DELAVSKA ENOTNOST GLASILO ENOTNIM STROKOVNIM ZVEZ PoSteiaa platerna v ggtortBl 1 I---------------------------------------------------------------------1 I Naj fiw| repidtDSca Slovemja v Zveri ljudskih | republik Jiigodav^e! DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE Leto L, št. 27 Izhaja vsako soboto Ljubljana, 17. novembra 1945 Cena Din 2.—. Mesečna naročnina Din 8,—, Maj živi velika volilna zmaga! 11. november je dokazal, daje delavski razred v resnici jedro Osvobodilne fronte V Titovi republiki bomo zgradili srečno dcstmviBo enakopravnih narodov. U. november je pokazal, da je ni sile, ki te mogla razdreti bratstvo in enotnost našega ljudstva. Volilni rezultati potrjujejo, da Srbi, Hrvata, Slovenci, Makedonci in Črnogorci, dela\*£, kmetje in delovna svobodoljubna inteligenca, žene in dekleta gredo enotni v trdno strnjenih vrstah v Ljudsko feosjta To so pokazale vrste volivcev pred votivnimi prostori Ljubljane. Zagreba, Beograda, Niša, Skoplja, in dragih naših mest te. vasi. Na najbolj demokratični način, s tajnimi volitvami pri katerih je sodelovalo vse, kar svobodno diha, tudi bolniki in slabotni — Je dalo ljudstvo Jugoslavije priznanje svoji ljudski vladi, veliki Ljudski fronti, novi Jugoslaviji m njenim tvorcem. Prvič v zgodovini te države, v kateri je ljudstvo leta in leta ječalo nacionalno zatiram, in kjer so bile delavske množice izkoriščane, so se vršile tajne volitve, na katerih je več kot osem milijonov državljanov in državljank imelo pravico, da odloča o svoji usodi — prvič so sc vršile volitve brez nasilja in žaitdarskega terorja, brez »preventivnihc aretacij vseh naprednih ljudi. brez volilnih ialsifikatov, brez vseh orib mer, brez katerih si ne bi mogli volitev niti zamisliti za časa protiljudskih režimov v stari Jugoslaviji. Tudi oni, ki so z nezaupanjem pričakovali vtiitev, marajo zdaj spremeniti svoje prepričanje. Mnogoštevilni javni delavci in no vinarji Iz menstn so se nahajati v naši državi na da® volitev in na lastne oči videi! vso njihovo demokratičnost Volitve so se pretvorile v pravem smislu besede v veličastno ljudsko svečanost Namesto razbitih glav in tepežev kot je Ml io primer v stori Jugoslaviji, so spremljale ves potek volitev ljudske igre. pesmi in navdušeni vzkliki Iz vsakega, ki je do-brooamerEti mislil. je moral izginiti še zadnji žarek dvema, ko je videl prekrasne stike, to mn 3h to pokarala vsa država na dan valitev. Se na nekaj n® smerna pozabiti nikoli, ko primerjamo zgodovinski Ib november z raznimi, pa naj bodo tudi tikozvaue tajne volitve v stari Jugoslaviji. Na volitve 11. novembra je prišlo več volivcev, kot se je to degajrti,-* v bivši Jugoslaviji. Odstotno s»- detovanje pri volitvah je bilo večje kat na katerih koli volitvah od 1920 do 1939. leto. večje kot psi volitvah največjega nasilja, katerega je izvršil Peter Zivkovic, dosti vtije iste na ps tornajskih volitvah Boška Jeftiča ati pri volitvah Milana Stojadinovi-ea. No. ne samo to, sodelovanje pri volitvah ra Ustovodajno skupščino 11. novembra je bSo večje kot na l^torih koli volitvah v državah Eapada, to so se vrgle po vojni in tedi pred to vsjro. Same to dejstvo, brez posebnega ogleda v volitvene rezultate, toes točnepe analize teh resmitetov. kažejo všsekti politično zavest m zrelost našega ljudstva, kar to ena od ogromnih pridobitev csvtibcdiiiie borbe. Volitve kažejo tudi značaj rase ljudske države, kažejo črnko pove-ranost ljudstva s svojim vodstvom To se-OekmmŠR pri'volitvah, je dofcaa.^, predstav- lja nova Jugoslavija nera$dmžijm> celote, enotno v izvrševanju ogromnih nalog v sami državi. Za, sodelovanje delavskega razreda pri teh volitvah je karakteristična vest, ki so jo oddajali valovi naših radio-postaj. Rudarji serijskega rudarskega bazena so sporočili svetu, da so oni prav tako kot so razvili polno aktivnost na delu pri zgraditvi in obnovi svoje ljudske države, tudi stoodstotno sedelo vilj pri volitvah. Na primer senjskega rudarskega bazena ni osamljen. Njegov glas je glas vsega delavskega razreda, je glas vsega ljudstva Jugoslavije. Sodelovanje delavskega razreda v predvolilni kampanji in pri samih, volitvah zavzema posebno mesto. Delavski razred je dostojno nadaljeval vodilno vlogo, katero je tako častno vršil v najtežjih dneh za naše ljudstvo, v štiriletni osvbodilni borbi proti fašizmu. Delavski razred se v predvolivni kampanji ni samo zadrževal na sestankih in zborovanjih, čeprav je tudi pri njih zavzemal najaktivnejše stališče. Delavski razred je deloma pri predvolivnlh kampanjah že vnaprej volil za Ljudsko fronto, za zvezo ljudskih republik. Poleg ogromnih denarnih prispevkov, ki so jih delavci in nameščenci vse Jugoslavije dali za votivni fond Ljudske fronte, odrekajoč se veHirat tudi zadnjega grižljaja, je delavski razred v mnogih predetih, v mnogih mestih in mnogih panogah industrije, s širokim predvp-iivnim tekmovanjem manifestiral svojo privrženost pridobitvam narodno-osvobodilne borbe, svojo brezmejno ljubezen do najboljšega sina delavskega razreda Jugostovaje, organizatorja naše zmage —- tovariša Tita. Pomembno je tudi na tem mestu poudariti primer srbskih rudarjev, njihove uspehe v borbi za večjo proizvodnjo, proizvodnjo od katere je odvisen splošni razvoj in delo naše industrije, o uspehih katerih smo že večkrat pisali. Novosadski delavci so v svojem velikem predvolilnem tekmovanju dosegli zavidne uspehe. Tekstilci Faraona in Varaždina so vzeti za zgled svoje tovariše rudarje. Za tekstilci so šla tudi nekatera usnjarska podjetja. Primer srbskih rudarjev je našel odmev tudi pri rudarjih Hrvaške. Kovinarji delajo vsak dan dve uri v korist Fonda za obnovo države. Nekaj teh tekmovanj kot je ono v Novem Sadu, je bilo predvolilnih. Zavedni novosadski delavci nadaljujejo to tekmovanje do konca leta. Na to način je delavski razred že pred volitvami glasoval za ljudsko fronto. Delavski razred je dal reakciji takoj odgovor, kakršen ii pripada — jasen in nedvoumen. Veličastna zmaga Ljudske fronte je zmaga, ki nam zagotavlja lepšo In srečnejšo bodočnost, ki nas varuje povratka na staro, ki odpira pred nami najširše možnosti, da v Titovi republiki zgradimo srečno in cvetočo domovino enakopravnega ljudstva —- ta in taka zmaga naj bo pobuda vsemu delavskemu razredu za še večji razmah pri delu. Ti organiziranim in načrtnim povečanjem udarniškega tekmovanja, M je začelo pred volitvami, delavski razred nadaljuje svoje delo na zgraditvi močne ta velike nove Jugoslavije — Zveze ljudskih republik. V nedeljo 11. novembra so narodi Jugoslavije potrdili in dokončali to, za kar so šli v borbo leta 1941 Dali so pravi pečat vsem pridobitvam te štiriletne borbe s tem, da so na volitvah- v Ustavodajno skupščino izglasovali republiko Jugoslavijo pod vodstvom največjega sima jugoslovanskih narodov — maršala Tita. Delavski razred, ki je etel v borbi na četa borečih se množic za svobodo, je tudi na dan U. novembra dokazal, da ve ceniti kri in žrtve tisočerih tovarišev, bi so padli kot borci ali pa omahnili v poslednjem napora kot talci po različnih slovenskih krajih in vaseh. Z odločitvijo 11. novembra je položil temeljni kamen za zgradbo velike in močne demokratične države, države reda in miru, socialnih in političnih svoboščin, države enakopravnosti vseh jugoslovanskih narodov. 1L novembra se je izpolnil davni sen naših očetov, sen premnogih velikih mož-mi-slecev Cankarja, Levstika in Prešerna, sen vseh onih, ki so nekoč hrepeneli po praviri, katero so v vsem prejšnjem času zaman itbali. Delavci in nameščenci, člani strokovnih organizacij so se tega dne najbolj jasno zavedli. Med tem, ko so volili, jim je bila pred očmi vsa beda in vse trpljenje preteklih dni, vsg izkoriščanje in izrabljanje njihovih sil za koristi poedimh mogotcev. 11. november je pomenil prelomnico v njihovem življenja. Volili so z mislijo; nikdar več se ne isme vrniti staro! Prav zaradi tega jel bil njih odstotek na voliščih naj višji. Glasovali so za svoje boljše ax srečne® življenje in za lepše življenje svojih otrok. Vsa Slovemja in Jugoslavija je ta dan glasovala za Tita in republiko in dala z volitvami jasen ter krepak odgovor vsem onim prišepetovalcem, ki so hoteli razbijati enotnost delavskega razreda, enotnost delavcev in kmeta in končno enotnost narodov Jugoslavije. Zmaga Ljudrike fronte pri valitvah je jasno pokazala, kako globoko je ukoreninjeno zaupanje vanjo in zavest, da je le Ljudska fronta zroočna ustvariti dostojno življenje vsemu delovnemu ljudstvu. V naši beli prestolnici jie glasovalo za Jisto Ljudske fronte nad 90 odstotkov volivcev. Stike x IjubfjaoshSh voSIŠg Na ljubljanskih voliščih je bilo že pred sedmo uro vse živa Ljudje bo prihajali v skupinah, nekje z godbo, s harmoniko, spet drugje je prikorakala skupina vriskajoč in s pesmijo, da je spravila pokonci še preostale zaspance in jih zvabila s seboj na volišče. Okrašena Ljubljana je s cvetjem in zelenjem, z zastavami in napad delala praznika še bolj svečan videz. Kar pomnijo Ljubljančani še niso videli isvečanejšega dne in brij ter lepše okrašene prestolnice. Napisi na tramvajih so opominjali mimoidoče: »Si že bil na volišča? Izpolni svojo državljansko dolžnost!« Badijtikj. zvočniki so imeli ta. dan mnogo poslušalcev. Imeli pa so -ta dan ižbran in pester spored ter so oddajali ves dan poročila z volišč, partizanske pesmi in koračnice ter narodne pasmi. Posamezni volilni okraji so tekmovali med seboj v okrasitvi svojih ulic in hiš ter v volilni udeležbi. Na volišču v šoli na Predah je čakala že zgodaj zjutraj precejšnja gruča ljudi. Kljub mrazu in snegu iso brli razgibam in so ne-■ trpno čakali začetka. »Škoda da je mraz in slabo vifeme,« je tarnalo mlado dekle. »Kaj hi,« ji je nekdo odgovoril, »sama da je v tebi lepo.« Da, mraz in sneg. Sive megle eo se trudno vlačile nizko nad strehami mestnih palač in obkrožale cerkvene zvonike. Zakrivale so - once, da ni moglo prodreti skozi megleno plast. A v srcih Ljubljančanov je bilo lepo in svetlo, bila so polna sonca. Bela Ljubljana je doživljala svoj praznik, svoj veliki dan. V vežo pred volišče se je prismejal prešeren, vesel harmonifcaš, raztegnil svoj meh. ter zapri; »Janez, kranjski Janez, kam odhajaš danes...« da je odmevalo med visokimi stenami šolskega hodnika in ise izgubljalo na ulico. Živahne oči so se veselo amejato ta mežikale, njegov vrisk je bil sproščen m od zadovoljstva. Stara Breskvarjeva masna je prišla med prvimi na volišče. »Katera je Titova skrinjica,« je hotela vedeti. In ko je stala pred njo, ji je kri pordečila naguban, ostarel obraz. Stare roke so se ji tresle, ko je spuščala kroglico. O, Breskvarjeva mama je dobro vedela, kdo zasluži njeno zaupanje, zato je bil njen obraz tako vesel in zadovoljen, ko je oddala kroglico. V vrsti čakajočih je stala tovarišica in pripovedovala sosedi: »Veš, strašno sem nervozna. Vso noč nisem mogla zaspati zaradi tega. Ves čas se bojim, da bi me kaj ne premotilo in bi vrgla kroglico v napačno skrinjico. Kaj pa misliš kakšna napaka bi 'orla to. Vse življenje bi se kesala.