Leto L3TVTL, št. I48 Ljubljana, 111 mi Jena mm i> latuga vsa* dan popoldne, ixvxem£i nedelje m praznike. _ 6— ntl do 90 petK rrst a Din 1.-. do 100 vrst a Din z.50, od 100 do S00 vrst a Din večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inaeratni iavek posebej. — > Slovenski Narod« mesečno v Tugoaiaviji Din 12.-. za tooaemstvo Din 26.-. Rokopisi se ne vraća jo. UREDNIŠTVO Df UPBAVN1ATVO LJUBLJANA« KjuflJeft nUea M. S •t. S122, S13S, »fJM, 1X26 Pođroinle«: MARIBOR, Smetanova 4-4/L — NOVO MESTO. Ljubljana** oesta 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroesmaver je va ulica 1, telefon *t 66 uprave: Kocenova ulica 2, telefon *L 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 pri postnem čekovnem zavodu ▼ Ljubljani »t. 10.3A1. Papen odžagan? Hitler je bil včeraj pri Hindenburgu in zahteval glavo Papena Papen postane komisar za Posaarje Berlin, 4. julija. AA. Državni kanee-lar Adolf Hitler je imel včeraj v Neu-decku sestanek s predsednikom Hinden-burgom in mu je poročal v najnovejših dogodkih v NemcijL Hitler se je snoči z letalom vrnil v Berlin. Takoj ko se je pripeljal z beri i nf=akega letališča Tempel-hofa v državno kancelarstvo, je povabil na konferenco državnega podkancelarja Papena in ostal z njim v razgovoru nad 2 uri. V zvezi s tem sestankom med Hitlerjem in Papenom trde v dobro poučenih nemških krogih, da je Papen izrazil državnemu kancelarju željo, da se popolnoma umakne iz javnega življenja in da mu je Hitler odgovoril, da bi bil to v današnjih političnih razmerah najboljši izhod. Toda po drugih vesteh s zdi, da bo Papen na pritiskanje svojih prijateljev, zlasti pa na željo predsedBika Hin-denhurga pristal, da ostane še dalje v vladi kot minister brez portfelja in strokovnjak za vprašanja Posaarja. Po vesrteh iz angleškega vira pa je Papen na včerajanji seji ministrskef-a sveta v Berlinu kategorično izjavil, Še vsem v groznem spominu, s?rom tonov in rerfanje strojnic še 77wmi po 'ušesih, a od vseh strani je sHšarti nove detonacij- bomb in peklenskih strojev, ki dajo na-slutttL, da se prrbnzuje mmo^nro nova odločilna bitka. Že tedne in tedne žzvi D«MJ in *M Avotiija v silni v2Memrr4e*ios r spoved-niei cerkve sv. Štefana. Listi sprva, sploh niso smeli ničesar poročati o teh strahotnih najdbah. Tembolj pa je poskrbel, da je bila javnost obveščena o vseh teh dogodkih, ilegalni tisk, k! je silno razširjen. Na Tirolskem je danes najbolj ćitan list »Roter Adlerc, ki ga tajno izdajajo narodni socialisti. Tiska se v Nemčiji in prihaja v ogromnih množinah preko meje. List gre na Tirolskem iz roke v roko in čita jo ga kakor kak evangelij. Na Dunaju ter v Gornji izn Spodnji Avstriji ljudje najbolj čita jo »Arberter Zeitnng, ki tebaja v Diatiatovi na (MM PI «**m te >o vaj razpošiljajo po vsej Avstriji. Preko meje vtihotapljajo na 100.000 izvodov tega lista. V Avstriji se skrivaj tiska tudi Komunistična »Rote Fahne«. Hitlerjevsk »Kampfruf« je nekaj časa prenehal izhajati, odkar so oblasti odkrile njegovo tajno tiskarno, sedaj pa že zopet izhaja in je zelo razširjen zlasti na Štajerskem. Poleg teh listov pa je razširjenih med prebivalstvom nešteto raznih dragih opozicijskih publikacij, ki s sliko in besedo Sirijo propagando proti režima. Vsak okraj, vsaka večja tajna oreanizacija izda. j a svojo publikacijo. Pri tem so izginile vse politične razlije m hitlerjevci, socialisti in komnnlsti delajo roko ▼ roki brez posebnega dogovora. Revolucionarni socialisti kakor se se daj naziva.jo socialni demokrati, podpirajo akcijo narodnih socialistov, a narodni socialisti ponatiekujejo letake tn brošure komunistov. Na ta način «0 razvili silno propagando, da naiavuost ubijajo legami avstrijski tisk. Avtoriteta državnih oblasti in vlade je pod takimi okoinostmi silno padla.. Opozi crJsRa propaganda je zajela, celo uradni*!v-» as n*jvi£|Bi mestih, tako da je državni aparat docela desorientiran. Pred par dnevi je vlada odpustna brez pravice na pokojnino okrog 400 vaja državnih uradnikov zaradi sodelovanja v prepovedan £h po-Etfe&nih strankah. Med njimi je mnogo univerzitetnih profesorjev, upravnikov klinik in bolnic vi&jih podtnih in železniških uradnikov, vodilni uradniki deželnih vlad, žandar mer ijs si M poiieijaki oficirji, mnog1 odlični uradniki upravnih oblasti, ki so b -ti naravnost stebri javne uprave. Postopanje vzsde proti revolucionarjem Je vedno bolj brezobzirno. Vse to pa nič ne zaleže. Do konca manj so sodišča prisodila udeležencem februarske revolucije 910 let ječe. sedaj pa sa Je to število povzpelo le na 1600 let Ječe. Nagla sodišča poslujejo s polno paro po vsej državi. Kazni niso mile 5, 10, 30 lat ječe, to so vsakodnevni izreki teh režimskih sodišč. Sodniki so pod silnim pritiskom režima, na drugi strani pa jfan groze revolucionarji s smrtjo. Samo za to so smrtne obsodbe redke, čeprav bi si Jih režim želel, boteč z brutalnostjo preplašiti revolucionarje. Obsojenci sprejemajo kasni z smehom. Ni- da bo moral oasa^eti vso kazen, vsi pa se smatrajo za narodne junake in mučeni«e. Oni. ki niso sposobni, da bi metali bombe in nastavljali peklenske stroje, pa podpirajo propagando proti režima na vse mogoče druge načine. Zažigajo revolucionarne kesove. tzobešajo zastave, maže j o zidove, širijo letake in brošur*, a največji razmah je zavzela boj kotna akcija raznih državnih podjetij. Najbolj se čuti bojkot tobačnega monopola. V znak protesta proti režimu so se tisoči in tisoči odrekli kajenju in posledice se zelo poznajo v državni blagajni. Mnogo trafikantov je moralo zapreti svoje lokale. Oblasti so izdale najstrožje ukrepe, a vse zaman. Nikogar ne morejo prisiliti, da bi na ljubo DoB-fussu kadil. Prav tako občuten je bojkot elektrarn. Ljudje opuščajo električno razsvetljavo in segajo zopet po petrolejkah, ker vedo, da spravljajo s tem režim v nove težave. Na eni strani izgube pri elektrarnah, na drugi strani p* povečan uvoz petroleja, kar slabi trgovinsko bilanco. Državnim uradnikom je vlada zagrozila & takojšnjim odpustom, ako se pridružijo temu bojkotu. Revolucionarji pa se poslužujejo rodi vseh mogočih drugih sredstev, da manifestirajo svojo solidarnost proti režima. Tako so svoječasno proglasih za znak opornikov posamezne cvetlice, ki so jih začeli na mah nositi po mestih in na deželi. Vlada je ljudi zaradi tega strogo kaznovala, pomagalo na ni. Kmalu so se pojavili dru- gznaki. Sedaj so v modi bele nogavice, jih je videti vse povsod. Kdor nosi bele nogavice, kaze s tem, da je proti režimu. Ce bo vlada to prepovedala, bodo izmislili zopet kaj novega, toda te vrste propagande ni mogoče preprečiti. Kar pa povzroča režimskim krogom največ skrbi, je dejstvo, da je ta revolucionarni duh zajel tudi že najbolj konzervativne kroge. Tudi v tem pogledu je narodni socializem fecvrsil v Avstriji isto vlogo kakor svoječasno v Nemčiji. S stranom gledajo trezni krogi na razvoj dogodkov, ki vedno bolj jasno kažejo, da se pogreza Avstrija pod klerofa^istionim reši-mom v popolno anarhijo. LJUlUAirSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2&0.4O _ 2821.76, Berlin 1295.08 — 1309 «3. Brueeii 796.24 — 799.18, Curih 1106.35 — 111335, London 171.86 _ 173.46, New7ork 8877.72—3406^8, Pariz 224.49 — 225.61, Praga 141.34—142.20. Tiat 201.37 — 293.97 (premija 285 odat.). Curih, 4. julija. Pari« 20.255. London 15.54, Newyork 307-25, Bruselj 71.76, Mlan ».35. Madrid 41.95. Amsterdam 20&-45. Berite 117.40, Dunaj 57.40, Praen'12.76. Vsria va «10. Bukarešta 3.0S. Rudarji so začeli gladovno stavko Ostali so v rovih in se ne vrnejo iz njih, dokler TPD ne prekliče svojih ukrepov Zagorje, 4. joH>a. Solidarnost vs**h rudarjev in ostalih rudniških defevrev po dn v rove in so tudi vsi ridarji ostali v rovih. Popoldne so dela vri separaoije prišli na delo in so ostali, ne da bi pričeli 7. delom, kjer so 5e danes. Danes pa po prišli d*la*v-cd iz delavnir in rudniških žac na delo., a nobeden ne deln. V« mirno ©ede iti Fak»?o izhoda, kako e* bo uredilo slnrpn^ vpra-šanje, to ie. čakalo, da TPP preklice redukcijo plač in druiro poelabšanje prej*im-kov. Okros reparacije na moetu in ofcroe obrata Kotredež je polno občinstva. Včeraj popoldne so žene rudarjev z otroki prišla na ravnateljstvo. kjf>r ie deputacijo sprejel ravnatelj g. Biskupski. G. ravnatelju so rudarske žene povedal?, da že zdaj ne morejo živeti, ce bi 6e pa še znižali prejemki, kakor je odredila centrala, bi se pa rudarske drjžine sploh ne motrie več preživlrati. Ravnatelj ie deial. da je osebno prepričan, da