Lt. 84.
V Gorici, dne 14. avgusta 1900.
Izhaja trikrat n« ted«u ~ testih tedanjih, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje tedanje opoldne, režemo tzdanje pa ob 3. ari po* poldne, in stane % uredniškimi izrednimi prilogami ter s ,Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre~ jemana  ali  v  Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto-- * . . .„...** ,JZ K 20 h, ali gld. 6-60 ¦" pol leta .». . .  . . .*. t .TfT,*",-^-
četrt leta.......3 . 40 „¦' ,    .   1-70
PosttuiSne številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravnišjivo v Gosposki ulici .štv. 9 v Gorici v cGoriški Tiskarni* A. Gabrščok vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oC 9. do 12. ure. Na naročil« brez doposlaiie naročnin* s« ne oziramo.    ,,   «»...-    ._
„PIMMOREČ" izhaja neodvisno od «So8e» vn»k petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1*60.
«So5a» in cprii»:orec'» se prodajata v Gorici v to-hakarni Scjjwar» v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trsta v tobakami Lavrenčifi na trgn delia Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
(Zjutranje Izdanje).
Tečaj XJD|L
Uredništvo
se nahaja ˇ Gosposki ulici št 7 v Gorioi v; Lnatetr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od f. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 13. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici $t 9.
»opisi naj se pošiljajo le ur«dnl«tvu.
Naročnina, reklamacije in druge re5i, katere ne . dajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravulStru.                                        ¦    ¦     J *
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne"
upravništvo.                   ______
Oglasi in poslanic« se racumjo po petit-vistah, Se tiskano i-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., j^krat 6 kr. vsaka vrsta. VeSkrat po pogodbi. -veoje 6rke po prostoru.
Naročnino In oglase Je plačat! loco Gorica,
„fi<nriB>A Tlskmua« A. Gabršček tiska in zalaga razen «So5e» in »Primorca. Se -Slovansko kidignlco", kater*1ihaja ineseBno v snopiam obsežnih .5 do 8 pol ter^stahe vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v -Slov. .-8e raSunijo po 40 kr. petit-vrstioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici,
Bog in narod!
Po dnevih »narodnega žalovanja11.
j.
Beležili smo pojav za pojavom, kako se je razvijal pri nas / Gorici Jutto nazionale" po umorjenem nesrečnem italijanskem kralju Umhertu I, kateri .lutto- je dobil svoj vrhunec pretekli Četrtek v cerkvi sv. Ignacija na Travniku.
Polagoma je raslo »žalovanje* in po agitaciji je naraslo kenčno v veliko manifestacijo po imenu, v resnici v veliko d e-rn o n s t r a c i j o.
Da so Italijani pri nas, kolikor jih jo, sočustvovali z italijanskim narodom v kraljestvu ob tako nečuvenem zločinu, tega jim ne more nihče vzeti za zlo, obsojati pase mora na vsaki način dejstvo, da so porabili to izredno priliko, ob kateri bi se imeli porajati le pojavi srčnih čutil, vzbujenih po irrozo-dejstvu umora julnega najboljših Ijmiij na svutu — v polilteko demonstracijo!
Italijanski »eaporioni" kakor ilrugurii tako tudi pri nas so kovali železo, dokler je bilo toplo. Listi in sožuluic«* so prekipevali »italijanskih* čutil, občinstvo pa so je preganjalo, naj razobesi kar največ znakov žalosti, da bo odeto v Črno zadnje italijansko okence v Gorici ter da bo tako »lutto nazionale' popoln, iuipozanlen. Kar se je dalo storiti, so storili in dosegli konec nameravanih vspehov v prej navedeni cerkvi, kjer so se ob navzočnosti goriških Italijanov raznih v e r o i z p o v e d a n j dvigale ,la-grime e preči alta bencdelta tuemoria di ITmberto I Re d^talia". Ob mrtvaškem odru, okičenem z znaki s a vojske vladajoče rodbine, so se počutili zopet enkrat javno tako .»italijansko*, kakor ne kmalu prej. Ta pojav kakor marsikateri drugi poprej so nas navdajali v hipih t mislijo, da nismo več v Avstriji! Zato je imel prav neki Slovenec, ki je v četrtek popoludne vskliknil : Te dni smo bili v 11 a l i j i l
In kako lepo zvito, nekam prikrito, skrito za Titalijanske podanike« in pa za ,la gioventu", po vrhu še za »ponipiere", se je izvršila demonstracija, nekam skrito in vendar tako očito! Nikafc oficiosus jim ne bode oči-
RUSINJA.
Pripovedka i.'. t:'ivi'ji*^.i, <n*x
Srbski spisal G j uro Jakšič.
Posl. Podratakl.
i Dalje..
Pogledavši na nadglavno tablico, je začela poluglasno govoriti: »Lazar Nineič iz Rankovca, ranjen na Silje-govcu. Grozna je bila ta rana ; s svojo roko sem mu jo obvezala; - kos razpra-Šene granate mu je razbil celo koleno, da so iz odrtega mesa Štrlele bele kosti. -— Drugi dan so mu potem odrezali nogo.« Ko seje sprebudil bedni ranjenec iz tetke bolesti, mu je bilo bolje, toda uvidevši, da je prišel ob nogo, je bolestno zaplakal. »Živ ostanem, živ. toda pohabljenec za zmerom« --- Zakril si je lice z roko* da ne bi videl svojega pohabljenega telesa.
Ksenija je šla nekoliko korakov dalje; dospevši mimo nekoliko postelj, se |e vstavila t »Grozna je bila ta bitka, v kateri je bil ranjen ta nesrečnež! Bitka pri Šumatovcu. Na tisoče Turkov jo drlo na naše nasipe, na tisoče jih je padlo pri njih v vznožju uprav kakor pni črni oblaki, kateri kot nekak velikanski gozd,  hudemu viharju  kljubo-
tal ničesa. Gorica v svojem merodajnem italijanskem delu je Btorila navidezno le svojo dolžnost, v resnici pa je bila ta dolžnost daleč presežena ter izrabljena v drugo svrho! Vlada »ne vidi nič ne sliši nit", marveč tiči tako nekako na vseh koncih in krajih pod upiivom italijanstva. Dopustila si jg celo poziv italijanskega lističa »IIFrluli Oprtale*, da naj stori svojo dolžnost ter razobesi zastave v znak žalovanja. Radi tega so b a j o na okrajnem glavarstvu komaj pričakovali, kedaj da pride ordre za ruzooesanjc zastav. Ko je došel težko pričakovani ukaz, so bili nagli na delu, kakor ne kmalu, in brzo smo videli, kako so se z javnih cesarskih poslopij opletale rrno-zolte zastave med črne znake »italijanskega lutto nazionale* potem, ko so listi iz kraljestva hvalisali na vse načine, kako da »ltalia i r r e d o n t a* slavi Um-berta in italijanstvo bolj od z d r u ž e n e Italijo.
0/.načovuli so »lutto nazionale* v Gorici tako prav, kakor mi, ki živimo tu.
Vlada je dopustila v s o. Dopustila je, da ob tej priliki so se čutili uasi ilalianissimi prave pravcate italijanske podanike, dopustila jim je misli, da se vendar enkrat združijo s svojo »domovino", da »Regione Giulia" pade kakor zrelo jabolko v naročje malega Vitloria Emunuela II. Vse to je kazalo njihovo obnašanja in ravnanje, posebno pa pisava njihovih listov 'n soz.duice ! »II Friuli Orientale" ni zaman pisal dolgih navdušenih člankov o ranjkem kralju, kakor bi bil hi gospodar na Goriško-Gradiščanskem, ni zaman navduševal mlado in staro za »lutto nazionale" za to, da izrazijo jasno in javno, da Gorica je »italijanska". Italijani so mu sledili, in v četrtek je mogel vsklikniti: Gorica je storila svojo dolžnost. Povdarjali se mu je zdelo potrebno, da je storila svojo dolžnost posebuov k.ir se tiče italijanstva! S temi besedami je bil zadosti označen n a-men »narodnega žalovanja"!
Vse to se je godilo pred našimi očmi na naših slovenskih tleh. Zato je bila ta demonstracija silno izzivanje slovenskega naroda na Goriškem. Italijani so pokazali ob tej priliki, da oni so gospodarji položaja v deželi tako daleč,   da se smejo   šopiriti celo
vaje, se raztrgajo, da bi se vrnili še v gostejših in črnejših vrstah. Tukaj je bil on ranjen : krogla mu je razbila levo roko, odrezali so mu jo. Revež! Prebu-divši se, je zagledal odvzeto roko, in uvidevši, da je nima več, vzdilmil: »o moja roka, moje zeleno jabolko« in solze so mu tekle po izmučenem licu. Ksenija je umolknila, a njene misli so letele daleč tam po krvavih višinah naše opu-stošene domovine. V sobani je vladala tišina in mir. Kakor tiha noč, v kateri samo nekateri list, vznemirjali od lahnega vetriča, žalostno zašelesti — tako je bilo slišati pretrgovano dihanje trpečih ranjencev. Med tem se je na drugem koncu te turobne sobane zaslišal mrzličen napor, na to težko vzdihanje, ki je Ksenijo vso pretreslo.
»To je on!e je dejala prestrašena Ksenija, »bilo je to njegovo hropenje, njegovo dihanje.«
Kakor na krilih je predirjala mladenka sobano in prišedši k postelji Vuka Zmijakoviča pogledala nanj s plašnim pogledom ; utrujena od bolesti, da bi kar omedlela, se jo podprla ob stol pri^ bolnikovi glavi, pozorno opazuje sleherno gibanje njegovega telesa, katero gibanje je ne vodom a sama posnemala. Njegove sesušene roke, od katerih je bila leva cela obvezana, so počivale nepremično na odeji. Ksenija je tudi pobeslla bledi roki po svojem zastoru, v katerih ni bilo opaziti niti kapljice krvi. Bleda, njegova grava je  počivala na vajšnici,
ob taki priliki kot »Italijane«, in to kar javno in očito! Kazali so to pot, kako imajo na vrvici vlado, kako jim ta sledi čez drn in strn do. obmejne Idrije in Se daleč, daleč 6rez, pokazali so pa s tem ob jednem nam, da nimamo mislili na nikak preobrat na bolje, marveč naj se kur pripravljamo, da ž njimi vred nas nekega lepega dnč objame mati Italija ter spremeni naše potomce v potomce Romula in Rcma!