« Vse žene, mlade ta starejše, ki so prihajale na volišče, so volile z nasmehom ta sijočim obrazom. Dobro so se zavedale, da •valijo za tisoče mož, sinov in hčera, M -so padli kot talci in kot borci, vedele so, da bodo z 11. novembrom dokončale to, za kar so oni umirali. Volile so za svoje otroke, da bo njim nekoč dobro ta lepo. Volile iso skupaj, delavke in intelektualke, brez razlike položaja in z isto vrednostjo glasov. Volile so skupaj z možmi z istimi pravicami in istimi dolžnostmi. Tudi mah Miško Tomšič, sinček ministra tovarišice Vide Tomšičeve jg priggL »vežita Bdečo kroglico je prinesel s seboj. Postavil jo je k skrinjici maršala Tita in je bil srečen, ketr je volil Tita. Tudi mali Miško je dober državljan. Radio je vsako uro objavljal rezultate s posameznih volišč. »Naj živi naš Tito! Naj živi republika«, so vriskale množice po uticah. Isto so govorili tisočeri napisi na hišah in preko utic. Povsod so volitve potekale v redu, gladko in nemoteno. Vojska je prihajala na volišče. Preprosti fantje v uniformah so prišli dokončava* svojo štiriletno borbo. Kar za malo se jim je zdelo, da so morali vtikati, roko v skrinjico brez liste. »Zakaj smo se pa borili?« je dejal užaljen mlad, rdečeličen fant »ta kdo nas je vodil?« je dodal njegov tovariš. Mlad miličnik je bil ves zardel v obraz in kar v zadregi: »Da se rte zmotim,« je dejak Ko je končal, se je sproščeno oddahnil. To so samo nekatere od stoterih stik in prizorov z volišč. Vsepovsod je bil tako slovesno in praznično, dogajali so se prizori, ki so človeka morali ganiti. Bela Ljubljana je čudovito lepo proslavila svoj veliki dan. Tržič v žara zmagoslavnega dne T-udi Tržičani so 11. novembra dokazali, da so postali novi ljudje. Mesto je bilo v tednu pred volitvami v znamenju priprav za praznik zmage. Delavci so v prostem času pridno izdelovali predmete za okrasitev tovarn in hiš. Mladina je pletla vence, borci naše vojske pa so pomagali in nabirali smrečje. Tako je bilo že nekaj dni pred nedeljo mesto svečano okrašeno. Skoro ni bilo hiše, kjer hi ne visela okrašena stika maršala Tita, povsod so visele raz streh slovenske in jugoslovanske zastave. Posebno okusno je bil okrašen Mestni dom. Nad tekstilno tovarno je v noči žarel velik simbol svobode — rdeča zvezda. Tudi ostale tovarne so z okrasitvijo dobile svečano lice. V soboto zvečer je prebivalstvo dalo dušika svojemu navdušenju. V mogočnem sprevodu je korakala množica po mestnih ulicah z godbo ca čelu, s petjem in vriskanjem. Bele, modre in rdeče rakete so razsvetljevale nebo in dajale močan po-udarek ljudskemu razpoloženju tritisočglave množice. Tik pred odločitvijo so Tržičani potrdili svojo neomajno voljo in zahtevo po novi Jugoslaviji Po končani manifestaciji se kar niso hoteli raziti. Vzklikali in prepevali so še dalje, borci Titove armade pa so plesati Titovo kolo. Na dan volitev so -se na volišče kar vrstile povorke. Delavci, žene. mladina ta ostati meščani so se začeli zbirati že na vse zgodaj zjutraj in odhajati na volišča. Zato je bila že v prvih jutranjih urah oddane pretežna večina glasov. Sneg in mraz nista motila niti zadrževala ljudstva, ki je tudi popoldne ta zvečer v povorkah korakalo po ulicah. Zvečer se je ob razglasitvi izida ponovno zbrala ogromna množica, ki se v veselju in zadovoljstvu ter prekipevajočem navdušenju ni hotela pomiriti. Saj drugače tudi ni moglo biti. To je bil izraz volje tistih, katerim je bilo v prejšnjih časih prepovedano soodločati v državnih vprašanjah. To je bil izraz nekoč zatiranih delavcev Predilnice in tkalnice, tovarne »Peko«, »Trio«, usnjarjev, kovinarjev, obrtnikov, naprednih tržiških meščanov, žena, ki so se prvič izrekli za lepšo bodočnost svojih trok. Z zmagoslavnimi volitvami je prebivalstvo Tržiča dalo, kakor ostalo ljudstvo od Karavank do Ohrida, novi republiki Jugoslaviji svoje priznanje. Istočasno se je oddolžilo številnim žrtvam, ki so dale za to, za kar so oni danes glasovali, nešteta življenja. Rezultat 91,65 odstotkov glasov za Ljudsko fronto ob 99 odstotni volilni udeležbi predstavlja mogočno zmago tržiškega delovnega ljudstva v kraju, kjer so še do letošnjega maja gospodarili in morili okupatorji ta njih pomagači. Še danes plapolajo v Tržiču zastave, kajti dosežena zmaga ni samo trenoinega značaja, temveč pomeni trajno utrditev moči delovnih množic in njih srečnejši jutrišnji dan. ŽM ®a mimo Jagftslavlfa in za Tita H. novembra se je zbudil v Zireh bel dan pod tanko snežno odeja Vse hiše so bBe slavnostno okrašene, kot hi ne bila zima pred nami, temveč cvetoča, zelena pomlad. Posebno slavnostno so bila okrašena volišča, kut bi na njih svetovali. Vse dopoldne je snežilo nepretrgoma, Vreme, ki nas v borbah ni nikdar zadrževalo, nas tudi sedaj ni oviralo, da os bi izvršili svoje dolžnosti ta pravice. Na voliščih je bil velik naval, saj je že predpoldan glasovalo preko 80 odstotkov vseh votivnih udeležencev, ki so prihajali ca volišče v grupah z zastavami in godbo ter ponekod tudi v narodnih nošah. Vse vprek so vriskati, peli in vzklikati. Še lepše pa je bik) potem, ko je že večina volivcev oddala svoje glasove. Razvila se je veličastna povorka najprej skozi Žir: in potem dalje skozi Starovas. Dobračevo. na Selo in nazaj v Žiri. Na čelu je jezdila konjenica v narodnih nošah in z zastavami, za njimi pa veseli volivci in mladina, ki so vzklikali novi Jugoslaviji, maršalu Titu. Sovjetski zvezi in generalisimu Stalinu. Ma-nifestanti so svobodno izražali svoja topla čustva ljubezni do nove domovine. Med tem so na volišča prihajali oni. Iti. so težko prišli. V Stari vasi na primer je neha SMetaa ženica, ki ae nekaj časa ra vstala s. postelje, na vsak način hotela na volišče in so jo morali tja pripeljati z vozom. Vračala se je vedra ta nasmejana. Te volitve so bile res svobodne in tajne. Ogromna večina naroda je glasovala za novo Jugoslavijo in za Tite.. Sočnar Franci. Svojo usodo sme sl sami odložili Trboveljčane so na dan volitev že zgodaj zjutraj prebudili zvoki godbe. Volivci so se začeli zbirati. Na njih obrazih, s katerih se je leta in leta črtala utrujenost, izmučenost in trpljenje, se je danes citata nepopisno veselje. Kdor jim je kdaj koli po-gledaj v te blede in izžete obraze, je jasno videl razliko med nekdaj in danes, ko je iz njih sijalo zadovoljstvo. Kdor jim je Vrtaj zrasel v tern morečem rudniškem vzdušju, je prav dobro vedel, kaj pomeni zanj LL november — dan prvih resnično svobodnih volitev. Že pol ure pred napovedanim časom so se začele zbirati pred volišči množice. Mesto je bilo okrašeno, kot da je ,prišla pomlad v deželo in na oknih so bile razstavljene okrašene slike maršala Tita. Na volišča so prihajali resni ta izžeti radarji, mladinci, starčki in žene. V Grebenskem je prišel na volišče starček 93 tet Na vprašanje, koga bo volti, se je nasmejal ta povedal; »Zakaj me sprašujete, ko veste, da imam rad Uta!« • Tudi v bolnici je vse živo. Kljub boiea-nim eo hoteli biti na ta dsa vsi zdravi jRj razpolago so imeli vsa prevozna sredstva in »o tako tudi oni lahko izpolnili svojo državljansko dolžnost. V X. kvartu na volišču I. je prišla na volišče stara ženica. Bila je mati padlega partizana. Ko je stopila pred skrinjici, je nškaj časa pomišljala, potem pa odločno pokazala »figo« skrinjici brez liste in rekla: »To so vaše kroglice.« Neki drugi ženici pa se je zgodila nesreča, medtem ko je volila. Od samega navdušenja je zgrešila skrinjici ta spustila kroglico v skrinjico brez liste. V istem trenutku, ko je spustila kroglico v skrinjico, se je zavedla in planila v jok. Prosila je konutar jo, če bi lahko popravila napako, kar pa ji le-ta ni mogla ustreči. Votivni rezultat zvečer je z 96.3 odst. gb-ov za Ljudsko fronto dokaza’, da so se trboveljski rudarji in trboveljska delovna inteligenca tega dne dobro zavedati, da pomeni 11. november zanje prelomnico mgj starim in novim časom ter med starimi ta novimi razmerami. Hr*ri@ca pri Jesenicah |e volila stostiseotsas Hrušico pri Jesenicah ao že davno poprej nazivali »republiko«. Danes pa je ae v predvolivni kampanji dokazaia svojo povezanost v Osvobodilni fronti. Potnik, kj se je vozil z vlakom mimo postaje, je lahko opazil okrašeno poslopje z zelenjem, zastavami, peterokrakimi zvezdami in pomembnimi napisa. Zvečer pred volitvami so se Hrušica« zbrali v mogočno povorko z babi jami in godbo na čelu sprevoda, ta fazo manifestirali že pred volitvami svojo odločitev. Njihova godba je imela prav ta večer svoj prvi nastop po vojni. Med igranjem koračnic, petjem ta vzklikanjem svobodi, Osvobodilni fronti, bratski Sovjetski zvezi, maršala Titu ta republiki, so manifestanti obhoditi vso vas. Na Možaklji, katera je bila med okupacijo dom ta zatočišče mnogim partizanom, a premnogim tudi grob, je ta večer dogoreval kres. Po končani manifestaciji se ljudje kar oe-fo hoteli raziti. Petje, vziti kanje in vrišM so odmevali še pozno v noč. Na vasi sta se pogovarjala ctva stara očanca. »Se spominjaš,« je dejal prvi, »kakšne je bila volilna agitacija v prejšnjih čarih. Zvečer, ko sem se vračal iz službe, «em na vsakih par korakov srečaval agitatorje drage stranke; vsak je imel gorjačo v roki ta plakate.« Drugi se je tega nrav dobre spominjal. Vedel je tudi, da so državo »late teke volitve težke milijone. Danes pa prispeva vsak po svojih močeh in bomo te volitve plača li sami. Jesenice ta Hrušica sta bSi vso noč v morju luči. Mnoge med njimi so tale razsvetljene rdeče zvezde — simbol svobode V nedeljo, na dan samih volitev, je btio nebo zastrto z oblaki in meglo. Mraz in sneg nista mogla vplivati na razpoloženje ljudi-Že ob šestih zjutraj je odigrala godba budnico, množice pa so se zbrale v povorko in krenile na Belo polje, kjer je grob 46 talcev. Tu so se spomnili njihovih žrtev in počastiti spomin vseh teh padita za svobodo. Povorka je krenila nato na volišče. Skoraj vsi volivci so že dopoldne opravili svojo državljansko dolžnost, samo oni, ki so imeli službo in to železničarji in tovarniški delavci so prišli popoldne. Da bo udeležba stoodstotna, se je pokazalo že v prvih popoldanskih urah. Ookblj dveh je prišla na volišče Rozmanova mama. Težko je hodila, zato jo je vodil pod roko mož njene vnukinje. 