je že sedanji ruda rek i zaslužek pičel za pošteno preživljante, posebno onih z velikimi družinami, vendar ponovnega znižan>a prejemkov on ni kriv. Žene so mirno zapustile ravnateljstvo in se napotile na občinski jrad. da bi se za nje budi občina na mfarodajnih mestih zavzela. Ker na občini irieo več u radovati, pri-dajo jsopet dane dopoldne. Uprav« občine kakor tudi odbor JNS so med tem že sami prosili zaščita res izčrpanaga delavstva, ki že sedaj komaj živi. V rovu Kotredež je bil po naroČilu ravnateljstva včeraj dvakrat na obisku pri rudarjih načelnik K. rud. skup. g. Krant berger. Rudarji odklanjajo vsak živež ir. tudi ponuđeno svežo vodo, ki jo vedno pn delih v rove pošiljajo, so odklonili. Iz jame se ne vrnejo sami, če omagajo, jih bod-o morali pa prinesti. Rudarji, Ki so nekater: se sami okostnjaki, so trdno odločeni da nadaljujejo gladovno stavko, kajti boljo je umreti preje, kakor pa zunaj poč asm smrti. Položaj je postal resen, ker so tudi 10 ostalih revirjih ostali rudarji v rovih s trdnim sklepom, da ne sprejmejo nobene hrane, dokler TPD ne prekliče svojega sklepa glede znižanja prejemkov. žalostno je res, da iščejo bogati delničar ji ravno pri rudarjih uboge dinarje, ki *o-maj zaslužijo In mnogi morajo s približnim zaslužkom mesečnih 400—500 Din vzdrževati po 10 do 12 rodbinsih članov. Zato je umetno, da je vsa javnost na strani zatiranih rudarjev. Mnogo simpatij je z nesrečnimi ženam in otroki rudarjev, ki dostojno In mirno hodijo solznih oči pred rove, pričakujoč, da se morda le prikaže mož ali oče iz ja- Tisina vlada vsepovsod, nobene motnja motorjev, »troji mirujejo, vozički, napolnjeni s premogom, &o izginili nazaj v rove. — Na obrazih je videti potrtost, kako pa je v dušah prizadetih, vedo le sam! Vae je enih misli, da je vse preveč že gor ja in da od nekod mora priti rešitev. THannn so vsi trgovci m obrtniki zaprl: svode lokale v znak solidarnosti z rudarji Hrastnik, 3. julija. Nenavadna tfi&na in mir, ki sta vladala po nedeljskem shodu v Hrastniku, sta naznanjala, da se nekaj bliža. Naš sicer pohlevni rudar se je odločil, da se upre na 11 nt način ponovnemu znižanju prejemkov. Takoj v torek dopoldne se je videlo, da produkcija ni tako velika, kot druge dneve. Prva tretjina, ki je bila na delu, je čakala tovariša, da skupno preneha z delom in da globoko pod zemljo prične z gladovno stavko In vztraja toliko časa, da TPD prekliče svoj sklep o znižanju prejemkov. Vse Intervencije inženjerjev in obratovodij, da bi prisilili rudarje k večji storitvi, so ostale brezuspešne. Ko je ob 14. prišla druga skupina rudarjev na delo, so jih tovariši iz prve skupine počakali v jamah, kjer so potem skupno prenehati z delom. S tem je seveda zastalo tudi delo ne zunanjih obratih in na sepa-ractjL Težko Je življenje pod zemljo celo za onega, ki ni lačen m izčrpan, dvakrat težko pa za našega rudarja, ki je i zm ožgan in sestradan do skrajnosti. Kljub temu se je odločil za ta poslednji obupni korak, ker je res bolje umreti takoj kot še nadalje umirati počasi. Kljub temu, da je ostala večina rudarjev v rovih in čaka na odločitev TPD. je ostalo vse mirno. Bati se pa je. da tovariši, ki so zunaj m njih žene ne bodo pustili poaJultl radarjev, ki so v rovih. Vse prebivalstvo v rudniških revirjih h skrbjo in simpatijami spremljajo borbo rudarskih trpinov za obstanek. Prebivalstvo v rudarskih revirjih nujno zahteva takojšnjo intervencijo državnih oblasti v prid rudarjem, ker ne more dopustiti, da bi rudarji umirali po rovih od gladu. Ta volja in ta zahteva je tako enodušna, da oblasti ne bodo mogle preko nje. Včeraj so začeli rudarji v vseh hraatni-ških rudnikih gladovno stavko. Vodstvo Jim je sicer postalo v rove vozičke z živih, ki pa so jih rudarji odločno odklonili, čea, da ne bodo ničesar zavžili, dokler TPD ne umakne svojega sklepa. Trgovine v Hrastniku, Zagorju in Trbovljah so večinoma zaprte, nad vhodi v rove pa vihrajo črne sastave. Delavstvo m prebivalstvo rodsr*nVf*» revirjev je mirno. Marija Curie umrla Pariz, 3. toma. A A. Davi J* učenfrkinja ga. Marifa C«rie-£lrkxk>w- ★ Marija Curie-Sklodowska je bila po rodu Poljakinja in se je rodila 7. novembra 1867 v Varšavi. Po končanih štodšjab se je poročila s francoskim znanstvenikom Pierreom Curiejem (aprila 1906 se je na ulici smrtno ponesrečil), odkriteijom radija. Njegova žena je po«tala glavna sodelavka svojega moža. Leita 1903 sta dobila Curie m njegova žena skupno Nobelovo nagrado za kemijo. Po smrti njenega moža so njej poverili njegovo profesoro na Sorbormi. Leta ion j« Ouriejeva ponovno dobila V obe lovo nagrado za fa»-mijo. Odob ravanje politiki ve Pra&a* 4. jmija. AA. CTSl poroča: Redko kdaj sta obe zbornici parUrneurta tako enodu.šno pozdravili direktive Beoe-seve zunanje politike, kakor m je to zgodilo to pot v poslanski zbornici m senatu po ekspozeju dr. Benesa, Polirfco Male antante m razgovore za sklenitev vzhodnega pakta je brez pridržkov odobrita radi vsa opozicija. Prav tako so se vsi govorniki zavzemali za to, da Drnstvo narodov naoNrtbrje svoje dek>. Živilski trg LJubljana, 4. julija Cim manj je meščanov v mesta, tem bolj nam okoličani zalagajo trg. Začela se je velika sezona za aooivje ki sploh poljske pridelke, zato je razen trnovskih zelenja daric čedalje več na trg« tudi kmeekth prodajalk. Zdaj še ni prave vroftme, ^ m. ščani čislajo nekoliko bolj zetenjavo in sočivje in v takozvani počitniški sezoni prihaja na trg manj kupcev, zato prodajalke tožijo nad slabo kupčijo. Toda dočhn je na glavnem trgu še vedno kolikor totTko živahno, vlada na šentjakobskem trgu pravo mrtvilo. Tudi tam je na izbiro mnogo cenenih živil, a kupovarke so zek> red ke iti tja ne prihajajo gospodinje niti ba-rantat. Na davnem trgu so bili danes zopet zasedeni vsi prostori. Ljubljana jc tako dobro preskrbljena z živili, kot še ni bila Cene zelenjave in sočivja so v splošnem zadovoljive, tudi če gledamo na nje z očmi meščanov. Cene mesa so pa itak ustaljene in niso podvržene splosneami Ki-banju cen na trgu. Edino perutnina je predraga. Na sadnem trgu še nI prišlo do bistvenih sprememb. Razen češenj ni mnogo drugega letošnjega sadja na kmečkem trgu. Branjevci pa se zdaj ne zalagajo več s češnjami, ampak s hruškami, ki so že lepe po 4 dinarje kg. Po isti ceni so tudi jabolka srednje kvalitete in marelice, ki jih je letos na trgu skoraj toliko kot češenj in tudi niso mnogo dražje. Izmed gozdnih sadežev prodajajo kmetje zadnje čase tudi že maline po isti ceni kot lani. liter po 3 Din Zelenjave fn sočivja Je bilo danes toliko, da ga gospodinje niso mogle pokupiti več kot polovico. Najcenejša je salata. ?lave po 25 par, zeljnate glave prodajajo že tako poceni, kot so jih jeseni, srumare so pri branjevcih po 4 Din kg. Trnovčanke Jih pa prodajajo po komadih od 25 par do 2 Din. stročji fižol je najcenejši po 2.50 Din kg. izredno lep goriški je po 4 Din kg, paradižniki so po 5 Din kg najlepši, že zrel novi krompir pa prodajajo po 1.25 Din kg Cene bodo še nekoliko padle, zlasti pri krompirju ln kumarah, edino salata se ne more več poceniti. Perutnina, piščanci, je zdaj prav za prav najcenejša, ko odraščajo piščanci, par pre cej težkih pišk je po 26 Din Jajca se naj « brž ne bodo več podražila, ker jih polet! gospodinje ne kupujejo mnogo, zato bo ostala cena: IS komadov lepih jajc za 10 dinarjev. SLOVENSKI If AROD<, dne 4. jufija 1934 štev 146 Protest - • rudniških nameščencev Tudi rudniški nameščenci odločno protestirajo proti okmitvi socialnih pravic Trbovlje, 3. julija. Po včerajšnjem vel&em shodu rudarskega, delavstva m ostalih stanov na dvorišča Delavskega doma, kjer je b:l izrečen spontano od tisočev zborovalcev ener-gJčen protest proti poslabšanju že itak do skrajnosti bednega položaja rudars-kega delavstva, se ie v svojih dnrstvenMi prostorih Ubralo oohrošteviino tudi rudniško nameSčenstvo, ki na dostojen, toda nič manj odtočen način rzrefclo svoje nezadovoljstvo radi težkega udarca, ki je z redukcijo prejemkov in drugi« socijalnih pravic zadel nameščence rudarskih revirjev. Kakor rudarjem, tako je upravni svet TPD na svoji seji 22. junija odredil redukcije tudi rudniških nameščencev. Rudarsko nameščen stvo je sprejelo te ukrepe družbe z največjim vznemirjenjem, kar dokazuje, da so se rudniški nameščenci protestnega zborovanja polnoštevilno udeležili. Tudi na-mešcensko zborovanje je bilo mestoma zelo burno in razpoloženje borbeno. Na obrazih nameščenstva se je zrcalite odločnost m volja, da si svojih težko priborje-mn socrjahrih pravic m pridobitev ne bo postilo zlepa kratit: in da ie vse nameščen-stvo sol:darno v obramb: svojih pravic Po dolgotrajnem temeljitem razmotri-vanju nastalega težkega položaja je na-mescenstvo soglasno sprejelo naslednji dve resotucrji, in sioer prvo, naslovljeno na generalno ravnateljstvo TPD v Ljubljani, ki se gkisi: »Nameščenstvo revirjev TPt) je s-pre-jeio z velik m vzmeminen: em na znanje ukrepe družbe, s katerimi se znižujejo plače m krajšajo ostale dosedanje pravice. Na članskfc zborovanjih zbrano nameščenstvo je vsestransko razpravljalo o po-sledjioah teh ukrepov ter soglasno ugotovilo skdeče: 1. Rudarsko nameščenstvo je v sedanji krizi utrpelo že trikrat redukcijo svojih prejemkov. Vzlic temu, da so se prejemki neprestano zniževali, se je tud: stalež rjameščenstva zniževal, m sicer v zadnjih letih samo v revirju Trbovlje za preko osemdeset. Sedanje stanje nameščen-stva je z reduciran o tako, da ne more več biti govora o zakonitem osemurnem delavniku, ker je sleherni nameščenec z delom tako preobložen, da je primoran delati v nadurah, ki ra se mu ne honorirajo. Zato smatrajo nameščenci redukc jo že itak do skrajnosti znižanih prejemkov krivično :n prosijo, da se tozadevni ukrep v interesu družbe nujno revidira. 