VREME Član Zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za gospodarske odnose s tujino, Feri Horvat, v pogovoru posebej za Vestnik Ob koncu tedna bo precej sončno in toplo. Murska Sobota, 11. maja 1989 • Leto XLI • Št. 18 • Cena 3000 din I red 45 leti je k težkih dneh naše revolucionarne in osvobodilne borbe maršal Tito v Drvarju podpisa! Odlok o ustanovitvi oddelka za zaščito naroda (OZNA). Tedaj so začeli delovati organi za notranje zadeve kot enotno organizirana varnostna služba na vsem ozemlju Jugoslavije. Trinajsti maj je praznik organov za notranje zadeve in dan varnosti, torej tudi praznik vseh v sistemu družbene samozaščite delujočih posameznikov in družbenih organov. ogrožanja ljudi, njihovega zdravja ali življenja. Premoženje je najpogosteje ogroženo zaradi požara, tatvine, vloma ali slabega zavarovanja ter tako prihaja do odtujitev ati uničenja. Čeprav pri varstvu ustavne ureditve in varovanju državne meje ni večjih problemov, organi za notranje zadeve tem področjem ves čas namenjajo vso pozornost, tudi zato, da bi se naši ljudje in vsi, ki prihajajo k nam, počutili varno. Varnost je pomembna dobrina. Tega se vedno znova zave- Računalniške tomografije v Soboti ne bo! POMEMBNA DOBRINA Na povabilo Pomurskega zdravstvenega centra so prišli prejšnji teden v Mursko Soboto strokovni delavci republiške zdravstvene skupnosti, Henrik Pušnik^ doktor Martin Toth in Malči Žitnik. Z direktorji tozdov in strokovnimi delavci občinskih zdravstvenih skupnosti so govorili o presežku zaposlenih delavcev ne le v bolnišnici, ampak tudi v zdravstvenih domovih, ki so nastali kot posledica razkoraka med temelji plana zaposlovanja v zdravstvu v Sloveniji ter potrebami, ki so v Pomurju toliko večje zaradi zaostajanja za slovenskim povprečjem, saj je bilo treba zaposliti več ljudi zaradi nove bolnišnice. Po razpravi o problemih v pomurskem zdravstvu in republiški solidarnosti so prišli do sklepa, da bodo še enkrat pregledali sezname zaposlenih ter ugotovili,, katere zaposlitve so v skladu s temelji plana in katere ne. Po usklajevanju so lendavskemu zdravstvenemu domu priznali tri delavce manj, kot so le ti predlagali, ljutomerskemu dva, radgonskemu pet, soboškemu štirinajst in bolnišnici petindvajset manj od predlaganega števila potrebnih zaposlitev. Priznavanje potrebnega števila delavcev je pomembno zato, ker se to upošteva pri izračunu cen storitev, ki jih sedaj po novem določa in odobrava republiška zdravstvena skupnost. Ža druge delavce, za katere niso dobili soglasja, pa se bodo verjetno morali dogovarjati na medobčinski ravni prek svobodne menjave dela, čeprav je že bilo povedano, da tudi priznanih ljutomerska zdravstve- Po uvodnem zapisu o partnerskem mestu Ingolstadt v Zvezni republiki Nemčiji (Evropskost Fran-kensteinovih naslednikov) smo pripravili še serijo zapisov, v katerih bomo spregovorili o naših ljudeh, ki tamkaj živijo in delajo, o podjetjih, ki sodelujejo z nami, društvu Lastovka, slovenskem duhovniku in še o nekaterih drugih temah. Tokrat pišemo o prvi generaciji naših delavcev v avtomobilski tovarni AUDI, med katero je tudi znan inovator (dobitnik 6 avtomobilov in denarnih nagrad) Ivan Kerčmar s Hodoša. str. 15 na skupnost zaradi velikih težav ne bo mogla plačati. Na dnevni red pa so gostje iz Ljubljane postavili tudi aparaturo, računalniško tomografijo. Jasno so povedali, da Zdravstveni svet pri republiški zdravstveni skupnosti ne da soglasja za delovanje aparature v soboški bolnišnici, prav tako se ne strinjajo s predlogom, da bi uradno storitve z njo opravljala mariborska bolnišnica. Njihovi predlogi so bili, da se preseli v mariborsko bolnišnico ali onkološki inštitut v Ljubljano in bi naši bolniki zato imeli določeno prednost. Predsednik soboškega izvršnega sveta pa je predlagal tretjo možnost, da aparaturo prodajo na jugoslovanskem trgu — če nikakor ne bodo dali soglasja. Ta predlog se gostom ni zdel primeren. Majda Horvat 0 pluralizmu in problemih narodnosti Delegacija RK SZDL se je prejšnji teden mudila na dvodnevnem obisku v Pomurju. Prvi dan obiska so se v Murski Soboti sestali s predstavniki madžarske narodnosti, nato pa jih je v Monoštru sprejel generalni sekretar Domovinske ljudske fronte Madžarske Istvan Huszar. Pripadniki madžarske narodnosti so Jožeta Smoleta, Dušana Semoliča, Gezo Bačiča in Milana Medena seznanili s trenutnimi perečimi problemi. Veliko govora je bilo o informiranju. Največ preglavic v zadnjem obdobju povzroča televizijski pretvornik v Lendavi, ki naj bi omogočil dober sprejem programa madžarske televizije, vendar pa je pogosto pokvarjen, poleg tega pa tudi ne zagotavlja dovolj dobrega sprejema. Madžarska narodnost si želi tudi boljše razmere za delo »svojih« informacijskih sredstev. V prvi vrsti gre tu za pridobitev lastne radijske frekvence in za lepšo grafično podobo Nepujsa-ga. Tudi televizijska oddaja Mostovi bi bila lahko veliko boljša, poleg tega pa jih moti, da je ljubljanska televizija samovoljno ukinila eno oddajo na mesec. Madžari v Pomurju v zadnjem VARNOST času tudi veliko razpravljajo o spremembah ustave in s tem povezano z novo vlogo narodnostnih sisov. Njihova želja je, da bi v zadnjem letu veliko pomembnih dogodkov, ki so se hitro vrstili drug za drugim. Začelo se je odkrito razpravljati o preteklosti, Priznanja zaslužnim delavcem Ob letošnjem 13. maju — dnevu varnosti bodo organi za notranje zadeve pripravili proslavo v Moravskih Toplicah. Ob tej priložnosti bo njihov kud pripravil krajši kulturni program, zaslužnim delavcem organov za notranje zadeve in občanom pa bodo podelili priznanja. Organi za notranje zadeve tudi v Pomurju usmerjajo svoje delovanje zlasti na tista področja, ki zaradi teže pojavov izstopajo iz vsakoletnih varnostnih ocen. Pri tem je vsekakor na prvem mestu še vedno neugodna prometna varnost s (prejštevil-nimi žrtvami in veliko materialno škodo. Nismo zadovoljni tudi s stanjem delovne varnosti, saj se pri opravljanju raznih del, predvsem v zasebnem sektorju, mnogi pogosto hudo poškodujejo, žal tudi smrtno. Občasno prihaja tudi do drugih oblik damo, najbolj takrat, ko se počutimo ogrožene, oškodovane ali kako drugače prizadete. Včasih je to res že prepozno, mnogokrat pa tudi ne. Zato tudi sami kaj storimo za večjo varnost: v prometu, tovarni, delavnici, pisarni ali doma v gospodinjstvu, pri uporabi strojev in naprav v kmetijstvu, pri delu v gozdu, pri podiranju in gradnji raznih objektov, pri varovanju pred požarom in drugje. Organi za notranje zadeve kot strokovni organi v sistemu družbene samozaščite poleg operativnih, tudi represivnih nalog, namenjajo posebno pozornost opravljanju mnogih preventivnih dejavnosti. Pogosto opozarjajo na nevarnosti in svetujejo, kako se jim izogniti. Pri tem je vzpostavljeno dokaj dobro sodelovanje z občani na raznih področjih, največ seveda tam, kjer je mogoče hitreje ugotoviti obojestransko zanimanje. Krepitev tega sodelovanja in medsebojne pomoči je tudi najboljša in najkrajša pot k večji varnosti. S tem namenom je tudi Vestnik s svojo rubriko za SLO in DS odpri mnoge možnosti za medsebojno informiranje, za več znanja in večjo osveščenost vseh nas tudi na tem, za mirno delo in varno življenje, pomembnem področju. Ob dnevu varnosti vsem najboljše želje! Lojze ŠPINDLER NAGRAJUJEMO! cinkarna CELJE NAGRAJUJE NAROČNIKE VESTNIKA IN IZŽREBALI »J I BODO DOBI-fVU VSAK PO kVL^uniČKOV ZIDNE BARVE DI-DESEI ZABOJE K/)vi()i Mele 15, RAVA. To so:JVA ŠERUGA, Radovci 63, TINCT. Čestitamo! _____----- DIVA 1WV4 PODOBA MOJEGA SVETA - l VESTNIKA, morda bo v Čimprej postanite naročnik prihodnje sreča obiskala pta imeli poslej več besede pri gospodarskem razvoju, kadrovski politiki in nekaterih drugih vprašanjih, ki so pomembna za razvoj narodnostno mešanih območij- Tudi na pogovorih v Monoštru je bil govor o problemih narodnosti na obeh straneh meje. Slovenska delegacija je madžarske gostitelje povprašala, kako je z načrti za mejni prehod Marti-nje—Gornji Senik. Madžarska stran je ponovno obljubila, da bo sprožila akcijo, ki bo omogočila, da se vendarle preide od besed k dejanjem. Obe strani sta se tudi zavezali, da bosta poskušali skupno urejati probleme, ki nastajajo ob lendavskem televizijskem pretvorniku. Nekako bodo poskušali rešiti tudi probleme, ki se pojavljajo ob izmenjavi različnih skupin oziroma pri obmejnih stikih. Za te skupine naj bi postal dinar spet menjalno sredstvo. V pogovorih je bilo veliko časa odmerjeno tudi položaju v Sloveniji in na Madžarskem. Demokratični procesi na obeh straneh meje imajo veliko skupnih značilnosti. Istvan Huszar je povedal, da je bilo na Madžarskem o letu 1956 in še marsičem drugem. Tako ni več govora o kontrarevoluciji, ampak o ljudski vstaji. Poleg zgodovine pa burijo duhove tudi razprave o novi ustavi, volitvah in uvajanju večstrankarskega sistema. Zakon o strankah, ki naj bi legaliziral stranke (ki dejansko že obstajajo), bo sicer sprejet šele v drugi polovici leta, toda nekatere stranke se že zdaj pripravljajo, da bodo na volitvah nastopile s svojimi kandidati. In kaj je na Madžarskem še novega? Sovjetska vojska se je začela umikati iz Madžarske, podirajo žično ograjo na meji z Avstrijo, nekateri zahtevajo tudi izstop iz Varšavskega pakta. Ob tem pa spremlja demokratizacijo v političnem življenju gospodarska kriza, ki se je kljub različnim ukrepom ne morejo rešiti. Življenski standard je lani padel za 8 odstotkov, letos že za 4 do 5. Inflacija, ki je lani dosegla 17 odstotkov, naj bi bila letos še nekoliko višja. Ob vsem tem pa je želja Madžarov, da se spremembe, ki se dogajajo, opravijo tako, da bo čimmanj pretresljivih dogodkov. Soboti odvzet Sprejeti ukrepi s prvim majem zahtevajo, da se tistim občinam, ki imajo nižjo prispevno stopnjo od slovenskega povprečja, a prejemajo solidarnostna sredstva, le ta toliko znižajo, kolikor je (v deležih) prispevna stopnja nižja od povprečne. Prav to se je zgodilo soboški občini, saj je zdravstvena skupnost pred prazniki dobila z republike obvestilo, da so za 8,5 odstotka zmanjšali akontacijo solidarnostnih sredstev. Povprečna prispevna stop- del solidarnosti nja za republiko je 9,32, soboška pa 8,52. Preostale pomurske občine imajo višjo prispevno stopnjo in zato še naprej prejemajo solidarnostna sredstva. V obrazložitvi je tudi zapisano, da bodo takoj, ko bodo uskladili prispevno stopnjo, tudi soboški občini spet nakazali celo vsoto izračunane solidarnosti. Zato sedaj na hitro pripravljajo vse potrebno za zvišanje prispevne stopnje. mh Silva Edry aktualno doma in po svetu »M - K Osemnajst mesecev naj bi trajalo odstranjevanje bodeče žice na madžarski meji z Avstrijo. To je ostanek naprave, ki so jo postavili pred dobrimi dvajsetimi leti, izpopolnili pa so jo z minskimi polji, opozorilnimi raketami ter z elektriko napetosti 16 voltov, ki sicer ne ubija, pač pa človeka toliko pretrese, da ni več sposoben normalno presojati. Okoli 150 milijonov forintov naj bi ta »berlinski zid« stal takratno Madžarsko. Na sliki: na območju Hegyeshaloma madžarski vojaki odstranjujejo bodečo žico ob meji. Ingolstadtski Okrog 900 članov Socialnodemokratske partije podokrožja Ingolstadt podpira pobudo, da bi na neki način tudi dežele skupnosti Alpe-Jadran vključili v združeno Evropo, kakršna bo nastala po letu 1992. Obenem so mnenja, da uvedba vizumov za Jugoslavijo ne bo rešila problema tako imenovanih azilantov iz naše države v Nemčiji. Naši državljani imajo sploh zelo malo možnosti dobiti nemški azil, ker jih nihče ne preganja. Izkoriščajo le nemške predpise, ki jim omogočajo, da tam dlje časa bivajo in celo nekaj »zaslužijo« brez dela. Zato bi kazalo spremeniti te predpise, ne pa uvesti vizumov. To so med drugim povedali člani delegacije SPD-ja iz Ingol-stadta, ki so bili ob koncu tedna na 4-dnevnem obisku v občini Murska Sobota oziroma Sloveniji kot gostje občinske konference Zveze komunistov. Najprej so se zbrali v hotelu Diana, kjer jim je Franc Kolarič spregovoril o samoupravljanju v Jugoslaviji, naslednji dan je 4-članska uradna delegacija, ki jo je vodil predsednik Werner Possl, obiskala CK ZKS in se pogovarjala s Cirilom Ribičičem, v soboto dopoldne pa se je popolna skupina (bilo jih je 20) spet zbrala v Murski Soboti. Najprej so se podali na ogled tovarne Mura, kjer so se tudi pogovarjali z njenim generalnim direktorjem Božom Kuharičem. RADIKALCI — HVALABOGU NE PRI NAS Ker smo tudi na tej strani pisali o tem, kako so naše oblasti preprečile, da bi bil 35. kongres transnacionalne (italijanske) Radikalne stranke v Jugoslaviji, zapišimo tudi sedaj nekaj vrstic, kako je bilo to potem v Budimpešti. Franco Juri, eden od štirih (jugo)slovenskih delegatov na kongresu, je svoja zapažanja opisal v sobotni prilogi Dela. V prvi vrsti je šlo za to, da vodja radikalcev Guru Pannella koketira s svojimi italijanskimi simpatizerji in nasprotniki. Navzoči iz vzhodnega »bloka« — tudi nekaj znanih imen — so bili zgolj statisti, in to smo bili tudi mi, ker nam niso dovolili, da bi na kongresu orisali svoje videnje problemov. »Zapustil sem kongres pred koncem;« piše Franco Juri iz Kopra, »tokrat res prepričan, da imamo v Jugoslaviji, Sloveniji in Evropi resnejše probleme kot narcisoidno samoopiojevanje radikalnega planeta.« Recimo temu dragocena izkušnja. Čez sedem let vse prav pride Tako pravi pregovor, na katerega bi se smeli spomniti ob nesporazumu, ki je nastal med Budimpešto in Prago. V nekaj vrsticah smo zadevo zabeležili že prejšnji teden. Gre za intervju, ki gaje naredil sodelavec budimpeštanske tv Andras Sugar z nekdanjim prvim sekretarjem češkoslovaške partije Aleksandrom Dubčkom. Dubček v te.n triurnem intervjuju opisuje svoje otroštvo, bivanje v Sovjetski zvezi in potem razmere, kako je postal prvi človek partije v ČSSR. S simpatijami govori o Nikiti Hruščo-vu, čisto drugače pa o Leonidu Brežnjevu in o njegovem dogmatizmu. Uradna Praga je izrazila začudenje nad odločitvijo madžarske televizije. Enak ton pa je tudi razbrati iz praških in bratislavskih časopisov. Avtor intervjuja Andras Sugar je nato objavil v bratislavskem dnevniku v madžarskem jeziku Uj szo, odprto pismo, v katerem je med drugim zapisal, da se v češkoslovaške zadeve nihče ne sme vtikati z mikrofonom, temveč s — tanki. S tem je spomnil na »bratsko pomoč« ob dogodkih na Češkoslovaškem leta 1968. razumejo pa se iz tega tudi dogodki dobro desetletje pred tem na Madžarskem. Tako pač je, čez sedem let vse prav pride ... espedejevci nas podpirajo Le-ta je med drugim povedal, da je Mura dosegla velik razvoj in da je do danes zagotovila delo 6.000 delavcem. To naj bi bila tudi optimalna številka zaposlenih, kar pa ne pomeni, da ne bodo vrata na stežaj odprta za bodoče strokovnjake. Mura dosega 70 odstotkov dohodka z izvozom (izdelkov, znanja in storitev). V kratkem nameravajo odpreti v Združenih državah Amerike podobno firmo, kot je Westmur v ZR Nemčiji, s čifner bi lahko iz L listino o prijateljskem sodelovanju so potrdili dosedanje uspešne stike in se zavezali za nadaljnjo krepitev sodelovanja med SPD Ingolstadt in OK ZKS Murska Sobota. DESET LET ZELEZNE LADY Pred dobrim tednom je »slavila« britanska premierka Margaret Thatcher desetletnico svojega predsednikovanja v vladi. Thatcherjeva je v dolgi zgodovini britanskega parlamentarizma prva ženska-premierka in po letih druga, ki je toliko časa vzdržala na tem položaju. Samo premier Georg Liverpool, ki je bil ministrski predsednik od leta 1812 do 1827, jo je zaenkrat prekosil. Thatcherjevi pripisujejo izredno kritičnost v dvanajsterici evropske skupnosti, kjer je sicer enaka med enakimi, pa vendar... Glede na svojo otoško videnje Evropske skupnosti je Margaret pogost gost sredstev obveščanja na celini. V tej fotomontaži jo je francoska propagandna agencija Publicis »naredila« za nevesto francoskega predsednika republike Mitterranda. »Če bi imela otroka, bi bil to popoln evročlovek?« so se nekoliko zajedljivo vprašali avtorji tega »poročnega« posnetka. No ja. Thatcherjeva jih ima že dovolj čez šestdeset. Ampak, kar zadeva državniške vajeti, je pa baba in pol, kot bi to domače rekli. Zato tudi železna lady. voz še povečali. V pogovoru so se dotaknili tudi sodelovanja s tovarno AUDI v Ingolstadtu. Na ta posel so se resno pripravljali. Žal pa, kot kaže, programa (šivanje prevlek za audi 80) ne bodo prenesli v Mursko Soboto. Po mnenju Mure v ingolstadtski avtomobilski tovarni niso navedli objektivnih razlogov. Se isti dan popoldne pa je delegacijo sprejel predsednik SO Murska Sobota Andrej Gerenčer, zatem pa sta predsednik O K ZKS Murska Sobota, Ferdo Pihlar, in predsednik SPD podo-krožja Ingolstadt, Werner Pbssl, podpisala listino o prijateljskem sodelovanju obeh organizacij. To sodelovanje pa, kot so poudarili na sklepnih pogovorih v nedeljo popoldne, naj ne bi bilo le na politični ravni, temveč bodo spodbujali tudi gospodarske in kulturne stike ter še posebej sodelovanje med mladimi obeh mest. Eden od konkretnih rezultatov tega obiska pa bo, kot kaže, naročilo Pomurskemu tisku za tiskanje volilnega oziroma propagandnega gradiva za volilno okrožje Ingolstadt. V kratkem se bo v Ingolstadt podala tudi delegacija Bolnišnice M. Sobota, da bi se dogovorila o sodelovanju s tamkajšnjim kliničnim centrom. Sicer pa so obisk gostov iz partnerskega mesta in razvoj sodelovanja ocenili kot dokaj uspešen ter se zavzeli za poglobitev vezi. JOŽE GRAJ Bonn skoraj zadovoljen Kot je prejšnji teden izjavil novi zahodnonemški notranji minister Schauble, se je število prosilcev za politično zatočišče v ZRN iz Jugoslavije v aprilu zmanjšalo za 34 odstotkov — bilo jih je 963, dočim jih je bilo decembra lani in naslednje mesece med 2700 do 3000 mesečno, marca pa celo 11.235. Nemška stran meni, da je to rezultat dogovorov med Bonnom in Beogradom, iz obzirnosti pa seveda ne pove, koliko potencialnim azilantom v Jugoslaviji so v zadnjem času odvzeli potne liste. Novi vladni glasnik, minister Klein, pa je tudi kar naravnost povedal, da se bo Kohlov kabinet odpovedal uvedbi vizumov, če bo azilantov še manj. Žogica je torej spet na naši strani. Velike goljufije s subvencijami Pred tremi tedni smo na tej strani, v rubriki V žarišču dogodkov, govorili o primerjavah glede pridelave hrane v Evropski gospodarski skupnosti in pri nas. Pri tem smo omenili, da so dale države ES za regresiranje hrane lani 35 tisoč milijard lir. Londonski International business week pa trdi, da bo ta znesek letos 27,5 milijarde dolarjev. Na prvi pogled bi ob tej številki lahko trdili, kako države ES skrbijo za to, da dobijo pridelovalci hrane tolikšne denarje za kritje svojih stroškov, kar po drugi strani tudi porabniku omogoča, da predstavlja hrana zmeren odstotek v njegovem mesečnem proračunu. Toda smetano pobirajo pri tem — kot trdi omenjeni časopis — goljufi in ne pridelovalci hrane. Ti so »proučili« sistem ugotavljanja in izplačevanja subvencij ter nastavili svojo skledo. Med Irsko in Severno Irsko goljufajo tako, da vozijo živino v nekakšnem krogu: na enem mejnem prehodu jo uvozijo, na drugem jo odpeljejo spet čez mejo, potem pa postopek ponavljajo in pri vsakem prehodu ugotavljajo težo živine ter vsoto, ki jo bodo od države dobili kot regres. Podobno je na irski meji z žiti. Ko je britanska vlada pred nedavnim poostrila kontrolo, so ugotovili, da je neki tovornjak kar petdesetkrat peljal čez mejo eno in isto pšenico. Delajo, pa to že več kot dve leti. Ugotovili so tudi, da so kupci živine, ki so živinorejcu sicer regres plačali, z vsakim ponovnim prevozom čez mejo zaslužili po glavi živine od 100 do 170 dolarjev. V Franciji delajo drugače. Proizvajalci mleka režejo kravam ušesa, kar je dokaz, da sojih poklali in hkrati »potrdilo« za izplačilo subvencije za meso. Toda te iste krave še naprej molzejo in mlekarji dobivajo subvencijo za vsak liter prodanega mleka. Seveda lahko te krave na koncu prodajo za zakol in si tako »zaslužijo« regres še enkrat. Lani so odkrili italijansko prevozniško firmo, ki je kupovala maslo za izvoz (namenjen Turčiji) po znižani ceni, v resnici pa so ga prodajali v Italiji po štirikrat višji ceni. Prodali so več kot 965 ton, preden so jih odkrili. Tudi Grki s pridom izkoriščajo subvencije, celo tisti, ki se ne ukvarjajo s kmetovanjem, dobivajo subvencije: oljke, ki končajo v okrasnih loncih na vrtovih, se uvrščajo na seznam za'subvencije. V Miinchnu so pri nekem izvozniku mesa ugotovili, da je že od leta 1981 napačno deklariral težo pošiljk mesa, v Hamburgu pa so že zaprli nekoga, ki je pošiljkam mesa dodajal —- pesek. Na nemškem carinskem institutu trdijo, da so takšne goljufije — predvsem pri mesu — možne samo zato, ker se nadzorni organi zadovoljijo samo s tem, da je hrana v lepi embalaži in da se teža ujema s papirji. Sodeč po ocenah poberejo najrazličnejši goljufi 4,5 do 6 milijard dolarjev letno. »Goljufije so posledica neučinkovite administracije Evropske skupnosti,« pravi Peter Ludlow s Centra za evropske politične študije v Bruslju. Ludlow in mnogi drugi verjamejo, da se bodo te goljufije razbrstele posebej še po letu 1992, ko bo imela dvanajsterica enoten trg. Države članice same so odogo-vorne, da takšne sleparije odkrivajo. Ker pa ta denar ne gre naravnost iz državnega proračuna, toliko lažje zatisnejo oči pred goljufijami s subvencijami. Nekateri predlagajo, da bi sistem izplačevanja subvencij spremenili tako, da bi denar dobivali izključno kmetovalci, spet drugi predlagajo, da naj bi za vsako dokazano goljufijo odklonili plačilo iz sredstev ES. Nemški kancler in španski predsednik vlade sta predlagala ustanovitev posebne policije ES, nekaj podobnega ameriški FBI. Junija se bodo v Madridu srečali predsedniki vlad držav ES in za britansko premierko Thatcherjevo trdijo, da utegne na tem srečanju na račun sleparij s subvencijami povedati kaj neprijetnega in ostrega. PRVIH STO DNI MOLKA Ante Markovič je slovenskim gospodarstvenikom na sestanku v Radencih povedal, da njegova vlada ni naredila nikakršnega protiinflacijskega programa in ga verjetno tudi ne namerava. Njegova izjava pa je bila kot olje na ogenj razgrete javnosti, ki jo vznemirja vsakdanja rast cen. Časopisni in podobni komentarji so vrgli prvo senco na s simpatijami sprejeti sloves novega premiera in tako se je, kot se spodobi za demokratično družbo, končal molk v prvih stotih dneh nove vlade. Če je to opažanje pravilno, se izpolnjuje napoved, ki smo jo izrekli na začetku Markovičevega mandata: Ko smo sprejeli filozofijo njegovega projekta, smo opozorili, da je nedoločnost glede načina zniževanja inflacije njegova Ahilova peta. Premier je v Radencih popolnoma jasno dejal, da Je ves njegov program dolgoročne stabilizacije jugoslovanskega gospodarstva usmerjen tudi k zniževanju inflacije, zato ni potrebe po sprejemanju in propagiranju posebnih protiinflacijskih dokumentov, ki so doslej ostajali le mrtve črke na papirju. Odpravljanje inflacije je po njegovih besedah le zniževanje temperature, ne pa zdravljenje bolezni. Zatem je naštel vrsto ukrepov, s katerimi skuša njegova vlada trajno ozdraviti bolezen. Markovič ima na neki točki nedvomno prav: vsi naši protiinflacijski programi so sramotno propadli. Spomnite se samo dni, ko je bil sredi leta 1982 ob ideološkem prepričevanju o dolgoročnem programu slprejet ppseben protiinflacijski program. Živo se spominjamo-celo številk. Letno stopnjo rasti cen naj bi postopno zniževali s čarobno številko 5: od 25 odstotkov v letu 1982 do 10 odstotkov konec leta 1985. Gibanje cen pa ie bilo že med mandatom vlade Milke Planinc popolnoma drugačno: od 30-od-stotne rasti v letu 1982 se je povečalo do 75-odstotne leta 1985. j in- Ne bi se spuščali v razloge za to in v vprašanje, kakšno vlogo so pri tem odigrali politikantski interesi slepljenja delovnih ljudi pred partijskimi kongresi in kadrovskimi spremebami, zaradi Cesarje bila prekinjena pozitivna smer tega prilagajanja. Mikuličeva vlada je na teh temeljih nastopila s programirano inflacijo. Svojim željam je prilagajala obrestne mere in dinarski tečaj in vstopila v še večjo inflacijo. Konec leta 1987 je sprejela nov protiinflacijski program, ki pa se je pravzaprav spremenil v inflacijskega in Markoviču zapustil vec kot 250-odstotno inflaci- jo z žarišči, ki rast cen potiskajo do 500 ali 1000 odstotkov, pač odvisno od metodologije, po kateri jo izračunavate (zagrebški ekonomist Marijan Korošic že govori o 1500-odstotni inflaciji). Med Mikuličevim mandatom je propadel tudi protiinflacijski program o »samo« 119 odstotni rasti cen s tremi sidri in tremi sprostitvami, ki ga je potrdil globus VZHODNI BERLIN - Dnevnik Neues Deutschland ugotavlja, da Romunija izvaja pravilno politiko, gospodarske in politične razmere v tej državi pa so trdne. List očita zahodnim množičnim občilom, da neresnično in tendenciozno pišejo o razmerah v Romuniji, ki je pred kratkim vrnila ves zunanji dolg, kar »nadvse pozitivno vpliva na položaj v državi in na njene prebivalce.« ŽENEVA — Število Judov, ki so se aprila izselili iz Sovjetske zveze, je največje v zadnjih desetih letih: odšlo jih je 4129. Od začetka leta je Sovjetsko zvezo zapustilo 12.864 Judov. MOSKVA — Prvi sekretar kijevske partijske organizacije G. Revenko je na tiskovni konferenci dejal, da so se pojavili neki novi problemi na območju, ki je vsaj petnajst kilometrov oddaljeno od Černobila. Dejal je tudi, da razmere še ne omogočajo povsem varnega življenja. NEW YORK — Od prejšnjega tedna so ZDA povezane prek Guama na Pacifiku z Japonsko s 4.463 kilometrov dolgim komunikacijskim kablom iz optičnih vlaken. Nova zveza je stala 700 milijonov dolarjev in naj bi predstavljala alternativo satelitskim prenosom, ki sicer veljajo za tehnologijo prihodnosti. HALBENREIN - V tem obmejnem mestecu v Avstriji so prejšnji teden na protestnem zborovanju zahtevali, naj deželne oblasti ukrenejo vse potrebno, da na odlagališče pri njihovem kraju ne bodo več dovažali posebnih odpadkov iz vse Avstrije in menda tudi iz ZR Nemčije, ki jih tukaj kurijo. Prebivalstvo je vznemirila trditev dunajskega časopisa Profil, da utegne dim s tega odlagališča povzročiti rakasta obolenja. TOKIO — Japonska razpolaga s 100 milijardami dolarjev vrednosti tujega denarja. Na drugem mestu je ZR Nemčija s 60, na tretjem ZDA s 50,4 in Velika Britanija s 44,3 milijarde dolarjev. TEHERAN — V šestih iranskih mestih so obesili 18 tihotapcev, ker so pretihotapili več kot 3 tisoč kilogramov mamil. RIM — Ugrabiteljem je uspelo dobiti 3 milijone dolarjev, in to od italijanskega industrijalca Giuseppa Zan-nonija. Pred šestimi meseci so mu ugrabili ženo. PARIZ — V glavnem mestu otoka Korzika. Ajacciu, je prišlo do demonstracij. Okoli 20 tisoC Korzičanov je zahtevalo, da francoska vlada pristane na to, da bodo na otoku v šolah poučevali v njihovi govorici, ki spada med italijanska narečja. Korzičanov je okoli 200.000. Vsi ti pritiinflacijski programi z bolj ali manj natančnimi številkami so propadli preprosto zato, ker so izhajali iz ideoloških sindromov realnega socializma o možnosti načrtovanja in računanju številk, katerim naj bi prilagodili življenje, ne da bi spremenili možnosti gospodarskega sistema za njihovo uresničevanje. Inflacija ie tržni pojav, zato bi jo morali zdraviti s tržnimi sredstvi. Na trgu pa ne morete nikoli vnaprej določiti cene. Če bi bilo to mogoče, ga sploh ne bi potrebovali. Trg je samo toplomer, ki kaže temperaturo, bolni se ne bi smeli jeziti nanj. v žarišču dogodkov Markovič, ki pravi, da temperaturi posveča manj pozornosti, več pa zdravljenju bolezni, ima do te točke prav. Tu pa se ujame v past svoje zdravstvene primere. Bolniku je treba zniževati temperaturo, da bi lahko preživel do začetka delovanja pravil zdravil proti bolezni. Tudi če ekonomsko-medicinske primerjave niso vedno popolnoma točne, bi moral Markovič za zniževanje temperature bolj upoštevati dosežke in izkušnje tako imenovane ma-krogospodarske politike. Ob tem se lahko spomnimo, da je ta kadrovski vidik zanemaril tudi pri sestavljanju svoje vlade. Markovič seveda niti z boljšim makrogospodarskim projektom ne bi mogel javnosti potolažiti s podatki o tem, do kdaj bo zmanjšal inflacijo in za koliko. Tudi Jeffrey Sachs, čudežni otrok s Harvarda, tega ni vedel natančno, ko je bolivijsko inflacijo zmanjševal z 20.000 na 6 odstotkov. Vedel pa je. da je za odpravljanje hiperinflacije potreben šok v denarni in davčni politiki, s katerim bi dobil čas za pravo zdravljenje z v svet odprtim in doma dereguliranim trgom, kar je bjstvo Markovičeve koncepcije. Ce premier pri zniževanju inflacije ne bo prikazal hitrejših rezultatov, bo naletel na politične udarce tistih, ki v sedanjem sistemu, ne da bi ga hoteli spremeniti, najbolj potiskajo vanjo. (po Delu) STRAN 2 VESTNIK, 11. MAJ 1989 JOŽE SMOLE MED POMURSKIMI AKTIVISTI SZDL Občani se bodo odločili za najboljši Dolgo pričakovani obisk predsednika RK SZDL Slovenije Jožeta Smoleta v Pomurju je vzbudil precejšnjo pozornost. Na povabilo pomurskega medobčinskega sveta SZDL se je v polni dvorani gasilskega doma v Murski Soboti pogovarjal z aktivisti frontne organizacije iz vseh štirih pomurskih občin o aktualnih družbenopolitičnih razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji. Vprašanja političnega pluralizma živo zanimajo tudi ljudi v Pomurju. To je pokazala večurna razprava; med gosti je bil tudi podpredsednik RK SZDL Geza Bačič. Dileme — pluralizem da ali ne — ni bilo v nobeni razpravi, enotno mnenje udeležencev pa je bilo, da gre za proces nujne demokratizacije naše družbe, ki bo pomenil tudi sprostitev ustvarjalni-henergij, konkurenčnost idej in ustvarjalno kritiko. Ob tem so se navzoči vprašali, kakšne možnosti imata lahko ta pluralizem v sedanjih razmerah v SFRJ in naša republika kot nekakšna dolina miru. Predsednik slovenske SZDL Jože Smole je bil v odgovoru optimist. »Politični pluralizem v SZDL se ni začel z ustanavlja-njemzvez, ampak obstaja, znotraj naše organizacije že leta in leta, saj imamo različne poglede in razprave. Z ustanavljanjem teh zvez pa je dobil pluralizem novo kakovost. Zato je treba dovoliti, da vse te zveze normalno dihajo in delujejo, kar bo terjalo prenovo SZDL. Po mojem pa je bistvena zadeva, kakšni bodo programi, ker je pluralizem za nas spodbuden, če se pojavljajo različni programi in njihova konkurenca. Takrat se bodo občani odločili za tisti program, ki jim bo ponudil največ možnosti za reševanje družbenih problemov.« Po njegovem mnenju je imela Zveza komunistov v jugoslovanskem prostoru predolgo monopolno pozicijo. »Povsod mora biti konkurenca idej, da bi zmagala najboljša med njimi. Pri uvajanju nove oblike političnega pluralizma bi si morali vsi prizadevati, da ne bi prišlo do politi-kanstva in manipuliranja z ljudmi. Zato moramo pravočasno zagotoviti pravila za poštene medsebojne odnose, brez kakršnih koli etiketiranj. Ključna točka bodo priprave na volitve prihodnje leto, ki morajo biti tajne in neposredne na vseh ravneh.« Mnogo vprašanj pa se je razumljivo vrtelo okrog SZDL in njene vloge. Samokritično je bilo ugotovljeno, da vedno nismo niti izkoristili možnosti, ki jih je ta organizacija dajala, npr. z dokumentom SZDL danes in sekcijami. Na to je opozoril tudi Jože Smole. »Kar zadeva naše notranje probleme, je RK SZDL pred nekaj leti kot prva opozorila na problem inflacije, ki je bila takrat le še 55-odstotna. Na žalost nas takrat niso razumeli dejavniki v Sloveniji, da ne govorim o federaciji. Nekateri so se iz nas celo norčevali, ko smo rekli: Smrt inflaciji, svoboda razvoju! Izdelali smo tudi naš program za omejevanje inflacije, ki pa ni bil program sprejet niti v republiških gospodarskih krogih niti pri izvršilnih organih. Danes pa dokazujemo, da smo imeli prav! Šele s prihodom novega zveznega izvršnega sveta na čelu z Antejem Markovičem se je začelo resno delati. Če bo imela njegova ekipa dovolj poguma, da izpelje to, kar si je zastavila v programski deklaraciji, potem mislim, da smo, kljub vsem notranjim težavam, na dobri poti, da se bo gospodarstvo začelo popravljati.« Za Kosovo pa je dejal, da se zadeve ne morejo reševati z logiko izrednih ukrepov in razmer, ampak le po normalni demokratični poti. Seveda so v razpravi načeli še vrsto drugih odprtih vprašanj, ker so za vedno minili časi, da je nekaj enkrat za vselej dano. To so izzivi, ki ljudi zanimajo in želijo pri njih sodelovati. Torej gre za resnično aktualna vprašanja, h katerim se bo treba še vračati. Glede procesa proti četverici pa je poudaril, da bodo z zahtevo predsedstva SR Slovenije o pomilostitvi nadaljevali. »Mi ne moremo dovoliti, da bi se znotraj Jugoslavije znašli v neenakopravnem položaju. Če si je Slobodan Miloševič dovolil ultima- tivno zahtevati, da mora biti zvezni sekretar za notranje zadeve iz Srbije in je predsedstvo SFRJ na to pristalo, potem tudi mi zahtevamo, da se spoštuje mnenje državnega predsedstva Slovenije. Toda, če odbor, ki ga vodi Igor Bavčar, poziva zaradi sodnega procesa k vrsti oblik državljanske nepokorščine, obstaja velika nevarnost za objektivno ustvarjanje izrednih razmer v Sloveniji, na kar nekateri v Jugoslaviji komaj čakajo. Zato je v teh razmerah bistveno vprašanje, ali bomo v Sloveniji zagotavljali normalne razmere in naprej gradili demokracijo ali pa bomo podlegli nekim čustvom, ki imajo lahko zelo težke posledice! Ne moremo seveda pristati na logiko, da bomo ene zakone spoštovali, druge pa ne. Nespoštovanje pravnega reda vodi le k nadaljnji destabilizaciji Jugoslavije,« je opozoril Jože Smole. Na koncu je še pripomnil, da bo v Jugoslaviji vendarle zmagal demokratični koncept, ker drugače ni izhoda za vso državo. Pri tem pa bo potrebnih zelo veliko prizadevanj, da se nekatere osnovne stvari, ki danes obremenjujejo mednacionalne odnose pri nas, čimprej razčisti- jo. MILAN JERŠE Denar naj prispeva vse gospodarstvo Na pobudo občinskega izvršnega sveta so v Murski Soboti ustanovili sklad za pridobivanje novih proizvodnih programov in delovnih mest. Glavna naloga tega sklada je pospeševanje produktivnega zaposlovanja v občini oziroma zmanjševanje števila nezaposlene mladine. Doslej je k podpisu samoupravnega sporazuma d ustanovitvi, financiranju in delovanju sklada pristopilo 30 organizacij združenega dela, kar je 65-odstotna udeležba oziroma 75 odstotkov ustvarjenega dohodka v soboški občini. Vedeti je treba, da podpisniki samoupravnega sporazuma vsako leto po zaključnem računu namenijo en odstotek sredstev od ustvarjenega dohodka. Prednost pri dodelitvi posojila imajo podpisniki samoupravnega sporazuma in tisti investitorji, ki na novo zaposlijo najmanj 30 oseb. Sredstva sklada so strogo namenska, in sicer za odpiranje novih delovnih mest in tehnološke posodobitve. Ustanovna skupščina sklada je bila šele 22. decembra lani, toda kljub kratkemu času so organizacije združenega dela doslej nakazale v sklad čez milijardo dinarjev, ki so ga namenile za gradnjo hotela v Moravskih Toplicah. Sicer pa je predračunska vrednost celotne naložbe v hotel nekaj čez 73,6 milijarde dinarjev, pri čemer mora soboško gospodarstvo prispevati 10 odstotkov predračunske vrednosti iz lastnih sredstev. To znaša okrog 7,4 milijarde dinarjev; od tega naj bi v občin- skem skladu zbrali 3 milijarde, od neposrednega združevanja Mure 2 milijardi, SGP Pomurje milijarda, dodatno združevanje po predlogu občinskega izvršnega sveta pa 1,4 milijarde dinarjev. Zaradi finančnih in subjektivnih težav vsi podpisniki samoupravnega sporazuma še niso poravnali svojih obveznosti po zaključnem računu za leto 1987, kar velja deloma tudi za lanskoletne obveznosti nekaterih soboških delovnih organizacij. Prav zaradi tega je izvršilni odbor sklada ponovno pozval vse podpisnice, da svoje obveznosti čimprej poravnajo, kar so v razpravi potrdili tudi delegati občinskih skupščinskih zborov. Člani izvršilnega odbora sklada so bili kritični in nezadovoljni nad delom gospodarstva, ki sploh ni podprlo ustanovitve sklada. Zato so na seji zbora združenega dela sprejeli sklep, s katerim so obvezali vse delovne organizacije soboškega gospodarstva, da združijo sredstva, ne glede na to, če so samoupravni sporazum podpisale ali ne. Prepočasen razvoj občinskega gospodarstva in naraščajoče število iskalcev zaposlitve v zadnjih letih terjata iskanje novih poti za reševanje tega problema. Se posebno zato, ker v izvršilnem odboru sklada menijo, da so vse organizacije združenega dela v gospodarstvu dolžne združevati sredstva v ta namen. To je navsezadnje skrb za' širši razvoj sobo- ške občine. Milan Jerše S SKUPŠČINSKEGA ZASEDANJA V SOBOŠKI OBČINI Čeprav časovno nekoliko odmaknjeno, je popraznično majsko zasedanje zborov soboške občinske skupščine minilo v znamenju razprave o gospodarskih ter gibanju skupne in splošne porabe v občini v lanskem letu. Značilnost tokratnega zasedanja so bile tudi težave s sklepčnostjo, saj je prišlo na sejo premalo delegatov zbora krajevnih skupnosti, da bi lahko polnopravno odločali, zato so sejo tega zbora odločili, v dokaj okrnjeni sestavi pa sta z delom nadaljevala zbor združenega dela in družbenopolitični zbor. Ugotovitev, da z nekaterimi gibanji v soboški občini v lanskem letu ne morejo biti zadovoljni, ni nova, še posebej pa zbuja skrb gibanje obsega industrijske proizvodnje. Ce je bila ta v letu 1987 še v rahlem porastu, se je lani zmanjšala za 6 odstotkov, nadaljnje zniževanje pa je tudi v letošnjih prvih treh mesecih. Ta podatek sicer ne daje realne slike, saj je količinsko manjša proizvodnja tudi posledica prehoda na zahtevnejše izdelek v nekaterih organizacijah združenega dela, dejstvo pa je, da so ponekod mo- Zaustaviti neugodna gibanja rali proizvodnjo zmanjševati tudi na račun manjšega povpraševanja na domačem tržišču. Prav iz teh razlogov se je združeno delo v večji meri usmerilo v izvoz, ki je bil v primerjavi z letom prej večji kar za 20 odstotkov. Brez izgub v soboški občini tudi v lanskem letu ni šlo, a se je izguba nominalno zmanjšala za 20 odstotkov, zmanjšalo pa se' je tudi število organizacij združenega dela, ki so poslovale z rdečimi številkami. Finančni rezultati po zaključnih računih so sicer nekoliko ugodnejši kot za leto 1987, saj se je v sestavi delitve dohodka povečal delež sredstev, ki jih je gospodarstvo namenilo za akumulacijo, vendar predvsem na račun osebnih dohodkov. Ce bi slednji dosegli vsaj raven republiškega povprečja, bi marsikje ostali brez akumulacije in bi se srečevali celo z izgubami. Zmanjšal se je tudi delež sredstev za skupno in splošno porabo, vendar se gospodarstvo s tem ni razbremenilo, saj se je močno povečal delež drugih obveznosti iz dohodka. Veliko obremenitev za gospodarstvo predstavljajo predvsem obveznosti za sise materialne proizvodnje, saj so morali, denimo v soboški Muri, plačevati celo prispevke za tiste dejavnosti, ki jih sploh ne uporabljajo po besedah glavnega direktorja Boža Kuhariča pa so morali lani za to plačati približno toliko, kot sta znašala dva povprečna mesečna osebna dohodka vseh zaposlenih v Muri. Razbremenjevanje gospodarstva je tako ostalo zgolj parola, zaradi najrazličnejših obveznosti in obremenitev ostaja gospodarstvu vse manj denarja, s tem pa se zmanjšuje tudi njegova likvidnostna sposobnost. Obveznosti do obresti predstavljajo eno največjih obremenitev in marsikje so morali za obresti dati več kot za osebne dohodke. In če se bodo takšna neugodna gibanja še nadaljevala, bo lahko ogrožen nadaljnji gospodarski razvoj soboške občine. L. Kovač Za več načrtnosti pri organiziranju prireditev Nekaj pomembnih dogodkov iz naše preteklosti je že za nami, do konca leta pa so v slovenskem merilu predvidene le še tri večje prireditve. Le-te so povezane z 200-letnico francoske revolucije, 50-letnico zborovanja Kmečke zveze v Celju in 300-le-tnico izdaje Slave vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja. Ob tem pa ne smemo pozabiti tudi na 40-Ietnico ustanovitve prvih delavskih svetov pri nas in Vlak bratstva in enotnosti 89, ki bo letošnjo jesen popeljal slovenske družine v SR Srbijo. Usmeritev RK SZDL je jasna: potrebno je več načrtnosti in racionalnosti pri organiziranju raznih prireditev, zlasti pomembnih dogodkov iz zgodovine. V prvi vrsti je potrebno več usklajevanja med nosilci in izvajalci prireditev in manifestacij. Tega se dobro zavedajo tudi v koordinacijskem odboru za proslave pri OK SZDL v Murski Soboti, ki se zavzema za kar najbolj varčno trošenje denarja za razne proslave. Teh bo letos manj kot prejšnja leta. Ko so sprejemali program prireditev in proslav v letu 1989, se niso mogli izogniti pikri pripombi, da nekatere družbene organizacije in društva, ki organizirajo prireditve, že nekaj časa s tem ne seznanjajo omenjeni koordinacijski odbor, zato je marsikdaj težko uskladiti vse datume. Sicer pa preglejmo nekaj pomembnejših prireditev in proslav v soboški občini, ki so jih do določenega roka prijavili organizatorji oziroma nosilci. Tako bo že 25. maja ob dnevu mladosti in krajevnem prazniku KS Park v Murski Soboti tradicionalna prireditev za celotno mesto. 