93 letna ženica je bila najstarejša volivka v okraju. Volila je sama, in ko je opravila, se ji je predsednik votivne komisije zahvalil. da se je potrudila na volišče. Ob trdi popoldne je član votivne komisije napisal na oglasno desko pred pisarno, da je volilo 569 volivcev, kar znese tOO odstotkov. Hrušica, ta mala gorenjska vasica, je H. novembra odločila svojo usodo, volila je republiko, na čelu z maršalom Titom. Store ženice te okujta- Vranskega vo^o Vaiilni obračun Strokovne organizacije delavcev in nameščencev in z njimi ves delavski razred eo se pri sedanjih volitvah zavedale, zakaj gre. Zato lahko mirno čakajo na sodbo zgodovine, ki bo zapisala, da so storile v poni meri svoje poslanstvo in svojo do'žnost. čeprav je bilo vprašanje režima, ki naj vlada novi Jugoslaviji, rešeno že na bojnih poljanah vendar se ie morata dati n;;šsmu narodnemu vodstvu- prilika, da položi za svoie de’o in ukrepe v narodni osvobodilni borbi račun pred vsem narodom, da ga odobri in mu da razrešnieo. ali da ga ne odobri in pokliče svoje vodstvo na odgovorno-!. Leoše razrrašniee. kakršna je bila po’ana p-i teh volitvah, si tudi samo narodno vodstvo ni moglo želeti. Pri teh volitvah sta- trčili z vso silo ena ob drugo dve miselnosti: ena izvirajoča iz naše preteklosti, ko smo Živeli pod tujo vladavino kot drugorazredni narod, in druga. ki se je rodila v tistem času. ko je klical takrat mogočni okupator našemu narodu: Udajte se! Pa je prvi? v vsej naši zgodovini odgovorilo naše, takrat novo narodno vodstvo: Nel Ta »n e« pomeni za našo prejšnjo miselnost ogromno duhovno revolucijo in za ljudi, ki jim je naša preteklost vcepila vero v nredanost usodi, nezaslišano predrznost, skoraj bi rekel, bogokletstvo! Sedaj je za nami preteklost. Globoke rane nam je zasekala ta strašna borba, toda ostali smo gospodar na svoji zemlji! Sedaj »ivramo še dokazati, da smo se znašli v vlogi gospodarja in da bomo znali pametno gospodariti. Naloge niso lahko. Vsi, ki smo se ude’eževali volivnih sestankov, smo se fudi lahko uverili, da se tudi naše ljudske množice v celoti še ne zavedajo velikih nalog in odgovornosti, ki so Jo prevzele s tem, da so postale suveren narod z lastno državnostjo. V primerjavi z našimi sosedi ali s katerim koli evropskim narodom lahko rečemo. da je pri nas volja za obnovo na visoki stopnji. Če pa pregledamo težave in zapreke, ki jih moramo premagati, da zacelimo rane štiriletnega razdejanja, pa z omenjeno višino ne moremo biti zadovoljni, že sama obnova naše obrtno - industrijske delavnosti je ogromen problem. Nabava surovin naš'm obrtnim delavnicam in tovarnam pri sedanjem pomanjkanju voznega parka in pri le zasilno popravljenih prometnih napravah je vprašanje, s katerim bomo imeli še precej časa opravka. Organizacija. pravilne in načrtne razmestitve de’ovne sile je drugo vprašanje, ki mora biti šele rešeno. Dvig naše agrarne produkcije je nadaljno vprašanje, brez katerega ni poti v blagostanje. Potem Ie na še eno vprašanje, ki izvira prav iz neresnosti gornjih vprašanj, to je prehrana našega prebivalstva v razmerah, v kakršnih živimo- Ne moremo reči, da se resnosti tega vprašanja prav vsi aloji našega naroda dovolj živo zavedajo. Niti se dovoli živo ne zavedajo težav prebivalci mestnih in industrijskih centrov, niti prebivalci iz kmečkih predelov. Oboji morajo vedeti, da je življenjskih potrebščin le omejena količina na razpolago in je treba iz tega dejstva nujno povleči vse potrebne konsekvence Prebivalci mestnih centrov se morajo nujno zavedati, da je vprašanje štednie in racionalna poraba življenjskih potrebščin vprašanje, ki spada v obseg dobre državljanske vzgoje. To resnico so utemeljavali vsi kandidati naše Osvobodilne fronte. Na drugi strani smo pa kmečkemu prebivalstvu natočili povsem čistega vina. Pri sedanji situaciji ni mogoče, da si nekdo pridrži hrane toliko, da bi lahko šestkrat na dan jedel, d oči m bi njegov sorojak v mestnem ali industrijskem centru umiral od gladu. Vlada, če je res prava narodna vlada, mora zato poseči vmes kot posredovalec in mora skrbeti za pravilno razdelitev tako, da bo skromna koVčina hrane pravilno porazdeljena, da bo ostalo kmetu, kar nujno potrebuje za življenje in da bosta dobila tudi delavec in meščan toliko, da bosta v stanju pričakati boljših časov. Če bi vlada tega ne storila, bi zašli v kaos, iz katerega bi ne bilo izhoda. Poseg vlade v to vprašanje pomeni vzdrževanje reda, red je pa pogoj za zakonitost, mir, svobod# in demokracijo. Kmečko prebivalstvo, kjer koli mu je bil ta problem z vso Odkritostjo razložen, je vzelo zadevo z razumevanjem na znanje. Kjer na tudi te volitve niso dale priliko te probleme iavno obravnavati, je na treba takoj po volitvah s tem nadaljevati. Pot k obnovi mora biti spremljana ® prednostjo, požrtvovalnostjo In odločnostjo vseh naših delovnih ljudi, bodisi delavcev, kmetov ali izobražencev. Uspehi ne bodo izostali. Iz dneva v dan se sicer nanredek ne bo opazil, če se bomo ozrli vsak dokončani mesec nazai na izvršeno delo, bo pa napredek dobro viden. Če pomislimo, kako je bilo še pred šestimi meseci pri nas in kako je sedaj, potem vidimo, da ie bil v nekaterih panogah našega narodnega gospodarstva, zlasti pri železničarjih, dosežen že čudežni uspeh. Jugoslavija le po svojih naravnih zakladih bogata dežela. Te naravne zaklade staviti našemu gospodarstvu na razpolago, je delo bodočih dni in mesecev. Samo eno ali dve žetvi, samo eno ali dve leti pridnega dela naše obrti in industrije, pa bodo zaceljene rane. ki nam jih ie zadala ta strašna voina. Ostali bodo na njo le Se spomini in partizanski grobovi po gorah. In ostalo nam bo zavest, da smo dokončno gospodar na svoji zemlji. Prav ta zavest l>o pa najbogateiše plačilo za vse. kar »mo pretrpeli in žrtvovali. P. Svetek. TovariSi, odstranim napake! Glavna naloga vseh zavednih delavcev in in elektualcev je, da razumejo, knj se pravi v današnjem času pravilno gledati na našo s tako težkimi boji in velikimi žrtvami priborjeno oblast ln jo tudi kot tako smatrati, da je to naša oblast in jo znati braniti proti vsem sovražnikom. Tej naši oblasti moramo omogočiti organizirati pravilni gospodarski razvoj, omogočiti in ustvarjati pogoje za pravilno narodno gospodarstvo, žaga ranlirali z našim pravilnim odnosom in razumevanjem izgradnjo oblasti. Izgradnjo naprednega gospodarstva, načrtnega usmerjanja izgradnje industrije, poljedelstva itd. Da bomo dosegli cilje, kot so n. pr.: hitra izgradnja težke industrije, postavitev naših železnic v stanje, ki bo odgovarjalo našim maksimalnim zahtevam za prevoz vseh vrst blaga in materiala: da bo naša. kovinska. tekstilna, rudarska, gradbena, lesna, kemična in tudi vsa ostala industrija mogla korakati in producirati toliko, doseči da si bomo po želji lahko kupili, kar ei bomo želeli in potrebovali, je predvsem treba razumeti, kako naj gospodarimo in gami bomo omogočili, da se bo naš načrt uresničil. če bi naša oblast tiskala denar in s tem denarjem plačevala tiste delavce, ki delajo za obnovo in javna dela, kot so popravila železnic, mostov, cest, regulacija rek in hudournikov, izsuševanje močvirij, graditev bolnišnic, sanatorijev, Izgradnja novih tovarn, rudnikov, dajatve socialnih podpor itd. ter drugih mnogovrstnih izdatkov, bi sami sobi in naši ljudski oblasti kopali neizbežen grob zaradi takega napačnega razumevanja in vodenja gospodarstva. Kaj potem, kako gospodarili? Vrednost dinarja- in njegova trdnost mora biti utrjena na podlagi dela, ki je vložen v izdelavi, katerega koli izdelka, bilo industrijskega ali poljedelskega. Vzemimo primer: Mizar izdela mizo v 80 arah, dočim izdela drugi mizar prav takšno mizo v 70 urah. Kaj nastane? Tisti, ki ie mizo izdelal v krajšem času, bo mizo lažje prodal cenejše In vrednost denarja se s tem dvigne, ker dobimo cenejši izdelek. Izdelek se podraži zaradi previsoke plače, in lenarjenja pri delu, če računamo oba mizarja z enako plačo na aro. Na ta način se vrednost denarja dviga in pada. Vzemimo primer v tekstilni stroki. Spet se ponovi isti proces Delavec, k! ne vloži dovolj fizične in du Sevne sile v delovnem času v delo. bo iz delal manj blaga v istem času. kot drugi v nek! drugi tovarni. Kaj nastane? Blago, izdelano na najnovejši in naiboll Izpopolnjeni način iste ali celo boljše kakovosti, izdelano v krajšem času. bo na trgu, v trgovini cenejše in konkuriralo v ceni ter kvaliteti blagu, izdelanem v neki drugi tovarni, ki ie dražie zaradi počasne izdelave lenega ali preveč visoko plačanega delavca. Tore' izdelki so dražji zaradi visokih stroškov izdelave. S tem se zopet točno pokaže vrednost bi padec denaria na osnovi vloženega truda pri delu Poljedeljski proizvodi in cena tem proizvodom se bo dvigala in padala z višino teh proizvodov na trgu Če bomo to vejo gospodarstva z obdelovanjem zadnjega orala plodne zemlje obdelali hitro in a strojnim obdelovanjem, bomo omogočili hiter in ugoden nakup vsega potrebnega blaga. Tudi v tem kot v vseh ostalih primerih pomeni dvigniti vrednost denaria pet mtaut«, ter oni lahko stikajo v podjetjih neodvisno od interesov proizvodnje. Kongres bo s svojimi odločbami doprinesel utrditvi nujne delovne discpline to nedvoumnemu reguliranju odnosov med upravo ln podružnicami v tekstilno-obla-čitaih podjetjih. 2. Zvezine organzaclje hi uprave večkrat ne pojmujejo pravilno udamištva in delovnega tekmovanja, ki je zelo važno za povečanje proizvodnje. Udaimištvo in delovno tekmovanje se ne populsrtzra ln uporablja v zadostni meri v tekstilno-oblačilnih podletjihnaše države. Udarnih nedelj, ki so ofenzive delovnih množic na front: obnove narodnega gospodarstva, je po krivdi uprav in sindikalnih organizacij mnogo manj v tekstilno-obla-ainih podjetjih. Poleg tega ne pokažejo odgovarjajočega uspeha, ker se delavcem pr? vilno ne objasni pravi pomen udar-nlčtva. 3. Pomanjkanje programa prozvodnje v podjetjih to večkratna sprememba v razdeljevanju nalog proizvodnje povzroča težave pri določanju objektivnih delavnih norm ta pri pravilni orijentacji sindikalnih tarifnih komisij. Prekinitev in zastoj v delu, ki sta povzročena z večkratnim pomanjkanjem surovin, materiala ln pogonskega goriva, motijo pri določanju norm in ekordov, ki predstavljajo predhodne mere v zvezi z izdelavo akordnih ln premijskih tarifnih tablic. Zaradi pevečanja pro!zvodnje, utrditve delovne discipline, zaradi vzpodbujanja delovne marljivost! ta izboljšanja ekonomskega položaja zveznih pripadnikov, bi >ral Kongres pospešiti akcije pri sestav-inju kolektivnih pogodb. Pravila to enot-. tarifna pol'tika zveztoii organizacij ur a jo biti preskrbljena z odgovarjajočl-l določbami zvezmega kongresa. 