2. Nič manj kakor z redukcijo plač je nameščenstvo prizadeto z znižanjem depu-tatov premoga. Nameščenstvo ugotavlja, da so z redukcijo norm rani deputati povsem nezadostni. Ker nameščenstvo spričo skrčenih prejemkov ne bo moglo nabaviti kurjave, bodo rudniški nameščenci in njih družine zlasti v zimskm mesecih občutno tzpeli na pomanjkanju kuriva. Zato nujno pros mo naslov, da tndti ta ukrep primerno omili v korist nameščenstva. Prednje ugotovitve utemeljuje nameščenstvo z dejstvom, da je isto steber in jedro vsega državotvornega in l.ulturnega dela r-spod ban, poznavajoč Vaš globoki čut do malega človeka. TPD je reducirala v zadnji letih krize prejemke že tretjič. Stalež nameščenstva pa se je samo v trboveljskih revirjih znižal zadnja leta za preko 80, teko da so preostati še usktžbeni nemeščenci z delom preobremenjeni, ki ga morajo kljub osetn-urnem zakonitem delavniku vršiti v neho-noriranih nadurah. Veliko vznemirjenje je povzročilo v vrstah nameičerrstva tudi občutno reduciranje dosedanja kontingentov deputatnega premoga. Ko Vam, visokospoštovani gospod ban, z današnjega zborovanja predlagamo v največjem zaupanju prednjo pritožfco. Vas najvljudneje prosimo, da nas v našem pravičnem socijalnem bojn podprete. Nameščenstvo v revirjih TPD je bilo vedno ste-ber in jedro vsega narodnega gibanja med delovnim ljudstvom, ki je s svojSm požrrvo-valuim m nesebičnim delom na narodnem popnščm dBpriaesio največ k vseobčemu pom rjenjn in utrdim obstoječega pravnega reda v revirjih. V dooego tega cilja je doprineslo nameščenstvo težke gmotne žrtve, kar je bilo, naravno, v eminentnem nerodnem in državnem interesu, nič manj pa tuda v interesu nemotenega poslovnega reda v rudarskih obratih. Naj pri tej priliki tudi omenrmjo. da je večina rudniškega nameščenstva včlanjena v Sokolu In številnih drugih narodnih, kulturnih, frumantfi ter strokovnih crrgaai-zacij-ah. da zavzema v teh društvih in or-pranizaciiah vodilne funkcijo in tako dem-je na vsesplošnem narodnem, kulturnem In socijalnem podvigu delovnega Hmtstva v revirjih. Z državoljubnim delom mu je uspelo preusmeriti poglede delovnega ljudstva v konstruktivni i narodni pravec. s čemer je dek)vak> za eminentne interese države in naroda. Zato je bil socijalni udarec za nameščenstvo, ki ga je prejelo te dni, povsem nezaslužen. Nameščenstvo ugotavlja, da je zastopal interese državne obpasri na cybč.nem zboru, odnosno na seji upravnega sveta dne 22. janija t L zastopnik, ki očividno ni bil dovolj posvečen v težke sooijaine prilike v rudarsHh revirjih, ker bi bfl sicer moral že na tej seji ugovarjati proti nesocijalnan sklepom. Končno si dovoljuje nameščenstvo pripomniti, da ne bi mogk) radi neprestanega zniževanja prejemkov več zadostita gmotnim obveznostim napram ie navedenim društvom, ter prevzeti nikake odgovornosti za posledice, ki bj nastale v slučaju, da se ti nesocijalni ukrepi TPD ne bi temeljito omilili. Nameščenstvo je tadi mnenja, da uprava državnih železnic si nakazala večjih kontingentov naroČU premoga zato, da bi družba znižala prejemke nameščenstva ra delavstva, marveč, da bi se nudilo delovnemu ljudstva v revirjih možnost obstanka, možnost čk>veku primernega življenja. Glede na važno naciionalno poslanstvo, katero vrši nameščenstvo v revirjih. (STno overjeni, vteofcospoštovam gospod ban, da boste razumeli nase težnje ter podvzell korake, da se zadani nam socijalni udarci uklonijo.« Nameščenstvo je obe resoluciji sprejek) soglasno in z največjim odobravanjem. Izvoljeni so bili iz vnst nameščenstva delegati, ki bodo nesli prihodnje dni resolucije na merodajna mesta, kjer bodo rudi tolmačili razpoloženje nameščen stva. Kakor delavstvo, tako je rudi nameščenstvo stalno v stikh. Danes velika repriza ljubke Leharjeve filmske operete CARJEVIC V glavni vlogi Marta Eg^erth in Hans Sohnker. Predstave: danes ob 4.. 7.*4 in d.1,* un zvečer MATICA Organizacija podobčin po novem občinskem zakonu Reorganizacija sedanjih podobcinskih edinic — Smernice banske uprave Ko odhajajo ttiescam na počitnice Polovica življenja se je zdaj ustavila v mestu, druga polovica pa itak že od nekdaj stoj!. Itudi dejansko. Počitnice pač niso neprijetni a H r»l ^n/vit ^ic+nrvtTmniTn m o tkanom Tp M LJubljana. 4. julija. Pod besedo počitnice si Kmet ne more predočite nič, razen šolskih počitnic, kajti kmet nikdar ne počiva, nikdar ne utegne hoditi v letovišča, zdravilišča in k morju, skratka, ne utegne biti bolan in sploh se ne more primerjati z blagorodnim meščanom. Tc je treba povedati, ker pn nas še vedno velja, da nimamo pristnih meščanov, da so naši meščani se napol kmetje. Ne smemo delati krivice kmetom in ne meščanom in povedati moramo, da so naći meščani dovolj gosposki, da uživajo vsako leto počitnice. In zdaj se je začela čez noč počitniška sezona v Ljubljani, meščani so začeli odhajati na počitnice ter je priSlo vse naše življenje iz tira. Ljubljana se je zopet preobrazila, naša kuhturna itd. ma-tuška je blaženo zaspala po tako zaslužnem udejstvovanju na vseh področjih. To je pa tako usodno, da moramo zavzeti primerno stališče vsi. ki še nismo na počitni-cih in ki se še borimo z dremežem. Da, kar se tiče počitnic, je pri nas resna stvar, kajti na počitnice ne odhajajo le učitelji, profesorji, gledališki igralci in podobni poklicni mučeniki, ki so res potrebni počitka, temveč tudi zastopniki najrazličnejših svobodnih in nes v obodnih poklicev, zasebniki in zasebni ce ter sploh poklicni počitnic arji. ki žive samo zaradi počitnic. Polovica življenja se je ustavila v Ljubljani, druga polovica pa že itak stoji od kdove kdaj. Kaže, da bo treba zdaj poslati na dopust tudi bolezni in druge takšne reči. Zboleti zdaj ne smeš. ker zdravniki obešajo na vrata ordinacijskih sob podobne napise: Ne ordiniram zaradi počitnic do preklica! Oni dan je presrečni, odnosno nesrečni oče tekel po babico, pa je bilo prepozno kajti tudi babica je imela na vratih napis, da je odšla na rivijero. K sreči še niso nastopili počitnic peki in mesarji, odnosno so poskrbeli za svoje namestnike. Čevljarji tudi Še niso odložili šil in kopit. Umreš tudi lahko, ker mestni pogrebni zavod še posluje. Kako je z drugimi zavodi in uradi, je težko reči. Ce greš zdaj po ulicah, odmevajo koraki kot v katakombah. Ljubljana je prazna in tiha kot začarano mesto, edino tramvaj moti tišino. Trgovine so prazne, zabavišča in gostišča so samotna in prazni jo tudi parki. V kopališčah imajo večino študenti. V Zvezdi straži nekaj zvestih penzijoni-stov vremenaki paviljonček. Ob Ljubljanici ni niti neuposlenih. Se celo pred glavno pošto ni več gneče. Meščani so pač odšli na počitnice. Kdaj so odšli in kam, je skrivnost, če opazuješ te dni na kolodvoru ljajdi, ki odhajajo iz mesta, ne opaziš med njimi mnogo letoviščarjov. Zdaj so sploh vlaki slabo zasedeni in pred blagajnami na kolodvoru ni nikdar navala, postreščki imajo zelo malo dela, posebno malo s potniki. Na ulici sploh ne vidiš človeka s prtljago. Vendar meščani odhajajo na počitnice, v mestu jih je čidalje manj na spregled. Želimo jim Wm prijetnerJBe počitnice, zato jih ne bomo vznemirjali m ne budili, najsi uživajo počitnice kjerkoli. Ne nameravamo biti mdiskretnd in ne posegati v njihov ineognito. Vemo, da uživajo