15. junija bo v počastitev 70-letnice priključitve Prekmurja k Jugoslaviji revija upokojenskih pevskih zborov Pomurja in severovzhodne Slovenije, od 22. do 25. junija bo festival sladoleda, 27. junija pa bo okrogla miza ob dnevu samoupravljalcev. Turistično društvo Murska Sobota bo 22. julija poskrbelo za odmevno prireditev Srečanje ob bazenu, med avgustovskimi prireditvami pa velja omeniti Dimekov memorial s spustom po reki Muri, ki bo 27. 8. V tem času pa bo potekala tudi zvezna mladinska delovna akcija Goričko 89. Več prireditev in proslav pa bo tudi v drugi polovici leta. Med njimi je treba omeniti pregledno razstavo prevratnega obdobja 1918—1920 v Prekmurju, ki jo pripravlja Kulturni center Miško Kranjec. Ta bo že julija organiziral razstavo bavarskih umetnikov, oktobra pa že uveljavljeni bienale male plastike. Ob 29. novembru — dnevu republike bo osrednja proslava mestnega značaja, kar velja tudi za 22. december — dan JLA in druge priložnostne slovesnosti. Milan Jerše HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA PANONKA MURSKA SOBOTA Na podlagi Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi sklada solidarnega varčevanja, oblikovanju in uporabi sredstev za kreditiranje stanovanjske gradnje kmetov in delavcev in sklepa 28. seje odbora sklada z dne 24. 4. 1989 RAZPISUJE X. NATEČAJ za razdeljevanje posojil za stanovanjsko gradnjo, nakup in obnovo ter notranjo ureditev stanovanj in infrastrukturo v letu 1989 Natečaja se lahko udeležijo člani sklada solidarnega varčevanja, ki izpolnjujejo pogoje po Samoupravnem sporazumu o ustanovitvi sklada solidarnega varčevanja, oblikovanju in uporabi sredstev za kreditiranje stanovanjske gradnje kmetov in delavcev in ki so poravnali svoje obveznosti do tega razpisa. Vsi drugi člani pridobijo pravico natečaja po dveh letih članstva. Prednost pridobitve posojila imajo tisti člani, ki ga še niso dobili. II. Razpisana vsota za razdelitev posojil v letu 1989 znaša: — za združene kmete in delavce }782,027.000,— rKRATKO - ZANIMIVO - INFORMATIVNO-. ljubljanska banka Ptrnurska banka Murska Sobota [ • Jutri 12. maia, bo v Moravskih toplicah seja kolegija Ljubljanske banke - združene banke. Zbrali se bodo torej predsedniki poslovodnih odborov posamezmh temeljnih bank iz Ljubljanske banke iz vse Jugoslavije. Med drug'"? bodo'51%^ vali organiziranost bank po novem zakonu o bankah, predvidena pa je tudi predstavitev naložbe (hotel A kategor.je) v Moravskih Toplicah. Za našo pokrajino je to '^dno pomembno saj bo po predstavitvi sklenjen dogovor o bančnem JPredvidoma se ga bodo združena sredstva za gradnjo tega o J . k d celotne bodo na tak način zbrala sredstva v višini 20 odstotkov od celotne predračunske vrednosti objekta. • Izvršilni odbor Poniurske banjrejejt^ moupravni sporazum o zdruzev J način bo izločenih sredstva za SAP Kosovo za leto 19»v. približno 70 milijonov dinarjev. Morda še ne veste: nlačate blago ali storitev v viši- Trenutno lahko z enim čekom’P . t fudj v tujih bankah, ni 500.000 din. Takšen znesek (limit) je 3 milijo- Dovoljeno negativno stanje na tekoče višine priliva sred- ne dinarjev, seveda pa je to stanje odvisno od P štev na vaš račun v zadnjih treh meseci • tekoCem računu let- • Doslej je banka obresti vsake tri no. Verjetno ste ze opazili, da zdaj p P J mesece. ie 18,5 % mesečno • Obrestna mera na vloge na vpogled je in (70% revalorizacijske stopnje). 0 ustavnem položaju in prenovi . seJ’ predsedstva medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Pomurje, ki je bila v Lendavi, so se dogovorili o vrsti aktualnih vprašanj. Najprej je bil govor o usmeritvah za razpravo o osnutku dopolnil k ustavi SR. Slovenije. Zadržali so se predvsem pri tistem delu ustavnih dopolnil, kjer je opredeljen družbenoekonomski položaj, posebej delavcev. Menili so, da se mora sindikat do teh vprašanj opredeljevati zelo tankočutno. V omenjenih ustavnih dopolnilih je tre-h°vem mnenju bolje opredeliti položaj sindikata oziroma odnos drugih do te delavske organizacije kot predlagateljice zakonov in drugih predpisov. Na ta način želijo zagotoviti enakopravnejše mesto sindikata pri odločanju o pomembnih zadevah v skupščinskem sistemu. Nato so se zadržali pri gradivu republiških sindikatov za kadrovsko preno-vo Zveze sindikatov. Gre predvsem za kriterije, merila, volilne postopke, ki morajo biti dovolj demokratični, pri čemer želijo uveljaviti neposredne in tajne volitve. Menili so, da mandatov vodilnih sindikalnih delavcev, ki so se izkazali s svojim dosedanjim delom, ne bi omejevali. Zato pa bi v sleherni osnovni organizaciji morali sproti preverjati učinkovitost njihovega delovanja. K tej oceni naj bi pritegnili širše sindikalno članstvo. Glede izhodišč za razpravo o sindikalni članarini pa so se seznanili z dvema predlogoma. Po enem bi osnovnim organizacijam sindikata ostalo 45 odstotkov zbranega denarja, po drugem pa bi ta sredstva namenili v sklad solidarnosti za razne pomoči ali druge aktivnosti sindikata. O tem se bodo dokončno odločili v bazi. Na koncu so se dogovorili, da bo letna seja MS ZSS za Pomurje 17. maja v Murski Soboti, kjer bodo pregledali dosedanje delo in sprejeli usmeritve za nadaljnje akcije. M. Jerše III. Prosilci morajo 15 dni po objavi tega natečaja v VESTNIKU dostaviti Hranilno-kreditni službi Panonka Murska Sobota naslednjo dokumentacijo: — prošnjo na obrazcu H KS, — predračun del, kupoprodajno pogodbo, drugo — gradbeno dovoljenje — izkaz kreditne sposobnosti (združeni kmetje — višina kratkoročnih obveznosti pri KZ PANONKA, združeni delavci — višina kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti). IV. Posojilo se bo odobravalo v smislu 13. in 18. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi sklada solidarnega varčevanja ter prednostnih pogojev za dodelitev posojila. V. Odbor sklada je glede na razpoložljiva sredstva določil največ: za združene kmete in delavce: 1. za novogradnjo do 2. za nakup stanovanja do 3. za adaptacijo in drugo do din 10,000.000,— din 10,000.000,— din 7,000.000,— VI. Posojilojemalec najema posojilo po 1% realni obrestni meri, ki se spreminja skladno s sklepom o višini obrestnih mer. Med porabo in odplačevanjem posojila HKS Panonka revalorizira posojilo na podlagi zakona in na način, kot je določen z vsakokrat veljavnim sklepom o višini obrestnih mer zbora deleaa-tov HKS. u Počitniška skupnost občine Gornja Radgona potrebuje za počitniški dom Lovrečiča—Umag od 10. 6. do 30. 8. 1989 KUHARICO — namestnico glavne kuharice z večletno prakso (lahko tudi upokojenka). Prijave pošljite na P. S. Gor. Radgona, Partizanska cesta do 30. 5. 1989. Informacije po tel. (069) 74-058 ali (069) 74-470. VII. Končni sklep o odobritvi posojila bo posredovan vsem udeležencem X. natečaja. Vlil. Vse potrebne informacije dobite pri strokovni službi Hranilno-kreditne službe Panonka Murska Sobota. Predsednik odbora sklada Štefan Majcen, I. r. VESTNIK, 11. MAJ 1989 STRAN 3 Svoboda postavljanja neprijetnih vprašanj (za dosje: sozd ABC Pomurka, DO Agroservis) Naslovni izrek je prva od petih svobod prof. I Iricha, ki naj bi bile osnovni pogoj za popoln razvoj ustvarjalnega dela in ustvarjalnih moči. Naslednje štiri se glasijo: — Svoboda občasno stori tudi kakšno napako. — Svoboda osvoboditi se neustvarjalnih del oz. takih, ki ne vodijo k ustvarjalnosti. — Svoboda osvoboditi se duševnega pritiska. — Svoboda imeti drugačno mišljenje. Projekt je dosegel svoj smisel Primerjalni podatki za obdobje 1986—1988 nam skozi štiri osnovne kazalnike uspešnosti pokažejo takle izid uvajanja IPOK-a (kompleksnega sistema integriranja, planiranja, oblikovanja in krmiljenja proizvodnje) v soboškem Agroser-visu: I. stopnja zaposlenosti delavcev je bila leta 1986 41-odstotna, leta 1988 79-odstotna, torej je napredek 38-odstoten; 2. časovna stopnja je bila leta 1986 79-odstotna, leta 1988 pa 98,5-odstotna, torej je napredek 19,5-odstoten; 3. stopnja izdelavnosti je leta 1986 znašala 66 odstotkov, leta 1988 78,5 odstotka, kar pomeni 12,5-odstotni napredek; 4. stopnja poteka dela je leta 1986 znašala 0,21 odstotka, leta 1988 pa 10,8 odstotka, kar pomeni 10,6-odstotni napredek. Skupna stopnja povečanja temeljnih kazalnikov uspešnosti tako pride 80,6 odstotka. Povečanje prostih zmogljivosti v navedenem obdobju (od 1986 do 30. junija 1988) je zneslo 34.839 ur na leto; z drugimi besedami Na ta način je bilo ob sodelovanju 68 sodelavcev postavljenih v j ospredje 313 problemov, s katerimi se zaposleni srečujejo pri vsako-: dnevnem delu. Da bi jim prišli do živega, je 23 sodelujočih predložilo , 44 možnih rešitev. V projektni skupini je sodelovalo 16 sodelavcev in i delavski svet kot organ samoupravljanja, kar je 70 odstotkov vseh vabljenih. Zastavili so si 144 nalog, od tega je bilo uspešno izpelja-I nih 49, torej je znašala stopnja izdelavnosti 34 odstotkov. Izdelali so nove kartoteke za spremljanje razmer v skladiščih in dispozicije materiala v obratu proizvodnje in izdelave, oblikovali in strukturirali sistem dela montaže vrat za TAM 80 X, vodstvenim sestavom, družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom pa je projektna skupina za IPOK posredovala v razpravo in odločitev tudi dve vmesni poročili in predlog za nadaljevanje projekta. Skupina je spodbujala inovativno dejavnost in pri tem tvorno sodelovala. Omembe vredna je kabina za traktor Tomo Vinkovič, dalo pa bi se še naštevati. — za toliko bi mogli več izdelati, kot smo v letu 1986. Sklep: projekt je dosegel svoj smisel. Razširil je proste zmogljivosti podjetja z istim številom delavcev in enakimi izdelovalnimi sredstvi. Primerjava med ustvarjenimi in porabljenimi vrednostmi da očitno rentabilnost zadevnega kompleksnega sistema. Dokopati se do pregleda med stvarnimi stroški Temeljni namen IPOK-a: urediti organizacijo izdelave in servisnih dejavnosti po metodah organiziranja Refe, torej po metodah splošno priznanega in ta čas hajvečjega svetovnega združenja za študij dela, časa in organizacijo proizvodnje s sedežem v Darmstadtu ter inštituti po ZR Nemčiji in nekaterih razvitih evropskih državah. Refa je prva zasnovala organiziranje podjetij na temeljih logistike in kibernetike, prav tako pa v izdelavne procese implementira najnovejše izsledke psihologije, ergonomije, antro-pometrije in drugih ved. Po njenih organizacijskih načelih se danes ravna večina nemških gospodarskih enot in sistemov, med njimi Philips, Bosch, Siemens, Mercedes Benz in drugi. V tem smislu naj bi tudi v Agroservisu uredili razpečevanje, proizvodnjo, kadrovske in finančne službe, razvoj, nabavo, izdelavo, službo kakovosti izdelave posameznih delov, montažo in odpremo. Zavoljo stihije in neupoštevanja gospodarnosti postopnih korakov pri optimiranju in strukturiranju obratov, proizvodnje, izdelave in servisov so namreč izgubili Občina Lenart v Slovenskih goricah praznuje te dni 34. občinski praznik; točneje je bil praznik 9. maja, vendar je osrednja slovesnost danes, 11. maja. Letos sicer ni nobene večje otvoritve (izjema je Klemosova delovna hala), vendar je v Lenartu na vsakem koraku čutiti, da delajo, da gredo naprej. Predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Lenart Franc MEN-CIGAR je odgovoril na nekaj aktualnih vprašanj. inovacije pregled nad dejanskimi stroški. Posledice: slaba kakovost, frustracija pri delavcih, izgube zaradi prepirov, neplodni sestanki, terminski sestanki, na katerih vsak pripoveduje svoje težave. ki nikogar ne zanimajo, nihče pa nima pregleda nad celotnim dogajanjem v proizvodnji, izdelavi in servisih ter ne more pripravljati alternativ za odločitve. Zaposleni se namreč v tem primeru ukvarjajo z aktualiziranjem raznih parametrov namesto z nalogami, kot so: doseganje potrebne kakovosti, razvoj, vodenje in skrb za zaupanje in sodelavce — in to predvsem pri vodstvenem kadru. Pot uvajanja IPOK-a — po sve-tovalčevi zamisli Najprej je šlo za izdelavo načrta prodaje in razpečevanja ter vpeljavo logističnega sistema organiziranosti obratov, proizvodnje in izdelave, nato za integracijo, analitično in sintetično, od mikrosistema do makrosistema dela in upoštevanje gospodarnega toka materiala s prilagajanjem toka informacij ter končno za znižanje časov pretoka v vseh sistemih dela s pomočjo strukturiranja ter razvoj računalniško podprtega logističnega sistema organiziranosti obratov, proizvodnje, izdelave in servisov. Oblikovali so — samo v od-deTkh -proizvodnje in izdelave — 26 projektnih skupin s številnimi sodelavci z natančno določenimi cilji in opredeljenimi nalogami. Poskrbljeno je bilo za šolanje in usposabljanje članov projektnih skupin, ki ga je vodil Refin svetovalec Dušan Plohl, po točno določenem programu z več področji. Sledilo je imenovanje projektne sku- pine, ki bi sprejemala končne odločitve v skladu s sistemi samoupravnega odločanja. Vodstvu in organom samoupravljanja je bila predlagana konec lanskega julija; sestavlja jo deset sodelavcev. Ti bi opredeljevali končne odločitve, ki bi se dale takoj izvajati. IPOK-a priučenim strokovnjakom je šlo za strateško načrtovanje uvajanja, tako da so projektne skupine vzporedno »vprežene«, pač glede na postavljene ciljne stopnje po metodologiji projektnih del. Izdelan je bil mrežni načrt uvajanja odvijaine organizacije v obratu proizvodnje, izdelave in servisih, usklajen s sestavo omenjenih skupin. Korakoma k ciljem — poglavitni: gospodarnost Pravzaprav so bistveni trije cilji: zvišanje produktivnosti, gospodarnosti in rentabilnosti. V ta namen so ubrali naslednje korake: »snemanje« in vrednotenje dejanskega stanja, razvoj integracijskega modela IPOK, izdelava rešitev za integracijske in problemske kroge, predstavitev celotnega modela DO Agroservis v okviru sozda ABC Pomurka in izbira prednostne naloge glede na gospodarnost. Seveda ni bilo mogoče začeti vsega naenkrat. Zaorali tam, kjer se bo pokazala najvišja gospodarnost — je bilo vodilo skupine »zanesenjakov«, ki so nam tudi posredovali objavljene podatke. To so: Refin svetovalec Dušan Plohl iz ZR Nemčije ter Agro-servisova strokovnjaka Ivan Hartman in Franjo Sušeč. Nadaljevanje sledi. Branko Žunec Tudi ob letošnjem občinskem prazniku ste dokaj optimistični? »V minulem letu smo v naši občini sklenili več pomembnih naložb, ki pomenijo tudi zagotovilo za prihodnji razvoj občine. Pomembno je, da so občutni premiki tudi v kmetijstvu, saj so bila vložena velika družbena sredstva za razvoj nasadov Agrokombinata in Kmetijske zadruge Lenart. Nedavno je bila odprta tudi hladilnica s primernimi prostori. Za pridobivanje kmetijskih zemljišč je bilo veliko storjeno, vendar kmetje povsod niso zadovoljni, kar seveda pomeni, da bo potrebno v prihodnje upoštevati tudi njihove predloge. Mislim na dve pašni skupnosti Lormanje in Šetarova, kjer so imeli kmetje že dlje časa zemljo v najemu od kmetijske zemljiške skupnosti. V Šetarovem so kmetje želeli še naprej ohraniti pašne skupnosti, v Lormanju pa so želeli zemljišča pašne skupnosti odkupiti, v zameno pa so ponudili ustrezno zemljišče na drugem koncu.« In s čim se je izvršni svet največ ukvarjal? »Veliko dela nam je dalo urejanje infrastrukture, in sicer napeljava telefonskega omrežja v vse krajevne skupnosti v občini in vodovoda ter gradnja cest v posameznih krajih. Poleg tega smo imeli veliko dela z urejanjem zazidalnih načrtov in opremljanjem teh zemljišč v posameznih krajevnih skupnostih. Z vsemi opravljenimi nalogami nismo povsem zadovoljni. Zaradi spremenjenih razmer je postalo opremljanje stavbnih zemljišč zelo drago, tako da več ne moremo slediti potrebam krajevnih skupnosti.« V te' gsg J . k i JUTRI 80 ŠIRŠA USTAVNA RAZPRAVA Razprave o ustavnih dopotnitih mora zajeti celotni družbenopolitični in volilni sistem v vseh porah krajevnih skupnosti. Takšno je odločno stališče vodstva pomurske frontne organizacije, ki pripravlja za 12. maj v veliki dvorani skupščine občine v Murski Soboti širšo javno obravnavo o omenjeni problematiki. Gre za usmeritve za razpravo o osnutku dopolni! k ustavi SR Slovenije. Pričakujejo tudi udeležbo predstavnikov republiških inštitucij. K organizirani razpravi bodo pritegnili tudi društva pravnikov, sociologov in drugih, zainteresiranih za obravnavo teme o ustavnih dopolnilih. M. J. SOLIDARNOST V ZDRAVSTVU - TRN V PETI RAZVITIH Razvitejše slovenske občine, ki dajejo za solidarnost manj razvitim delom republike, so prepričane, da je to zanje kamen okoli vratu. Zato so v zadnjem času močno dvignile glas predvsem tam, kjer se srečujejo z velikimi težavami, in to je zdravstvo. Solidarnost v zdravstvu, ki seje šele lani vzpostavila tako, kot je bilo dogovorjeno, in zdaj nerazviti sproti dobivajo nakazila, razburja razvite do te mere, da so pritisnili na strokovne delavce zdravstvene skupnosti, da so v ukrepe za zdravstvo, ki veljajo od prvega maja, zapisali, da se tistim občinam, ki imajo nižjo prispevno stopnjo za zdravstvo od slovenskega povprečja, solidarnost črta. To so pozneje omilili v toliko, da se solidarnost zmanjša, dokler se stopnja ne bo uskladila s povprečjem. In prav to seje primerilo soboški občini, ki so ji že po prvem maju znižali akontacijo solidarnosti. Na tem mestu pa je tudi treba povedati, zakaj je soboška občina vztrajala pri tako nizki prispevni stopnji ter tako izgubila del denarja. Izvršni svet je upošteval, da se solidarnostni denar darovalcev ne upošteva pri zakonsko omejevani porabi, tistim, ki jo prejemajo, pa. To pomeni, da je bilo zaradi solidarnosti treba znižati prispevno stopnjo, da se je zbralo toliko denarja, kot je določala omejevana poraba, kajti če je nastal presežek, seje še do pred kratkim zadržal na posebnem računu. Tako solidarnost ob določanju porabe ni bila solidarnost za zdravstvo, ampak solidarnost med slovenskim združenim delom (pomurski delavec je dal za zdravstvo toliko manj, kolikor se je zbralo s solidarnostjo). In če je prejemnikom solidarnosti jasno kot beli dan, da s tem denarjem lahko poravnajo krivico politike do kmeta (in kmetijskih izdelkov), ki si s svojimi prispevki ne more plačati svojega zdravstvenega varstva, zlasti še ostareli kmet, in za kaj drugega denarja ne ostane, pa razviti ne nameravajo upoštevati političnih napak pri spodbujanju ali zaviranju razvoja nekaterih regij. Menijo, da imajo pravico preveriti, kako in za kaj se troši denar v občinah, prejemnicah solidarnosti. Zato so od republiške zdravstvene skupnosti dobili dovoljenje za posebno kontrolo porabe denarja, predvsem v tistih občinah, ki dobivajo solidarnostni denar. Pomurski strokovni delavci zdravstvenih skupnosti pa pravijo, da naj le pridejo, saj ne bodo našli nič kalnega, ampak čiste račune in vidne rezultate varčevanja in racionalnosti. Na karto »solidarnosti« pa igrajo razviti še pri eni nečisti zadevi slovenske zdravstvene politike, to je pri soboški aparaturi za računalniško tomografijo. Prav gotovo so pritisnili na Zdravstveni svet pri republiški zdravstveni skupnosti, da je še odločneje nastopil, da soglasja za delovanje ne bo dal. Kako daleč in do kdaj si bodo razviti zaradi solidarnosti pripisovali pravico, da držijo v rokah nekatere karte igre in odločanja; do kdaj bodo strokovni delavci republiške zdravstvene skupnosti blažili napetosti med obema stranema? Tega ne vemo, toda če se bo ta odnos stopnjeval, se bomo v Pomurju morali vprašati, koliko nas solidarnost pravzaprav stane. Majda Horvat LENART GRE NAPREJ Novo srednjeročno obdobje je pred vrati. Verjetno imate grobi pregled opravljenega dela v občini v tem obdobju? »Moram reči, da smo v družbenem planu načrtovali veliko več, kot pa smo uresničili, in to tako v industriji kot tudi komu- Predsednik Izvršnega sveta SO Lenart Franc Mencigar nalni infrastrukturi. Vzroki so seveda v pomanjkanju lastnih in naložbenih sredstev. Zaradi tega nam nekatere pomembne naložbe prelagajo iz leta v leto. Tako na primer novo zgradbo obrata Peko v Benediktu, kjer verjetno letos še ne bodo začeli graditi. Za nas pa je ta obrat zelo pomemben, saj se bo odprlo 100 novih delovnih mest. V kmetijstvu je največjo naložbo prevzel Agrokombinat Lenart, to je seveda velika hladilnica za severovzhodno Slovenijo, načrtovali pa so tudi nadaljnjo predelavo sadja- Tudi v negospodarstvu je bilo zadnja leta nekaj pomembnih naložb. Tako so na primer zgradili osnovno šolo v Cerkvenjaku, vrtec v Gradišču, prizidek vrtca v Lenartu, sedaj pa se pripravlja tudi zidava vrtca v Zgornji Ščavnici. Asfaltirali smo kar precej cest, naredili telefonsko omrežje in uresničili razne naložbe v organizacijah združenega dela. Kmetijska zadruga je uredila okrog 40. hektarjpv nasadov, predvsem jagodičevja, trgovino v Jurovskem Dolu in skladišče v Lenartu, Mercator Potrošnik je zgradil tri samopostrežne trgovine, in sicer v Jurovskem Dolu, Gradišču in Cerkvenjaku. V slednjem v teh dneh končujejo tudi zdravstveni dom. Vse je že nared tudi za gradnjo novega centra za prodajo tehničnih in drugih predmetov v Zgornjem Porčiču. Med največje naložbe lahko vsekakor štejemo novo proizvodno halo Klemosa, ki meri 6 tisoč kvadratnih metrov. Tudi tozd Mariborske livarne se lahko pohvali z novo proizvodno halo, TVT Boris Kidrič pa s čistilno napravo in posodobitvijo tehnologije. Večjo naložbo načrtujejo tudi v Uniorju Zreče, kjer še morajo pridobiti ustrezno zemljišče in dokumentacijo. Pomembne naložbe je opravil tudi Centro-vod, ki je lani odprl tovarno v Djurdjevcu za izdelovanje suhih malt in gradbenih materialov. Skupaj z Razvojnim centrom Celje načrtujejo še eno tovarno na Kosovu. Tudi doma je opravil kar veliko delo, saj so zgradili nov energetski objekt in halo za umetno kovaštvo in izdelovanje strojev za omete in pihano plastiko. Prihodnje leto pa nekaj načrtujejo tudi v Kristalu.« Kakšne načrte imate za prihodnost? Med področji, ki jih želite razvijati, je tudi turizem? JOŽE JANEŽ Odšel je znani Sobočanec, Jože Janež, nosilec partizanske spomenice 1941 in rezervni podpolkovnik. Neopazno je prestopil mejo bivanja veteran naše revolucije, eden od zaslužnih Pomurcev in naš prijatelj. Kot sin Notranjske je preživljal otroštvo in zgodnjo mladost pod vrhovi Snežnika, kjer si je služil kruh s fizičnim delom. Že leta 1941, takoj po ustanovitvi OF Slovenije, je postal njen aktivist, še istega leta član in funkcionar KP. Kot slovenski partizan je leta 1942 vstopil v Zidanškov bataljon, kjer je napredoval od četnega do bataljonskega politkomisarja. Isto nalogo je opravljal še v Notranjskem in Dolomitskem odredu, v komandi mesta Velike Lašče in Radovljici. Podobne položajne funkcije je kasneje opravljal v cerkniškem okrožju ter okraju Tržič in Maribor. V začetku leta 1946 je prišel v Mursko Soboto kot načelnik vojnega odseka. To nalogo je opravljal vse do upokojitve, ki mu je sledila radi rahlega zdravja kot posledica štiriletnih borb in naporov. V Soboti si je ustvaril družino, tej pokrajini je ostal zvest do smrti. Po upokojitvi je bila njegova skoraj vsakodnevna pot od doma skozi park mimo mogočnega soboškega gradu do klubske sobe Zveze borcev, kjer je pokramljal s svojimi nekdanjimi bojnimi tovariši. Rad je povedal kako življenjsko resnico. Zelo mnogo je vedel, saj je poleg mnogih časopisov in revij zelo rad posegal po knjigah. Svojih spoznanj ni vsiljeval, rajši je poslušal druge. Veliko časa je posvečal samoizo-braževanju, zgodovinske študije so mu bile poslastica. Vedno je nekaj razmišljal in snoval. Toda zadnje leto mu je korak zastaja! in končno zastal. Jože se je po upokojitvi zapisal raziskovanju in proučevanju Notranjske in predvsem naše pokrajine ter njene bližnje zgodovinske preteklosti. Zgodovinarji zelo cenimo njegovo veliko ustvarjalno moč, saj je v zadnjih dveh desetletjih z neumornostjo kronista zapisal ogromno podatkov in dogodkov, ki bodo marsikomu dragocen vir za nadaljnje raziskovanje. Obdelal je zgodovino partizanskih bolnic na Slovenskem. Sodeloval je pri pripravi knjige iz prekmurske NOB Umirali so v boju za svobodo ter pri knjižici o Prekmurski partizanski četi. Pri tem je sodeloval s pokojnim Miroslavom Štubljem. Zanimivi sla njegovi raziskavi Zgodovina bolnišnice in Zgodovina gasilstva v M. Soboti. Žhral je veliko dokumentacije o Rdeči armadi v Prekmurju, vodil je prekop rdečearmej- »Razvojno dajemo vso prednost kmetijstvu, potem je tu industrija, pomembno mesto pa imata tudi drobno gospodarstvo in turistična dejavnost. Prav na zadnji seji zborov skupščine občine je bila sprejeta študija o razvoju gostinstva in turizma v občini, ki je bila — to moram poudariti — izredno dobro sprejeta. Ta čas se gradi nov hotel Agata s 120 ležišči in 500 sedeži, prav tako pa nekateri drugi pomembni objekti, kot je športno-rekreacij-ski center, v katerega spada tudi proga za motokros na Oseku (odprli sojo 7. maja). Pripravljamo že orugi elaborat o razvoju gostinstva in turizma, vendar je največji problem zagotavljanje lastnih sredstev. Drugi del sredstev dobimo namreč iz sklada za manj razvite občine in skladnejši regionalni razvoj.« In kako kaže z drobnim gospodarstvom? »Z obrtjo se ukvarja okrog 400 občanov Lenarta. Ti imajo seveda še zaposlene delavce. Smo v težkem položaju. Ker nimamo sredstev za odkup primernih površin, nismo uspeli pripraviti zazidalnega načrta industrijske cone za prihodnje srednjeročno obdobje. Moram pa reči, da je sedanja industrijska cona že v celoti razprodana, zato iščemo v Lenartu posamezne ustrezne lokacije za obrtno dejavnost. Veliko delo je opravilo obrtno združenje, ki je letos ustanovilo obrtno zadrugo. Začela je že normalno poslovati, njeni člani pa so tudi takšni obrtniki, ki bi bili pripravljeni prevzeti večje naložbe. Na prihodnje srednjeročno obdobje smo se že začeli pripravljati, vendar so to zares šele priprave, torej prva etapa.« Bernarda B. Peček cev v skupno grobnico v M. Soboti. Zbral je podatke o Maistrovih borcih v Prekmurju. Napisal je kratek življenjepis pomembnih Prekmurcev, zbral je veliko gradiva o prekmurskih Židih, o prekmurski partizanski četi in še veliko je ostalo na njegovi mizi. Zapusti! je eno najbogatejših zasebnih dokumentacij, vse kot dragocena osnova za prekmursko zgodovinopisje. Bil je redni obiskovalec študijske knjižnice. več let pa predsednik muzejskega sveta. Z Jožetom Janežem je odšel eden najzvestejših in marljivih dopisnikov Vestnika. V več kot dvajsetletni dopisniški karieri je napisal desetine nekrologov znanih osebnosti, predvsem borcev in revolucionarjev, prav tako pa desetine člankov in razprav iz naše prekmurske revolucionarne preteklosti. V svojih prispevkih pa je opisovat tudi mnoge preproste, a zaslužne ljudi, ki bi sicer ostali neopaženi. Janež je umrl, ostale pa so korenine skromnega, odkritega, poštenega in klenega človeka, vzornega državljana, v kar so ga prekalila viharna leta slovenskega naroda. Številna vojna in mirodobna odlikovanja ostajajo kot spomin na njegovo osebnost: partizanska spomenica 1941. red za hrabrost, spomenica JLA. red zaslug za narod. red bratstva in enotnosti, red dela z zlatim vencem in red vojaških zaslug s srebrno zvezdo. Sobočani se bomo še dolgo spominjali zamišljenega sprehajalca skozi večstoletni soboški park, ki je omahnil v 69. letu starosti. Pomlad je razgrnila svoje čare, v krošnjah mogočnih hrastov so zašumeli pomladni vetrovi. Naj mu še dolgo, dolgo šumijo v spomin! Ivo tyesnik STRAN 4 VESTNIK, 11. MAJ 1989 Pogovor s Ferijem Horvatom, članom Zveznega izvršnega sveta in zveznim sekretarjem za ekonomske odnose s tujino Bili ste minister v Mikuličevi vladi, zdaj pa ste minister v Markovičevi. Katere so osnovne razlike med vladama. FERI HORVAT: Prva razlika je že ta, da nas je sedaj članov vlade manj. Prej nas je bilo 29, sedaj nas je 18 in v manjši ekipi je laže zagotoviti večjo enotnost. Večja enotnost v sedanji vladi pa ni le zaradi manjšega števila, pač pa tudi zaradi podobnih pogledov na gospodarski sistem in gospodarsko politiko, saj je Markovič za svojo vlado izbiral predvsem tržno naravnane ljudi. V takšnem vzdušju je laže sprejemati odločitve in moram reči, da smo večino dosedanjih odločitev sprejeli soglasno. Druga razlika je v načinu dela. Čeprav so dnevni redi naših sej zelo natrpani, saj vsebujejo tudi po 60 in več točk, so seje krajše, kot so bile prej. To pa predvsem zato, ker so predlogi za sejo bolje pripravljeni, več je medresorskega sodelovanja, več se dela v manjših delovnih skupinah, tako da skušamo predloge čim bolje pripraviti ter tako zagotoviti krajše in učinkovitejše seje. Vsetn nam je zdaj cilj izhod iz krize. Tega ne bomo dosegli v enem ali dveh letih, verjetno tudi ne v času mandata nove vlade, uspeh pa bo že, če se bodo začele razmere vsaj izboljševati. Katere so osnovne usmeritve in kakšne ukrepe bo sprejemala sedanja vlada, da se razmere izboljšajo? FERI HORVAT: Pričakovanja, da se sedanja neugodna gibanja spremenijo v pozitivna, so zelo velika. Rekel bi celo, da so veliko večja, kot je to realno možno zagotoviti. Vzroki za sedanje krizno stanje so namreč tako globoki in prisotni že toliko časa, da z nekimi čudežnimi ukrepi razmer čez noč ni mogoče spremeniti, zato vsaka nestrpnost lahko samo še bolj škoduje. Tako, kot je napovedal Markovič, sem tudi sam mnenja, da se bodo šele po obdobju štirih, petih let začele razmere znatneje izboljševati. Razumem ljudi, da zaradi težkega položaja, predvsem standarda, pa tudi na drugih področjih, tako dolgo ne morejo čakati, zato je potrebno nekatere negativne tokove zaustaviti že prej. Pri tem mislim predvsem na inflacijo, vendar tudi te ni možno zaustaviti v enem mesecu ali celo prej. Porast drobnoprodajnih cen v aprilu je bil rekordno velik in marsikdo se bo vprašal, kaj je delala nova vlada dva meseca, da ni zaustavila inflacije. Vendar mi v tem času na tok inflacije nismo mogli vplivati, saj je posledica delovanja psihološkega dejavnika. Nekateri so namreč pričakovali, da bo prišlo do zamrznitve cen in osebnih dohodkov, VIZUMI ZA ZR NEMČIJO?. FERI HORVAT: Glede uvedbe vizumov za potovanje v ZR Nemčijo pogovori potekajo in skušamo narediti vse, da do njihove uvedbe ne bi prišlo. Podatki v zadnjem obdobju kažejo, da se je število azilantov, ki jih Nemci omenjajo kot glavni vzrok, zmanjšalo, in če bo tako ostalo, je nekaj več upanja, da vizumi ne bodo potrebni. V maju bodo o tem ponovno razpravljali na seji nemške vlade, lipam, da vsaj do jeseni Nemci vizumov ne bodo uvedb, tako da vsaj za letošnjo turistično sezono ni bojazni, da bi Mie J*®1' ** tudi za nemške turiste. Če bi namreč ZR Nemčija uvedla vizume za naše državljane, je vprašanje, kako se obnašati pri nas. P®^strogo formalnopravni poti bi bile ob prenehanju sP®raZ1^^ vize potrebne tudi za nemške državljane, vendar m nujno., da se to zgodi. Kljub načelu recipročnosti, ki velja v meddrzavmh moral prevladati razum, saj je pri naši ®*»oč.itv' tudi gospodarske interese, predvsem v turizmu, ta Ij j nemški turisti blizu 40 odstotkov deleža v našem turističnem prome tu. zato so povečali cene bolj, kot bi bilo potrebno. Ker ni prišlo do zamrznitve osebnih dohodkov, so mnogi tudi to izkoristili, tako da je vse to kratkoročno močno vplivalo na povečanje inflacije. Računamo, da se bodo morali, ko bodo nekateri zakoni, ki so že bili sprejeti, spremenjeni in ko bodo sprejeti še drugi zakoni, ki predstavljajo minimalni okvir za celovito izvajanje reforme, pokazati prvi rezultati, ki bodo tudi vplivali na zmanjšanje inflacije. Najbolj optimistično lahko pričakujemo, da bo to jeseni, bolj verjetno pa šele v začetku prihodnjega leta. In kakšne so osnovne usmeritve vlade in kaj zdaj delamo? Sedaj intenzivno delamo, da usmeritve, ki jih je Markovič napovedal v svojih dveh znanih nastopih, konkretiziramo. Prvič v zakonih, torej v gospodarskem sistemu, drugič v programu ukrepov gospodarske politike do konca leta in v prihodnjem letu ter tretjič v tekočem ukrepanju. Predlagali smo spremembo štirih zakonov, ki so bili že sprejeti. To so Zakon o podjetjih, Zakon o finančnem poslovanju, Zakon o računovodstvu in Zakon o bankah. Cilj teh sprememb je, da sprejete zakone izboljšamo, da se v še večji meri zagotovi njihova tržna koncepcija, da se zagotovi čim večja samostojnost in čim učinkovitejša organiziranost podjetij. Ocenjujemo, da so pri sedanjih oblikah organiziranosti, predvsem pri združenih in pri sestavljenih podjetjih nekatere pomanjkljivosti, pri Zakonu o podjetjih pa je treba spremeniti tudi določila, ki govorijo o pristojnostih družbenopolitičnih skupnosti. Te pristojnosti je treba še bolj omejiti, zagotoviti podjetjem samostojno upravljanje, družbenopolitična skupnost pa naj intervenira šele, ko postane položaj tako kritičen, da ga delavci sami več ne morejo obvladati. Na področju Zakona o bankah moramo iti v spremembe v tej smeri, da se banke organizirajo kot delniške družbe, ki jih bodo v celoti upravljala tista podjetja, ki imajo sredstva v skladih banke. Opredeliti je potrebno tudi vlogo združenih bank, saj takšne, kot so bile doslej in kot jih dopušča sedanje besedilo zakona, niso potrebne. Na področju Zakona o finančnem poslovanju predlagamo spremembe določil, ki govorijo o tem, kako ravnati v primeru, ko imajo podjetja izgubo, in kako zagotoviti kolikor toliko normalno finančno disciplino. V Zakonu o računovodstvu pa bo najpomembnejša sprememba tistih določil, ki govorijo o revalorizaciji. Drugo področje zakonov, s katerimi se zdaj intenzivno ukvarjamo, so Zakon o delovnih razmerjih, ki ga doslej nismo imeli in je nujno potreben. Zakon o vrednostnih papirjih, Zakon o narodni banki Jugoslavije in Zakon o temeljih davčnega sistema. Tretje področje pa so zakoni s področja gospodarskih odnosov s tujino. Pripravljamo štiri zakone, Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju, Zakon o gospodarski