»Predvsem,« mi je dejal, »vas bom seznanil z delom Višje sindikalne šole. Naloga te šole je, da pc$naga sindikalnim funkcionarjem, da razširijo svoje znanje. V šolo se sprejemajo ljudje, ki že imajo znatno praktično funkcijo v sindikalnem delu: predsedniki tovarniških komitejev, inštruktorji, tajniki in predsedniki oblastnih sindikalnih komitejev.
V šolo sprejmemo osebe, ki imajo najmanj 7 razredov srednje šole. Za one, ki imajo višjo izobrazbo, se organizira posebna skupina. Pred vojno je trajal pouk tri leta. V času vojne se je pouk skrajšal, zdaj pa je spet podaljšan.
»Česa se učijo slušatelji šole?« sem vprašala Jeljkina.
»Predavajo se splošni predmeti,« mi je odgovoril Jeljkin, »toda glavna pažnja se posveča sindikalnemu" delu. Mnogo ur je posvečenih organizacijskim vprašanjem, to je strukturi sindikalnih organizacij, načinu sklicanja plenuma, konferenc, kongresov, vprašanju članarin itd.
Kljub temu, da imamo bogato domovino, smo bili Slovenci le narod siromašnih kmetov, delavcev in nameščencev. Naša najlepša gozdna, poljedelska in vinogradniška zemlja, naša industrija, rudarstvo, trgovina in večja obrt so bili v glavnem v rokah tujerodne gospode, ki je na teh produkcijskih virih in sredstvih izkoriščala na eni strani ceneno delovno silo slovenskega gozdnega, kmečkega, viničarskega, rudarskega in tvomiškega delavca, a na drugi strani malega potrošnika.
Ti nemški in ostali tujerodni lastniki naših najbolj donosnih gospodarskih virov, ki so v stari Jugoslaviji nosili velikanske dobičke v inozemstvo, so se v času okupacije z vsemi svojimi gospodarskimi sredstvi stavili na razpolago fašističnim vojaškim potrebami ter postali tako neposredni krivci največjega gorja slovenskega naroda. Zato je bila na podlagi odloka AVNOJ-a od 21. novembra 1944 podržavljena vsa imovina Nemcev, vojnih zločincev in narodnih izdajalcev.
Država je tako postala lastnik preko 75% industrijskih, rudniških in vcletrgov-skili podjetij Slovenije. Z druge strani se široke množice kmetov, delavcev, nameščencev in obrtnikov združujejo v svoje zadružne organizacije, da tako dvigujejo svojo kupno in produkcijsko moč ter zaščitijo malega proizvajalca in potrošnika brez kakršnih koli izkoriščanj. Poleg teh dveh sektorjev, poleg državne in zadružne gospodarske iniciative ne smemo pozabiti na privatno gospodarsko iniciativo, ki je država ne ovira.
Da bi mogli biti resnično kos nalogam obnove in izgradnje našega gospodarstva, je nujno potrebno načrtno usmerjanje vse naše gospodarske aktivnosti. To tem bolj, ker naše delovne množice drže prvič v zgodovini slovenskega naroda svojo usodo In lepšo bodočnost čvrsto v svojih rokah. Svojo svobodo, svojo gospodarsko neodvisnost, ki smo si jo priborili, moramo pa še utrditi, okrepiti in razviti. Toda za to so nam potrebni kadri strokovno kvalificiranih delavcev in nameščencev. Zaradi tega otvarjamo neštete tečaje in šole za strokovno izobrazbo.
Zavedati se maramo tudi dejstva, da je vse naše nižje in srednje gospodarsko šolstvo hvalevredna stvar, ki nam lahko vzgoji leto za letom mnogo zelo uporabnih in sposobnih rudarskih, gozdarskih, industrijskih. trgovskih, zadružnih, gostinskih, obrtnih itd. kvalificiranih delavcev in nameščencev, a da je za res velikopotezno in
načrtno izgradnjo našega gospodarstva brezpogojno potrebna tudi samostojna slovenska visoka šola za gospodarstvo in politiko, ki nam bo kot vrhovni znanstveni institut vzgojila novi, ljudski tip vsestransko razgledanega gospodarsko,-političnega strokovnjaka.