počit -ndce meognito ne le ob morju tal na planinah. Vemo tudi, da nekateri ljubijo Ljubljano tako goreče, da je še rriso zapustfll (če ne upoštevamo izletov na Rožnik in Posavje"'. čeprav uživajo permanentne počitnice. Toda vemo tudi. da ti počttzncarji niso nikomur napoti, da se irogifoajo nllc in parkov, da bojkotirajo domača kopališča, da so se kratkomaJo zabutfli, kjer trn so. Tudfi njim želimo prijotne poBtnAoe In jim jih ne zavidamo. To je zdaj najvazne/j&e, da M pofieilmo vesele počitnice. Visoko kullunn smo tat vsak te bo šteti za neotesanca, če m ne boš te dni želel vesetflh puCMjute db kakršnikoli prllBci. kjeriLoti ga sreeaa. Ce*o gospodtaje na tngu M zdatf požele prijetne počitnice kot pred praznfld ke. Počitnice, bo vendar nd tafco zadeva! počitnice so meRm dolžnost, in sicer dolžnost, ki jm na njo mhče ne pozrva, a ki jo mora Mest izpolniti brezpogojno, kajti pri tam gre za meščansko Čast. Na svojo čast ne drži samo kmet, temveč tudi meščan. Ie če se kmet ponaša z debelimi pujsi ter si šteje to v dolžnost, se meščan ponaša v počitnicami. Zato se naše dame zdaj menijo samo o tem, katero letovišče, odnosno adravOttče jrm je svetoval zdravnik In kam pojdtejo. Večina Jih odhaja, seveda, v nsrjtoertfcnerfhi letovišča. Ce pa srečaš tega aH onega krjnt> temu v ljubljanski unci, čeprwv Je na le-tovisftu ob morju, te pač ne bo hotel pernati, ker je v LJubljani samo moogtrfto. Težke so kulturne dolžnosti Vendar ne smete misliti, da trživa Jo meščani počitnice samo tnfro. na dolžnost čistrokrvnim meščanom, meščani so zdaj zopet začeli prijavljati avtomobile, ki so doslej počivali nedotakljivi v garažah, kot mumije v muzejih. Na naših cestah se seveda to ne pttena bas strašno in jih bomo lahko še v naprej razkopavali po mili volji. Kljub vsemu nekateri trepetamo pred počitniško epidemijo, ki zahteva čedalje več žrtev Ko bomo zvedeli, kako naj pošljemo na počitnice svoje želodce, pa bomo blagrovali počitniško sezono v ognjevitej-Šem navdušenju, ker je zdaj še velikanska razlika med počitnicami in počitnicami. Prijetne počitnice in posrečen ineognito! sam Danes HARRY PIEL v svojem senzacionalnem detektivskem velefilmu SLED V SNEGU Senzacionalna odkritja, divne pokrajinske slike, drzne vožnje in skoki. ZVOČNI KINO DVOR Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri. Vstopnina 4.50 in 6.50 Din Iz Trebnjega — Prijavite stanovanja. Krajevni odbor Krke naproša hišne posestnike, da prijavijo takoj stanovania. ki bi bili po potrebi pripravljeni jih oddati l?toviščarjem. Točne podatke rabi društvo v svrho informacij strankam, ki se obračajo nanj. — Iikorisrevaki. V nekaterih občinah novomeškega ereza je mnogim uničila toča ekorai ves letošnji pridelek. Posebno c»o bdi: prizadeti mnog-i vinogradniki, ki jim i1? uničeno vse za več let, ker prihodnja tri leta trta. ki ie tako močno poškodovana, še ne bo obrodila. Na račun te-h siromakov so ee pa našli izkoriščevalci, ki hodijo iz kraja v krai brez zadostnih dokazil in nabirajo podporo za prizadete krneti. Občine opozarja to prebivalstvo, nai ne nasede tem brez-vestnež^m temveč nai jih prijavi varnostnim oblastvom. Pravico do pobiranja prispevkov imajo le oškodovanci sami. ki se izkažejo s tozadevnim potrdilom občine, overjen un po sreskem načelstvj. — Zanimiva statistika. Te dni je po razpoložljivih podatkih sestavila občina zanimivo statistiko razvoja tujskega prometa od leta 1927 dalje, iz katere posnemamo, da je v tem času pa do Konca leta 19G3 posetilo Trebnje 4119 obiskovalcev, ki so se mudili najmanj po 1 dan v Trebnjem. Od teh je bilo 148 toozemcev. Statistika drugega četrtletja 1931 pa je sledeča: Vseh gostov je bflo 157, med temi 15 inozemcev. ki so se mudili v Trebnjem del cm a poslovno, deloma kot izletniki. Skupna vsota nočnta v tem času znaša 480. Porast leto-viš^arjev bo zaznamovati vsekakor v tem in naslednjih mesecih, ko so napovedani gostje ie Avstrije m pa gostje iz tuzemstva. — Težka nezgoda. Ko se je vračal pred dnevi na kolesu iz Trebnjega delavec Prane Skorbic iz Grma, Je tako nesrečno padel, da si je poškodoval roko v desni rami. Radi težke nezgode je bil prepeljan v bolnico. _Neznosen pran se dviga po Trebnjem za isMfcJPP vozilom, predvsem pa za brez-obzirnkni avtomobdllsti. Do nedavna je tu- j ka£n£ krajevni odbor Krke oskrboval dnevno škropljenje ceste, ker so pa pičla sredstva, ki so bila s težavo zbrana med j Treoanjci, posla, v bodoče škropljenje ce- j ste odpade. Pri takm akcijah naj bi bito I malo več razumevanja ne le pri hišnih po- j temveč tudi pri ostalm, ki bi ! z i^fati prispevki lahke omogo- j dSh se nadaltajo škropljenje ceste, posebno v tem mt—*^ ko padejo v Trenurte gostje, j Brezonadren boj proti brezobzirnim avto- i monCOstona, kidierjajo akozi kraj in dvigajo j ttiaftrT prahu, pa bodo Trenanjci izvedb | s da bo vonlr tak dirkač, ki ne drži predpisane brzine 6 km skozi vas, prjjavlfr*! političnemu obiastvu v svrho kaznovanja. Občino pa naprošamo, da vsa zbrana sredstva iz naslovnih kazni preod-kaže krajevnemu odboru >Krke< za škropljenje ceste. Redno staopijenrie ceste nam bodo na ta način avtomobdlisti omogočiti sami, m bomo takim dirkačem v bodoče četo hvaležni za prispevke, Id Jih bodo tako zbrajl za štaopljenrfe nase ceste. — EBObeSffee sastave. Jutri prazrtujemo dilsjvuA praznik sv. Cirila m Metoda In va- ! bi občina vse hflne posestnike, da ta dan • izobesijo raz j—uJMi hiš državne zastave. wn*aa bo darovana ob 8. uri dopol- f Ljubljana. 4. julijn-Organhacija občin po novem občinskem zakonu je s komar»aciio občin in z občinskimi volitvami v glavnem končana. Pristopiti je treba ^edaj k organizaciji podobčin. V krajih, kjer take edinic? obstojajo, jih je treba spraviti v sklad z novim zakonom, kar pomeni njih popolno reorganizacijo, v kra-kjer jih še ni. pač pa je potreba zanje, jih ie tr^ba na novo ustanoviti. Stvar t*? postala »ujna iz dveh razlogov: prvi5 je obotoj in delovanje podobčin po posameznih, z novim zakonom razveljavij^nih občinskih zakonih n**zakonito in veljavnost njih pravnih aktov vsaj dvomljiva, drugič pa tt-ht^va likvidacija premoženja frtarih obči a marsikje organ i zaci io bivših občin v wmo-stojne upravne enote, ker se izve*»tni deli občinskega nremoženia no svoji naravi n? morejo izročiti novi komasirsnJ občini. Zato fe banska uprava odredila, da se v onih občinah, glede katerih ni bila predlagann izprem?mha komasacije, preide k organizaciji podobčine po VIII. poglavju zakona o občinah, ki jo bodo prijavili ©reski načelniki po svojih arezih. individ lamo in krajevnim razmeram primerno po smernicah, ki jih je izdala banska uprava m v katerih fe r?ceno: Zakon predvideva javnopravne organizirane podobcinske edinice za nastopne dele današnje občin?: a) za dele, ki so imeli že orej po prejšnjih zakonih posebno zastopstvo: b) za dele. ki so tvorili doslej, t. j. do komasacije občin, samostojno občino; za dele. ki imajo skupno imovino ali ustanove in d) za del?, ki ne spadajo pod eno navedenih boek ki Hm pa ban posebej podali pravico do take organizacije. K tem določbam § tli. z. o. banska uprava pripominja: >Posebni deli občine-c po VIII. poglavju občinskega zakona so javnopnavn? teritorijalne edinice, pravne osebe in samoupravna telesa e splošnim delokrogom, omejenim krajevno na ozemlje :posebneea dela«, stvarno pa na njegove potrebe. Z VIII. poglavjem z. o. so izenačeni posamezni predpisi za vse v okviru občine zgTajene nižje samouprav? s splošnim delokrogom v državi. Ker so že obstoječe take samouprave v državi silno različne, tako po obsegu kakor po namena in delokrogu, so določila VIII. poglavja široka in s tem o mogoča io prilagoditev potreb po-edinih krapev odnosno pokrajin. Olajšana je izročitev navedenega poglavja z. o. tudi s t?m. da ustanovitev v njem predvidenih krajevnih organizacij ni obvezna, temveč da t? dana krajem le pravica, da si jih ustanovijo. Te pravice se bodo poslužili seveda le. 5e imajo potrebo za tako organizacijo. Organizacije pa, ki se ustanovijo, kot hudi one. ki ž? obstojajo izpred uveljavljen ia novega občinskega zakona, pa se morajo ustanoviti odnosno reorganizirati in se voditi enotno po predpisih §§ 110—120 z. o. Pri reorganizaciji sedanjih podobcinskih edinic bo potrebno predvsem ugotoviti, katera od obstoječih organizacij spada pod jdar zakona in katera ne. V mnogih konkretnih primerih bo ta ugotovitev zaradi raznolikosti v dravski banovini obstoječih takih organizacij in nfih različnih nazivov težavna. V naprei |t