dejavnosti v tujini, Devizni zakon in Zakon o kreditnih odnosih s tujino. Načrtujemo, da bi bili osnutki teh zakonov pripravljeni do sredine maja, do konca maja jih bo obravnavala vlada, sprejeli pa naj bi jih do konca julija. Do počitnic naj bi tako končali z delom pri vseh omenjenih zakonih, ki bi potem omogočili celovito delo vanje novega gospodarskega sistema. Drugo področje aktivnosti naše vlade je program ukrepov gospodarske politike za letošnje in prihodnje leto. Že prejšnja vlada je sprejela program ukrepov za letos, ker pa ima nova vlada nov koncept gospodarskega razvoja in gospodarske politike, je normalno, da pripravljamo nov program. Njegova osnovna značilnost bo ta, da bodo v njem hkrati ukrepi tekoče in ukrepi razvojne politike. To dvoje je treba združiti, saj bo le tako možno zagotoviti možnosti za dinamiziranje gospodarstva in hkrati tudi za njegovo stabilizacijo. Pri slednji mislimo predvsem na to, da je Potem ko Mikuličeva vlada ni izpolnila svojih obljub in pričakovanj gospodarstva in je morala odstopiti, so zdaj vsi upi uperjeni v novi Zvezni izvršni svet. Predsednik Ante Markovič je že pred izvolitvijo nove vlade napovedoval nekatere korenite spremembe v gospodarskem sistemu in takšne ukrepe, ki naj bi pripeljali do postopne ozdravitve. Naravnanost v tržno gospodarstvo je osnovna usmeritev nove zvezne vlade in temu je potrebno prilagoditi tudi vse razmere. Prvi ukrepi so že sprejeti, tudi prvi učinki se že kažejo, vendar se razmer v kratkem času ne bo dalo spremeniti in izboljšati. O teh vprašanjih smo se pogovarjali s Ferijem Horvatom, članom nove zvezne vlade in zveznim ministrom za gospodarske odnose s tujino. Iz obsežnega razgovora posebej za Vestnik objavljamo nekatere najpomembnejše ugotovitve. potrebno potrošnjo spraviti v okvire razpoložljivega oz. ustvarjalnega dohodka. Takšen stabilizacijski program, skupaj z njegovim razvojnim delom, pa je tudi pravi način, kako se na daljši rok lotiti obvladovanja inflacije. Tretje področje dela zvezne vlade je sprejemanje tekočih ukrepov. Že od prvega dne sprejemamo ukrepe, saj ni časa, da bi čakali na to, da bodo sprejeti vsi potrebni zakoni in da bo izdelan celovit program ukrepov gospodarske politike, s sprejemanjem sprotnih ukrepov pa bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Markovič je pred dnevi dejal, da bo vlada zastavljeni koncept izpeljala, ali pa ne bo ostala na tej funkciji. Verjamete v to? Podporo v gospodarstvu imate. FERI HORVAT: Ne samo da verjamem, pač pa je to tudi povsem normalno. Prejšnje vlade so poskusile z različnimi pristopi k urejanju gospodarskih razmer, na žalost pa nobena ni uspela. Osebno sem bil že prej mnenja, da ni druge rešitve, kot usmeritev v čim bolj tržno gospodarstvo. Naše izkušnje, kot tudi izkušnje drugje v svetu, so pokazale, da se socialistični model gospodarstva, od klasičnega državnega do raznih drugih oblik, doslej ni pokazal dovolj učinkov. Sistem tržnega gospodarstva, ki pa seveda ni statičen, je, kljub vsem pomanjkljivostim, še vedno najbolj učinkovit, zato je ta tržni model vredno preskusiti tudi v naših posebnih razmerah. Normalno za vsako vlado je, da odstopi če v določenem obdobju s svojimi ukrepi ne uspe oz. ne izpolni pričakovanj. Seveda je potrebno ob tem realno oceniti, kdaj je tisti čas. Cez noč rezultatov ni mogoče pričakovati, če pa rezultatov dalj časa ne bo, bo vlada morala oditi. Zdaj, ko so pričakovanja tako velika, ko imamo podporo tako doma kot v tujini, je naša odgovornost še toliko večja. Usmeritev v tržno gospodarstvo je nujna, bo pa imela vsekakor tudi neugodne posledice. Predvsem za tiste, ki so do zdaj iskali tutor-stvo v državi. V tržnem gospodarstvu se nesposobni ne morejo obdržati. Ne bo to imelo tudi težkih socialnih posledic? FERI HORVAT: Povsem normalno je, predvsem v prvi fazi, ko pride do zaostritev zaradi delovanja tržnega gospodarskega sistema, da bo to imelo tudi neugodne socialne posledice. V podjetjih, ki bodo delala z izgubo, bodo to delavci občutili pri svojih osebnih dohodkih. Zaradi preustroja jih bo veliko ostalo tudi brez sedanjih delovnih mest, vendar je to nuja, saj brez tega ni ozdravitve gospodarstva. Z nizko stopnjo tehnološke opremljenosti, s slabo organizacijo, z nizko produktivnostjo in prevelikim številom zaposlenih se ni možno hitreje razvijati. Podobno drži tudi za družbene dejavnosti in za celotno družbeno nadgradnjo, ki jo bo prav tako potrebno reorganizirati, zmanjšati obseg in povečati učinkovitost. Strinjam se z mnenjem, da je potrebno reševanje socialnih problemov dolgoročno prek ekonomskih ukrepov, ki naj pospešijo razvoj gospodarstva in zagotovijo nove zaposlitve, vendar bomo morali tudi kratkoročno sprejeti nekatere socialne ukrepe za zaščito tistih, ki bodo najbolj prizadeti. Če tega ne bomo naredili, bo zaradi socialnih pritiskov odpor proti reformi tako velik, da lahko ogrozi njeno izvajanje in uvajanje novega koncepta gospodarstva. Dejali ste, da je preustroj gospodarstva nuja. Tega se v državi vsi zavedamo, vendar so mnenja o tem različna. Eni zagovarjajo vlaganja v delovno, drugi v kapitalno intenzivne programe. Katera rešitev je boljša? FERI HORVAT: Nobena skrajnost ni sprejemljiva. Mi bomo morali še naprej razvijati nekatere kapitalno intenzivne programe, vendar selektivneje kot doslej, hkrati pa bomo morali razvijati tudi delovno intenzivne programe. Ne le zato, da zagotovimo nova delovna mesta, pač pa to zahtevata tudi razvoj gospodarstva in način življenja. Pri nas je v sestavi gospodarstva še vedno slabo razvito drobno gospodarstvo, tu so velike možnosti za zaposlitve in to bo morala biti ena od prednosti. Markovič zagovarja stališče, da v državi ne moreta biti dva ali več različnih sistemov. Je to v sedanji jugoslovanski različnosti izvedljivo? FERI HORVAT: Mora biti izvedljivo, vendar bo ob tej različnosti zelo težko, ker razlike niso le v ravni materialnega razvoja, pač pa tudi v miselnosti, mentaliteti, političnih stališčih in podobno. Potrebna bo strpnost, več dialoga in več osveščanja, zagotoviti pa moramo vsaj minimum enotnosti, če želimo, da bo sistem deloval v vsej Jugoslaviji. Za preustroj gospodarstva so potrebna sredstva. Teh primanjkuje, zato je potrebno angažirati vsa razpoložljiva sredstva, tako podjetij, občanov in tudi tuja sredstva. Pri pritegnitvi tujega kapitala se v zadnjem času veliko dela, temu prilagajamo zakonodajo, ena od ovir pa so neugodne politične razmere v državi. Kako pridobiti zaupanje tujih partnerjev? FERI HORVAT: Poleg omenjenega družbenega kapitala vidim tudi sam izhod za hitrejši gospodarski razvoj v pritegnitvi domačega zasebnega in tujega kapitala. Po podatkih bank so prihranki naših državljanov, tako devizni kot dinarski, izredno veliki, in če k temu dodamo še prihranke naših delavcev na začasnem delu v tujini, je to kapital, če ga le delno pritegnemo v gospodarstvo, ki lahko veliko pomeni za pospešitev gospodarskega razvoja. Bistveno pri tem pa je, da z novim gospodarskim sistemom ustvarimo ugodnejše razmere in predvsem zaupanje pri ljudeh. Celotnega programa izhoda iz krize in nadaljnjega razvoja pa ne bomo mogli izpeljati tudi brez tujega kapitala. V zadnjem obdobju tesno sodelujemo z mednarodnimi finančnimi ustanovami, ki so pokazale pripravljenost, da nam pomagajo. Poleg posojil računamo tudi na neposredna tuja vlaganja, saj se je po sprejetju Zakona o tujih vlaganjih zanimanje za to povečalo, zahtevkov za tuja vlaganja je bilo v prvem četrtletju blizu 80, kar je skoraj toliko kot lani vse leto, vsi pa seveda čakajo, da sprejmemo še druge zakone, ki so pomembni za tuja vlaganja. Koliko tujega kapitala bomo pritegnili, je seveda odvisno od izvajanja zastavljenih ciljev, ki jih tuji partnerji budno spremljajo, precej pa bo to odvisno tudi od razvoja političnega položaja v državi. Če se ta ne bo izboljšal, če ne bomo rešili problema Kosova, ni realno pričakovati večjega obsega tujih vlaganj. Bistvena razlika je namreč med posojilom, kjer se upnik z raznimi zagotovili zavaruje, da bo dobil sredstva vrnjena, in med vlaganji, kjer ni drugega zagotovila kot to, da se bo z vloženim kapitalom tudi uspešno poslovalo in se bo iz ustvarjenega dobička partnerju ta kapital tudi vračal. Evropa se pripravlja na leto 1992. Kaj to pomeni za tiste, ki se bodo vključili v Evropsko skupnost, vemo. Čeprav sredi Evrope, smo zunaj EGS, zunaj EFTE in tudi zunaj nekaterih drugih oblik povezovanja. A to ne pomeni, da se čedalje bolj odmikamo od Evrope? FERI HORVAT: Žal se to v zadnjih letih dogaja, celo bolj, kot bi bilo to objektivno potrebno. Velik del krivde za to nosimo sami, vendar zdaj ni čas, da se spuščamo v razčlenitev razlogov za to. Bistveno je, kaj delamo zdaj in kaj bomo morali storiti v prihodnje, da če že zamujamo zadnji vlak, ne zamudimo še zadnjega vagona, ki pelje v Evropo. Evropa 1992 je na eni strani izziv in priložnost za nas, po drugi pa glede na naše zaostajanje tudi nevarnost, da ostanemo zunaj tega evropskega prostora. Ena od prednostnih nalog nove vlade bo, da poskušamo nadomestiti zamujeno ter v naslednjih tednih in mesecih delamo veliko intenzivneje pri vseh oblikah povezovanja z Evropo, tako na institucionalnem kot funkcionalnem. Tako Evropska skupnost kot EFTA sta na inštitucionalnem področju tačas'zelo zadržani in realnih možnosti, da bi se lahko vključili inštitucionalno, vsaj do leta 1992, nimamo. Pred nami so novi pogovori tako z EGS kot EFTO, prihajamo z vrsto novih predlogov za širitev sodelovanja, ne glede na to, kako hitro bodo potekali ti pogovori o inštitucionalnem približevanju eni in drugi grupaciji, pa moramo veliko več narediti sami doma. Mislim predvsem na tako imenovano funkcionalno prilagajanje, kjer smo prav tako premalo naredili. Stanje je takšno, da neke splošne ocene ni možno dati. Na nekaterih področjih se dobro prilagajamo in so aktivnosti zelo daleč. To veljh'predvsem za posamezna podjetja, ki so se pri standardih in tudi na drugih področjih že precej prilagodila, medtem ko se druga še vedno niso. To prilagajanje je precej odvisno tudi od tega, koliko je kdo usmerjen v izvoz in koliko posluha ima za prilagajanje trgu nasploh. Podobno drži tudi za aktivnosti vlade in njenih ustanov. Mislim pa, da moramo v Jugoslaviji čim prej izdelati enotni program našega prilagajanja Evropi 1992 na vseh področjih gospodarskih aktivnosti, od podjetij, prek zbornic, republik in pokrajin do federacije. Ne le zaradi nameravanega in potrebnega inštitucionalnega približevanja Evropi, ampak tudi zaradi tega, če hočemo po letu 1992 še ostati na tržišču teh držav. In brez tega tržišča enostavno ne moremo obstati, saj se delež naše menjave z evropskim gospodarskim prostorom, če vzamemo samo države članice EGS in EFTE, povečuje. V prvem letošnjem četrtletju je znašal ta delež že okrog 48 odstotkov v izvozu in prav toliko v uvozu, še boljše je sodelovanje pri višjih oblikah povezovanja, saj imamo več kot 70 odstotkov vseh kooperacij s tem gospodarskim prostorom, tolikšen ali še večji pa je tudi obseg finančnih odnosov. Delež izvoza na konvertibilno področje se sicer povečuje, imamo pa še vedno deficit v plačilnem prometu s tem področjem. Nasprotno pa se povečuje suficit pri trgovanju s klirinškim področjem. Kaj storiti? FERI HORVAT: Na žalost so takšne težnje tudi v letošnjih prvih štirih mesecih. Izvoz na klirinško območje se nam povečuje, uvoz pa zmanjšuje, s tem pa se povečuje tudi naš presežek, posebej še s Sovjetsko zvezo, in je samo v tem letu porasel za nadaljnjih 460 milijonov dolarjev. To pomeni izredno velik pritisk na posojilno-denarno politiko in tudi na inflacijo, zato smo prisiljeni sprejeti določene ukrepe, ki naj spodbudijo večji uvoz s tega področja, kratkoročno pa destimulirajo izvoz. Tik pred prvomajskimi prazniki smo zato sprejeli ukrep, da bodo izvozniki dobili plačilo v 60 dneh, ne pa po zakonskem avtomatizmu kot doslej, saj so bili v ugodnejšem položaju od izvoznikov na konvertibilno območje. Predvideni so še nekateri drugi kratkoročni ukrepi, ki za izvoznike sicer ne bodo popularni, čim prej pa moramo pripraviti in sprejeti dolgoročne ukrepe, saj sedanjih gibanj ni možno naprej tolerirati. Izvoz na klirinško območje je po eni strani zanimiv zaradi tečaja, po drugi pa je to tržišče tudi manj zahtevno. Kako pa spodbuditi večjo usmeritev v konvertibilni izvoz? Menite, da je sedanji tečaj dinarja realen? FERI HORVAT: V našem sekretariatu smo napravili temeljito analizo delovanja vseh inštrumentov, ki vplivajo na izvoz. Pri analizi tečaja dinarja lahko ugotovimo, da je bila v zadnjem obdobju vodena politika realnega tečaja in je z njo treba tudi nadaljevati in ji dati še večjo pozornost. Pri tem ne mislim toliko na enkratno spremembo, ampak na tekoče prilagajanje tečaja, ki mora biti v prihodnje glavno sredstvo za spodbujanje izvoza. Prostor za razne izvozne spodbude se v proračunu federacije čedalje bolj zožuje, tovrstne spodbude pa predstavljajo tudi precejšnje prelivanje dohodka med posameznimi panogami, pa tudi med regijami. V vseh tržnih ekonomijah je glavno sredstvo za spodbujanje izvoza tečaj, razne oblike spodbud pa naj bi se uporabljale le izjemoma, v glavnem le takrat, ko naj bi premostili ovire, ki jih uvajajo druge države pri uvozu posameznih izdelkov. Drug in-štrumentarij, ki zelo močno vpliva na izvozno konkurenčnost, so uvozne dajatve. Na tem področju smo aktivnosti naravnali v dve smeri. Z liberalizacijo uvoza opreme tako za družbeni kot zasebni sektor ter z liberalizacijo uvoza reprodukcijskega materiala za zasebni sektor smo veliko UVOZ AVTOMOBILOV FERI HORVAT: Uvoz avtomobilov je ena od vročih in aktualnih tem. V osnutku za-' kona o zunanjetrgovinskem poslovanju je bilo predvideno, da bi se dovolil uvoz rabljenih avtomobilov do treh let starosti. V zadnjih razpravah pa je prevladalo stališče, da je iz gospodarskih razlogov bolj smotrn uvoz novih avtomobilov, saj bi s tem zagotovili tudi protiizvoz. »Zato predvidevamo, da bi se dovolil uvoz novih avtomobilov tudi fizičnim osebam oz. občanom, vendar zaradi plačilnobilančnih razlogov v omejenih količinah. V večjo liberalizacijo na tem področju bomo šli tudi zato, da bodo imeli domači izdelovalci večjo konkurenco iz tujine, kar pa ne pomeni, da domače industrije ne bomo več ščitili. Glede carine na uvožene avtomobile so predlogi, da bi se nekoliko zmanjšala, vendar o tem še ni dokončnega stališča. naredili, uvoz pa nameravamo še neprej liberalizirati. Že v začetku letg so se bistveno zmanjšale oz. ukinile uvozne dajatve za izvoznike, z zadnjim ukrepom pa ukinjamo tudi carine za blago, ki se bo vdelovalo v izdelke za izvoz na konvertibilno območje. S temi ukrepi se bo precej povečala konkurenčnost in spodbujal izvoz, po potrebi pa bomo sprejeli še dodatne ukrepe. Pogovor pripravil: Ludvik KOVAČ STRAN 5 VESTNIK, 11. MAJ 1989 Lendavska Ina Nafta po sedmih suhih letih Padci in vzponi do novega »imidža« »Na prvem razpotju smo se znašli v 60-ih letih, ko je šlo za preusmeritev v zgolj pridobivanje nafte in plina na petrokemijo in strojništvo z vrtanjem. Na drugi prelomnici smo obstali s prekinitvijo gradnje rafinerije, kajti očitno smo želeli več, kot smo bili sposobni izpeljati. Po sedmih suhih letih izgub in vračanja posojil za neuresničeno naložbo smo zdaj pri tretjem preobratu,« je uvedel nedavno tiskovno konferenco v prostoru, kjer so se Lendavčani že ničkolikokrat »pogajali« o svoji usodi z matično firmo Ina iz Zagreba, da o drugih »pogajalcih« (na primer Kitajcih) ne govorimo, predsednik poslovodnega odbora Nafte Jože Hajdinjak. BANOVCI____________________________ DOBRI REZULTATI RADENSKE Radikalen poseg v razvojno strategijo — približevanje EGS Največja teža preobrata sloni na projektu posodabljanja rafinerijskega programa, čigar vrednost pristaja na okroglih 40 milijonih dolarjev, za kar ta čas iščejo ustrezne partnerje. Prvi mož enovite delovne organizacije s 1227 zaposlenimi, ki se ukvarjajo s štirimi proizvodnimi programi (raziskave nafte in plina, rafinerija, petrokemija in strojegradnja) in kjer je povprečni mesečni zaslužek 240 dolarjev, je podrobneje razčlenil zahtevno nalogo. »Naša rafinerija je tehnično-teh-nološko zastarela, saj so >postro-jenja< stara več kot 25 let. Računamo, da bo ta program, če ne bo posodobljen, po letu 1992 počasi usahnil. Evropa se namreč združuje in med drugim razpravlja o kakovosti naftnih derivatov, ekologiji oz. varstvu okolja in znano je, da imajo sosedje Avstrijci glede tega najostrejše zahteve, razmišljajo pa tudi o tem, da jih še poostrijo. V Jugoslaviji pri rafinerijskih standardih precej zaostajamo in potrebna bodo dokajšnja vlaganja v vseh jugoslovanskih rafinerijah, če naj se vsaj približujemo razviti Evropi.« Stare dolgove (za »staro-novo rafinerijo«) so večidel poravnali; junija imajo še en obrok v znesku 1,8 milijona dinarjev in nekaj — kot pravijo — manjših odplačil posojil (dva ali tri milijone dolarjev pri Ljubljanski banki), kjer pa se le-ta reprogramirajo. Kruto je priznati, da so z odločitvami, sprejetimi v zadnjem desetletju, izgubili (»plačali za prazen nič«) 30 milijonov dolarjev. Pri tem je upoštevanja vreden izkupiček od prodaje opreme za novo rafinerijo Kitajcem in del opreme, ki je ostal v Lendavi. Ostale so obveznosti do Jugoslovanskega naftovoda, ki gredo v desetine milijard dinarjev in pomenijo znatno breme za firmo. »Ni je sile v zagrebški Ini, ki bi rekla NE našemu projektu. Jasno pa je, da to ne ustreza rafinerijama v Sisku in na Reki, ki se SALON ARK tel. 065/71-855 jima — če našega programa ne bo — trg poveča. Z njim so se strinjali na slovenski gospodarski zbornici, republiškem izvršnem svetu, interesni skupnosti za nafto in plin, na komiteju za energetiko,« je pojasnjeval Hajdinjak. Naložba bi prišla 40 milijonov dolarjev, kar so izračunali po prednaložbeni študiji. V tej zvezi so tudi načelno dogovorjeni z ekonomskim inštitutom ljubljanske Ekonomske fakultete, da skupaj s partnerji izdelajo naložbeni program za prepoznavo tveganj oz. gospodarnosti načrto vane posodobitve rafinerije. Previdnost jim narekuje ne tako davna grenka zgodovina kroničnih izgub. Med domačimi partnerji se najpogosteje omenjajo ljubljanski Petrol, Ina Trgovina, Ina Naftaplin, inženirska firma Smelt iz Ljubljane, med tujimi pa graški Roth, s katerim je že podpisan poseben protokol. Avstrijski partner je pripravljen vložiti deset milijonov dolarjev (del kot sovlagateljski delež, del kot , posojilo, ki bi mu ga Lendavčani vračali z zagotavljanjem okrog 300 tisoč ton naftnih derivatov letno na njegovo tržišče), nekaj več, od 15 do 20 milijonov dolarjev, bi utegnil posoditi dobavitelj opreme, ki bo z Vzhoda ali z Zahoda (v predkvalifikacijskem postopku je že izbranih pet firm, ki bodo izdelale ponudbe), razliko do 40 milijonov dolarjev pa bi ustvarili z lastno amortizacijo. Morda bi jo v poltretjem letu lahko celo oddvojili, vendar le na papirju, kajti če bi jo, bi potrebovali dodatna obratna sredstva, ki pa jih primanjkuje. Ob očitnem problemu plačilne sposobnosti (trenutno jim manjka 40 milijard dinarjev) se pri navedenem naložbenem zalogaju pač zanašajo na partnerje kot sovlagatelje. Morda bi se zmogljivosti z zdaj načrtovanih 600 tisoč ton predelane nafte — s posodobitvijo rafinerije po letu 1993 povzpele na milijon ton, kar bi bila optimalna izkoriščenost. Kdor išče, ta najde — vendar to ni dovolj! Dodajmo še nekatere progra- Prvi smo bili in še vedno smo edini, ki vam pri nakupu pohištva svetujemo na domu. STARO ZA NOVO LESNA INDUSTRIJA IDRIJA me s področja petrokemije, za kar bo potrebno prav tako odšteti čeden kupček zelenih bankovcev — če že vse preračunavamo v ameriške dolarje. Gre za dime-tileter, metanol kot dodatek motornim bencinom, metilamine, mravljično kislino, ki se navezuje na metanolsko-formalinsko kemijo, za fenolne smole, parafor-maldehid, ureaformaldehidna lepila v prahu in še kaj. Pri slednjem se dogovarjajo za prodajo znanja (know-how) z Madžari. Po sodbi Hajdinjakovega svetovalca, prof. dr. Borisa Prohaske, gre za to, da bodo v podjetju s posodobitvenimi prijemi sposobni odgovoriti na evropske (in svetovne) spremembe v zahtevah po kakovosti goriv in raznolikosti izdelkov, udeleženih v surovih naftah. »Naše tehnološke zmogljivosti so dokajšnje: osnovna (rafinerijska) predelava znaša 650 tisoč ton letno, pridobimo pa tudi 20 tisoč ton topil, 150 tisoč ton metanola, 120 tisoč ton formalina, 80 tisoč ton umetnih smol in 20 tisoč kubičnih metrov izolacijskih mas. Izkoriščenosti zmogljivosti se giblje med 50 in 100 odstotki, odvisno pač od strojne opreme oz. tehnologije, ki je že rahlo v letih,« smo zvedeli od Boruta Ošlaja. »Lahko se pohvalimo, da smo ena redkih firm, ki kaj da na ekologijo. Imamo namreč čistilno napravo, ki je usposobljena za mehansko, kemično in biološko čiščenje vseh odpadnih voda, ki gredo iz hiše. Česa takega nima nihče daleč naokoli. Resda je to za nas strošek, vendar mislim, da je hkrati ena svetlejših plati našega podjetja,« je dodal. Oglasila sta se tudi Friderik Kramberger in Ladislav Gaal. Prvi je izrekel načelo naftarjev, kdor išče, ta najde, in pripomnil, da to še ni dovolj. »Zavoljo pomanjkanja denarja smo leta 1962 prenehali z raziskovalnimi deli kot sicer najstarejšo dejavnostjo v Nafti. Ponovno smo začeli raziskovati leta 1982 na območju, ki resda po naftnem bogastvu ni tako obetavno kot, na primer, Podravina. Kljub temu pa tri vrtine od osmih izvrtanih po letu 1986 dajejo komercialne količine plina iz globin med 2700 in 3000 metri. Tako smo v dobrih treh letih odkrili kakih 400 milijonov standardnih kubičnih metrov proizvodnih količin plina,« je povedal Kramberger in potožil, da se (ponovno) zavoljo pomanjkanja denarja pišejo črni dnevi raziskavam nafte in plina. Spet bo treba iskati »zaveznike« oz. partnerje. Od Gaala pa smo zvedeli, da so v desetih letih tovarne metanola izvozile okrog 400 tisoč ton metanola, kar je po današnji vrednosti približno 60 milijonov dolarjev oz. znaša celotna vrednost pridobljenega metanola 150 milijonov dolarjev. »Če je naložba pred desetletjem stala 28,6 milijona dolarjev, je razvidno, da bi lahko s pridobljeno amortizacijo že odplačali to tovarno. Žal to ni mogoče, saj je več kot 40 odstotkov tujih posojil reprogramiranih in moramo poravnati .še 13 milijonov dolarjev,« je bil informativen sobesednik. Milan Bratkovič kot Naftin prvi finančnik je na tiskovni konferenci predstavil, kako je s številčnimi kazalniki poslovanja, Jože Hajdinjak pa sklenil, da jih očitno čaka trdo delo, če naj se dokopljejo do novega »imidža«. Predvsem pa — letos se bo treba odločiti za posodobitev rafinerije; če bo padla odločitev za prvo etapo, ji bo morala slediti še druga, ekološko naravnana. Branko Žunec Foto: Nataša Juhnov V delavnicah v Avtoradgoni servisirajo mesečno okrog 460 vozil domačih strank znamke fiat. mann, mercedes in tam, kar je od 17 do 19 vozil dnevno. Poleg tega servisirajo tudi 142 vozil tujih strank, torej okrog 6 dnevno. V primerjavi z rezultati fizičnega obsega poslovanja v prvih mesecih lanskega leta je bilo le- Vodstvo delovne organizacije Radenska je pripravilo srečanje z novinarji in predstavilo rezultate gospodarjenja, načrte in potek gradnje termalnega kopališča Banovci in hotela v Moravskih Toplicah. Direktor delovne organizacije, Herbert Šefer, je tako pokomentiral rezultate: »Z prvimi tremi meseci letošnjega leta smo resnično zadovoljni. Predvsem velja to za rezultate, ki smo jih dosegli v i tujini. Tu se nam obrestuje vse, kar smo v zadnjih dveh letih vlagali v ta turizem.« In kakšni so pravzaprav rezultati? Na domačem trgu so prodali 26,2 milijona steklenic mineralne vode, kar je za II odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Izvozili so 2,1 milijona steklenic, to pa je za 9 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Največ mineralne vode so izvozili v Italijo, 922 tisoč litrov, v Avstrijo 698 tisoč (izvoz v Avstrijo se je povečal kar za 31 odstotkov). Lendava — vsi ZA tisoč turističnih postelj Minuli teden so v Naravnem zdravilišču Lendava dobili še zadnja potrebna dovoljenja in potrdila za uresničevanje smelo zastavljenih načrtov. In ti niso kar tako: po načrtih študije o nadaljnjem povečevanju turističnih zmogljivosti v Lendavi naj bi jih čez nekaj let dobili tisoč. Občinski organi, banka in Medobčinska gospodarska zbornica so se z njihovimi načrti o gradnji prizidka (izdelal jih je Gradis Ljubljana) in študijo o nadaljnjem razvoju strinjali. Naslednja naloga je pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje ter julija začeti z gradnjo. Medtem končujejo tudi akcijo zbiranja finančnih sredstev, ki pa je mnogo širše zastavljena, saj želijo že v tej etapi vključiti tuji kapital v obliki delnic in obveznic za športni center. Po reorganizaciji in dograditvi vseh objektov naj bi bilo tukaj mešano podjetje. Finančni projekt naj bi končali že ob koncu letošnjega leta. Prizidek, ki ga bodo začeli graditi julija, je več kot nujen. Ne le zaradi dodatnih posteljnih zmogljivosti, ampak tudi zaradi dodatnih terapevtskih objektov. Dobili bodo namreč tudi notranji in zunanji bazen s toplo vodo, solarij, savno, eno nadstropje bo rezervirano za suho, eno pa za mokro terapijo. S študijo tudi načrtujejo, da bi ob Lipi in letnem kopališču z Ljutomer Dodatni oddelek splošne smeri Minuli teden so na republiški izobraževalni skupnosti sklenili, da sedem srednjih šol (med njimi tudi Ljutomerska), jeseni lahko vpiše dodatni oddelek naravoslovne splošne smeri. To pomeni, da bo jeseni imela ljutomerska srednja šola tri oddelke: en oddelek druž-boslovno-kulturne usmeritve in dva naravoslovno-splošna izobraževalna oddelka. Tako bodo jeseni lahko vpisali vse dijake, ki so se prijavili. Odločitev republiške izobraževalne skupnosti je ravnatelj ljutomerske srednje šole prof. Ivan Rihatič takole pokomentiral: »To dovoljenje pomeni za nas dvoje: poleg določenih organizacijskih problemov, ki jib bomo sicer rešili (okrepiti se bomo morali s kadri s področja naravoslovja), pomeni to tudi, da bomo prilezli na zeleno vejo iz nekega vedno posebno obravnavanega statusa majhnih šol v Sloveniji. S tem se približujemo tudi bodoči gimnaziji in pričakovanemu večjemu vpisu kot posledico. S tem pa je tudi začrtana pot v obnovitev gimnazije.« D. L. Ina Nafta pokrovitelj mladih kemikov 27. maja bo na tehniški šoli v Lendavi tekmovanje mladih kemikov z osnovnih šol Pomurja v okviru gibanja Znanost mladini. Udeležili se ga bodo predstavniki 37 osnovnih šol. Ina Nafta je že v letu 1987 prevzela začasno pokroviteljstvo nad tem tekmovanjem, lani pa so se odločili, da bo to postalo trajno. Udeleženci tega tekmovanja bodo prejeli praktične nagrade, ogledali pa si bodo tudi obrate petrokemične industrije Ine Nafte. Jani D. Manj servisiranja v Avtoradgoni tos za 19,5 odstotka manj servisnih ur, v primerjavi z mesecem decembrom leta 1988 se je fizični obseg dela v prvih treh mesecih letos zmanjšal za 9,7 odstotka. Tako dela 10 delavcev tozda Avtotrgonna servisi v tozdu Proizvodnja, od 5 do 6 delavcev pa izdeluje polizdelke za program minibus v domačem tozdu. Menijo, da je takšen položaj po- Mineralne vode v plastenkah (mira! in radin) so v prvih treh mesecih prodali za 31 odstotkov več kot lani. Zmanjšala pa se je prodaja brezalkoholnih pijač. Bolj razveseljivi so rezultati z nočitvami. Radenska ima skupno 1.400 postelj. Domači in tuji gostje so ustvarili nekaj več kot 74.000. nočitev (tujih je bilo 24.000), to pa pomeni, da je bilo domačih gostov več za 8,5 odstotka, tujih pa za 13,1 odstotka. Povprečna zasedenost je bila 55,5 odstotka, v marcu pa 62,2 odstotka. Radenska je eno od redkih zdravilišč, kjer se je povečalo število prenočitev.. Tokrat je bilo potrebno okrog hotela Lipa pokositi kar precej travnatih površin, ob drugi košnji pa bo verjetno že drugače. Julija naj bi namreč začeli graditi prizidek k hotelu, s katerim bodo dobili 72 postelj, bbp, foto: nj raznimi športnimi objekti čez čas zraslo tudi termalno kopališče. Tako bi se Naravno zdravilišče Lendava razvilo v sodoben športno-rekreacijski center. Peti-šovsko termalno kopališče bo sicer ostalo, vendar zanj ne načrtujejo svetle prihodnosti. V glavnem bo životarilo, dokler ne bo popolnoma propadlo, vzdrževali pa bodo le najnujnejše zadeve za normalno funkcioniranje. Razvoj tega kopališča ni mogoč tudi zaradi bližine Ine Nafte. Prezgo- sledica manjše kupne moči, zato vsak šofer sam skrbi za vozilo. ' V trgovini pa se je povečala predvsem prodaja rezervnih delov. Lani je bila prodaja traktorjev zelo dobra. V prvih štirih mesecih so jib prodali 238, letos v enakem času pa le 141. bbp Tudi tovarna polnilne opreme je skoraj dosegla načrt, saj so ga realizirali 22,4-odstotno., Nekoliko na tesno pa gre z naložbo v Banovcih. Pogodbeni rok je bil sredina maja, vendar bodo odprtje morali preložiti najmanj za en mesec, saj gredbena dela kasnijo. Nekoliko bolje pa je z gradnjo hotela v Moravskih Toplicah. Gradbena dela potekajo dobro. Ko bodo v Banovcih končali z gradnjo pokritega bazena, bo to pomenilo, da bodo lahko gostom ponudili nekaj več. Tako bodo lahko delali tudi pozimi. S to naložbo pa bodo pridobili tudi nekaj novih delovnih mest. Ce so ti prvi rezultati napoved letošnje sezone, so lahko v delovni organizaciji Radenska optimistični. Dušan Loparnik daj je govoriti o dokončni usodi Term, kajti kljub vsemu pomenijo začetek lendavskega turizma. Bernarda B. Peček Priložnost za telefon Delovna organizacija za PTT promet Murska Sobota ima čez 600 nerešenih zahtevkov za pridobitev telefonskega priključka v mestu Murska Sobota in devetih primestnih naseljih (Rakičan, Krog, Satahovci, Černelavci, Veščica, Polana, Kupšinci, Markišavci in Nemčavci). Nekateri pa se niti ne prijavljajo, ker vedo, da trenutno ni možnosti za telefonski priključek, saj je na voljo le nekaj rezervnih številk za nujne primere, kar pa rešujejo po posebnem pravilniku. To je kolektiv spodbudilo k načrtovanju novih zmogljivosti. Do konca julija prihodnje leto namreč nameravajo kupiti in montirati novo avtomatsko telefonsko centralo, ki bo omogočila čez 1000 novih telefonskih priključkov. Dobili pa jih bodo lahko vsi tisti, ki so se pripravljeni vključiti v sofinanciranje nove centrale in omrežja, kjer bo to pač potrebno — kot to poteka povsod v SR Sloveniji in na drugih območjih v Pomurju. Do 20. aprila je bil določen prispevek za združevanje sredstev 3 milijone dinarjev, možno pa ga je poravnati tudi v treh enakih obrokih do 15. junija (medtem ga bodo revalorizirali). Tam, kjer že obstajajo tehnične možnosti, pa zdaj ni prostih številk, bodo naročniki lahko dobili telefon v drugem polletju prihodnje leto. Vsi drugi pa si bodo pridobili neodtujljivo (trajno) pravico do priključka na ATC Murska Sobota, in to pravico jim bodo uresničili, ko bodo dane možnosti. Kjer bo dovolj prijav, bodo organizirali skupno gradnjo. Pošta je torej prisluhnila povpraševanju. In če bo kdo zdaj zamudil priložnost, pravijo, da bo zelo težko še kdaj prišel do telefona. Sploh pa ne pod tako ugodnimi pogoji, saj je cena za priključek marsikje že tudi 20 milijonov dinarjev. Jože Graj STRAN 6 VESTNIK, 11. MAJ 1989 kmetijska panorama 12. SREČANJE MLADIH ČEBELARJEV V MURSKI SOBOTI NADALJUJEJO BOGATO TRADICIJO SLOVENSKEGA ČEBELARSTVA Okrog 280 mladih, članov čebelarskih krožkov na osnovnih in srednjih šolah ter njihovih mentorjev iz cele Slovenije, se je minulo soboto zbralo v Murski Soboti na že tradicionalnem srečanju in tekmovanju mladih čebelarjev. Tokrat je bilo že 12. po vrsti, Zveza čebelarskih društev Slovenije pa je izvedbo letošnjega srečanja zaupala Zvezi čebelarskih društev Murska Sobota. Organizatorji tokratnega srečanja so bili z udeležbo mladih izredno zadovoljni, prav tako pa tudi z znanjem, ki so ga pokazali na tekmovanju, kar kaže na to, da je kljub neugodnim razmeram za čebelarstvo med mladimi še vedno veliko zanimanje za to dejavnost in se bo tradicija slovenskega čebelarstva še nadaljevala. Veliko k temu prispevajo prav čebelarski krožki, ki uspešno de- DA POMURSKI GOZDOVI NE BI PROPADALI Z uveljavitvijo zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor so mnenja gozdarske stroke pridobila pomen. Čedalje bolj se namreč upoštevajo njihova stališča, čeprav nekateri projekti, kot so hidro- in agromelioracije ter predvidena gradnja hidroelektrarn na reki Muri, precej ogrožajo obstoj gozdov, ki so zdaj najbolj prizadeti v nižinah. Posebno skrb pa vzbuja zniževanje talnice, ki je posledica številnih kmetijskih posegov, kar povzroča ogromno škode v gozdovih. To so med drugim ugotovili na skupščini samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Pomurja v Murski Soboti, na kateri so delegati sprejeli poročilo o opravljenem delu in načrtih za letos. Pomurski gozdarji se zavzemajo za racionalno in usklajeno izrabo prostora, načrtovani obseg vlaganj v obnovo gozdov pa bi terjal veliko več denarja; tudi od republiškega sisa. Njihov delež pa se nenehno zmanjšuje, posebno v zasebnem sektorju. Zdaj sis za gozdarstvo Pomurja zbira 2,5-odstotni prispevek od porabnikov lesa, ki je namenjen za gradnjo, obnovo in vzdrževanje gozdnih cest. Letos računajo, da bodo izkoristili blizu sto tisoč kubičnih metrov iglastih in lisnatih gozdov, blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov pa naj bi znašala 48.710 kubičnih metrov. Na ta način bi v primerjavi z letom prej znašala izkoriščenost lesa 103 odstotke, blagovna proizvodnja pa 104 odstotke. To bo terjalo tudi večje vlaganje v gozdove, pri čemer bi za posege na 130,5 hektarja potrebovali čez 3,1 milijarde dinarjev. Na skupščini so spregovorili tudi o predvidenih spremembah gozdarske zakonodaje, odnosu lovstva do gozdarstva, saj divjad povzroča ogromno škode, medsebojni odnosi pa še vedno niso rešeni. V prihodnje bodo morali več pozornosti nameniti tudi varstvu in urejanju pomurskih gozdov. M. Jerše lujejo na mnogih osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji, v njih pa si mladi nabirajo prvo znanje o čebelarjenju. To se je potrdilo tudi na sobotnem tekmovanju, kjer so ekipe pokazale veliko znanja, o zmagovalcih pa je odločala le točka. V nižji skupini, kjer so tekmovali mladi od I. do 4. razreda osnovne šole, je bila najboljša ekipa osnovne šole Janko Padežnik iz Maribora, ekipa te šole je zmagala tudi v srednji skupini, v kateri so tekmovali učenci od 5. do 8. razreda, medtem ko je bila v višji skupini najboljša ekipa kovinske usmeritve SCTPU Murska Sobota. Med pomurskimi predstavniki, ki so se uvrstili na solidna mesta, omenimo še ekipo osnovne šole dr. Anice Rotdajč od Grada, ki je bila v višji skupi- ni sedma, druga ekipa SCTPU iz Murske Sobote je zasedla deveto in ekipa srednje kmetijske šole iz Rakičana deseto mesto. V srednji skupini pa se je dobro odrezala ekipa osnovne šole Joško Tala-nyi-Janez iz Dobrovnika, ki je med 43 ekipami osvojila 9. do 12. mesto. Ob tej priložnosti so v prostorih srednješolskega centra, kjer je bilo srečanje mladih čebelarjev, pripravili tudi razstavo čebelarske opreme in čebeljih izdelkov, predstavili so računalniške programe za čebelarstvo, svoje izkušnje so na posvetu izmenjali mentorji čebelarskih krožkov, mladi čebelarji pa so obiskali in si ogledali tudi soboško Muro in Tovarno mlečnega prahu. L. Kovač Tekoče prilagajanje cen V soboški Mesni industriji si prizadevajo, da bi sledili gibanju cen na tržišču, zato tudi sproti prilagajajo odkupne cene živine. Nove cene veljajo že od 3. maja, vendar napovedujejo, da se bodo že v kratkem spet spremenile. Tako plačujejo zdaj kilogram tople polovice mladega pitanega goveda izvozne kakovosti po 24.000 dinarjev (živa teža 13.200), MPG ekstra kakovosti je po 22.000 dinarjev (živa teža 12.300), prve kakovosti po 19.000 dinarjev (živa teža 10.600), druge kakovosti po 18.000 dinarjev (živa teža 9.700) in izven kakovosti po 17.000 dinarjev (živa teža 8.900). Krave prve kakovosti v Mesni industriji odkupujejo po 18.000 dinarjev kilogram tople polovice (živa teža 10.1000), druge kakovosti po 16.000 dinarjev (živa teža 8.600) in izven kakovosti po 15.000 dinarjev (živa teža 7.700), prašiči do 150 kilogramov so po 9.000 dinarjev kilogram žive teže in težji po 8.000 dinarjev, izločene plemenske svinje pa po 7.000 dinarjev. Se cene telet in pujskov za nadaljnje pitanje: bikci so po 36.000 in teličke po 34.000 dinarjev, pujski pa po 20.000 dinarjev kilogram. L. Kovač —KMETIJSKA ZADRUGA LENART: NOČEJO BITI LE PRODAJALCI SUROVIN Nezadolžena kmetija — včasih pravilo, danes redkost Tudi v lenarški občini so lani avgusta pohiteli in ustanovili podružnico Kmečke zveze Slovenije. Bo postala partnerica li alternativa kmetijski zadrugi? Kakršno koli obliko delovanja si bo nadela, le da pomaga reševati probleme, ki ovirajo nadaljnji razvoj kmetijstva, meni direktor Kmetijske zadruge Lenart Leopold Hameršak. Največji delež kmetijske dejavnosti v lenarški občini odpade na prodajo mleka in vzrejo živine ter na sadjarstvo. Uničili polovico nasadov ribeza Nasade so začeli urejati v osemdesetih letih, ko so dobili soinvestitorja, teren pa je bil najbolj primeren predvsem za jagodičevje. Količinsko pridelajo kmetovalci z lenarškega območja okrog 37 vagonov robid in nekaj malega ribeza (6 vagonov). Površinsko imajo 50 hektarjev robidnic, 3 hektarje malin, 15 hektarjev jablan, nekaj hrušk viljamovk ter le 15 hektarjev ribeza, čeprav ga je bilo pred leti še 40 hektarjev. Leopold Hameršak je razložil: »Ribeza je zadnja leta precej manj. Nekaj zaradi naravnih nesreč, prav tako pa zaradi nerazumevanja predelovalne industrije. Opozarjali smo jih, da bi včasih 50 dinarjev več pomenilo ohranitev nasadov. Tako pa so jih več kot polovico ljudje izsekali zaradi neekonomičnosti. Zdaj pa spet govorimo, da bi to vrsto sadja potrebovali. Zadnja tri leta smo začeli zasajevati tudi maline. Tu je treba biti še bolj previden, da spet ne bi prišlo do presežka pridelka in do druge katastrofe. Nekaj jablanovih in hruškovih nasadov že imamo, še bolj pa naj bi jih povečali v prihodnje, saj so se z novo hladilnico Agrokombinata v Lenartu izboljšale tudi možnosti zasebnega sadjarstva« Kmetijska zadruga Lenart deluje kot samostojna kmetijska organizacija šele od 1978. leta. Prej je bila namreč vključena v Agrokombinat Lenart, zato ni čudno, da so si cilji obeh organizacij zelo podobni. Najprej so bile seveda samostojne zadruge v vseh večjih krajih lenarške občine. Zadnja združitev je bila 1966., in to z zadrugo iz Zgornje Ščavnice. Pod okriljem Agrokombinata so 1972. leta najprej ločili družbeni in zasebni sektor kmetijstva. Slednji je obstajal do 1977. leta kot obrat kooperacije, nato pa so ustanovili samostojno kmetijsko zadrugo. Tako poslovni prostori kot tudi način dela pa so še dolga leta (šele s hladilnico so dobili Agrokombinatovci tudi nove prostore) ostali isti. Mleka več, krav manj Imajo idealne razmere za razvoj živinoreje, ker pa je cena tako negotova, se količina prodanega mleka spreminja iz leta v leto, stalež živine pa nezadržno pada. Hameršak je dejal: »V minulih dvajsetih letih — vse do 1985 leta — se nam je odkup mleka povečeval, povprečno po 500 in tisoč litrov mleka. 