»Italijansko* srce Gorice se je nagibalo v dnevih žalovanja od hipa do hipa bolj proti Italiji, »II Friuli .Orientale* v svoji črni obleki je prihajal med nas kot pravi »italijanski" žalovalclj ves čas, dokler niso položili v 1'anlhconu kralja k večnemu počitku, zadnji dan pa je bil že tako dalefc proti Rimu s svojimi čutili, da mu jih je moral vendar nekaj zapleniti državni pravdnik ter ga je tako potegnil nazaj v »noodrešoni del domovine".
Da nam ne moro biti vse jedno, kaj se godi na naših tleh od strani naSih najzagri-zenejših nasprotnikov, je umevno samo po sebi. Ne moremo gledati več dalje, kako lepo je obrneno srce naših Italijanov proti Rimu iu kako zija njihov žep proti Dunaju,kateri jim polni vlada z denarjem, težko prisluženim po ubogem slovanskem kmetu v naših primorskih pokrajinah. (V zahvalo zato se jej pripeli, da mora včasih v prav sitnih tro-notkih celo javno po tem ali onem oficiosusu podrezati tega aH onega visokega dostojanstvenika, kakor na primer zadnjič dr. Pajerja radi priprav za proslavljenje 400-ietnice združenja naše srečne dežele s habsburško biSo! Ali so taka dejstva kar tako brezpomembna?!) Ne moremo več tega trpeti, zato povzdigamo svoj glas proti dopustitvi takih demonstracij v naših deželah, kakor so bile v Gorici, v Trstu in drugodi, in sicer s svojega stališča, ker mujrtva nas volja, v prihodnje gledati še nadvlado Italijanov nad nami v takem svitu, da bi se nam roga I i celo ob takih prilikah pod vodstvom vlade 1
To mora nehati, v to svrho zastavimo vse svoje sile, pa naj se zgodi do vspeba, karkoli hoče! Vse hočemo poskusiti in pripravljeni smo tudi na — vse!
— tudi krasna glavica iu<ade postrežnice je iskala nehote1 trdi rob lesenega stola, da bi se podprla.
Bolnik je v polsnu visoko dvignil trepalnice, odprl na pol usta — mlada Ksenija je nehote tudi isto učinila. V tem hipu je bilo videti njeno lice tako bolestno kakor ranjenca samega. Ta je potem z največjim trudom dvignil svojo bledo glavo — to je ponovila nevedoma tudi mlada postrežnica — odprl vsta in krasna Rusinja je dihteče poslušala, kaj ji poreče. Podprši se še bolj ob svojo desno roko, vzdihne še globlje, nakrat pa, kakor bi se poslavljal z življenjem, zakriči: »Orožje v roke! — Glej jih! Ha — ubili so me!<
Pod mlado Ksenijo se je stresel stol; ko bi ga ne bilo, bi bila Ksenija padla brez zavesti na tla. Bolniki so se zganili, • - na to pa so s kalnimi očmi prestrašeni zrli po polusvetli sobani; — ker niso culi ne videli ničesar, so zopet zadremali, kakor počivajo vsi ranjenci, Čakajoči v njem večnega snu,
»Hočete li vode, limonade, mali-novke, dragi Zmijakovič?« vpraša mična postrežnica s tresočim se. glasom, polo-živši prestrašena nežno svojo belo ročico na njegovo bledo čelo. Ranjenec po njenem mehkem glasu sprebujen, je odprl oči ter se bolestno nasmehnil.
V tem hipu je preletel tudi njeno lico bolestni nasmeh.
»Vodo, sestra I Ah, to ser bile strašne sanje!«
>k.(odgov. Iv. Meljavec) tiska in muV
¦t   DOPISI.
V Gorici, IS.avg. (TutU frutti). -'    »Sna bolbca mo pije,
ena bolhca me je,
ena ljubca mo \Jubi,
k* nobeden ne ve", je bila gotovo lepa pesem, ko je bila nova. Nekemu g, nuncu v Brdih se je bila ucepila tako v glavo, da je kar ni mogel pozabiti, ko je deloval med Brici v vinogradu Gospodovem. Da se ohrani potomstvu, je učil peti tisto pesem 14-lettia dekleta. Za dečke je bil zbral pa drugo;
»Nnncu spod klancu, osiirjeva YA\, ono muko jo snedla, druga ji z .... visi". 'Učil je peti 15 letne dečke tako pesem, Bog ve, iz katere cerkvene učne knjige jih je pobral in po naukih katerega cerkvenega uMkm jo vzgoje val ljudstvo tako moralno!
»Na Pajersko bo treba iti«I Situ vaclja : kmečka soba, na pogrneni mizi liter pristnega brica, 3 kozarci, kruh, perlut, salam. Za mizo sede: g. nune, na pravi in levi njega mož in žena, oba mlada, žena lepa— ali brez otrok. Obetalo je nekaj biti, pa je splavalo po vodi. Nekateri posvečeni gospodje se grozno radi pomenkujejo o delikatnih re* čeh; tako tudi je izprašrval ta, zakaj da tej ženi štorklja noče nič prinesti,,.. Kose mu je povedalo dovolj, je pa rekel: »Na Pajersko bo treba iti". Jaz pojdem čez dva meseca — pa lahko.... pojde z menoj". Založil je hitro košček persuta s kruhom ter segnil po kozarcu božje kapljice, da sta zakonska imela čas, premišljati o nun-čevem nasvetu. Možu se je nekaj zabliskalo v očeh, osokolil se je ter rekel, da Kneip-povo »kunst", če bi kaj pomagala, opravi že on, da prav nič ne potrebuje še drugega »Kneippa*. Razumel je g. nune, storil še en pameten pbžirek ter se poslovil s .Hvaljen bodi Jezus Kristus" — iskat »Kneippovko" drugam. Pot »na Pajersko" pa je bil odložil. »Jus primae noetis" —pravicado prve noči! —¦ Spomnil sem se takoj tiste pravice srednjeveških plemenitašev, katere so se držali trdno pri vseh vaških lepoticah prvo noč po poroki 1 He, to je bilo nekaj! — »Jus primae noetis" — to ni kakor tako brez
Ksenija mu poda steklenico vode, pomešane z malinovko. Vuk je napravil kaka dva — tri požirke, pa hvaležno pogledavši Ksenijo, vrnil ji steklenico. »Hvala ti, sestra!« je dejal, in njegov pogled je počival na prijetnih potezah njenega lica. »Ti si moja sestra ! Sestra vsakega ranjenca, in čemu bi naj iskal za-te drugega imena, ko pa ni sladkej-šega nad sestro ?«
Ksenijino lice pokrije nenavadna rudečica.
»Ali imate vi sestro ?« vpraša skoro prestrašeno.
»Nimam!« odvrne ranjenec.
»A koga torej imete ?« vpraša dalje mlada, mična postrežnica, s strahom Čakajoča odgovor.
»Nimam nikogar razun matere.«
Ksenijino lice  se zjasni in skoro
;aje    ponovi    poslednje     njegove
»Nikogar razun matere! A ljubice?« ¦" Izgovorivši to besedo, se zgane kakor splašena srna. Da zakrije svojo zbeganost, se pripogne ter vzame iz umivalnika platneno obvezo in mu jo urno položi na vročo glavo.
»Vi niti ne veste, Zmijakovič, kako vam gori glava; vi ste imeli vročnico? O! o?«
»Ne, draga sestra!« odvrne bolnik; na to pa umolkne ter začudeno zre v spreminjajoče se poteze svoje postrežnice. »Upam, gospodična, da vas nisem raz-žalil, nazivaje vas svojo sestro 2«
pomena! — Nekaj takega si j? želel tudi nekje na Vipavskem svoj Cas dobro znan nune, ker povabil je bil lepo dekle, ko seje možilo, na nauk k sebi v farovž, in sicer v mraku. Kuharica s svojo kanoniCno starostjo je bila odšla po Ciste vode nekam daleč od farovža, in preračunjeno je bilo, da do tistega časa, ko se vrne, se lahko .krščanski nauk3 že dovrši. Naletel pa je slabo. Dekle ni botelo prav nič razumeti njegovega „lutrS* krščanskega nauka!.... Začela ga je celo oštevati : ,Kaj nimate kuharice*!... „Imam, pa....* — irfušla je.... In poročal je to dekle on sam.... Kako dolgi zobje so mu narasli od skomine, o tem molče naši viri. To pa nam zatrjujejo, da je dekle od tistega časa nepozabno potrjeno v —sv..veri, in pa v veri, kje so vzroki, da — vera peša!
V soboto je nekdo prinesel bedasto vest, da v glavarstveni hiši vladajo že karabi-nijerji.... Po dogodkih zadnjega časa sodeč bi to sicer ne bilo prav nič čudno, aH svoje či-tatelje moram potolažiti z zagotovilom, da je ona novica zlobno izmišljena po prislovici: ,Se non e vero e ben trovato\
Poročevalcem za ,tutti frulti" o malem Gaheju se lepo zahvaljujem. Najbrže porabim vse gradivo na boij resen način. Kdor še kaj ve", da je mogoče dokazati, naj se le oglasi. Slika bodi popolna! Boj korupciji !
Pre Bud in iz Pevme je šel na sprehod, menda po Hrvaškem do Babine grede. Po zunanjem popoln jezvit: dolg talar čez malo krajšo dolgo črno suknjo, na glavi jezvitski klobuk, v roki pa vedno tišči brevir 1 Radoveden sem, če i po Hrvaškem potuje vedno tako oblečen, po dnevi in po noči?
