4. štev. Novo mesto, 25.1'ebniiirja 1910. XXVJ. letnik. DOLENJSR E Izhajajo 10. in 25. vsaccga meseca. Cena jim je a jioštnino vreri za ceJo leto naprej 2 K, za po) lota 1 K. Naroiinina za Nemčijo. Bosno in dru^e evropske države znaša 2 K 50 h. za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema nrednik, naročnino in oznanila tiskarna .T. Krajec nasi, v Novem mestu Gospodarstvo. Pomanjkanje krompirja v Belokrajini. V lielokrajini je danes splošno pomanjkanje krompirja. Povsod se Čujejo tožbe, da ga manjka za jed in za seme. V resnici ga nimajo ljudje za seme. Vzrok tiei v skrajno slabi letini, ki »o jo imeli lansko leto pri krompirju. Susa mesca jimija je pripomogla, da je nastopila krompirjeva plesen (peronospora) s tako silo, da se je krompirjevka na mali popalila. Kjer je krompir Čvrsto rastel, tam je bil čez teden dni suh. Krompir je ostal za-raditega droban, nerazvit in ko je bolezen prišla na go-"fiolje, postal je tudi trn, Vsled poznejše moče »e je krompir začel z nova obrascati in na novo odganjati, ali to mu je vzelo zadnjo moč in zadnjo vrednost za seme. Dejstvo je, da iielokranjci nimajo danes krompirja za seme, ker 8e tak krompir ne more saditi. Ves lanski pridelek se rabi za klajo prašičem, tako da ga tudi za jed zmanjkuje. Opravičena je zaraditega skrb lielokranjcev za semenski krompir, saj daje krompir glavni živež belokranjskemu poljedelcu. lirez krompirja ni živeža ! Na vsak način bo treba letos poskrbeti za drugo seme, kajti lansko seme »a to. Ne le da ni gomolje dosti razvito, je tudi bolno. Premnogo krompirja je pa na novo izkalilo, tako da se to gomolje nima veČ dobrih očij. Iz takega semena ne Moremo dobiti ne dobřili rastlin niti lepega krompirja, ^godi se pa, tudi lahko, da iz slabega krompirja sploh •lič ne izraste, ker nam gomolje ne bo izkalilo. Kaj pa potem? Zato pa opozarjamo vse belokranjske gospodarje, da se pravočasno pobrigajo za semenski krompir. Naročujte ga skupno in po županstvih! Belokrajina potrebuje danes morda do 100 vagonov semenskega krompirja, ce Itoče odvrniti nasledke lanske bolezni in si zagotoviti dobro letino. Opozarjamo pa tudi na to, da bo treba krompir za-naprej pred nastopom take bolezni varovati, kar se bo najlažje zgodilo, ako bodemo krompir skropili slično kakor «kropimo trte proti peronospori, —r— Živinoreja potrebuje skupnega dela. v živinoreji nas čaka se mnogo dela, da pridemo do holjsili vspeliov. Nekaj tega dela mora prevzeti vsak posameznik. Vpeljavanje domače reje, skrbno odbiranje plemenih živali, boljša reja telet, boljše krmljenje v obče, izboljšavanje lilevov itd., vse to je stvar vsakega posameznega živinorejca. Nekaj dela za povzdigo živinoreje je pa takega, da ga ne zmore posameznik, ampak da »e ga moramo skupno lotiti. To velja za dobavo in rejo plemenjakov, naj si bo doma izrejenih ali pa dobljenih iz drugih krajev, nadalje za napravo in vzdrževanje akupnili pašnikov itd. V takih slučajih je treba podpore in za to podporo skupnega dela, skupnega nastopanja. Tukaj ne zmcre posameznik nič, celota pa vse, kar se da sploli doseči. Zato pa treba, da se za take naše potrebe, ki jih imamo v živinoreji, skupno brigamo, skupno potegujemo in da se v ta namen združujemo v živinorejske zadruge. Živinorejske zadruge bi lahko veliko dobrega storile za našo živinorejo. Lahko bi pomagale posameznikom in vsem skupaj. Zato bi se jih moral; povsod oklepati, kjerkoli se ustanove. Živinorejske zadruge imajo pri nas mnogo hvaležnega dela. Treba pa je, da jili živinorejci vsi od kraja podpiramo in izkoriščamo. Pri nas morajo take zadruge skrbeti ne le za povzdigo živinoreje, ampak tudi za napredek nase prasičjereje. ftplob bi morale biti tako osnovane, da bi ustrezale vsem potrebam naše živinoreje. Ne po k a k e m kopitu, ampak po potrebah naše dežele se morajo snovati in gotovo je, da bodo napredovale in pomagale našim gospodarjem, Največ bodo dosegle živinorejske zadruge s pomočjo podpor. Vsaka zadruga razpolaga sicer s svojim premoženjem, ki ga spravi skupaj z deleži, vendar se ravna njeno delo poglavitno tudi po podporah, ki jib dobi od države in dežele. To velja pri nas ravno tako kakor po drugih deželah. Ako delujejo v Švici razne živinorejske zadruge s tako dobrim vspehom, pripisati je to bogatim podporam, ki jih dobe od dežele. Zato pa pričakujemo tudi pri nas mnogo vspeha od zadružnega dela. Skupno delo nam pomaga do podpor, podpore pa do zboljšanja nase živinoreje, —r— ♦ If* Politični pregled. Kranjski deželni zbor. — Iz seje 26. januvarija še omenjamo odpravo klancev na Karlovski cesti. O predloyti poslanca MatjaSiiia glede odprave klancev na Karlovski cesti od Suhorja preko Metlike do deželne meje oh Kolpi predlaga dr. Oražen za upravni odsek: Deželni odbor se pozivne, da proučuje celo zadevo in stori vse potrebne korake ])ri c. kr. minmtrstvii za javna dela, da se odpravijo v predlogu omei^eni klanci. Poslance Košak izvaja: Ker mi je cestna proga državiie ceste .Novo mesto in Metlika in nje stra.ini klanci, po katerih sem v svoji mladosti mnořío let hodil in vozil, znana, usojam si nasvet upravnega odseka visokemu deželneoju zboru in visoki c. kr. dež. vladi za odpravo še obstoječih klancev priporočati. Cesta seje od Novega jnesta do Suhorja prav dobro popravila in uravnala. Od Suhorja do Metlike pa 80 ŠĐ prav hudi klanci, kateri ovirajo promet in so tudi zelo nevarni. Ua se je ])a pričelo popravljanje in preložitev klancev na omenjeni karlovski (iržavni cesti, dovolim si trditi, da sem bil jaz morebiti prvi, ki sem to željo povedal na.semii gospodu deželnemu gîavarj» pl. Šukljetu, ko je bil ta cas državni poslanec, da naj v državnem zboru izposluje, da se jtopravi državna ceata proti Metliki; on si jo to zapisal in v resnici je .še íhío leto iz]ioslovai říti.OíJU jj;](i. za oiipravo najhujšega klanca, tako imenovunefra , Strmeča^ in tako 8C je potem vsako leto jiopravljal klanec /a klancem na tej cesti. Ztlaj pa Se ostanejo ti klanci, za katere se jtrosi, in jaz prav toplo prijtoročain visoki vladi, tla po-9krl)i, da íe letos prične s prcpotreljnini ticloni in 3 preložitvijo mc obstoječih klaucov Suhor — Metlika karlovske državne ceste. Ker s tem bo promet zelo olajšan, nevarnost odprav^ena in dolenjska železnica dobi večji dovoz iz Bele Krajine. Predlog 5o enkrat toplo priporoča poslanec Matja-sič. Dne as. jannvarja je bila ííii. seja. Soglasno je bil B|)rejet jirotest zoper zvišanje tarifov jtižne železnice; l>0!!iv^ja se vlada, da vlada ne dovoli pod nikakimi pogoji zvišanja za bodoča leta. — Istotako je bil sj)rejet že zadnjič omenjeni nujni predlog glede proge Metlika—Xariovec, naj dunajska vlada zahteva Oil ogrske, da se ta drži pogodbe rine 'JH. novbr. 