Izvršene so že vse predpriprave za ustanovitev te visoke šole. Prijavljenih je že preko 280 absolventov vseh srednjih šol iz Slovenije ter okrog 300 študentov iz vseh ostalih federalnih enot. Zagotovljeni so že krediti in učne moči, a iznenada so se pojavili ugovori, in pomisleki, ki zavlačujejo ustanovitev te najpotrebnejše šole.
Kakšni so ti ugovori? Predvsem ti ugovori ne prihajajo s strani Narodne vlade Slovenije, ki je pripravljena podpreti vse zdrave težnje in pobude, ki se pokažejo potrebne in koristne za nadaljnjo izgradnjo. Neutemeljene trditve, da ni potrebnih denarnih sredstev, ne kvalificiranih profesorjev in ne raznih pogojev, ki so potrebni za uspešno udejstvovanje in razvijanje prihajajo od strani nekaterih univerzitetnih profesorjev, zlasti iz juridične fakultete, Iti predlagajo ustanovitev pododdelka za politično ekonomijo na svoji fakulteti ter le v skrajnem slučaju ustanovitev gospodarske fakultete na ljubljanski univerzi.
Če razmotrivamo vzroke takšnega odnosa univerzitetnih profesorjev do vprašanja ustanovitve samostojne Visoke šole za gospodarstvo in politiko, moramo ugotoviti predvsem dejstvo, da se posamezne fakultete po vojem učnem programu še niso prilagodile potrebam nove dobe ter zaradi tega ostajajo skoraj brez slušateljev. V prvi semester juridične fakultete se je na primer vpisalo samo okrog 40 slušateljev, dočim ima Visoka gospodarska šola. ki še edina ni začela z rednimi predavanji, vpisanih že preko 280 slovenskih slušateljev, ne upoštevajoč še enkrat tolikšnega števila onih, ki bi prišli v Ljubljano študirat iv. ostalih federalnih eno*.
To je pač nazorni dokaz, da se mladina zaveda svojih bodočih nalog ter želi preusmeriti svojo strokovno izobrazbo v gospodarsko in politično smer. Visoka, sola za gospodarstvo in politiko ima vse potrebne objektivne pogoje za ustanovitev in uspešen razvoj, zato je vsako zavlačevanje ustanovitve te šole in iskanje kompromisnih možnosti škodljivo ter zavira usposabljanje potrebnih strokovnjakov za načrtno usmerjanje vseh naših gospodarskih prizadevanj,	&
-*♦***«*»* •
BsMeltnse pravično češki sladkor
Sladkor, ki. ga je češkoslovaška vlada poklonila jugoslovanski vladi za otroke je maršal Jugoslavije tovariš Tito izročil antifašistični fronti žena Jugoslavije. Tovariš Tito je v pisma centralnemu odboru AFŽ Jugoslavije napisal sledeče; »AFŽ Jugoslavije je v svoji štiriletni vojni mnogo pripomogla k osvobojenju naših narodov, pomagala je pri oskrbovanju naših nepreskrbljenih otrok in siroti Zato smatram, da bo AFŽ najbolje porazdelila bratski dar med najpotrebnejše otroke.«
AFŽ Slovenije je debila 40.000 kg sladkorja. Razdelila ga bo najpotrebnejšim t. j. vsem dojenčkom do 1 leta, trosečim ženam v drugi polovici nosečnosti pa samo v enih krajih, ki so bili med vojno osvobojeni od partizanske vojske in niso prejema-Ti sladkorja ter v izseljeniških pasovih.
AFŽ bo razdelila preko okrožij okrajnim AFŽ odborom tiskovine, s katerimi bode aktivistke na masovnih sestankih napravile seznam vseh dojenčkov v posameznih krajih. Na podlagi seznamov pa bodo okrajni odbori AFŽ prejeli in delili nakaznice. Z nakaznico AFŽ bodo upravičenci dvignili sladkor pri trgovcih in zadrugah, ki izdajajo racionirana živila. Na hrbtni strani nakazila .mora biti točen naslov trgovca, ki jo sladkor izdal in potrdilo prejemnika Trgovci bodo prejeli sladkor pri Nav od ti. Navod bo zbrana nakazila v svrho kontrole oddal Glavnemu odboru AFŽ Slovenije.