Iz Dornberga. — Naše slavno starešinstvo je sklenilo (mislim, da razven dveh glasov) v seji dne 10. avgusta, zamašiti usta »Soči*, da ne bo več pisala o našem gosp. Lovretu, in sicer na predlog naše ekscelence g. župana, ki je poživljal starašine na podpis, da protestujejo proti »Soči*, češ, da naš gosp. Lovre ni tak Jaka, kakor ste ga nam slikali v .Soči", in ti podjJsi večine naših starašin Vam dajo .šnofat* v .Gorici«, da boste vedeli, čegavi ste!! Kaj mislite, da boste delali z Lovretom, kar boste Vi hoteli? I O, ne!-------
Ei, ej! Tuzni Dornberg! Vidi se, kako ima gosp. Lovre v rokah župana; šel ga je bil iskat tje k Nebelskemu Št. Lovrencu, torej mora plesati po Lovretovem taktu! Lovre je dal vrhovno povelje g. županu, in zdaj so podpisali starašine, da bodo mašili usta — resnici!
Počakajmo malce, pride prav v kratkem še marsikaj!
Iz Brd. — (Raznoterosti). Vinska letina v Brdih kaže izborno, posebno v severozahodnih in spodnjih Brdih, kjer ni gospodarila neusmiljena toča. Jako bogato letino bodo imeli kraji Višnjevik, Slavce, Dobrovo, Biljana in deloma tudi Medana in Kozana. Dal Bog, da bi tudi trgatev srečno dovršili; kajti potreba je silna, jako silna. Obračali smo se s prošnjami na mnoge strani, a le tu pa tam je prifrčal kak stotak.
Mi Brici smo navezani edino le na svoje pridelke, in ako ti odpovedo, kar se vsako leto v enem ali drugem kraju pripeti, moramo po zimi pri največji revščini in gladu obdelovati svojo težko zemljo. Drugod se ljudstvo oslanja ob času sile na gozde, rokodelstvo, živinorejo itd. — In če opazujemo s paznim očesom, dohajajo izmed malih podpor najmanjše v Brda! Treba bode drugače ukreniti. Ne služimo torej strankam, ki se varno skrivajo za barikadami naših hrbtov, ki se nas spominjajo le v času potrebe, ko jim gre za mandate ali pa križce. Oklenirno se rajši stranke, ki nosi znak enakopravnosti, ono stranko podpirajmo, ki prihaja od kmeta in je za kmeta! Onim ožabnežem pa, ,ki prevzetno vihajo nos, ko mimo gredo", zakličirao: ,Mi nočemo in nočemo Vam tla-čaniti, ker kdor se povzdiguje nad nas, naj ne hodi med nas. Napredujmo tudi mi z naprednimi!
V Biljani so imeli volitev starešinstva. Tudi tu sti bili dve stranki: županova (Sfili-gojeva) in pa duhovsko-Zamerjeva. Slednja je podlegla z grozno manjšino, zato ni v starešinstvu nobenega duhovnika, poprej sta bila izmed 12 starešin 2 duhovskega stanu. „Je pa tu le prov, je pa tu le prov, sem zavriskov, pa sem šov".
Iz Prage, dne 10. avgusta 1900. (O položaju. — Liebnecht. — Razno). — Dr. Kčrber je posetil svojega kolego mi-nisterskega predsednika ogerskega, pl. Szeila. Časopisi, poročajoči o tem posetu, so izrekali svoja domnevanja, češ, od tega poseta je odvisno to in to. Sedaj je' poset končan.
Poglejmo posledice in izrecimo jih na kratko. „Naj bo, kakor je, počakajmo, kaj Bog in junaška sreča prineseta*. Tak je vtis vsega posvetovanja. „Neue Freie Presse" dvomi, da bi bil parlament sklican sredi septembra, kakor se je poročalo, temveč ga baje vlada misli sklicati v začetku oktobra. — »Frera-denblatt" poroča: ,V Ratonu (tu sta se sešla KOrber in Szell) se niso dogodili svet prevračajoči dogodki. Razgovarjanju o politiškem položaju se sicer gospoda ministerska predsednika nista izogibala; bilo bi pa seveda koristnejše, da bi se namesto razmotrivanja raznih domnevanj in nepotrebnih konjunktur, začeli pošteno baviti z ozdravljenjem parlamenta. Ozdravljenje našega dižav-nega zbora ne more priti od zunaj; poznanje tega bi prav dobrodošlo. Najpoklicanejši zdravnik parlamenta je in ostane parlament sam". .Pester Lloyd" in pa .Buda-pesti Hirlap« sta tudi ob priliki Kčrnerjevega poseta v Ratonu posvetila temu od več časopisov citovane članke, katerih tor. je isti. Vidi se iz njega, da je ogerska vlada zadovoljna s takimi razmerami v Avstriji kot so. Na Ogerskem motni našo polovico prav pozorno, tu pa tam posežejo v tostranski kaos, malo pomešajo,... samo, da bi bil ta še malo večji. Zakaj ? I, no, ribar v kalni vodi najlažje ribe lovi. Kdor pozna avstrijsko-ogersko pogodbo, vč, da Madjari niso baš tako neumni kakor jih Hči na tisoče dunajskih smešnic. .Der dumme Magjar" vodi pametne in razumne Nemce h.„ Ironija, kaj ne!....
8. t. m. je prišla vest, da je umrl jeden prvakov nemške socijalne demokracije, da je izginil raz zemljsko površje neumorni in požrtvovalni delavec na socijalnem polju, da je na veke zatisnil oči stari, kruto preganjani Viljem Liebknecht. Ne bom podajal njegovega životopisa; bilo bi preveč zahtevati od mojega dopisa, da nariše vse to, kar je pretrpel, kar je naredil, kar je poskušal ta sovrstnik in pristaš znamenitega Marksa. Na-rodil se je 1. 1826. v Giesenu, študiral filozofijo, od katere ga je oclvelo 1. 1848. revo-lucijsko gibanje. Postal je žurnalist. Umrl je kot šefredakter .Vorwartsa", prvega nemškega socijalno - demokratiškega dnevnika v Berlinu. Ko je bil 1. 1872. z Beblom vred zatožen zaradi protesta proti nemško - francoski vojni in je stal pred sodnim dvorom radi zločina veleizdajstva, je govoril krasen obrambeni govor. Par odstavkov podajam, v njih se uvidi pravega Liebknechta.
Dejal je: »Sem, kar sem bil. V mnogem oziru sem se razvil dalje, v temelju pa stojim na tem istem stališču kakor pred 22 leti. V sredstvih, v kritikovanju posameznih ljudij, sem se tu pa tam zmotil, v svoji svrhi, v celotnem razumevanju seni se pa samo utrdil. Nisem vagabund, kakoršnega me predstavlja tožitelj. V prvi svoji mladosti sem požgal vse za seboj, in od te dobe sem se nepretrgano bojeval za svoja načela. Nikoli nisem iskal osebnih koristij; kjerkoli so prišle skupaj moje osebne koristi z načeli, sem žrtvoval vedno osebne koristi načelom. Ako sem pa ostal vsled nečuvene persekucije siromak, reven, ni to sramota — ne, ampak ponosen sem na to, ker to je najglasnejšim in najizrazitejšim svedokorn moje politižke časti. Nisem morilec po rokodelstvu, tudi ne potikajoči sežoldnerkonspiracije. Imenujte me, če hočete, vojakom revolucije, proti temu ne rečem ničesar.... Dvojni, ideal je in je bil pred menoj že od mladosti, namreč: svobodna in jednotna Nemčija ter emancipacija delavskega ljudstva, t. j. odstranitev razrednega gospod-stva, kar znači osvobojenje ljudstva. Za ia dvojni cilj sem se z najboljšimi močmi bojeval in za ta dvojni cilj se bom bojeval do poslednjega dihljaja. Tako zahteva dolžnost".
In res, Liebknecht se je bojeval do poslednjega momenta. Do %\. v noči 8. t m. je še delal, ob 4. zj. istega dne je pa izdihnil. Z Liebknechtorn je izginila raz zemeljsko površje tipična predstava muk in persekueij, katere je pretrpela od strani vlade nemška socijalna demokracija.
V Italiji je sedaj nekako mrzlično objavljanje anarhistov. Saj tako telegrami razglašajo lahkovernemu svetu. Pripoveduje se, da je bil umor dogovorjen, da je tu bila cela vrsta morilcev, ki so bili pripravljeni dovršiti čin, kateri je učinil Brcsci nesrečnega spomina. Mej poznavalci anarhistiških zločinov vzbujajo ti telegrami mnenje, da je sicer v italijanski policiji dosti dobre volje, ali desetkrat več fantazije. Iz krogov dunajske policije je bilo citati v nemški listih, da le-ta prav dvomi v obče o kakih posledicah iskanja italijanske policije. Izkustva uče, da so aten-
tati bodi čin posameznikov, bodi največ dveh ali treh dogovorjencev. — čin Brescija obsojajo vsi napredni časopisi, kajti umoriti jednega človeka, ni nikako odločujoče delo. S tem tudi ni nič pomaganega. Brescini pripomogel s svojim činom nikomur. Namesto umorjenega kralja Humberta je nastopil vlado njegov sin, ki hoče hoditi popolnoma po Isti cesti kakor pokojni oče. Grozne razmere se niso ne le nič izboljšale, temveč celo poslabšale. Italijanska vlada ima že tako drakoniške zakone za potlačenje vsake politiške opozicije. In baš brutalna persekucija vsakega poliliško opozičnega smera je vzrok, da v Italiji anarhistiški nazor o propagandi čina nahaja tako plodna tla. Kri se maščuje s krvjo. Za spoznanja pravega italijanskega javnega mnenja naj služiti dve nedavno vr5eči_ se dopolnilni velitvi v drž. zbor, kjer sta v popolnoma kmečkih, poljedeljskih okrajih Budrio in Gonzaga zmagala socijalno demokratska kandidata Vissolatti in Lotlini.
Domače ii rtzie N«iee.
Gg. naročnike mojih podjetij prosim prav uljudno, naj naslovljajo na moje ime le taka. pisma, ki so re3 meni namenjena. Vsako pismo pa, ki se tiče listov ali tiskarne, naj se naslovi: .Goriška tiskarna" A. GabrSček, ali tudi na ime listov. To pa zategadel, ker na moje ime naslovljena pisma čakajo name v Gorici ali pa gredo za menoj, kadar kam grem, in tako se cesto pozneje izvrši marsikako nujno naročilo. — S spoštovanjem     A. Gabršček.