1907 ter progo gradi kot glavno železnico. — Sprejmeta se po dr. Susteršiču predložena zakonska načrta o volivni dolžnosti državni in deželni zbor. — Poslanec Pogačnik je poročal o proračunu deželnih dobrodelnih zavodov. Dr. Oražen in dr. Zajec izražata svoje želje na ])reiired!)e bolnice in bláznice. Dež. odboru se dovoli kredit, da oskrbi načrte za raz.širjanje. — K že sprejetemu zakonu o občinskem redu in o volilnem redu predlaga dež. odbor nekatere nebistvene poprave, ki se odobré, — Pri prošnjah za uvrstitev cest se sprejme resolucija, ki naroča dež. odboru, naj predloži sistematičen pregled o uvrstitvi občinskih v okrajne in okrajnih T deželne ceste. — Zbornica pritrdi, da se naj poplača dolg za zgradbo deželnega gledišča iz 1. 1892, Dovoli se za to potrebna vsota. — Rešenih je bilo mnogo prošeiq, mej temi tudi deželnih dacarjev, katerih eni době pokojnino, drugi pa odpravnino. — Vodne zadeve so bile večinoma rešene v zmislu prošiyikov. Glede vodovodov se bodo izplačevale deželne podpore v isti razmeri, kakor jih podpira država na podlagi odobrenih načrtov. — Proštge: za popravo bo.lnišnične kapele v Ljuliljani — hiralnice v Sp. Idriji — bolnice v Krškem — za zgradbo kapelice v bláznici — zdravstvenega okrožja v líudolťovem, da prevzame deželni zaklad stroške za nagrado zdravnikom — ubogih šolskih sester v Sniihelu za izplačatye zadnje tretjine že dovoljene nagrade — se odstopijo v rešitev deželnemu odboru. O podporah za razširjeiijc bolnico Usmiljenih bratov v Kandiji smo že poročali. — Zdravniki pri-mariji in ordinariji v dež. bolnici so prosili za zvišanje plač. Dr. ŠuSteršič naglasa, da so bile .še le pred enim letom vsem deželnim uslužbencem plače zvišane, ne gre, tla bi zdaj posamni zopet zboljševali, sicer ne jtridemo do konca. Deželni odtjor, kateremu .se zadeva izroči v proučevanje in poročanje v prihodnjem zasedanju, naj to okoliščino uvažuje. — Izkoriščanje vodnih 31] za deželna potljotja se sklene s poseitnim zakonskim načrtom. Poslanci dr. Novak, Solmajer, dr. Eger nasprotujejo predlogu, a dr. Krek, dr. Lampe pojasnijo postavo, ki bi bila v prid deželi in posamnikom; električna centrala ob Savi bo pospešila veliko in manjšo obrt. Vodne sile naj se priznajo kot lastnina dežele, za izkoriščanje vodnih sil naj imajo dežela in občine prednost pred državo in zasebniki. — Prošnje občin Cerklje, Oatež ob Savi in Sv. Križ za odpis trtnou-Šnega posojila se zavrnejo, ker se tu gre za 600.000 K. Proštya občino Litija za uravnavo ]>otoka Reka in Jablanšek se odstopi dež. odboru, ki naj napros idržavno podporo ter pospeši iiravnavo. Dovoli se tutii deželni prispevek za uravuavo Save med Kresnicami in Ponovičami. Dovoli se, da se na Grmu odprodá nekaj parcel za atavbišča in se nakupi gozd za kmetijsko šolo na Grmu, — Dno 31. jan. je bila 23. seja. Znamenita je bila proračunska razprava. Poročevalec dr, Krek je označil v velikih potezah načela, po katerih naj bi se uravnalo deželne potreb-ščine, ki zmi-raj bolj naraščajo. Dežela mora skrbeti za bolnico, ceste, šolstvo, gospodarstvo. . , . Kar je v proračunu postavek za kmetijstvo so produktivne in so tutii mestom v korist, med tem ko so Ljubljani namenjene postavke za kmeta neproduktivne. Vendar jih tudi Ljubljani privoščimo. Iz naše Ljub^aiie bi radi napravili kulturno središče ne samo Kraryake, no samo slovenskega naroda, ampak da bi se vedno, kadar se bodo imenovala jugoslovanska kulturna središča, imenovala tudi Jjjubijana. — Liberalni govorniki se spuščajo bolj v posameznosti. Dr. Triller graja sodno upravo na Kranjskem, ki še preveč netnškutari. Grof Barbo omenja zveze Nemcev z narodno napredno stranko. Gangl želi povišanja učiteljskih plač, in omenja iilrijske potrebe. Dr. Kger zagovarja nemške sodnike in želi več cest na Kočevskem. Poslanci S. L, S. stvarno [jojasnujejo proračun. Poslanec itandelj omenja, da je Kranjska vkljub H,968.000 K dolgov vcntlar le z 9,800.000 K premožoqja še aktivna. Varčuje naj se pri šol- stvu. Čemu na Kraigskem "ž nem.ški gimnaziji. Kočevurjem naj ; da država štipendije, da lahko študirajo v Ljiibljani, — Dr. Lampe pravi, da so drugim deželam godi slabše nego Kranjski. Skoro vse imajo višjo doklade in več dolgov. — Dr. Šušter^ič odgovarja vsem protigovornikom. Z dr. Trillerjem se strinja nidi soiiiščnih razmer in pravi, da morajo biti sodišča nepristranska, tla ljudstvo ne zgubi vanje zaupanja, ki je pa na Kranjskem senitertjo že omajano. Grofu Barbu odgovarja, da je pač morala tutii njegova stranka pritrditi volivni reformi, kajti jasno je, da neznatna manjšina v deželi ne more več vladati ogromne večine. S. L. S. ima zdaj 4 glasove večine v zbornici, a zastopa 93.000 volilcev, na-rodno-napredna stranka le 10,000 in Nctiici le 300 volilcev. Če se Barbo ogreva za dualiatično ustavo, nm kliče, da je njegov konservatizem zastarel, kajti uprav dnalizem bo pripeljal državo do razsula. Prihodnjost naše države je v federalizmu. Naša stranka , jo konservativna le v verskih rečeh, v drugih j)a upošteva ves novodobni razvoj tudi našega ljudstva. Dr. Krek priznava z ozirom j na Barbove besede, da je bila zveza Nemcev z Iil>eralci s stališča svobodomiselnih strank pametna, kajti stranke enotnih svetovnih naziraiy morajo korakati skupaj. Z istega Htal).šča je um^ivo, da so poskušali tudi ljudstvo pridobiti za ta svoja načela. Kdor ^lozna na,še \judstvo, vt^, da s proti klerikalizmom nai>rej priti ne moremo. Ožigosa one svobodomiselce, ki ao imeli zvezo z Nemci, a javno so to tajili in so tega sramovali. S. L. S, s takimi hinavskimi politiki noče imeti ničesar opraviti ne v Ljub^ani in ne na Dunaju. Vizir bodi jasen na va.ši in na naši strani. Nato so začne podrobni razprava. — Poslanec Zabrot ovrže očitanje, da ima proračun preveč agraren značaj. Saj kmet pusti v mestu pri trgovcih, uradih, gostilničarjih veliko denarja. S po-vzdigo kmetijstva, z izboljšano živinorejo, z dobrimi cestami . . , 80 dvigne tudi blagoHtanje mest. — Dr. Lampe omenja z ozirom na postavko o pod[)ira^ju umetnosti, da se pri nas premalo stori. Treba jo povzdigniti čut za umetnost. Ustanovi naj se deželni umetniški svet. Poslanec Hladnik nastopi tudi proti trditvam, češ, da dežela nič ne izda za mosta. Bolnišnice, šolo in drugo, kar izda dežela posredno in neposredno za mesta, znese 74 odstotkov deželnih izdatkov. Najdražji vodovodi: Radolica, Krary, Novo mesto, so se gradili za mesta. Dr. Pegan opozori na zapostavljanje slovenskih pravnih avskultantov. Siirejme se resolucija proti krivičnemu ravnanju a slovenskimi pravnimi pričetniki, mej tem ko se nemškim dajejo podpore in še nagrado za učenje slovenskega jezika. — Liberalni poslanci Gangl, Turk govopí proti poviškn riavka na pivo; Prhavec in tir, Krek zagovarjata ta davek, na kar zbornica sklene povišek od 2 na 4 K. — Dr. Sušteršič nasvetuje, naj se kakor „Dramatičnemu dru.