izločiti že vse organizacije, ki ne temljijo na pripadnosti k gotovemu terioriju (vasi. trgu. mestu), temveč na drugih pravnih tem?ljih. Sem torej ne spadajo: a) skupna premoženja iz civilnopravne solastnine, b) skupna javno-pravna premoženja, ki jih ne uživa vse prebivalstvo, temveč le nekateri na osnovi posebnega pravnega naslova ali tudi običajnega prava. Sem spadajo vse one vaške, trske ta meščanske imovin?, katerih dohodke uživajo le opravičenci (teh vaških in sličnih 9gmajn« j? vse polno posebno na Dolenjskem, in t? prav gotovo ne pridejo pod udar tega zakona za reorganizacijo ali celo v nove organizacije podobčin po novem občinskem zakonu. Opomba uredništva), c) skupna zemljišča, o kat?rib je uvedeno agrarno postopank? v svrho nadrobne delitve ari v svrho ureditve užitkov m uprave; skupne planine, organizirane in upravljane pod nadzorom komisarja za agrarne operaciie. in končno razne druge s specijel-niroi zakoni urejene zemljiške zajednice in agrarne skupnosti. Za vse te organizacije velrajo še dalje sedanji pos?bni zakoni, nredbe in odredbe. Vse ostale pa s? bodo morale spraviti v sklad s predpisi VIII. poglavja z. o. Zato je banska uprava odredila, da morajo sr-eeka načelstva na bivšem Kranjskem izpopolniti že odrejeno evidenco gospodarskrh odborov m ugotoviti, katere teh korporacij ne spada Ki pod zgoraj na-vadeno točko b), in morajo to s napo voditi odslei posebej m jo obravnavati po §§ 110 —130 z. o., dočim se i rug a grupa 1» vodno obravnava po zakon j o gospodarskih odborih in se tjdi relffcra v odbor teh ndrnic še vedno vrš k> rx> starem občinskem volilnem redu. (Zakon iz ie*a 1912 o gosp. odborih.) Glede nazivov podobcinskih edinic pravi banska uprava v svoii okrožnici, da more-io ostati tudi stari, torej taki. kakor so v kra fu obi čajni odnosno kakor je označen lastnik skarpne posest, v zemljiški knjigi. Zakon s >posebnimi deli« občine ni dal na ta način obvezneera naziva, temveč ie hotel s tem Širokim izrazom le obseči vse tovrstne korporacije v držav?. Na mesta pa je. da se pri tej priliki vsaj v mejah banovine doseže neKa. z upravne strani zelo potrebna enotnost nazivanja, kar banska uprava še posebno poudarja in priporoča, da se v uradnem noslovanju ra bljo, naslanjajoč se na v večjem delu ha novine dejansko uporaMjene nazive, le na slednji kratki in napram občin! dobro loč-fjrvl nazivi: vas, odnosno trg ali mesto. kakršen je p&ć značaj dot ione krajevne skupnosti. Organa teh edinic p* sta Jevni zbor in krajevni sturtj^na. Kot splošni naziv za te korporaciji- v banovini Pa bo ostala ^podobčma«. Cim bodo sreska načelstva u-jotovilu, Katere sednje podobomske korporacije bodo spadale se v bodoče pod podubcinsKe edinice, bodo izdala konkretno instaneno odločbo, ki bo dostavljena upravi dotične korporacije in občini, ki jo bo v dotične m delu tudi razglasila. Po pravomoćnosti bo predsednik obodne sklical krajevni zbor kjer bo izvoljen krajevni starešina in dva volilca s Cimer bo tudi premoženjska uprava konstituirana. Krajevni starešina pa bo z izvolitvijo postal pomožni in izvršn organ v občinskih peslih za dotični del občine odnosno za navedeno podobčinsko sol-nieo. O volilnem postopku ima zakon samo to določilo, da se glasuje javno in na kraje\nf običajen način. Ker So se pri volitvah starešine po nekaterih krajih pripetili pretepi, v nekih banovinah celo poboji, pripo roča ministrstvo notranjih poslov, da :<•■ sodniki občin, ki vodijo te volitve, prepre-čijo grupiranje volilcev v poodtee tabore i tem, da odrede glasovanje potom izkli cevanja in volilnega imenika pri Čemer so oddani glasovi sproti štejejo in je glasovalni postopek na^el in priprost. Zelo važno je končno, da zakon ne predvideva za podobčine nobenega posebnega upravnega aparata, nobene pisarne in nobenih uslužbencev. Krajevni starešina izvršuje le one zborove sklepe, ki po svoji naravi zahtevajo izvršitev v kraju samem, vse ostalo je pridržano občinski unravl. Banska uprava je poleg teh določil še posebno opozorila pri tej priliki na d vojn: delokrog krajevnega starešine: na lastnega, kjer je izvršilni organ krajevnega zbora in upravni organ podobe ine in na prenese nega, kjer je pomožni in izvršilni organ občine v običajnih poslih za ta del občine in podobcinskih, ki jih ima upravljati občina. Delokrog krajevn*-~a -*:i'<.- :.< > t. rej zelo obširen, njegovo poslovanj«' ;a je omejeno na minimum, ker ga povečini more opraviti tudi občina sama s svojim organi. Ni pa seveda pomislekov proti temu. da opravlja krajevni starešina npravne posle sam in da m v gospodarsko moćnih podobčinah, če j< potn aja-me uslužbenca, ki pa ni javnopraven usluz benec v smislu VI. z. o- Tac pa mora tUdI v tem primeru vse, kar spada v poslovne dolžnosti občine, Iti preko nje, '1a v j< mogoče izvrševati nsjdaorstvo, ki ji gre sad podobčin ami. KOLEDAR Danes: Sreaa. 4. julija kar ean I' h. Belizar, pravoslavni 21. junija. Današnje prireditve Kino Matica; Ca.rjevič. Kino Dvor: Sled v Bneeru: Kir*o SUfcka: Gospodična poročni*. Dežurne lekarne Danes: Mr. Ramor, Miklošičeva r^>ta JO in Trakoczv, Mestni trg 4. Om&ed mita Mlada papiga se je zatekla, lastnik jc dobi v upravi ^Slovenskega Naroda«. Na to vest se je /plašilo v naši upravi dvanajst lastnikov papig in vsi so hoteli imeti svojo papigo nazaj. />o6/7 jo /e seveda prvi, ki je prišel po njo s svečanim zagotovilom, da je njegova. Toda tudi vti drugi so za žive in mrtve trdili, da je ;*a-piga njihova, češ. da so jim papige Lile in da bi jih radi dobili nazaj. Iz ene papige se jih pa ne da napraviti dvanajst in tako ni bilo mogoče vsem ustreči \t kateri so se celo raztogotili in ni izključc io% da bodo imele še oblasti opraviti s i torom zaradi papige, ki se za njo puli -ar dvanajst lastnikov. Pustimo lastnike papig z njihovim soo-rom in vprašajmo se, ali in kako je t 10-goče. da imamo v Ljubljani toliko patig in če je koristno, da se klatijo brez gospodarjev okoli. Ali bi ne kazalo potr jti in spraviti jih v skupno kletko, da hi {teli nadzorstvo nad njimi? Mani bi ilo sitnosti. slabe krvi in nemirnega tpauja. če bi imela vsaka papiga svojega gov to-daria tako. da bi ponavljala samo to. kar govori on. Tako so se pa jezične sposobnosti naših papig nekoliko zmešale >n ponavljajo ene to. kar bi morale zamo>čati druge, ali nasprotno. Vprašanje papig bo treba v splošnem interesu čim prej načeti. Tragedija sodnega uradniku Ptuj, 4. julija. Danes zjutraj se je p.> mestu raznesla vest da je \lak povozil v Rogoznici pri Ptuju pr lesenem mostu 37 letnega sod. uradnika Čreslovnika Francn iz Ptuja Ko je ziutraj obhodil kretnik 2nidar Leopold takoj po jutranjem vlnku oh pol 3 železniško progo je naSe' na tračnicah Čreslovnika z razbito tdavo O tem je takoj obvestil prometnega uradnika zjutraj je prišla konvsija z zdravnikom dr. Vreč kom ki je ugotovil takojšnjo smrt ter odredi! prevoz v mrtvašnico na mestno pokopališče. Pokojnik je zapustil nismo, v katerem pravi, da gre prostovoljno v smrt. Kaj ga je pognalo v obup. ni znano. tev 148 Sladki spomini — Najlepši dan lanske zime je hi om, ko me je obiskala visoko spoštovana tašča. — Beži no, saj ni mogoče! — Odpotovala je namreč se istega dne. /SLOVENSKI NAROD«, 4, joJRja 1934 Stran 3. Rajši danes ko jutri Zopet-Zobni kamen, sarcpv KALODONT DNEVNE VESTI _ »Slovenska Matica« znova opozarja svoje člane iz Ljubljane in okolice, da lahko osebno dvignejo letošnje Matične redne publikacije v društveni pisarni na Kongresnem trgu 7 med uradnimi urami vsak delavnik dopoldne in popoldne. Izšla sta zadnja dva dela Tolstega romana >Vojna in mir« (III. in IV. del) ter prevod »Dnevnika cesarja Marka Aurelija« (skupaj nad 1000 strani). Člani dobe te knjige za članarino 50 Din. Kdor hoče v platno vezane, doplača za vsako vezavo 12 Din. Po 20. juliju se bodo knjige kakor vsako leto dostavljale na dom proti dostavnini 2 Din. _ |2 »Službenega lista.