1986. pa je bil odkup manjši. Ne le, da ni bilo več naraščanja, ampak se je celo zmanjšal. Tako je bilo tudi 1987. leta, medtem ko je lanska prodaja porasla za 600 tisoč litrov. Vendar ne na račun povečanja števila krav! Povečanje odkupa je le posledica ugodnejšega usklajevanja cen med letom. Nekatere je tudi gospodarski položaj prisilil, da so prodali sleherni liter mleka. V resnici pa se število krav, ki jih redijo naši kmetovalci, zmanjšuje, čeprav so tukaj idealne možnosti za živinorejo in ji je celotno poljedelstvo podrejeno.« . Večina polj na ravninskem svetu je v lasti Agrokombinata in ne zasebnikov. Kombinat ima tudi dve večji farmi za vzrejo mladega pitanega goveda, tako da od kmetovalcev odkupijo ves prirastek telet, težkih nad 300 kilogramov. Do te teže jih vzredijo kooperanti sami v svojih mini farmah. Članov zadruge je okrog 800, mleko pa jih prodaja čez 1300. Direktor KZ Lenart Leopold Hameršak Seveda je ta številka različna iz meseca v mesec. Je pa postala Kmetijska zadruga Lenart (in celotna občina.) znana širom po Sloveniji po zapletu z mlekarno minulo zimo v bližini Trat. Ta neljubi dogodek, na katerega bi najraje pozabili, saj je nastal zaradi osebnih vzrokov, pa je kljub vsemu opozoril na velik problem tukajšnjih kmetov. Skupaj z mlekarno so do sedaj uredili 30 zbiralnic mleka, morali pa bi jih vsaj še 50. Pridelovalci surovin Lenarška občina nima nobene predelovalne industrije. Bila je načrtovana, toda dobili so le hladilnico, ki pa je za razvoj sadjarstva velikega pomena. Z vlogo »izkoriščanih« po besedah direktorja lenarške kmetijske zadruge Leopolda Hamerška nikakor niso zadovoljni: »Žal moram povedati, da že vsa leta nazaj ugotavljamo, da smo dejansko samo območje za pridelavo surovin. Naša naloga je samo prodati sadje iz sadovnjaka, pšenico z njive in živino iz hleva. Tu pa se naša proizvodnja in s tem naš dohodek tudi končata. Ker smo bili vedno le »surovinarji«, brez kakšnega večjega vira dohodka, ki bi se vračal na naše območje, je vzrok, da smo danes v takem položaju. Kar se pa tiče sodelovanja z Agrokombinatom, Mlekarno in Tovarno mesnih izdelkov moram reči, da dobro sodelujemo. Vedeti moramo, da se tudi oni ubadajo s problemi. Administrativno določanje cen je povzročilo tudi to, da smo pridelke prodajali ceneje, kot pa smo jih kupili od kmetovalcev. Vemo, kam to pelje! »Ker nimajo nobene lastne proizvodnje, je dohodek zadruge v celoti odvisen od prodaje pridelkov in živine. Težko zberejo sredstva za osebne dohodke, kaj šele za urejanje trgovin in odkupnih mest. Ubadajo se z likvidnostnimi težavami, saj je tudi prodaja v trgovinah čedalje manjša. Lani so na primer prodali tisoč ton mineralnih gnojil manj kot prejšnje leto, bojijo pa se, da bo letos še huje. Po 1982. letu so izsušili 500 hektarjev zasebnih kmetijskih površin, uredili okrog 300 hektarjev površin na leto, čakajo pa jih še mnoge regulacije in agro-posegi. Pri urejanju Ščavniške doline pa seveda sodelujejo s Kmetijsko zadrugo Gornja Radgona, ki je svoje delo že skoraj opravila. Bernarda B. Peček POMEN ČASA KOŠNJE NA KAKOVOST KRME Za intenzivno pridobivanje mleka in prirejo mesa je kakovost osnovne krme zelo pomembna. V večini naših rej predstavlja krma s travnikov, to sta travni silos in seno, večji del osnovne krme, zato moramo dati večji pomen pridelavi le-te. Nedvomno je, da prispeva h kakovosti krme s travnatega sveta poleg botaničnega sestava travne ruše še čas košnje. Siliranje je način konzerviranja, ki je najprimernejši in prilagojen zgodnji prvi košnji zaradi nestalnega vremena, ki ga imamo v začetku maja. Uvedba travne silaže v obrok ni vprašljiva in pomeni eno temeljnih možnosti za intenziviranje pridelovanja krme. Manj razširjeno pa je vprašanje, kolikšen naj bo delež sena v obroku in ali je možno, da seno v obroku za krave v celoti nadomestimo s silažo? Seno in travna silaža sta iz istega izhodnega materiala — to je trava —, med ceboj pa se razlikujeta po kakovosti in celi vrsti lastnosti. Seno je slabo v večini primerov zaradi prepozne košnje, ki pri nas še vedno prevladuje. Pri sodobnem načinu spravila s prevetrava-njem lahko kosimo seno že prej kot običajno, ker nismo toliko vezani na lepo vreme. IZGUBE PRI KONZERVIRANJU OZIROMA SUŠENJU SENA Izgube pri spravilu sena so velike, saj s sušenjem na tleh izgubimo 40—50 % hranilnih snovi v lepem sončnem vremenu, v slabem pa so te izgube še dosti večje, tudi do 70 %. S sušenjem na sušilih izgube zmanjšamo, tako so izgube na kozolcih, ostrgah, žičnih kozolcih 25 — 30%, manj izgub imamo s preve-travanjem, s hladnim zrakom 25—30 %, s toplim zrakom, ki se ogreje od sonca v tunelu iz folije ali v komori pod streho, pa so izgube le 15-20%. Vzroki za nastajanje izgub pri senu so naslednji: — Drobljenje sena je tem večje, čim več obračamo seno, ko je že suho. Seno naj bi se obračalo čim več, ko je še zeleno. Takoj, ko pokosimo, moramo travo raztrositi, nato pa obračati vsaki 2—3 ure (stari pregovor pravi — seno se suši na vilah), ko pa gre sušenje proti koncu, obračamo manj in pazljivo, da bo drobljenje z obračalnikom čim manjše. Največ hranilnih snovi, to je beljakovin, energije in vitaminov, je ravno v listju trav in detelj, ki tudi pri sušenju najhitreje odpadejo. Izgube nastajajo še zaradi dihanja in drugih kemičnih procesov. S sušenjem se spreminja sestav krme, zmanjša se predvsem delež bolj dostopnih in prebavljivih nestrukturnih ogljikovih hidratov (sladkorji, škrob), delež strukturnih ogljikovih hidratov, predvsem celuloze, pa se relativno poveča. Splošno priznano pravilo, naj bo košnja čim zgodnejša, da je kakovost krme čim boljša, je v naših razmerah ključnega pomena za racionalno pridobivanje mleka in prirejo mesa. Za kakovostno seno bi moral biti čas košnje dovolj zgoden, ko je trava v začetku latenja, takrat bi seno vsebovalo 80—90 g prebavljivih beljakovin, 350—380 g čistega škroba in ne več kot 25—27 % surove vlaknine. S tako kakovostnim senom lahko zamenjamo dobro koruzno silažo ali travno silažo in se vrednost obroka po energetski vrednosti bistveno ne zmanjša. Taka kakovost osnovnega obroka je za krave po telitvi in v pretežnem obdobju laktacije potrebna, posebno še, če hočemo doseči veliko proizvodnjo z majhno porabo koncentrata. POMEN ČASA KOŠNJE NA KAKOVOST KRME Kdaj je optimalni čas košnje? Optimalni čas košnje na naravnih ali sejanih travnikih je odvisen od več faktorjev. To je količina pridelka, ki naj bi znašal 2—2,5 t SS na hektar. Drugi kriterij pa je razvojna faza rastlin. Pri čistih posevkih trav in travno-deteljnih mešanic se oziramo na razvojno fazo trav. Za'zeleno krmo ali pašo je najprimernejša trava v fazi bilčenja, v tej fazi je še trava bogata z beljakovinami in ima majhen odstotek vlaknine. V tej fazi je trava visoka 15—20 cm in jo koristimo 6-krat letno. Če pa travo kosimo ob začetku latenja, pridelamo največ energije na hektar. Koriščenje trave v tem razvojnem štadiju mora biti 4-krat letno. Trava v latenju je zaradi nizke hranilne vrednosti in konzuma-cije primerna samo še za manj zahtevne živali (presušene krave, starejše telice). Če je v ruši zastopan večji delež detelj, je vpliv staranja krme manjši. Košnja trave ob cvetenju ali pa še pozneje ob zorenju nam zagotavlja, da pridelamo le vlaknino, ki pa nam zmanjšuje hranilno vrednost krme. Razlika pa je tudi med posameznimi travami, kar bomo videli v spodnjem grafikonu. Vpliv staranja trave na prebavljivost organske snovi. GRAFIKON 1. Razmerje med datumom prve košnje in preba- datum prve košnje 1,2 angleška ljuljka, 3 mačji rep, 4 travniška bilnica, 5 italijanska ljuljka 6 travniška latovka, 7 trstikasta bilnica, 8 pasja trava Najhitreje se zmanjšuje prebavljivost organske substance pri travniški la-tovki in trstikasti bilmci, najpočasneje pa pri angleški ljuljki. Pravilno koriščenje travne ruše zahteva, da jo za zeleno krmo ali pašo koristimo najmanj 6-krat letno, če koristimo travo za seno ali travni silos pa 4-krat Če hočemo ob 3-kratnem koriščenju travne ruše pridelati še nekaj hranilnih snovi moramo temu prilagoditi gnojenje, tako da gnojimo predvsem s fosforjem m kalijem. S tem gnojenjem spodbudimo rast detelj Vpliv roka košnje za vsebnost hranilnih snovi V fazi latenja in cvetenja trav vsebnost surovih vlaken zelo strmo narašča vsebnost surovih proteinov pa zelo strmo pada. Vsebnost prebavljivih beljakovin se zmanjšuje se hitreje kot vsebnost surovih beljakovin. Surovi proteini se s staranjem zmanjšujejo hitreje pri travah, počasneje pa pn leguminozah in zeleh. Jože PuMni dipl kmet inž STRAN 7 VESTNIK, 11. MAJ 1989 pisma, mnenja, stališča Na osnovi sklepa časopisno-radijskega sveta Vestnika in Radia Murska Sobota slovenski program, na seji 28. julija 1988 si Uredništvo pridržuje pravico, da v skladu z Zakonom o javnem obveščanju, s sprejeto vsebinsko zasnovo Vestnika in v skladu z materialnimi možnostmi objavo posameznega pisma, mnenja ali stališča odkloni, pismo skrajša, ali samo povzame družbeno pomembne odlomke. Kopij tekstov ne objavljamo. Objava pisma, mnenja ali stališča še ne pomeni, da se uredništvo z vsebino strinja. Spoštovano uredništvo! Priznati je treba, da ste z uvedbo jutranje oddaje na vašem radiu Prebujajte se z nami zadovoljili večino vaših poslušalcev. Pripomnili bi le, da bi bilo dobro, če bi nekatere ekonomsko-pro-pagandne vložke malo posodobili, estetsko obdelali ter jih tudi nekoliko natančneje teritorialno opredelili. Zavedamo se, da vse ni v naši moči, ker pač morate upoštevati vse mogoče umestne, pa tudi neumestne želje naročnikov. Prepričani smo, da nam teh pripomb ne boste šteli v zlo, zato dovolite, da preidemo h konkretni zadevi. -Naselje Nemčavci je oddaljeno od središča Sobote 3,04 km in malce odmaknjeno od regionalne ceste Sobota—Hodoš oziroma Sobota—Lendava. Oh naselju sta včasih delovali dve opekarni, ki sta pustili tudi svoje sledove, katerih se kraj kljub prizadevanju ne more znebiti. Vendar je ta kraj v idiliki živel vse do časov »posodabljanja« potreb naše skupnosti. Tako je bil v letih 1962 in 1963 zgrajen Motel Garda, ki si je po krivici nadel to ime, saj je ime prevzeto od prave Rimske čarde, ki je tako označena tudi na zemljevidu, izdanem v Budimpešti leta 1897. Leta 1972 je bila zgrajena Petrolova bencinska črpalka, ki je seveda izredno pomembna za vso okolico in za gost promet na že omenjeni regionalni cesti. V letu 1977 smo dobili RTV oddajnik, prek katerega tečejo oddaje radia Sobota in ki je omogočil, da se je slišnost kakovostno in teritorialno Vsesplošno stanje v naši državi, da se proizvajalcem ne splača proizvajati. potrošnik pa zaradi draginje ne more kupovati, je vsem nam znano. Odgovor na to ugotovitev nam je tudi v celoti znan. Najbolj bistveni del tega odgovora je, da med proizvajalcem in potrošnikom nastopajo razni »predelovalci in dodelovalci« in pa vrsta drugih, od katerih je odvisna končna cena kakega izdelka. Zadnje čase je v ospredju mlečni problem. Predelovalec — mlekarne prikazujejo porabniku, da je vzrok za tako visoko ceno mleka predraga kmetova proizvodnja. Pa si oglejmo sestavo cene, za marec—april: Sem manjši proizvajalec mleka in sem ga oddal v marcu 1288l, za kar sem dobil na dan izplačila 17. 4. 1989 1.576.708,— din oziroma 1225 din za liter prodanega mleka v zbiralnico. Na dan izpla- RAČUNAJMO NA SINDIKAT DELAVCEV Kakšen sindikat si želimo? Takega, ki bo brezpogojno in neodvisno zastopal interese svojega članstva, ali takšnega, kot ga imamo sedaj — velikokrat nebogljenega nedonošenčka v enotni fronti SZDL? Si želimo drugačen sindikat tudi v Pomurju? Prva razprava na zadnje vprašanje je bila v Pomurju odprta že lanskega septembra na posvetu o aktivnostih sindikatov po razširjeni seji RS ZSS za pomursko regijo v Murski Soboti. Drugič so se na isto temo srečali pomurski sindikalisti v razgovoru s predsednikom slovenskih sindikatov Mihom Ravnikom januarja letos v Lendavi. Po obeh razgovorih je več kot jasno: pomurski delavci zahtevajo (ne le hočejo) svoj sindikat v novi obleki (nikakor ne v stari, zakrpani/ Zadnji teden v marcu je na letni seji tudi radgonski sindikalni svet ponovno temeljito obdelal prenovo sindikata. Tokrat v konceptu novega Zakona o podjetjih. Kakorkoli že obračamo zahteve po novem sindikatu, analiziramo razprave in premišljujemo, kako najpametneje, najučinkoviteje in najhitreje razgibati okostenelo organizacijo delavstva, pridemo do bistvenega sklepa: z novimi, strokovnimi kadri moramo zelo hitro v »Sindikat, neodvisen od državnih organov, DPO in drugih institucij, ki ne prevzema nalog od nikogar in ni odgo- močno izboljšala. V letu 1988 je bil zgrajen sodoben objekt Javna skladišča, v perspektivi pa se bo na tem območju še naprej gradilo. Kraj Nemčavci je z majhnimi izjemami lepo urejen, za kar je dobil tudi ustrezno priznanje. Skozi vas vodi asfaltna cesta, zgrajena izključno s sredstvi krajanov. Tačas poteka gradnja rekreacijskega centra z vaško-gasil-skim domom, gasilskim orodiš-čem in potrebnimi športnimi objekti. V letu 1989 bo zgrajen najsodobnejši vaški vodovod, ki je za kraj izrednega pomena, zgrajen bo pa prav tako izključno s sredstvi krajanov. Torej vse lepo in prav ter v najlepšem redu! Zakaj torej to in toliko pisanja? Na dan velikega petka, 24. marca leta 1989, smo imeli nekateri priložnost ali srečo prebujati se z vami. Grm, v katerem tiči zajec, je torej oddaja tega petkovega jutra in zdi se nam, da je to oddajo vodil ugleden in sposoben novinar Branko Žunec. Omenili smo že, da je bil ob razcepu regionalne ceste, ki vodi proti Hodošu oziroma proti Moravskim Toplicam in Lendavi zgrajen Motel Garda, ki si je pred nedavnim nadel fantastično ime SUPER LI, tega imena pa mi navadni zemljani ne razumemo. Kritičnega dne zjutraj ste vabili v ta SUPER LI, ki leži na območju Martjanec oziroma v Martjancih v bližini Sobote. Jasno nam je kot beli dan, da last- NALIJMO SI ČISTEGA MLEKA čila je bilo potrebno za liter osiromašenega mleka (odvzeta mu je bila tolšča) odšteti 4730 din, kar pomeni, da sem dobil od prodajne cene okrog 25 % ali bolj po kmečko: kravo molzemo na štiri seske, jaz, ki to kravo hranim, molzem in dostavim mleko v zbiralnico, sem dobil le en sesek, ostale tri pa posredniki. Če primerjam, da dobi v ZRN, ki ima močno razvito kmetijstvo in povprečna kmetija redi 25 krav, pri nas v povprečju 2,7 krave, kmet 53 % od vrednosti mleka, v Sloveniji privilegirani 33 %, drugi pa 25 %. Presojo o tem, kdo ogroža standard delovnih ljudi, prepuščam bralcem. To je tisto žalostno dejstvo našega gospodarjenja, ki destimulira in demoralizira slehernega 'prizadevnega proizvajalca. Takšen odnos prav gotovo nima primerjave nikjer na svetu. Ko smo si posta- voren nikomur, razen članstvu. Deluje na osnovi lastnega programa in statuta, sodeluje z vsemi dejavniki in samostojno izbira ukrepe za uveljavljanje interesov članstva«. (Citirano iz Tez za prenovo sindikata, ki jih je izdal RS ZSS). Z dnevom veljavnosti novega Zakona o podjetjih -se je začel proces reorganizacije organizacij združenega dela. V Zakonu o podjetjih je sindjkat le omenjen v dveh členih in vsega skupaj v dveh stavkih. Samo od sindikata je odvisno, kakšno vlogo si bo zagotovil s statutom podjetja v reorganiziranih podjetjih! Statut podjetja bo po novem Zakonu akt, ki bo določal bistvena pravila igre v nekem delovnem okolju. Svoje mesto v statutu podjetja si mora sindikat zagotoviti z močno organizirano akcijo, ki jo mora v občinah usmerjati občinski sindikat, seveda z močnimi zastopstvi v podjetjih, saj ni moč pričakovati, da bo predsednik osnovne organizacije sindikata, ki osem ur trdo dela, stopil v boj s pravniki in verigo poslovodnih in strokovnih delavcev podjetja ter dokazoval in zahteval, da se v ta in ta člen statuta vnese sindikat v tej in tej zahtevi.« »Naloge sindikata v >novem< podjetju (statutu) bodo različne le glede različnosti vrste organiziranosti podjetja«, je ugotovil občinski sindikat v G. Radgoni v nikom tega SUPER Ll-ja ni mar drugega kot pohlep po dobičku za vsako ceno, ni jim mar ali pa se niso sposobni zavedati, da poneumljajo mlado generacijo in da celo po urniku oziroma, ob določenih dnevih organizirajo poneumljanje najmlajše generacije, in to, kot rečeno, po lepo izdelanem načrtu. Končni cilj je zaslužek. Tem lastnikom se ne zdi umestno, da bi pogledali na tablico s hišno številko, kjer piše Nemčavci 39, za objektom ob cesti pa stoji tabla, ki označuje šele začetek kraja Martjanci. S tem SUPER Ll-jem krajani Nemča-vec sicer nič ne dobimo, kveče-mu zgubimo, vendar ne želimo, da se lokacije posameznih objektov zaradi neznanja in malomarnosti postavljajo po katastrskih občinah tako, kot se komu zljubi ali kakor se komu zdi. Tako krajani Nemčavec ne želimo, da se Petrolovo črpalko prestavi v Martjance, RTV oddajnik pa na primer v Puconce ali Javna skladišča v Soboto, kjer se tabla z oznako kraja tudi čudežno poljubno premika. Obrnili smo se torej na vašo hišo, ki predstavlja zelo močan izvor informacij in ki zaposluje pretežno intelektualce, novinarje, da naročnikom pri naročanju ekonomske propagande (ki v primeru SUPER Ll-ja to ni) pomagate, da bo ta vsebovala tudi pravilne topografske oznake in imena. Mi pa se bomo tudi sami potrudili priti do predpisov o uporabi topografskih oznak, in če bo treba, tudi ustrezno ukrepali. Vašo spoštovano hišo pa prosimo za objavo tega prispevka v vašem listu in morda v izvlečku v oddaji Prebujajte se z nami s prošnjo in željo za vaš nepristranski komentar. S spoštovanjem! Za krajevne organizacije Nemčavci inž. Š. H. vljali TMP, smo bili prepričani, da bo služila nam. Danes, ko jo imamo, razočarani ugotavljamo, da je postala monopolist in kot takšna ne vidi potrebe po iskanju notranjih rezerv — znižanju predelovalnih stroškov —, ampak deluje s pozicije monopolista in zvišuje cene. Takšne predelave si prav gotovo ne želimo in ne moremo privoščiti. Poleg tega pa dodaja svoje tudi trgovina, kar je tudi vprašljivo. Nihče mi ne more oporekati, da s takšnim odnosom tlačimo proizvajalca — kmeta. Gospodarska politika je prepričana, da če je kmet vzdržal v prvih povojnih letih, ko je bil v takratni stalinistični politiki družbeno škodljiv in zaradi zasebne lastnine nezaželjen, ko je bil pod pritiskom prisilne kolektivizacije, da bo vzdržal tudi to breme, danes. Mogoče bo res vzdržal, pa če- svojem operativnem programu dela. V SFRJ smo letos torej dobili želeni Zakon, ki bo dosedanje ozde popeljal na pot tržnega gospodarstva, bistveno drugačnega od tistega, ki je bil določen z ZZD. Bistveno drugačna od tiste v Zakonu o združenem delu je tudi vloga delavca in poslovodstva v novem Zakonu o podjetjih. Slednje je zato tudi temeljni razlog za »drugačni« sindikat. Pravice in dolžnosti vseh zaposlenih v podjetju po novem Zakonu močno dišijo po zahodnih — kapitalističnih odnosih: med delavcem in direktorjem, odnosih obeh do podjetja in obratno. Zaradi navedenega je seveda jasno, da se slabo piše tako slabim direktorjem kot slabim delavcem. Disciplinska kaznovanja slabih delavcev, razporejanja na druga delovna mesta ipd. bodo v rokah poslovodstva. Toda v njihovih rokah bodo tudi poslovne odločitve, ki bodo ali pozitivne ali negativne za podjetje, oz. za vse zaposlene. V primeru negativnih bo imel delavec vso možnost (in dolžnost) dati nezaupnico vodstvu, ki mu je stanjšalo zaslužek in ga spravilo v socialno negotov položaj ali celo v vrsto za brezposelne. Sindikat je v novih pogojih organiziranja in poslovanja podjetij prišel v položaj, ko se v svojem delovanju mora zgledovati po zahodnih sindikatih. Pravila igre morajo biti znana obema stranema: na eni strani je sindi- KOMASACIJA ZEMLJIŠČ V LOGAROVCIH Vestnik je v 15. številki na 8. strani 20. 4. 1989 objavil članek Kdo krivi meje in sosedstvo? Kot nekakšna moda se pojavlja v sredstvih javnega obveščanja objavljanje senzacionalnih vesti ne glede na to, če so objektivne, resnične ali ne ali so celo žaljive in nesramne. Glavno, da »vžge« pri bralcih. Pisci takih prispevkov pa pravijo: »Ko mački stopiš na rep, zacvili,« ali pa: »Kdor se čuti prizadetega, naj se brani!« Vrednost in posledice take vloge sredstev javnega obveščanja se najbolj kažejo zlasti na političnem področju, kar še najbolj čutimo Slovenci. Pa ostanimo pri stvari. Komasacija zemljišč v Logarovcih. Nimam namena niti opravičevati niti zagovarjati dela kmetijske zadruge Ljutomer—Križevci, ki je nosilec izvajanja družbenega plana na področju agrarnih operacij v ljutomerski občini. Znano je, da je poseganje v zemljiško-lastninske zadeve — to je komasacija — za vsakega posestnika izredno opčutljiva reč. Vseeno, če je to posestnik z zemljiškim maksimumom ali v lasti le nekaj arov. Zaradi tega je potrebno strpno in usklajeno delo, pa se trenutno nezadovoljstvo zadovoljivo reši. Tudi prizadetih v omenjenem Lopamikovem sestavku ne mislim braniti ali obsojati. To bi nikomur ne koristijo. Še najmanj bralcem Vestnika. Vsak posameznik je za svoje delo ali početje odgovoren, domačini oz. komasacijski udeleženci v Logarovcih pa stvari itak podrobneje poznajo. Moj namen je le pojasniti nekatera dejstva: L Komasacijo v Logarovcih izvaja za ta dela pooblaščena delovna organizacija (ne Zadruga!) na podlagi odločbe o uvedbi postopka, ki jo je izdal pristojni organ občine. Z isto odločbo je bi- prav mu »družba« priznava pribl. 60 % stroškovnih vlaganj. Če bo vzdržal, ne bo vzdržal brez družbene škode, kot se grenko spominjamo zgrešene povojne politike. Če si želimo cenejšo proizvodnjo, potem moramo dovoliti in uvajati zdravo konkurenco. Izenačiti moramo pogoje med sektorjema. Privilegiji so zelo škodljivi in zavirajo napredek. O zasebnih mlekarnah v preteklosti nismo smeli sanjati, pa tudi danes, ko smo se začeli prebujati iz globokega sna, o njih glasno ne govorimo. Strah, da bi kdo obogatel, če bodo delovale tržne zakonitosti in pošteni družbeni inštrumenti, je odveč. Če nam je količkaj mar za proizvajalce in potrošnike, je takšna odločitev nujna. Ernest Pintarič Šalamenci 86 69201 Puconci kat, ki zastopa interese delavstva, na drugi strani je vodstvo podjetja, ki v družbenem podjetju (brez udeležbe privatnega kapitala) zastopa interese skupne lastnine, v mešanem podjetju pa lastnino ustanoviteljev podjetja (ki so lahko seveda tudi delavci podjetja). Delovanje novega, samostojnega sindikata, morajo zatorej urejati trdna pravila od »vrha« (republiški sindikat z odbori dejavnosti) do zadnjega sindikalnega poverjenika. Ta pravila morajo veljati za nastopanje in predstavljanje sindikata v imenu in za članstvo, organizacijo sindikata, akcijsko delovanje, organiziranje in pravila ob stavki ipd. Sindikati morajo vztrajati, da se z organizacijo podjetja po novem zakonu ne bodo ukinjale osnovne organizacije sindikata. V večjih podjetjih je nujna profesionalizacija (v manjših pa delna profesionalizacija) sindikalnega dela, pri čemer je najpomembnejša strokovna usposobljenost predstavnikov, ki bodo znali pa-rirati poslovodnim strukturam v svojih zahtevah in njihovih protiargumentih. Sindikalni predstavnik se mora voliti s programom, o uspešnosti njegovega dela pa odloča le in edinole članstvo. V relacijah novega Zakona o podjetjih mora poslovodna struktura na katerikoli ravni dojeti, da je dobila ali »partnerja« ali »nasprotnika« v odločanju o bistvenih vprašanjih dela in delitve učinkov v nekem delovnem okolju. Irena Petek-Ferenc, Radenci la imenovana tudi 5-članska komisija za izvedbo postopka. Predsednik je sodnik, poleg tega pa še tajnik kmet, zemlj. skupnosti in vodja obč. geodetske uprave (dipl. inž. agr. oz. dipl. inž. geod.) 4. in 5. član sta predsednik komasacijskega odbora — kmet in referent za melioracije pri zadrugi. Za novo razdelitev zemljišč je v postopku odgovorna komisija v sestavu, kot je navedeno. 2. V odločbi o novi razdelitvi zemljišč, ki jo je v postopku izdal Komite za gospodarstvo in planiranje Skupščine občine Ljutomer in so jo prejeli komasacijski udeleženci v Logarovcih, je pouk o pravnem postopku: »Zoper to odločbo je dopustna pritožba na Republiško geodetsko upravo Ljubljana v 15 dneh od vročitve odločbe. Pritožba, ki je prosta takse, se vroči pisno ali poda ustno na zapisnik pri Komiteju ffiwss. ^GLASILO OSVOaCOfLUC FRCATE OamURSMSH QURMEt ,Mmh M. wwc» iW ijro»T»* «a o#»E«n - 5 - L MESTO KOMUNISTOV JE MED MNOŽICAMI - smo prebrali na naslovnici Obmur-skega tednika 7. avgusta 1953, ko je bil odgovorni urednik (spet) Jože Vild in je bilo uredništvo z upravo na Trgu zmage 5 v Murski Soboti. Pod navedenim naslovom je objavljeno poročilo o uspešnem delu okrajne konference ZKJ v M. Soboti in med drugim tudi tole, »da so nekateri komunisti izgubili perspektivo našega nadaljnjega razvoja, da ne razumejo vloge naše demokracije v svetovnem merilu, da v gospodarstvu včasih zagovarjajo nesocialistične metode, da v pisarnah kaj radi postajajo stro-kovnjakarji, čeprav bi morali politično voditi, da so množicam obrnili hrbet, da še niso znali dobro organizirati uspešnih odprtih sestankov itd. Prikazani so bili nekateri primeri materialnih prestopkov. Konferenca je grajala tudi nekatere primere ideološkega popuščanja. Ko je npr. neki komunist dobil poziv za vojaške vaje, je izjavil, da bi on kot komunist moral biti oproščen teh vaj. Neki drugi pa se je čutil poklicanega, da se kot gromovnik dvigne iznad množice in tovarišev ter iz višine biča brez dovolj-nih dokazov kar povprek tudi po najodgovornejših tovariših. Bilo je ožigosanih tudi nekaj primerov malomeščanščine, npr., ko se članice ZKJ med seboj ogovarjajo z »gospa«. Sploh se v novejšem času porajata »gospod« in »gospa« vse bolj pogosto v naših trgovinah. Komunisti pa moramo vedeti, da gospod nujno rodi hlapca, slugo, deklo itd., torej človeka nižje stopnje, kar nas oddaljuje od brezrazredne družbe in pravilnih družbenih odnosov.« Ja, ja, tudi to se je nekoč dogajalo. O tempora, o mores! V tem času sta izhajala podlistka Streli na meji Janeza Švajncerja in Pojdam u škufče Ivana Cam-plina. Stalno se je z dovtipnimi pismi v prleškem narečju oglašal viijec Balaž z Vujdrimlake. Na Murščaku so dobili novo šolo. Z orožnih vaj se je oglasil eden od pomurskih vojakov s sestavkom Večer v našem taborišču. DA BO BODE TUDI NAŠIM VINIČARJEM — so takrat pisali naši stanovski tovari- ŽSlVrsTLik' VESTNIK UTO X¥W. — JUv. 1 MORSKA SOBOTA, A za gospodarjenje in planiranje občine Ljutomer, ki je izdal odločbo.« Iz navedenega izhaja, da je prav in pravilno, če so se prizadeti, ki niso zadovoljni z novo razdelitvijo zemljišč, pritožili. Znano je tudi, kam in komu se morajo pritožiti. Ge bodo v svojih pritožbah uspeli, kot se v svojem članku sprašuje tov. Lopar-nik, ni znano. Ve pa se, da to ni odvisno niti od referenta v zadrugi nito od nekega kmeta, ki je član komasacijske komisije. Pa še eno se ve: veliko lažje in uspešneje se izvede komasacija tam, kjer udeleženci pošteno in strpno sodelujejo. Tam tudi ohranijo dobre medsebojne sosedske odnose in jih tudi nove zemljiške meje ne skrivijo. KZ »Ljutomer—Križevci« Direktor: Tone SLAVIC, ing. agr. ši ob izvajanju zakona o kmetijskem zemljiškem skladu in zakona o odpravi viničarskih in podobnih razmerij v ljutomerskem okraju. »Poglejmo si natančneje vsaj en primer bednega življenja brezobzirno izkoriščanega viničarja. V Hraševskem Vrhu (občina Radenci) živi in gara že 18 let ves izčrpan in zgaran 55-letni viničar Franc Kuzma s svojo družino v viničariji dobro situiranega kmeta Čuka iz Vučje vasi. Razen kopi in škropljenja mora vsa dela (obrezovanje, postavljanje kolja, vezanje, pletev, odstranjevanje plevela in drugo) opravljati sam s svojo družino in to tako rekoč brezplačno — za bedno stanovanje v razdrapani koči, za hasnovanje majhne njivice v površini treh arov ter skromnega vrtička in nekaj stelje. Gospodar plača v denarju le dnine, ki jih opravi pri kopi in škropljenju in še te slabše kot drugim najetim kopačem. Kot je Kuzma izpovedal pred komisijo, znaša njegov zaslužek v denarju letno le 3300 dinarjev, kar ne za- VESTNIK dostuje niti za kruh. Razumljivo, da je Kuzmovi družini primanjkovalo kruha vse dotlej, dokler njegova hčerka ni dobila zaposlitve v Slatinskem podjetju v Radencih, dočim ga je imela in ga še ima Čukova družina v izobilju, ker ima poleg lepega posestva še mlatilnico, s katero zasluži gospodar med mlačvo dokajšnje količine žita, in to kljub oddaji obvezne mlatilniške merice. Kljub navedenim okoliščinam je prejel Kuzma v dolgih 18 letih od gospodarja le 33 kg ajde. Pač pa je letos kmalu po izidu republiškega zakona obljubil gospodarjev sin viničarju žito pod pogojem, če bo pred okrajno komisijo izpovedal, da mu je gospodar vsa opralvjena dela v vinogradu v redu plačeval. Mimogrede še bodi povedano, da je mlatilničar Čuk iz Vučje vasi že v letih obvezne oddaje žita pokazal nepravilen odnos tudi do širše skuposti, in to ob priliki oddaje mlatilniške merice.« STRAN 8 VESTNIK, 11. MAJ 1989 kulturna obzorja MONOGRAFIJA 0 GORNJEM SENIKU Za iskanje korenin Med porabske Slovence in tudi druge bralce na Madžarskem in v Sloveniji je te dni prišla nova dvojezična knjiga z naslovom Gornji Se-nik/Felsdšzblnok. Gre za monografijo največjega (slovenskega) kraja v Porabju, ki jo je napisala Marija Kozar-Mukič, izdala pa sta jo Muzej Savaria v Szombathelyu in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. MARIJA KOZAR-MUKlC: »Upam, da bo tudi to delo pomagalo našim vnukom pri iskanju njihovih korenin ali da bo neke vrste opozorilo, da nam preti nevarnost, da izgubimo svoje korenine.« Avtorica, ki prav tako izhaja z Gornjega Senika, zdaj pa živi in dela kot etnologinja v Szombathelyu (študij je končala v Ljubljani), nam je o tem svojem drugem obsežnejšem knjižnem delu med drugim povedala: »Monografija Gornji Senik/ Felsoszolnok je izšla v seriji Življenje Slovencev v 20. stoletju. V tej seriji je že leta 1983 izšla etnološka topografija Slovensko Porabje/Szlovenvidek, in sicer v slovenskem in madžarskem jeziku, kakor je izšla tudi sedanja monografija. V slovenskem delu je skoraj polovica besedila zapisana v gomjeseniškem govoru. Avtorje torej citiram dobesedno. Moj namen je bil namreč, da se & to knjigo ohrani tudi porabsko narečje, ki je značilno za Gornji Senik. V monografiji pa so sicer najprej prikazani zgodovinski dogodki, in sicer tisti, ki so se nam zdeli pomembnejši. Naslednje poglavje govori o nastanku naselja Gornji Senik. Po zdaj znanih podatkih je nastal v 14. stoletju. Prvotno sta bili tu dve vasi — Gornji Senik, to je predel okrog cerkve, in Janezov breg ali tedaj Iwanfalua (Ivanova ves), V tem poglavju so zanimiva geografska imena in poimenovanja hišnih skupin. Kar 24 takih hišnih skupin ima v nazivu besedo krošeo (Vankin krošeo, Balaškin, Markin, Čukin, Krajcarin, Pinta-rin .. .). Te skupine so dobile imena po prvi družini, ki se je Tekstilni bienale Szombathely, ki ga je v Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Sobot, na ।P^Fa/n.cni zvečer odprla voditeljica oddelka za e s ' „ '21 ma_ 1 orday, ga je tudi - CJ EK«* Mer je — p.™. tek Nataše Juhnov. tam naselila, okrog nje pa so sčasoma zrasle še druge'hiše. V monografiji so obdelane tudi spremembe v poklicni sestavi prebivalcev Gornjega Senika, življenje na kmetiji in demografske spremembe.« Ali se da iz zapisanega izluščiti tudi narodnostni razvoj vasi, nas je posebej zanimalo. »Da, na kratko se lahko ugotovi, daje bila asimilacija. Iz pričevanja Seničanov je razvidno, da je bila včasih dokaj močna madžarizacija. Tisti, ki so odhajali na sezonsko delo, so se morali naučiti madžarsko. Zaradi tega so imeli precejšnje težave, ker so doma govorili slovensko. Mogoče so zato učili svoje otroke madžarsko; in še danes je marsikje tako, da ne bi morda še kdaj doživeli poniževanja.« Kot posebna vrednost monografije je tudi slovarček narečnih izrazov, da jih bralci lahko primerjajo z besediščem v knjižni slovenščini. Novo knjigo pa bodo lahko celo uporabljali pri dvojezičnem pouku v porabskih šolah, predvsem kot krajevnozgodovinsko berilo. Upajmo, da bo komu izprašala tudi vest, tako kot se je ob koncu monografije zamislila avtorica v poglavju Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko, kjer med drugim piše: »Morda je še nekoliko preuranjeno govoriti o stvari, vendar današnje stanje, zdajšnja gibanja kažejo, da se porab-ski Slovenci čedalje hitreje asimilirajo. Se lahko zgodi, da čez 50 let v Porabju nihče več ne bo govoril slovensko? Ali pa bomo le po naključju naleteli na kakega zanesenjaka, ki bo vsemu navkljub ohranil svojo slovensko materinščino? Prihodnje generacije — kakor marsikje po svetu — se bodo morda že ponovno zavedale, da človek ne more živeti brez svojih korenin. Upam, da bo tudi to delo pomagalo našim vnukom pri iskanju njihovih korenin ali da bo neke vrste opozorilo, da nam preti nevarnost, da izgubimo svoje korenine. Tudi sama sem vedno iskala in iščem svoje korenine, saj sem otrok slovenskih staršev iz Porabja, ki so se preselili v Budimpešto. Ravno zato sem se odločila, da bom v Ljubljani študirala etnologijo in slovenščino.« Jože Graj bb 0 ŠESTIH IN POSEBEJ 0 SEDMEM DELU MOSTOV »Letos smo postavili književne mostove s Perijem, Čukči, Izraelom, Azerbajdžani, Poljaki in s Portugalsko,« nam je dejal urednik zbirke Mostovi pri Pomurski založbi Jože Hradil in poudaril, da prvič z Izraelom in Azerbajdžani, s Portugalsko pa že drugič. Enkrat s posebnostjo — sedmo knjigo letošnjega letnika Mostov - Ilse Pollack FERNANDO PESSOA OD A DO Ž. Ker gre za monografski esej ob 100-letnici rojstva velikega pesnika, ki ga na Slovenskem še nismo poznali, je delo (ki ga je izjemno zgovorno in na velikem formatu grafično oblikoval akademski slikar Franc Mesarič) deležno posebne pozornosti. V dokumentarnem in ilustrativnem gradivu je pesnik predstavljen kot nemirna, razklana in tenkočutna osebnost, ki ostro in kritično reagira na vprašanja modernega človeka. esassossego = nemir V pesnikovi literarni zapuščini, ki obsega 27543 listov in listkov, jih je nekaj sto opremljenih z označbo »Knjiga nemira«; proti koncu dvajsetih let še je namreč ukvarjal z načrtom, da bi pod tem naslovom izdal nekaj bolj ali manj izpiljenih proznih besedil, nastalih v dobrih dvajsetih letih, S Knjigo nemira sta se »ukvarjali« dve od njegovih fiktivnih oseb, manirirani pozni simbolist Vincente Guedes in pomožni knjigovodja Bernardo Soares, med vsemi njegovimi literarnimi fikcijami najbolj sorodni osebi Fernanda Pessoe (pessoa = oseba). Zbiranju teh »nepovezanih vtisov, zapiskov brez naglice«, tega »naključnega dnevnika«, v katerem se izraža njegovo značilno duhovno stanje, »eksistencialna žalost brez dna, ki se ničesar ne nadeja in nič ne pričakuje«, je sam namenil najmanj eno leto - zmanjkalo pa mu je seveda moči za izpeljavo. Toliko bolj so se za njeno uresničenje zavzeli naši sodobniki: »Knjiga nemira« je medtem postala od sile zanimiv projekt za izdajatelje in založnike v več jezikih; vsak se namreč lahko pobaha, da z novo razporeditvijo odlomkov sam postane pesnik Bralec naj odloči, s katero izdajo se bolj istoveti: ž nemško, ki ljubi predvsem filozofsko špekulacijo, ali z italijansko, ki se drži trezne vsakdanjosti, s francosko in tako naprej in tako naprej, da niti ne govorim o izdaji v izvirnem jeziku, ki pozna portugalsko in brazilsko varianto. Beseda je res o izjemni knjigi, natisnjeni le v tristo izvodih, kar je simbolično in simptomatično, taka pa je tudi minimalna cena 60.000 dinarjev, ki je pravzaprav le proizvodna. (Avtorji in založba so se odpovedali kakršnemukoli honorarju!) Stalnica šestih knjig v posameznih letnikih Mostov letos prinaša še eno knjigo portugalskega avtorja Antonia Lobosa Antune-sa: Hudiču v riti, ki govori o občutjih zdravnika in človeka, strnjenih v opisih vojne vihre v Angoli. Med branjem te knjige marsikomu zamelje v drobovju, mu stisne grlo in ga zaboli ob posameznih prizorih, čeprav ne gre za vojni ali vojaški roman, ne za gole opise, ampak za podoživljanje angolske vojne, ki jo je pisatelj občutil na vsakem koraku. In to izrazil tudi z besedami: »Če se je revolucija končala, razumete (in po svoje se je v resnici končala), se je zaradi mrtvih v Afriki, ki imajo usta polna prsti, da ne morejo ugovarjati.