Osebij vesti. —- G.Fran Matejčič, profesor na hrvatskem državnem gimnazi(u v Paziuu, je imenovan ravnateljem tega zavoda.
Finančni minister je imenoval prakti-kanta Evg. Vladislovicha geornetrom druge vrste v službovanju na Primorskem.
Not notar t Boleti. — C. kr. notar dr. Karol M ose 11 ig začne uradovati v Bolcu z juti .m jim dnem; prisegel je kot novo imenovani notar dne 4. t. m.
.Norica" zopet prav hudo besni. Re-vica, pasji dnevi so; zato brca na vse strani, da bi se iznebila malce tistega strahu, ki jej vhaja že v mozeg. — Kar smo že docela pobili, prihaja v .Norici* zopet na dan kot živa istina, a brez dokaza, le v obliki suho trditve! Ne borno po nepotrebnem tratili papirja! Kdor veruje, je itak bodisi toliko slep, strasten ali kratkoumefl, da je zaman še tako prepričevalna resnica.
Cesar v Gorici. — Kakor smo izvedeli v zadnjih dnevih, pride cesar v Gorrco okoli 18. ali 19. septembra, torej ne okoli 8. aH 9. To je tudi verjetno gledd na vojaške vaje, določene za prihodnji mesec, in pa na Gorico samo, ker pred sredo meseca septembra pač ne bo zopet onega navadnega gibanja v mestu, katero je potrebno za tako slavnost!
Kar se tiče nas Slovencev, smo že označili svoje stališče na predstoječe cesarske slavnosti I                                                          J
Nesreča. — 26 letni kmečki fant Kri-stančič je vo^il v petek na Bregu pri Krasnem v Brdih voz sena. Hotel je pritrditi '"radi"" klanca kolo z verigo k vozu, kar se je pripetila nesreča. Ko je čepel ter hotel zavreti, je žival slučajno potegnila voz, vsled česar je j revež padel ter prišel pod kolo, katero mu j je šlo čez vrat. Na licu mesta je ostal mrtev. Pokojni je bil edini sin rodbine Kristančtčeve.
Umrla vsled padca. — V zadnji številki smo poročali, da 17 letna deklica Katarina Manfreda iz občine Deskie je bila prenesena v tukajšnjo bolnišnico radi po-škodeb, katere je dobila pri padcu. Tisti čas, ko je izšla ta vest, je bila sirota že mrtva, ker bolečine so jo usmrtile.
Slavi je ˇ Sežani. — Pišejo nam: Sežana se pripravlja k velikemu prazniku. V nedeljo 26. avgusta bode slavila 400 letno združenje naše dežele z Avstrijo in ob jednem 70 letni rojstni dan našega cesarja. To pa-trijotično slavnost, katero priredi podružnica društva rudečega križa in županstvo, bode poveličevala cela godba c. in kr. pešpolka Št. 97, kateri polk bode ob diviztjskih vajah nastavljen v Sežani.
Vrtni koncert, ples, razs?itljava, ume-talni ognji, okinčanje vasi bodo kazali, da je Sežana ob meji avstrijski vedno palrijotična pa tudi narodna.
.Ltttto perpetno". — Zastave in znaki žalovanja po ranjkem italijanskem kralju Umbertu so izginili, le tam gori v kornskem bregu prebiva neka brumna italijanska dušica, katera si je menda izbrala .lutto per-petuo", ker črna zastava, vrhu hiše v bližini dimnika še vedno vihra po zraku v znamenje, da tisti, ki jo je postavil tje gori, še vedno ni prenehal žalovati po Umbertu. Ta možje tisti znani vrtnar Gori a n (pristen Italijani), o katerem smo pisali svoj čas, da je imel razobešeno o neki priliki tudi italijansko zastavo. — QuelbraVo goriziano!
Smrt na lovu. — Iz Kobarida, 13. avgusta. — Danes na vse zgodaj so šli na lov pod Hum (900 do 1000 metrov visoko) gg. zdravnik »V »t o č k a, sodni kancelist Matej Ser ko in urar Josip Ur^šič. Okoli 5*/» zjutraj se je nakral zaslišal strel — in
Šerko je padel na tla. Ko sta tovariša prihitela zraven, je bil Šerko že mrtev: ves strel iz puške mu je šel v glavo, da so se možgani pocedili iž nje. — Serko je doma iz Klenovščaka pri Buzetu, ima 23 let in je kancelist šele od januvarja, odkar je tu nova sodnija. Bil je jako priljubljen. — Ta novica je naše tržane jako pretresla in užalostila. — Sodna komisija pojde na lice nesreče popoldne, ko pride še okrajni zdravnik iz Tolmina.
Vzgleden »božji namestnik". — Pretekli ponedeljek je šel neki konjski mešetar s svojim hlapcem po opravku na Ajševico. Vstopila sta v krčmo. Hlapec je dobil tam nekaj znancev; med temi je bil tudi ka-pelan iz Šempasa. Kapelan je bil videti grozno natrkan. Ko je hlapec stisnil svojim prijateljem roko, je podal tudi njemu roko, ali ta mu je odgovoril, da ne daja roke .svinjam".
Hlapec ni ^                                                 __
tako zaušnico, da se je zavalil za mizo. To je nunca seveda razkačilo; vstal je izpod mize in se začel kregati z mešetarjem, a tudi ta se ni zbal .namestnika božjega* nego ga brcnil, da se je zvrnil še enkrat pod mizo. Tudi neki trgovec ga je oklofutal, Ker mešetar in hlapec nista hotela več gledati teh škandalov, sta odšla v drugo krčmo, Cez nekaj časa pa sta cula iz one krčme grozen vik in krik: ovčice so se vzdignile nad pastirja in ga izbrcale in izsuvale iz krčme.
To poročilo ni bilo nam došlo, ampak laškemu listu .21 Friuli Orientale", iz katerega smo je posneli. Prinesla sta mu je gotovo goriški mešetar s hlapcem, in da utegne biti resnično, bi spričevala okolriost, da v .11 Fr. Or.» ni bilo preklicano.
Lepa idila iz šempaske županije, v kateri gospodari župnik-župan Blaž Grča.
Pott-m se pa čudijo, da vera peša in da duhovniki zgubavajo ugled!
Na Krn je šlo zadnje dni več družb hribolazcev ; v nedeljo je odšla iz Gorice tudi družba 7 lovcev r;a srnjake, — Par sto metrov pod vrhom postavi naše vrlo .Slov. planinsko društvo" zavetišče. Takrat postane Krn jeden uajpriljubljenejših vršacev v naših Julskih planinah. — V soboto je Krn pobelil sneg, ki je pa večinoma kmalu skopnel; le v senčnih krajih je ostal.
Za krčmarje. — Od 28. t, m. dalje stopi v veljavo nova namestništvena naredba od 28. julija t. I., zadevajoče hotele, gostilne in krčme, po kateri se uvede odslej čas, kedaj morajo biti zaprti ti ali otij lokali, zlasti tisti, katerih se tiče § 16. obrtnega zakona.
Na podl.igi § 1. te odredbe ostanejo pivarne in restavranti odprti do polnoči.
Krčme, ki so imele doslej tak-Ie urnik: 6 mesecev do 10 in 6 mesecev do 11, morajo bili od gori navedenega dne" dalje zaprte ob 10. zvečer.
Kavarne ostanejo odprte do polnoči.
Prizadeti so pri tem, ako seveda ostane ta odredba v veljavi, zlasti manjši krčmarji, katerim prepocle goste že ob 10. uri drugam, ali v kak restavrant, hdtel ali v kavarno, Za manjšega krčmarja je to občutljiv udarec. Ali pa naj pijejo ljudje samo pivo ? j Prizadeli so pri tem hudo tudi oni krčmarji, kateri imajo prenočišča. Kako pogosloma, zlasti ob toplih poletnih dneh, pridejo v mesto vozniki, recimo iz gor, po noči. Kdo jim bo postregel, kdo jih pričakoval ? Kaj morajo vsi le v hdteie, v restavrante za drag denar? Taka odredba je pač neumestna, in treba bo, da se krčmarji potegnejo za svoje obrtne koristi.
Tolminski dihtuutje prirede v proslavo 70-letnice rojstva Njeg. Vel, Fr. Jožefa I. slavnostno veselico dne 19. t. m. na dvorišču g. Cazafure z zanimivim vsporedom: petje, deklamacija, igra, godba, ples. Začetek ob 8. uri.
Cisti dobiček je namenjen ubogi šolski mladini tolminske šole.
Slava Vipavi l — V soboto je bila že četrtikrat občinska volitev, pri kateri je Č et r t i kr a t zmagala narodno - napredna stranka, in sicer soglasno. Klerikalci se niso niti pokazali na volišču. Kdo ve, če ne napravijo zopet utoka, da potem pogorž petič!
Veteranski oddelek v Dornbergu je
nameraval dne 19. t. nj. prirediti — kakor že znano — veselico s plesom, ali županstvo je ples prepovedalo. Radi tega se opusti sploh vsa veselica. Več o prvi priliki. Tako naznanja načeistvo.
,Prostovoljno  gasilno  drultT©*   t
Mri|i priredi, v nedeljo dne 26. avgusta 1900. veselico povodom svojega lOletnega obstanka. Vspored: 1, Ob 5. uri zjutraj* Budniea. 2. Ob l/«9. uri: Sv. maša z godbo. 3. Od 10. —12. ure: Ogled rudnika in žgal-nice. 4. Ob 12. uri: Skupno kosilo v pivarni, pri katerem svira oddelek rudniške godbe. 5. Ob 2. uri pop,: Vaje na glavnem trgu s hi-drantom. 6. Ob 7,4. uri: Skupni odhod z godbo na vrt g. Grudna, kjer se vrši vese-Hea, pri kateri bodo pevci siav. del. bralnega društva h prijaznosti sodelovali. Ker je čisti dohodek namenjen podporni blagajni, se pre-plačila hvaležno sprejemajo. K obilni vdeležbi uljudno vabi — odbor.