« Službeni kr. banske uprave dravske banovine št. 53. z dne 4. julija objavlja uredbo glede zvanja in mesta pomočnika ministra za promet in glede prenosa pristojnosti na sta rešine, pooblastitev pomočnika ministra za promet, pooblastitev pomočnika ministra za -promet glede Poštne hranilnice, odločbe o voditvi poslov uprave pošte in telezraf;,. dopolnitev pooblastitve pomočnika ministra za promet v poštno-teleerafsKi stroki odredbo o teritorialni razdelitvi dtrekcj DOSte in telegrafa, pooblastitev direktorjev, upravnikov pošte in telegrafa in pošt-do-carinskifa skladišč, šefov t o i^-rafsko- telefonskih tehničnih sekcij. pnštr,:h avtoga-raž in poštno-telegrafskn-telefonskih delavnic, razdelitev pošt. telegrafov in telefonov in poStoo-carinskib skladišč, dopolnitev pravilnika o postranskih prejemsih uslužbencev drž. prometnih naprav, uredb« - o dnevnicah poštnih uslužbencev, ki spremila jo pošto na železnicah, ladjah in celinskih cestah, uredbo o nagradah in postranskih prejemkih pri Poštni hranilnici, odloč ho o ustanovitvi glavne poštno-telegrafsko-telefonske delavnice v Beoerradn nic v Zagrebu, v Ljubljani itd. ukinitev določb jrlede ooštno hranilničnih vlagateljev, objavo o telefonskem prometu, pojasnilo o Taksiranju bianco menic, odločbo o položni carine na koruzo, izvoženo v Nemčijo popravek k normam o sestavi rudninskih tvarin in asfaltnih snovi, kakor tudi o njihovem preizkušanju, popravek v uredbi o izpremembah in dopolnitvah seznam* luksuznih predmetov, razglas 0 prijavljanju prebivalstva, objave hanske uprave o pobiranja občinskih trošarin v letu 1934 in razne ohjave iz »Službenih Novin« — I sprememba rodbinskega inieua. Bliska uprava dravsko banovine je dovolila Ivanu Leskovška iz Jurkloštra izpre-membo rodbinah 3Ca imena LeekOV&ek v tiolobar. _ Kniijrre- igralcev v Skmplfu. Od 5. do 8. L m. bodo v Skop!ji zl>orovali naši igralci. Tron in'no ministrstvo je dovolilo državnim uradnikom udeležencem kongreaa retrtinsko. drugim pa polovično \ ozn ino. — Mariborski harmonikarji v Hr\at->kem primorju. Te dni no^ae-ti Hrvatsko Primorje zbor malih mariborskih harmonikarja. Prvi njihov nastop bo v soboto v dvorani kina Jadran na Srjfcaktl. V nedeljo ob 10. pa prirej mariborski harmonikarji matinejo v isti dvorani. S Sušaka krenejo v vsa večja letovišča Hrvat-ske^a Primorja, kjer prirede koncerte, za katere vlada že zdaj veliko zanimanje. Dane^ in jutri pa nastopijo mariborski harmonikarji v Zagrebu. _ Ameriški milijonar v Splitu. V ponedeljek zvečer ie priplila v splitsko pristanišče a m t ska jahta Landfol, lasi milijonarja Faula Hammonda. Z iahto je pripel in se izkrcal v Splitu ameriški poslanik v Budimpešii Roosevelt. — Slovensko pevsko društvo »Cankar« v Sarajevu. V Sarajevu živeči Slovenci so sklenili ustanoviti pevsko društvo s Cankar--.. Ustanovni občni zbor bodo imeli jutri. — Nove zanimive arheološke najdbe v Bosni. Iz Foče poročajo, da je našel v bližnji vasi Kolini neki kmet na njivi veliko kamenito ploščo in ko jo je s pomočjo sosedov dvignil, so opazili pod njo dolg hodnik, obložen s ploščami. Kmetje so položili ploščo nazaj in jo zasuli s prstjo, da bi se med obdelovanjem polja kaj ne pokvarilo. Strokovnjaki sodijo, da je bila na tem kraju rimska naselbina. — Redni Jetni občni zbor »Ljudske samopomoči« resristrovane pomožne blagajne v Mariboru se vrsi v nedeljo dat 15. julija. Glej oglas. — Pozor godbe na pihala. Pri skladatelju A. Jakliču, Moste pri Ljubljani se dobe v samozaložbi priljubljene jugoskoven-ske skladbe na pihala. Glej današnji oglas. — Družba sv. Cirila In Metoda je prejela meseca januarja 11*34: I. Podružnice: Maribor ž. 1000 Din; Trbovlje 500; Novo mesto ž. 400; Sevnica 254.50; Jesenice 17 Din. — II. Obrambni sklad: A. Pcdkrajšek, Rog. Slatina. 100 Din; šentp. ž. podr. J00 Din. — TTI. Sfvlad sept. žrtev: podružnica Železniki 85 Din. — IV. »Ivana Vrhovnika sklad: Podružnice: Mestna ženska 2000 Din; šentp. ž. 1200.50 Din; šentjakobska trn. m., Šentjakob, trn. ž., šentp. m., vtaka po 1000 Din; 1. ljubljan. m. 550 Din; Kranj 500; Litija 200; Ruše 150; Karrmioa. Split, Novo metsto ž., ca. Ana Podraj^ek, ca. OUra Kizjsk. co. Marija Here/n. vsak po 100 Din: MHlika. Kočevje, Hrastnik, Slov. Bistrica, Cerklje in edč. Anica Petrovac, vsak po 50 Din". oborniki in odbornice Šentjakob, trn. podružnice 280 Din. — V. Razni prispevki. Ga. Josipina Stare. RuprčvTh, 100 Din; Iv. Rozman, Ljubljana. ž>0 Din; Koiin-ska tovarna. Ljubljana, prispevek od hiše 250 Din. — Skupaj 11.937 Din. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 8. do 14. junija je bilo v dravski banovini 19 primerov tifuznih bolezni fl smrten) 73 škrlatinke, 64 ošpic, 83 dušlji-vega kašlja, 73 davice, 14 sena, 45 vnetja priušesne slinavke, 8 krčevite odrevenelosti. 3 otročione vročice, 2 griže in 1 nalezljivega vnetja možganov. _ Vreme. Vremenska napovd pravi, da bo oblačno, nestanovitno vremt?, dež v presledkih. Včeraj je nekoliko deževalo v Za-crebu, B?ocradSavi-nja<. — Sokolska proslava v Sarajeva je naše Sokole in Sokoliče, ki so se je udeležili, tako navdušila, da se menda sploh ne nameravajo več vrniti v Laško. Zadnje vesti, Ki crno jih od njih prejeli izvirajo iz Dubrovnika, kjer so v sencah lopudskih cipres ter lokrvimskih palm najbrže pozabili na domače gore i šume. Privoščimo jim! — Trofoendoisfci mezdni spor še vedno ni končan, ker na eni strani odklanja delavstvo pogoje podjetja, na drugi strani pa zopet podjetje ne sprejme delavskih zahtev. Iz socdjalnih razlogov bi bilo želeti, da bd se našla tako za podjetje, kakor tudi za delavstvo sprejemljiva solucija. Iz Črnomlja — Kadar v Beli Krajin! ni suže, pada toča. že drugič letos so Kraji vTrhovci, Go- rence, Adl?šiči, Mala in Velika sela, Pur-ga-Pobrežje in Dolenci v upravni občini Adlešiči, ki je ena naisiromašnejših belokranjskih občin, prizaleu po «3:ementarnih nezgodah, 1. julija je v vseh teb vaseh padala kAKor oich debela toča in je škoda na njivah glede na težke razmere zelo ve-l:ka. Nekateri sadeži so sploh popolnoma ua'čeni ?9 junija ;n 1. ;\ je padala teča trjdi v TJČakovcfh v npravn obč»ni V'n'.ca Trpeli so zlasti vinosrai', koruza, f;ž«»! ;n konoplja. — živinskj in kramarski seje ščarstvo. Prvi letoviščarji so ie prišli na Vinico ob Kolpi in sicer \z Ljubljane ;n Zagreba. Lepote naših krajev kar ne morejo prehvaliti. Pričakujemo od naših gostilničarjev, da ne bodo pledali na trenutni dobiček, kakor se ponekod dodaja, ker se sicer naši gostje ne bodo n kdar več vrnili v naše kraje. — Prva tekma koscev v črnomaljskem srezu. Društvo kmetskih fantov ia deklet iz Obrh-Dragatnša priredi » ne^eij-^ 15. julija v Logih pri Dragatušu prvo tek mo koscev v našem srezu. Ob 1 popoldne bodo najprej pozdravili goste na trgu Dragatušu, a ob dveh se bo napotila povorka t srodbo. konjenico, kosci-tekmo vale i, kolesarji in domačini na tekrnovaln prostor, kjer se bo ob pol treh vrailo tekmovanje Najboljši kosci dobe lepe nagrade *«a: a g dr MarnšTca. banskeea svetnika g. Liov sina in drugih. Po razdelitvi nagrad bo ve lika kmetska veselica §okoli(vo Srebrni jubilej viškega Sokola Kot druga prireditev v okviru jubilejnih svečanosti so se vršile včeraj lahko-atletične tekme moškegra naraščaja, katerih se je udelžilo 27 naraščajnikov. Moški naraščaj je tekmoval v proetih vajah, v skoku v daljino in v višino, v metu krogle in v teku na 100 m. Večina tekmovalcev je pokazala kljub kratki pripravi prav lepe uspehe in moremo biti z doseženimi rezultati povsem zadovoljni. S sistematičnim vežhanjem lahikoatletskih panog bo viSki Sokol vzgojil prav dobre lahkoatlete. Tekmovalci so po&azali prav dobro disciplino, tako da so šle tekme gladko brez najmanjših nezgod in zaprek. Tudi sodniški zbor je svojo nalogo rešil prav dobro. Končni uspehi tekem so naslednji: od 60 dosegljivih točk je dosegel I. mesto Krama-rič Rasto 49 točk, II. Laznik Slavko 48, TU. Gale Marjan 47.6. IV. Cerlcvenik Danilo 47, V. šemrov Lado 38, VI. Dejak Henrik 37.25. Kakor je nedeljska predstava pokazala lep uspeh dramskega odseka, tako bosta jutrišnja telovadna akademija in nedeljski javni nastop pokazala sadove pravilne telesne vzgoje v telovadnici. Opozarjamo vse posetnike jutrišnje akademije na nekaj zanimivih telovadnih točk. Zelo lepa in učinkovita bo telovadna skladba ženskega naraščaja po koroški narodni pesmici >Gor čez izaro«, nadalje moškega naraščaja Zmagoslavni pohod iz opere >Aida«, tudi moška in ženska deca bosta pokazali prav čedne in lepe vaje, članice bodo izvajale >GavottoJadranske stražec. S svojim lepim nastopom so pokazali, kaj zmore vztrajnost in marljivost Vsa čast pa tudi njihovemu vodji učitelju g. Basu, ki je naše malčke, 35 po številu, v dobrih šestih mesecih tako izuril, da se upa;<.. nastopiti že javno. — Slovo odličnega oficirja. V soboto se je poslovil iz Ptuja aplo&no priljubljeni in spoštovani arožniškj major g. Cvetk« vić Milan, poveljnik tnkajšnj© orožniške čete. Poslovilni večer se je vršil v zgornji dvorani Narodnega doma, kamor so prihiteli številni prijatelji m. znanci, da preaive de zadnji večer v družbi spodto^Bnega