štvu" deželno gledišče dá na razj>olago tudi „Ljutiskcmu odru". — Posl. Lavrenčič nasvetuje, naj se v obrtno-nadaljevalnih šolah jiouk tako uredi, da bo mogoče vajencem se vdeleževati službo božje. Ves jiroračun se na to odobri. — Dr. Šušteršič, tir. Tavčar in baron Schwegel so stavili nujni predlog za nameravano železnice po Kranjskem. Dr. Sušteršič omenja, da je železniški shod začrtal i»otrebno žcIezni.ško omrežje, katero se naj bi čem pi'ej obistinilo. Prispeva naj k temu tudi država. Za projekte je najprej poskrbeti. Dež. odboru naj se dtl 50.000 K kredita. — Posl. Kobi poroča o vodnih silah in električnih centralah, o čemur naj se deželni odbor še naprej pogaja ter svoječasno jioroča zbornici. Sklene se zgraditi za dežolne urade novo poslojtje v Gosposki ulici. — Dr. Lampe poroča radi nakupa gradu in posestva na Bledu. Muhr je stavil previsoko ceno. Deželni odljor se pooblasti, da sme skleniti nakuj) za 600.000 kron, da se tako ohrani blejsko jezero kranjski deželi. — Deželni glavar zaključi zasedanje žoleč, (ia SB proti jeseni snidemo krepki in zdravi. Proračun zal. 19)0 izkazuje skupne potrebščine 4,885.7H6 K, sku]mega pokritja 1,413.576 K, tako da je 3,47U.iilO K primanjkljaja, ki se pokrije s 40 odstotno deželno doklado na neposredne državne davke (1,520.000 K) s 40odstotno tleželno doklatlo na di'žavito vžitnino (480.000 K), z naklatio na )iivo pri izmeri 2 K za colo leto (250.(ř00 Kji, i)ri povišku za 2 K od I. aprila 1900 (180.000 K), skupaj torej 430.000 K. Končni nepokriti i)rimanjkljaj, ki znaša l,042.2ir> K, se pokrije po kreditni oporatiiji, v kolikor bi se ne Itokrii z doslej še ne določenim državnim prispevkom iz naslova izbotjšanja deželnih linanc iz državnih sredstev. (■roč od Oradcal" (icn'iški (leži^liií zImu- je rešil nebroj predmetov in prošenj, Vaàen je [iredlofi o ustanovitvi laškega in slovenskega Vseučilišča, ki naj ju vlada oh jednem osnuje. Predloff so-K'iiBno sprejet. V koroškem doz. ziKirii imajo Slovenci samo dva poslanca, tírafenauerja in lillersdorferju. Olia jiovzdigiijetu neustrašeno glas teptane svoje rojake. „Tajčnacijonalci" so zvarili zakon o dež. kulturnem svetu, v kalerem pa Slovencem zopet ne i>ripoznajo nobene pravice, Grafenauer opozarja Nemce, da inmjo v jezikovno me.šanih deželah n, pr, na Češkem, Moravském, 'J'iroJ,skoni, narodne sckcije, zakaj bi se na Koroškem ne ui)eljalii slovenska sekcija? — Dne in. febr. se je zbralo v ('elovcu obilno slovenskih ^fpanov, zastopnikov jtosojilnic in drugih rodoljubov, ki zahtevajo dva oddelka dež. kulturnega sveta — slovenskega in nemškega, f^er jirotestirajo proti nakani, da bi se z dež, k. svetom iiničila gos[)oiiarska samostojnost koroških Slovencev, I)t-i^.aviii zlioi' se je viairaj sošel. Najvažniši dogodek je jiadec nemškega m i ni sira-rojak a dr. Schreincrja. lîil jo res le izvršitelj neopravičenih zahtev nemških .strank in je s tem mnogo krivic prizadel Slovanom, A „Slov. Enota" se najbrž z odslov-lÍCTjom samo tega ministra ne 1)0 zadovoljila, morali liodo oditi tudi ilohenburger, Wrba, Stiirgkli} oziroma sistem se mora spremeniti, Tega se je nadejati, ker se tudi Poljaki bolj nagih^ejo fi »Enoti", Volili so še dva iiodjíresednika Rusina in Italijana tiko, da so vse večje stranke zastopano v predsedstvu. Poslanec in dunajski žu)>aii Lueger je smrtno zbolel. Na Ogrskem ai je min, predsednik Khucn osnoval novo narodno delavno stranko. Sodi se, da so Mažari s]>rcm0nbo jako pretkano uprizorili, da si ccm bolj utrdijo mažarsko stališče. Novi bai) hrvatski hoće izvesti volilno reformo, ki bo sicer število volivcev pomnožila, a premoč baje izročila pravoslavnim^ katoliški Krvat bo potisnjen v ozadje, — ttosaiiska iisliivii je slovesno razglašena 20. febr, Nil lirškt^m vladajo velike zmešnjave; odločuje vojaška liga. Kralj nima skoro nobeno moči in iiarbrž odst0])i z vso kraljevsko družino. Zato je tudi TnnMja bolj pozorna, utrjuje Solun, in hoče obračuriiti z Grško, Angleški novi |>arlanient je bil febr otvorjen s prestol-nim govorom. Hnsijii se oborožuje na svoji zahodni meji. Xedavno je dospela v Peterburg francoska deputacija, ki je bila navdušeno sprejeta. Pravijo, da se Kraiic.ijii zolo ]>ribližujc Rusiji. l'redsediiik iiem.i restiii^ni dogoilUi tiaiiissl J. F«rniiN, (Eimec.) Minuli HO Že štirje dolgi meseci, odkar je legel France. Oela večnost so se mu zdeli; kako težko je prestajal to brezkončne noči, ne da tii zatisnil očesa; kako neznosno mn je bilo podnevi, ko je bil sam, dočini so drugi delali po jioljih, senoietih, 'ogih. In sedaj že gre na jesen. Listje rumeni po drevju, ptico selivke se ]»osiuvtjajo oil gostoljubnih krajev, strupena slana mori zadnje cvetje. Vsa narava takorekoč umira, iii a sabo rada jem|je slabotne, i»osebno pa jctične ljudi. E, jesensko megleno vreme jih veliko spravil In France je to predobro vedel, večkrat je to že slišal praviti, večkrat videl se uresničiti. In sedaj si to šepetajo ljudje, ki ga obiskiijejo, in to šepetanje, dasi je ne sliši, je vendar razume, velja igemu. In tedaj strc[»eče, se zaittisli, zora ga obide videËega pred sabo, ne daleč, neizogibno smrt. V gotovih hipih, ko ga mučijo bolečine v i)rsih, celo po njej zahrepcni, si jo zaželi kmalu — njo edino rešnico. Pa kako tudi ne? Njegovo telo je le še kost in koža. Na nekaterih delih, na kojih mora večinoma ležati, naredile so se mn skeleče rane. /lato je čemeren, nestrpen, čuden. Zdi se nadležen že sam sebi, koliko bolj še drugimi — Med boleznijo je večkrat jirejemal natlzemsko zdravilo: svete zakramente. Tako je bil pripravljen vsak čas stojtiti pred .sodni stol, oditi v bo(jše življerge, Jn res mu ni bilo treba predolgo čakati tega. Bilo je nekega dne, ko je bil nenavadno dobre volje in zf^voren. Pa tudi slast do jedi je čutil. Zato si ■ je zaželel juhe. A nied časom, ko je Sla skrbna mati po njo, se je vtihojmtila bela žena k njegovi postelji ter podala Francetu smrtni poljub. Ko se jo mati povrnila z juho, ie/al je nepremičen, top bil je irirtev . , , Tugoval jc oče, jokala mati, ihtela nesrečna Barbika, mlajši bratci in sestrico so nèmo zrli ta prizor. Zvon je zapel tužno pesem. France je ležal s sklei^enimi rokami na mrtvaškem odrit. Spredaj jo .staia mala mizica, pogrnjena z belim prtom, na nji dva krožnika z blagoslovljeno vodo, po dve oljčni vejici sta bili na vsakem. Prišel je večer. Prikorakali so fantje, prihitela dekleta, sivolasi možje in sključene ženice so prišli kropit pokojnika. 