« Psi gonjači so že najeti je naslov romana iz Poljske, ki prinaša aktualno branje, čeprav se je pisatelj navidezno zatekel v zgodovino, na začetek tega stoletja, ki ga opisuje celo t nekakšno de- ILSE POLLACK FERNANDO PESSOA OD A DO Z tektivsko spretnostjo. V ospredju stoji likvidator, ki zalezuje svojo nedolžno žrtev, dokler tudi sam ne spozna zmote montiranega procesa; tega, da je bil tudi on sam le slepo orodje — slep pripadnik »neki stvari«. Brzowzov-ski je bil namreč književnik, filozof, ki v marsičem spominja na Ivana Cankarja; intelektualec torej, ki ni hotel tuliti z drugimi volkovi, s čredo navideznih borcev za »narodov blagor«, zato je bil obsojen na likvidacijo. Obdolžen, da dela za rusko ohrano, V teh odlomkih so vse mogoče zvrsti besedil: dnevnik, kritika, esej, pesem v prozi, pesniška proza, izpoved, avtobiografija, filozofska spekulacija, recenzija, ocena, uvod, pismo, aforizem, pripoved, časopisna kronika m drugo; resnično odprto delo torej, kakor neutrudno poudarjajo številni recenzenti, delo, na katero je menda čakala moderna, »ki ne zmore zgradbe« in katerega zunanja oblika ustreza vsebini: neomajno vztrajanje pri razdrobljeni osebnosti, neskončna zmes vseh občutkov, že kar hromeče stalno vračanje k solipsističnemu jazu. Nemir pomeni tu taedium vitae, živčno razdraženost, prestrašeno napetost, tesnobnost - povzročeno z občutkom praznine, nezmožnosti za praktično življenje in za čutenje. Gre namreč za zgodbo brez življenja, za avtobiografijo brez dejstev, ki jo pripoveduje pomožni knjigovodja Soares - in za hromolo srca: »Nikoli nisem nikogar ljubil -dame ima kdo rad. me Se bolj moti, kakor da me sovraži- V življenju pomožnega knjigovodje je vse samo odrska podoba in kulise, bližnji »manj kakor drevo- in človeška dejanja »pisani frizi-. ker je pač raje bral Belinskega in Dobroljubova ter ne Sienkiewi-cza, medtem ko je vsak pošten poljski dobroljub iz dna duše v tem času sovražil Ruse. Že od tedaj, ko so le ti v drugi polovici 19. stoletja pogoltnili velik del poljskega ozemlja. Borec-vojak ima torej prav, kriv pa je tako imenovani intelektualec. Za vsako ceno ga je treba streti, če ne fizično, pa vsaj moralno. In ta dolg do resnice je hotel Terletcki poravnati, pri čemer pa se mu je navidezni zgodovinski okvir z lahkoto razbil in počil na vse strani, ne le po Poljski, saj ga je mogoče po koščkih sprejemati v marsikateri deželi sveta . .. Most z Azerbajdžani s Poti pod zvezdami, predstavlja deželo, o kateri smo v zadnjem času v zvezi z zadnjimi politično-verski-mi dogodki nekoliko več slišali tudi v Sloveniji, o književnosti pa nimamo pojma. Roman Nati-ga Rasula Zadeja je sicer nastal 1986. leta, opisuje pa čas pred tem in ni delo, ki bi potešilo našo zvedavost glede družbenopo-litičnosocialne problematike Azerbajdžana, nekaj tega pa vendarle spoznamo iz zgodbe o mladem fantu iz Bakuja, ki se v Moskvi, v drugačnem okolju to rej, sreča z novim svetom, sodobnostjo, kljub temu pa ostaja dedič prastarih izročil, običajev in navad azerbajdžanskega naroda, ki so postali tudi njegov zakon. O majhnem paleoaziatskem narodu, ki živi na velikem prostranstvu Čukotskega polotoka na skrajnem severovzhodnem delu Azije, Čukcih, piše Jurij Ritheu. Osnovna nit romana je oživljanje modernega, civiliziranega belca v navidezno primitivnem in divjem svetu polarnih lovcev. Mostovi s Perujem so postavljeni z romanom Maria Vargasa Ilosa: Kdo je ubil Palomina Molera. Delo velikega pisatelja, ki je hodil tudi po Jugoslaviji in bil ha Bledu kot predsednik mednarodnega društva pisateljev (PEN), zdaj pa kandidira celo za predsednika Peruja. Ker je izjemen pisec, zasluži njegov najnovejši roman vso pozornost. Na prvi pogled bi ga lahko uvrstili med napete kriminalke, vendar se izkaže, da gre za prefinjeno zgodbo. Pripoved slika dogodke iz mejnega perujskega mesteca iz obdobja petdesetih let, ko so našli truplo mladega moškega — letalca, ki je bil zverinsko mučen in pbkončan. Policijski poročnik in stražnik, ki sta vodila preiskavo, se dokopljeta do različnih ugotovitev in nepričakovanih obratov ter rezultatov, kar zavija domnevnega krivca v nepregledno meglo. Čeprav zgodba poteka v povsem realnem času in prostoru, dobiva razsežnosti irealnih blodenj in morečih sanj. Tragični moto celotne zgodbe je v nezmožnosti individualnih ravnanj, ki se udušijo v mogočnem mehanizmu skupinske korupcije. To je pripoved, ki zlasti na začetku spominja na krajša Marquezova dela, saj jo odlikujejo intenzivna napetost in odlična karakterizacija oseb ter sočni jezik. Zadnji roman iz letošnje zbirke Mostovi prinaša Izpovedi dobrega Arabca, ki jih je napisal Yoram Kaniuk in so prvi stik z Izraelom. Romana ni mogoče brati neprizadeto, saj se ob njem začuti obupna brezizhodnost, ne-rešljivost arabsko-izraelskega spora. Fiktivni Josef ima dve identiteti in nobene, je del svoje dežele, v Parizu brez korenin. Je nihče, ki se gre še naprej svojo malo vojno, z nezmanjšano bolečino in prizadetostjo. Mlinski kamni, ki ga meljejo, ne bodo nikoli domleli, ker jih poganja prastara sila: Človekova razklanost med dobrim in zlim. V pripovedni okvir sodi zgodba o Izraelki Havi in njenem možu, ki ga obmetavajo z očitki, da je »umazani Arabec« ali pa da je »prekleti Žid.« Roman je izjemno bralno delo, napisano zadihano, skoraj brez sape, spretno, literarno dognano, zanimivo in aktualno. Tudi ko ga odložimo, zbuja v nas številna vprašanja, na katera ne zna in ne more zaenkrat še nihče odgovoriti. Tako je šest romanov in jubilejno sedmo publikacijo zbirke z izbranimi besedami predstavil glavni in odgovorni urednik Pomurske založbe — če pa bomo kupili Mostove in jih prebrali, pa lahko povedano primerjamo s svojimi izkušnjami in odnosom do knjig. Brigita Bavčar kulturni koledar ČETRTEK. II. MAJA MURSKA SOBOTA V dvorani kina Park bo ob 17.00 samostojna plesna predstava Pravljica 21. stoletja, ki jo bo uprizorila plesna skupina Ekstatični krik s soboškega srednješolskega centra. Plešejo Nataša Horvat, Svetlana Krstič, Saška Kovač. Petra Kurnjek in Nataša Šiftar. PETEK. 12. MAJA BAKOVCI Ob 19.30 se bo v prireditveni dvorani začela občinska revija odraslih pevskih zborov in oktetov soboške občine. SOBOTA, 13. MAJA MURSKA SOBOTA Ob 20.25 se pred vhodom v soboški grad začenja sedma ponovitev gledališke predstave Zalezujoč Godoja, v režiji Duše Škof. NEDELJA, 14. MAJ KAPELA — V prostorih osnovne šole bo ob 15.00 občinsko srečanje odraslih pevskih zborov in oktetov radgonske občine. Nastopilo jih bo osem: šest zborov in dva okteta. PONEDELJEK, 15. MAJA MURSKA SOBOTA - Zadnja predstava Zalezujoč Godoja — gledališke skupine KUD Štefan Kovač (ob 20.25) pred nastopom na republiškem srečanju, ki bo 20. maja na Grosupljem. razstave MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled Tekstilni bienale Szombathely, ki ga posreduje Savaria Muzeum Szombathely. Razstava bo odprta do 21. maja. Na študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice je odprta razstava ŽIVLJENJE IN DELO prof. dr. Vilka Novaka ob 80-letnici njegovega življenja. Pomemben slovenski etnolog, literarni zgodovinar ip jezikoslovec je večji del svojega raziskovalnega dela posvetil proučevanju domače pokrajine — Prekmurja. LUDVIG ZOLTAN: RAZCVET POPKOV. 1988. mešana tehnika LENDAVA — V Galeriji Lendava razstavlja svoje slike Ludvig Zoltan iz Nagykanizse na Madžarskem. Na ogled pa sta tudi stalna likovna muzejska zbirka. LJUTOMER — V galeriji Anteja Trstenjaka razstavljata svoje kolaže in akvarele ljubiteljica — amaterska slikarka Ivana Marko. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so bili do danes razstavljeni akti Marjana Jelenca. Odslej pa do I. junija pa bo svoja dela razstavljal akademski slikar Jerič iz Maribora. kino Ta konec tedna (v petek 12. in nedeljo 14. maja) ob j9.00 in 20.00 bo v kinu Svoboda Gornja Radgona na sporedu domača drama KAVARNA ASTORIA, ki so jo posneli po literarni predlogi in scenariju Žarka Petana v Mariboru in govori o znani kavarni, skozi njo pa o usodi družine v povojnem, medvojnem in povojnem času. Film je režiral Jože Pogačnik, v glavnih vlogah pa nastopajo: Janez Hočevar. Lidija Kozlovič. Branko Šturbej. Aleš Valič in drugi. Premiera je bila v Mariboru, film pa smo imeli priložnost videti v ponedeljek in torek (X. in 9. maja) tudi v soboškem kinematografu. LETNI PREGLED LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI . s0 zanj' ustrezne razmere, organizacij Murska Sobota, bi na likovnem področju. LIKOS predvsem pa potrebe. Te so tudi po repertoarnih posvetih in tesnejšem sodelovanju zveze z društvi. Poročila jih je za letni pregled dela prispevala le tretjina, načetih pa je bilo tudi nekaj drugih perečih vprašanj o pravočasnih informacijah mentorjem posameznih dejavnosti m o kulturnem sodelovanju s tujino. Ker poteka glavnina neposredne kul-urne izmenjave soboške občine s tujino le prek Zveze kulturnih BRALNA ZNAČKA Za novega predsednika občinske Zveze kulturnih organizacij v bilo potrebno določene zadeve bo še naprej navzoč tudi v doma- Murski Soboti je bil na program-sko-volilni letni konferenci izvoljen Ivan Obal. Iz poročil in povedanega v razpravi pa je izstopala predvsem težnja po neposredni strokovni pomoči ljubiteljskim kulturnikom v območnih svetovalnih regijskih centrih, kakršen naj bi po besedah Toneta Štefaneca z republiške Zveze kulturnih organizacij nastal tudi-v pomurskem središču. precizirati, posebej v zvezi z Dnevi Orsega, kulturno izmenjavo z Lastovko in gostovanjem gledaliških skupin v Porabju. Program odborov Zveze kulturnih organizacij Murska Sobota za tekoče leto je pester, poleg sodelovanja ljubiteljske zveze s skupinami in organizacijami zunaj države pa je poseben poudarek tudi na kulturnih stikih s pobratenim Paračinom. predvsem čem okolju, predvidena pa je tudi likovna izmenjava z Madžarsko, od koder naj bi prišel in se z deli predstavil Peter Istvan Balogh. Bogat je program odborov za glasbeno, literarno-knjižni-čno, plesno in folklorno ter lutkovno dejavnost, o čemer bomo pisali takrat, ko bodo posamezne prireditve oziroma manifestacije ljubiteljske dejavnosti. B. Bavčar Maj je mesec mladosti, pa tudi čas za podelitev bralnih značk mladim, ki berejo. Karolina Kolmanič vodi bralno značko Miška Kranjca ze dvaindvajset let in pravi, da so se pomurski otroci, čeprav s trem, rekami ločeni od Ljubljane, srečali z vsemi pomembnejšimi avtorji. Danes (v četrtek, 11. maja) so poleg nje v Porabju Branka Jurca, Božo Kos, Janez Bitenc, in Jože Šmid; z otroki se pogovarjajo o svojih delih z namenom, da bi ohranili slovenski jezik na Madžarskem. Podelitev bralne značke v soboški občini pa bo v petek, ko bzadela< huda nesreča. Bili smo najmlajši in prvič smo imeli tako naporno in dolgo pot. Niti nismo prišli do naše >preljube< prve postaje, že smo zašli globoko v gozd. Tako smo zelo težko našli pot iz njega. Ko smo zagledali tovarišico Tejo, smo. od veselja zavriskali. Zvedeli smo, da smo bili v Trnovcih. Ko smo-prispeli do zadnje postaje, smo bili vsi zelo veseli; nič nas ni več bolelo, utrujenosti nismo več čutili. Kako se bomo počutili jutri in kako bomo nocoj spali, pa si samo lahko mislite. Prehodili smo enkrat daljšo pot kot ostali. Smola pa taka! Gabriela VORŠlC, 5. raz., OŠ Bučkovci Oblikoval sem vazo Nekega dne smo imeli na urniku prvo uro likovno vzgojo. Toda ta ura likovnega pouka ni bila navadna; tovariš je namesto risb prinesel glino. Vsak je dobil kos gline, palčko, s katero je oblikoval, in kozarček vode, s katero je lahko glino zmehčal. Ko smo imeli to vsi na mizi, se je delo začelo. Kos gline sem začel oblikovati približno tako, kot če bi gledali plastičen lonček. Ni se še dalo točno oceniti, kaj bo iz tega predmeta nastalo. Nanj sem narisal neke okraske, potem pa glino v sredini zbrusil, tako da je nastala vaza. Dolga je bila kakih deset centimetrov, široka tudi toliko, visoka pa je bila dvajset centimetrov. Tudi debela je bila dober centimeter in pol. Ko smo delo končali, smo dali vse vaze skupaj in primerjali, katera je najlepša. Ko so prišli do moje vaze, so se kar začudili, kajti ponavadi nisem preveč dober oblikovalec. Takrat pa mi je le uspelo narediti najlepšo vazo. Bila je rjavkaste barve. Svetila se je kot sonce. Kar bliskalo se je od nje. Ko jo je tovariš zagledal, se je nasmehnil. Dal jo je v peč z zelo visoko temperaturo. Ko jo je čez čas vzel ven, je bila rdeča. Bila je kot opeka. Vzel sem barve in jo pobarval. Šele takrat je bila lepa. Zdaj se je še bolj svetila. Svetloba se je odbijala od barve do barve in na koncu je bila kot mavrica. Vsi smo jo občudovali. Tovariš je nalil v njo vodo ter dal noter nekaj cvetic. Razred je postal takoj svetlejši in prijaznejši. Na koncu je tovariš veselo rekel : »To je vaza!« Damjan Ladiha, 5. a, OŠ Veržej KURIRČKOVA POŠTA Tudi letos je na prvi pomladanski dan šla na pot kurirčkova pošta. To je že dolga tradicija. Z njo obujamo spomine na majhne kurirje, ki so prenašali zaupno pošto med narodnoosvobodilno borbo. Ta pošta kroži po Štajerskem, Gorenjskem, Primorskem, Dolenjskem, Koroškem . . . skratka, po vsej Sloveniji. V kurirčkovi torbici nosijo naloge od enega do drugega pionirskega odreda. Tudi jaz sem že nosil kurirčkovo pošto. Matej Moravec, 5. a, OŠ Veržej »O, moj ljubi Bog, kje sem se pregrešila, da me zdaj tako tepeš?« je tarnala bolnikova žena in solznih oči sprejemala na obisk sosede in kmete, ki so v mlin dajali vrsto let mlet svoje žito S kolesljem se je pripeljala tudi skupina iz Kroga v Prekmurju. Ob snidenju z njimi sta bili Margi-ta in Katica čisto iz sebe. »Gombočkino prerokovanje se mi izpolnjuje, meni, ubogi revi... Ko smo se selili iz Kroga, mi je prerokovala, da jo obdajajo čudne slutnje... O, moj Jezus, kje sem se pregrešila, da mi pošiljaš takšno preizkušnjo. Vsemogočni Bog, reši mi moža ...« je vsa krhka, skrušena in izmučena od žalosti jadikovala prišlekom. • ___________________________ Tista leta je Trojica premogla že pravega zdravnika. Takšnega, ki je ime! visoke šole. Pisal se je Ryzienski in je bil Poljak. Kmečki ljudje mu niso bpgve zaupali in tudi njegovo čudno govorico so stežka razumeli. Ženske so vedele povedati, da se morajo bolniki pred njim slačiti in da jih šlata po telesu. Doktorja Ryzienskega tudi k Strniši niso poklicali. »Če nam je tako usojeno, se moramo sprijazniti. Vsi bomo enkrat zapustili to solzno dolino, eni prej, drugi pozneje. In na drugi svet moramo iti pripravljeni,« je rekla Krajnčeva Genovefa, gornja, soseda, ki je prišla obiskat bolnika z mašno bu-kvo v rokah. Stopila je k bolnikovi postelji, pogledala suhljati Strnišev obraz in se kradoma in pomenljivo ozrla po domačih ženskah, kot da bi hotela reči: »Pravi trenutek sem prišla!« »To knjigo je letos izdala Mohorjeva družba v Celovcu. Namenjena je pripravi na smrt ali premišljevanju o večnih resnicah ... Pa ne misli Jakob, da boš že umrl. . . Tako bo, kot bo božja volja. Pa vseeno pokleknimo ob bolnikovi postelji ... Na glas bom brala poglavje Vzdihljaji in prošnje. Strniša, ti ponavljaj izgovorjene stavke, če boš lahko, seveda. Drugače pa le misli na te božje besede ...« je dejala Genovefa in je začela brati molitev: »Ob smrti bo torej zame vse končano. Drugo mi ne bo nič hasnilo, o, moj Bog, kakor ono malo, kar sem stori! iz ljubezni do tebe. A kaj čakam? Naj H čakam, da pride smrt in me najde tako bornega in z grehi obloženega, kakor sem sedaj? Ako bi moral sedaj umreti, bi umira! jako nemirno in povsem nezadovoljen s svojim življenjem. Ne, moj Jezus, nočem umreti tako nezadovoljen. Zahvaljujem te. ker si mi dal časa, da objokujem svoje pregrehe. Od tega trenutka hočem začeti. Kesam se nad vse, da sem te žalil, o največja dobrota, in ljubim te nad vse stvari, bolj ko svoje življenje ..." In še je brala Krajnčevka molitev. Strniša je nekaj časa mrmraje ponavljal za njo, nato je utihnil, negibno zrl v strop in solze so mu polzele po licih. Jokale so ženske in žalost je pretrgala soseda: »Nikoli ne vemo, kdaj pride naš čas! Dobro delo smo storile... Sicer pa bo moj sosed še dolgo živel! Mar ne Jakob!« je rekla, pogledala v mislih odsotnega bolnika, vstala, se s pogledom, ki je dal misliti, ozrla po ženskah in ni nič rekla. Njene oči in molk so povedali več. V kuhinji je vendarle spregovorila: »Vedela sem, kdaj moram priti. Na drugi svet bo šel s čisto dušo. Hvaljen bodi Jezus!« »O, Bog, gospoda župnika moramo poklicati, da bo opravi!zadnje obhajilo in maziljenje,« je dodala Margita. Krsto so nesli štirje mlinarji, stanovski kolegi z gornjega in spodnjega konca Ročice. Žalno mašo v trojiški cerkvi sta opravila domači župnik in mladi duhovnik Johan, Katikin brat z Dunaja. Jakoba Strnišo so pokopali na spodnjem koncu pokopališča, ob bukovem gozdu. Na zgornjem delu, od koder se je lepo videlo proti cerkvi, so bili grobovi trških gostilničarjev, mesarjev in velikih kmetov. Nekako v sredini so počivali menihi in fratri in tam spodaj ob košatem gozdu priseljenci ter še nižje tržki reveži, berači, klateži, samomorilci. In zakaj je umrl Jakob pred svojim petdesetim letom, ni nihče točno vedel. Leta 1910 je bilo Katiki devetnajst let. Z bičem je priganjala Še ko in Mudlo, kravi, vprežen! v skupni jarem, ki sta s težavo vlekli plug. Za njim je delala Strniševka. Usmerjala je brazdo, z otko čistila travo, ki se je nabrala na plug med oranjem, in vmes velevala: »Jeha, jeha . . . Katika, ustavi kravi. . .« In takrat si je Strniševka s predpasnikom obrisala potno čelo, si s hrapavo roko popravila lase pod ruto, se za trenutek vzravnala in z gibom glave velela Katiki, naj požene kravi. Za plugom je dišalo po sveži zemlji. Deževniki so se zvijali in se trudili, da bi se čimprej zarili v rešilno prst, se skrili pred vročim soncem, ptiči, kurami. Petelin je ob oranju, vodil po njivi kurji rod, in ko je našel rejenega deževnika, je zaklical kuram: »Tok... Tok...« ih najhitrejša iz kurjega rodu se je potem mastila s pojedino. Petelin se je nato zravnal, kot se za kurjega kralja spodobi, pogledal naokoli, si sam privošči! prigrizek, naskočil najbiižjo kuro, da rod ne bi izumrl, in tako je mineva! popoldan na njivi. »Dujo Seka, dujo Mudla!« je vpila Katika na kravi, katerima se je cedila iz gobcev bela pena. Tu in tam je ošvrknila živali z bičem in si nato z roko popravila v dolgi kiti spletene črne lase. Njen zali obraz je žarel v soncu in pogled se ji je ustavljal na sosedovi njivi, kjer je s konji oral Krajnčev hlapec, čokat, visok, postaven mladec. Ob pogledu nanj jo je spreletelo po životu. In ob tem občutenju se je stresla in zardela v obraz. Katici, Strniševi posvojenki iz Kroga, je bilo 20 let. Od žensk pri hiši je ona najpogosteje mlela. Od kmetov je sprejemala zrnje, jim dajala moko ali mečko. Moški, ki so prihajali v mlin, so govorili po Trojici, da je dekle za svoja leta preresno, bledo, suhljato. »Delo v mlinu je za moške! Te reve pa se same mučijo v mlinu, po njivah, v hlevu, svinjaku...« je pravil gornji sosed Krajnc, največji kmet daleč naokoli, ki je premogel hlapca in deklo. Njegova žena pa je pristavila: »Trpijo, trpijo reve! Le kaj so se zamerile Bogu? Strniše se je Bog prehitro usmilil...« »Ti pa že nehaj venomer izgovarjati božje ime . . .« se je obregnil Krajnc. »Če bodo Strniševe ženske pozabile na Boga, jim ta ne bo pomagal... Ali sploh veš, da zadnje čase poredko hodijo v cerkev.. . Strniševka pa že dolgo nisem videla zaužiti presvetega obhajila,« je nadaljevala nekoliko glasneje, da bi s tem svojo ugotovitev posebej podkrepila. »Reve delajo od svita do pozne noči, včasih do jutra... Živijo pošteno in se nimajo česa spovedovati. . . Misliš, da so tiste babe, ki vsak dan čepijo v cerkvi, Bogu bolj všeč?« je resno pristavi! Krajnc. Tisti pustni torek je bil sončen, a hladen. Po Krajnčevem bregu so se proti Strniševemu mlinu podile pustne maškare. Sprednja je vlekla majhen lesen plug, okrašen s smrekico, prepleteno s pisanimi papirnatimi trakovi. Druga maškara se je sklanjala nad ročaji pluga, kot bi orala, in je priganjala prvo: »Dujo, duja, Šeka...« Zadaj je hodila kmetica s sejalnico. Bil je to fant, preoblečen v žensko. Druščina se je ustavila pred vhodom v mlin. Strniševka jo je pričakala na pragu: »Ste nam prišli voščit dobro letino ?« »Repico sejem, repico sejem... Bog vam daj dobro letino .. .« je nekam preveč po moško žgo-lela sejalka in se delala, kot da seje, potem pa je pomolila sejalnico, v kateri so bili klobase in jajca, Strniševki pod nos. Povečala je vsebino košare z enakimi dobrotami in orači so zavriskali, da sta se dekleti pri oknu prednje hiše skoraj prestrašili, in že so zdivjali s plugom proti hiši krofaste Neže. Po pustnem torku sta dekleti ugibati, ali so bili orači Plojov Franček, Hericov Pepek in Mlinaričev Tunček iz Zgornjih Verjan, ali morda fantje iz Obrada, Oseka ali bogve od kod. »Spita dekleti! Mladi sta še, vama je spanje bolj potrebno kot meni, ubogi vdovi... Pred vama je še dolgo življenje. Misliti bo treba na vajino možitev . . . moških rok nam primanjkuje ...« je pravila Strniševka in, preden je odšla v mlin, še pristavila: »Nocoj bom mlela jaz!« in že se je izgubila, s petrolejko v rokah, v prikletu, kmalu zatem pa v mračni globini mlina. Četudi je bila zima in mraz hud. da že dolgo ne tak, se je pod ledom za jezom nabralo dovolj vode za nekajurno nočno ali dnevno mletje. Margita je obesila petrolejko na žebelj sredi mlina. Od tu se je svetloba prikradla do kamnov na levi in desni. Margita je v vreče polnila moko ati otrobe, vsipavala zrnje v grod in proti jutru sede zadremala, naslonjena na vrečo žita. Prebudil jo je zvonec, ko je bi! grod prazen. Na ramo si je s težavo dvignila zvrhan visok mlinski škaf in vsipala zrnje v grod. Dosipala ga je še v drugi grod. v desnico vzela petrolejko, si z levico privzdignila dolgo krilo in šla pogledat, če je vse v redu s pogonom mlinov spodaj pri zobatih kolesih. (nadaljevanje prihodnjič) STRAN 14 VESTNIK, 11. MAJ 1989 VESTNIKOV VLAK VAS BO POPELJAL Uspeh ne pride sam od sebe V NAJLEPSE KRAJE SLOVENIJE Saša Utroša je učenec drugega letnika srednje družboslovno-na- Lepa si domovina in vse premalo te poznam o. Da bi bolje doživeli tvoje lepote, organiziramo že 16. leto Vestnikov vlak. Letos nas odprtih rok pričakuje občina Radovljica. Na tamkajšnji občinski konferenci SZDL so nam rekli: »Pri nas je zbrana lepota z veliko žlico . . . Vse bi vam radi pokazali, a v enem dnevu tega ni mogoče videti...« In ogledali si bomo Radovljico, čebelarski muzej v njej, se odpeljali na najnaprednejšo kmetijo, si ogledali Kropo in izdelke marljivih kovačev. Bled bomo prehodili po dolgem in počez, tudi Almirine pletilje bomo obiskali, zapeljali se bomo v Begunje, kjer žive Avseniki, si vsi ogledali romarsko baziliko na Brezjah in še in še bomo potovali z avtobusi in gledali in občudovali in potem bomo rajali na Bledu do večera. OD SEVEROVZHODA NA SEVEROZAHOD Z vlakom se bomo peljali iz severovzhoda na severozahod, kjer leži občina Radovljica, na Gorenjskem ob vznožju Julijskih Alp in Karavank. Občudovali bomo izredno azgibano in slikovito pokrajino z visokogorjem, velikimi gozdnimi planotami, obsežnimi višinskimi in nižinskimi pašniki, dolinami z mnogimi jezeri. Tukajšnja posebnost je Triglavski narodni park, katerega polovica sega v občino Radovljica. Tokrat si bomo prebrali nekaj o Radovljici, ki ima 6 tisoč sto prebivalcev in leži na strmem pomolu nad sotočjem Save Dolinke in Save Bohinjke. V listinah se Rado- vljica prvič omenja leta 1169 z imenom Ratmarsdorf, ki naj bi bilo ponemčeno ime za domnevno slovensko Radmanovo ali Radovo vas. O pomenu naselja v visokem srednjem veku pričajo sledovi romarskega zidu in še posebej slovanske nekropole v bližini cerkve. Za nastanek Radovljice je bil posebnega pomena obrambni vidik. Na to kaže njena ne posebej ugodna prometna, pa toliko boljša strateška lega. Ozki, proti Savi in predtrškemu Dolu padajoči pomol po legi in obliki bržkone sodi med prazgodovinska gradišča. Mesto je povsem ločeno od stare, že od nekdaj žive prometne mreže, ki teče po radovljiški ravnini. Edini žili, ki jo neposredno povezujeta s svetom. Meščani se že stoletja trudijo, da bi se čimbolj povezali z omenjeno prometnico, glavno cesto, ki teče skozi Predtrg in pelje čez Ljubelj na Koroško oziroma skozi Kranj proti Ljubljani. Slikovita arhitektura radovljiških meščanskih hiš sodi v obdobje 16. in zgodnjega 17. stoletja, v obdobje, ko se je naselje razvilo iz tga v mesto in je doživelo svoj doslej največji gospodarski razvoj. V radovljiški občini je 34 tisoč prebivalcev in sodi med srednje velike v Sloveniji, na tem območju je kar 96 naselij, ki svoje probleme rešujejo v dvajsetih krajevnih skupnostih. Zaposlenih je okoli štirinajst tisoč prebivalcev v družbenem in zasebnem sektorju. Največ družbenega proizvoda daje industrija, ki je v glavnem predelovalna in veliko izvaža. Od 7 do 8 odstotkov družbenega proizvoda dosegajo turizem, trgovina, kmetijstvo in gozdarstvo. Panjske končnice v radovljiškem čebelarskem muzeju Gozdovi pokrivajo 56 odstotkov vse površine v občini in so njeno najpomembnejše bogastvo in njena edina surovina. Bogata turistična tradicija in naravne danosti pa so osnova za hiter razvoj gostinsko-turistične dejavnosti. F. Štefanec ravoslovne šole Fran Miklošič iz Ljutomera. Doma je iz Crenoš-vec. Na letošnjem republiškem tekmovanju v poznavanju nemškega jezika za srednješolce je zasedel prvo mesto in se tako uvrstil na državno tekmovanje, kjer je bil četrti. Za nagrado za prvo mesto je dobil poleg knjig tudi štipendijo za enomesečno bivanje v Nemčiji. Kako je potekalo tekmovanje? »Mislim, da je tekmovanje po-tekalodobrine< res kmalu lahko privoščila. Doma bi to bilo zelo težko. Potem so nekateri začeli obnavljati ali zidati hiše ali vlagati prihranke v kaj drugega. Devize so bile in so še pri nas Med prvimi v Audiju med najmlajšimi delavci iz Jugoslavije. Zdaj dela pri stiskalnicah in pravi, da ni težko, potrebna pa sta red in disciplina, tako da >za-bušavanje< ni možno. Zadovoljen je z zaslužkom. Kljub vsemu pa ga še zelo vleče domov k družini in tudi na kmetiji je treba večkrat kaj postoriti. »Zagotovo se bom vrnil v domovino, samo ne vem še. kdaj bo to. Če doma ne bo službe, se bom pač ukvarjal s kmetovanjem in čakal na nemško pokojnino.« Podobno je pri ANTONU MAT-JAŠECU. Pod Lipo so si zgradili novo hišo, in skoraj vsak teden mora skočiti pogledat, kako je doma. Prišli so med prvimi in še vedno delajo v Audiju. zelo cenjene, tako da si z njimi res lahko marsikaj privoščiš. Čas vrnitve pa se je vedno bolj odmikal. Enkrat zaradi nedokončane hiše, drugič zaradi tega, ker doma ni bilo službe, tretjič ... Zdaj so nekoliko zbegani zaradi >kre-ganj< v Jugoslaviji. Tudi otroci igrajo pri takšni odločitvi pomembno vlogo. Če začnejo tam obiskovati osnovno šolo, potem vrnitev odložijo prav zaradi njih. Imenovana peterka je še danes v ingolstadtski avtomobilski tovarni. Prav gotovo so dobri delavci, saj bi jih sicer odpustili. FRANC CIGAN pa o svojem zdomstvu pravi: »Da, bil sem med prvimi, ki smo prišli v to tovarno. S tem. kako je na tujem, sem ime! že nekaj izkušenj, ker sem pred tem 3 leta delal v Avstriji. Rad pa bi si ogledal še nekoliko širši svet. Mislil sem se vrniti čez nekaj let. Pa jih je minilo že dvajset. Najbrž bom ostal na tujem do pokojnine. Sem brez lastne družine, zato nimam takšnih problemov kot moji sodelavci, ki jih posebej skrbi, kaj ho z otroki, ko dorastejo. Domov pa kljub vsemu pogosto prihajam« JOZEF KELENC je bil tudi »Lahko povem, da sem se v tej tovarni veliko naučil. Tu ne gledajo samo na šolski papir, ampak cenijo delo in znanje. Sindikati so na naši strani. V 21 letih dela v tujini nisem imel nobenih problemov. Zadovoljen sem, ne rečem pa. da ne bi bilo lahko še boljše.« FRANC GOMBOC pa je v Ingolstadt zvabil še ženo in si tam ustvaril nov družinski dom. Rodili so se jima trije otroci. Hčerka se je medtem že poročila in odšla za možem v Slovenijo, starejši sin pa si je vzel Nemko iz Stuttgarta in bo verjetno ostal stalno na tujem; najmlajši pa še obiskuje osnovno šolo. » Vse otroke sva naučila slovensko k dopolnilnemu pouku pa niso hodili, ker bi bilo to zanje prenaporno. Ohranjanje materinščine je po mojem največ odvisno od staršev. Mi smo sicer tu enakopravni z nemškimi delavci in se ne bojimo. da bi nas odpustih zavoljo teea ker smo zdomci.« In kako je z IVANOM KERČMARJEM, ki se je uveljavil v Audiju (in tudi Nemčiji) kot eden najuspešnejših inovatorjev? »Preden sem se kot zdomec podal s trebuhom za kruhom na tuje. sem v Ljubljani končal šolo za avtomehanike. Poročil sem se. Žena je delala, jaz pa sem bil brez službe. Iskal sem jo v Soboti in drugje, pa brez uspeha. Tedaj sem zvedel za Audi. Mislil sem, grem za kakšno leto, da si kupim vsaj moped in se bolje oblečem. Začel sem delati podobno kot vsi drugi. Razporedili so me k stiskalnici, kjer nisem bil ravno zadovoljen. Po treh letih so me premestili v oddelek za dodelavo in tu sem imel več možnosti za razmišljanje, kaj bi se dalo kje izboljšati. Sčasoma sem dokazal, da tudi jaz nekaj znam. Tako sem tudi napredoval in zdaj sem mentor-inštruktor učencem, ki obiskujejo naš šolski center. Podal sem že okrog 60 predlogov za izboljšave, inovacije ali patente, in to ne le na papirju, temveč sem prej tudi v praksi uresničil. To pa je najtežje.« Ivan se ni hotel hvaliti, kako je z nagradami, ki jih dobiva. Ker pa smo vztrajno >vrtali< vanj, nam je zaupal, da ga zdaj čaka za nagrado že šesti avto, in sicer za napravo, ki dviga pod za audi 80 iz košare v stroj. To težko de-, lo sta morala prej opravljaj dva delavca ročno, zdaj pa lahko pritiskata samo na tipke. Delovno mesto torej ni ukinjeno, temveč močno olajšano. Naprava je nastala pred dvema letoma. In zdaj ima Ivan spet nekaj vročega žele, za v ognju. Kaj, je zaenkrat še skrivnost, oziroma ne bi rad prej govoril o tem, dokler predlog ne bo dokončno sprejet. Obeti pa so dokaj ugodni. »Morda bodo nekateri rekli, glej ga, Kerčmarje spet dobil za nagrado avto. To me zaboli. Meni ni za nagrade. Hočem predvsem dokazati, da smo tudi mi nekaj vredni. In moja želja je olajšati delo. To me spodbuja k razmišljanju.« Jože Graj »Sedaj že šesto leto. Štiri leta sem se ga učil v osnovni šoli, tu v Ljutomeru pa že drugo leto « Te tuji jeziki veselijo? »Zelo me veselijo, saj se poleg nemščine učim tudi angleščino. Zanimajo me tudi drugi jeziki, tudi gledam televizijo in berem knjige.« Kako boš izrabil štipendijo, ki si jo prejel za nagrado? »Avgusta bom odpotoval v Berlin, nato v Miinchen, potem pa bom 14 dni pri neki nemški družini v Stuttgartu. Upam, da bodo to pravzaprav ene lepših počitnic, čeprav se jih tudi malo bojim, saj bom kar mesec dni zdoma.« Istočasno pa smo povprašali prof. Anko Beznec o posledicah tekmovalnega uspeha njenega učenca. »Pravzaprav kakšnih posebnih posledic ni. Naši učenci že vrsto let zasedajo najboljša mesta na republiških in zveznih preverjanjih znanja tujih jezikov, to pa samo potrjuje, da na šoli dobro delamo. Mogoče so ti uspehi nekak argument v boju za uveljavitev šole, da lahko nekoliko bolj povzdignemo glas, ko gre za nekatere naše pravice, ki nam jih priznavajo prav radi. Sicer pa je to v glavnem moralno zadovoljstvo, da šola iz obrobja lahko doseže nekaj boljšega.« Dušan Lopamik Po zaslugi Ivana Kerčmarja sc vrata audijevih avtomobilov zapirajo skoraj sama. Zdaj ga čaka za nagrado že šesti avtomobil- Vaša ideja - naša izdelava! Vse za vaš dom izdelamo po meri in vašem okusu! Svetujemo vam, da čimprej pokličete po telefonu 22-320 in obiskal vas bo naš strokovnjak, svetoval vam bo, mi pa vam bomo po meri izdelali: • vhodna in notranja vrata • okna vseh oblik in velikosti • ladijski pod • lesene stopnice • kuhinjo in opremo za druge prostore ZAMENJAMO VAM TUDI STARO OKNO Z NOVIM IN ŠE KAJ! SLOVENIJALES PLATANA MURSKA SOBOTA, tel. (069) 22-320 STRAN 15 VESTNIK, 11. MAJ 1989 dopisniki so zabeležili Nad 60 novih članov Člani izvršilnega odbora Društva upokojencev Beltinci so v letošnjem prvem trimesečju obiskali v osmih vaseh (na območju krajevnega urada Beltinci) vse svoje člane. Pogovarjali so se o problemih upokojencev, ki jih v sedanjem trenutku ni malo. Ob stalnem naraščanju cen, tudi življenjskim potrebščinam, so upokojenci, predvsem tisti, ki jim je edini vir preživljanja pokojnina, v težkem gmotnem položaju. Ob tej priložnosti so pobirali tudi članarino in v društvo vpisali še 62 upokojencev. Od 800 jih je zdaj v društvu 420. 7. maja letos se bodo zbrali na letni delovni konferenci in razpravljali o delu v preteklem letu ter si zadali nove naloge. Poleg skupine ljudskih pevcev je znova aktiven mešani pevski zbor. Pevci se pripravljajo na srečanje pevskih zborov upokojencev in na druge nastope. Sicer pa je treba povedati, da je Društvo upokojencev Beltinci podeželsko društvo in jim poleti veliko časa jemljejo kmetijska opravila, kljub temu pa je društvena dejavnost pestra. a HORVAT Pesem iz več kot 700 grl Nedavna občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov, ki je bila v avli osnovne šole Jože Kerenčič v Gornji Radgoni, je pokazala, da imajo osnovne šole radgonske občine veliko posluha do gojenja zborovskega petja. V občini Gornja Radgona je osem osnovnih šol, kijih obiskuje okrog 2800 šolarjev. Na občinski reviji je sodelovalo kar 730 pevcev — torej vsak četrti osnovnošolec iz radgonske občine poje v zboru. Na reviji je nastopalo sedem otroških, trije mlajši mladinski in štirje mladinski pevski zbori iz sedmih osnovnih šol. Najštevilnejši so bili pevci osnovne šole Jože Kerenčič iz Gornje Radgone — v štirih zborih se je predstavilo kar 230 pevcev. Revijo je spremljal tudi strokovnjak "za zborovsko petje Ivan Vrbančič iz Maribora. Nastop pevskih zborov je bil po njegovi oceni kakovosten, predvsem otroški pevski zbori so se dobro izkazali. Izstopal je zlasti mladinski pevski zbor osnovne šole Jože Kerenčič, ki ga vodi Marija Dukarič. Ludvik Kramberger 2« * Štefan in Julija Kociper iz Odra-nec sta si vnovič izrekla zakonski da. Poročila sta se leta 1939 v Beltincih. Njuno življenje je težko, a vendar lepo. 71-Ietni Štefan je vrsto let hodil po tujini, nekaj časa pa je tudi sezonsko delal na Gorenjskem. Okusil je tudi grozote druge svetovne vojne. Žena Julija, ki ima 67 let, je ves čas gospodinjila in skrbela za dom. V zakonu se jima je rodil en otrok, imata pa tudi vnuka in pravnuka. J. Žerdin • > 4 'fT r U4 k Aj Gornjepetrovski aktiv žena pod vodstvom Marije Došen je v zadnjih treh letih zelo aktiven. Poleg aktivnosti vaških žena na vseh družabnih prireditvah ter proslavah ob praznikih si lahko vsako leto privoščijo tudi izlet po domovini. Zadnji je bil enodnevni po Gorenjski. Fotografija in besedilo Filip Matko KOVAC, KI NI SAMO TO Gorenje Elrad V delovni organizaciji Gorenje Elrad so že opravili razpis za letovanje svojih delavcev. Komisija letos ni imela težkega dela, saj se jih je od 1470 zaposlenih prijavilo le 170. To je premalo, da bi napolnili vse kapacitete, ki jih imajo v Novajliji, Medulinu, lx>vrečici in v Moravskih toplicah. Zato so morali za nekatere termine razpis ponoviti. V preteklih letih so morali v Elradu izbirati med prosilci po socialnih kriterijih, letos pa jim tega ni treba. Svoje je opravila inflacija, ki je tudi v Elradu močno znižala realne osebne dohodke, s tem pa tudi osebni standard delavcev. Ludvik Kramberger n* -• lij Z- .....£1..