oficirja. Na odhodnku so govorili za sre* src ski načelnik g. dr. Bratlna, za mest - lm aii g. Jerše. v imenu oficirjev ae je j^&U 11 o rož. podporočnik Mlslojerle, v IfBi ni Sokola pa br. starosta dr. Šalamun. Odi k nema oficirja, ki odhaja v Kranj, "imo tudi na novem ahizbenem mestu ' .lo sreče. _ Kres. Tnkaj&nja podrjžniea Sv. Cirila in Metoda ho kurila na predvečer slovanskih apostolov vsakoletni kres na Panorama hribu. Na hrib« se bo zažpal vetik kres, za razsvetljavo na bo preskraela Zadružna elektrarna. Sodelovala b. md! mestna godba. — Tatvina. Posestnika Janesa Napast u v Sv. Lovrencu na l>r. polju je nekdo pri belem dneva odnesel Izpred hleva ffonj^ki komat. Orožniki drznega tatu zasledujejo — Kopanje na prostem. Mestna občina je zabranila na mestnem območju fsako prosto kopanje, lzvzemši v mestnem kopališču. Ta odredba ge nam zdi prestroga, ker prvič Je naše kopališče mnogo premajh no, da bi sprejelo v-se kopalce, drugič je pa vprašanje, kako naj piačuje javru nameščenec še dnevno vstopnino po 1 do 3 Din, če se gre kopat z družinskimi čla nI. Ali naj plačuje za malo zraka ln solnca se tudi davek? Smatramo, da je ta odred ba prestroga hi pričakujemo, da bo občin ski svet dovolil kopanje, če že ne v bllž4 n; železniškega mostu, vsaj pod vojaškim vežbališčem, kjer je stranski rokav Dre v*» in ni prav nikake nevarnosti, da bi kdo utonil V restavraciji. — Natakar, kaj niste stošali, da s«m naročil najprej iuho. potem pa ribo? — Slišal sem. gospod, toda veri o-mite mi, da ta riba ni mogia već Čakati. Stran 4. »SLOVENSKI NAROD«, dne 4. julija 1934 |48 Poiuon du Terrail: 01 Lepa Židovka Roman. — Vaša žena? — Da. — In s takim vprašanjem se obračate name? — Seveda. Sai >e vam podrejena mestna policija in samo vi mi lahko poveste, kaj ie z mojo ženo. — Potem takem pa govorite jasneje. — Moja žena ie ponoči izginila. — Kako to? — Odpeljala se je iz palače v kočiji ob enajstih ponoči, dala se ie odpeljati v ulioo Saint Catherine. pri di-jea*ixskHi vratih je pa pustila kočijo... — In petem? — Je odšla naprej peš, češ, da se kmaki vrne. — In kam je odSa? — Ne vem. — In se ni vrnfla? — Kočija x> je zaman čakala do jutra, ko se ie končno kočijaž vrndl v palačo, misleč, da se je vrnila markiza po druga -pori peš. — In kaj potem? — Begam po mestu od ranega jutra m nihče mi ne more povedati, kam je markiza izginila. — L jutri markiz, — se je zasmejal guverner, — saj dobro veste, da vaša soproga nima navade posvetovati se z vami. — Seveda, je že res, toda ... Ce bi se ji pripetila nesreča. Guverner je skomignil z rameni, rekoč: — Jaz na vašem mestu bri odšel mirno domov, kajti, če se vaša soproga še ni vrnila, ima za to gotovo tehten razlag. — Toda ... Markiz ni mogel izgovoriti svoje misli- V kabinet je vstopil še nekdo, bolj bled in razburjen od samega markiza. Bil je mJad častnik, ki je opravljal pri guvernerju posle pobočnika. — Ah, gospod guverner, — je vzkliknil, — zdi se mi, da Bordeaux zadnja dva dneva še ni doživel dovolj burnih dogodkov. — Kaj se je pa pripetilo? — je vprašal markiz. Guverner je namršil obrvi. Častnik je nadaljeval: — Markiz de Beauverger se je ponoči v postelji zabodel z mečem. Guverner se je zdrznil in pfBanil pokonci. — Kaj? — je vzidikni'1. — Kapitan de Beauverger? — Da! * — Kateremu sem poveril nadzorstvo v palači Saint- Hermine? — Da. In častnik je začel pripovedovati, fcai se je po njegovem mnenju zgodilo v palači v ulici Saint Catherine. Seržant Brin d'Amour je ravnal po povelju, ki mu ga je dal kapitan. Tudi zjutraj nri prišel v njegovo sobo, temveč je začel raznašaci zaupana mu pisana. Eno pismo je -bilo namenjeno guvernerju. Brin d'Amour se je torej požuril. da bi najprei dostavil to pismo. Sprejel ga je mlad častnik. Le-ta je domneval, da je pismo uradno, odprl ga je, kriJcnil in obsu-1 seržan-ta z vprašanju Brin d'Amour ni ničesar vedel in tedaj je hitel častnik v palačo Samt-Hermane, rta mest u da bi obvestil o vsebini pisma guvernerja. Seržant in častnik sta našla kapitana de Beauverger še živega, toda bfl je onesveščen. Nezavesten je bil najbrž od trenutka, ko sta Coarasse in Clodion odvedla markrzo de Beause-jour. Mladi guvernerjev častnik je takoj poslal seržant a po zdravnika. Le-ta je izjavil, da se je moral kapitan sam zabosti z lastnim mečem. Sicer je pa guvernerju namenjeno kapitanovo pismo jasno pričalo, da si je končal življenje. Kmalu se je markiz zavedel, ker je pa trdovratno molčai o tem, kar se je zgodilo, ni nihče izmed prisotnih ničesar zvedel. Ni bila torej jasna resnica, temveč verjetnost, ki jo je mladi častnik sporočil guvernerju. Obenem mu je izTočil nedokončano markizovo pismo, namenjeno markizu de Beausejour. To pismo je vsaj nekol«iko odgovarjalo na vprašanje, kam je markiza izginila. Guverner je izročil pismo markizu de Beausejour. Le-ta ni imel še nobenega pojma o razuzdanem življenju svoje žene in pismo je prečital med globokimi vzdihi. — Toda vse to rrti ne pove. kje bd mogel najti svojo ženo, — je dejal: — Meni se pa nekaj zdi, — je pripomnil guverner. — Kaj pa? — Markiza je prispela v palačo o polnoči. Gotovo je hotela pose t i ti markiza. Kočijo je torej pustila pri dijeaux-skih vratih, marlciza ie našla na postelji okrvavljenega in ... — In? — Zbežala je. — Toda kam? — Kaj vem? — je odgovoril guverner. — Kadar začenja ženska izgubljati glavo... Kar se je markiz prijel za glavo, rekoč: — Jo že imam! — No? — Odšla je k svoji teti gospe j de Bourdesol blizu drevoreda d'Amour. — To ni izključeno. Pojdite tja. In markiz je odhitel iz kabineta. Ko so se zaprla vrata za njim, se guverner ni mogel ubraniti nasmeha. Ozrl se je na Hektorja, rekoč: — Ubogi mož! Častnik, ki je prinesel vest o dogodkih v Saint-Hermine, je odšel za markizom. Cez deset minut se je vrnil in prinesel novo pismo. To pismo je izročila malo prej straži v Chateau-Trompette neka redovnica, ki je takoj odšla. Naslovljeno je bilo na guvernerja. Guverner je pogledal na kuverto in vzkliknil: — Gromska strela! Markizino pismo! Hitite za markizom de Beause- Demant, ki že 300 let prinaša nesrečo Zloglasni demant Hope je razstavljen na svetovni razstavi v Chicagu, kjer se ga vsi boje xwr Znameniti demant Hope. opreden z mnogimi strašnimi povestmi, je razstavljen v Chicagu na svetovni razstava. Posebno prijazno ga niso sprejeli, nasprotno, njegov prihod je dvignil po pisarnah razstave pravo revolucijo. Uslužbenci so se najprej branrri. potem so pa sploh odločno izjavili, da tega redkega demanta ne bodo stražili. Zato jih je vodstvo razstave odpustilo. Modri demant Hope vzbuja namreč tako grozo, da ga celo zavarovalnice niso hotele zavarovati. In kako tudi ne. saj prinaša ta demant že celih 300 let samo nesrečo. V 17. stoletju j ukradel ta demant francoski pustolovec Jean Ta verni er iz hrama Rama Sita v Pagani. Rop ni M baš lahek, Tavernier je moral umoriti svečenika in dva čuvaja hrama, da je prišel do dragocenega demanta. Ko se je vrnil v Francijo, je podaril ukradeni demant kralju Ludviku XIV. Na dvorni svečanosti je krasil demant Hope ljubico kralja solnca Ludvika XIV.. Mon-tespanovo. Kmalu po tistem večeru je pa prišla kraljeva ljubica v nemilost. Enaka usoda je zadela tudi druge ljubice Ludvika XIV., ki jim je podaril ta znameniti dragulj. Nova žrtev demanta Hope je bila kraljica Marija Antoineta, ki je nosila demant do svoje aretacije. Iz Indije je prišla nekega dne vest, da je tiger v džungli raztrgal Taver-niera. ki se je bil kot SOletni starec še enkrat napotil v Indijo. V vihri francoske revolucije je prišel ta demant groze na luden, nepojasnjen način v roke amsterdamskega draguljarja Fal-sa. Naenkrat je pa demant izginil, z njim pa tudi draguljarjev sin. Le-ta je prodal demant za smešno nizko ceno v Parizu, pozneje si je pa končal življenje. Novi lastnik demanta Francoz Bal-lier je neprestano potoval z draguljem iz Pariza v London in nazaj, ni ga pa hotel prodati, ker je vedel, da je bil ukraden. $ele po daljšem bivanju v Londonu, ko je bil Ballier porabil že ves denar in ie že trpel lakoto, je prišel demant v last Angleža Hope. Čez nekaj časa se je demant zopet pojavil med rodbinskimi dragulji, in sicer v zakladnici poljskega kneza Ponjatowske-ga, ki ga je podaril svoji ljubici, francoski plesalki Ladouxovi. Nekega večera je sedel knez Ponjatowski s svojo ljubico v loži pariškega gledališča. Naenkrat je počil strel iz sosedne lože in plesalka se je mrtva zgrudila. Dva drri pozneje je bil knez Ponjatowski na ulici umorjen. Po dolgem romanju in burnih doživljajih je prišel demant v VVashington. In tu se je zopet pričelo novo grozno poglavje zgodovine tega dragulja, ki je bil takrat last rodbine Mc Lean. Demant je prinesel zopet nesrečo. 