0])ravivši navadno pobožnost ter pokropivši ga, sedli so ])0 vrsti na klojd v sobi razstav^ene. In začel se je pogovor kakor je navada: o vremenu, o letini in enakem vsakdatçem; najiosled .so jeli govoriti o raiijcem ležečem med njimi. Vsak ga je hvalil, kako dober mladenič je bil, nihče grajal, se nanj jezil . . . Ko so se že pozno pripravili na odhod, so se poslavljali fantje od umriega tovariša. Njegov posebni prijatelj K« je prijel za voščeno mrzlo roko rekoč: ^Z Bogom, prijatelj, ^ Bogom, moj Fratice, na svidenje nad zvezdami 1" Vse je v dno srca ganil ta prizor. Jok je posilil žen.ske, moškim je zaprlo besedo. Vstali 80, voščili lahko noč, in soba se je izpraznila. Drugi dan je bil pogreb. Dekleta so prinesla dva venca, spletla so ju iz brSljana, zimzelena in dntzcga zelenja, cvetic ni bilo več moč dobiti vsled pozno jeseni. Mizar je napravil tovarišu mizarju lepo belo okrašeno krsto. Pogrebci fantje so vzeli prijatelja z mrtva.škcga odra ter ga jioložili vanjo. Duhovnik je pomolil, blagoslovil pokojnika; in krsta se je zakrila, in v srce prodirajoči zamolkli udarci kladiva so zadoneli, ko so zabijali žeblje. Ob njihovih zvokih se je začelo ihtenje, se je čul krčevit jok. Nato so solzni fantje dvignili krsto na ramena, odnesli jo iz žalujoče domače hiše, in mrtvaški sprevod se je začel pomikati proti cerkvi med milotožnini petjem zvonov, s kojim se je družila vroča molitev spremljevalcev za dušo pokojnikovo. Dospěvši v cerkev so opravijo običajni pogrebni obredi, ki se zaključijo z blagoslovom mrliča. In zopet vzamejo pogrebci rakov, in sprevod jo zavije na pokopališče, kjer že zeva črna jama po svoji žrtvi. Svečimik jiomoli zadnje zadušnice, pogrebci spusté krsto v grob. Votlo zadoni, ko vrže duhoven trikrat z lopato prsti na rakev in tako dA znamenje za pokop. In ko za-gnnijo potem težke grude zemlje na krsto, ko zvonovi tužno zabrnijo v linah, ko se zasolzi slednje oko, vse přesune pretresljivi v srce prodirajoči vsklik: „Moj France, moj l'Vancel" Bila je Barbika. Ni so mogla več premagati, preveč je občutila bridko izgubo svojo najslajšo nade, in ko so ji je izvil ta tugejiolni glas iz njenega grla, ta nezadrž^ivl odmev igene nepopisne srčne boli, je omahnila ter padla nezavestna na tla. Priskočile bo žensko, jo vzdignile, močile ji čelo, senca, prsi, in polagoma se je zojiet zavedla. Ko jo prenesó domov, grejo po zdravnika. Napadla jo jo huda mrzlica, začelo so ji je blesti. Zdravnik je spoznal resen položaj bolnice, zmajeval z glavo in priporočil, naj pokličejo du-laovnika. Ko je ta prišel, je deklo ležalo v omedlevici, zato ji je podal le sv. poslednje o^e. Pod večer ae je zopet zavedla, „Umrjem, grem k Francetu!" jc šepnila komaj slišno, komaj razumljivo. Ponoči ji je postajalo bolj in holj slabo in že jiroti jutru je odnesel angelj niirn njeno koprnečo dušo k Bogu, kjer se je s Francetom združila na večno. A njeno dcvi.ško telo so poko-])ali poleg Franceta, in tako sta se združili v grobu dve ljubeči se bitji. In kaj je bilo ])0V0d ali bo{je rečeno vzrok vsemu temu? Trinog alkohol je bil kriv obema prezgodnje smrti. France je bil sicer poSten, vzoren mladenič do zadnjega; in tudi pri vojaškem Eaboru s« ni v|)ijaîiîl, |mč pa so njegovi večinoma pijani tovariSi zagrešili, da se je peljal ž njimi poiioii domov, kjer se je ijono-srećii íq ai nakopal sebi in ravno tako vzglednî izvo^je^ki prezgodnjo smrt. In žal, da nista bila ne prva, ne zadnja! Dopisi. !z Šiijil Jenieja. — Znana je prislovica: „Olovek obrača, Bog [ta obrne." Tako nekako jc [)îscu prîSlo na misel, ko je bral, da iiridc naš kaplan, č. f. Leopold Kolbezen, namesto v Prečno v Miniopeč za administratorja. — V nedeljo, dne 13. febr. sc jo pri popoldanski službi božji ganljivo v kratkih jedrnatih besedah poslovil od verno množice, l'otem pa je prišel imiovit se kot tajnik v izobraževalnem društvu. Nagovoril ga je predsednik Janez Saje. nadmiiteij v pokoju, ter se v svojem in vseh udov tega društva imenu primerno zahvalil za izvrstna predavanja, podpore in naklonjenost tenui dru.stvu. Spregovoril je g. Leoi>oId nekoliko liodriînih besed obilno zbranim riruSt veni kom, na kar so tamburaši, 12 na številu, [irav krepko udariii, in več komadov zaigrali za slovo. Sreûo voščeć gosjwlu v novi službi so se vsi ginjerii ločili. Ihie 15. fcl>r. se jc v sjtremstvi) č. g, župnika in par drugih gospodov od|ie\jal. Z nove sole so posebno otroci še pozdrav^ali odbajajoiiega g. kateheta. Srečno smo do3]»eli v Mirnopeč, ogledali Hi cerkev, ki res upije po prezidavi ... ali bolje po novi naslednici .., stisnili smo si še enkrat roke v slovo želeč gosp. Leopoldu obilnega blagoslova Božjega ter se vrnili proti doma. Mej potjo [la smo privzeli novega č. g. kapelana v svojo sredo, kateremu želimo zadovoljnoat v naši obširni župniji. — V čast Št. Jernejccm se mora priznati, da svoje duhovnike pri sprejemu in slovesu spoštljivo počaste. — Domov prid.ši izvemo, da leži na mrtvaškem odru Franc Homan, posestnik, gostilničar in bivši usnjar, ki je l)0lchai že več časa. Vse je čislalo blagega moža: M. p. v. m.! Uliriia. — V^ gasilnem društvu se je nekaj vnelo. Nastal je razpor. Odborniki so sc uprli načelniku Ivanu Buicu, ki je precej drago zidal društveni dom. Oddal je delo mojstrom, pa vseeno še okoli 1800 iv naračunil vrh plačila. V lyegovem računu se vrste med izdatki „malca" in „likof" zelo pogosto. Kako previdno je Bule zidal gasilni dom, kaže dejstvo, da jo po letu vzel kar vse zidarje od „doma", da so mu mrvo zmetavali. Kako je z neko smreko, kojo je dobil za „doni" prav po ceni, pa jo za-računil prav mastno gasilnemu društvu, to so mu odljorniki že povedali pri občnem /jipru. .Hiniii. — V nedeljo (i, febr. je krajni šolski avet na Mirni izvolil g. Martina Kolenca, gostilničarja na Mirni za predsednika; g. Antona Šolarja iz Trbinea pa za namestnika, C. kr. okrajni šolski svet v Xovem mestu pa jo imenoval istega M. Kolerca za krajncga šolskega nadzornika. — Poročil se je 20. januarja Mirnski organist g. Martin Seher z gspdč. Kati Klatičnik iz èt. Janža v Rožni dolini. Pri poroki ni bilo nič manj kot pet cerkvenikov navzočih. Bilo srečno! — Poročil se je t. m. v Ljubljani v nunski cerkvi g, Anton Kolenec, tovarnar na Mirni, z gospico Marico Fischer iz Gornjegagrada na ištajerskem. Obilo sreče 1 6. Anton Kolenec je bil svoječasno voiJja taniburaSev tukaj.injega izobr. društva. Krško. — Železniški odbori za transverzalko so imeli v petek 18. t. m. tu v prostorih Gregoriča obilno obiskan shod. Dopoldne so je osnoval v smislu sklejm velikega železn. shoda v Ljubljani z dno 24. januarja t. 1. lokalni ždezniški odbor za progo po Kranjskem od Brežic (Krškega) do Žužemberka, Udeležilo se je te seje mnogo interesentov in pa župani skoraj vseh občin ob tej bodoči progi. Po daljši debati, katero je vodil drž. posl. dr. Hočevar kot sklicatelj slioda, je bilo v lokalni železu, odbor omenjene kranjske^ proge izvoljenih 12 članov, in sicer župani : gg. Iv. Vehovec iz Žužemberka, Jos. Ogoreutz iz Uudolfovega, Jos. Zurc iz Kandije, Fr. Novoselc iz ňt. .lerneja, 1j. Bučar iz Kostanjevice, Fr. Kerin iz Sv. Križa, J. Marinček iz Cerkelj, obč, svetovalca Fr. Majzeij iz Belecerkve in dr. Romih iz Kr.