Praznovali smo občinski praznik ... str. 3, 4

j > .>
Intervju z dobitnikom zlatega grba Občine Laško ... str. 4, 5 Na Komunali Laško pripravljeni na sneg ... str. 13

H - t t.
Že petnajstič smo skupaj martinovali ... str. 15, 16
Veseli december v Laškem ... str. 18
Nova socialnovarstvena zakonodaja ... str. 23
Spoštovane občanke in občani!
Minilo je leto 2011. Lani smo si ob tem času zaželeli mirnejše in bolj optimistično leto v državi, kot je bilo takrat končano leto, doživeli in preživeli pa smo vse kaj drugega. Zgodili so se referendumi, zgodilo se je nadaljevanje padca produktivnosti, zgodilo se je povečanje brezposelnosti in na koncu so se zgodile predčasne volitve. Vse smo preživeli, vse smo prenesli. Turbolentnost na vseh področjih je bila velika, a smo vse pogumno prestali, čeprav nam državljanom ni bilo lahko, rezultat vsega pa je bila izvolitev novega parlamenta, ki smo ga mi izvolili in od katerega vsi skupaj pričakujemo veliko, predvsem pa, da zaplujemo v mirnejše vode.
Od novega parlamenta in s tem posledično od nove vlade veliko pričakujemo tudi v naši občini, predvsem na investicijskem področju. V občinski upravi se trudimo vzdrževati enakomeren trend investicij skozi daljše obdobje, zato spremljamo objavljene razpise za nepovratna sredstva in se nanje prijavljamo, saj je uspeh na teh razpisih pogoj za večje investiranje v občini. Da se lahko prijavimo nanje, moramo imeti izdelane projekte, da pa te lahko izdelamo, potrebujemo predvsem vas, drage občanke in občani, saj nas s svojimi idejami nenehno spodbujate. Pri tem je seveda pomembno, da pri konkretizaciji projektov tudi tvorno sodelujete, kar izkazujete s pozitivnim odnosom pri pridobivanju služnosti, odstopu zemljišč in podobno. Skupnost pa se vam za to oddolži z izgradnjo nove ceste, vodovoda, obnovo vrtcev in šol ter še marsičesa. Vsega tega je bilo v letošnjem letu kar nekaj in za to smo zaslužni vsi, najprej vi, prebivalci Občine Laško, pa od vas izvoljen občinski svet, občinska uprava, ki vašo voljo in dejanja konkretizira, občinska javna podjetja, vsi gospodarski in drugi deležniki, ki tvorno sodelujejo s krajem, in še kdo.
V letu, ki prihaja, si želim še tvornejšega sodelovanja z vsemi, saj časi, v katerih živimo, niso najboljši in ne kaže, da bo kmalu drugače, a skupaj jih bomo mnogo laže prebrodili.
Na koncu leta si vedno zaželimo vesel božič in srečno zdravo, uspešno novo leto in naj bo tudi letos tako, v naslednjem letu, letu 2012, pa naj se nam vse to tudi uresniči.
Župan Občine Laško Franc Zdolšek
Sprejmite novo leto z odprtimi rokami. Naj vam prinese nove priložnosti, postreže s prijetnimi presenečenji in dobrimi novicami, kamor koli vas bo
Obvesti l o
Obveščamo vas, da bodo od 1. januarja 2012 prostori Občinske uprave Laško ob četrtkih zaprti.
» ftb
zanesla pot, pa naj vas spremljajo zdravje, sreča in zadovoljstvo.
Jfi
LJ
Uredništvo Laškega bilt ena
O rezultatih volitev v Državni zbor Republike Slovenije bomo poročali v prihodnji številki Laškega biltena.
Uredništvo Laškega biltena
RADIJSKA ODDAJA ZUPANOVA URA
Župan Franc Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radiocelje.com.
Osnovni podatki o glasilu
Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan
Namestnik odgovorne urednice: Branko Hostnik
Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt Tehnični urednik: Tomaž Koprive Uredniški odbor:
Jasmina Štorman - glavna urednica, Klemen Grešak, Nika Košak, Miha Gartner, Tomaž Majcen
Izdajatelj: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško
Naslov uredništva:
Laški bilten - Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško
tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740 internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Jasmina Štorman Oblikovanje in grafična priprava: Design Demšar, d. o. o., Kamnitnik 18, 4220 Škofja Loka Tisk: Present, d. o. o., Dolenjska c. 43, 1000 Ljubljana Naklada: 5.000 izvodov
Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191.
Fotografija na naslovnici: Boris Vrabec - Svetloba
-j*1
Tisoč in tisoč zvezdje nadnami, tisoč in tisoč zvez med nami, naj gre po svetu - rama ob rami - svetloba z nami!
V