Službe Išče 27-leten mladenič iz Ri-hemberga. Vstopil bi rad kot vratar, pomočnik katerekoli trgovine, oskrbnik kake posesti ali kmetije, bodisi tudi kot poljski čuvaj. Ponudbe je pošiljati na upravništvo.
Prt nlkaki rodbini ne bi smeli pogrešati
najboljših dveh ljudskih n domačih sredstev, namreč: Dr. Rosa balzam.za želodec in pražko domače mazilo. Ista se dobita tudi v goriških lekarnah.                 __________
Razgled po svetu,    i
Istrski deželni zbor. — V seji istrskega deželnega zborar^etek ^^e-^^oflile«] zanimive  stvari.   Med  vlogami je' bila tudi vladna predloga, da se premesti okrožna sod-nija iz Rovinja v Pulj  in da ee ustanove v Rovinju in Dolini okrajne sodnije. — Za tem I je sledila komedija, katera je vredna,  da se jo- obsoja, kakor pristop, lopovščino. Dr. To-masi je interpeloval, zakaj je okrajni glavar v Poreču prepovedal rabo imen »Pioppino* ! in .Castelaro" za »Topolovac* in »Gradmje*, ko vlada ne stori nič, da  bi zabranila slo-vanenje raznih krajev in priimkov. Take laži _._   si upajo naši nasprotniki govoriti javnol-To so   nrožje,   ki   delajo   čast   »aviti   colluri*. Druga   harlekinada,   katero   je   velemožna istrska   gospoda   vprizorila,  je  bila, da je istrski zbor sprejel predlog poslanca Seam- j picchir o ustanovitvi   rumunske  šole v j Sušnjeviei, ali  po   »Piecolu« v   »Fracali*!! Menda je to zopet slo va ne nje !! Za tistih par Čičev,   ki   niti  rumunski   ne umejo, hočejo ustanoviti šolo,  ali za tisoče  in   tisoče Slovencev in Hrvatov se ne  brigajo.   To šolo naj ustanovi država,  kateri je  deželni zbor storil prezent s tem, da naj se v U šoli uči nemščina (I!) kod obvezen predmet. Pač ra-bijo Ciči nemščino za prodajo oglja v Trstu!! V sobotni seji je predlagal dr. Depangher resolucijo, s katero deželni zbor istrski pro-testuje   proti   rabi   dvojezičnih   tiskovin  na istrskih davčnih uradih ter nalaga deželnemu odboru, da stori potrebno,- da se  ta žalitev — italijanskega  značaja  dežele  odpravi. — Statut zemljiškega kreditnega zavod" so sprejeli, istotako  zakon  o zboljšanju  učiteljskih plač in oni o postajah za bike - plemenjake. Zakon c deželni dokladi na državno žganja-rino je tudi sprejet.  — Končno so prečitali poslanca Vidulicha in tovarišev interpelacijo, ker je okrajni  glavar v Malem   selu prepovedal   mašo-zadušnico  za. pokojnega   kralja Umberta.   Interpelanti se sklicujejo zlasti na dejstvo, da so bile drugod po mestih »Giulie* dovoljene maše-zadušnice.
Poslanec Suklje o položaju. — V zadnji številki smo priobčili govor poslancu Šukljeja, ki se je likal domačega poliliskega prepira, danes pa podajamo najvažnejši del njegovega govora o položaju. Suklje je govoril lako-le:
.Splošni notranji položaj v Avstriji je najboljše karakterizovan z besedo — obstrukcija. Pred petimi leti skoraj še vedeli nismo, kaj je obstrukcija, sedaj pa razsaja že od l. 1897. ta pošast ter je napravila nepopisno š'<odo. Obstrukcija je onemogočila tvorno silo zakonodajstva, izpraznila državne blagajne, spravila v skrajni nered avstrijsko upravo ter vsekala skeleče rane našemu narodnemu gospodarstvu. Moderna država brez zakonodajstva ne more obstajati. Zakonodajah« aparat ne srne počivati, kajti družbene in gospodarske razmere se spreminjajo vedno, zato pa treba novih zakonov. Mi pa že štiri leta nismo sklenili niti jedneg.t novega zakona. Še hujše je z narodnim gospodarstvom in z deželnimi financami. Največji konsument in najvažnejši kupec je država sama. V pospeševanje narodnega blagostanja pa rabi vlada investicij, toda od leta 1897. se še rti odobril noben proračun. Tako pa se je morala vlada lotiti blagajniških preostankov in danes vlada v državnih blagajnah suša. Naše uradništvo je zbegano, ugled parlamenta pa je vsled obstrukcije padel tako globoko, da veljamo v svetovni politiki manj kot Italijani. Zato pa pravim, da je obstrukcija za državo velika nesreča. Če bi tolkla in bila toča ves mesec in vsak dan po 24 ur, bi škoda v državi ne bila tako velika kakor je sedaj.
Tri leta so obstruirali Nemci, sedaj ob-struirajo Cehi. Ako smem reči, da je bila nemška obstrukcija neutemeljena, izvirajoča h jalovih razlogov, lega o češki obstrukciji reči ne morem in ne smem. Jezikovne na-redbe so bile Nemcem itak le pretveza za obstrukcijo. Vender morem reči, da bi bil lahko Badeni postopal drugače. Padel je le vskd strahu dvornih krogov pred pouličnimi nemiri. Gautsch je na to prenaredil naredbe v nemškem smislu in obdržal le določbo, da mora biti v čisto čeških okrajih uradni jezik češki, a Nemci še nisc bili zadovoljni, dokler niso zmagali n,* celi črti. Prišel je Clary, mož brez sledu državne modrosti, ki se ni menil za glas češkega naroda, in ki je vrhu vsega razž.dil Čehe še z zloglasno Rindinger-jevo naredbo. Kdrber je predložil troje jezikovnih načrtov, ki niso sprejemljivi. Čehi so jih odklonili, in če bi bil jaz Čeh, bi jih tudi. Ugovarjajo jim pa tudi Nemci, zlasti na Moravskem, a to je gol humbug, kajti istina je, da so ti jezikovni načrti v nemškem interesu, zlasti še na Moravskem. Čehi so začeli torej proti tem vladnim predlogam obstrukcijo, najprej tehnično, kenčno pa hrupno. Zasedanje pa se je moralo zaključiti.
Dasi imamo Slovenci škodo od češke pbstrukcije, smo Čehe vender podpirali v njih boju. Dal Bog, da seSlovenci nikdar ne ločijo od Čehov. Morda bi se nam taka ločitev celo drago poplačala, toda koncesije bi bile samo efemerne vrednosti, od dabes do jutri. Te koncesije nam izvijejo takoj zopet iz rok, ko bi bili poraženi Čehi. Zato pa je za Slovence najbolje, da goje do
Čehov vedno lojalnost, ki temelji na krvnem j sorodstvu, v  skupnih  nasprotnikih.   Nisem vročekrven   radikalec   in vedno   sem skušal I ohraniti  z   Nemci   dobre  odnošaje,   a   reči moram, da je  sedanja  nemška  pohlepnost nečuvena.   Nemci  kar nočejo  razumeti, da smo Slovani iz istega testa kot oni. Naš boj I za jednakopravnost proglašajo za napad na J svojo posest, in če se potezamo za narodne I 'SuteTicfiCe?""^SSNPciftviti nas hočejo!   Kradejo j nam posesti*    Za'to  pa Slovencem ne kaže j zapustiti, Čehe. Nemška pohlepnost je namreč nenasitna.   So se jim izpolni  želja, že pri- I hajajo z drugo.   Kriza je torej tu, država je j skrajno bolna. Seveda se oglašajo zategadelj I poklicani m nepoklicani  zdravniki.   Reči pa moram, da se mi  zd6 vsa njih  zdravila nič i vredna.
| , Kako pa je po mojem mnenju pomagati Avstriji iz grde zagUe? — V to svrhp treba jasnega programa, energičrie_ra_z^dne^ade,J inr dobroorganižovane stalne"parlamentarne večine. Priznavam: lahko rečeno, a sila težko storjeno.
Jasen program, to je, vedeti moramo, kam plovemo? V nas ni bolen samo parlament, temveč bolna je ustava naša. Dandanes je razdrta in ohromela ona ista ustava, katera je bila sklenjena leta 1867, od naših političnih nasprotnikov direktno proti nam, in glejte čudo! — iste stranke so jo zlomile, dasi so jo svoj čas ustvarile sebično za se, Zato pa se stanovitno pomirjenje našega ee-J sarstva more doseči le potom ustavne pre-membe. Centralistični ustroj — ta vzor naših starih birokratov - ne ugaja Avstriji, ker ni primeren ne zgodovinskemu razvoju, niti različnosti dejanskih gospodarskih in kulturnih razmer. Državni zbor je preobložen s tvarino, zato je ne more zmagati. Potem pa, mari je nesmisel kovati postave za dežele, na pr. j za Galicijo ali Bukovino — v katerih večina poslancev ni bila. Preustrojiti je tedaj ustavo — ne v iederalisličnnm smislu tako, da se bo centralnemu parlamentu baviti z onimi zadevami, ki so v istini skupne vsej monarhiji, druge stvari pa je odstopiti deželnim zborom.
Ali ugovarjalo se mi bo: z razširjenjem deželne avtonomije podaviš slovenske manjšine v mešovitih deželah. Saj jih že sedaj mrcvarijo deželnozborske večine v Gradcu in Celovcu, v Trstu, Gorici in Kopru, kaj pa bo potem, če se področje deželnim zborom še pomnoži in razširi?