^ Večina mladih na Pušči nima pravega shajališča, zato je pravzaprav njihovo zbirališče vrtec oziroma njegova okolica. K temu precej prispeva kolektiva vrtca, ki ob raznih praznikih skupaj z mladimi z vasi organizira proslave in druge prireditve. Ob 27. aprilu — dnevu ustanovitve OF slovenskega naroda — je bila priložnostna prireditev s pestrim kulturnim programom pred vrtcem, kolektivu vrtca pa so predali bronasti znak OF s priznanjem, ki ga je dodelila Krajevna konferenca SZDL Černelavci na predlog Osnovne organizacije ZSMS in Taborniške čete 25. maj s Pušče. Na fotografiji: najmlajši taborniki — murni — s Pušče, s tovarišico mentorico. Filip Matko Kladivo se je naučil vihteti pred petinštiridesetimi leti v Murski Soboti, pri danes že pokojnem podkovaškem mojstru Kerčmarju. Štiri leta se je učil podkovaških in kovaških veščin, pravi danes 65-letni Evgen Kor-pič iz Šulinec, edini kovač daleč naokoli, ki se s tovrstno dejavnostjo še ukvarja. Kovaški vajenec je postal čisto po naključju — v tistih časih ni bilo lahko priti do zaposlitve, zato se je podal na pot. V Murski Soboti je naletel na cestnega pometača in mu potožil, da je brez dela. Ta ga je napotil k mojstru Kerčmarju in tako seje začelo. Tam je tudi stanoval med dobo vajeništva. Za mojstra Kerčmarja pravi, da je bil zelo dober mojster ter ni nikoli poniževal in izrabljal vajencev. Na vprašanje, kakšna je razlika med kovačem danes in nekoč, je odgovoril, da predvsem v orodju in strojih. Nekoč seje delalo vse ročno, električnih strojev in drugih sodobnih naprav ni bilo. Tudi oglja ne dela več sam, uvaža ga iz Avstrije, čeprav je drago. Lesenih vozov ni' več, da bi jih bilo treba okovati, konj pa je že tudi prava redkost. Kovaških delavnic je čedalje manj, saj je, kot je nadaljeval Evgen Kor-pič, že sam poklic težak, dela ni na pretek, končni udarec pa je zadala davčna uprava, ki je ne LETNI ZBOR LENDAVSKIH RIBIČEV Lendavski ribiči so svoje letne zbore tudi tokrat opravili v delegatskih enotah — Lendavi, Dobrovniku, Črenšovcih, Hotizi in Peti-šovcih. Poslušali in obravnavali so letna poročila organov upravljanja in komisij za preteklo leto, blagajniško poročilo in načrtovali delo. Organi upravljanja in komisije so delo v preteklem letu dobro opravili. Na skupščini so bile ustrezno zastopane vse delegatske enote razen črenšovske. V delu skupščine je prizadevno sodelovala večina delegatov, predstavniki Ribolovnog društva iz Ivanjca, s katerim je RD Lendava od lani pobratena, predstavniki ribiške družine Kerkamenti iz Lentija na Madžarskem, s katerim družina iz leta v leto krepi sodelovanje, predstavnik Športno ribolovnog društva »Mura« iz Murskega Središča, letošnji ribiški odlikovanci in drugi. Posebej zavzeto so obravnavali gradivo z zborov ribičev. Posebno pozornost pa so namenili problemu čistoče voda, ki so vse bolj onesnažene. Sklenili so, da se lahko sredi sezone v jezero vloži dodatna količina nadmerskih — rib v večje zadovoljstvo članov in turistov. Mnogo več bo treba storiti za boljšo obveščenost članov med letom ter za osveščenost ribičev in jih ponovno seznaniti s pravicami in dolžnostmi, ki izhajajo iz ustrezne zakonodaje in sprejetih družinskih predpisov ter določil. Komisija za vzgojo in izobraževanje sicer redno opravlja svoje naloge. Novo sprejeti člani morajo opraviti ribiški izpit, vendar predsednik predlaga način, kako doseči še boljše uspehe. Pobuda za večje znanje ribičev in temu ustrezna sestajanja med letom pa je prišla med drugim tudi z zbora ribičev DE Črenšovci, ki je bil med bolje obiskanimi. Poseben poudarek je bil na prizadevnejšem razvijanju prijateljstva in sodelovanja med sosednjimi ribiškimi družinami. Predstavnik SRD »Mura« iz Murskega Središča je med drugim izrazil upanje, da je z novim vodstvom pri njih omogočeno tudi plodnejše medsebojno sodelovanje med mejnima družinama. Ne gle- SOBOTA"KO^ Kuzma_Jovič ger Murn 2.0, Gasič J invič 2 0 Ori—Lesar 2:0, Kuzma— (Unger-šarlah 2:0, Gašič-Murn 2.1, SOBOTA Gašič—Sarlah 2:0, Unger—Boldin sreče premagala mlado in borbe"° e? R s 16 točka- mer je zlasti Rihtarič igral pod priča k * J ® Sobote brez te. m. na tretjem mestu. V B republiški hgje orug^ s R žav premagala ekipi iz LJublJa^f 2b RADGO točkami prevzela vodstvo 'estvici. z zilek 0 B NA—STROJNA 5:4 (On 2:0, Rihtarič 2.L w anek 21)- liga: SOBOTA-VESNA 7:2 (Močan 2:1 Sapač 3.0 ZupaneK 2.1), SOBOTA—KAJUH 6:3 (Močan 3:0, Županek . , P ROKOBORBA BAČIČ DRUGI, TRIBNIK TRETJI V Podravski Slatini je bilo državno mladinsko prvenstvo v rokoborbi do 18 let. Udeležila sta se ga tudi člana RK ABC Pomurka iz Murske Sobote Rade Bačič in Gorazd Tribnik in se odlično odrezala. Prvi je v kategoriji do 74 . kg zasedel drugo mesto in osvojil srebrno medaljo, drugi pa je bil v kategoriji do 58 kg tretji in prejel bronasto kolajno. Vsak je po štirikrat zmagal in enkrat izgubil. V. --STR ELSTVO------ NAGY IN DOBROVNIK Na strelišču v Čentibi je bilo tekmovanje v streljanju z MK puško. Med 7 ekipami je zmagala SD Jezero Dobrovnik z 833 krogi pred ŠK Turnišče, 771, in Ino Nafto ter prejela pokal Varstroja. Pri posameznikih je bil najboljši mladi Nagy z 232 krogi pred Cimermanom (oba Dobrovnik), 211, in Kosijem (Le.), 210 krogov. A. Z. Mladinci Lendave peti V Portorožu je bilo finale pokalnega tekmovanja Slovenije v šahu. Sodelovale so tudi ekipe iz Pomurja: Zlatorog iz Lendave (člani), Lendava (mladinci) in Radenska Pomurje (članice). Zlatorog je med 16 ekipami zasedel osmo mesto, Lendava je bila peta med 11 ekipami, Radenska Pomurje pa med 12 ekipami sed-ma. Najboljši posamezniki so bili: Žilavec s 3,5 točke, Gruškov-njak s 4 in Kovačeva s 3 točkami. J. Gerenčer Rezultati — 17. kolo Gančani : Šalovci Puconci : Čarda Ljutomer : Radgona Tešanovci : Ižakovci Rakičan : Rogašovci Tromejnik : Bratonci 3:0 5:1 1:4 4:2 5:1 Ljutomer 17 14 2 1 44:13 30 Ižakovci 17 13 1 3 58:18 27 Rogašovci 17 10 4 3 42:27 24 Bratonci 17 10 3 4 32:24 23 Tromejnik 17 8 4 5 44:30 20 Gančani 17 7 2 8 27:35 16 Rakičan 17 5 5 7 41:35 15 Čarda 17 4 7 6 27:23 15 Puconci 17 6 3 8 32:41 15 Radgona 17 3 2 12 27:51 8 Šalovci 17 2 2 13 23:55 6 Tešanovci 17 1 3 13 27:72 5 II. MNL MS Rezultati — 14. kolo Vrelec : Hodoš Križevci : 11 plavih Apače : Prosenjak. Pušča : Grad Serdica prosta Serdica Apače Hodoš Pušča 11 plavih Prosenjak. Križevci Vrelec Grad Bogojina 13 13 13 14 14 14 13 13 14 9 8 8 7 7 4 4 5 2 2 2 3 2 3 2 8, 4 2 5 2 2 3 3 5 2 6 6 6 10 6 4:4 6:1 2:1 1:4 38:14 38:20 37:20 31:30 35:35 24:25 22:33 26:40 24:47 19 18 17 16 16 12 12 9 6 13:24 5 I. ONL Lendava Rezultati — 14. kolo Odranci— Panonija Mostje—Bistrica Kobilje —Hotiza Nedelica— Petišovci Lakoš—Nafta B 4:0 0:1 3:2 4:1 1:1 Hotiza 14 8 4 2 29:14 20 Kobilje 14 6 8 0 23:13 20 Odranci 14 8 2 4 39:16 18 Bistrica 14 7 4 3 23:15 18 Lakoš 14 6 4 4 14:16 16 Nedelica 14 6 2 6 28:25 14 Nafta B 14 5 3 6 20:21 13 Mostje 14 4 3 7 23:35 11 Petišovci 14 2 2 10 15:34 6 Panonija 14 0 4 10 7:32 4 Bakovci Krog Mladinec Razkrižje Bistrica Polana Videm Polet 10 9 9 4 3 3 2 2 0 0 0 0 6 7 8 9 9 352:224 337:272 340:234 318:345 264:320 246:307 264:326 223:306 20 19 19 9 7 6 4 4 CANKOVA Z MURO Nogometaši Cankove so v pokalni tekmi premagali Veržej s 4:3. Strelci za Cankovo: Vrhovski 3 ter Kolar. V finalu na območju MNZ Murska Sobota bosta v četrtek, II. maja 1989, ob 17. uri igrali Cankova in Mura. ---Športni ribolov—,------------------ Božič in Magdičeva najboljša Sklenjen je bil ciklus štirih tekmovanj za prvenstvo Pomurja v športnem ribolovu za vse kategorije in za prehodne pokale Pomurske ribiške zveze Ljutomer. Sodelovalo je 52 tekmovalcev in tekmovalk. Pri članih je ekipno zmagala RD Radgona 1 z 91 točkami pred Ljutomerom I, 85, Ljutomerom II, 73, Radgono II, 63 in Lendavo, 49 točk, posamezno pa Božič (Lj.) s 97 točkami pred Hladnom, 88, Domjanom, 85, Matjašecem, (vsi GR), 82, ter Škergetom (Lj.), 79 točk. Pri mladincih je zmagala ekipa RD Murska Sobota s 100 točkami pred Ljutomerom, 88, in Lendavo, 76 točk. Med posamezniki je bil najboljši Marič (MS) s 100 točkami pred Škergetom (Lj.) in Čizmazijo (MS), po 94, T. Lesjakom, 91, in M. Lesjakom (oba Lj.), 88 točk. V konkurenci članic je zmagala Magdičeva s 97 točkami pred Copotovo 85 in Ozmečevo (vse Lj.), 63 točk. Med pionirji je zmagal Magdič s 94 točkami pred Škergetom (oba Lj.), 88, Bukovcem, 76, T. Ribaričem, 54, in J. Ribaričem (vsi GR), 47 točk. ODBOJKA Novice iz Ljutomera Odbojkarski klub Agroplod Ljutomer je organiziral občinsko prvenstvo za člane in članice ter za mlajše pionirje in pionirke v mini odbojki. Pri članih je zmagala prva ekipa Agroploda Ljutomera pred Veržejem, drugo ekipo Agroploda Ljutomera in Partizanom Križevci. Pri ženskah pa je bila najboljša ekipa Cvena, ki je v finalu premagala igralke SDNŠ Ljutomer. Tretje mesto je pripadlo drugi ekipi Cvena. Prvič pa so izvedli občinsko prvenstvo v mini odbojki. Pri pionirkah je zmagala ekipa Veržeja pred Križevci in Cvenom, pri pionirjih pa Križevci pred Veržejem in OŠ Ivan Cankar Ljutomer. Pionirji Agroploda Ljutomera so bili letošnji pomurski zmagovalec v odbojki, zato se je klub odločil organizirati regijsko prvenstvo, ki je bilo v Križevcih. Sodelovale so tri ekipe, medtem ko se ekipa Fu-žinarja tekmovanja ni udeležila. Zmagala je ekipa Stavbarja iz Maribora pred Šempetrom in Agroplodom Ljutomer. Zmagovalna ekipa se je uvrstila na finalni turnir. Tone Ficko Solidni rezultati v hladnem vremenu AK Pomurje iz Murske Sobote je na stadionu OS Beltinci pripravil otvoritveni atletski miting za pionirje, pionirke, mlajše mladince in mladinke. Tekmovanja se je udeležilo več kot 60 atletov in atletinj iz Slovenske Bistrice, Čakovca, Kapele, Lendave, Beltinec in Murske Sobote. Kljub hladnemu vremenu so dosegli solidne rezultate. Pionirji — pionirke — 100 m: Janez Šaruga (Bel.) 12,39; Sandra Sep (Pom.) 13,28; 300 m: Janez Šaruga (Bel.) 42,87; Anita Frezer (SB) 47,71; 600 m: Lucija Rauš (SB) 1:50,25; 1000 m: Gruškovnjak (Bel.); daljina: Gorazd Varga (Le.) 505; Sandra Sep (Pom.) 481; višina: Gorazd Varga (Le.) 165, Mihela Fridrih (SB) 145; krogla: Dejan Baša (Bel.) 10,50 in Mihela Fridrih (SB) 9,98. Mladinci — 100 m: Klement Vodobnik (SB) 11,80 in Daniela Štiblar (Pom.) 13,70; 300 m: K. Vodobnik (SB) 38,44 in D. Štiblar (Pom.) 49,13; 1000 m: Ivica Tkalčec (Med.) 160 in Bona Kolar (SB) 145; krogla: Ivica Tkal-čec (Med.) 11,04. M. S. KEGLJANJE Avtoradgona in Radenska prvaka Sklenjeno je bilo tekmovanje v pomurski moški in ženski kegljaški ligi. Sodelovalo je 20 moških in 16 ženskih ekip. Pri moških je zmagala Avtoradgona pred Radensko, Gorenjem Elrad. Mesno industrijo Murska Sobota, KZ Panonka Murska Sobota, Elektrom, PTf, Muro. Obrtnim združenjem Murska Sobota in Obrtnim združenjem Gornja Radgona. Pri ženskah je bila najboljša Radenska pred Potrošnikom. Gorenjem Elrad. Mesno industrijo Murska Sobota. Domom Oskrbovancev. Muro, Pomurskim tiskom, Ljubljansko Banko, SDK in PZC. Lepo uspelo tekmovanje je organizirala Območna kegljaška skupnost za Pomurje- Kegljaške Radenske — pomurske prvakinje. ----NOGOMET------------- Mura obdržala drugo mesto Nogometaši Mure so v prvenstveni tekmi slovenske lige v Žalcu igrali z domačim Partizanom Hmezadom 0:0. Kljub temu pa so obdržali drugo mesto in korak z vodilno Ljubljano. V naslednjem kolu igra Mura doma s Stolom Virtosom. V drugi republiški nogometni ligi vzhod je lendavska Nafta doma premagala Proletarca iz Zagorja s 3:0. Gole za Nafto so dosegli: Herceg, Rob in Dovečar. Vodilni Steklar iz Rogaške Slatine pa je v Veržeju premagal domače moštvo z 1:0. V naslednjem kolu gostuje Nafta v Ptuju, Veržej pa v Šmartnem. VESTNIK, 11. MAJ 1989 STRAN 17 samozaščita, varnost —PROMETNA VARNOST Vožnja s traktorjem je lahko nevarna V sodobnem kmetijstvu je traktor osrednji stroj in je delo na kmetiji z njim samo po sebi umevno. Seveda pa je pomembno, da mora biti traktor v veščih rokah, zgodi se namreč, da v neukih rokah več škodi kot koristi, včasih pa celo streže po življenju. Po sestavi se traktor le malo razlikuje od drugih motornih vozil. Po svoji konstrukciji je primeren za delo na njivah in slabih terenih. Njegove vozne lastnosti se mu poslabšajo s priključki ali prikolicami. Kot vozilo ima traktor tudi precej konstrukcijskih pomanjkljivosti (visoko težišče, ozek kolotek in še nekatere, zaradi česar se hitreje prevrne kot druga motorna vozila. Že nekoliko prehitra vožnja po cesti se pri ostrem zavijanju lahko konča za voznika usodno. Če pa se loti dela oziroma vožnje s traktorjem neizkušen voznik, pa je še večja nevarnost da pride do prometne nesreče, kajti ie-ti v kritičnih položajih izgubijo razsodnost in v tistem trenutku naredijo napako, ki je lahko usodna zanje ali drugega. Prav tako pa so nepremišljena dejanja, ko dajo starejši voziti traktor na krajše razdalje otrokom, ki so nespretni in preslabi za upravljanje takega vozila. Tudi vožnja otrok in vinjenih oseb na blatnikih, ki so brez sedežev, je nevarna, saj je potreben le hiter zasuk volana ali slaba pot in že se zgodi nesreča. Ena od hudih nepravilnosti je lahko tudi nepravilno delo za zavorami, predvsem pri upravljanju, ko se traktor z blokiranjem ene zavore hitreje obme, saj voznik ob tem lahko omahne s sedeža. Učinek pa je toliko večji, čim večji in daljši je priključek na traktorju ali pa vožnja otroka, neizkušena oseba ali osebe pod vplivom alkohola z neprimerno hitrostjo, pri čemer je možno opletanje ali izbijanje volana iz rok. Med drugim naj omenimo tudi nesreče, pri katerih pride do trčenja z drugim vozilom ali do povoženja človeka. Take nesreče se dogajajo na cesti, lahko pa tudi na dvoriščih ali njivah. Pri po- Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI SMRT PRI PODIRANJU HIŠE V minulem tednu je bilo na naših cestah spet veliko prometnih nesreč, ki sicer niso terjale človeških žrtev, bilo pa je veliko ljudi laže in nekaj težje poškodovanih. Vse kažejo na to, da ne upoštevamo svaril zaradi neprimerne hitrosti, čeprav vemo, da so naše ceste slabe. Izsilil prednost 4. maja se je zgodila prometna nezgoda v G. Radgoni. Kolesarka Rozina Slana iz naselja Mele se je peljala iz G. Radgone proti domu. V križišču pri Avtoradgoni je izsilil prednost voznik osebnega avtomobila Zoltan Cigut iz Borejec, ki ni upošteval znaka STOP. Trčil je v kolesarko, ki je hudo poškodovana obležala na cestišču. Trčil v betonski prepust 5. maja se je voznik osebnega avtomobila Stefan Kopinja iz Petišovec peljal iz Benice proti Petišovcem. V Petišovcih je vozil preblizu roba cestišča, zapeljal v obcestni jarek in trčil voženju so lahko najpogosteje žrtve otroci, ki se ne zavedajo nevarnosti in tekajo za traktorji ali se celo igrajo pod njimi. Do nesreče pride predvsem pri obračanju traktorja. V začetku smo omenili, da se traktor ne razlikuje dosti od drugih motornih vozil, vendar pa se vožnja z njim po prometni cesti dokaj razlikuje od drugih motornih vozil. Na cesti je gost in hiter promet, zaradi česar mora biti voznik traktorja veliko bolj pazljiv, predvsem, če ima priključke, kajti dosti nesreč se zgodi tudi zaradi nepazljivosti pri vožnji s priključki. Večina je širša kot traktor in sega daleč nazaj. Ker med vožnjo opletajo in napravijo pri zavijanju traktorja velik lok, lahko zadenejo ob sosednje vozilo ali pešca, ki je v trenutku v križišču. K nesrečam pripomorejo tudi pomanjkljiva ali nikakršna osvetlitev traktorja ali prikolice ali nezavarovani in neoznačeni tovori. Naj navedemo, da je bilo v letu 1988 kar 26 voznikov traktorjev povzročiteljev prometnih nesreč. Pri teh nesrečah je ena oseba iz gubila življefije, tri so bile hudo in tri lahko telesno poškodovane. Med vzroki pa bi lahko omenili vinjenost, neizkušenost, stran vožnje, neprimerna hitrost, tesno prehitevanje in izsiljevanje prednosti. Zaradi tega si moramo prizadevati, da se bo število nesreč zmanjšalo. Glede tega morajo vozniki traktorjev dosledno upoštevati vsa določila Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, ter Zakona o varnosti cestnega prometa in druge predpise, izdane na podlagi zakona. Predvsem pa moramo omeniti, da se je potrebno pred vožnjo prepričati, če oprema in traktor ustrezata zahtevam delovne in prometne varnosti. Sama vožnja mora biti prilagojena stanju vozila in razmeram na cesti. Pri vožnji morata biti predala zavore spojena. Prej ko z vozilom speljemo z mesta, pogledamo, če je pot prosta, da ni kdo pod traktorjem, predvsem otroci. Pazimo, da je tovor pravilno naložen in pritrjen, da ne zakriva luči ter da v betonski propust. Voznik se je lažje poškodoval, škode pa je za 10 milijonov dinarjev. Neprevidno prečkal cesto 5. maja se je voznik osebnega avtomobila Ivan Tibaut iz Renkovec peljal po kolodvorski ulici v Lendavi proti D. La-košu. Pred gostilno Kolodvor je na avtobusnem postajališču stal avtobus, pred njim pa tovorni avtomobil. Med obema voziloma je cesto nameraval prečkati pešec Franc Toplak iz Renkovec, čeprav tam ni prehoda. Tibaut je pešca opazil prepozno, ni zmanjšal hitrosti, zato ga je zadel in zbil po cestišču. Pešec se je hudo poškodoval. Prehitro v ostri ovinek 7. maja se je zgodila prometna nezgoda v Genterovcih. Voznik osebnega avtomobila Ladislav Kiš iz Doline seje peljal iz Dobrovnika proti Lendavi. Z neprimerno hitrostjo je v Genterovcih pri pokopališču ne presega 4 m višine, 2,5 m širine ter da ne sega čez najbolj oddaljeno točko na zadnji strani vozila več kot za šestino svoje dolžine, ki je kontinuirano oprta na tovorni prostor. Potniki, ki so v prostoru za tovor, morajo sedeti na dnu prikolice. Ob vožnji s poljske ali gozdne poti ter njive na cesto za javni promet moramo traktor ustaviti ter predhodno očistiti blato s pnevmatik. Ob vsem pa ne smemo pozabiti traktorske kabine ali loka, ki voznika ščiti pred težjimi poškodbami, predvsem pri prevrnitvi, prav tako pa preprečuje kotaljenje traktorja. Upamo, da smo s temi nekaj vrsticami vsaj delno uspeli spomniti voznike traktorjev na nepravilnosti pri vožnji predvsem pa je odvisno od vsakega voznika, da ne bo prihajalo do prometnih nesreč. Marjan Horvat Od 1. julija obvezne čelade Nov zakon o temeljih varnosti v cestnem prometu prinaša nekaj novosti za lastnike koles z motorjem. Predvsem je pomembna novost, da morajo imeti vozniki koles z motorjem in osebe, ki se vozijo na kolesu z motorjem, na glavi med vožnjo na cesti varnostno čelado. To določilo zakona stopi v veljavo 1. julija letos. Obvezna uporaba čelade za voznike motornih koles in potnike pa je veljala tudi doslej. Zdi se nam prav, da že sedaj opozorimo lastnike koles z motorjem, da si pravočasno kupijo čelado, da jih na cesti ne bo doletela kakšna nevšečnost. Predvidena kazen je 15.000 dinarjev. Vse zaščitne čelade morajo imeti atest, da ustrezajo mednarodnim normam, ki jih je prevzel tudi jugoslovanski standard. Razne čelade, ki se uporabljajo v gradbeništvu in industriji, ne ustrezajo tem zahtevam in z nošenjem teh čelad vozniki koles z motorjem oziroma motornih koles ne zadostijo zahtevam zakona. Zaščitne čelade pa seveda ne nosimo samo zaradi predpisa in zakona, že davno je ugotovljeno, da so prav čelade rešile veliko življenj. Tudi pri nas je čedalje več koles z motorjem, varnost voznikov in potnikov pa majhna. Čelade bodo torej zagotovile večjo varnost voznikov in potnikov, zato si jih kupite čim prej. Jani D. zapeljal v oster ovinek in se prevrnil. Voznik Kiš se je lažje poškodoval, lažje poškodbe je dobil tudi sopotnik Janez Per-ger iz Doline, hujše pa je dobil Stefan Kopinja iz Doline. Zapeljal je v nasip 7. maja se je voznik motornega kolesa Franc Bohanec iz Gerlinec peljal iz Fikšinec proti domu. V Gerlincih ni uspel izpeljati ovinka, zapeljal je v nasip ob cesti, nato nazaj na cesto, kjer je padel in se lažje poškodoval. Padel na betonska tla 5. maja se je v Brezovici zgodila huda delovna nezgoda. Tega dne je Ivan Horvat iz Brezovice podiral leseno konstrukcijo gospodarskega poslopja. Pri tem je sodelovalo več vaščanov. Med delom je nekaj ljudi stalo na zidu in odstranjevalo tramove. Eden od tramov se je nekontrolirano premaknil in ob drsenju zadel Štefana Horvata in Jožeta Špilaka, oba iz Brezovice. Padla sta z višine treh metrov na betonska tla in se hudo poškodovala. Zaradi poškodb je Špilak umrl na kraju nesreče, Horvata pa so prepeljali v bolnišnico. J. D. POŽARNA VARNOST SE IZBOLJŠUJE Na občnem zboru občinske gasilske zveze v Lendavi so ocenili lansko delo in ugotovili, da je bilo kljub tež.avam uspešno. Najbolj pomembno je, so povedali na zboru, da se iz leta v leto izboljšuje požarna varnost. Lani je bilo na območju lendavske občine le 7 požarov in za 52 milijonov škode. Požari so bili manjši in so jih gasilci hitro pogasili. Razveseljivo je tudi, da so gasilska društva vedno bolj usposobljena, tudi za gašenje lahko vnetljivih snovi. Lani je lendavska občina dobila novi gasilski kader: 28 izprašanih gasilcev, 38 gasilskih podčastnikov in 3 čaštike. Tudi 192 pionirjev se je vključilo v društva Mladi gasilec. Uspešnost gasilskih društev oziroma njihovo pripravljenost za morebitno gašenje požarov vsako leto preskusijo na občinskem tekmovanju. Lani je bilo to tekmovanje na S. Bistrici, udeležilo pa se ga je 30 gasilskih desetin, med njimi nekaj ženskih. Gasilci so v lanskem letu pregledali tudi 817 stanovanjskih hiš, 350 gospodarskih objektov in 11 delovnih organizacij. Povsod so preverili kurilne naprave in predlagali od- pravo pomanjkljivosti, da bi preprečili morebitne požare. Letos bodo v lendavski občini praznovali nekaj gasilskih obletnic. Gasilsko društvo v Nedelici bo praznovalo 10-le-tnico delovanja, 60-letnico bodo slavili gasilci na Kapci, največji gasilski praznik v občini pa bo 100-letnica delovanja gasilskega društva na Kobilju. Jani D. Prehitra vožnja po slabih cestah Lani je bila v Pomurju 401 prometna nesreča, od tega kar 147 zaradi neprimerne hitrosti. Ker je le-ta nemalokrat tudi vzrok za izsiljevanje prednosti, je na dlani, da bo tem kategorijam nesreč potrebno nameniti več pozornosti, če želimo uspeti v akciji — 10 odstotkov. Velikokrat se ne zavedamo, da primerne hitrosti ne določa zgolj prometni znak, temveč je najpogosteje povezana z mnogo pomembnejšimi dejavniki, ki pa jih vozniki, prepričani v lastne sposobnosti, spregledajo. Primerno hitrost vožnje določajo še kakovost cestišča in vremenske razmere. Predvsem pa jo določajo voznikove izkušnje, telesne in psihične sposobnosti. Kajti višja kot je hitrost vožnje, manj časa ima voznik za preprečitev usodnih posledic lastne ali tuje napake, zlasti na mokri cesti, ob zmanjšanju vidljivosti, pod vplivom alkohola, zdravil ali utrujenosti. Večina prometnih nesreč se zgodi v naseljenih krajih, to pa zgovorno kaže, da ne upoštevamo znakov za omejitev hitrosti. Zanimivo je, da v naseljenih krajih napravijo najmanj nesreč tujci oziroma tisti vozniki, ki prvič vozijo skozi naše kraje. Nesreče povzročamo torej sami na domačem terenu, hudujemo pa se na tiste, ki morda vozijo prehitro, pa niso domačini. Jani D. ZMAGALI GOSTITELJI V Šalovcih je bilo občinsko tekmovanje mladih iz znanja in veščin SLO in DS, ki ga je vzorno pripravil koordinacijski odbor za vprašanja SLO, varnosti in samozaščite pri OK SZDL Murska Sobota v sodelovanju z Osnovno šolo Šalovci. Sodelovalo je 29 ekip z 17 osnovnih šol soboške občine. Največ uspeha so imeli gostitelji, učenci OŠ Šalovci — s 1141 točkami so zasedli frvo mesto pred OŠ Daneta umenjaka Murska Sobota, 1095, OŠ Puconci, 1061, OS Bogojina, 1021, in OŠ Beltinci, 1012 točk. Tekmovanje je lepo uspelo, mladi pa so pokazali solidno znanje, kar je dokaz, da mentorji na osnovnih šolah dobro delajo. F. M. Čistilna naprava tudi v Turnišču V Turnišču so se odločili, da bodo skupaj s tovarno Planika uredili kanalizacijo v vsem naselju in zgradili skupno čistilno napravo. Turnišče je v zadnjih letih postalo drugo največje industrijsko naselje v lendavski občini. Zgrajenih je bilo tudi veliko stanovanjskih hiš. Vse to je zahtevalo drugačen pristop k urejevanju komunalne problematike, še zlasti pa k ureditvi kanalizacije. Čistilna naprava naj bi bila zgrajena na vzhodnem delu naselja ob makadamski poti, ki pelje v Dobrovnik, in ob potoku, ki mu pravijo Mala Ledava. Strokovnjaki so ugotovili, daje to najprimernejši kraj, saj je blizu potoka Ledava, v katerega se bodo zlivale prečiščene odpadne vode iz naselja. Čistilna naprava naj bi delovala na načelu aerobne stabilizacije blata in s sušenjem blata na sušilnih gredah. Kanalizacijsko omrežje naselja bo speljano tako, da bo brez vmesnih črpalnih postaj odplaka pritekla do čistilne naprave. Na kanalizacijo se bo lahko priključila vsaka hiša. Skupščina občine Lendava je pred nedavnim sprejela odlok o lokacijskem načrtu za kanalizacijo in čistilno napravo, priskrbljena pa so tudi potrebna soglasja. Ureditev kanalizacije in čistilne naprave bo v naslednjih letih najbolj pomembna komunalna naložba v Turnišču. Potrebno pa je opozoriti, da je treba poskrbeti tudi za varnost, saj je vsak poseg v naravo boleč. Potrebno je zagotoviti vse, da v prihodnosti ne bi ugotavljali, da smo napravili več slabega kot dobrega. Zavedati se moramo, da takšne komunalne objekte ne gradimo le za nekaj let, ampak za potrebe nekaj generacij. Jani D. Pokazenska obravnava Pred kratkim so se na Centru za socialno delo v Murski Soboti zbrali socialni delavci pomurskih centrov za socialno delo, socialni delavci zaporov v Sloveniji in predstavniki Republiškega sektariata za pravosodje. Na daljšem delovnem sestanku so razpravljali o problematiki oseb, ki se vračajo iz zaporov. Ugotovljeno je bilo, da je tovrstno reševanje problematike v sedanjih kriznih časih velikokrat zelo oteženo. Tudi v Pomurju bi moralo zaživeti svetovalno delo za osebe, ki so na prestajanju kazni v zaporih, že pred prihodom domov. Ta vrsta družbene pomoči je namreč v drugih predelih Slovenije že precej razširjena. Delni vzrok, da v Pomurju ni tako, je AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE NE PRESKUŠAJTE SREČE, SKLENITE KASKO ZAVA- ROVANJE AO PLUS Vsakdanjost vašega življenja je tesno povezana z avtomobilom. Vozilo, cesta in promet pa prinašajo veliko nevarnosti. Dober gospodar bo naredil vse, da se bo gospodarsko zaščitil pred škodo, ki mu jo lahko prizadene moderni tempo življenja. To zaščito vam omogoča skupinsko kasko zavarovanje vašega OSEBNEGA avtomobila in zavarovanje AO PLUS. Pogoj za sklenitev skupinskega kasko zavarovanja je, da se najmanj 6 zavarovancev v delovni organizaciji ali krajevni skupnosti odloči za sklenitev le-tega. KATERE UGODNOSTI IMATE PRI SKUPINSKEM KASKO ZAVAROVANJU — Deležni ste 10 % popusta pri plačilu zavarovanja, — zavarovanje lahko plačate v 12 MESEČNIH obrokih BREZ OBRESTI. — Pri prvi sklenitvi polnega kasko zavarovanja se vam prizna popust, če ste določene popuste že dosegli pri OBVEZNEM zavarovanju vašega avtomobila, in sicer: 30% popust, če imate pri obveznem zavarovanju 50 % popusta, 20% popust, če imate pri obveznem zavarovanju 30 ali 40 % popusta, 10% popust, če imate pri obveznem zavarovanju 20 % popusta. KAJ OBSEGA POLNO KASKO ZAVAROVANJE Zavarovalnica krije škodo, ki je nastala zaradi: — prometne nesreče, — padca ali udarca kakega predmeta, — požara ali eksplozije, — viharja, toče, snežnega plazu, — padca zračnega vozila, — manifestacij in demonstracij, — tatvine, ropa, prevare ali utaje, — zlonamernih dejanj tretjih oseb iz objestnosti. Polno kasko zavarovanje lahko sklenete brez vaše soudeležbe pri škodi (franšize), ali pa izberete med petimi različnimi franšizmi: 1, 2,4, 8 in 16 % od nabavne vrednosti novega vozila na dan sklenitve zavarovanja. Dogovorjena franšiza se pri obračunu odškodnine odšteje le če je škoda nastala zaradi prometne nesreče ali padca ali udarca kakega predmeta. Pri vseh drugih nevarnostih, ki jih vključuje polno kasko zavarovanje, se obračunana odškodnina plača v celoti. Priporočamo vam sklenitev polnega kasko zavarovanja z odbitno franšizo. Ker pa so pri nas najbolj pogoste škode zaradi RAZBITJA STEKEL in škode, ki iih povzročijo divjad ali domače živali, te nevarnosti dodatno zavarujte brez odbitne franšize. IN KOLIKO TO STANE Nakupna vrednost avtomobila je npr. 50.000.000 din. Odločili ste za 4% franšizo. V tem primeru boste sami pokrili 2.000.000 din škode. In če vam pripada pri prvi sklenitvi zavarovanja 30% popust na podlagi obveznega zavarovanja, znaša letna zavarovalna premija 836.150 din. Mesečni obrok je torej 69.680 din. Zavarovanje stekla se običajno sklene ob registraciji avtomobila; zato poglejte vašo polico za obvezno zavarovanje, če morda že tam nimate zavarovanega stekla, da ne bi dvakrat plačevali istega zavarovanja. ZAVAROVANJE AO PLUS Nujno je, da ob registraciji vašega motornega vozila sklenete še zavarovanje AO PLUS. To je zavarovanje voznika in njegovih družinskih članov za poškodbe, ki nastanejo v prometni nesreči, ki jo je zakrivil voznik sam. Ob prometni nesreči so voznik povzročitelj in njegovi družinski člani upravičeni do odškodnine do zneska 150.000.000 din pri enem škodnem dogodku. To zavarovanje je vezano na obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Če imate pri obveznem zavarovanju 50 % popusta, boste 50 % popusta deležni tudi pri zavarovanju AO PLUS, pa čeprav ga sklenete prvič. Za osebni avto R 4 s 50% popustom zavarovanje AO PLUS stane 38.410 din. Skupinsko kasko zavarovanje lahko sklenete pri vašem območnem zavarovalnem zastopniku ali se pa sami oglasite pri pultu zavarovalnice v M. Soboti, Titova 13. Zavarovanje AO PLUS pa lahko sklenete ob registraciji vozila ali kadar koli med letom. ZAVAROVALNICA TRIGLAV Greta VLAJ Vodja premoženjskega oddelka tudi večja oddaljenost od zaporov po Sloveniji. Želja pa je, so ugotovili na posvetu, da bi se v reševanje pokazenske obravnave vključili vsi dejavniki, ki jimje to z zakoni ali drugače naročeno. Sedaj je namreč v Pomurju še vedno nekaj služb, ki pri vsem tem stojijo ob strani. Kaže pa, da bo novi zakon o izvrševanju kazenskih sankcij v teh stvareh še bolj dosleden. Posvet v Murski Soboti je rešil marsikatero dilemo med delavci, ki delajo v zaporih, in terenskimi socialnimi delavci. Vse to bo pripomoglo k večji strokovnosti reševanja tovrstne problematike. Franci Klemenčič STRAN 18 VESTNIK, 11. MAJ 1989 IRABM OBJAVE Leto XXV Murska Sobota, dne 11. maja 1989 Št. 12 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec 82. Sklep o razpisu referenduma o uvedbi dodatnega krajevnega samoprispevka za naselji Beznovci in Zenkovci. 83. Sklep o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Selo—Fokovci. 84. Odredba o javni razgrnitvi osnutka prostorsko ureditvenih pogojev za mesto Murska Sobota in okolico. 85. Odredba o podaljšanju veljavnosti odredbe o določitvi najvišjih cen v občini Murska Sobota. 82 Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (ur. list SRS, št. 35/85), 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77) in 47. člena Statuta krajevne skupnosti Zenkovci, je Svet krajevne skupnosti Zenkovci na seji dne 9. 4. 1989 po predhodnih odločitvah na zborih občanov v naseljih Beznovci in Zenkovci, sprejel SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi dodatnega krajevnega samoprispevka za naselji: Beznovci in Zenkovci. , 1. člen Razpiše se referendum o uvedbi dodatnega krajevnega samoprispevka za del območja KS Zenkovci, za naselji Beznovci in Zenkovci poleg že uvedenega krajevnega samoprispevka s sklepom o uvedbi krajevnega samoprispevka št. 57/85, z dne 16. 12. 1985 (Ur. obiave št. 30/1985, z dne 26. 12. 1985). Referendum bo dne 4. 6. 1989 od 7. do 17. ure na glasovalnih mestih, ki jih predpiše Svet KS Zenkovci. 2. člen Sredstva zbrana s tem samoprispevkom bodo uporabljena za naslednje namene: BEZNOVCI: za modernizacijo lokalne ceste Zenkovci —Beznovci—Vadarci (ali Domajinci) ZENKOVCI: za modernizacijo cest v naselju Zenkovci. 3. člen Za izvršitev programa bo potrebno predvidoma 600,000.000.— din. S samoprispevkom bo predvidoma zbranih 300,000.000.— din. Razliko do predračunske vrednosti bo krila SIS za ceste občine Murska Sobota in KS Zenkovci iz samoprispevka ostalih sklepov. 4. člen Samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1.7. 1989 do 31. 7. 1994. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče v naselju Beznovci in Zenkovci in to v naslednji višini: NASELJA BEZNOVCI: — 1 % od netto osebnega dohodka oz. nadomestila zaposlenih — 2 % od dohodka oseb, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske in negospodarske dejavnosti — 10 % od katasterskega dohodka — 1 % mesečno od povprečnega OD v SR Sloveniji delavci, ki so na začasnem delu v tujini — 1 % od pokojnin — lastniki osebnih avtomobilov 40.000,— din na leto — lastniki traktorjev 30.000.— din na leto NASELJA ZENKOVCI: — 2 % netto OD iz delovnega razmerja oz. nadomestila — 2 % od dohodka obrtnikov — 2 % od pokojnin ' — 2 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji delavci, ki so na začasnem delu v tujini — 10 % od katastrskega dohodka Svet krajevne skupnosti se pooblašča, da vsako leto določi novi denarni prispevek od osebnih avtomobilov in traktorjev. 6. člen Samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku. 7. člen Delavcem, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno bivališče v naselju Beznovci in Zenkovci, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program preko svojcev. Program bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka, ter obdobje za katero se uvaja samoprispevek. 8. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na poseben žiro račun KS Zenkovci. Svet KS lahko sredstva samoprispevka, ki so začasno prosta, vroči pri banki za določen čas v skladu s programom. 9. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v volilnem imeniku ter delovni ljudje, ki še nimajo splošne volilne pravice, so pa v delovnem razmerju in imajo stalno prebivališče na območju naselja Beznovci in Zenkovci. 10. člen Volilci glasuje neposredno in tajno z glasovnico. Glasovnica vsebuje naslednje besedilo: ZA NASELJE BEZNOVCI: KRAJEVNA SKUPNOST ZENKOVCI Naselje BEZNOVCI GLASOVNICA za glasovanje na referendumu dne 28. 5. 1989 o uvedbi dodatnega krajevnega samoprispevka v denarju za naselje Beznovci, ki se uporabi za: — modernizacijo lokalne ceste Zenkovci—Beznovci—Vadarci (ali Domajinci) Samoprispevek bo predpisan za dobo petih let in sicer od 1.7. 1989 do 31. 7. 1994. Višina samoprispevka bo znašala: — 1 % od netto osebnega dohodka oz. nadomestila zaposlenih — 2 % od dohodka oseb, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske in negospodarske dejavnosti — 10 % od katastrskega dohodka — 1 % mesečno od povprečnega OD v SR Sloveniji delavci, ki so na začasnem delu v tujini — 1 % od pokojnin — lastniki osebnih avtomobilov 40.000.— din na leto — lastniki traktorjev 30.000.— din na leto Svet krajevne skupnosti se pooblašča, da vsako leto določi novi denarni prispevek od osebnih avtomobilov in traktorjev. Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku. GLASUJEM »ZA« »PROTI« ZA NASELJE ZENKOVCI: KRAJEVNA SKUPNOST ZENKOVCI Naselje ZENKOVCI GLASOVNICA za glasovanje na referendumu dne 21. 5. 1989 o uvedbi dodatnega krajevnega samoprispevka v denarju za naselje Zenkovci, ki se uporabi za: — modernizacijo cest v naselju Zenkovci. Samoprispevek bo predpisan za dobo petih let in sicer od 1. 7. 1989 do 31. 7. 1994. Višina samoprispevka bo znašala: — 2 % od netto OD iz delovnega razmerja oz. nadomestila — 2 % od dohodka obrtnikov — 2 % od pokojnin — 2 % mesečno od povprečnega OD v gospodarstvu v SR Sloveniji delavci, ki so na začasnem delu v tujini — 10% od katastrskega dohodka Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku. GLASUJEM »ZA« »PROTI« Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oz. besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka. 11. člen Glasovnice morajo biti overovljene s pečatom KS Zenkovci. 12. člen Za zbiranje sredstev in izvajanje del bo odgovoren Svet krajevne skupnosti Zenkovci. Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev, zbranih s tem samoprispevkom, bo opravljal Svet KS in o tem vsako leto poročal zboru delovnih ljudi in občanov naselja Beznovci in Zenkovci. 13. člen Za izvedbo tega sklepa skrbi volilni odbor krajevne skupnosti. Pri izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila Zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. 14. člen Za sklep velja 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. A številka: 15/1989 Datum: 25/4—1989 Predsednik sveta KS: Bela BUKVIČ, 1. r. 83 Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS 35/85) in uspešno izvedenega referenduma dne 23. aprila 1989, je skupščina Krajevne skupnosti Selo—Fokovci dne 24. aprila 1989 sprejela SKLEP O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI SELO —FOKOVCI 1. člen Za območje Krajevne skupnosti Selo—Fokovci se uvede samoprispevek v denarju in delu od 1. 5. 1989 do 30. 4. 1994. 2. člen Zbrana sredstva se bodo uporabljala za naslednje namene: — komunalno urejanje naselij — gradnjo mrliških vežic v Selu in Fokovcih _______ sofinanciranje modernizacije občinskih cest na območju krajevne skupnosti — druge sprotne potrebe krajevne skupnosti. 3. člen Krajevni samoprispevek bo znašal: a) V DENARJU , — 20 odstotkov od katastrskega dohodka — 2 odstotka od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in nadomestil in pokojnin — 2 odstotka od obrti — 5 odstotkov od povprečnega OD v preteklem letu v SR Sloveniji za zaposlene v tujini mesečno. b) V DELU , , , , . . , . , , — za lastnike zemlje vsako leto po vsakem hektarju obdelovalne zemlje po en delovni dan .— ostala gospodinjstva po 3 delovne dneve — lastniki enega traktorja 8 ur in lastniki več traktorjev 16 ur v prevozih letno. .. j , . , r , , Nadomestilo za neopravljeni delovni dan m neopravljene traktorske prevoze sproti določa svet krajevne skupnosti. 4. člen Krajevni samoprispevek od katastrskega dohodka in obrtnikov obračunava davčna uprava Skupščine občine Murska Sobota, od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in od pokojnin se obračunava ob vsakem izplačilu, ostale izterja Svet Krajevne skupnosti Selo-Fokovci. 5. člen Sredstva samoprispevka se zbirajo na posebnem računu KS Selo-Fokovci št. 51900-842-035-82203 SDK, podružnica Murska Sobota. 6. člen Samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku. 7. člen Svet KS Selo—Fokovci je dolžan spremljati zbiranje sredstev in izvajanje referendumskega programa v skladu z letnim programom, ki ga sprejme skupščina KS. 8. člen 1989^rP Začne Ve|jati P° °^av' v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. 