2e dvanajst let je minilo od umora mla- dega Mc Leana. a zagonetka tega umora še zdaj ni pojasnjena. Zdaj je ta demant nesreče razstavljen kot rečeno na svetovni razstavi v Chicagu in praznoverni ljudje se boje. da se bo njegova grozna zgodovina nadaljevala. Za obdavčenje ustnic in las V ameriškem parlamentu je neki poslanec predlagal v!adi, naj obdavči umetno pobarvane ustnice, drugi poslanec je pa sprožil predlog, naj bi država pobirala davek tudi od pobarvanih las. Oba predloga se zdita močno naivna, za državno blagajno pa nista slaba, kajti jasno je. da bi vsaj večina, če ne že vse dame, ki ne morejo živeti brez pobarvanih ustnic, raje plačevale poseben davek, kakor pa, da bi si ustnic več ne barvale. Tu bi se dalo lažje iztisniti še nekaj, kakor pri malih obrtnikih in drugih davkoplačevalcih, ki vedno težje prenašajo davčna bremena. In ker je v Ameriki kakor tudi drugod po svetu mnogo žensk, ki si barvajo ustnice, bi dobila državna blagajna nov vir lepih dohodkov. A kdor si daje barvati lase, kar delajo ljudje samo zato, da bi se zdeli mlajši in bi bili drugim všeč. bi se gotovo hotel prikupiti tudi erarju in bi z največjim vese4jem plačeval davek od svoje umetne mladosti Nekako tako sta utemeljevala svoje predloge ameriška poslanca. Vprašanje je seveda, kaj bi porekle na to prizadete dame in moški, če bi jim naprtili poseben davek od pobarvanih ustnic in las. Bivši čevljar kralj V San Francisco je prispel na obisk kralj Hevell L z dvema ministroma. Gre za vladarja na južnem otoku Umea, ki je bil nekoč čevljar in ima za seboj kai pestro življenje. Njegovi starši so bili doma iz temešvarskega banata, a leta 1865 so se izselili v Ameriko. Pisala so se Hesele. V Ameriki so pa izpremenili rodbinsko ime v Hevell. Sedanji kralj je Ml takrat star dve led. Družina se je nastanila v San Franciscu in oče se je lotil čevrfarske obrti, ki jo je sin prevzel po očetu. FTank Hevell je dal leta 1920 čevljarski obrti slovo, imel je lepo premoženje in vleklo ga je v daljne kraje. Potovati je pa hotel z jadrnico, ki bi jo sam vodil. Zato se je naučil pri nekem kapitanu krmariti, potem si je pa dal zgraditi 15 m dolgo in 4 m široko jadrnico, ki ji je dal ime »Dragon« (Zmaj) in 7. oktobra 1921 je odplul z njo iz Long Beacha na Tihi ocean. Seveda so se mu v San Franciscu smejali: mož se pa za posmehovanje ni zmenil in je srečno priplul do otočja Sandwich. Od tod je križari! po Južnem morju in potovanje mu je bilo zelo všeč. Nekoč je prista! na otoku Umea, ležečem 800 km od Gilbertovih otokov. Tu so bili otočani tako navdušeni za njegovo ladjo in tudi zanj, da so ga povabili, naj ostane pri njih. Otok je krasen in tako je Hevell sklenil ostati na njem. Njegov ugled je naglo naraščal in ko je čez nekaj let umrl kralj otoka, so ga prebivalci soglasno izvolili za njegovega naskdnika. Oiok je sicer pod angleškim vplivom, ima pa popolno samoupravo. Prebivalcev je na njem 1800. Zdaj se je frank Hevell I. kot kralj vrnil v San Francisco. da nakupi nekaj strojev za svojo državo, obenem pa da dokaže, da lahko tudi čevljar lepo naDreduje, če je dovolj podjeten. Iz Maribora — Zanimiv komunistični proces. V torek ih Ivan in Vrunč Fran« • se obsodita vsak na 6 mesecev strne, ^ 1 ?a vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarnr »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, BAR LOV SILA CESTA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko! VABILO na redni letni občni zbor „LJUDSKE SAMOPOMOČI14 registrovane pomožne blagajne v Maribora, ki se bo vršil v nedeljo, dne 15. julija 1934., ob 10. nri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma potom izvoljenih delegatov. DNEVNI BED: 1. Pozdrav in poročilo načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo članov nadzorstva. 5. Volitev načelnika, odbornikov in nadzorstva. 7. Sprememba pravil: a) zvišanje starostne meje, b) doba delegatov, c) zavarovanje za doto. 8. Slučajnosti in nasveti. V smislu § 9., točke 10. se bo vršil pol ure pozneje drogi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih delegatov, ako prvi ni sklepčen. OPOMBA: Po § 9., točka 15. blagajniških pravil sme vsak član staviti občnemu zboru predloge, katere pa mora 8 dni pred občnim zborom javiti pismeno načelstvu. Tak član se sme udeležiti tudi občnega zbora in tam svoj predlog ustmeno utemeljevati. MALI OGLASI v vseh malih oglasih velja oeseda 50 para. davek Din 2.—. Najmanjši znesek za mali >glas Din 5.—, davek Din 2.—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znamkah. — Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko - Popustov za male oglase ne priznamo PROfAM MOTOR S PRIKOLICO BSA 500, nove tipe, prodam ali zamenjam za avto male kubik aže. — Senečić, ZagTeb, Ma-ksimirska 77. SLUŽBE FRIZERKO sprejme Ursulesku, Murska Sobota. STAN0V\I3\ KOMFORTNO SOBO V \TLI takoj oddam. Telefon na razpolago. — Cesta na Rožnik št. 45 2216 Dijaške sobe oglašujte v »Slovenskem Narodu«. — Beseda 0.50 para. IS[FM*INI MAJHNO HIŠICO kupim. — Pojasnila: Kodrič, Prani. ZASTONJ! V sredini trga Trbovelj naprodaj hiša z restavracijo in delikateso — vse v najlepšem stanju. Zraven je lep zelen jadni in cvetlični vrt. Potrebno 50 tisoč dinarjev, drugo hipoteka. — Pojasnila daje Miloš Rozin, Trbovlje. 2185 lokale primerne za gostilno, z inventarjem, ali za kake druge poslovne prostore, s pripadajočim stanovanjem v hiši na Zaloški cesti 7 v Ljubljani (nasproti splošne državne bolnice), takoj oddam v najem. — Pojasnila pri hišni lastnici. ML\DE JEREBICARJE proda Serianz, Slov. Bistrica. HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov — (Ljubljanska kreditna banka etc) jemljemo do preklica zopet v račun. — A. & E. Skaberne, Ljubljana. 2215 VSA SOBOSLIKARSKA IN PLESKARSKA DELA izvršuje najsolidneje in po konkurenčnih cenah Ant. Stiplo-šek, Ljubljana, Krakovska ulica št. 5, 2213 NUDIMO VAM za majhen denar dobra oblačila A. PRESKER. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 14. 6/T SPALNICE iz orehove korenine, moderne, pleskane in kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovic, Ljubljana, Komenskega ulica 34. 46T PUEPOROCA SE KOPALIŠČE EN LETOVIŠČE SORLtl, Gorenja vas, Poljanska dolina 43T SEJEM ŽELEZA tračnic, jekla itd. — Kras, ZagTeb, Sajmišna 48 a. Tudi Vaša obleka bo kakor nova. ko jo pustite kemično čist in barvati v tovarni JOS. REICH LJUBLJANA, Poljanski nasip stev. 4-t> Pralnica — «vetlolikaInica OGLAŠUJTE V malih oglasih v »Slovenskem Narodu« velja vsaka beseda 50 para, davek Din 2.-. Najmanjši znesek za mah oglas Din 5.-, davek Din 2.- Mali oglasi se plačujejo takoj; po poŠti lahko v znamkah. — Za odgovore malih oglasov treba priložiti znamko GODBE NA PIHALA dobijo v samozaložbi A. Jakla. Moste pri Ljubljani, sledeče skladbe: >V veseli družbi«, narodni potpuri; ? Slovenski biseri«, nar. potpuri; »Jugoslovanske cvetke«, potpuri SHS; »Kratke jugoslovanske notice«, potpuri SHS; 2Odmevi iz naših krajev«, narodni potpuri; »Naši mladini«, valček; »V kresni noči«, valse-intermezzo; a) ^Pozdrav iz Dolenjske«, b) »Našim rojakom«, koračnici; a) v V našem taboru!«, b) >Po-vratek«, c) »Split-Dubrovnik«, koračnice, d) »K večnemu počitku«, žalna koračnica; »čeho-slovak in Jugoslovan«, potpuri za salonski orkester. 2214 ... O, danes pa se mi ni treba več pudrati! Možem ni ljubo, če si žen« stalno pu-drajo no«. Mnoga mlada dekleta pa mislijo, da ni nobenega drugega načina za odpravo masti is bleska kože. Jaz pa sem ugotovila, da ostane puder, če je zmešan s smetanovo peno, kakor puder Tokalon s smetanovo peno, ves dan na licu tudi pri vetru, deževju in celo pri plesanju v najbolj razgreti plesni dvorani. Ne samo, da se puder Tokalon s smetanovo peno nevidno pripoji koži, marveč )'e istočasno tudi odlično sredstvo za okrepča-nje kože, ker poživlja kožno tkivo ter ji nikdar ne zamaši znojnic. Sedaj imam baržuna-sto, čisto in nežno polt, zaradi katere me zavidajo vsa mlada dekleta in kateri se di-vijo vsi moški. On, ki me je nedavno zasnubil, mi je dejal, da so ga moja koža in moja polt naipreje in v prvi vrsti dovedli do tega koraka. Potrebno je, da se nudrate na dan samo enkrat, ker se puder Tokalon v resnici pripoji koži! 'Jrejujs: — Za »Narodno tiskarno«: Pran — Za opravo to dal usta: Oton Gbrtattt - Val v Ljubljani