škcga, deželna poslanca Fr. Višnikar in grof Margheri, ter drž. poslanec dr. Hočevar. Ta odbor jo potem na predlog g. dr. Romiha izvolil za načelnika in ob enem za delegata v centralni železn. odbor kranjski drž. poslanca dr. Hočevarja, O podrobnostih glede proge same se v tej seji ni še razpravljalo. To in vprašanje financira-nia m izdelavo projektov itd, bo delo izvoljenega odbora, v ka- terem so izkušeni, za kraj vneti marljivi možje, ki bodo gotovo vse storili, kar se bo v dosego železnice in v korist posameznih krajev sploh storiti dalo. Ujtajmo da ta odborné bo spal, ampak sveže in krepko delal, da se vendar konečno uresničijo iskrene želje od sveta zdaj oddaljenih krajev naše lepo Dolenjske jio železnici. Popoldne pa so na shod dosli tudi interesentje iz Spodile Štajerske, Prišli so med drugimi gg. dež. glavarja namestnik dr. Jankovič iz Rogatca, drž. in dež. poslanca dr. Benkovič in dr. Korošec, dr. Barle, notar v Kozjem, g. dekan kozjanske liekanije in mnogo drugih gospodov, ki so že člani takozvanoga slov. odbora, ki se je bil ustanovil dne 8. oktobra litO» v Brežicah. V tej skupni seji, kateri je pretisodoval dr. Hočevar kot načelnik kranjskega lokaln. železn. odbora, se je po dolgi živahni debati, v katero so posegli predvsem gg. dr. Benkovič, dr. Jan-kovič, L. Bučar, F. Itujmr in drngi konečno sklenilo, da preneha vsied sklepov ljubljariskega shoda dosedanji, dne 8. oktobra m. J. ustanovljeni štajersko-kranjski odbor, da se mesto tega postavi, kakor danes dopoldne za kranjsko progo, tudi posebni novi lokalni žel. od!>or za ..štajersko, da dela vsak odbor za se in le za skupne točke ob Savi oba odbora sporazumno, in slednjič da naj bodoča proga prestopi Savo iz Štajersko na Kranjsko na kakem primernem prostoru med Brežicami in Krškem. Izreklo se je tudi pripravljenjc, rezrl pa sloven.ske okraje in zlasti jio Štajerskem ni sprejel merodajnih slovenskih faktorjev v svoj odbor. „Na slovenskih tleh", tako je ob navdušenem ploskanju navzočih klical g. dr. Jankovič, „je iia vendar še in mora biti Slovenec gospodar." Štajerski interesentje so so potem tudi konstituirali v svoj lokalni železn. odbor, v katerem so isti člani, kakor so bili dno 8. oktobra m. 1. v ustanovljenem odboru. Sedaj iia oba odl)ora, le z vnemo in eneržijo na tlelo, ker samo z delom je doseči uspeh, t. j. železnico, ki je tako za Spodnji Štajer kakor za Dolenjsko velikanskega gospodarskega pomena! Iz Soteske. — V nedeljo 13. svečana je imelo tukajšnjo izobraževalno društvo redni občni zbor. V odljor za leto 1910 jo bil izvoljen predsednikom: poslovodja Ivan Vertačnik, podpredsednikom; domači g. žujmik, tajnikom; mladenič Fr. Bukovec, tajn. naniest.; M, Repar, blagajnikom: Tr. Korče, blag, namest.r posestnik Jožof Aš, knjižničarjem: Vid Makovec. — l>ruštvo je imelo okrog 50 članov. Predavanj je bilo IR in sicer je govoril ob ustanovitvi prejšnji g. kaplan topliSki Fr. Kerhne o namenu izobr. društev, J. Mubič o abstinenci, druge govoro pa jo imel Ivan Vrtačnik o gospodarskih stvareh, največ o vinogradništvu in kletarstvu. Poleg toga je bil v društvu vsak torek in petek večerni poduk, katerega jc vodil g. župnik in katerega se jc udeleževalo redno 16 članov, — Za 1. 1910 je priglašenih že 17 predavanj in sicer največ gospodarske vsebine. Sodnižica. — Izobraževalno in pevsko društvo „Glas" je priretiilo jtredpustno nedeljo veseloigro „Rdeči nosovi'' in „pri gospodi". Ako se lahko pohvalno izrazimo o igralcih in o dobro izurjenem pevskem zboru, velja to v jjodvojeni mori o igralkah, ki 80 nastopile v igri „pri gospodi". Čim kraj.ši .so igre, tem lažje jih navadno ljudstvo razume. DiinaJ. Dne tO. februarja je umrl na Dunaju J'>anc Medved, uradnik c, k, zaloge šolskih knjig v 75. letu svoje starosti. l'o-kojnik jo bil rojen Kandijanec iz znane Medvedove hišo ob bivši metliški cesti. V mladosti se je izučil kolarstva pri znani novo-rieški kolaraki tvrdki Kutil; zatem jc služil mnogo let jiri voja-kih-topničarjih; potom je otvoril gostilno v svoji rojstni hiši, a ker mu ondi ni bila sreča posebno mila, podal se je v Gradec in slednjič na Dunaj, kjer je bil po naklonjenosti blagorod. g. deželnega glavarja Franca pl. Šukljeja^ dasi že zelo v letih, sprejet v uradnistvo c. kr. zaloge šol.skih knjig. V tej službi jo preživel svojih zadnjih 15 let, in bi bil v njej .šo dalje vstrajal, da mu ni hudo i)rehlajenje končalo niti življenja. Često so je spominjal svojo mile domovine in najrajšo se pogovarjal o «turom Novem Mestu. N. v m, p.! L átev. ^UVlUii!. Th. DomaČe novice. rciijeiiiin iiiiročiiik(»in, kateri lio 5. štovilkí* niso ali plaĚiili nil i)a liHrořilii jitniovili, nstaviiii« s Številko do-poiiljaiije lista. Ijpniviiistvo. Novoiiiu'iiovuni ]mm)ii)í,uí ňkof dtiiiajski okscolencija (Jr. Nagl je imenovan naslovnini nailSkofom v Tîrus-u. V kratkem 80 presoli na Duntij. K zadnji notici ,,s pošt«"- so nas je iz inerodajne strani opozorilo, da se i»ravilni naslov glasi: „G. Teodor Vidic, c. kr. viSji postni upravitelj" — ,,nadupravnik", kakor smo po- sneli )io drufiih časnikih. Oliisk. ['reč. p. Leitnor, provincijal tisinUjenih bratov ai je dne 18. febr. ogledal v Kandiji novo električno razsvetljavo in Riintt'eiiov aparat. Dne 3. marca pa odpotnje iz Trsta na vizi-tacijo v Sv. deželo, kjer ima red svoje i»olni.šnice. To je že ige-govo 9. potovanje v sveto kraje. 3r>]etitifio tiskarstva obhajal je dne 22. februarja j^osp. Urban Horvat, voditelj tvnike J. Krajoc nasi, v Novem mestu. Vstopil je ay. feb, 18Hó kot tiskarski vajenec v tiskarni ,1. Krajua v Novem mestu, ter se vso vnemo [mprijel učenja. Kasneje delal je v Jjjttbljani in drug'od, ter se po svojej marljivosti do dobra vspopolnil v svoji stroki. Ko je Katoliško tisk. društvo I. 1901 kupilo tiskarno od ^rosp, J. Krajca v Novem mestu, poverilo mu je mesto voditelja celep podjetja. Uslužbenci tvrdke so mu valed tejra, ker j^a zelo čislajo kot dobretra in skrbnejîa ^osjto-darja, napraviîi malo presenečenje. Okrasili so mu pisarno in tiskarske prostore, ter slavijencu zjutraj v zbranih besedah čas-titali k 25 letnici, ter so zahvalili za očetovsko skrb in naklonjenost, katero goji 'm nje. z željo da l)i zdrav na duhu in telesu )ra!!noval tudi svojo '»O letnico. Nato se jim je slavljenec v ffin-jivili bosodah zahvalil za čaatitke, ter jih vzpodbujal k nadaljnemu zvestemu izpolnjevanju njih dolžnosti v prospeii celej^a podjetja. Slavljenec prejel je mno^o častitk kar je dokaz, da je res spo-Stovan in priljubljen pri vseh. Mi niu pa želimo naj tfa Bog ohrani pri zdravju in sreči še mnofo mnogo let! Oseiin« vpsti. Zdravstveni konci])iat dr. Jos. Skočir jo pri-deljeu okrajnemu glavarstvu v Črnomlju. — Dr, Mauring, župnik na Igu, jo na lastno pro.