4 Pri organizrani preskrbi delavcev m jncščeneev ki so zaposleni v tekstilno-lačilnih podjetij, prav tako niso dose-ni tak! uspehi kot bi se moral- doseči. Delavskim konzumnim za drugam to enzam se ne daje nobena podpora to nl-nl dovolj razumevanja. Iz vzrokov, ki io j/h navedli v zvezi z akrijo sestav-inja kolektivnih pogodb, so doseženi sla-uspehi tudi pri organizaciji delavske m opomoči v tekstitao-oblač talh pod-tjih. 5. Z ozirom na to, da pretežni del tek-ilcev izhaja iz vasi, bo povezava pripad-kov Zveze z množicami v vaseh eno iz-ed važnih vprašanj, s katerim se bo angres tekstilcev ukvarjal. Delo v vaseh bo poleg utrditve enotno-i osnovnih ljudskih množic brezpogojno >ristno za zbiranje tekstilnih surovin to ■eslirbo tekstilcev z življenjskimi potreb- 6. Kulturno-prosvetno delo — eno najvažnejših nalog zvezmih organizacij — se tudi ni razvijalo v takšni mer: kot bi se moralo. Razen nekoliko strokovnih tečajev, kulturno umetnških ln flzkultumlh društev, v katerih deluje le neznatno števlo delavcev in nameščencev, je množica tekstilcev ostala Izven dosega kultumo-pro-svetnega dela. Naloga kongresa je, da‘o vprašanju kul-tumo-prosvetnega dela, kakor tudi o vseh zgoraj navedenih vprašanjih prinese odločbe, da bi se bodoče delo pravilno razvijalo, živorad D Jurič Opozorilo našijn članom! Uprava Federalnega zavoda za socialno zavarovanje Slovenije v Ljubljani nas prosi, da opozorimo svoje člane, ki prihajajo na zdrs vniški pregled k zdravnikom Federalnega zaveda, da pred zdravniškim pregledom predložijo boln'ški listek, da jih pravilno vpišejo v delovodnik zavarovancev pri FZSZ, ki se vodi ločeno od protokola privatnih bolnikov. Nadalje daiemo članom na znanje, da vodi uprava FZSZ točno evidenco nad poslovanjem svojih zdravnikov, ki morajo zdravnške preglede za svoje člane Izvršiti prav tako natančno, kakor pri privatnih bolnikih, če pa delavci zasledijo kak primer nepravilnega poslovanja ali pa malomarnih pregledov, na! to takoj lav jo upravi Federalnega zavoda, ki bo tak primer takoj preiskala. Javno naj teh stvari ne izražajo preje, dokler ni krivica nedvoumno dokazana ln nimata Informacij od uprave Federalnega zavoda. Glavni odbor ES7DN v Ljubljani Predsednik: Matevž Hace Tekstilci, izdelajte več oblačil Naša tialžoost fa, da pcmagamo osirotelemu ljudstvu Med pcsledčamii vojne in zasedbe je predvsem omeniti to, da je naše ljudstvo ostalo golo in boso. Vzrok temu je, da je okupator oropal zaloge in proizvode naše tekstlne industrije za časa vejne. Težak gospodarski položaj v času zasedbe ta stalni boji v mnogih krajih, so onemogoči' preskrbovanje z oblačili in obutvijo. Zmanjšanje Industrijske zmogljivosti že samo pa seb pomeni zmanjšano pro zvodnjo. Zlasti je težak položaj v tem pogledu v onih krajih, ki so na svojih ramenih nosili največji del bremena osvobodilne vojne. Splošno pomanjkanje obleke ln obutve je zajelo gotovo 90% vsega prebivalstva — ln to je položaj, kf je netita! po okupacij in se še do danes ni mnogo Izboljšal. Naša tekstilna industrija Naša tekstilna industr ja tudi pred vojno ni mogla zadovoljiti ljudskih potreb; v kol kor ji je uspela kriti zahteve trž šča, ji je samo zaradi siromaštva ogromnega dela prebivalstva. Delavec in kmet sl tako dolgo nista mogla kupiti oblačila, dokler nista staro potrgala. Po osvobod tvi srna našli tekstilno tadustrijo še v težjem položaju. Zelo je trpela zaradi posledic okupatorjevih opustošenj. Mnogim strojeni v tekstilni industriji manjkajo sestavni det1. Nabava ali Izdelava stih je pri i?as zvezana z velikimi težkočaml. Zaradi politike prot ljudskih vlad stare Jugoslaclje je naša dežela ostala brez zadostnega števila predita'c. Nimamo možnosti s proizvodnjo obstoječih predilnic zadovoljiti potrebe naših tkalnic. Stara Jugoslav ja je izvažala razne surovine, volno fn drugo, a uvažala je že pripravljeno prejo za svoje tkalnice. Naš' glavni dobavitelji preje so bili’ Nemci in Ital jani. Zato je bila tud naša gospodarska politika z ozirom na tekstilno industrijo vključena v splošno poltiko reako onernih vlad stare Jugoslavije. Posled ce te politike nos! danes naša celokupna tekstilna Industrija. Če hočemo, da v tem pogledu napredujemo, je potrebno, da z uvozom strojev, z lastno proizvodnjo ali z izvozom na račun reparacij, do katerih smo upravi čen! obnov'mo in ojačimo našo tekstilno ndustrijo Naše tekstilne surovine Tudi s surovinami so težave. Predvsem je tu vprašanje volne. Pred vojno je naša industrija lahko predelala 7000 ton volne. Te kolčne pa zdaj ne moremo dobit od domačih ovac. Ob sodelovanju najširdh ljudskih množic to ljudskih oblasti ter pravilne organizacije bomo letos zbrali 2500 ton domače volne. Glede preostale kolči-ne volne pa smo odv sni cd uvoza. Tu pride v prvi vrsti v poštev Sovjetska zveza, ki nam je do sedaj pomagala in nam Sc pomaga,. Tudi pošiljka UNRRA-e bodo pokrile del naših potreb. Bombaža smo pred vojno predelali 1500 ton. Površina, ki je to leto zasejana, bi zadostovala za to ko-iično pod pogojem, če bo letina dobra. Verjetno pa je, da bomo tud: cd teh surovin morali določeno količ no uvoziti. Pred vojno so predelovali približno 54.000 ton, k? ir se je pridobivalo iz pevrš ne 75.000 katastrsk h juter. To leto smo dobri vsega 15.000 ton konoplje in setev, čeprav je bila določena dovoljna površina — jc otežkočena, ker nimamo zadostne količine semen. Končno naj se dotaknemo Se naše poslednje možnosti, kar se tiče tekstilu h surovin — zbiranje starih Krp, Takta starta krp b1 potrebovali več tisoč ton, dosedanje nabiralne akcije pa ne zadovoljujejo potreb. Tud: tukaj smo točil zaradi tega, ker stare krpe uporabljamo za Izdelavo papirja, delno vezani na. uvoz. To je torej na kratko prikazano stanje naših tekstilnih surovn. V borbo za večjo proizvodnjo! Kaj lahko delavske strokovne organtosi-eije napravijo, da bi obvladale velike ob- jektivne težave in da bi doprinesle, da se do nejvlšje stopnje zadovolji potrebam preb valstva — potrebam, ki še vedno rasejo. Delovni polet je pokazal delavski razred v tekst ln industriji že zdaj. Eden zadnjih zgledov, kako hečejo tekstilni delavci pomagati pri reševanju nujnega problema zja preskrbo z oblačili, je tud poziv paračinskih tekstilnih delavcev tekstilcem T varja v Varaždinu na tekmovanje za povečanje in izboljšanje prozvoctoje. To je zgled, ki naj bo vzor tekstilnim delavcem vse naše dežele. Tekmovanje tekstilnih delavcev se more to mora razriti v več smeri. Ne zadostuje, da tekmujejo med seboj samo v nekaterih panogah. Tekmovanje v tekstilni industr'ji mora biti vsestransko. Tekstilni delavci majo prll ko, da izkoristijo izkušnje srbskih rudarjev ln delavcev novosadskta tovarn to požrtvovalnih kovinarjev, k1 delajo prekomerno po dve uri na teden v kor st fonda za obnovo dežele. Na zadnjem mestu ps niso tudi lastne izkušnje samih tekstilnih delavcev. Za splošno tekmovanje tekstilcev V prvi vrsti je najvažnejše medsebc-jno tekmovanje med poednim delavci in po-samezn mi cddelki, ki predstavlja temelj tekmovanja, v splošnem. Ta tekmovanja bodo obsegala vrsto tekmovalnih disciplin — od potrebe izboljšanja tehnološkega postopka do krepitve delovne discipitae. To medsebojno tekmovanje tekstilnih delavcev v okviru posameznih obratov bo omogočilo splošno tekmovanje med vsemi podjetij. Državno podjetje v Par: činu In T var v Varaždinu ne smeta ostati sama če hočemo popolnoma izkoristiti tudi obstoječe skromne možnost naše industrije in razpoložljive surovine, stoli mo pred nalogo, s splošnim tekmovanjem č’mprej zajeti vos našo industrijo do najmanišh podjetij, ki delajo s stroji, od Maribora pa do skrajnega juga, V zver s tekmevanjem se da je organi- zacijskim tekstilnim delavcem cela vrsta možnosti. Razen naporov, da b! z obstoječimi sredstvr izboljšali to povečal pro'a-voadnjo z razami majhnimi izboljšavami to prihrank,', je njihova dolžnost truditi se za 'zboljšanje vseh naprav, obnove stre,jev v vse večjem obsegu, izdati ukrepe, ki bodo vidno in izd: tno spremenil' stanje tekstilne Industrije, še en važen moment se bo spremeni s tekmovanjem. Ugotovili smo težavno stanje, kar se tiče suro-v'n. Preskrba tovarn s surovinami n1 več zadeva lnstnikcv podietij, pa tudi ne stvar uprave šale. Preskrb, s surovinami je skupila stvar vseh delavcev, zaposlenih v tekst,:in industriji. Zato je treba v tekmovanju vnest' kot enega najvažnejših momentov tekmovanje v preskrbi s potrebnimi surovinami. Delo sa zbir: nje čim večje količine vcflne ni n'6 manj važno kot pa udam čtvo pri delu. Delavci morajo pomagati povsod, kjer je to mogoče, da se vnaprej pripravi to organizira zbiranje volne še pred prihodnjm striženjem. Pomagali bomo tudi pri preskrb; konopljinega semena itd. Kadar bodo delavci zaradi pomoči kmetom obisk?1!'' vas1, v katerih je razvito .ovčarstvo, tedaj se bodo poleg drugega odslej pobrigali tudi za zb ranje surov n za svojo lastno industrijo. Ce bomo tekmovali t tem, dopr našamo k rednemu delovanju prozvodnje v tej raži industrijski panogi. Od razveja to moči tekstilne industrije je v velik' meri odras-na odstranitev vsega starega, vse tste slabe dediščine preteklost;, katero želi odstraniti vsak zaveden delavec. Tekstilni de!?vc: tud! na ta način lahko dajo svoj delež. <1= »Rada<) Berite i s? širite mBELAVSKO ENOTNOST«! Poraoč sžroaasšneimi prebivalstvu Ministrstvo za socialno politiko je prejelo 15.000 novih ženskih in moških oblek in plaščev, 5700 m tekstilnega blaga za plašče, obleke in perilo, 660 m volnenega blaga za plašče, 100 kosov splanega perila, 3500 preoblek za blazine, 150 rjuh. 200 odej, 4000 rabljenih otroških, ženskih, moških oblek in plaščev, 17.000 paketov po 5 kg priboljškov za prehrano (konzerve, meso, sir, paštete, marmelada, mleko v prahu, maščobe itd.), 5000 kg mila. To blago bo razdeljeno na posamezne okraje, kjer ga bodo prevzele posebne komisije za prevzem in razdelitev tega blaga na krajevne odbore. Pri razdelitvi blaga, bodo prišli v poštev predvsem oni, ki so zaradi vojnih dogodkov prišli ob vse in oni, ki so brez sredstev, da bi si nabavili obleko sami, to so predvsem siromašni onemogli, dela nezmnožni in pohabljeni V komisijo, ki bo odgovorna za prevzem in pravilno razdelitev blaga bodo imenovani okrajni poročevalci za socialno skrbstvo, zastopniki sindikatov, AFŽ in ZMS ter en član okrajnega odbora RK. Ta komisija bo prejeto blago v celoti razdelila med krajevne odn. četrtne odbore, ki bodo morali prav tako komisijsko prevzeti blago. V komisijo pri KNOO in četrtnih odborih bodo morali biti imenovani isti zastopniki kot pri okrajnih komisijah poleg tega pa še trije člani izmed zbora volil cev. Ti bodo prevzeli blago in odločali kdo pride pri delitvi v poštev na zboru volilcev, kjer se bo napravil spisek vseh potrebnih. Ta spisek bo javno objavljen pri KNOO odn. četmem odboru. Vsak volilec ima pravico ugovora proti dodelitvi. Izvedena mora biti kontrola, da bodo blago dobili res oni, ki so ga potrebni, ne pa da se bo delilo po prijateljstvu, znanstvu in eventuelno po raznih zaslugah. Okrajni NOO so pozvani, da takoj imenujejo te komisije, in jih javijo ministrstvu za socialno politiko. Okrajnim NO odborom pa morajo krajevni NO odbori prijaviti take komisije. Imenovane komisije bodo imele značaj stalnih komisij za razdeljevanje pomoči, ki jo bo dodelilo ministrstvo za socialno politiko tudi v bodoče. Za pravilno razdelitev pa bodo komisije materialno in kazensko odgovorne. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Iz ministrstva za socialno politiko. Opozorilo Federalni zavod za socialno zavarovanje za Slovenijo v Ljubljani opozarja vse starše in hranilce otrok, ki imajo pravico do otroških doklad, da takoj pošljejo potrebno potrdilo o obisku šole za otroke od izpolnjenega 14. leta starosti do izpolnjenega 18. leta. Brez teh potrdil se bodo otroške doklade za otroke od 14. leta dalje ukinile. Potrdila o obisku šole morajo biti potrjena od šolskega vodstva. Potrdila naj se pošiljajo pristojnim podružnicam Federalnega zavoda za socialno zavarovanje. Tekstilna tovarna »JUGOBRUNA« v Kranju nujno potrebuje za takojšnji nastop večje število TKALCEV iN TKALK z da*jšo prakso. Samo pismene ponudbe z natančnimi osebnimi podatki in navedbo dosedanje prakse poslati na gornji naslov. KULTURA Sindikalni slmlonibii koncert Stadiikatee organizacije (Mavcev ta nameščencev Jugoslavije, mjtvečja sila de-fcrenega ljudstva v državi, so "si začrtale v svojem programu tudi kulturni dvig svojih članov. zavedajoč se, da so množice (Movnega ljudstva v takšni! državi kot je demokratična federativna Jugoslavija,, tista. sila, iz katere raste neša ljudska tibiant. čim bolj bot rasel kulturno politični csroan. teh. osnovnih <3m.td.jev v novi družbi, tem trdnega :n naprednejša bo itaša Oblast, ki raste in se izpapotejuje iz teh gjpokfh, delovnih plasti neiših narodov. Zeto mora biti. vzgoja delavskega razreda namerjena vsestransko, tako tudi na kulturnem. področju. Delovnemu ljudstvu, se morajo odpreti vsi viti kulturnega izživljanja. ki sc; mu kili doslej od reakcionarnih režimov zaprta Tako mora. tudi naj-vžSja umetnost, ki je bila doslej samo domena, zelo cžksga kroga ljudi, prodret', v najširše plasti delovnega, ljudstva, in postati njegovi last. Naloga naših glasbenih ustanov, glasberah umetnikov, ki so včlanjeni v svojih sindikalnih organizacijah , Sn -so ra ta način oako povezani z ostalimi organizacijami delavcev in nameščencev ter tvorijo tako «rto mimo telo, je, da, najde tudi glasbena umetnost pot v najširše plasti našega delovnega, ljudstva, te katerega se bo stalno stopnjevala in obliko wfa duhovna rast naših narodov. Prvič je zdaj dam. naštel umetnikom možnost, da. lahko zadostijo v polni meri avpjermi umetniškemu hotenju, da posojajo seme svoje umstnctst: tja, kjer bo B&jibcitotoejše vzkalUo — na zdrava in ro-dovitnai tla najširših pteflti našega delovnega ljudstva. V to svrho so naše kulturne ustanove še pridno na delu. Tudi naši glasbeni umetniki so že ustanovil:' svoje glasbene sosvete, na katerih so hiM izdelani in se te-' delujejo načrti, po katerih naj bi se v naj-fajatnejši meri izvrševalo delo za najširšo ■popularizadjo glasbene umetnosti. Po' »-sftearaattčsni izvedbi teh načrtov mora. prodreti naša glasbena umetno« v na jširše plasti, v sleherni delavski obrat, v sleherno tovarno :Trt v sleherno vas. S svojim deteta sta začeli praktično delovati že obe sndHkaani podružnici, to je operna in iladtjriaB. Sestavili sta skupno mnogoštevilen simiftatsijski orkester ter pri-redffl. v ponedeljek 12. L m. v unkmski dvorani svoj prvi simfonični koncert za čtene stodikaHEdh. organizacij. Z dvema mogočnima staifoničnima delima bogate ru-gfee glesbene BteTatura, Čajkovskega Peto simfonijo opus 64 in Šostakoviča Prvo Amfctiijo opus 10 je orkester na pcnedelj-skem. koncertu zarezat svojo prvo brazdo v ljudsko letina Uvodoma je nodai šef glasbenega oddelka pri ministrstvu ‘ za prosveto tovariš pstf. Pavel Shšlc nekaj osnovnih mSsR o glasbeni umetnosti, o skladateljevem odpisu do glasbene iiirtetnosfci in njegovem duhovnem odnosu do stvaritve največje glasbene oblike, to je simfonične glašbe. Uvod, M ga je podal tovariš ŠMc, 3® v občtevtvu pripravil prhnemo razpoloženje aa, čustveno dojemanje obeh glasbenih del, ki sta sledili. Čajkovski, največji predstavnik ruske te eden največjih predstavnikov svetovne glasbe v dobi romantike, katetfega je glasbeni. svet takrat neživa! tudi z imenom največjega glasbenega stvaritelja vseh časov, z imenom »ruski Beethoven*, je tal na tem večeru zastopan z enim izmed svo-ph najvecjlh del, s peto simonijo, zasnovano na veličastnem. rekli bi skoraj lah- ko himničnem spevu, s katerim se (telo pričenja, s katerim se prepletajo vsi štirje stavki in s katerim, izzveni mogočna simfonija v četrtem stavku v veličasten finale. Nebroj m&sli najlepših. kar jih je do danes mogel ustvariti glasbeni genij, prepleta, vse štiri stavke, tafco različne po obliki in vendar tako sorodne po vsebini Komu ni ostal za večno-v spominu, pa če g-a je samo enkrat slišal, vodilni spev v drugem stavku, ki ga kot prvi poje rog? Ali pa na primer lagodni motiv, na katerem je grajen tretji stavek v obliki valčka itd. Čajkovskega glasbeni domisleki: so vir največje čustvene popolnosti, kar nam jih je do danes zamogel ustvariti glasbeni duh. Kakor je Peter Iljič Čajkovski v glasbenem svetu največji predstavnik njegove dobe, prav tako nam. je ruski narod postavil v osebi Dimitrija Šostakoviča n&j-večjega predstavnika sodobne glasbe. Na teni koncertu smo slišali Šostakovičevo prvo simfonijo, katero je napisal še kot sedemnajstletni, študent konservatorija to v katero je položil že vse temelje, ki so takratnemu glasbenemu svetu dali n-aslu-titi, da se v Šostakoviču poraja največji glasbeni tvorec, kateri bo zasedel v glasbenem svetu mesto, Wi bo vredno njegovega . velikega, predhodnika Čajkovskega-S svojim neumornim delom to s svojim genijem si je Šostakovič priboril v glasbenem. svetu prvo mesto, ki mu ga, svet nedeljeno priznava. V veliki domovinski vojni sovjetskih narodov je Šostakovič bil s to največjo borbo za pravično stvar m napredek narodov proti temnim fašističnim, silam tesno povezan. To svojo povezanost r, veliko borbo to svoj največp gnus do nemških osvajalcev je prikazal v svojem največjem delu, to je v sedim simfoniji »Leningrajska«, katero je pasa! v Leningradu leta, 1942, ko je Mo mesto od nemških nasilnikov obkoljeno, v časni, ko je ruški narod stal pred največjo preizkušnjo v svoji zgodovini ta ko je preživljal‘svojo največjo bedo, povzročeno po fašističnih tlačiteljih. V svoji prvi simfoniji, M smo jo slišati na tem večeru, mam takrat še mladi Šostakovič nudi en sam izliv mladostnih sil s stikanjem vseh ekstremov, M se porajajo in bruhajo liki vulkan v mladem geniju — enak je slikarju, ki v razkošnem razpoloženju razmetuje m ne štedi z barvami. Razigran do skrajnosti, šaljiv, grotesken, nato mehak, poln lirične nastrojenosti, za trenutek patetično dostojanstven, le za, kratek čas turoben, takoj nato zopet vesel, vedrega obraza. Tako in še v najrazličnejših odtenkih mladeniškega zanosa se nam Šostakovič prikaže v tem svojem mladostnem delu. Pri gradnji svojega simfoničnega prvenca ne štedi Šostakovič z materialom, ki mu ga daje glasbena tehnika, bodisi v harmonskem, bodisi v instrumentalnem pogledu. Onim, ki se že iz principa postavljajo proti tako zvani moderni muziki, dokazuje Šostakovič dovolj zgovorno, da so v zmoti, kajti Šostakovič se poslužuje vseh ‘najbolj sodobnih tehničnih. dogajanj glasbene umetnosti, da prikaže umetnino taka kakor jo resnični umetnik lahko vemo poda s sodobnim estetskim vrednotenjem. Čajkovskega peto simfonijo je dirigiral tovariš Samo Hubad, dirigent, v katerega polaga slovenska javnost mnogo nad. V tej sezoni je Hubad dirigiral to delo že . nekajkrat to o njegovih odlikah v izvedbi tega dela je bilo že mnogo napisanega ob priliki prve izvedbe pred nedavnim časom FRANČEK BOHANEC Nikola, tudi tebe so ubili Nihče nas ni mogel zapaziti ne s široke c&te ne s šiljastega cerkvenega zvonika, kjer so najbrž stražili beli. Utrujeni smo polegli po ilovnatih tleh. Dolga pot je bila za nami. Prenašali smo poročila in povelja partizanskim edinicam preko okupiranega ozemlja, v zahodnem delu zelenih Dolomitov. Visoka praprot in mlado leščevje sta nam zakrivala vas v dolini. Ugibali smo, ali je v vasi postojanka ali je ni. Nihče izmed nas ni vedel tega. _> Tome je tako premišljeval svoje stvari kot vedno. Pokazal mi je ustnik, ki ga je izrezljaval med potjo. »Tako s etn doma vezel preproge. Iz bele in rdeče niti narediš zanko, nekajkrat zadrgneš in spleteš okrasno rožo.« Potem se je zamislil. Požvižgaval je to se zagledal v srebrno sonce. Vedel sem da ne misli o goreči kepi na vzhodnem obzorju, čeprav jo gleda. Tomo je imel vedno svoje misli. »Moramo iti v vas po hrano! Pot je še dolga!« je sklenil Per. Za svojih petindvajset let je bil prvič resen. Tomo je vstal brez besedice in šel za nama. Vstal bi in šel na sredo sovražnikove postojanke, če bi že tako bilo, Nič ni bil oprezen in ničesar se ni bal Ko sem pred enim tednom -rečal v taborišču notesi jskih kurirjev, sem se zbal njegovega zamišljenega pogleda. Včasih je molče posedal za šotori. Takrat je zgleda! njegov obraz še starejši in bolj črn. Spominjal me je na obupanega človeka. Ce ga je komandir poklical se je ozrl k nam s prijetnim nasmehom najbolj lahkomiselnih ljudi. Njegova hrvaščina me je spominjala na brezdomce, ki z vedrim obrazom prenašajo sneg in mraz, zapravljajo čas, kot bi ga nosili na prodaj, a se jim od hipa do hipa zareže grenkoba z močnimi brazdami v utrujen obraz. Tabo brezskrbno nama je sedaj sledil Ogledoval je ustnik se veselil okraskov na njem kot otrok igrače. Le če se je spotaknil oto grudo, je pogledal za nama. Midva pa sva držala puški pripravljeni na Strel. Govoril je tudi tedaj, ko smo se spuščali k progi nad Logatcem. Pa so nas v bunkerjih zapazili. Krogle so sikale in žvenketale ob tračnicah. Metali smo. se čez tire kot ribe na suhem. Pod železniškim nasipom sem začutil neizmerno veselje, da sem ostal živ. Toma pa tega ni pokazal. Se vnaprej je z istimi čustvi pripovedoval o belem poročniku. V resnici — Tomo je živel svoje življenje. Nič več ga ni moglo raniti. Nihče več mu m mogel pomagati »Prišli smo v neko vas pri Vrhniki)« je pravil Tomo. »Poročnik betih je zahajal k MW ki je feteat ctatsa. CM* to v®a kritika to p tatba edina, da, nam v tovarišu Hubadu rase novsai moč, M jph. na področju dirigmtstva talko pogrešamo. Dobro upoštevajoč vse njegove dirigentske odlike ne morem preko tega, da, tod ne ugotovili, da ni za ta koncert postavil orkestra V bač najboljši": formi- "Nedlsciplintra-acet se je pokazala že v tem, da so »stala nekatera mesta v orkestru nezasedena ves čas Čajkovskega: simfonije, ter da 30 posamezni člani orkestra prihajali med posameznimi staivki. Delo je na ta način zelo trpelo na kvalitetni izvedbi, kar se je stalno opažalo pril posameznih skupinah in kar ni moglo uiti niti. še tako površnemu poslušalcu, posebno na onem mestu v tretjem stavku, ko prevzame terno fagot. škoda , da zaradi teh nedostatkov dete m doseglo onega uspeha, kakor hi gh sicer moralo doseči. Vse drugačen uspeh je doseglo šoštako-vičevo delo. Dirigiral je tovariš Uroš Pre-veffišek, ki smo ga v predvojnih letih poznali samo kot odličnega violinista. Zdaj se nam je pokazal kot dirigent z vsemi odlikami," ki nam daje slutiti, da nam rase v njem dirigent, kakršnega, st: Slovenci že davno želimo imeti. Dirigent mirnih gest, polagajoč vso težo na notranjo plat, tako avans notranje interpretacije, dosegajoč z najmanjšo kretnjo popoln odziv v orkestri* Dobro poznavanje temelja a:mfoničnega orkestra, to je godalnega telesa, oster čut za ritmiko to globok čut za, instrumentalno