5. Selo—Fokovci, 24. 4. 1989 Predsednik skupščine KS SELO-FOKOVCI Evgen JAK1ŠA 1. r. 84 Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 219. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 18. aprila 1989, sprejel ODREDBO o javni razgrnitvi osnutka prostorsko ureditvenih pogojev za mesto Murska Sobota in okolico I. Javno se razgrne osnutek prostorsko ureditvenih pogojev za mesto Murska Sobota in okolico, ki gaje pod št. 11/88-MS/PUP izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti, oktobra 1988. II. Osnutek prostorsko ureditvenih pogojev se razgrne — v izložbi zgradbe skupščine občine Murska Sobota (Titova cesta), — v prostorih delovne skupnosti krajevnih skupnosti mesta M. Sobota (Kocljeva ulica), — na sedežih krajevnih skupnosti Krog, Černelavci, Rakičan in Martjanci ter — v Markišavcih, v prostorih gasilskega doma. Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin. V tem času bo po potrebi organizirana tudi javna razprava, kraj in čas razprave bo določen naknadno. HI. V času javne razgrnitve lahko'dajo občani, organi in organizacije pismene pripombe k osnutku prostorsko ureditvenih pogojev Zavodu za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti, Staneta Rozmana 5 ter Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine M. Sobota. Številka: 352-11/89-4 M. Sobota, dne 18. aprila 1989 Predsednik Izvršnega sveta SO M. Sobota Janez STOTL, dipl, oec., 1. r. 85 Na podlagi 5. člena Zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS, št. 9/85) in 1. člena Odloka o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota za sprejemanje ukrepov neposredne kontrole cen na ravni občine (Ur. objave, št. 10/85) sprejema Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 9/5-1989 ODREDBO O PODALJŠANJU VELJAVNOSTI ODREDBE O DOLOČITVI NAJVIŠJIH CEN / 1. člen Podaljša se veljavnost Odredbe o določitvi najvišjih cen (Ur. objave, št. 30/88, 34/88 in 7/89) še za šest mesecev. 2. člen Vsakokratno povečanje cen osnovnih komunalnih storitev in stanarin potrjuje Izvršni svet Skupščine občine s svojim soglasjem. 3. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 15. maja 1989 dalje. Številka: 38-4/89-3 M. Sobota, 9/5-1989 Predsednik IS Janez STOTL, dipl. oec. Janez ŠTOTL, 1. r. SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ V GORNJERAD-GONSKI OBČINI USPEŠEN Težavno pridobivanje zemljišč Sklad stavbnih zemljišč v občini Gornja Radgona deluje četrto leto in lahko se pohvalijo (člani upravnega odbora, kjer je devet članov in komisij), da dokaj uspešno. Neuresničeni sta ostali le dve zadevi, gradnja industrijskega železniškega tira v industrijski coni na Meleh (ker ozdi niso združili sredstev) in pridobitev zemljišča za zdravilišče Radenska za gradnjo bungalovov (premajhna zainteresiranost Radenske). Upravni odbor seje lani sestal desetkrat. Z zamenjavo so pridobili primemo zemljišče za gradnjo v industrijski coni, prav tako pa so tam odkupili zemljišče za gradnjo poslovnih prostorov Dinosa. Pridobili so zemljišče za trgovino Maja v Radencih, zamenjali zemljišče v industrijski coni, pridobili solastniški delež nad poslovnim prostorom v Vidmu, zemljišča za Radgonsko cesto v Radencih, zemljišče od VG Kapele za prodajo občanom ter od KK Gornja Radgona za gradnjo stanovanjskega bloka v Radencih pa tudi zemljišča za ureditev pokopališč v Apačah, v Vidmu ob Ščavnici in Negovi. Sklad stavbnih zemljišč pa je oddal zemljišča Stanovajski skupnosti in Dinosu za gradnjo stanovanjskih objektov v Radencih in gradnjo poslovnih prostorov v industrijski coni ter Osnovni šoli v Radencih in DO Elkom Lina za gradnjo telovadnice in sušilnice. Po več neuspelih dražbah so prodali poslovne prostore v Vidmu št. 24 ter zamenjali stavbna zemljišča, ki spadajo k Stanovanjski zadrugi Vrelec. Komisija za oddajo stavbnih zemljišč se je leta 1988 sestala sedemkrat. Razpisala je dva natečaja za prodajo stavbnih zemljišč. V prvem je komisija razpisala 12 parcel v Vidmu in prodala 4, parcelo v Črešnjevcih in jo tudi prodala, prav tako v Radencih, ni pa prodala stavbnega zemljišča pri Negovi. Na drugem natečaju je komisija razpisla 5 parcel v Radencih, prodala je le tri, štiri v Vidmu in eno pri Negovi, vendar jih ni uspela prodati. Zaradi težkega pridobivanja potrebnih zemljišč v industrijski coni na Meleh je Sklad stavbnih zemljišč dal pobudo Izvršnemu svetu SO Gornja Radgona o spremembi odloka za oddajo stavbnih zemljišč in odloka o prenehanju lastniške pravice. Bernarda B. Peček Pravna pomoč delavcem Mužba pravne pomoči pri občinskem sindikalnem svetu bo do konca letošnjega junija delovala ob torkih od 16. do 18. ure. S sklepom občinskega sveta Zveze sindikatov pa bo od 1. septembra pravna služba na voljo članom sindikata ob torkih od IS. do 17. ure. Do spremembe delovnega časa pravne službe pri soboških sindikatih je prišlo na zahtevo delavcev oziroma izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij v soboški občini. ljubljanska banka Pomurska banka Murska Sobota I_______________________________________________ POMURSKA BANKA in MEDOBČINSKA GOSPODARSKA ZBORNICA ZA POMURJE vabita INOVATORJE ki bi želeli širši javnosti predstaviti svoje inovacije, da jih prijavijo Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje v Murski Soboti. Te inovacije bodo predstavljene na razstavi Inovacije '89, ki bo odprta v četrtek, 25. maja 1989, v telovadnici Srednje družboslovne in ekonomske šole v Murski Soboti Prijave sprejemajo do srede. 17. maja 1989. Osnovna šola Štefan Kuhar-Bojan Puconci obvešča starše, da bo VPIS OTROK V VRTEC za šolsko leto 1989/90 za enoti Puconci in Mačkovci (vpisovali bomo otroke stare nad tri leta) VPIS OTROK V 1. RAZRED osnovne šole za otroke, rojene od 1. 1. 1983 do 29. 2. 1984, in pogojno otroke, rojene do 31. 8. 1984. Vpisovali bomo od 15. do 19. maja 1989 od 7. do 13. ure na šoli v Puconcih. Pri vpisu predložite otrokov izpisek iz rojstne matične knjige. Razpisna komisija tozda OŠ DRAGO LUGARIČ Lendava razpisuje prosta dela in naloge — POMOČNIKA RAVNATELJA I in — POMOČNIKA RAVNATELJA II Razpisni pogoji: Za pomočnika ravnatelja I in II sta lahko imenovana kandidata, ki izpolnjujeta: — splošne pogoje, predpisane z Zakonom o združenem delu in z Družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike v občini, — pogoje iz 89. člena Zakona o osnovni šoli, — da poleg slovenskega obvladata še madžarski jezik po 18. členu Zakona o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja, — da imata najmanj 3 leta delovnih izkušenj v osnovni šoli po opravljenem strokovnem izpitu, — da imata organizacijske in druge sposobnosti za vodenje. Kandidati morajo vložiti prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratek življenjepis in opis dosedanjega dela v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: TOZD OŠ DRAGO LUGARIČ Lendava, Kranjčeva 44, z oznako »Za razpisno komisijo«. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po imenovanju. Kandidata bosta imenovana za dobo 4 let. Začetek dela je 1. 9. 1989. DELOVNA ORGANIZACIJA TOVARNA LOGISTIČNE OPREME LENDAVA, p. o. VABI K SODELOVANJU! ALI VAS MIKA USTVARJALNOST? Naši programi skladiščne in dvižne opreme se prebijajo na trgu doma in v tujini. Za uspešno izvedbo projektov potrebujemo najboljše med dobrimi: - DIPLOMIRANE INŽENIRJE IN INŽENIRJE STROJNIŠTVA, ELEKTROINŽENIRJE na področju razvoja in raziskav, proizvodnje, kontrole kakovosti, trženja doma in v tujini za naše programe; — DIPLOMIRANE EKONOMISTE — specializirane na področju marketinga. Če vas mika ustvarjalno delo pri nas, se oglasite na naš naslov, kjer vam ponujamo možnost, da uporabite svoje strokovno znanje, ob tem pa tudi možnost nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja. Pričakujemo vas! Naš naslov: TOVARNA LOGISTIČNE OPREME, p. o., Kolodvorska 43, 69220 LENDAVA Tel.: 75510 in 75100 ZUNANJA TRGOVINA s. Murska Sobota Komisija za delovna razmerja delovne organizacije ABC POMURKA — ZUNANJA TRGOVINA, s. p. o„ Murska Sobota objavlja dela in naloge pripravnika z visoko ali višješolsko izobrazbo, za določen čas, čas pripravništva. Drugi pogoji: — aktivno znanje enega tujega jezika, — odslužen vojaški rok, — vozniški izpit kategorije B. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave na naslov: ABC POMURKA — ZUNANJA TRGOVINA MURSKA SOBOTA, Lendavska 9. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka roka za prijavo. OBČINSKI ŠTAB ZA TERITORIALNO OBRAMBO OBČINE LENDAVA objavlja po sklepu sveta delovne skupnosti JAVNO DRAŽBO za prodajo osnovnega sredstva: — osebni avtomobil IMV kombibus 1600, leto izdelave 1974, za izklicno ceno 3.000.000 din. Javna dražba bo 15. 05. 1989 ob 10.00 na dvorišču občine Lendava. Ogled vozila je možen dve ure pred začetkom dražbe. Udeleženci morajo pred začetkom dražbe vplačati varščino v višini 10 % od izklicne cene. Plačana varščina se kupcu šteje v kupnino. Kupec je dolžan plačati kupnino takoj oziroma ob sklenitvi pogodbe. Poleg kupnine plača kupec še predpisani prometni davek. OSNOVNA ŠOLA KUZMA razpisuje dela in naloge - RAVNATELJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o združenem delu in Zakonom o osnovni šoli, izpolnjevati še naslednje: imeti mora ustrezno pedagoško izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri VID, da je družbenopolitično aktiven in ima organizacijske sposobnosti. - RAČUNOVODJE—TAJNIKA za nedoločen čas s polno delovno obvezo Kandidat mora imeti višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri, po možnosti tudi nekaj delovnih izkušenj. Začetek del in nalog: 1. 9. 1989. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. Razpisna komisija tozda OŠ Miško Kranjec Velika Polana razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA Razpisni pogoji: Za ravnatelja je lahko imenovana oseba, ki poleg 484. člena ZZD izpolnjuje naslednje pogoje: — delavec, ki izpolnjuje pogoje iz 89. člena Zakona o OŠ, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v vzgojno-izobraževalnem delu, — da ima pravilen odnos do gospodarjenja z družbenimi sredstvi ter organizacijske in strokovne sposobnosti. Kandidati naj vložijo pisne vloge z dokazili v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Razpisna komisija OŠ Miško Kranjec Velika Polana. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po imenovanju. Kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Začetek dela je 1.9. 1989. PZC, tozd Zavod za socialno medicino in higieno Murska Sobota razpisuje naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. organiziranje in vodenje dela v tozdu — direktor 2. organiziranje in vodenje dela v socialni medicini za mandatno dobo 4 let. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: pod 1. tč.: VII/1 stopnja VIP — visoka izobrazba medicinske, pravne ali ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj in organizacijske sposobnosti, pod 2. tč.: VII/2 stopnja VIP — zdravstvena usmeritev socialne medicine, 4 leta delovnih izkušenj in specialistični izpit iz socialne medicine. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: PZC, tozd Zavod za socialno medicino in higieno Murska Sobota, Arh. Novaka 2 b. Kandidati, ki se prijavijo pod 1. tč., naj pri naslovu označijo še »za razpisno komisijo«. Prijavljene kandidate bomo o sklepu obvestili v 30 dneh po izteku roka za prijavo. POMURSKI TISK TOZD TISKARNA Murska Sobota, Lendavska 1 Delavski svet tozda Tiskarna razpisuje po določilih statuta in na podlagi sklepa redne seje 3. 5. 1989 dela in naloge TEHNIČNEGA VODJE za mandatno dobo 4 let (reelekcija) Prijavljeni morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — višja strokovna izobrazba grafične ali proizvodno-organiza-cijske smeri, — 5 let delovne prakse v stroki. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Splošno kadrovska služba ZGEP Pomurski tisk, Murska Sobota, Lendavska 1. Prijavljeni bodo o izidu razpisa obveščeni v roku, ki je določen v samoupravnem splošnem aktu. Razpisna komisija sveta delegatov KZ LJUTOMER—KRIŽEVCI razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVOD- NEGA ORGANA Pogoji: — da ima agronomsko ali ekonomsko fakulteto in najmanj 3 leta prakse na delih oz. nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v podobnih ozdih, — da ima višjo agronomsko ali ekonomsko šolo in najmanj 5 let prakse na delih oz. nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v podobnih ozdih, — poznavanje sodobnih melioracijskih sistemov. Prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: ABC POMURKA KZ LJUTOMER—KRIŽEVCI, Križevci pri Ljutomeru, in sicer v 15 dneh po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu sveta delegatov. Mandat za opravljanje navedenih nalog traja 4 leta. Komisija za delovna razmerja SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE MURSKA SOBOTA razpisije dela in naloge — UČITELJA ZDRAVSTVENE NEGE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati morajo imeti zahtevano stopnjo in smer izobrazbe v skladu z zahtevami VIP in sklepom Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje. Začetek dela: 1. 9. 1989 Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili na gornji naslov v 15 dneh po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 30 dneh po izbiri. 20 VESTNIK, 11. MAJ 1989 Radijski in televizijski spored od 12. do 18. maja PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO RADIO RADIO I RADIO RADIO RADIO ! RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 5.30 Prebujajte se z nami! (Konec tedna se bo začel prijetneje. če boste vaše radijske sprejemnike naravnali na valovno dolžino murskega vala. Servirali vam bomo najbolj sveže pomurske in druge informacije, vrteli prijetno glasbo), 8.00 Konec jutranje oddaje. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, Utrip življenja —- petkova reportaža, reklame, glasba), 18.00 21 232 16,00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, sobotna anketa, strokovnjak odgovarja, reklame, glasba), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo na telefon 21 232 od 14.00 do 16.00) TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 10.10 Tednik, Alpe Jadran, J. A. Lacour: Kajnov nasmeh, franc, nadaljevanka. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik (ponovitev). 18.15 Spored za otroke in mlade. 19.14 Naše akcije. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Podvodna odkritja. 20.50 Detektiva iz Miamija. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.00 Vročica bele črte, ameriški film. Program LJ 2: 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.00 8.10 Otroška matineja. 8.30 Vprašanja iz tv klobuka, kviz. 11.00 Slovenski ljudski plesi: Notranjska, vzhodna Primorska in ljubljansko predmestje, ponovitev. 11.30 Izbor tedenske programske tvornosti. 14.45 »Tigra«, rockovska nagrada 88, 3. del, ponovitev. 15.15 Čiklus filmov Buster-ja Keatona: Polet na mesec, ameriški film. 16.30 Tv 10.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, I 1.00 Srečanje na pomurskem valu, 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldan (osrednji aktualni prispevek, pregled športnih in drugih dogodkov, minuta za varstvo okolja, minute za kmetovalce, humor), 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo po telefonu 21 232 od 9.00 do 13.00) 5.30 Prebujajte se z nami! (Začnite dan z nasmehom. Izvabiti vam ga bomo skušali z vedrim, sproščujočim jutranjim programom. Poleg stalnih vremenskih in cestnih informacij bo še zdravniški nasvet, humoristične minule, prispevek za mlade). 8.00 Konec jutranje oddaje 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, športna oddaja, reklame, glasba), 18.00 Sotočje dnevnik I6.45 ZBIS: TV LJUBLJANA Beograjski tv 19.00 Videomeh, ja, ponovitev, dnevnik. 20.05 program. 19. odda-19.30 Tv Žarišče. 20.35 Virtuozo, 2. oddaja, ponovitev. 21.25 Skupščinska kronika. 21.45 En avtor, en film, oddaja TV Novi Sad. 22.05 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB Očala tete Bajavaje. 17.00 Športni dogodek. 18.25 Naš edini svet, angl, dokumentarna serija. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.30 J. Susan: Dolina lutk, ameriška nadaljevanka. 21.25 Križ-kraž. 22.55 Tv dnevnik 3. 23.05 Čigavi bodo prijatelji, ameriški film. Program LJ 2: 16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.00 Otroška oddaja. 19.00 Kako biti skupaj, oddaja TV Bg. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 F Imske uspešnice: Veliki valček, ameriški film. 22.25 Satelitski programi — poskusni prenosi. 9.10 Otroška matineja. 10.40 J. Susan: Dolina lutk, ameriška nadaljevanka. 11.30 Domači ansambli. 12.00 Kmetijska oddaja TV Zg. 14.15 Veliki valček, ameriški film. 16.30 Tv dnevnik L 16.45 Krila orlov, ameriški film. 18.30 Plesne domislice: Packa iz Celja. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Ptice pod nebom, nadaljevanka TV Zg. 21.35 Zdravo. Program LJ 2: 10.10 Danes za jutri, oddaja za JLA, Igrani film. 13.00 Športno popoldne: SP v motodirkah, posnetek iz Misana. 19.00 Da ne bi bolelo. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Ptice na Kosovu, dokumentarna oddaja. 20.45 Dokumentarec meseca: Dolgo iskanje. 21.25 Mali koncert. 21.45 Športni pregled. TVUUBLJANA 10.I0 Mozaik. 11.45 Prepovedano, ameriški film. 16.30 Tv dnevnik L 16.45 Mozaik (ponovitev). 18.10 Spored za otroke in mlade. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 M. Buh—A. Tomašič: Simpozij, drama TV Lj. 20.50 Tamburaši iz 21.15 Osmi dan. dnevnik 3. 22.10 3. oddaja. Sodavcev. 2I.55 Tv Virtuozo, Program LJ 2: 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.45 Po brezkončnosti sveta: Azija, potopisna reportaža TV Zg. 18.15 Svet športa. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Žarišče. 20.35 Po sledeh napredka. 21.05 Video godba. 21.50 Američan med štajerskimi partizani, dokumentarna oddaja. 22.25 Satelitski programi — poskusni prenosi. Prvi program 8.30 Tv v šoli, 12.40 Ponovitve, 17.15 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Miami Vice, 20.55 Zabavna oddaja, 21.25 Dnevnik, 21.45 Kultura, 22.45 Nočni program. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.00 Družinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sokolov greben, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Akti X, Y — nerešeno. 21.20 Roda, 22.20 Filmske sti, 22.50 Rdeči Roda, novo-baron (film), 0.30 Kung fu. Drugi program 16.45 Dediščina Gulden-burgov, 17.30 Svet živali, 18.00 Sužnja Isaura, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Šta- 5.30 Prebujajte se z nami! (Gotovo boste laže vstali, če boste poslušali prebujanje z murskega vala! Poleg glasbe in kramljanja na telefon 21 232 boste slišali tudi recept naše in vaše kuharice Cilke Sukičeve. Poslušajte nas!). 8.00 Konec jutranje oddaje 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, pogovor v živo, reklame, glasba), 18.00 Rezerviran čas, 18.15 Najiepše želje s čestitkami in pozdravi 5.30 Prebujajte se z nami! (Sredi tedna vas tudi prebuja radio Sobota in vam želi dobro jutro. Točen čas. dobra glasba, kramljanje z vami, informacije o cestah in vremenu — vse to v jutranjem programu!) 8.00 Konec jutranje oddaje 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, gospodarske teme, reklame, glasba), 18.00 Poslušamo vas (vaše želje sporočajte na telefon 21 232), 18.30 Najiepše želje s čestitkami 5.30 Prebujajte se z nami! (Ko se odpravljate iz stanovanja. nikar ne pozabite ugasniti radia! Vključite ga spet na poti r službo r avtomobilu. saj vas bomo skušali razvedrili in vam olajšati delavnik. Pridružite se jutranji druščini murskega vala!). 8.00 Konec jutranje oddaje 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, kulturna oddaja, reklame, glasba). 18.00 Trikotnik brez meja TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 10.10 Mozaik, Šolska tv. I6.30 Tv dnevnik L 16.45 Mozaik (ponovitev). 18.00 Spored za otroke in mlade. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 A. Scott: Senca na soncu, ameriška nadaljevanka. 21.00 Dinar. 2I.50 Tv dnevnik 3. 22.00» Ropot. Program LJ 2: 15.00 Program za otroke. 16.00 Dokumentarna oddaja. 16.30 Izobraževalni program. 17.15 Program za otroke. 18.15 Dokumentarna oddaja. 18.45 Izobraževalni program. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Show program. 20.45 Dramski program. 22.05 Poročila. 22.15 Dramski program. 23.35 Show program. TV ZAGREB TV ZAGREB TV ZAGREB TV ZAGREB Prvi program Prvi program 8.50 Tv v šoli, 12.20 Ponovitve, 14.30 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Rocky I (film), 22.20 Dnevnik, 22.35 Nočni program. r AVSTRIJA Prvi program 9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.00 Družinski spored, 18.00 Dogodki in osebnosti, 18.30 Nogomet, 19.00 Tedenski tv spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stavimo, da ..., 22.05 Naročilo za dve krsti (film), 23.40 Maščevanje Teksasa (film), Prvi program 9.30 Nedeljsko dopoldne, 11.00 Kmetijska oddaja, 12.00 Izobraževalni spored, 13.00 Veliko sedlo (nadaljevanka), 14.15 Nedeljsko popoldne, 16.25 Reportaža, 17.00 Edwin (film), .18.45 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Duša in telo (drama), 20.50 Romeo in Julija (film), 22.20 Dnevnik, 22.40 Nočni program. Prvi program 8.45 Tv v šoli, 12.40 Ponovitve, 17.15 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Veter (drama), 20.40 Resna glasba, 21.25 Dnevnik, 21.45 Nočni program. 8.30 Tv v šoli, 12.40 Ponovitve, 17.15 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Ženska, ki sem jo ljubil (film), 21.40 Dnevnik, 22.00 Kontaktni magazin, 23.35 Satelitski program. 10.10 Mozaik. 16.30 Tv dnevnik L 16.45 Mozaik (ponovitev). 18.20 Spored za otroke in mlade. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Film tedna' — ciklus kanadskega filma: Slišala sem petje siren. 21.35 Zvočnost pokrajin, glasbena oddaja. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.10 Svet poroča. Program LJ 2: 15.00 Otroški program. 16.00 Dokumentarni program. 16.30 Izobraževalni program. 17.15 Otroški program. 18.15 Dokumentarni program. 18.45 Izobraževalni program. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Športna sreda: Pokal UEF-a, finale, vključitev. 21.55 Show program, oddaja TV Novi Sad. 22.40 Dramski program, oddaja TV NS. 23.55 Dramski program, oddaja TV Tg. 24.10 Show program, oddaja TV Tg. 10,10 Mozaik, Šolska tv. 16.30 Tv dnevnik L 16.45 Mozaik, ponovitev. 18.20 Spored za otroke in mlade, Slovenski ljudski plesi. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 E. Or-zeszkowa: Ob Njemnu, poljska nadaljevanka. 21.00 Tednik. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.00 Krsto va Hamleta duši. Program LJ Papič: Predsta-v Spodnji Mr- 2: 15.00 Otroški program. 16.00 Dokumentarni program. 16.30 Izobraževalni program. 17.15 Otroški program. 18.15 Dokumentarni program. 18.45 Izobraževalni program. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Show program. 20.55 Dramski program. 22.10 Poročila. 22.20 Dramski program. TV ZAGREB Prvi program 8.30 Tv v šoli, 12.40 Po- /Q ljubljanska banka Pomurska banka Murska Sobota TV AVSTRIJA TV ZAGREB TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Prvi program 13.15 Mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ne beži vedno vstran (farsa), 21.55 Matere, 22.40 Kristjani v Palestini, Drugi program Življenje je kot sanje (dok. film), ’ 17.00 Srečna družina, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Sužnja Isaura, Prvi program 9.00 Ponovitve, 13.45 Nedeljsko popoldne za mladino, 19.30 čas v sliki, 20.15 Draga mama ..., 21.30 Čarobna piščal (opera), Prvi program 9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.00 Družinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sokolov greben, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Atlantik, 21.07 Dallas, 22.00 Veliki karneval (film), 23.45 Dolina, Prvi program 8.30 Tv v šoli, 12.40 Ponovitve, 17.15 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Športna sreda, 22.35 Dnevnik, 22.55 Nočni program. novitve, 17.15 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Črno na belem (pbl. magazin), 21.05 Videoklub, 22.15 Dnevnik, 22.35 Kronika Cannskega festivala, 22.35 Nočni program. TV AVSTRIJA ZO ljubljanska banka Pomurska banka Murska Sobota jerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Avstrijci v Afriki, 21.20 Nomadi 22.00 Čas v sliki, 22.20 Šport, 22.55 Umetnine TV MADŽARSKA 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Spor (film), 21.50 Šport, 22.20 Izigrani, 22.45 Kabaret, 23.45 Rock show Drugi program 9.00 Matineja (slikarstvo, religija, glasba ...), 14.30 Tedenski tv spored, 15.00 Športno popoldne, 17.15 Klub seniorjev, 18.00 Sužnja Isaura, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kraj zločina, 21.55 Džingiskan (film), 23.40 Draga, kje si bila? (film), Drugi program 9.00 Matineja, 17.15 Tv kukalo, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Umor z zamenjanimi vlogami (film), 21.55 Džingiskan (film), 23.30 Kung fu Drugi program 17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Sužnja Isaura, 18.30 Glasbeni avtomat, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kviz,' 21.07 Zunanjepolitični raport, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Klub 2 TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.00 Družinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sokolov greben, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dedek na posodo, 21.15 Dva srečna človeka (film), 22.40 Tip z druge zvezde (film), Prvi program 9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.00 Družinski spored. 18.00 Družinski magazin, 18.30 Sokolov greben/l9.30 Cas v sliki, 20.15 Narodna glasba, 22.00 Videoteka, 23.05 Razkošje v travi (film) TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 9 10 Človeško telo, pon. L dela. 9.35 In Zemlja se vendar vrti, TV film. 16.50 Poročila. 17.00 Za upokojence. 17.30 Teka, uporabni 'napotki. 17.40 Reportaža. 18.00 Okno, služnostni program. 19.10 Jadralni letalci, kratki film. 19.30 TV dnevnik. 20.05 60-letnik Sandor Kanyadi, portret. 20.50 Ene hlače — ena kikla, svet mode, 3. del. 21.40 Veriga, angleški film. 23.10 TV dnevnik. TVMADŽARSKA TV MADŽARSKA 9.05 Za otroke. 11.10 Klinika, pon. 11.55 Oddaja za Slovake. 15.25 Človeško telo, 19. del. 15.55 Nogomet na angleški način. 17.00 Dirigentski festival. 18.15 Pravni primeri. 19.10 Pravljice o kralju Matjažu. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Poslednje štetje nazaj, ameriški film iz leta 1980. 21.45 Gyula Vidi-kal, filmski portret. 22.45 TV dnevnik. 9.00 Za otroke. 10.30 Srce, pon. 11.30 Glasbeni butik. 12.20 TV kviz. 14.25 Družina" Manninger, 2. del. 15.15 Peteroboj, jahanje. 1‘6.25 Savaria ’88, družabni plesi. 17.15 Srečno, kviz. 18.15 Pravljica. 18.25 Delta, znanstveni poročevalec. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.15 Pravi zvezdnik, angleški film. 21.35 Slika od blizu. 22.15 Telešport. 9.10 Ponovitve. 15.35 Video novice iz studia Szeged. 15.45 Poročila v romunščini. 15.55 Utica. 16.45 Dirigentski festival. 17.45 Četrt ure za gospodarstvo. 18.00 Jezikovne uganke. 19.00 Novi cim cim, Arany: Brki in Slavček. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Bratje Freytag, družinski roman, L del. 21.05 Panorama, svetovna politika. 21.55 Storno. 22.25 TV dnevnik. 8.55 Ponovitve. 12.15 Telovadba za invalide. 14.20 Festival otroških TV filmov in programov. 16.35 Panonska kronika. 16.45 Poročila v nemščini. 16.50 Naš ekran, v slovaščini. 17.25 Četrt ure za gospodarstvo. 17.55 Divja reka, sovj. film. 19.10 Narodne za zbore. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Klinika, 4. del nemške serije. 20.55 Studio '89. 21.40 Mojstri animacije, Jugoslavija. 22.20 TV dnevnik. 9.10 Ponovitve. 14.50 Festival otroških TV filmov in programov. 17.00 Poročila. 17.05 Video novice. 17.15 Poročila v slovaščini. 17.25 Pokrajine, mesta, ljudje; Andaluzijska zarja. I8.10 Dirigentski festival. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Bratje Freytag, družinski roman, 2. del. 21.10 Novi svet, ilustrirana zunanjepolitična kronika. 21.55 Stuttgart— Napoli, nogomet, posnetek, vmes TV dnevnik. 9.10 Ponovitve. 10.35 Telovadba za invalide. 16.05 Panonska kronika. 16.15 Poročila v srbohrvaščini. 16.20 Tretji kanal, 3. Navzdol. 17.15 Stenske tapiserije, poljudnoznanstveni film. 17.55 Tele-video. 18.10 Bodite moj gost. Robert Ratonyi. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Sosedje, 54. poglavje TV romana. 20.40 Ozadje vesti. 21.25 Videoklipi po želji gledalcev. 21.55 Čarobni stol. 23.15 TV dnevnik. Ciklus filmov Bustra Keatona POLET NA MESEC mehiška barvna komedija, 1945 Boom in the Moon umetniški karieri Bustra Keatona. Dvajseta leta, ko Štirideseta leta neme komedije, so bila nepreklicno mi- je bil nedvomno eden največjih ali celo najvecji uso J celovečerc h in tudi v kratkih filmih mo; Tako tudi trideseta. ko je Buster nas .,p,l -loveča vehk.h amenskih družb O poloza u v kat- Medrano. Sele članek v reviji Life je narjt leta 947 odkrth ko je nastopal kot I* u ranske vl In lako jc v petdese- vzpodbudil ameriške režiserje, da so Kea onu namen t „eneracija cineastov, ki e cenila tih in zlasti v šestdesetih letih Bustra Keatona odkrila mlada, nova ge j Keatonov čut za filmskost. v mehiški produkciji, pod naslovom Moderna Film Polet na Mesec je torej obstajajo Smia ptica. Sele kasneje so ga preimenovali v scoanji na. film ,’ e dve tri inačice: leto I945, leto I946 in I947. Prva letmea označuje \e^etno nastanek pa leto premiere. V filmu Polet na Mesec nastopa Buster Keaton v vlogi ameriškega oj , J prepričan, da ga je morje naplavilo na japonsko obalo. NEDELJA, 14. maj KRILA ORLOV ameriški barvni film, 1957 (THE WINGS OF EAGLES) John Ford je eden najstanovitnejših filmskih ustvarjalcev v ameriški filmski zgodovini. Že v času nemega filma jc posnel nekaj nepozabnih filmov, kakršen je Železni konj (1924), toda njegove največje mojstrovine so nastale v tridesetih in štiridesetih letih. Mednje sodijo klasični filmi kot so Poštna kočija. Sadovi jeze. Dolgo potovanje domov. Kako zelena je bila moja dežela in Moja draga Klementina. Svojo kariero pa je Ford nadaljeval tudi po vojni in posnel še celo vrsto filmov. Prvi človek westerna je prejel kar nekaj Oscar-jev in štirikrat nagrado ameriške kritike. Za Forda bi lahko rekli, da je prej instinktiven in sentimentalen avtor kot intelektualec. V te okvire sodi tudi njegov film Na orlovih krilih, ki gaje leta 1957 posvetil ameriški mornarici in pilotu hollywoodskemu scenaristu Franku »Spigu« Weadu. Sprva prikazuje zlate čase mornarice m neukrotljivega pilota, ki svoji vladi nenehno povzroča težave. Veselja in čisto lahkotne komedije, v tem delu ne manjka. »Spig« s svojimi »mornarskimi« kolegi nagaja ameriški vojski, kvari jim zabave, z letalom podre hangar in se spusti v sredo vrtne zabave, prevrne vse dobrote in nekaj gostov. V ozadju dogajanja je tudi njegova družinska drama, saj je junak popolnoma predan svojemu poklicu in družini. NAROČILNICA NAROČAM VESTNIK Časopis začnite požiiiati od dne Podpis Datum Naročilnico natančno izpolnite a tiskanimi črkami, izre-zrte m počljite na naslov: VESTNIK, «000 MURSKA SOBOTA, Titova 28. VESTNIK. 11. MAJ 1989 STRAN 21 —- ZAPOZNELA POROČILA ZASEDANJE ZBOROV SO LJUTOMER kino po vozovnice Danes objavljamo imena naročnikov Vestnika, ki jih je izbral računalnik in bodo zastonj potovali na izlet z Vestnikom. Sintetična računalniška sreča je takole razdelila vozovnice: VINKO KOLMANIČ, Cogetinci 32, 62236 Cerkvenjak, MARIJA MARTINUZI, Murska Sobota, Cankarjeva 48, FELIKS TANACEK, Murska Sobota, Kroška 19, TEREZIJA ZVER, Murska Sobota, Ob kanalu . 13, ALOJZ FRANKO, Satahovci 40, p. Murska Sobota, ŠTEFAN CELEC, Štefana Kovača 22, Murska Sobota, KAREL KAILAS, Murska Sobota, Z. Velnaija 10, KAREL FRANKO, Puconci 33, LUDVIK ŠERUGA, Pečarovci 92, p. Mačkovci, KRILAN ZA-KOČ, Stanjevci 3, p. Petrovci KAROL BERKE, Salovci 33, p. Šalovci, HELENA KARO-LYI, p. Prosenjakovci, VIN-I CE LIPAJ, Vučja Gomila 61, p. Fokovci, IVAN HOZJAN, Hotiza 77, p. Lendava, TEODOR KERČMAR, Krnci 5, p. Martjanci, OLGA JANČAR, Noršinci 48, p. Martjanci, MARJETA Ft JLE, Genterovci 9, p. Dobrovnik, JOŽE LEBAR, Gomilica 62, P GONC, Kovača Turnišče, ŠTEFAN Turnišče, Štefana 104, MATIJA ULEN, Bratonci 89, p. Beltinci, BERNARD VUČKO, Ižakovci 66, p. Beltinci, MARTIN POZDEREC, Melinci 50, p. Beltinci, ANTON HODNIK, G. Bistrica 210, p. Črenšovci, ŠTEFAN MARTON, Srednja Bistrica 79, p. Črenšovci, MARIJA BOG-ŠA, Ljutomer, Kidričevo naselje, IVAN VOZLIČ, Vešči-ca 6 p. Ljutomer, ANKA LUPŠA, Kokoriči 26, p. Križevci pri Ljutomeru, BRANKO DAJČAR, Radoslavci 25 a, p. Bučkovci, JANEZ RAJŠP, Ločki Vrh, p. Spodnji Ivaniči, LUDVIK VOGRINČIČ, Tišina, Kolesarska 51, MATILDA DŽUBAN, Tišina 43, p. Tišina, JOŽE PIHLAR, Paričjak 20, p. Radenci, ALOJZ BALI-GAČ, Stogovci 35, p. Apače, FRANC SKERBINSEK, Jurij II b, p. Rogašovci, KAREL MECKAR, Sotina 91 a, p. Rogašovci, FRANC ŽOHAR. D. Slaveči 141, p. Grad, MIHAEL GRAH, Vidonci 58, p. Grad, LOJZKA KOVAČIČ, Gornja Radgona, Lackova 13, JOŽE ŽEKŠ, Murska Sobota, Arh. Novaka 15, ŠTEFAN FRUMEN, Strukovci 12, p. Bodonci. Ko revež hrani reveža Delegati zbora združenega dela SO Ljutomer pravzaprav niso izgubljali besed o rezultatih gospodarjenja v minulem letu, saj je predsednik IS SO Ljutomer Franc Štrakl zelo podrobno orisal položaj in o minulem resnično ni vredno izgubljati besed, zato so kar soglasno potrdili predloge sklepov in ukrepov izvršnega sveta. Nekaj več razprave pa je bilo pri drugi vsebinski točki, ko so razpravljali o prispevnih stopnjah oz. bilanci porabe v ljutomerski občini. Strokovna služba sisov je izračunala, da bi bili za izvedbo programov potrebni 2 milijardi dinarjev dodatnega denarja. Če bi ovrednotili vse programe, bi bilo to nad indeksom 233, kar pomeni — če bi hoteli zagotoviti potrebni denar — da bi morali v globalu spremeniti in dvigniti prispevno stopnjo za 2,6 odstotka. To je vsekakor preveč, saj je ljutomersko združeno delo prerevno, da bi delavci zmogli dodatno breme. To potrjuje tudi ena od razprav na zboru združenega dela: »Prej smo obravnavali rezultate gospodarjenja in videli, kje smo, koliko zaostajamo in druge slabosti. Po drugi strani pa tudi vidimo, kakšni so osebni dohodki zaposlenih v občini Ljutomer. Sedaj pa naj bi naše osebne dohodke ponovno obremenili z dodatno višino prispevnih stopenj. Ker gre večina denarja v porabi za osebne dohodke, pomeni, da bomo iz naših skromnih osebnih dohodkov namenjali denar za druge osebne dohodke. V tej smeri bi morali razmišljati.« Kljub temu je ostalo pri prvem predlogu, da naj se prispevne stopnje za negospodarske sise, torej za družbene dejavnosti, dvignejo v povprečju za 1,11 odstotka, in sicer: pri občinski zdravstveni skupnosti za 0,3 odstotka (od 5,25 na 5,55 odstotka), pri občinski skupnosti otroškega varstva za 0,05 odstotka (od 1,65 na 1,7 odstotka), pri občinski skupnosti socialnega skrbstva za 0,11 (od 0,99 na 1,1 odstotka) in pri občinski zdravstveni skupnosti za 0,65 odstotka (od 10,4 na 11,05 odstotka). Že v razpravi, in tudi izvršni svet je to predlagal, pa so zavrnili dvig prispevnih stopenj za 0,22 odstotka pri sisih gospodarskih dejavnosti. Ta predlog bo do začetka maja v javni razpravi. Če bo pripomb veliko, bodo ponovno sklicali zbor združenega dela, da bo o njih razpravljal in takrat sprejel usklajeni predlog bilance. Če pa kakšnih vsebinskih pripomb ne bo, bo obveljal omenjeni predlog. Tako bi s prvim junijem za občino Ljutomer začele veljati nove prispevne stopnje. Dušan Loparnik V ospredju pluralizem Iz poročila, ki ga je občinska konferenca SZDL Lendava pripravila o svojem delu, povzemamo, da je bita ta družbenopolitična organizacija v preteklem enoletnem obdobju zelo aktivna. Zavzemala se je za doseganje boljših rezultatov v gospodarjenju, za uresničevanje gospodarske stabilizacije, vodila določene aktivnosti v zvezi z ustavnimi dopolnili in vlagala napore za večjo lastno aktivnost, seveda z željo, da bi bila kot organizacija učinkovitejša. Na konferenci so navedli povsem konkretna področja delovanja, zato sklepamo, da ni šlo praktično nič mimo frontne organizacije. Glede na to, da tudi v lendavski občini nastajajo nove organizacije in zveze (ustanovili so že območno organizacijo Socialdemokratske zveze, v Veliki Polani deluje Slovenska kmečka zveza...), se je eden od razpravljalcev vprašal, ali naj se poslej SZDL ukvarja le z obrobnimi vprašanji? Odgovoril je sam: nikakor ne! S tem ko SZDL, kot najbolj množična organizacija, ostaja še naprej vodilna, pa seveda ni rečeno, da bo morala še naprej razpravljati o prav vsem. Določena »specializacija« je vsekakor potrebna, na primer kot v prenovljenem sindikatu, ki zdaj prehaja čedalje bolj v zaščitnika socialnega položaja delavcev. V razpravi v Lendavi smo slišali iz ust več razpravljalcev, da ljudje niso uniformirani in da imam zato različne interese in poti oziroma oblike, kako jih uveljaviti. Ce jim je cilj socializem (po meri človeka), potem so politične zveze kot nestrankarske organizacije dobrodošle. Kot take jih podpirajo tudi v Lendavi, so pa (razpravljala) bili odločno proti organiziranju v obliki strank, kajti z njimi so imeli v predvojni Jugoslaviji slabe izkušnje. Mlajši sodelavec v razpravi o političnem pluralizmu je celo menil, da je strankarski pluralizem zastarel in da je treba novih, modernejših oblik organiziranega uveljavljanja političnih interesov. Kar zadeva Socialistično zvezo, v imenu katere poslej menda ne bo več pisalo, da je organizacija »delovnega ljudstva«, so v Lendavi menili, naj ne bi imela članskih izkaznic. Š. Sobočan ---CEZANJEVCI Podpis listine o sodelovanju V krajevni skupnosti Cezanjevci so med prvomajskimi prazniki proslavili krajevni praznik. Že pred osrednjo prireditvijo, ki je bila v nedeljo, 30. aprila, so pripravili številne kulturne in športne prireditve, v nedeljo pa so podpisali tudi listino o dolgoročnem sodelovanju s krajevno skupnostjo Ljubečna iz občine Celje. Sodelovanje s to krajevno skupnostjo se je začelo pred tremi leti na pobudo občinskih konferenc SZDL Ljutomer in Celje, ki sta že dalj časa sodelovali. Stiki med obema krajevnima skupnostma so bili v glavnem na športnem in kulturnem področju, s podpisom pa se bo sodelovanje še razširilo. O tem je Matija Kavčič, predsednik sveta KS Cezanjevci, povedal. »S podpisom listine o dolgoročnem sodelovanju s krajevno skupnostjo Ljubečna nameravamo sodelovanje še razširiti. V obeh krajevnih skupnostih imamo aktivne gasilce, pa tudi osnovni šoli lahko še tesneje sodelujeta.