Toda ta argument ne odločuje. Pred vsem ni pozabili, da pripada slovenska delegacija že dolgih 20 let oni večini, ki se jo naslanjala v svojem programu na dve glavni točki: narodno jednakopravnost in deželno avtonomijo. Večkrat, žalibog brezuspešno, sem že zditeval od svojih ožjih tovarišev, naj bi vendar enkrat korenito preštudirali preporno to vprašanje ter rešili ga dogo- . vorno z rojenimi avtonomisti, Čehi in Poljaki. Slovenci moramo formulirati precizne pogoje in uvete, pod katerimi smo pripravljeni tudi mi sodelovati pri avtonomnem preustroju državne ustave. Avtonomija deželna namreč ni več škodljiva za našo narodnost, kakor hitro se potom državnega zakona zagotove narodne pravice manjšinam v mešovitih deželah. Tedaj zakon v varstvo in obrambo narodnih manjšin, jasen zakon, nobenih splošnih fraz, nego konkretna določila, kake pravice je prisojati manjšinam in katerim javnim organom, na podstavi narodne avto-mije, bodi izročeno varstvo teh pravic. V j podrobnosti se ne spuščam, a preverjen sem, j da bi osnova samostojnega šolskega sveta, ] ustanoviti narodni kurij v deželnem zboru in deželnem odboru itd. v primerno preosnovo cesarskih uradov omogočila na pr. tudi štajerskim Slovencem, da bi se končno tudi sprijaznili z razširjenjem deželne samouprave. Istotako bi se dalo urediti finančno vprašanje, namreč težavno razmerje med aktivnimi in pasivnimi deželami.
Tako sem zavzet za to globoko segajočo državno preosnovo, da se niti pred to mislijo ne ustrašim, uveljaviti jo potom z § 14. Opuščam pa to misel le iz jednega razloga. Z i tako operacijo treba izvrstnega operaterja. Takih operaterjev v Avstriji, žal, nimamo.
S tem pa ni izključeno, da bi se ne dala na podlagi takega programa ustanoviti stalna državnozborska večina. Sedaj ni nobene večine več, stara je razbita, »Arbeits-majoritat", osnovana proti Čehom, se je sama zrušila tekom 24 ur. Levica sploh ni več v stanu, niti s pomočjo nove koalicije ne, ustvariti trajno večino, niti tedaj ne, če seji pridružijo Poljaki in nemški konservativci. V opoziciji so se držali skupaj levičarji, a le za silo, a izročite jim vlado, in takoj si bodo v laseh. Demoralizovani parlament se zbudi k delu le tedaj, če se iznova združijo stranke stare veČine. Temelj za to smo položili že jugoslovanski poslanci, združivši se s češkim veleposestvom in Treuenfelsovo skupino. Ako si Čehi, ki so poleg velike daro-vitosti dokazali mnogokrat državniško zmernost in previdnost, ne bodo dali vezati rok po kvarnem radikalizmu, ako do jeseni po čakajo s svojimi ukrepi ter se pri njih vsaj j nekoliko ozirajo na težavno stališče jugoslovanskih prijateljev, hkratu pa tudi na nujne potrebe avstrijske države, potem sem uverjen, da se zopet zveriži stara desnica, toda očiščena prejšnjih nedostatkov, prešinjena z novo življensko energijo.
Toda  gola  restitucija   stare  večine še
nikakor ne pomiri razdejane  države.   Težili
bo za tem, da se ta večina pomnoži z zmernimi
1 elementi iz levice. Poštena poravnava je Slo-
vanom možna z vsemi onimi nemškimi stran- i kamr, ki stoje res še na avstrijskem programu, katere ne škilijo preko črnožoltih mejnikov in so pogumni dovolj, da svojega avstrijskega rodoljubja ne vržejo pod mizo, kakor hitro kdo izmed kričave jate nemških nacionalcev ,-— na pr, Schfinerer in Wolf — vzdigne svoj glas.                                                 .
A.kalr&fcjg j^merje. med  nami in s sedanjim ministerstvom ?                                  j
Kdrberjeva vlada ima nekaj prav od- I ličnih Članov v svoji sredi, katerim ni odrekati niti strokovne sposobnosti niti državniškega pogleda. Kdrber sam je mož, poln j dobre volje, izkušen in neumorno delaven uradnik, ki Slovanom nikakor ni protiven. Navzlic temu se bojim, da nas s svojo popustljivostjo nasproti neopravičenim italijanskim in nemškim zahtevam ne prisili v hudo opozicijo.                                                         j
L.____Ne pripadam - k onim  vročekrvnim  in
kratkovidnim politikom, ki bi najrajši takoj začeli napad na vlado, če se v naših političnih okrajih imenuje adjunktom ali notarjem kak naš nasprotnik. Vem namreč, da imajo ministerstva večkrat vezane roke. Iz premnogih žalostnih skušenj vem tudi, da je celo nečuvena breztaktnost nekaterih slovenskih poslancev naravnost onemogočila vladi, ugodili nam. Ali vzlic temu je imenovanje državnega nadpravnika v Gradcu direktna žalitev, direktna provokacija slovenske narodnosti. Zahtevali smo le to, da bodi ime-novanec uradnik, ki je slovenščine zmožen. Toda imenoval se je mož, ki je slovenščine I do cela nezmožen, zato pa za svojo nalogo nesposoben. To je tako neosnovano preži-ranje naših prirojenih in ustavnih pravic, da mora iz tega nastati najnevarnejši prejudic za razmerje med slovensko delegacijo in vlado. Želim, da se varam, a dozdeva se mi, da nam bo boj proti Kdrberju vsiljen.
XII. skupščina .Zaveze avstrijskih Jugoslor. učiteljskih društev* v Marlberu. — Poročali smo že, da je bila sklicana skupščina »Zaveze jugoslov. učiteljskih društev* v Maribor. Predsednik gosp. Jelene je krepkem govoru raztomalčil, kateri namen je pri-vedel zborovalce na shod. Ža njim je govoril g. ravnatelj Schreiner, kateri je podal intere-santno sliko: »Slomšek kot pedagog*. Gosp. nadučitelj Strmšek je govoril o zavesti učiteljskega stanu. Za temi so govorili gg. Kosi, Petrlček in Česnik. Prva dva sta poudarjala, da učitelji ne greše zoper stanovsko mest, ako se udeležuje duhovnih vaj, Gospod Strmšek pa jih je odločno zavrnil, rekoč, da so duhovne vaje za učiteljstvo Žaljive, ker se ne prirejajo za noben drug stan, kakor samo za učitelje.
Gosp. Strmšek je žel burno pohvalo. Gosp. Gradišnik je odločno zastopal mnenje, da ljudstvo nima nikoli dovolj pouka, Ko-nečno je bila sprejeta daljša vrsta resolucij, ki podajajo nekako sliko, kako naj-se javi stanovska zavest učiteljstva. Mej drugim se zahteva spoštovanje verskega mišljenja naroda, skrb za nadaljno izobrazbo učiteljiščni-kov; potezanje za dostojnejše plače, za odpravo krajevnega plačilnega sistema, za odpravo tajne kvalifikacije, za premembo disciplinarnega reda, kakor tudi za spremembo šolskih oblastnij tako, da bodo o notranjih šolskih stvareh odločilni pedagogiško izobraženi členi; potezanje za to, da prevzame država veliko del šolskih stroškov, krajni šolski sveti pa naj preskrbe vsem otrokom potrebna učila; učiteljstvo naj brani svoje državljanske in stanovske pravice, naj vestno izvršuje svoje državljanske in stanovske dolžnosti in dolžnosti do bližnjega, in naj tudi izven šole pospešuje gospodarski in kulturni napredek našega naroda; učiteljstvo naj po-polnjuje in podpira svojo organizacijo, naj dela na složno delovanje vsega slovenskega, po možnosti tudi vsega avstrijskega učiteljstva, in naj se protivi nastavljanju ne dovolj izobraženih in primerno izprašanih učiteljskih i močij.                                •                              •
S sprejetjem teh resolucij je bil dnevni red končan.
Temu je sledil banket. Istrski učitelj Dubrovič je napil slogi med hrvatskim in slovenskim učiteljstvom, zastopnik čeških učiteljev g. Papaček je naglašal vzajemstvo med slovenskim in češkim učiteljstvom ter napil slovanski vzajemnosti.
Potem je govoril g. župan Hribar, burno aklami.ran od udeležencev. Tudi Dr. Tavčar, je bil viharno pozdravljen z »Živio" klici. Po končanem banketu se je vršil koncert in ples. Plesa se je udeležilo nad 100 parov in trajal je do ranega jutra. S tem se je veselo zaključilo impozantno zborovanje zaveze.
Lov na anarhiste. — Italija je prosila vlado švicarsko, angležko in ono Zje-din;enih držav, da odpovedo anarhistom pri-bežališče. Mnogo v Švici živečih anarhistov je zbežalo v London, boječ se, da Švica ugodi : želji italijanske vlade. V Parizu so zaprli tudi j mnogo anarhistov, o katerih sumijo, da so nevarni. Srbska vlada pa išče znana anarhista Petroviča in Zirkoviča, katera sta odpotovala z Dunaju, baje z namenom, da umorita črnogorskega kneza Nikito!
,,Kos Italijanske zemlje". — „Veloce club zaratino" v Zadru je* brzojavil za časa »lutlo riazionide* v blaženo deželo, da žaluje tudi »kos neodrešene italijanske zemlje, to je Dalmacija", za umorjenim kraljem. Praška »Politika* piše o tem: Mi sicer ne/,vemo, kako so mogli ti ljudje smatrati Dalmacijo za italijansko zemljo, ko je vendar znano, da 1 živi v Dalmaciji 957«%   Hrvatov in 31/, %
Italijanov. Ravno tako imenujejo lahka Slo* venci pokrajin Beneško slovensko zemljo, ko živi v njej 40,000 Slovencev. Bil bi pač čas, da bi avstrijska vlada dala »signorom* malo lekcijo v zemljepisu. Tako »politika*, a naša vlada se udeležuje celo sama teh »manifestaziohi spontanee" in ne sluša sva-rečih glasov, »Uns ist* s Wurst!«
Velika železniška nesreča v Italiji. '
— Na. vlaku, ki odhaja iz Rima ob 11 uri in 50 /min. ponoči, in s katerim sta se vozila tudi veliki knez Peter Nikolajevič in njegova soproga Milica, sestra sedanje laške kraljice Jelene, se je pripetila grozna nesreča. Parni kotel v stroju je počil in vlak je obstal na progi. Drugi vlak, kateri je vozil za njim, je trčil ob njega in oba sta se popolnoma razbila. Visokost Peter Nikolajevič in njegova soproga niša ranjena, generalu Buffinu, zastopniku belgijskega kralja pri pogrebu, pa je odtrgalo obe nogi. Pomoči brzojavno klicati, ni bilo mogoče, ker ko je kotel počil, je raztrgal vse brzojavne žice in izdrl tudi nekaj telegrafičnih drogov.
j           Ko sta kralj in kraljica zvedela o grozni
nesreči, sta se koj podala na lice mesta. Začela sta iskati visoke ruske goste in jih tudi kmalu našla. Peter Nikolajevič je povedal kralju, da ni Cul drugega kakor močen sunek in zatem grozen sum in truSč. Obranil ga je smrti le močno izdelan salonski voz; vsi drugi v tem vozu" se vozeči potniki so ostali zdravi. Mrtvih je 14, ranjenih pa 40. Med mrtvimi je tudi laški višji uradnik Oliavi, med ranjenimi pa je poslanec Massimini, poslanec Calaini, delegat Moroni in nekaj  stražnikov.