šnjo upokojen. — V Žužeml)erku jo nastavljen Zli kupelaiia g, Rih, Zaje, ker g. Ant. Erjavec rudi bolezni izatojH v začasni pokoj. Nora siniiiiizijii v Novem mestn se bo gradila letošrqo spomlad. l*odrobni načrti in proračuni so že izdelani in se bodo te dni v končno odobrenje predložili naučnému ministerstvu, liil je Í0 skrajni čas, sicer bî seznalo zgoditi kakor s gos pod arsko-sodni j-skim poslo))jem v Kranjski gori ali pa bi se pri merila kaka „navzdoljna vožnja" z dijaki in profesorji vred na obisk v prvo nadstmpjc ali celo v pritličje. Kdo prevzame odgovornost? Nil t nk. gimnaziji je bil uspeh prvega polletja jako ugoden, ker je med dijaki dobilo drugi red le fttí dijakov. Nepovolen uspeh je bil le v 3. in 4. razredu, kjer je tretjina slabo izdelala. IiOVHki Nipomeiiik za jM-esvetlcga cesarja v Išlu bodo postavili lovci v jtroslavo njegove Soletnice, ki bo Ifi, avgusta I!)]0. Poseben odbor, čegar pokrovitelj je nadvojvoda Igrane Sal-vator, nabira prispevke po vsem cesarstvu. Imena darovalcev bodo natisnjena v posebni knjigi, ki se isti dan izroči presvetlemu cesarju. Odbor posluje: Wion I Kilrntnerstrasse 36, kamor se naj pošiljajo prispevki. Prcilaviiiije. — Dne 20. t. ui, jo jíredavul v tukaj.snjem Rok. domu g. dr. jtrof. V. Šarabon o vulkanizmu, Otvoril je serijo predavanj, ki so bodo vršila ob nedeljab v tukajštqem Rok. domu. Predavanje jo bilo znanstveno in zanimivo, i^vcdal nam je g, predavatelj, kakšna je naša zemlja, kako nastanejo vulkani; peljal nas je v duhu Sirom na.ie zemlje in podal slike katastrof, ki so zadele prebivalce vslcd izbruhov različnih ognjenikov. Poslusalci 80 sledili prodavaiýu z vidnim veseljem, — Čndimo pa se, da jo bila udeležba tako pičla 1' Ali res nimamo Dolenjci smisla za kaj znanstvenega, idemenitega? Poglejmo le Gorenjsko in Notranjsko! Kjer je kako predavanje, so dvorane polne; a pri nas? — Tokažimo tudi roi, da nam jo mar izobrazba v vseh strokah! — Prihodnje predavanje je v nedelo 27. t. m. ob 11. uri dop. — Predava P. Pavel Potočnik: „Posledice čitanja slabih knjig." (Naznanite nam ob iiraveni časn, pa bomo radi hodili ])Oslušat takSna zanimiva jiredavanja. Oj>. stavca.) Žfiiiski bolnici v Novem mestn jo deželni zbor v seji 31. januvai'ija za pokritje primanjkljaja pri zgradbi in opromi dovolil 54(.)() K. Meščanska carila bode prezidala staro strelisče ob Krki ter vpeljala stnilne vaje, katerih se bodo lahko proti odškodnini vdeleževali (udi uedništveniki. Obrtne zadeve. Trgovsko-obrtna zbornica v Ljubljani je dne 18. febr. izvolila prisedstvo in sicer za predsednika J. Lenarčiča, za podpredsednika t'a Ivana Kregarja soglasno, ker sta obe stranki enako močni. V isti seji je zbornica dovolila tukajšnji obrtno-na-daljevalni Šoli za trgovski tečaj 100 kron. Nabori lia Dolenjskem. l>oe 1. in 2. marca nabor v Višiýi gori za istoimenskisodni okraj. Dne 4., 5. in 7. marca nabor v Litiji. Dne 15, marca nabor v Radečah. Dne 17. 18. marca nabor v Krskem. Dne 2L marca nabor v Mokronogu. Dne 23, in 29. marca nabor v Kostanjevici. Dne 30., 31. marca in 1. aprila nabor v Rudolfovem. Dne 2. aprila nabor v Žužemberku. Dne 5. aprila nabor v Trebnjem. iJno 7. aprila nabor v Metliki, Dne 9, aprila nabor v Črnomlju. Dne 11. in 12. aprila nabor v Kočevju, Dne 14. in 15, aprila nabor v Ribnici. Dne 1(;. ajirila nabor v Velikih Laščah za istoimenski okraj. Iz seje deielneiïa šolskega sveta. Za nadučitelja v Am-brusu ae imenuje Henrik J^obe, v Velikem Trnu Karol Jiostohar, za učitelja na Reki ao imenuje Tit Grčar, na Studencu Gabr. Grilc, v Veliki Dolini Ivaniiš Valentin, v Šcnčurju_pod Kumom Katarina Miglič. nadučiteli Franc Pire so prestavi iz Htrekljevca v Kncžak, učitelj .Janez Rîglar iz Strug v Semič. V «tirirazrednice se razširijo šolo v Šmarju, na Raki in v Velikih Laščah. Skleno se, da se ustanovi mesto dvorazrednice na Muljavi enorazrednica v Polju, če temu novemu sklepu pritrdi ministrstvo. Andrej llotei'. V nedeljo 20. februarja je preteklo sto let, kar je Tirolski junak Andrej Hofer (rojen 22, novembra 1767,) bil v Mantui ustreljen. Sto let jo od tedaj i>reteklo, a ime Sand-vi'irt-a iz Pasajske doline se sveti v svetovni zgodovini kot sviti« zvezda. Njegovi junaški čini za domovino in njegova sirirt so v svetem ajiominu ne samo za Tirolce, amjiak tudi za po.štenjake in rodoljube vseh narodov občudovanja vredni vzgledi jiožrtvovaine ljubezni do domovine in neomabljive zvestobo do cesarja. Kakor pri Grkih Leonida tako slovi v Avstrijski zgodovini Andrej Hofer, mladini lep vzgled vzornega katoličana in zvestega Avstrijca. Slava takemu junaku blag mu bodi spomin! Društvo ^Pravnik" v IJiiblJani je v XV, zvezku izdalo sedmo knjižico svoje Poljudne (»ravne knjižnice. Kakor njene prednice, tako tudi ta knjiga prinaša predpise, ki so važni vsakomur, namreč: I. Žujianstvom izročena sodna opravila v zapuščinskih in varstvenih stvareh. H. Javne dražbe zemljišč in premičnin, ki so vrše kaj pogosto pri nas. IIL Odstotek za ub()ge pri javnih dražl)ah. Poučna knjižica stane samo 40 h in so dobiva po knjigarnah. Isto drn.štvo izfia že meseca marca 1.1. obširno kiijigo „o nespornem sodstvu", v kateri so vsi predpisi o notarstvu, o zapuščinskih in varstvenih stvareh, o denarju in drugih stvareh, ki 80 hranijo pri sodiščih tor sploh o vsem, kar je s tem v zvezi. Knjiga bo imela čez 600 strani ter bo veljala v jdatno vezana 7 K, prodplačniki pa jo dobe za 5 K 2B h, če ta znesek pošljejo do 15. marca t. 1. naravnost društvu „Pravnik" v Ljubljano.^ . Gospodarske dpobtine.j — '1'rtni les za ki-nio. Zmlet enoletni trtni les (lesni zdrob) je tečna in redilna hrana za živino, ker ima skoraj dvo tretini redilne moči dobrega sena. Da se tudi (iri naa vpelje krmljenje živine z lesnim zdrobom, je c. k. kmetijsko ministerstvo brezplačno postavilo 12 strojev za mletje trtnega lesa, katerih se lahko vinogradniki [iroti majhni odškodnini poslužujejo. Ti stroji ao (»ostavljeni: a) v,Krškem glavarstvu: I. pri graščini grofa Harba na IJobn ](ri 8t. Jiupertu (parna gonilna moč). 