Kakor smo hvaležni češkoslovaški vladi za njen bratski dar, tako še posebej dolgujemo zahvalo maršalu Tito za njegovo zaupanje v jugoslovanske žene. Naš preizkušeni način, da se posvetujemo z vso vasjo ati vsem krajem in pa čut pravičnosti in odgovornosti nam bo omogočil, da bomo pri izdelovanju spiskov natančne in stroge ter da no bomo delale napak, ki bi šle na škodo naših naj mlajših.
Glavni odbor AFŽ Slovenije
SsmeliovaM
IsneE dev®$jj eeed§a
Po končani vojni so mnog kmetovalci ostali skoraj brez orodja, kar ga je okupator pobral, ali uničil. Naše tomroe so takoj pričele izdelavah:	najpotrebnejše ročno
orodje — lopate, krampe, motike — in kmetje so ga dahih, kolikor so nujno po-frebavaM. še vedno pa je primanjkovalo strojev, sejalnic, kosilnic, vozov, konjske vprege itd. Tovarne so pr. pravite v s; potrebno. da bodo pričele izdelovati stroje. V tefcu zrine bodo v domači industr i • izdelane mlatilnice, plugi, okopa,toki, o.opal-ndto. kultivatorji, brane vseh vrst v taki količini, da bodo krite najnujnejše potrebe.
Tovarna poljedelskih strojev Ježek v Maajlbohu bo izdelovala, vse vrste mlatilnic, slamoreznice, žrmlje (drobtinice), sejalni* oe in rotocače za, koruzo, navadne m hidravlične stiskalnice za grozdje, ročne m motorne kosilnice.
Tovarna Kremžar Franc. št. 'VBd Ljubljano bo izdelovala mlatilnice ver repareznlce ter gnojnične črpalke
vrsti
Tovarna Čretnik v St. Juriju ob p:
bo izdelovala manjše mlatilnice, To Smola, istotam pa bo izdelovala mlati dice s stresati, in sadne mline.
Tovarna kmetijskih strojev Lesce bi izdelovala gnojnične črpalke, kultivatorje, pluge, plužne dele, brane.
Mizarstvo Jevšek v Novem mesto . bo izdelovalo vejal«ce. mline za groroj", pec-IjatoSke, sadne stiskalnice in tipi-., rine kmečke vozove, kar je posebno važne ker zelo primanjkuje voz.
Tovarna IVeslen v Celju bo izdal .sala gnojnične sode. Podržaj Ciril na Igu pri Ljubljani pa gnojnične črpalke.
Večina teh tovarn je že pričela" r dr lom.
Stroje bomo deloma dobil i tudi iz r »ho* slovaške v zameno za vino. deloma kol reparacijo iz drugih držav.
nad
rst.
•seh
zel.
srna
Slušatelj se podrobno seznani z osnovo socialnega zavarovanja v Sovjetski zveri in v inozemstvu, proučuje vprašanja pomoči za začasno nesposobnost za delo, vprašanje pokojnin, zaposlitev invalidov itd. ■
Razglabljajo se vprašanja kot zmanjšanje obolenj in nesreč, organizacija medicinske pomoči, zdravljenje v kopališčih in sanatorijih, skrb za matere in otroke.
Tečaj delavske zakonodaje podrobno proučuje pravila o sprejemu, odpuščanju in premestitvi delavca k drugemu delu, zaščite dela otrok, žena In drugih.
Mnogo vprašanj je posvečeno plačam, finančnemu delu sindikatov, kultu rno-pro-svetnemu delu in telesni vzgoji.
»Kdo predava te predmete ?«
»Funkcionarji VCSPS.«
»Kdo daje sredstva za obstoj šole?«
»Sredstva za vzdrževanje šole daje VCSPS. Slušatelji se učijo brezplačno, brezplačno se jim da na razpolago knjige, internati ter dobivajo štipendije.«
Za tem je Jeljkin pripovedoval, kako se organizirajo priprave kadrov sindikalnih funkcionarjev v poedinih sindikatih.
V vsakem sindikatu obstoja velika mreža tečajev, ki jih organizirajo centralni, oblastni in tovarniški komiteji.