—  Te nesreče je krivo deloma višje, deloma pa tudi nižje uredništvo na železnici. Vodi se preiskava.
Vojna na Kitajskem. Rusko zmage. — Pri Ajgunu so trčili skupaj Rusi in Kitajci. General Skribinski je Kitajce popo'noma pobil in zapodil proti mestu Čitsikar, General I Renenkampf je dobil povelje, da jim sledi in I jih je hidi ulovil 45 vrst od Ajguna oddaljene. Kitajcev je okolu 4000, Rusov pa mnogo marij. Vendar so bili Kitajci znova tepeni in so se odtegnili popolnemu porazu le v, divjim begom. — Ruski polkovnik Dombrovski je uplenil Kitajcem mnogo orožja in 12 topov, ko so pred njim bežali iz Inkava in Gajci-jona, Ruske zgube so neznatne. •— Med tem ko gre samim Rusom na severu dobro, se godi zaveznikom, kateri korakajo proti Pekingu, precej piikavo. — Mislili so, du, pridejo mnogo hitreje v Peking, ali to ne gre, ker je vsa okolica Pekinga pod vodo. Zavezniki so sicer potolkli že Kitajce v dveh bitkah, to je pri Peitsangu in pri Jangtungu, ali vendar se pomikajo počasi naprej. Pri Peitsangu so 1 zgubili  Japonci  200,  Angleži  pa 27  mož.
—  Avstrijski, nemški in italijanski vojaki so se vrnili v Tientsin; Rusi, Japonci in Angleži pa so korakali naprej proti Jangtungu, kjer so, kakor sporočeno, pobili Kitajce in si osvojili mesto. V bitki pri Jangtungu so, se Rusi posebno hrabro vedli. Morali so preteči tri milje dolg prostor v hudem ognju kitajskih pušk in topov. Zgubili so 50 mož.
—  Iz Hongkonga javljajo, da v Svantavn plenijo in morijo Kitajci. Podkralj jih v tem podpira in se ne zmeni za proteste poslanikov. Mnogo kristijanov domačinov so že pomorili, na tujce pa se še ne upajo. — Avstrijska vojna ladja »Cesarica Marija Terezija" je dospela v Taku in izkrcala takoj svoje moštvo, katero je zasedlo ko* železne proge med Taku in Tientsinom. — Imenovanje nemškega generala Waldersee-ja vrhovnim poveljnikom zaveznikov odobravajo vse države. — Stanje Evropejcev v Pekingu je žalostno. Živeža in streliva nimajo skoro nič več, ali vendar se hočejo braniti do zadnjega hipa. Pekinga nočejo zapustiti na noben način, zato zahtevajo, da se jim dovoli, direktno občevanje s svojimi vladami. — Kitajci se zopet pritožujejo, da poslaniki nočejo zapustiti Pekinga, ko jim vendar zagotavljajo spremstvo do Tientsina. — V Pekingu vlada pred Evropejci grozen strah 1 Princ Tuan zapira vse mandarine, kateri so Evropejcem prijazni. — Cesarica vdova hoče bežati iz Pekinga, ter noče čakati »rudečih barbarjev". Ima pač slabo vest!
Ruski poslanik je pooblaščen od svoje vlade, da zapusti Peking in se poda v Tientsin. Spremljali ga bodo veliki oddelki kitajskih vojakov, da se mu nič ne zgodi. Druge vele-vlasti niso s tem zadovoljne, da ruski poslanik odide iz Pekinga, ko poslaniki drugih vlad nočejo odpotovati; pravijo, da jim ne morejo Kitajci jamčiti življenja. — Angleži imajo v Šangaju že mnogo vojakov in vedno izkrca vajo še nove. Ta čin pa bode v oči Francoze, in zato so ti sklenili, da pošljejo ttidi oni velik oddelek svoje armade v Šangaj. Kitajci hočejo sedaj skleniti mir in so ! pripravljeni dovoliti Evropejcem sledeče pra-| vice: 1. Reforma kitajskih denarnih razmer, [ da upniki kitajske države ničesar ne zgube. I Kitajski čolni uradi bodo pod evropejskim nadzorstvom in morajo se po tem takem nastaviti v službe Evropejci. — 2. Sodnija naj se preustroji, kakor je to v Egiptu; sodile bodo mešane, to je iz Kitajcev in Evropejcev obstoječe sodnije. Kitajska je tudi pripravljena sklicati shod evropejskih in amerikan-skih pravnikov, kateri naj bi sestavili kazenski zakonik za Kitajsko. — 3. Ker hoče Kitajska sprejeti zapadno kulturo, dovoljuje Evropejcem nadzorstvo v kitajskih šolah. —¦ Strah je »frdamana* stvar, sedaj ponujajo Kitajci sami mnogo vi<i kakor so Evropejci kdaj vprašali.
Raznotero. — V Hamburgu se je pojavila kuga. En bolnik je umri, drugi, o katerih se je sodilo, da so zboleli za kugo, pa so ozdraveli — U Carigrada poroCajo, da je umrl bivši veliki vezir maršal Dževad paSa.
O bankah.
fc tijtge J (riBvskcm in ifcrtel zaki,udajsfvy".
Spisal Jan KolouSek.
1. Kreditna opravi 1 a In njihova razdelitev.
Ako ima kdo pravico zahtevati od kake osebe določeno izpolnitev, se v tem slučaju zove upnik; onega pa, ki je dolžan izpolnitev izvršiti, imenujemo z besedo: dolžnik. Upnikova pravica na izpolnitev slove zahteva, dečim pravimo dolžnikovi zahtevi dolg. Celo pravno razmerje mej upnikom in dolžnikom je v pravniški govorici označeno z besedo: za vezno s t (obligacija).
Ako je dobil upnik pravico do svoje zahteve na temelju pravnega ravnanja tako, da se zanaša na osebno dolžnikovo zavez-nost, (ki seveda more biti več ali manj zajamčena in podprta budi s kakim zastavljenim predmetom, bodi s posebnim pravnim usta-novilont, kakor z menico, b6di z garancijo drugih osob ti. pr. sodulžnikov, prijateljev itd.) imenujemo tako pravno opravilo: kredi t n o. Upnik se tu zanaša na bodočo izpolnitev od strani dolžnikove; in zato tudi ti zanesljivosti in zmožnosti dolžnikovi, namreč izpolniti prevzeto zaveznost, pravimo naravnost: kredit. Alco se torej reče o kakem dolžniku, da ima kredit, znači to, da se upniki popolnoma brez nevernosti zanašajo na bodočo njegovo izpolnitev svojih zahtev.
Kreditno opravilo nastaja vsled pogodbe (formalne ali neformalne) mej upnikom in dolžnikom. Povod dolžnikove zaveznosti je pravilno ta, da upnik dolžniku kaj da ali pa, da mu kaj izpolni, in dolžnik se vsled tega zaveže, da dano vrne, eventuelno, izpolnjeno nagradi. Seveda povsod tega povoda ni; včasih je dolžnik tudi tak, ki ni od upnika, kateremu mora izpolniti določeno izpolnitev, prav nič prejel. To se dogaja v slučajih, ako je n. pr. kdo jamčil za dolg drugega, kateri pa tega ni povrnil, aH pa n. pr., ako je kdo dal svoj obvezin podpis na kako formalno listino, ki je veljavna brez slehernega pravnega povoda (podpis na menici, akcept trgovske zahteve) itd. Kreditno opravilo pa more biti tudi obostransko, obe stranki sta lahko i dolžnici i upnici; n. pr. nekdo je prodal vrednostne papirje na obroke, s tem je postal upnik, v kolikor se tiče dogovorjene kupne cene papirjev, objedhemje postal tudi dolžnik, v kolikor je dolžan do-davati te papirje. Vrednjstni papirji sami ob sebi so zelo važna forma kreditnih opravil, posebno jednostranskih; njih lastniki imajo
pravico, zahtevati določeno izpolnitev teh papirjev od obvezanih dolžnikov. Akcije pa nimajo pravzaprav pravega kreditnega lica, kajti lastništvo njih je le solastništvo kakega podjetja, in zatorej nima v temelju prava na kredit. Razume se, da so akcije vsled fa klicnega razvoja zadobile kreditno lice. Akcijske družbe se že nekako v obče smatra o za popolnoma samostojne pravne subjekte. Pravo akcijonarjev na določeno dividendo in če se kapital amortizuje, tudi na izplačatije akcije, se v občinstvu skoro smatra za isto-veljavno s pravom lastnika dolžnih pisem.— Vrednostni papirji- so pa seveda vsled razvoja moderne trgovine postali skoro že predmet stvarnega prava, vsaj s strani upnikove; v njih se že ne vidi več prvotno le osobnega prava, torej: prvotnega upnika proti dolžniku. Nasproti dolžnikom vrednostnih p;.pirjey se pa še vedno docela jasno kaže kreditni ži-velj, in vrednostni papirji so postali najboljše kreditno orodje.
Kredit je v modernem gospodarstvu prepotreben. Brez kredita si ne moremo niti misliti ne le moderne trgovine in industrije, temveč tudi ne nikakega večjega javnega ali pa privatnega gospodarstva. Naj le samo pripomnimo vsakojaka javna aH pa privatna posojila na temelju samih dolžnih pisem, kredit na račun v trgovini, poravnavo zahtev z zahtevami, menični eskont, clearing, inka-sovanje itd.                                (Konec pride).