« Kaj pa pomeni podpis listine za KS Ljubečna? Predsednik skupščine krajevne skupnosti Ljubečna, dr. Jože Avžner, gaje takole ocenil: »Sodelovanje s krajevno skupnostjo Cezanjevci bomo še naprej razvijali in poglobili. Pomembno je, da se bodo krajani še bolj spoznavali in tako gojili prijateljske odnose. Za nas je ta prleška krajina zelo zanimiv geografski in etnografski izziv.« Na osrednji slovesnosti je bil slavnostni govornik Franc Štrakl, predsednik ljutomerskega izvršnega sveta, v kulturnem programu pa so sodelovali učenke in učenci OŠ Cezanjevci in člani KD iz tega kraja. D. L. VESTNIK VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažič, Brigita Bavčar, Jani Dominko, Silva Edry, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21 383, 21 232; direktorica in glavna urednica, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, GPS in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085 in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za L polletje 1989 je 50.000 dinarjev, za delovne organizacije 100.000 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM (letno). Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: ČGP VEČER tozd Mariborski tisk Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. SPORED FILMOV V KINU PARK MURSKA SOBOTA OD H. DO 18. MAJA 11. maja ob 18. uri amer. akc. film SOVRAŽNO OBMOČJE 11. maja ob 20. uri amer. erot. film SEKS NA BEVERLY HILLSU — TRDA EROTIKA — mladini do 18. leta ne dovolimo ogleda filma! 12. maja ob 18. uri amer.-nem. komedija TRI SIMPATIČNE BARABE! 12. maja ob 20. uri amer. erot. film SEKS NA BEVERLY HILLSU — 14. maja ob 16. in 18. uri amer.-nem. kom. TRI SIMPATIČNE BARABE 14. maja ob 20. uri amer. erot. film SEKS NA BEVERLY HILLSU 15. maja ob 18. in 20. uri amer, vojna kom. BILOXI BLUES PREDPREMIERA — NE ZAMUDITE TE ODLIČNE KOMEDIJE S PSIHOLOŠKO PRONICLJIVOSTJO! 16. maja ob 18. in 20. uri amer, pustol. film KALIDOR IN RDEČELASA BOJEVNICA -FILM Z ARNOLDOM SCHWARZENEGGERJEM IN BRIGIT NIELSEN! 17. maja ob 18. in 20. uri amer, film OPERACIJA ŠIMPANZ -GLAVNI JUNAK JE PRIKUPEN IN IZREDNO INTELIGENTEN ŠIMPANZ — VABIMO! 18. maja ob 18. uri amer, film OPERACIJA ŠIMPANZ 18. maja ob 20. uri amer. erot. film SUPERDESETKA — TRDA EROTIKA! Kino ŠALOVCI 13. maja ob 21. uri amer.-nem. komedija TRI SIMPATIČNE BARABE 13. maja ob 21.30 uri amer, erot. film SEKS NA BEVERLY HILLSU Prodam MOTORNA VOZILA prodam JUGO 45, letnik 1985, prodam. Telefon 21-544. BMW 318, letnik 1979, nujno in ugodno prodam. Telefon zvečer: (069) 48 369. M-157! MOPED BT 50, star tri leta, prodam. Telefon: 26 150. M-1572 ZASTAVO 101 in JAWO 350 prodam. Silvester, Križevci 203 v Prekmurju. M-1576 OPEL REKORD D KARAVAN, dizel, letnik 1976, prodam. Telefon: 22 979. M-1579 LADO 1500, neregistrirano, prodam. Murska Sobota, Kroška 55. M-1580 ZASTAVO 101 SPECIAL prodam. Dragica Zonik, Murska Sobota, Staneta Rozmana 8. M-1581 GOLF, dizel, letnik 1979, obnovljen, registriran do septembra 1989, prodam. Telefon: 21511, int. 44, od 7. do 15. ure, po 15. uri: 24 922. M-1590 FIAT 126 P, letnik 1978, poceni prodam. Poštrak, Lendavska 8. M-1592 MOPED TOMOS AVTOMA-TIC prodam. Kroška 32 a, telefon: 24 072. M-1593 WARTBURG KARAVAN, letnik 1977, prodam. Franc Korošak, Okoslavci 65, p. Videm. M-1594 FIAT 127 nujno prodam (za 620 SM) in elektronic 90, prodam. Telefon: 78 367. M-1596 RENAULT 12 in dirkalno kolo, specialka, prodam. Jože Vrečič, Tišina, Zadružna 1. M-1597 DVA MOPEDA AVTOMATIKA, stara 1 in 3 leta, prodam. Turnišče, Pod logom 5, telefon: 72 053. M-l598 OSEBNI AVTO KADET, letnik 1978, prevoženih 76.600 km, odlično ohranjen, ugodno prodam. Drago Pelci, Janžev Vrh 25 a. GR-18788 FORD CAPRI 1700, letnik 1969, kovinsko zelene barve, dobro ohranjen, prodam. Franc Ivanič, Kapelski Vrh 85, p. Radenci, telefon: 73 472. GR-18789 RENAULT 4, registriran do marca 1990, prodam. Telefon: 73 442. GR-18791 RENAULT 12, obnovljen, z rezervnimi deli, ugodno prodam. Milan Marinič, Janžev Vrh 50, p. Radenci. GR-18794 ZASTAVO 101, letnik 1978, vozen, prodam. Telefon: 73 135. GR-18795 TOMOS AVTOMATIK, star dve leti, prodam. Črnci 44, p. Apače (cesta za Lešane). GR-18797 DIANO, karambolirano, prodam za 6.000.000 din. Sodišinci 47 a. M-BPBA MOPED APN 6 prodam. Čren-šovci 18 a. M-1600 KOMBI ZASTAVA 1500, letnik 1978, neregistriran, in BMW 320, letnik 1978, prodam. Murska Sobota, Krožka 32. M—1603 REGATO, 1984, prodam ali zamenjam za JUGO 55. 22 132 — popoldne. M-1607 ZASTAVO 101, letnik 1981, obnovljena, prodam. Kupšinci 4. M-1608 RENAULT 6 TL prodam. Pužev-ci 51. M-1609 ZASTAVO 750, letnik 1978 nov., registriran do novembra 1989, v dobrem stanju, prodam. Telefon: 75 668. M-1613 LADO SAMARO, prevoženih 22.000 prodam. Telefon: 1514 letnik 1987, km, ugodno 71 629. M- DIANO, letnik 1979, registrirano do decembra, ugodno prodam. Telefon: 25 421. M-1615 RENAULT 4, letnik 1983, prevoženih 56.000 km, prodam. Melinci 3. M-1616 BMW 520, MZ 150 in pony eks- preš, prodam. Vlaj, Cvetkova 67. M-1618 PEUGEOT 104, letnik dam. Murska Sobota, marja 7. M-1622 Rakičan, 1974, pro- Juša Kra- FIAT 125 PZ, v voznem stanju, v celoti ali po delih, prodam. Potočnik, Vadarci 31. M-1623 ZASTAVO 850, letnik 1982, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-1627 OPEL ASCONO, letnik 1987/april, prodam. Telefon: 74 552. M-1636 OSEBNO VOZILO ZASTAVO 101, letnik 1985, dobro ohranjeno, prodam. Šbmen, Lendavska 23, telefon popoldne: 24 600. M-1647 126 P, star dve leti, prodam. Te-šanovci 82, po 18. uri. M-1649 GOLF JGL, letnik 1982, dobro ohranjen, dodatno opremljen, prodam. (069) 26 040 — dopoldne. M-1599 NESNICE, MLADE JARČICE, PASME HISEX, rjave, stare 16 tednov, iz kooperacijske reje, navajene na vso domačo hrano, opravljena potrebna cepljenja, prodajamo po dnevnih cenah. Naročila sprejema in daje vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci 38, telefon: (069) 24 393. AVTO WARTBURG, letnik 1975, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon: 70 352. LE-19664 JUGO 45 A, star dve leti, prevoženih 24.000 km, prodam. Informacije: Kamovci 31 ali Dolga vas 147 m. Telefon od 6. do 14. ure: 75 510. LE-19666 ZASTAVO 128, letnik 1984, prodam. Zlatko Gasparič, Kokoriči 16, Križevci/Ljutomer. IN-17270 OSEBNI AVTO AUDI 80, dobro ohranjen, turbo diesel, prodam. Mirko Skuhala, Križevci pri Ljutomeru. M-I687 ŠKODA 105 L, letnik 1979, naprodaj. Telefon popoldne: 70 471. M-1689 ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Kot 1 g. M-1689 a ZASTAVO 101, letnik 1979, registrirano do marca 1990, ugodno prodam. Boris Petek, Gančani 10. M-1689 b JUGO 45 A, maj 1987, prodam. Telefon po 15. uri: 82 114. M-1697 RENAULT 4 GTL prodam. Murska Sobota, Mladinska 4, telefon: 26 236. M-1699 VW JETTA, dizel, nemška, in zastavo 750 prodam. Telefon: 70 290. M-1703 ZASTAVO 101 KONFORT, le tnik 81, prodam. Telefon: 78 094. M-MM V MURSKI SOBOTI JE ODPRT NOV KOZMETIČNI SALON WITH POJBIČ V ulici Staneta Rozmana 8 v 1. nadstropju. Odprt je ob ponedeljkih, torkih in četrtkih med 12. in 20. uro in ob sredah in petkih med 7. in 15. uro. Izven delovnega časa lahko pokličete po telefonu (069) 24-535 VW JETA, letnik 1982, in barvni televizor iskra, prodam. Kumin, Krog, Plečnikova 8. M-671 GOLF JGL, letnik 1980, prodam. Vidonci 93. M-1654 DIANO GL ugodno prodam. Murska Sobota, Cankarjeva 9. M-1656 RENAULT 4 GTL, letnik 1982, prodam. Bratonci 59. M-1659 RENAULT 4 GTL ugodno prodam. Brezovci 41 b, telefon: 72 641. M-1660 DVA RENAULTA 4, letnik 1985 in 1989, prodam. Milan Žunič, Stanjevci 5. M-1661 ZASTAVO 850, letnik 1983, prevoženih 53.000 km, prodam. Informacije po telefonu: 70 299. M-1664 LADO 1300, letnik 1983, prodam. Milan Hull, Grad 172 d ali telefon: 77 611. M-MM OSEBNI AVTOMOBIL WARTBURG prodam. Telefon: 87 672. M-MM LADA 1300, letnik 1983, registriran do februarja 1990, prevoženih 41.000 km, prodam. Telefon: 76 292. M-1671 ZASTAVO 101, letnik 1984, prodam. Telefon do 15. ure: 22 213. M-1672 JUGO 45 a, letnik april 1987, ce-rado in stranice za TAM 5500, prodam. Telefon popoldne: 069 21 842. M-1673 ZASTAVO 101, letnik 1981, registriran do decembra 1989, prodam. Vučak, Krašči 33. Ogled po 17. uri. M-1675 126 P prodam. Murski Črnci 18. M-1677 VW 1200, letnik 1975, dobro ohranjen, prodam. Telefon: 77 010. M-1679 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1983, prevoženih 50.000 km, ga-ražiran, dobro ohranjen, nujno prodam. Igor Klarič, Jurij 12 c, Rogašovci. M-1680 PASATT, letnik 1978, in MANTA, letnik 1976, naprodaj. Moš-čanci 56 a. M-1681 126 P ugodno prodam. Ižakovci 65, p. Beltinci. M-1682 JUGO 45, letnik 1982, prevoženih 45.000 km, prodam. Križevci 104, v Prekmurju. M-1683 APN 6 S, 88/8, prodam. Muller, Krožka 63. M-1685 BT 50 ugodno prodam. Telefon: 81 654. M-DL JUGO SKALA 55, nov, še neregistriran, prodam. Telefon: (061) 327 982. M-MM GILLERJA RX 200 ARIZONA, letnik 1986, prodam. 069 23 436. M-1690 KMETIJSKA MEHANIZACIJA prodam' PUHALN1K TAJFUN, na traktorski pogon, malo rabljen, ugodno prodam. Franc Magdič, Renkovci 55, p. Turnišče. M-1570 TRAKTOR IMT 558, cisterno creina, 3200 1, in škropilnico za traktor, 320 I, prodam. Možnost odplačila na posojilo. Mesarič, Mali Bakovci 85, telefon: 76 116. M-1583 ENOOSNO PRIKOLICO, ni prekucna, po ugodni ceni pro- dam. Telefon 69 098. GR-18793 OBRAČALNIK zvečer (069) PANONIJA, skoraj nov, prodam. Filipič, Lukavci 37. IN-17267 MLATILNICO HOFHERS-CRANTZ 071 prodam. Kovačev-ci 17. M-1602 ŠKROPILNICO KŽK, 200 I, dobro ohranjeno, prodam. Godina, Pečarovci 72. M-1604 TRAKTOR IMT 533 prodam. Nuskova 21, telefon (069) 78 648. M-1606 KOMBAJN ZMAJ 131 in žitno sejalnico prodam. Ivan Kramar, Trnje 85, p. Črenšovci, telefon: 72 140. M-1610. TRAKTOR IMT 533, s koso du-brava in samonakladalnik za seno SIP, ugodno prodam. Cankova 3, telefon: 76 612. M-1612 JERMENICO ZA STEYR 188 in 540 prodam. Brezovci 60. M-1620 PRIKOLICO ZA TRAKTOR, 3 t, domače izdelave, prodam. Novak, Gederovska 40. M-1625 OBRAČALNIK ZA KOSILNICO BCS prodam. Karel Krenos, Gornji Slaveči 124. M-1637 TRAKTOR IMT 560 s 600 delovnimi urami in traktor steyr 18 z reduktorjem prodam. Markoč, Dolnji Slaveči 50 a, telefon: (069) 77 660. M-1645 KOSILNICO BCS, jugo 45 AX in mulčar prodam. Kovač, Selo 89. M-1646 TRAKTOR IMT 533, z raznimi priključki, ter avto kadett 1,2 prodam. Janko Dajčar, Rado-merščak I, Ljutomer. IN-17277 TRAKTOR IMT 577, prodam. Jože Cipot, Polana 48, pri M. Soboti. M-MM MAGIRUS DEUTZ 170, prekucnik, dva pogona, prodam. Telefon: (069) 46 145. M-1687 STRAN 22 VESTNIK, 11. MAJ 1989 prodam MALE PUJSKE prodam. Petanjci 7. M-1569 MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 6 a. M-1 575 KRAVO, staro osem let, brejo sedem mesecev, prodam. Tivadar, Mala Polana 21, telefon: 70 206. M-1584 NEMŠKO OVČARKO z rodovnikom, staro eno leto, prodam. Telefon: (062) 716 129. IN-17262 MLADIČE NEMŠKEGA OVČARJA prodam. Tišina 56. M-1642 ZAJCE, breje ali z mladiči, po izbiri, prodam. Brus, Gornja Radgona, Trubarjeva 4, telefon: 74 260. M-1640 GRADITELJI POZOR! Izdelujem stropne nosilce vseh velikosti, zelo ugodne cene, dobava takoj. Večjo količino dostavimo na dom brezplačno, cena zajamčena. Informacije: Željko P., Novo Selo Rok, R. Končara 16, 42200 Čakovec, telefon: (042) 811 685. MEŠANI GOZD, 54 arov, ob brodu čez Muro v Krogu, prodam. Bakovci, Soboška 31. M-1657 TRAVNIK v zazidalnem okolišu v Turnišču, prodam. Gornjec, Radenci, Cvetlična 1. M-1665 Razno NESNICA, MLADE JAR-ČICE, PASME HISEX, rja ve, stare 16 tednov, iz kooperacijske reje, navajene na vso domačo hrano, opravljena potrebna cepljenja, prodajamo po dnevnih cenah. Naročila sprejema in daje vse informacije: JOŽE VERBAN, gostilna, TRO-POVCI, JORDAN 44, telefon: (069) 46-015. K HIŠI SE JE ZATEKEL ČRN VOLČJAK, mlad. Informacije po telefonu: 23 282. M-MM NEMŠKEGA OVČARJA z rodovnikom, starega tri mesece, prodam. Trdkova 97. M-I658 MALE PUJSKE in bukova drva prodam. Elemir Lazar, Kukeč 2, p. Križevci v Prekmurju. M-I670 ZADNJA VRATA IN ZADNJI ODBIJAČ ZA GOLF JX, pro dam. Bogda, Podgradje 27, Ljutomer. IN-I7273 RAZNO prodam TELEVIZOR črno-beli, prodam. Franc Turner, Gančani 127, p. Beltinci. M-1574 OTROŠKO POSTELJO z vložkom jogi prodam. Telefon: 24 801. M-1577 DVE TERMOAKUMULACIJSKI PEČI, 3 in 2 kW, ter italijansko peč za kopalnico, na trda goriva, prodam. Stefan Časar, Markovci 10. M-1586 BOROVE PLOHE, 5 cm, prodam. Križevci 8, v Prekmurju. M-1591 KERAMIČNE PLOŠČICE, 16 m2, betonski tlakovec, 8m‘, gredne robnike, 12 kosov, in betonski mešalec prodam. Stanislav Polanič, Murska Sobota, Cankarjeva 86, telefon: 24 356. M-1475 RAZNO POHIŠTVO, peč na olje in peč na premog prodam, telefon: 23 895 ali Vegova 13. M-1633 KUHINJSKE ELEMENTE, dolžina 180 cm, prodam. Murska Sobota, Cankarjeva 20. M-1638 OKNO TERMOPAN (120 x 120), balkonsko okno (100 x 220) in brejo kozo prodam. Šafarsko 23. IN-17266 OPEKO MODUL, 800 kosov, prodam. Bratonci 40. M-1639 TELEVIZOR GORENJE, črno-beli, ohranjen, ugodno prodam. Rogašovci 12 b (pri cerkvi). M-1643 AVTORADIO CROWN z equi-lizerjem bravo 300, dvostopenjske bokse, 2 x 35 W in E 90, ugodno prodam. Ivanci 54. M-1650 OMARO IN KLUBSKO MIZICO za dnevno sobo prodam. Telefon: 25 586. M-1653 POHIŠTVO ZA SPALNICO, pomivalno korito, električni štedilnik, peč na olje, hladilnik, sedežni kot, kuhinjsko omaro, prodam. Skedelj, Cankarjeva 48/111, M. Sobota. M-1666 BARVNI TELEVIZOR ISKRA AZUR ugodno prodam. Telefon: 74 245. M-1667 STREŠNO OPEKO KIKINDA, novo, 250 kosov, prodam. Hozjan, Žižki 64, telefon: 70 140. LE-19663 GRADBENO DEMONTIRANA OKNA, 200 x 70 cm, in 70 x 70 cm, 2 kosa, zastekljeno z dvojnim steklom, ter furnirana vratna krila, 3 kose, ugodno naprodaj. Informacije: Lesnina, Murska Sobota, Vakovska cesta I. M-MM KAVČ — GARNITURO ugodno prodam. Murska Sobota, Stefana Kovača 18, telefon: 24 042.. M-1669 ELEKTRIČNO AKUSTIČNO KITARO YAMAHA FG 410 E in marshal bas, model 5506, prodam. Telefon: 81 615, interna 45, Jože — dopoldne. IN-17271 DVA PARA VZMETI za enoosno prikolico, 41, Tehnostroj, prodam za 750.000 din za kos. Anton Lah, Ljutomer, Kidričeva 54. IN-17275 RAČUNALNIK COMMODORE PLUS 4, prodam. Tomislav Gabor, Rinčetova Graba 10, Ljutomer. J N-17276 SADIKE PARADIŽNIKA in ZGODNJEGA ZELJA (650, oz. 350 din za sadiko) prodajam. Erika Kozic, Ivanjševci 5, p. Prosenjakovci. In-1684 IZDELUJEM PRIKOLICE, raz novrstne, okopalnike, polžne transporterje za zrnje, planirne deske in drugo. Izdelujem tudi razne jeklene konstrukcije. Cene in kakovost storitev konkurenčni. Inž. Karel Kozic, popravilo in izdelava kmetijske mehanizacije, Ivanjševci 5, 69207 Prosenjakovci Zaposlitve POMOČ ZA 4 URE DNEVNO starejši osebi iščemo. Lahko damo tudi stanovanje in hrano. Kličite po 20. uri: 74413. GM-18787 DEKLE ZA STREŽBO zaposlim. Kafe bar Libertas, Lipovci. M-1621 DEKLE ZA POMOČ V GOSTINSTVU (strežba), zaposlim takoj. Telefon: 77 666. M-1630 ŠOFERJA KATEGORIJ C, E, z zna njem nemškega jezika in prakso v mednarodni špediciji, zaposlim. Odranci, Panonska 8. M-1634 KV KUHARICO in KV NATAKARJA z delnim znanjem nemškega jezika in nekajletno prakso ter dekle ali žensko za pomožna dela v kuhinji zaposlim. Interesenti naj se oglasijo po telefonu: 23 282. M-MM PRODAJALCA (-ko), za občasno prodajo vrtnarskih pridelkov, na tržnici iščemo. Vrtnarstvo Gyorfi, M. Sobota, nasproti avtobusne postaje. M-MM DVE KUHARICI za sezonsko delo ob morju, zaposlim. OD 4 M. Zajamčeno stanovanje in hrana. Telefon: (069) 82 209. J N-17274 LIČARJA ZA DELO V KOMORI, avtokleparja in mehanika sprejme za nedoločen čas avtokleparstvo-ličar-stvo. Kličite po 20. uri: telefon 73 137. M-1788 Sobe MANJŠE STANOVANJE V MURSKI SOBOTI vzamem v najem. Naslov v upravi lista. M-1628 VDOVA, upokojenka, stara 58 let, z dobro pokojnino, ohranjena, urejena, z lepo hišo in zemljo na deželi, želi spoznati dobrosrčnega vdovca ali upokojenca, starega do 64 let, za skupno življenje. Naslov v upravi lista. GR-18796 ODDAM TRAVO ZA KOŠNJO — V SADOVNJAKU V STROČJI VASI, I ha, lahko za več let. Telefon: 81 023. IN-17269 POSLOVNI PROSTOR NA OBMOČJU Murske Sobote ali Gornje Radgone, vzamem v najem. Informacije po telefonu: 74 029 — Milan. M-1601 POSLOVNI PROSTOR V OŽJEM SREDIŠČU MURSKE SOBOTE, tu di za morebitno preureditev, vzamem takoj v najem. Informacije in ponudbe po telefonu: 23 331 ali dopoldne na 22 312. M-1629 CVETLIČARNA MARIJE RATNIK s Tišine obvešča svoje stranke, da je cvetličarna od 13. do 22. maja zaradi letnega dopdsta zaprta. M-1635 PRIREJATE VESELICO ALI GOSTIJO? Pokličite po telefonu: 72 734 ali 77 811. Nova vokalno-instrumen-talna skupina BISERI, ki igra zabavno in narodno zabavno glasbo, se priporoča. M-1573 ČEPRAV SI MAMICA Z OTROKOM, to ni ovira za srečo; če si osamljena, če hočeš živeti in dobiti manjšo kmetijo, piši na naslov v upravi lista. M-1582 ZDOMCI POZOR! V NAJEM DAM DELAVNICO ZA PREDELAVO PLASTIČNIH MAS s stroji, orodjem in vpeljanim delom. Telefon: (069) 23 344. M-1585 INŠTRUIRAM ANGLEŠČINO. In formacije v večernih urah, po telefonu: 25 541. M-1588 STANOVANJE ALI HIŠO V MURSKI SOBOTI vzamem v najem ali kupim. Ponudbe na upravo lista. M-1668 PREKLIC! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na Srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve leta 1985—1986. Marjan Erjavec, Bratonci 13. M-1674 OBRTNIKI! Vaše poslovne knjige in administracijo bo namesto vas vodil upokojeni računovodja z visokošolsko pravno izobrazbo. Telefon: 23 408. M-1678 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta Jožefa Kovača se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste dragega pokojnika pospremili k zadnjemu počitku, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala dr. Olgi Požgai-Horvat, zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka Splošne bolnice M. Sobota, ki mu je pomagalo lajšati bolečine, tov. Lojzetu Jerebicu iz Indipa za poslovilne besede, g. župniku Jožefu Bernadu za pogrebni obred in Stanku Peterku za odigrano Tišino ob odprtem grobu. Lendava, 30. aprila 1989 ŽALUJOČA DRUŽINA Naj bo jesen ali mesec maj, prazen je svet brez tebe zdaj, in če ločil nas je usode vihar, naših src ločil ne bo nikdar. ZAHVALA Ne moremo dojeti bridke resnice, da smo nenadoma izgubili ljubečega moža, dobrega očka, sina in brata posesti GRADBENO PARCELO V PETIŠOVCIH, ob glavni cesti, prodam. Gomboš, Lendavska cesta 12, telefon: 75 424. PRIKOLICO ADRIA za štiri osebe prodam. Informacije po telefonu: 22 709, dopoldne. M-1605 TRAVO ZA KOŠNJO prodam. Felkar, Sebeborci 86. M-1611 OTROŠKO POSTELJO, skoraj novo, prodam. Telefon: 25 589. DVA BARVNA TELEVIZORJA GORENJE prodam. Telefon: 25 077. M-1662 GRADBENO PARCELO V ČERNELAVCIH in tv antene prodam. Telefon: 21 395. M-1644 NOVOGRAJENO STANOVANJSKO HIŠO V MOSTJU, ob glavni cesti Murska Sobota— Lendava, z nekaj zemlje, prodam. Informacije v večernih urah po telefonu: 23 942. M-1565 STARO, MANJŠO HIŠO v Gornji Radgoni, Gubčeva cesta 2, ugodno prodamo. Informacije po telefonu: 23 980, interna 215. M-1589 NOVOZGRAJENO HIŠO v Ljutomeru, prodam. Telefon od 18. do 20. ure: (069) 82 282. IN-17261 — ELEKTRODELAVNICA ČAKOVEC, M. GORKEGA 27 Tel.: (042) 812 229 za vodo in e|ektromo- servisiranje in popravila vseh vrst c P nav je e|ektromotor-torjev ELEKTROKOVINE Maribor^ proizvajalcev © pre-jev Rade Končar, Sever in motorjev os p pričajte se v kakovost naših storitev STIROPOR ZA DEMIT, 4 cm, 250 m!, zastavo 850 kombi, letnik 82, in registrsko blagajno, zelo malo rabljeno, prodam. Nemčavci 24, telefon: 24 581. M-I6l7 VEČ FLIPERJEV IN NAMIZNI NOGOMET prodam ali dam v najem. Kafe bar Libertas, Lipovci. M-162I KOTNO SEDEŽNO GARNITURO prodam. Ogled po 16. uri: Puconci I7 c. M-I624 PRIKOLICO BRAKO prodam Alija Kardoša 2 (SO), telefon: 21 '000. M-1631 ATRIJSKO HIŠO v centru Lendave v celoti podkleteno ne po- roZD V DANKOVCIH, 57 ?rov prodam. Džuban, Gederov- GRADBENO PARCELO V žnrNilOVCIH, 35 arov zemlje, prodam Črenšovci 122. M-1641 ZA VIKEND NA VANEČL z gradbeno dokumentacijo (elektrika) prodam. Čeh, Gornji Petrove' 31 a popoldne. M-1663 V SPOMIN 7. maja je minilo pet žalostnih let, odkar nas je nepričakovano in brez slovesa zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Franc Sinic iz Vanče vasi Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. ŽALUJOČI: VSI, KI SMO GA IMELI RADI ZAHVALA Tiho, mirno, kot je živela, je zaspala naša najdražja mama in babica Marija Benko iz Murskih Petrovec Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in vsem, ki ste jo 25. aprila 1989 pospremili k večnemu počitku, darovali vence, cvetje in za maše, izrekli ustna ali pisna sožalja. Zahvaljujemo se dobrim sosedom za vsestransko po-moč, gasilskemu društvu, duhovniku in pevcem za opravljeni pogrebni obred, govorniku pa za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! ŽALUJOČI: VSI NJENI Noben potek časa ne bo zbrisal spomina na tebe, v naših srcih boš ostal za vedno. V SPOMIN 21. maja minevajo tri žalostna leta, odkar nas je zapustil naš dragi oče, dedek in stric Alojz Marinič iz INoršinec pri Ljutomeru Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje, na njegovem poslednjem domu prižigate sveče in postojite ob grobu, hu. ŽALUJOČI: VSI, KI SMO GA IMELI RADI Alojza Horvata iz Logarovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem za izrečeno sožalje in darovano prelepo cvetje. Zahvaljujemo se tudi DO Križevske opekarne, vsem gasilcem KS, DO Vesna, govornikom, duhovniku, pevcem ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Ostal nam boš v večnem spominu! Žalujoči: žena Dragica s hčerko Sanjo, oče, mama, brata Srečko in Robert, drugo sorodstvo in prijatelji ZAHVALA Tiho in za vedno nas je v 75. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Janez Hari iz Križevec v Prekmurju Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem so-rodmkom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku, pevcem žalostink, govorniku KS, dr. Kiršnerju, gasilcem in godbi. Vsem še enkrat — iskrena hvala! ŽALUJOČI: VSI, KI SMO GA IMELI RADI ZAHVALA Boleča je resnica, da nas je po hudi bolezni komaj v 60. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Štefan Gyorek iz Gradišča Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nas tolažili, našega dragega pokojnika pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti ter mu darovali cvetje, vence in za maše, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice v M. Soboti, posebno dr. Mrkšiču. Lepa hvala tudi zdravnikom in med. sestram Zdravstvenega doma za pomoč na domu. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem žalostink in govornikom za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi STRAN 23 VESTNIK, 11. MAJ 1989 v besedi in sliki Predali kurirčkovo torbo Po skoraj enomesečnem potovanju kurirčkove pošte v Pomurju (k nam je speljana štajerska proga) so v torek pionirji podružnične šole Spodnja Ščavnica torbo predali vrstnikom v občini Lenart. V radgonski občini je bila tako le dva dni. Kurirčkova pošta je zadnja leta doživela nekatere vsebinske spremembe, postala je bolj pionirska, ustvarjalna in zanimiva. Tradicionalno pismo politični osebnosti so zamenjale naloge sosednjim pionirskim odredom, športna srečanja in srečanja z borci. 20. maja bo v Mariboru še sklepna prireditev, ki se je bodo udeležili tudi predstavniki mladih iz Pomurja. J. G. Pobratenje gasilskih društev Konec tega tedna bo krajevna skupnost Ljutomer praznovala. Osrednja slovesnost ob krajevnem prazniku bo v soboto na Spodnjem Kamenščaku pri gasilskem domu s pestrim kulturnim programom in podpisom listine o pobratenju gasilskih društev Spodnji Kamenščak in Polskava. Letošnji praznik krajevne skupnosti je v znamenju številnih dosežkov v minulem letu (asfaltirali so precej cest, razširili telefonsko omrežje, so sredi akcije za začetek gradnje kabelskega televizijskega omrežja ...), tako da imajo razlog za praznovanje. Slovesnost se bo začela popoldne, na njej pa bodo podelili tudi priznanja OF z bronastim znakom. D. L. Kakovostno in množično plesno srečanje Običajno sta količina in j kakovost v razkoraku, tokrat : pa v domu kulture v Gornji ; Radgoni ni bilo tako. Sobot-| no območno srečanje plesnih skupin je bilo namreč množi-! čno in še dobro po vrhu, če lahko sodimo po videnem in | odzivu v polni dvorani. V njej ' se je zbralo in v luči reflektorjev nastopilo sedemnajst i plesnih skupin iz podravsko-pomurske regije. Med njimi je bilo pet pomurskih, plesalo pa je okoli sto trideset plesalcev, predvsem plesalk. Kot prve so zaplesale Vrtnice z osnovne šole Veržej: Maja Bunderl, Slavica Senčar, Nataša Belec in Tanja Bunderl. Prve plesne korake so kot druge izvedle mlade Zares so bili Prvi plesni koraki tisti, ki so označevali nastop plesne skupine z osnovne šole Kuzma pod vodstvom Ingrid Pojbič. Ko jih bodo mlade plesalke naredile še več, uspeh ob trdi vaji gotovo ne bo izostal. Ne skrbi, bodi srečen je bil naslov prvega nastopa po istoimeni znani in priljubljeni pesmi, ob taktih katere so zaplesale mlade plesalke iz Limbuša, njihova plesna skupina King z osnovne šole Rado Robič pa je uprizorila tudi Humor in požela na minulem srečanju plesnih skupin v Gornji Radgoni zaslužen aplavz. Gostišča Črni les ni več. Lani so ga podrli do temeljev, na njegovem mestu pa je zrasla nova stavba — hotel Agata. To bo prvi hotel v občini Lenart in prva večja turistična naložba Agrokombinata Lenart. V njem bo 120 postelj in 500 restavracijskih sedežev. Če hočejo, da jim bo hotel prinašal tudi kaj dobička (ali pa ga gradijo le zato, da imajo v občini hotel), morajo že danes natančno vedeti, kako bodo pridobili goste in katero vrsto turizma bodo razvijali. Konkurenca je velika! bbp plesalke z osnovne šole Kuzma (Silvija Žampar, Marjeta Klement, Bernarda Rajbar, Smilja Emeršič, Adrijana Jud, Jožica in Anita Bunder-la ter Anita Kahr). Zaplesali pa sta tudi plesna skupina Krišna s soboške ekonomske srednje šole pod vodstvom Bože Ivanuša in plesna skupina Maj-Mladost s srednje šole za gostinstvo in turizem v Radencih, ki jo vodi Vera Sever. Slednja skupina je ponazorila Ples duhov z Anito Bauman, Marijo Časar, Sonjo Knaus, Olgo Novak, Brigito Horvat in Liljano Žido. Sproščene pa so skušale biti v istoimenem plesu Sandra Smisl, Metka Mihalič, Alenka Ružič, Jasmina Lepoša in Tanja Šabjan z Dušanom Vbrbšem ter Boštjanom Ko-marickijem. Zapomniti pa si je potrebno nastop plesne skupine Ekstatični krik s soboškega srednješolskega centra in njihovo plesno Pravljico 21. stoletja. V Murski Soboti jo bomo imeli priložnost videti danes (v četrtek, 11. maja) ob 17.00 na samostojnem nastopu — popoldanski plesni prireditvi v dvorani kina Park. Ob dobro pripravljenem srečanju v radgonskem domu kulture, ki sta ga organizirali Zveza kulturnih organizacij Gornja Radgona in Mestna zveza kulturnih organizacij Maribor, kaže zapisati, da je plesna kultura mladih na zavidljivo visoki ravni. Brigita Bavčar Foto: Nataša Juhnov O Za boljšo ureditev mesta in okolice ceptu ima seveda Murska Sobota kot regijsko in občinsko središče z močno koncentracijo oskrbnih, storitvenih, servisnih in drugih družbenih dejavnosti. Druga območja pa imajo bolj značaj spalnih naselij z minimalno osnovno preskrbo in nepopolno komunalno opremljenostjo. Sicer pa bodo povsod nujna vzdrževalna dela in obnove objektov, komunalnih in energetskih naprav ter prometnih površin. Na južnem delu Murske Sobote pa bodo omogočili gradnjo kanalizacijskega zbiralnika. Poleg tega naj bi v rekreacijski coni Černelavec omogočili postavitev kolesarske steze, v bolnišničnem in par- Izdelava prostorskoureditve-nih pogojev za Mursko Soboto in okolico je plod planskih usmeritev soboške občine za obdobje 1986—1990 oziroma 1986—2000 ter programa priprav prostorskoizvedbenih aktov za to srednjeročno obdobje, ki ga je sprejel občinski izvršni svet. Celotno območje prostorskouredit-venih možnosti je razdeljeno na več območij, upoštevajoč dovoljene posege v prostor in predvideno urbanistično urejanje zadev na tem področju. Na ta način želijo tudi onemogočiti posege, ki bi lahko pozneje ovirali uresničevanje zamišljenih izvedbenih načrtov. Omenjeni osnutek dokumenta je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve pa ga je že dal v obravnavo članom izvršnega sveta. Sedaj sledi še javna razgrnitev in obravnava osnutka odloka na zborih skupščine občine. Treba je povedati, da so v njem poleg Murske Sobote zajeta tudi ureditvena območja okoliških naselij Černelavci, Vešči-ca, Kupšinci, Polana, Markišev-ci, Nemčavci, Martjanci, Noršin-ci, Rakičan, Krog in Satahovci. Z njim se natančneje določajo meje območij urejanja prostora, možnosti in merila za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav, komunalno, energetsko in prometno urejanje naselij in zagotavljanje varovanja naravne in kulturne dediščine ter izboljšanje okolja. Prostorske ureditvene možnosti veljajo neomejeno za območje v Murski Soboti in nekaterih naseljih, kjer so zazidalni načrti le delno uresničeni. Posebno vlogo v tem kon- Vsi bi bili trgovci in taksisti Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj zasebne obrti je bil v soboški občini sprejet že pred več kot dvema letoma, oziroma natančneje decembra 1986 na zasedanju zborov skupščine občine. Kot je znano, je lansko jesen začel veljati nov obrtni zakon, s čigar določili je bilo treba uskladiti omenjeni odlok. V soboški občini je tačas 215 občanov, ki se ukvarjajo z obrtno dejavnostjo kot postranskim poklicem. V zadnjem času se je pokazal velik interes za opravljanje komisijske prodaje na drobno, predvsem rabljenega blaga. Novi odlok bi omogočil opravljanje te dejavnosti kot postranskega poklica. Podobno velja za razne intelektualne dejavnosti, s spremembo odloka pa bi omogočili legaii-ziranje zaenkrat neregistriranih knjigovodskih servisov, saj se veliko občanov ukvarja z vodenjem knjigovodstva obrtnikom. Ker je taksistov v soboški občini že več kot so potrebe po prevozu potnikov in taksisti nimajo dovolj dela, niso mogli dovoliti, da bi bil ta poklic postranski. Dovolili pa bodo spremembo pri prodaji na drobno. Gre za prodajo v premičnih objektih, npr. vozilih, za kar obstaja precejšnje zanimanje v odročnejših krajih, kjer preskrba prebivalstva, zlasti starejših ljudi, še ni zaživela. Seveda pa mora tak premični objekt izpolnjevati vse sanitarne in tehnične zahteve. Sicer pa naj bi s temi in drugimi spremembami občinskega odloka omogočili hitrejši razvoj tistih obrtnih dejavnosti, ki so zares potrebne za občane. Nazadnje pa bi na ta način tudi pospešili razvoj drobnega gospodarstva v soboški občini. M. Jerše OBISK SOVJETSKE DELEGACIJE Ob 9. maju — dnevu zmage je obiskala Mursko Soboto delegacija generalnega konzulata Sovjetske zveze v Zagrebu. Vodila sta jo konzula Isačev in Romanov. Visoke sovjetske goste je najprej sprejel predsednik Skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer, ki jim je orisal politični in gospodarski razvoj. V spremstvu najvišjih predstavnikov soboške občine so predstavniki sovjetskega generalnega konzulata položili vence na spomenik na Trgu zmage in grobnico rdečearmejcev na soboškem pokopališču. Ob tej priložnosti so si ogledali tudi Pokrajinski muzej v Murski Soboti. M. J. kovnem kompleksu v Rakičanu pa je predvidena gradnja posamičnih manjših objektov kot dopolnitev osnovne dejavnosti, delna nadzidava in naprave dvokapnih streh, dograditev naslednje faze Doma upokojencev in otroškega vrtca v parku. Dovolili bodo tudi širitev parkirišč in ureditev dovozne ceste z zasaditvijo zelenega pasu na zahodnem in južnem robu omenjenega kompleksa ter posege pri izkoriščanju geotermalne vode. Nikakor pa ne bodo dovolili posegov na soboškem in rakičanskem gradu, ki bi vplivali na celostno podobo objektov ali spreminjali njegovo spomeniško značilnost. Tudi v soboški Fazaneriji bodo potrebni nekateri posegi za lepšo ureditev okolice, predvsem z ureditvijo trimske steze, obnovo zgradb, gradnjo klubskih prostorov, garderob, sanitarij in skladišč ter postavitvijo začasnih montažnih objektov za sezonsko prodajo sadja in napitkov. Tudi predvidena gradnja igrišč za male športne igre, otroškega igrišča in ureditev parkirnega prostora bo . morala upoštevati varstvo naravne dediščine. Zanimivo je tudi, da za območja ob reki Muri, za kar bo izdelana krajinska zasnova, niso dovoljeni posegi, ki bi kakorkoli vplivali na sedanje stanje ali ovirali poznejšo ureditev. Na celotnem območju prostorskouredit-venih možnosti pa bodo seveda omogočili raziskovalna vrtanja za pridobitev nafte, plina in geotermalne vode, razen na ožjem varstvenem območju zajetij pitne vode pa so dovoljena tudi geološka vrtanja. Milan Jerše Verjetno bodo veliko in najsodobnejšo avtobusno postajo v Evropi zgradili hitreje kot majhno postajo v Lenartu. Mislimo seveda na novo mariborsko postajo avtobusov in na avtobusno postajo Lenart, ki je na pol ure- I I Potniki na avtobusni postaji v Lenartu so še vedno brez strehe nad glavo. bbp IZBOR SLOVENSKEGA PARA LETOS V MURSKI SOBOTI Več krvodajalskih mest v občini Organizacija RK v lendavski občini dobro dela, bi lahko ugotovili na osnovi rečenega na programsko-volilni konferenci v Lendavi. Letno organizacije Rdečega križa v občini pripravijo več akcij, med katerimi je najpomembnejša krvodajalska. Te se udeleži kakih 1500 krvodajalcev. Večina krvodajalcev prihaja iz delovnih organizacij, zato je po mnenju občinske organizacije RK še veliko možnosti za pridobitev novih v krajevnih skupnostih. Da bi to dosegli, si bodo prizadevali, da bi organizirali več krvodajalskih postaj. Doslej sta taki le v Lendavi in na Hotizi. Rdeči križ je v lanskem letu organiziral tudi več nabiralnih akcij, v katerih so sodelovali tudi podmladkarji Rdečega križa. Akcije so bile odmevne saj so ljudje oddali rabljena oblačila in druge predmete. Rdeči križ je sodeloval s civilno zaščito, pripravljal pa je tudi različne načine usposabljanja, zlasti ekip prve pomoči. Na programsko-volilni konferenci so za novega predsednika občinskega odbora izvolili Marijo Maroša. Konference so se udeležili tudi predstavniki Rdečega križa iz Žalske županije. S to organizacijo Lendavča-ni sodelujejo že 15 let. Jani D. Končno— avtobusna postaja k •k V prekmurski metropoli se je zbralo 5 parov, finalistov izbora za slovenski par leta, ki nas bo zastopal na letošnji Ohceti v Ljubljani. Drugouvrščeni par pa bo zastopal Slovenijo na Plitvičkem vjenčanju. Pari so se preizkusili v številnih igrah in »igricah«, v katerih naj bi dokazali, da so zreli za skupno življenje. VMM W*"* *-* '* Petica je pomenila srečno številko. Zmago sta si priborila Ljubljančana: 22-letna gradbena tehnica Karmen Tršek in 25-letni lesarski tehnik Štefan Strelec. . jena že dve leti. Resda je bila razbremenitev magistralne ceste in središča mesta Lenart najpomembnejši cilj nove postaje, kljub temu pa se gradnja le vleče nekoliko predolgo. Novo lenarško avtobusno po- stajo so začeli graditi 1986. leta. Seveda tudi do tega začetka niso prišli tako zlahka, kajti prej je bilo kar veliko zapletov okrog iskanja najprimernejše lokacije. Ob 32. občinskem prazniku so kljub vsemu predali novo postajo za blagovnim centrom svojemu namenu, čeprav še ni bila do konca zgrajena. Agrokombinat Lenart, ki je prevzel gradnjo objektov na postaji, bi jih moral dokončati v čim krajšem času. Zapletlo se je, ker je nadzorni organ spregledal nekatere osnovne zahteve pri projektiranju, saj je bila tovrstna dokumentacija pomanjkljiva. Inšpekcija Službe družbenega knjigovodstva je ustavila delo tudi zaradi tega, ker Agrokombinat ni pravočasno nakazal denarja za notranjo opremo gostinskega lokala. Eden od vzrokov, da potekajo dela tako počasi, pa je tudi dejstvo, da ima Gradbeno-komu-nalno podjetje Ptuj na tamkajšnjem gradbišču premalo delavcev. Končno naj bi bila avtobusna postaja v Lenartu končana do konca maja letos. Bernarda B. Peček