Olga Rusa,nova
Leme produktivne
laSnage v Slovenili
Takoj po osvoboditvi so se izvršile vse priprave za dvig zadružništva v Sloveniji. Od starih zadrug so obnovile poslovanje lesno-produktivne zadruge za Selško dolino, na Verdu, v Št, Joštu pri Vrhniki, v Begunjah pri Cerknici, v Preserju pri Borovnici, v Polhovem gradcu, Prevaljah, Zrečah, Sv. Lovrencu na Pohorju. Razširjene ali. pa novo ustanovljene so bile lesno produktivne zadruge v Borovnici, Logatcu, Loškem potoku, v Gornjem gradu za'Zg. Savinjsko dolino, v Slovenjgradcu za Mislinjsko dolino, v Sv. Ožboltu ob Dravi, v Kokri pri Jezerskem, v Podnartu, Cerknici, Dovjali, Vel. Taščah. Vuhredu, Vitanju, Oplotnici - Konjicah, v Gorenji vasi za Poljanško dolino.
Zadruge se zavedajo potreb obnove, posredujejo navodila in pozive oblastev, v skupnosti zmagujejo težave prehrane, prevoza, pomanjkanje denarja, odrejajo svojim članom obvezen posek. Nekatere zadruge so v kratkem času posekale ves letni etat, nekatere pa so že posekale in pripravile zaloge novih sečenj do 12.000, nekatere celo do 16.000 plm. V gozdnih področjih proizvajajo zadruge še enkrat toliko kot privatni sektor tam, kjer zadrug še ni. Zadrugejso v večjih mestih organizirale lesna skladišča. Pri lesno produktivnih zadrugah se snujejo gozdarski odseki, ki bodo skrbeli za boljše gospodarjenje v kmečkih gozdovih.
V Ljubljani izhaja tedenski list »Nova zadruga«, ki prinaša članke o lesnem zadružništvu.
Zbirajte za tiskovni sklad!
v,aassfflDaiioaeBBsaaB$BB8BestB«»o{3aoz
Obvestilo
Z ozirom na gotove nejasnosti in kn ice, Iti ee delajo delavcem in nameščencem po raznj obrati v pogledu odškodnine za Castra jan ja bolezni, upravičenega, izostanka iz •Tužfoe. itd. pojasnjujemo sledeče:
Ministrstvo socialne politike pri 'L ezni vladi v Beogradu je z ozirom na predloge in sklepe tozadevnih konferenc, na. katerih so bili poleg federalnih miniti:: tev socialne politike zastopani tudi glavni o bori Enotnih sindikatov iz vseli federalnih silnic ter Glavni odbor Enotnih sindikate- delavcev in nameščencev za Jugoslavijo, prineslo z aktom št. IV. 3036 od 36. oktobra t. 1. sledeče rešenje:
Z ozirom na navedena »e vprašanje urana rine, mezde ali plače delojemalcev za časa bolovanja tudi še v nadalje rešuje po š 45 zakona v zavarovanju delavcev in S 313 -n 326 obrtnega zakona.
Ako zavarovani član vsled bolezni ne more vršiti službe 3 ali manj kot 3 dni nima pravice na branarino. ako pa bolezen traja več kakor 3 dni, mu pripada h ran arin a od prvega dne bolezni.
Službojemalec obdrži svojo pravico do plače, če je najmanj po 14 dnevni zapo-Tit-tvi zaradi bolezni ali nezgode zadržan, da ne more vršiti svoje službe in to največ za teden dni.
Za trgovinsko in ostalo višje pomožno o-obje velja še v nadalje 7 326 o, z.
Z ozirom na to pozivamo vsakega posameznika, da se zaveda resnosti časa in potrebe najintenzivnejšega dela pri naši - obnovi, da teh ugodnosti kot zavedni državljan ne izrablja.
Da se ne bodo vršile zlorabe, so' predv-em dolžni skrbeti podružnični odbori in stali sindikalni funkcionarji. Naša haloga fn dolžnost je. podpreti vse, ki so pomoči resnično potrebni, vsem izkoriščevalcem in ljudskim škodljivcem pa napovedati najostrejši boj-
Glavni odbor Enotnih strokovna svež delavcev to nameščencev Slovenije. Uredništvo to sprava; Ljubljana, MSdoSčera 22-n,, teti št. 45-2«. Odgovorna urednica; BaSn Boža,