Ogerska industrijuhia politika. — Ponudbe ogerske vlade, da naj cUlajtanski industrijalci na Ogerskem ustanavljajo svoje zavode, je izpolnila že cela vrsta tvrdk, zlasti tesklilne stroke, ali vse to ne zadostuje željam Madjarov po hitri in mogočni podvigi industrije na Ogerskem. Zato je tamošnja vlada naložila avstro-ogerskemu konzulatu v Hamburgu, da razglasi nemškim finančnim krogom zakon iz 1. 1899. glede podpiranja industrije na Ogerskem in da na znanje nov;i ustanovila, ki pravijo, da ogerska vlada pomaga novi, mladi industriji, kolikor le more. Ne le, da olajšuje dopravo, temveč pomaga celo gmotno.... Nemški kapital se je že preje dosti utrjeval na Ogerskeoi, zlasti mej Slovaki, po ti-le razglasitvi se bo pa še bolj.
Poleg te strani pa si moramo pogledati še drugo. Ogerska vlada podpira svojo industrijo ter skuša zanesti noše vrste industrije, cislajtansko, našo* pa hoče izgnati tako z ogerskega trga kakor tudi s trgov balkanskih. In to na uprav nesramen način. Ogerska je oškodiia naš izvoz na Rumuusko, v Srbsko. Bulgarsko in Turško. Ko bi se našemu, specielno cislajtansketnu baš nekako začelo »dobro goditi", eto razglasa ogerske vlade, ki je cikal na to, da nam škodi!
Istolako Ogerska sebi v prid škodi n. pr. Hrvatski. To največ s svojo centralizacijo. Skrajni čas bi že bil, da se o tem reče resna beseda. Ali pa vsaj, ko bi se Avstrija iz tega kaj učila ? I No, pa kaj, prva stvar pri nas ni gospodarska slran, temveč jezikovni prepiri !
l^arol prašči^,
pekovski mojster in siadčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmanee, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna   naročila   ter obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
leta 1881. y Gorici ustanovljena Ivrdka
i E. Biessner, y Nnnsld nlici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu ob&nsLvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsako-»•rstjje cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrob-i niti vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — NaroČila za deželo izvrSuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S  cM               tiskarno črk na perilo.               (P. ti.
Dobi
povsod
fe*
pripo znano najbolje sredstvo za čiščenje zob.
SF
Dr. Rosa balzam    Pražko hišno mazilo
za želodec
lffl
--<) iz lekarne B. FRAGNER ja v PRAGI (>¦-
je .*p!o»no, ¦/.<>, :ut Ifit. znano domačo zdravilo, katero |.nsp«»iije tek, ohijSuj« prebavo in 1-likr* ndvaj;i. Pri ivilnernu vporabljanju ojavujo p <;-
bavne organe in dr1.! v  pravem toku. Velika steklen. 1 gld., mala 50 kr. S pošto 20 kr. več.
j«; staro, najprej v Piani uporabljevaiio liiAno zdravilo. kaLc.o vzdriiiji- ri.sle rane in j li ludi olivanije   ii.Vj.-iioln'   ter   ublažiijo.'«  rMuji:   mi
vro itn) tur Imltvine V  obrokih po 35 in  25 kr. S pošto 6 kr. veo.
¦li zalmja
HJ*^"
Glavna zaloga: lekarna B. FRAGNER-ja, c. kr. dvornega zalagatelja „pri črnem orlu" v Pragi, Mata strana, na voglu Spsrnereve ulice,
SLS
potem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, Gliubich, Pontoni in pl. Gironcoli. Dnevno razpošiljanje po pošti, — Zaloga v vseh lekarnah Avxtro*Oporske. -1
Mirodilnica
v Tržni ulici, poleg kritega trga
(poslopje c. kr. okrožn. sodišča)
ima veliko zalogo   najfinejega
žvepla v kosih,
katero prodaja po najnižji ceni, j
Ima tudi   vsakovrstnih,   najboljih pripomočkov za čiščenje vina.
Priporoča se p. n. občinstvu
Aiit. Jeretič.
Tiskarna ustanovljena leta 1893., je oskrbljena i najmodernejšimi črkami. »Salonska knjižniea"
„51oYanska Knjižnica".        knjižnica za mladino".
..primorec".
,.SOČA".
„r\ažipot".
Ugodna prilika.
Radi preselitve se proda v Komnu za neverjetno nizko ceno dve tikajoči sp hiši, (jedna dvonadstropna, druga jed-nonadstropna). Hiši ste bogato m o b l i r a n i, z lepim dvoriščem, z d verni podzemeljskimi kletmi, hlevom, žganjarnico,. vodnjakom, z razno kletarsko in gospodarsko opravo in lepo vrejenim vrtom. Poleglega še 10.437 m* velik, vzorno vrejeni vinograd, cepljen na ameriški podlagi v rofošk v 2. 3. in 4. letu starosti. Hiši ste jako pripravni za obrt, posebno pa za letovicnike, ter bi donašali z ozirom na neverjetno skromno ceno, velik letni dobiček.
Is prijaznosti posreduje
Josip Štrekelj v Komnu.
Goriška Tiskarna
A. GABRŠČEK, zaloga vsakovrstnih izgotovtjenih tiskovin za županstva, cerkvene, šolske in druge urade
v Gosposki uiiei štev. g. v Gorici,
sprejema naročila za tisti vsakovrstnih tiskovin,
kakor:
vabila k veselicam in plesom, račune, zavitke in listov-
nI papir z natisnjeno tvrdko za trgovce in zasebnike,
raznovrstne vizitnice s primernimi zavitki in elegant
nlmi žkatljlcamf.
Gskovtne po uzorcu za zasebnike, urade, društva itd.
izvršuje točno in natančno po zmerni ceni. Sledeče tiskovine ima tiskarna Izgofovljene v zalogi:
Za županstva: Spisek za volilce, glasovni imenik, kontrolni razkaz (za volitve), opravilni zapisnik, blagajnični dnevnik (z glavo), sklep računa, proračun, domovnica, ubožni list, plačilni nalog, vročilni list, razna povabila (k volitvi, k novačenju, v občinski urad), vabilo starešinam k seji (z dnevnim redom in brez njega), pobotnice, zapis za mrličem, izkaze o premembah stanovališča (za vojake), postni dnevnik, kazenski zapisnik, prošnje za oproščenje vojaščine itd.
Za cerkvene urade: Liber bapt., Liber def., Liber matr., Status anim., Testim. mortis, Testim. matrim., Fides mortis et sepult, Fides matr., Nota pro den. factis (in faciendis), Fides Nativit. et Bapt., Testim. status liberi* krstni list, mrtvaški list, pobotnica za obligacije in za 'plače, izkazi umrlih, račun (z raznimi prilogami) itd.
Za šole so v zalogi vse tiskovine v slovenskem, hrv. in Hal. jeziku, kakor razrednice, tednik, oprav, zapisnik itd.
Za sodne urade: opr. zapisnik, zapisnike, vročihic liste, vabila, plačilne naloge, malotne tožbe, pooblastila, zvršilne prošnje itd. itd.
Vsako naročilo, bodisi tiskovno ali iz zaloge se izgofovi v teku 24 ur.
I zalogi Joiške tiskarne* I. Sabršček so izšle knjige
»materino delo za Boga in domovino". Za Slovenke priredil Simon Gregorčič ml. Cena s poštnino 70 kr. „Zgodov. črtiee iz poknežene grofije goriške in gradiške". Spisal
Simon Rutar. Cena s poštnino 55 kr.
„Venee slovanskih povesti". I. tfnjitfa: Črtice iz ruskega, poljskega slovaškega in hrvaškega življenja. I. Cena 55 kr. II. knjiga: Prevodi iz raznih slovanskih jezikov. — Cena 55 kr.
Simon Gregorčičeva zbirka pesmi. Cena lični izdaji 3o kr.
j&nf. fantka izbrane pesmi.   Cena lični izdaji 50 kr.
Pagliarazzi-Krilancve poezije (dve knjigi) in spisi v prozi. Cena vsem snopičem s poštnino 1 gld. m kr.
Anton Klodifev „Materin blagoslov". Cena s poštn. is kr.
„€pizoda iz kulturne zgodovine goriške", ali košček zgodovine goriškega c. kr. gimnazija. Spisal mons. Andr. Marušie. Cena s poštnino li kr.                                           *
»Slovanska knjižniea". Izhajanje je začasno vstavljeno. Do konca leta t8t>9 je izšlo m snopičev, kateri so deloma še vsi zalogi.
„Knjtzniea za mladino". Izšlo je -li snopičev. — Cena vsakemu snopiču je i"» kr.
»Salonska knjižniea", za odrasle,  začela izhajati začetkom 1.   KSI»7.
I. zvezek „0 te  ženske!"  stane gld. 1M(>.       II. zvesek: ,,Hamlct",
žalotgra v 5 dejanjih, cena 70 kr. »Gluhonemi". Zgodovina in  sedanja  metoda  njih  vzgojevania.   -*:«0
strani velike  osmine.  Spisal Anton Rudež. Znižana cena gld. I*•"¦<;. »Bele  noči". Sentimentalen roman. Cena 25 kr. „aen-Hur", roman iz časov Kristusovih. Angleški spisal L. Wallace,
poslovenil Podravski. Trdovezan gld. 1-65, mehkovezan gld. I :«i. „Kako je ravnati Z mlekoir ?" Slovenskim   živinorejcem   posebno
udom mlekarskih zadrug  spisal  Milan Ivnnčič v lomiinu, i hlia
15 kr., t.J iztisov gld. 1.
Na zahtev pošiljamo cenik naših izdaj zastonj I
Trrto vezan gld. 1-90.
P^mofi
Mehko roža« gld. MJO.
PyCCKO-C.TOBlIHCKlft   GlOBAPb
(Ročni Rusko - Slovenski Slovak)
IN
Kratka slovnica ruskega fezika
(KpsiTKas rpaMMaTHim P^ccKaro JfoMKa) V kratkem izide »Slovensko-ruski slovar« in »rusko-slovenska slovnica«.