2, jiri A. Kovačiču v Krški vasi štev, :-i6, oiičina Cerklje (vodna moč), 3. pri J. Pungerčarju^v K.aduleh št, 19, obč. Bučka (vodna moč), 4. pri J. Kušlanu v Št, Jerneju, občina St. Jernej (vodna moč); — b) v novomeškem glavarstvu: 6. pri kmetijski holi na Grmu (živalska gonilna moč), fi. pri Flor. Zorku v Družinski vasi, obč. Bela cerkev (vodna moč); c) v črnomoljskem glavarstvu: 7. pri A. Rajmarju za^ vinarsko zadrugo v Metliki (žival.ska gonilna moč); 8, pri J. Šušter-šiču v Semiču (živalska gonilna moč), 9, i»r) J. Klobučar v Dobličah (živalska gonilna moč); d) v jpostojnskem glavarstvu: 10. pri .1. Kopatinu v Št, Vidu ]»ri Vipavi (vodna gonilna moč), 11. pri županstvu v Budanjah (živalska gonilna moč), 12. pri L. Deklevi v Hujah, obe. Košana (vodna gonilna moč). Zdaj, ko so je režqa v vinogradih že pričela, opozarjam gos- podarje, da naj ne mečejo trtnei^a rczja (reznitie) stran, ampak naj jo skušajo zmleto pokrmiti. Na ta način prihranijo na drugi krmi in pridelajo večjo množino gnoja, ki je zlasti za vinograde zcio dober. B. Skalický. — Občni zimi- kmetijsko podi-užiiice v Norom mewtii bo v pondeljek dne 28. februarja ob 2, popoludne l običajnim dnevnim redom in z volitvijo novoga odbora. Opozarjamo na to 5c enkrat vse p. n. člane in jih vabimo k obilni udeležbi. Občni zbor se vrSi v dru.itvenem prostoru, v hiái g. Jakšeta v Novem mestu. — Živinorejski in mlekarski tečitj na (írniii, ki se je vršil 22. in 23. t. m., jo bil prav dobro obiskan. Udeležilo se ga je redno 45 osob, 30 gospodarjev in kmetskih mladenčev in 15 kmetskih deklet in gospodinj. Udcložniki so bili iz novomeške okolicc, pa tudi iz drugih krajev Dolenjske, iz Goreirjske in Notranjske. Tečaj je vodil ravnatetj Rohrman. — Kmetijski tečaj v iŠt. Vitin pri Zatičini, ki se priredi 6.. 7. in 8. marca, ima sledeča predavanja na sporedu, V nedeljo 6. marca od 3. do 6, popoludne: Gnoj, gnojenje in pridelovanje krme (ravnatelj RoLrman); v pondeljek 7. marca od 9, do 12. dopoludne: Kmetijsko zadrnžni.Jtvo (tajnik Zadružno zvezo Kralj): od 2, do 5, popoiudne: Živinoreja (g. deželni živinorejski in mlekarski nadzornik Legvart); v torek dne 8. marca od 9. do 12. dopoludne: Gospodinjstvo (dež. živ. in mlek, nadzornik Logvart); od 3, do 5, popoiudne: Sadjarstvo (c. kr, kletarski nadzornik Gombač). Kranjski „cviček" Škoilljiv! Poti tem napisom je prinesla „Sloga" (prej „Sovi Slov. Štajerc"), iist, ki se urejuje in izdaja v Ljubljani, sledečo notico, katero tu dobesedno navajamo, ker nam kaze, kako žalostne nasledke ima lahko nepremišljena in nezmisolna kritika o našem cvičku, kakor jo je bilo citati v „Slov. Narodu", Dotična notica ao glasi: V „Slov, Narodu" je bil obsežen članek, v katerem ae je trdilo, da je kranjsko rudeče vino, ki je zelo ki.slo, nezdravo in povzroča celo raka. Ne vemo, koliko je na tem resnice, sigurno pa smo prepričani, da ne bo pil nikdar več z veseljem cvička, ako si je poskusil na.ša boljša haloška ia ljutomerska, deloma tudi ]>ohorska vina. Ne pojejo zastonj naši rojaki: Vince je prav sladko — teče kakor maslo, — maslo, oj maslo — z dežele Štajerske!" Tako „Sloga" ! To je pri celi tej stvari še dobro, da ne najde nezmiselcn napad na naš cviček po drugih listih nič odmeva in da se nepremišljena kritika v „Slov. Narodu" si)loh obsoja. Siccr so pu vidi, kako hitro in kako radi ae okori,šcajo vinski interesenti in konkurenti takih notic in naj so še tako bedasta! Mešano umetno (gnojilo za vinograde. C, kr. kmetijska družba bo imela odslej v zalogi in bo oddajala svojim udom mešanico umetnih gnojil, ki ima v sebi zajamčeno lO^/o v vodi raz-topne fosforové kisline, 10% žveplenokislega kalija in 4% amonijevega dušika. Tega gnojila se vzame po lOOg na trto in sicer se podkoplje v pozni jeseni ali v zgodnji sijomladi (marca), kakih 20 do 30 cm globoko. To gnojilo je torej zelo bogato lahko raz-topne fosforové kislino in kalija in v splošnem primerno zahtevam, ki jih atavi trta do razmerja in množine redilnih snovi. Cena temu umetnemu gnoju je pri nadrobni oddaji 15 K 60 h za 100 kg z vrečo vred na ^ubljanskem kolodvoru, jiri celem vagonu pa samo 15 K. Ker poraba umetnih gnojil v vinogradih zaraditega slabo napreduje, ker si preprost kmet ne zna sestaviti pravilne zmesi za vinogradniško gnojenje, ae nudi sedaj z nakupom mešanega gno ila za vinograde prav ugodna prilika, da dobimo tudi za vinograde pripravno in ceneno gnojilo. Na ta način se bomo tudi najlaže varovali jired prevaro po brezvestnih trgovcih in iqih agentih. — Spomiftchio delo nu travnikih. Dobro gnojeiqe in vla-čeiije travnikov s travniško brano, to je delo, za katero so travniki zelo hvaležni. Na ta način zatiramo mah in zboljšujemo řnšo, (ia nam dajo ieto za letom boljšo košnje. Po naših travnikih je dosti mahu, katerega moramo trebiti, da ae ruša zboljSa, Vsako leto se mora travnik dobro obdelati z brano, ki poravnava tudi krtine in ki površje zemljo rahlja in odpira. Treba je pa tudi gnojiti: Kdor ni jeseni gnojil, naj pomaga sedaj z umetnim gnojem in gnojnico, da se izboljša letoši^ja koSirja. — Skrbimo îia Oobro deteljno semeî Letos je deteljno aeme nenavadno drago. Seme nem.ške detelje stane po 2 K 40 h kilogram. To bi znalo marsikoga zapečati, da kupuje od pre-kupcev cenejšc seme, ki se prodaja ob tržnih dnevih in aejmovih. Ne storimo tega, ampak glejmo pred vsem na to, da je semo lepo in čiato in če je potem tudi dražje. Na semenu je največ, da imamo pri detelji boljše ali slabše košiqe in ker nam ima dajati lucerna po več let dobre košnje, je toliko nujneje, da skrbimo za najboyše seme in naj nas tudi nekaj več stane. — Umetna gnojila na novomeškem kctlodvorn naj se čimpreje odvzamejo od naročnikov, da zamore kmetijska podružnica izprazniti magacin. Listnica uredništva: G. Vegel Jobaii, Krif Kur. 133 La Salle III. Amerika: J'rejeli Bino 4 K 90 h, plačana je tnrq narnĚiiinfi aa 1. 1909 pojiolnoma in ostane Eft letos 1 K 40 li, pualati imate za 1. 1910 Se 1 K 60 li. Darovi za dijaško kuhiiijo v Novem mestu. (Joapod Iran Velio^ec, žnpaii v Žažímberkn i« nabral Bledfie daMTe: Darovali ho g^.: Gnidovec K, kaplan Žužemberk 40 K; Blažiti, jiosestnik 10 K; Vehovec J., župan 5 K; Dereani, trsruvec 5 K; Zlajpali, nsujar 5 K; Pele Uatilda, Hrib â K; KbaSnik, žiipnik, Hinje 3 Kj Dimnik, kaplan 3; ilr. Konvalinka, Žužemberk a K; Pebaiii Felix, losestnik 3 K; Velioïeu JuHtpina, po-sestuica 3 K ; Gaberšek, žilpni uprav. Šini lel a K ; Erjavn, kaplati, Žiižiiiiberk 2 K; Vrbovec, niíitelj Hinje 2 K; Rllsflel, c. kr. SDiiuik Žužemberk i K ; Ven-cajB, ilavii. iiprftvitelj Žnženiberk 1 K ; Kernc, c. kr, ilavěoi upravitelj Žužemberk 1 K; Cirk, kr. liaTČni asiutetit Žiiiieniberk J K; Zavriinik c, kr. notar Žii-žembtrk 1 K; SotelSek, fniiiui olicijant Žužemberk I K; Tebani Joi., posestnik Žužemberk I K; Pehaiii Franc, poseKtnik Žužemberk 1 K; Vebnveo Alojzij, pi>-eestnik Žužemberk 1 K; Valant Frane, pnaestnik Žužemberk 1 K ; Podboj,' trKoveu Žnžemberk 1 K; ŽnidarSio, upok. «tražmojBter Žužemberk 1 K ; Smerke, iriiocec Žužemberk 1 K; Skerbe, leetar Žužemberk 1 K; «porflr, krimar Hrib 1 K; Koder Marija, Hrib I K; Jaklič Helena, Hrib 1 K; 8kebe Jakob, Hin, d 1 K; TekaTÚiĚ, Prevale 1 K; Vidic, nčiteljiea HlnJe 80 b; Vidmar, posestnik Hinje 60 b; Aubelj, tneflar Žužemberk 60 b; Novak, poBesinlk Ambrus 50 b; Stupica, poseunik Žužemberk 50 b; Škerij, urar Žužemberk 50 li; Nacbtiifall, usnjar 60 b; Skufca Kotija. Žužemberk 60 b; Lavrie, Žužemberk W b; Neimenovan, Žužemberk fiO b; Neimeuovan. Žnžsmberk 40 li; Rebar, Žužemberk 'SOb; Plut, Žužemberk 40 b; SimóiC, organist 40 11; Bibiiar, puseBtnik Hrib 30 h; Perko, iiiiseBtiiik Hrib 30 b; Pa lež, posestnik Hrib 20 b; Blatnik, posestnik Hrib ÏO h; Jergei, posestnik ÏO h; skupaj 118 kron. Naj bi vrlemu k. spmlu županu sledili tudi župani drugib občin! — Dr, Karol Slane. ndv. 100 K; Neimenovan gospod ratli izgubljene stave po g. rtr, Mariiikotu 20 K; 11, Zeviilk, kaplan v Idriji 20 K; Hranilnica na Mirni 10 K; M, Poljak, župnik v Ajdovcu 6 K, - V mestu so darovali za mesec februar; P. n, j^ij. pl. Šuklje, GerdeSiČ po 4 K; A. Paiifler A, PBl! v. Fobrenau, dr. Žit.ek, dr. Vavpotič po 2 K; Afïtiitscb. Aumann, Úižmek of., F. v, Ficbtetiau, Foríek, dr. Hraíovec, E. Ka-stelic, ,ï. Kastelir, Košak, Krajec nasi., MikiiliË, J, Perko, of, Hizzoli, Seiilel, Skalický, âproc, tajnik, A. 3cbift'rcr, Vidje, (inidovec. vik., Splibal, ZTirc,, župan, Žlo^ar. kan,. Rohrman, Kleinenóié, Verbić, dr. Globevnik, Hrska, mž. pa 1 K^ gospa Durini, Eeitz, urar po RO b ; Priatav, d b1. 