barvitost, notranje dio-žtvljenje in če dodamo še velik smisel za napredno gledanje v glasbenem ustvarjanju, smo zaenkrat navedli dovolj karakteristik, ki nas utrjujejo v veri, da bo Fre-voršek naš prvorazredni bodoči simfonični dirigent, šoštakovičeva simfonija je dosegla, na tem večeru ogromen uspeh, za kar gre zasluga v velffci meri tudi dirigentu tovarišu Urošu Prevoršku. S tem koncertnim večerom je simfonični orkester, sestavljen iz članov radijskega in opernega orkestra nastopil svojo novo kulturno pot, začel s poslanstvom popularizacije instrumentalne . glasbe _ v najtrših plasteh naših delovnih množic. Treba bo v bodoče morda bolj načrtnega dela- Posebno pri sestavljajnu programov se bo treba ozirati na, vzgojno plat; začeti, odnosno vnašati v sporede dela krajših in lažje dojemljivih glasbenih oblik. Predavanje bo treba postaviti, konkretnejše s posebnim poudarkom na vzgojni moment, bodisi v raizčlanjevanju glasbenih oblik ah a podčrtavanjem momentov iz glasbene zgodovine itd. Na vsak način bo trete, stopiti psed široke množice vedno najboljše pripravljeno. Ljudske množice so bile to bodo tvorile vedno najzanes-Ijivejši in najvernejši odraz družbenega razvoja ker so znale na družbeno dogajanje "gledati vedno najbolj kritično in nam bodo tildi pri našem kulturnem razmahu vedno najboljši vodnik to ocenjevalec. Karol Pahor v Ki. M ie nrinesel v uredn.1- Cankarjevih »Hlapcev«, ki so jih igrah železničarji, prosimo, da, se zglasi v našem uredništvu. Vsem krajevnim medstrokovnim svetom, strokovnim odborom in podružnicam! Krajevni medstrokovni svet v Ljubljani je razposlal Sredi meseca oktobra vsem sindikalnim podružnicam posebne vprašalne pole za prijavljanje k izobraževalnim tečajem., ki jih bo v letošnji zimski .seriji priredila sekcija za ljudsko prosveto pri Krajevnem odboru zveze prosvetnih delavcev in nameščencev. (O tem je pisal naš list na 4. strani dne 13. oktobra 1945.) Ker je 15. novembra, rok za oddajo prijav potekel, vljudno prosimo vse podružnice, da odpošljejo vse prijave (izpolnjene ah ne) takoj Krajevnemu medstrokovnemu svetu. Zanimanje, za napovedane tečaje je zelo veliko, o tem priča precejšnja množina doslej dospelih prijav., Ker pa ni mogoče dokončno organizirati tečajev, dokler ne Izvršijo še ostale sindikalne podružnice' svoje dolžnosti in nam pošljejo, oziroma vrnejo seznamov, prosimo vse zaostale podružnice, da v imenu doslej prijavljenih elanov, ki bi radi tečaje prej ko mogoče obiskovali, s svojimi prijavami tudi trenutek več ne odlašajo! Krajevni medstrokovni svet v Ljubljani, Masarykova 14 ; K^MareeSc 1946 ESZDNS 1946 bo izšel prihodnji mesec. Priporočamo ga vsem članom strokovnih organizacij in opozarjamo vse strokovne podružnice, da ga, naročajo skupno za svoje Slane. Cena 20 dim. Cena 20 din. mu je. Seve, saj je lepa! Minka nam je povedala, kdaj ga naj pridemo čakat. Pobegnil je v klet pred nami. Tonč se je postavil k oknu, jaz sem šel ponj v klet. Poskusil se je zmuzniti skozi okno, kjer ga je z nogo sunil Tonč, da mi je padel v naročje. Njegovo zavaljeno 'telo sam bolj trdo zazibal v rokah in ga odpeljal zvezanega poročnika. »Veš, ljubček, mi te poznamo!« mu pravim« Precej si povedal Minki, kar nam je koristilo. Pa si postal preveč nasilen in te je Minka prepustila svojemu možu , Tonču. Pasja duša, kaj praviš k temu, hm? Kako nedolžno gledaš! Ali nisi bil v zvezi z ustaši! veš. ti so mi ‘posebno pn srcu. Ženo so mi pobili in sinka Nikolo! Kaj me gledaš tako krotka a se ti iz rok cedi kri!« Malo sem mu natrgal srebrne našive. »Kaj si počenjal pri beli golazni, kaj?« »Bil sem telefonist!« je skromno odvrnil poročnik. Pred Mtako pa se je širokoustil in vedel povedati o marsičem. »Vi gotovo nimate ljudi za moje delo!« je poskušal zvedeti. Zarežal sem se mu: »I, seva tj boš telefonist! Samo v »trinajstem bataljonu« zaenkrat. Tam imamo že veliko ustašev in četnikov pa bi bilo dobro imeti tudi bele bratca kali?« O, duša kosmata! Pa se mu je zareklo, da je v borbi pri Rakeku spoznal, da partizanom manjka hitre zveza Pogledal sem mu obraz. 'Prav on je ufoti pri Rakeku mojega soseda Lovka. Skupaj sva ctaežala z doma, ko so nas iskati ustaši. Skupaj svia meje nosila preproge po deželi cpmsa muci otroci easS- se- stenicah, jfc* ljudski koncerB Ko so naše ljudske ntaožfce stopite v borbo za našo svobodo, so si zadale natego, da to priborijo vse pravice, ki jih omogoča današnja stopnja- razvoja človeške družbe. Pred seiboj niso videle zgolj materialnih potreb, po katerih stremijo tudi bitja naj nižje, vrste, temveč so si zaželele pridobiti prav tisto, kar je svojstveno za človeka, to je — umsko kulturo. Zato je sedaj naša naloga, da nudimo najširšim množicam vso tisto izobrazbo, ki vodi v svet kulturnih dobrin. To stremljenje opažamo v kar največji meri prav v delavskih množicah. Delavski razred je oni kulturni prevodnik, ki bo razširjal našo prosveto med najširše plasti našega jna-roda, dočlm je delovna inteligenca dolžna, da brez pridržka prostovoljno stavi v službo skupnosti svojo izobrazbo. Naša napredna delovna inteligenca se je od vsega pričetka narodno osvobodilne borbe zavedala svoje važne naloge in dolžnosti do delovnih množic, ki jih je reakcija hotela dajati v duhovnem mračnjaštvu. Po osvoboditvi so bile dane najširše možnosti, da se prične načrtno izvajati izobraževalno delo. Poleg splošne izobrazbe, ki naj jo dajejo številni, na novo ustanovljeni državni učni zavodi, se je pokazala potreba, da se omogoči ljudskim množicam najdostopnejši način za življenje v svetu umetnosti — v tistem svetu, ki najbolj pospešuje poplemenitenje nravi. Krajevni odbor Zveze prosvetnih delavcev v Ljubljani se je že ob nastanku zavedel važne naloge ljudske izobrazbe. Zato je Zasnoval več sekcij ljudsko-prosvet-nega značaja. Med terna je sekcija za popularizacijo umetnosti zadala podružnici ZPDNJ na Akademiji za glasbo nalogo, naj priredi ciklus izpbraževalnih koncertov po v^eh mestnih četrtih Ljubljane. To je mišljeno tako, da bi bil vsak tak koncert ponavljan po vseh ljubljanskih četrtih. Zamisel ima značaj glasbenega tečaja v obliki koncertov. Ko se bo ta Jmncertni tečaj v Ljubljani uspešno zaključil, ga bo mogoče preb®5®. v ljubljansko okolico in potem dalje po vsej Sloveniji. V zamisli teh koncertov je bilo poudarjeno, da mora biti njih kakovost na najvišji kvalitetni stopnji. Odpraviti je namreč treba razliko med neko umetnostjo za višje stoje m neko nižjo umetnostjo za nižje sloje. Namen narodno osvobodilne borbe je bil tudi, da vsem zagotovi enako možnost dostopa irnitiimih dobrin. Ta po- nagema nsjrišgtomt pettegcšksmn _ — Akademiji za glasbo v Ljubljani. Sindikalna podružnica na tem zavoda se je v največji meri zavedla pomembnosti in odgovornosti zadane j$ naloge. V ta namen je takoj ustanovila poseoni glasbeni sosvet s prof. Antonom Ravnikom na čelu. Za ostale člane sosveta so bili izbrani strokovnjaki za posamezne glasbene panoge, te: bi jih bilo treba upoštevati pri izvedbi koncerta. Sklenjeno je bila da bodo za izvedbo koncertov uporabljene predvsem. umetniške moči domačega zavoda, vendar pa bedo tudi pritegnjeni gostje, v kolikor bo to zahtevalo načrtno delo, ki mora biti prvenstveno vodilo. Po preteb-tanju vseh možnosti je bil sestavljen spored za ciklus šestih koncertov. Vodilo tega načrta je biilo prehajati od človeku najbolj dostopne glasbe — od petja po raznih vmesnih stopinjah k sodobni Oblik' glasbenega izražanja kulturnega človeka — k simfoničnemu orkestra. Prvi koncert tega cikla se bo vriši v soboto, dne 13. novembra t. 1. ob 39. uri v ljubljanski četrti: St Vid. Prav z izborom te četrti je bil poudarjen ljudski značaj teh prireditev. Ta prvi koncert bo potem ne dvorane. Zato vabimo vse četrtne prosvetne referente, da javijo svoje predlogo podružnici na Akademiji za glasbo ‘.Gosposka ul. 8). Kot organizacijsko tehnična posredovalec pri; prirejanju teh koncertov služi kulturno prosvetni odsek pri Krajevnem medstrokovnem sve-u (Masarykova c„ palača Grafike). Spored prvega koncerta je posvečen vokalni glasbi, to je petju. Nastopajo mošta zbor »Grafike« s pevovodjem t°v. ravnateljem Adolfom Grobmingom. »Slovenski sindikalni kvintet« (tovariši: sttbemuc. Jeločnik, Plevel in brata Korenčana) ra pojo nekarj marodnth; dva ruska n venski samospev zapoje tov. prof. Ju~y Betetto, bi ga spremlja, pri klavirju tov. orof Anton Ravnkc. Vsi koncerti bodo uvedeni s predavanjem, ki naj zbliža poslušalce z izvajalci in z izvajanimi do-~ Uvodno besedo k prvemu koncertu rraa tov dr. Radoslav Hrovat:n. S teani prireditvami bodo nase smdikai-ne organizacije ponovno manifestirale za. skupnost vsega, delovnega ljudstva. Spet se bo okrepila zgradba naše tiudske prosvete. Delavci, združite sc v naši prosveto -»»♦»«>»»» Partizanski samasga«! Pod naslovom »Zdravo tovariš!« je izdal »Slovenski umetniški klub« zbirko partizanskih samospevov. Izdaja., ki jo je v reprezentativni obliki izvršila litografija J. Blasnika nasl., vsebuje na 35 straneh velike oblike 17 pesmi za glas iin klavir. Vsa dela so napisali naši partizanski skladatelji v težkih letih osvobodilnih bojev, čse-prav šteje zbirka skladbe devetih različnih avtorjev, ki so izvršili ta dela v izrednih in zelo različnih življenjskih okoliščinah, predstavlja vendar po svojem splošnem značaju nekaj skupnega in daje prav v tem dosti enotno, dasi istočasno zelo pestro sliko. Vsled omejenih sredstev in vsled aktualne potrebe se poslužujejo nekateri skladatelji namenoma preprostega sloga, čeprav povečini v tem ne pretiravajo. Pri teni pa je treba poudariti, da ta. nameravana preprostost ni v škodo estetski vrednosti posamezne skladbe in. da so pri tem ostale ohranjene svojstvene značilnosti skladatelja, kjer izstopa umetniška osebnost, V posameznih primerih je mogoče trditi celo nasprotno. Naj na prvem mestu omenim tov, Franceta Šturma, junaško žrtev naše narodnoosvobodilne vojne, v katerega spomin izzveni vsa zbirka. Njegova Partizanska romanca (Jože Brejc), je ohranila vse značilnosti njegovega sloga to je našla v soglasnem spoju z besedilom izrazit čustven in estetsko uravnovešen poudarek. Več, toda, zgolj čustvenih izraznih možnosti nudi 'izvajalcu Materi padlega partizana (Tone Kajuh), Karla Pahorja Lirična koračnica (Jože Brejc), posvečena Bkancctu Šturmu, je uspela spojitev partizanskega in osebnega sloga. Pavel šivic, ki je tudi oskrbel spremljavo skladbam Fr. Šturma po skladateljevih osnutkih, je v svojih: Morda (Lado ICunster), Zaplenjeno pismo s fronte (Tone Kajuh) in Zapojte (Marica Trbov-šek) zavesten tvorec specifičnega partizanskega sloga. Dragotina Cvetka Partizanska romanca (Matej Bor) tvori, čeprav na drugačno besedilo, značilen pendant k istoimenski Sturmovi skladbi. Znani partizanski skladatelj Marjan Kozina je zastopan s štirimi solidnimi deli: Pomladna romanca (Korošec), Kovaška (Karel šterbenk). Težak, Grenak je ta čas (Matej Bor) in Našo barako zameta je... (Matej Bor). ii je treba, omeniti tudi Rada Simonitija, ra Krasu (Juš Kozak) in Talcem (Tone :ajuh), ki poudarjata: spevnost glasu m olnosfc zvoka v glasbilu. Bojana Adamiča, Pravo, tovariš! (Tone Seliškar) ki je dal birki naslov, ta Pesem talcev (Tone Karto) sta izraziti deli s čustvenim potidar-om. Po eno delo sta prispevala Janez Ku-aJ- — Slovo partizana (Tone Kajuh) m takso Pimik — Ev teli v spominsko knjigo Mile Klobčič). Avtorji besedil go večtao- Vsled teh značilnosti se zbirka, sama po sebi priporoča v izvedbo glasbenim ljubiteljem kakor tudi poklicnim umetnikom. Tako predstavlja ta zbirka pomemben m značilen historičen dokument, ki kaže. da ni naša osvobodilna,' borba razvijala v našem človeku uničevalnih instinktov, temveč da ga je plemenitila in dvigala v njem vse najboljše. Zato so mogli naši partizanski skladatelji ob največjem, pomanjkanja in v najsilnejših telesnih težavah najti tisto voljo in vztrajnost, M sta jim omogočala razvijati svoje ustvarjalne sile ta Jih spojiti z veličastno idejo naše narodnoosvobodilne borbe. Dr. R. H» Drama Sobota. 17. nov,: ob 20.: MdUere-Vidmar; šola za žene. Sindikalna gledališka sobota. Red SA. Nedelja, 18. nov.: ob 13.: Komejčuk: Misija Mr Perklnsa v deželo boljševfiro«, Izven. Ob 20.: Zupan: Rojstvo v nevihti. Izven. Opera Sobota, 17. nov.: ob 19-30- A. P, Borodin: Knez Igor. Sindikalna gledališka sobota. Red SB. Nedelja, 18. nov.: ob 19,30:. Dvorak: R»-salka. Izven. Ponedeljek, 19. nov.: ob 19-30: B. Smetana: Prodana nevesta. Zaključena predstava za ICNOJ. so koljaši pobili, samo midva sva ®e rešila. In pri Rakeku je ostal tudi Lovka. Tomo je bil sam na svetu. Razžalostil sem se ta sem se vrnil v taborišče. Poročnika _ sem poslal v »trinajsti bataljon« za telefonista.« Tudi pred dvema dnevoma je bil prav tak Z nami je bil komandir Tone. Za njim je stopicala Minka. _ Tenek in visok Tonč se je večkrat obrnil in rekel ženi: »Drugič grem semkaj po srnjaka!« »Gez štirinajst dni, Tonč ... Tedaj bom zopet, obiskala najinega črvička pri babici Dobro bi bilo, jim kaj prinesti, za pod rob. Hudo revščino tolčejo!« t Tomo ju je slišal. Povesil je glavo ta molčal. Pred grebenom so nas čakali beli v zasedi. Nad našimi glavami se jo vsipal svinčeni plaz.. Ni jih bilo veliko, ker nas niso upali pustiti bliže pod cevi. Po tleh smo se valili v dolino. Samo Toma ni bilo. Tonč mi je mežiknil. Spenjala sva se previdno v hrib. Streljanje ni nehalo. Med nizkimi smrekami sva opazila kako se je izza skale dvignil Tomo. Visoko je stegnil desnico z narezano bombo. Potem je odmev eksplozije zamrl v prostranih gozdovih. Proti nama se je obrnil Torno. Rekel je Tonču: »Ti bi ne smel za mano! Ti tipaš...« pa ni 'spravil stavka iz sebe. Nekaj toplega nas je odslej spremljalo. Pozabili smo na utrujenost in glad. Zvečer sva s Tomom ležala v mahu za taboriščem, Oto ognju je pela Minka. Tomo -me je pomeril z velikimi rjavimi očmi. Hotel se me je dotakniti z roko. Nekoliko sem ae gmaisnii.m me je te skuštral. »Dober .fant d!« je rekel »Samo mlad. mlad! Zakaj si prišel v hribe?« »Švabe sem preveč sovražil!« Nepremično mi je gledal v oči »Mogoče so ti ubili starše?« »Niso, samo z doma sem maral bezati in sem se skrival Po tujem mestu K . To zanj ni bil dovolj trden vzrok, zakaj sem prišel v hriba »Pozna se ti, da si mlad. Veš, tudi pravega ognja ti manjka. Doživeti boš moral še kaj težkega, da boš otrdnil kot kamen v sovraštvu...« je rekel % čez čas zaspal kraj mene. Kurirji smo živeli daleč od naših edinte in ljudi. Trije šotori so bili naš dom. V njega smo se zatekali sredi sovražnikovega zaledja. Vsi smo prenašali iste težave.^ zato smo živeli kot ena družina. Težko bi bilo drugemu brez drugega, čeprav se preje ni-Srno nikoli srečali v življenju. Zato smo bili previdni na pohodih. To jutro je šel Per prvi^proti, vasi. Splačal se je k hiši. Opazil je ženo, ki je lovita roko za skednjevimi vrati. »Ante, nikar ne hodi! Jesti jim bomo dali in bodo šli po svoji poti! Ante!« Potem se je roka strgala iz njenega objema. Žena je pograbila golido penečega se mleka in zbežala v sobo. Per jo je prehitri, da ni zapahnila vrat. Zaprosili smo za mleko pa se je žena branila, Tomo je stopil v sobo. Pograbil malega debelinka v zibelki m ga opazovat z izbuljenimi očmi! »Ej, ti si moj Nikola!« Rahlo ga je vščepnil v rdeča Bčeca, d8 DOPISI Prvi mag — prve volitve Na lahno poletavajo snež nke, prve so v letošnjem letu. Človeku se dozdevajo kar nekam prijazne, saj padajo — po dolgih letih trpljenja — prvič na svobodno slovensko zemljo. Nič več nas ni strah teh sneznk. Zdaj so naši fantje doma ter nas snežinke ne vznemirjajo več. A Se nekaj drugega bolj vežnega je. V prvem znaku zime se vrše prve volitve, ki zražajo naše svobodno mišljenje in pie-pri čanje v tem, da lahko zdaj svobodno volimo. Sicer je Se zunanji videz pokazal, kakšen bo potek in rezultat volitev. Visoki mlaji, neštevitai transparent’, okrašena voVSča, izložbe, vse to je dovolj jasno Izražate kako misli ljudstvo, po-ebno delovno ljudstvo, ki je v največji meri pripomoglo do okrast ve naš h mest, trgov to vasi. Tudi v Mengšu se je dekvstvo vsega tega zavedalo. Svoj trg je okrasilo tako okusno, da je, s svojim zunanjim videzom Mengeš na dan volitev dokazal, da je 11. november res naš največ ji praznik. Posebno delovna mladina Mengša je vredna vsega priznanja. Za velik uspeh pri okrasitvi se moramo zahvaliti tudi njej. Kljub temu, da niso mogli to! mladinci in mladinke volti, ker so še premladi, so s svojim delom dokazali, za katerega hočejo delati zdaj in v bodoče. H;še so okrasili tudi tisti redki ljudje, M še zriaj ne morejo doumet', kako drugačni so zdaj' ljudje, ki znajo čuvati pri-dcibtve delovnega ljudstva, za katere smo v štiriletni narodno osvobodilni borbi toliko žrtvoval'. Osamljeni so k"kor hijene v nuščavl in nfhovo rjovenje se Je spremenilo v hlnsvsko zavtjanie oči. Delovno ljudstvo gre svooj pot naprej, da z nečim a too voljo izvrši naloge Osvobodilne fronte. Prvi sneg je Skopnel In skopnele so Zelje opoPc'j@, da b' prilila m oblast, skopnele so vse laži, ki jih je širila v času pred volitvami In skopneli so tud! upi zunanje reakc'je. ki Vdi v zmagovitih volitvah Ljudske fronte v Jugoslaviji naraščajočo moč delovnega ljudstva. Mii delavci v Mengšu se zavedamo zmage 11. novembra. Znali bomo čuvstl prl-dob'tve, ki nam jih je prboril s svojim vodstvom naš največji delavec — tovariš Tito. Z vedrim čelrm, dvignjeno glavo bomo šli naprej po poti, ki smo sl Jo začrtal 11. novembra! » Uršič KuiK — Mengeš Delsvsi tt>va«23 „MstV33w v Grnstapljah s» se psltw števila® udeležili valitev V soboto, na predvečer volitev, se Je vse delavstvo naše tovarne ude’ežilo povorke, na čelu katere je nosila delavka Joža zastavo. Delavci so nosili nehroj transparentov in so neprestano vzkl kali maršalu Titu in'republik1. Med vzkllkaniem so nage mladinke prepevale navdušeno narodne 3n partizanske pesmi. Tovarna je b’la zelo lepo okrašena, saj bo se naši delavci 'n delavke debro zavedali, da bodo drugi d: n sami odločali o svoji bodočnosti. Vsi so se polnoštevilno udeležili voVtev, k' so izpadle v naše popolno zadovoljstvo — našo zmago. Mladenka Joža V*£2a 5cprav je bolna In Se pred sedmo uro Je b lo pred voliščem v Šmarju vse polno ljudi, ki ao nestrpno čakali, da se cdpro vrata in da odd'jo svoj glas za našega maršala Tta. Kljub slabim vremen kim prilikam že prišlo na volišče tudi veliko starejš h žen. Vse navzoče je ganil prizor, ko je neka m adanka pripeljala na volišče svojo popolnoma onemoglo mamo. Vsa bolna 'n revmatična je vztrajala pri tem, da hoče na vdlišče, da veli maršala Tita. Po kor.čan'h volitvah se je naše ljudstvo uvrstilo v povorko, noseč baklje in glasno prepevajoč partizanske pesmi. Razume se, da so se volitve končale z našo popeklo zmago, saj se je ljudstvo zavedalo, da je volilo srečno bodočnost, ko je volilo 1 sto Ljudske fronte in nosilca te liste — maršala Tita. Mladenka Joža XXXX*XXXXX30000D jja volivnl sklad so zbrali delavci in nameščenci Kemične tovarne Ruše pri Mariboru 10-485 din. Dnevi volitev v trboveljski cementarn! in njeni cžcclici Nedelja druge velike zmage nad sovražniki jugoslovanskih narodov je za nami. Kljub temu, da so ie znani glavni obrisi izidov na voliščih, je ljudstvo še vse razgibano in željno pričakuje končnih številk iz domovine. V vseh domovih poslušajo od ure do ure poročila, ki jih prinašajo naše radijske postaje. V torek okrog poldneva pride obvestilo, da bo zvečer proslava naše velike zmage Pripravilo naj se povorke z bakljami. Predsednik strokovne podružnice Žane hiti z organizacijo. Delo ni preveč težavno, saj ljudstvo komaj čaka, da da duška svojemu navdušenju, ki preveva vse že od predpriprav na volitve. Kot je Žanetu in sodelavcem uspelo okrasiti tovarno samo — ki te dni tudi na zunaj kaže. kakšen duh preveva srca ničnih delavcev in nameščencev — in organizirati bakljade in liudske manifestacije v soboto zvečer; toliko bolj si želi, da mu uspe tudi proslava — zmaga ljudstva. Nekateri pomišljajo zaradi vremena, toda večina jim odgovarja: »Slabo vreme nas ni zadržalo v soboto in nas tudi danes ne bo.< Narod želi. da dokaže tisti peščici reakcionarjev, kako se proslavlja zmaga svobodoljubnega ljudstva in s tem za vedno naredi debelo črto čez vse pobožne sanje naši!* sovražnikov. Manifestacija je uspela nad vsako pričakovanje. Po prihodu manifestantov iz okrajev ob cementarni in po govorih treh tovarišev. ki so poudarili velik pomen tega slavja, se je razvila, po Trbovljah povorka, kakršne pri nas do zdaj še ni bilo. V povorki je stopalo več tisoč ljudi iz vseh slojev ljudstva in z rudarsko godbo na čelu. Vse ie prekipevalo od navdušenja, ki se je izražalo v neprestanem vzklikanju mladi republiki, Sovjetski zvezi, maršalu Titu in generailisimu Sla’inu. Glasno je odmevalo petie partizanskih pesmi. Povorka se je razšla pri rudniški restavraciji, kjer so člani pevskega društva »Zar-ja< zapeli nekaj pesmi. Tako so Trbovlje zopet enkrat pokazale, kako je štiriletna borba združila vse naše de’ovno ljudstvo v enotno nerazd-užljivo celoto. Inž. Petrič Alfred. je otrok med smehom pokazal dva bela zoba. »Ali so beli v vasi?« je resno vprašal Per. »Ni jih!« je rekla žena in gledala v tla. »S kom si govorila V skednju?« se ji je Per ostro zazii v oči, »Nikogar ni bilo!« »Skuhaj mleko!« je zahteval Per in odšel stražit pred hišo. Zena je kuhala. Včasih je pogledala v sobo in pri iuhmla. Toma je zibal otroka in mu pravil; »Ej, Nik°la, nekoč sva živela s tvojo materjo daleč, da.eč. Kordon pravimo tistemu kraju. Imeli smo ovce j,, ti j ee na paši igral z Lovkovimi otroci. Sedaj ni nikogar več... Vse so pebili...« Zena je zardela in zopet pobledela. Vživela se je v trpljenje moža, uj je izgubil, najdražje in obupal. Kot iskra je planila v sobo, pograbila otroka in bežala z njim za hišni ogel / »Ante, Ante!« je vpila. *Vmi se, vrni, moj bog, nikogar ni pri nasl Odšli so že odšli!