60 b ; p, n. Dolenc, vodja v p. iz neke poravnave 10 Kj M. Triek, deknn ámBrije lOK; Vrbovee, kaplan 6 Kj Virant, kan, 6 K; Pipan žnpuik v pok, Št Vid 4 K; Fajdifretova Micka v ât. Vidu 20 K; J, Vidergar, župnik v Ht. Vidu 10 K; Hranilnica v Trebnjem 20 K; ,1. Nagode, dekan v Tn bnjem 10 K; Teod OpiU, žel. tiadsiirnik 7 K; neimenovani duhovniki 30 K ; neimenovana Kospa v Trebnjem 2 K; zatiSki samnstan 4 vreće krompirja, iatotoliko ){, B^ižič, trg. v Nnvem mestu. Vsem dobrotnikom srčua bvala! Vodstvo prosi r,lasti la živila, fliol in krompir. Dr. Ciril Ažmati. Oklic. I47j lïvrSitev Ï sklepom c. kr. okrajnega sodišča v Rudotfovem z dne 21. jannarja 1910 A ň77/9, 2, dovoljene prostovoljne dražba v «apuiiiino 6 novembra 1909 umrle Ane Judež Iz Vekega Orehka spadajoče premičnine in zemljišč vi, SL 83 in K4 k. o. ZajfijiVrb in vi, átev. 375 k. o. Brusnice, določi se na dan 9, marca 1910 ob 10. uri dopoldne v Velkem Orehku St. 3 na lici mesta s pristavkom, da se iati prodajo le sa ali nad ceno, navedeno v zapuáúinski razpravi 29. decembra 1909 najboljšim lonudnikora in sicer premičnino proti položbi skupila v roke sodnega pover-enika in aemljišča p ruti Bpuluitvi dražbenih pogojev, med ktere spada določilo, da Be IQo/, cene položi precej pri dražbi v roke poverjenika kot varščino, polovica skupila v 2 mescib po dražbi, ostalo pa v (> meseili z &'>/„ obrestmi, Rudolfovo, 19, februarja 1910. Dr. AHtiii 1'oziiik, c. kr. notarski sodni poverjenik. Prostovoljno gasilno društvo v Krškem ima na prodaj dvokoiesno metianiško (43.3.1J pQ3rÍTra.Xiq.O) loptxro) nova, 14m dolj^a, triiiclna, ki jo zaniorcta postaviti dva moža. (iena po dogovoru, ponudbe naravnost. Lepe vizitke priporoča tiskarna J. Krajec nasi. Rudolfovo. Skoz 20 let seje obnesla diathreiner UCneipp-sladna kava v vsaki družini vedno koi najizvrst-nejši pridavek k bobovi kavi in kot njen nadomestek, kjer je bobova kava vsled njenega razburjajočego vpliva zabranjena. Za otroke ni zdravejše kaznne pijače kot je čist ÎKatbreiner. Otroci aspevajo krasno. Dražbeni oklic. E 7Q7/a J) Ivan SvBtec Loterijske številke. TRST, I a. februarja Ah I ií4 84 GRADEC. If). februarja 'Ah 20 45 76 n Na prodaj enonadstropna ležeča ob cesti proti Sicam, z gospodarskim poslopjem, 2 njivama obsetve 8 mernikov in no^ira skednjem. Več pove lastnik Jožef Honigman v Toplicah Bt. 31 Dolenjsko, 4(;, brivec in vlaHuljar, | Rinlo!íbvo,6rIiivnitrg. i Učenec se Hjirejiiii! takoj vtrjrovino z želczniuo in šjiccerijo. ki je (iovriil vsaj jjudeko Šolo ill j« s*tHr 14 1er. Franc Guštin v Metliki. m.s.] iiiuin lil i Ntne^ii i40-:i 1 istrsKega vina hole in (>riiomladi in leti tek. leta se i)odc posekalo nekaj stotin kubičnih metrov smrekovega lesa, od katerega se bode MT" smrekova lubad "Vfl »a ta način pi-odala, tla knpec deblo siini «lušči in plača, i'ona smrekovi lubadi se bode računala od kubičnega metra smrekovega debla. Ponudbo sprejema (44-5-1) oskrbništvo graščine Ruprčvrh pri Novem mestu. (iospoda Jiikše iii liojms v Novemmestu imata na prodaj prav lepe cep^jenke najboljSih vrst kakor: kriilj(MÍna, beli špiiiijol, silraner, rizling, |»orlnt;iilkH, žiiinctasla crnina in beli biir-giindpe, — f;ena je K za KM» trt. Pri večjetij naroiilu se cena primerno zniza, F.F.9i[licSKoinp.L]ubl]an(i tovarna zarezanih strešnikov — ponudi vsalio poljubno množino : pateni. dvojno zarezani <22 243)1 strešnik-zakrivač apoševno obvezo in priveznim nsHtavkom „eistera Marzola'^ Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami. Naj))reiinjstfiJSe, iiajcfMKíJšť* in najir]K>i(no.iš(( ki-itjo HÍreli N<;4laii,josli. Nil željo iiošljcmo takoj vzorce in (lopis. Ma :: l'>'oil'>j<> ^^ hiš3 v Metlihi. prodaj! v tej hi.ši jfï že muogo let (gostilna, 7 nji so tudi pripravne sobe za ptujco. K hisi pripadajo goajiodarska poslopja in vrt. — Natančneje se izve pri hranilnici in posojilnici T Semiču. POSESTVO velito nad pnlovieo si'nnlii, obstoječe i» hiše, velike hoste, njiv, travnikov, vinograda in sadncija vrta je takoj iz proste roke na prodaj. Na posestvu se lahko redi 5 do 6 slav živino. Natančncja pojasnila da Franc Škul'ca, Vel. Orehek 24, fara Stopiče pri Novem mestu. ohsto- Vdl 11 W ječe iz treh sob, kopalne J sobo, kuhinje, jedilne shrambe in z vsemi pritiklinami se odda s 1. majem v DergančevI hiši v Katidlji. a7-3-2i Hišo jB na pPDdaj na Brodu Lepa mesečna soba I37-5-I) oziroma z zajutrkom in kosilom v lepi vili se ceno odda takoj. Vzameta 3e tndi dva dijaka na stanovanje. Več ae [toizvê v Krajčevi knjigarni. Sprejmem takoj (35-0.11 dečka četrt ure od Novejša mesta, prav na lepem uf^odnem krnju trafiko in z gostilniškim obrtom, tremi sobami, kuhinjo in jedilno shrambo. Zraven se nahaja klet, dva svinjska hleva in kozolec, vrt in dve njivi sedem mernikov i)Osetvc. — Već in cena se izve ravno tam pri lastniku Antonu JerlČUu na Brodu .št. 4. Veliki godbeni automat rttí po])olnoma nepokvarjen, kateri je nov stal aoof) K, jça ceno procia it,. LeniMild Itojuič v Rudolfovem. Automat if^ra koncertne komado in za ples po 10 vinarjev. (36) 14 let staroj^^a, kateri ima vesolje do čevljarske obrti in je poštenih staršev in lepeg-a vedenja. Deček se ob enem tudi lahko izuri v trgovini z usnjem. Dimitrya Stefanovlč. čevljarski mojster v Novem mestu. Vrtnarskega učenca sprejme kmetijska šola na Grmu. 1'ouk traja tri leta. Vrtnarski učenec fiobi iiro-tto hrano, potrebno obleko in obuvalo. Kdor želi stopiti v I»0nk, naj se obrne takoj na ravnateljstvo šole. Nastop službe s I. marcem. ss-a-ii) S t Î S Svoji k svojim! Popolnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za Kanuiin m ohniico rcg. zadruřía z neomejeno zavezo V lastnem domu v Kandiji sprejema hranilne vloj^e od vsacejia> če je njen ud ali ne, ter obrestuje po .7-0-4) na loto brez odbitka rentnega davka, katerefra sama iz svojefia plačuje. Izdajatelj iu SKlužuik Urban Horvat. Oilgovi'Mii itreihiik Anton Žlogar. Tu, ]. Krajec nasi.