« Za oglctn je nekdo u:trdil. Beli so obkoljevali hišo. Ženi se je pocedila otrokova kri po roki. Bila je topla in mehka kot kapnica. Nekdo Izmed balih je prestrelil otroku roko. S Perom sva stekla po klancu. Toma ni bilo za nama. V svojih rokah je stii/lal okrvavljeno dete. Zdelo se mi je, da je bil njegov krik podoben blaznemu človeku. »Nikola, zopet /o te ubili! Nikolaaa!« Hotel je zbežati pr so ga podrle kroglje. S Perom sva se s težkimi mi limi spenjala v hrib. Ko sva se vračala, nama je sosedov pastir skopali grob za pavedal, vasjo. Sami sl gradimo domove Eno najbolj perečih vprašanj pri nas v Hrastniku je stanovanjsko vprašanje. Posebno pri rudniku je veliko pomanjkanje stanovanj. Ta kriza, ki ie bila vedno velika, se je zdaj še povečala. Iz taborišč in iz voj.ke so se vrnile družine, iti jih je okupator pregnal in jim je treba dati stanovanja. DeSavel * Oatelisti Narodna osvobodilna borba je prinesla v naše življenje velike spremembe in mnogi se še ne zavedajo globokega pomena njenih pridobitev. Gotovo ste že slišali v pogovoru, da ta ali oni zbira znamke, da je filatelist. Tudi marsikoga izmed vas je to zanimalo, loda kaj, ko razmere v predaprilski Jugoslaviji delavcu tega niso dopuščale. Saj to je bilo le za »boljše ljudi«. Zdaj, ko smo dosegli svobodo, imamo to pravico vsi. Zbiranje znamk se lahko vrši na več načinov. Da damo možnost vsem filatelistom in ljubiteljem znamk, da dobe tudi strokovno podlago, smo pričeli izdajati revijo »Novo filatelijo«, ki bo izhajala mesečno ter bo prinašala vedno vse zanimivosti od • doma in iz inozemstva Poleg revije bomo organizirali tudi mednarodni menjalni krožek, v katerem bodo vpisani vsi naročniki naše revije. Ta krožek bo izdajal dvakrat v letu »Kolektor«. to je seznam vseh članov pri nas in drugod. Na podlagi tega seznama boste potem zamenjavali znamke z vsemi državami sveta. S tp zamenjavo bo omogočeno slehernemu filatelistu, da izpopolni svojo zbirko, ne da bi zapravljal denar. Prva številka revije je že izšla, v začetku meseca novembra pa izide 2. in 3. številka, ki bo zelo izpopolnjena. Dolžnost vseh filatelistov je, da naroče revijo in s tem pod-pro naš napreden tisk. Obenem z naročnino je plačana tudi članarina za krožek Revija bo zastopala izključno ljudske interese. Upamo, da bodo vsi zbiratelji znamk širom po Sloveniji radi naročili revijo »Novo filatelijo« in s tem postali tudi naši člani Umestno bi tudi bilo, da se v strokovnih organizacijah ustanovijo filatelistični krožki in da nam o tem poročajo. Naročnina revije in članarine za krožek stane mesečno 10 din in se lahko plačuje mesečno — tako bo omogočeno vsem, da postanejo naši naročniki. Vse tovariše, ki se zanimajo za filatelijo in ki hočejo sodelovati, prosimo, da se obračajo na naslov »Nova filatelija«. Gosposvetska cesta 10. da so partizanu Da se odpravi stanovanjska kriza, so pri rudniku že pričeli graditi več lepih hiš za večje družine. Rudarji in njihove družine s polnim razumevanjem sledijo napredku in pomagajo pri gradnji. Tudi na množičnih .sestankih razpravljajo o tem. Mladina je prva prijela za delo in pomagala pri prevozu zidne opeke. Žene, ki tudi nočejo zaostajati, so sklenile, da bodo prvo nedeljo šle na delo za obnovo. Zavihale so rokave in hajdi, opeka za opeko je preromaia 80 m dolgo pot in zdrsnila iz rok na kup pri stavbišču. Med žene so se uvrstili tudi tovariši iz Gubčeve bdgade. Med veseljem je kup opeke na stavbišču tako narastel, da so je zidarji imeli za cel teden dovolj. Dandanes se delavec dobro zaveda, da gradi stanovanja za sebe in da bo sam uživa] sad svojega dela, zato dela s takim veseljem. Velšt Jernej, Hrastnik. Precej časa je minilo od takrat. Sedaj je jesen legala na zemljo, listje je odpadalo, potoki so glasneje žuboreli m ludje so se v svobodi spominjali padlih. Z Vido sva sedla na kolo. Vso pot svo molčala, Vida je kupila velik šopek krvavo-rdečih krizantem. Zavila sta proti Dolomitom. Po cestah se je razlivalo veliko rumenkastih luž Našel sem vas, kjer so beli ubili Toma Njegov grob je bil kakor velika krtina za grabnom. Vida Toma ni poznala, e se je razjokala na grobu. Meni je bilo, kakor bi moj oče ležal pod zemljo. Slišal sem njegov glas: »Nikola, tudi tebe so ubili! Vem, da si dober dečko, ie pravega ognja ti še vedno manjka! Mogoče boš moral še kaj večjega doživeti.. I Ej, Nikola, tudi tebe so ubili!« Za gričem sva z Vido postala. Sredi sadovnjaka so molile v zrak požgane stene. Nikjer ni bilo velike domačije, kjer Je gospodar izdal Toma. Pa so mi sosedje povedati, da je gospodar hišo pred prihodom naše vojske.zažgal Nato sta z župnikom zbežala. Njegovi otroci in žena so jokali tako gla no. da so prekričali ropotanje voza in kletev go podarja, ki je z bičem priganjal konje. Zelo se jim je mudilo. »In kaj je z najmlajšim otrokom?« sem vprašal. »Ali ne veste? Beli so ga obstrelili in je kmalu umrl.* 1 Slftvend čb RsM Na obisku v porabskih vaseh V najsevernejšem predelu slovenskega ozemlja, ki ga poji reč ca Raba to ki je danes Se v mejah Madžarske, žvj v devetih vaeeh ln v mestu Monoštru okrog osem tiarč rabsklh Slovencev. Ti Slovenci, kt prenašajo težka gospodarska bremena In pomanjkanje, sr' žele — kot še nikdar doslej — k svojim bratom v svobodni Slo ven’ji. O tem prič? jo mnoge njihove spomenice, o tem priča njih zadržanje, kt ga ne nvere spremenit! n'ti napadanje madžarskih nazadnjaških krogov. Navezani na krpe zemlje, gospodarijo rabski Slovenc! po gričevnatem svetu to v dolini ob Rab', In ker so imeli zemlje premalo, bila je v samostanskih rokah cistercijanskega reda, ima zdsj vsak dom koga od svojih v Ameriki. Porabje je dar lo mnogo, premnogo izseljencev. »Morali so ‘ti za kruhom,« pravi gor-njesenlški bajtar. »Za kruhom, ki nam ga bo pod tej zimi še prav hudo primanjkovalo. Poleg tega nimamo ne soli, ne sladkorja, ne vžigalic. In potem 6e najrazličnejše dajatve od pridelka!« Porabske vasi dajejo tudi trem mono-Strsktm tovarnam — tovarni za svilo, kose to tobačni — nad 250 delavcev. Možje in žene dan na dan strežejo strojem, ob večerih in zjutraj pa delajo na perjih to okoli belih domov z značilnimi, stebriča-stimi vežami. Ti delavci zaslužijo zdaj težke tisočake ali kaj, ko pengo (madžarski denar) nma nobene vrednosti; l kg kruha stane 1000 pengov. »Da bi že bij eno! Da bi že prišli k Sloveniji!« — Tako govore kmetje, delavci in žene. Mladina nos titovke, poje slovenske narodne in partizanske pesmi. V Monoštru vis' na steni Titova slika z geslom: Tujega nočemo — svojega ne damo! V Slovenski vesi slovenski letaki, na Gornjem Seniku na šolski sten' rdeča peterokraka zvezda in napis: Hočemo živeti v združeni Sloveni 1d! In potem v Sakalov-eih Ritkarovch, Verici, Stevanovcih, Gornjem Seniku. Otkovcih in Andovcih verna slovenska srca, ki bijejo za svobodo v združeni slovenski domovini. Rabski Slovenci verujejo v lepšo bodočnost, kajti vedo, da so za to žrtvovali svoja življenja junašk' rdečearmejcl, ki zdaj spe po njihovih ogradih in gajih. Oni verujejo v lepšo bodočnost, kajti tud! na njih zemlji je padel to v njih zemlji počiva slovenski partizan, na grobu katerega ee blesti simbol svobode — rdeča peterokraka zvezda ln nap’s: Padel je, da bo domovina svobodno In večno živela. France Sebjaalč —- Monošter . m«BaoBPao(m»xr 1,700.000 ljudi je žrtvivala Jugoslavija za svojo svobodo. Za svojce teh ljudi skrbi Rdeči križ. — Zato podpirajte Rdeči križ! Zdaj gradimo In obnavljam) V letih dtupacije je bila naša parola: sabotaža na vsakem koraku — rušimo! To je bilo geslo vsa štiri leta okupacij* Toda t mnago, ki ;mo jo dosegu, ko smo izgnat, okupatorja in osvobodili domovtoo, smo l to-ča-mo izbrisal besedo »sabotaža« ter jo ' precenili v gesto: gradimo — obnavlja m >t Kajti s tem. da je prevrelo oblast ljudstva, e je spremenil tudi naš odnos do de a. Zal pa to še ni doseženo v toki meri kot to ad nas zahteva današnji ča-. Se so med nami .judje, ki jim beseda sabotaža še vedno zve« i.i v uše ih, to pa predvsem onim, ki se ra časa okupatorja niso u?a’i štorih prav ničesar, kar bi odabilo okupatorja. Vsakdo se mora zavedati, da Utoduje ss-nr.o sebi samemu ln svopnr otrokom, če ela-b. na kakršen koli načir našo novo demokratično državo, če ne dela ali če kvari mi-teriaL Zdaj zavisi od nas sa.v.n da hitro izboljšamo naš gmotni položaj to 'o bo.nc d os =>>:".! z požrtvovalnim dewm. s katerim nc.no obnovili našo porušeno domovino. Res Je, da sedanje gospodarsk- stanje m najboljše, a zavedati se moramo da zdaj ne delamo ' ec za izkvtLAev^no S':podo. Ki je živela na račun delavskih žuljev. Zato, tovariši, po.idnnn na delo za obnovo z veseljem ln brez eod njanja.. da zgradimo novo demokratično Titovo Jueoriavijo. Sluaa Jože. Tako deiaio v Sovjetski zvezi! Visoka šosa za gospodarsko Kdo je udarnik! Rti _@as se še vedno nahajajo ljudje, ki Y resnici še ne vedo in ne razumejo, kaj je udarniško delo in kdo je prav za prav udarnik, Mnogi mislijo, da so udarniki tisti, ki po svojema normalnem delovnem času ali pa na svoj prosti dan, t. j. ob nedeljah opravljajo to ali ono delo. Res je. da se tudi pri takih nadurnih ali pa v svojih prostih dnevih izvršujočih teh ali onih del lahko pojavijo udarniki, kajti pri takih delih se navadno pojavijo nepredvideno razmere in sicer: slaba organizacija nedovoljno in po kakovosti potrebnega orodja, materiala in surovin, fizična nesposobnost itd. Rri lakih dkolnosfih se navadno izkažejo najbolj iznajdljivi in spretni tovariši, kateri so si medsebojno razdelili in organizirati; delo med posamezniki ali _pa med skupinami ter da podlagi tega organizirali medsebojno tekmovanje. Vsled tega bi pri nas tako delo ne smeli oazivati udarniško delo, temveč nadurno ati pa ddbravoljno delo za obnovo. _ Kakor je znano so tudi v naši bratski Sovjetski zvezi po prva svetovni vojni in nato afedeči meščanski vojni belogardistične bande uoičle železniške proge, mostove, tovarne, sodnike itd. za hitro obnovo vsega tega je veliki genij človeštva Lenin poled ogromnega v državnem in politično ekonomskem smislu obnovitvenega dela organiziral sopotnike (ta naziv asobotrdk« izvira od imena dneva sobota, a v poznejših časih. t. j. med domovinsko vojno so preimenovali sofoetni-ke v voskresnike t j. po imenu voskreeenje, po našem nedelja). In teh sobotnikov se je veliki strateg in mislec Lenin poleg ogromnega svojega državnega posla osebno udeleževal in izvrševal v fizičnem smislu najtežja obnovitvena dela, na kar so sledile milijonske množice delavcev, kmetov in napredne inteligence. Vsled tega je potrebno razlikovati delo, katero ima namen odstranjevati ruševine, pripravljati možnost k obnovi tega ali onega objekta, bodisi pri zgradnji stanovanjskih hiš, šol, tovarn, rudnikov, prometnih zvez, mostov itd., kar je sicer neobhodno potrebno za obnovo potrebnih predpripravljainjh del. Vsa ta predpripravljalna dela se lahko vršijo v udarniškem tempu, ako je že v pričetku takih