Tone Pavček, Drobtinice
'Vesele božične praznike in uspešno novo leto!
Župan Občine Laško Franc Zdolšek in sodelavci
2
Občinska uprava
7. novembra je bila v Kulturnem centru Laško osrednja slovesnost ob občinskem prazniku Občine Laško, ko se spominjamo datuma, ko sta bila trg in sodišče v Laškem prvič omenjena v listinah Leopolda VI. Občane in občanke je nagovoril župan Franc Zdolšek, ki je podelil tudi najvišja občinska priznanja ter priznanja za najbolj urejene vasi in objekte.
Zlati grb je prejel Vinko Lavrinc za dolgoletno požrtvovalno delo in prispevek k razvoju strelstva v Občini Laško.
Vinko Lavrinc se je s strelskim športom srečal že leta 1954 pri strelskem krožku v rečiški osnovni šoli. Od takrat ga veselje do tega športa spremlja vse njegovo življenje. Svoj talent je razvijal tudi v športni četi pri služenju vojaškega roka, v začetku sedemdesetih pa je kot član slovenske reprezentance s pištolo nastopal na državnih tekmovanjih v takratni Jugoslaviji in v tistem obdobju prejel tudi Bloudkovo plaketo za dosežke v strelskem športu. S svojim bogatim športnim znanjem je vzgojil generacije odličnih strelk in strelcev. Že trideset let je predsednik Strelskega društva Dušana Poženela Rečica, ki je septembra praznovalo 60-letnico.
Srebrni grb je prejel Drago Zupan za dolgoletno prizadevanje za obnovo in ponovno odprtje zdravilišča v Rimskih Toplicah.
Drago Zupan se je rodil l. 1952 v Rimskih Toplicah. Leta 1987 je ustanovil Kulturno društvo Slavka Avsenika, med letoma 1996 in 2002 pa je predsedoval KS Rimske Toplice. Kar štiri mandate je bil tudi občinski svetnik, od leta 2003 naprej pa predsednik Krajevnega odbora za oživitev Rimskih Toplic. Ves ta čas se je skozi vse naštete institucije in društva aktivno vključeval v vsa dogajanja in prizadevanja, katerih rezultat je bil začetek obnove zdravilišča v oktobru 2006 in slovesna otvoritev novih Rimskih term maja letos.
Srebrni grb je prejel tudi Peter Oj-steršek, in sicer za dolgoletno požrtvovalno delo na kulturnem in družbenem področju.
Peter Ojsteršek se je rodil l. 1938 v Laškem. Sokrajanom je znan predvsem
Proslava ob občinskem prazniku
Na osrednji slovesnosti podeljena občinska priznanja in priznanja za najbolj urejene vasi in objekte
kot dolgoletni član Laške pihalne godbe, pa tudi hortikulturnega društva v Laškem, kjer se je in se še rad vključuje v akcije urejanja okolja. Laščanom je znan tudi kot zelo dober govornik, saj zna ob različnih priložnostih s svojo besedo prefinjeno opisati osebe in dogajanja v danem okolju. S svojim znanjem in izkušnjami je vedno pripravljen na sodelovanje in pomoč, še posebej mlajšim ljubiteljem s področja kulturnega življenja, v katerega se aktivno vključuje v okviru godbe na pihala.
enega mandata od leta 2004 do leta 2008. Njegov velik vzornik na tem področju je bil g. Jure Krašovec in prav z njim sta pred več kot dvema desetletjema zasnovala odbor, ki je danes v občini Laško prerasel v pravo ljudsko gibanje. Kmečka opravila, navade, šege in pesmi, ki so jih poznali naši dedki in babice, po zaslugi g. Marota nikoli ne bodo pozabljeni. Prav tako je pomemben njegov prispevek na humanitarnem področju, kjer prek organizacije Rdečega križa pomaga krajanom v stiski.
Srebrni grb je šel tudi v roke Henriku (Hinku) Wimmerju za njegovo uspešno delo na družbeno-politič-nem področju.
Henrik Hinko Wimmer se je rodil l. 1932 v Laškem. Vse do osamosvojitve je aktivno deloval v družbeno-politič-nem življenju občine. Med drugim je bil profesionalni predsednik občinske konference tedanje SZDL, načelnik Oddelka za obrambo, aktivno pa je deloval tudi v drugih organih občine in na republiški ravni. Poleg političnega udejstvovanja je bil tudi predsednik Hortikulturnega društva Laško, Gobarske družine Laško in turističnega društva, kjer je dolgo časa vodil tudi razne odbore v okviru organizacije prireditve Pivo in cvetje, še vedno pa je predsednik Društva izgnancev. Velik pečat je pustil tudi pri obrambnih pripravah med osamosvajanjem države.
Bronasti grb je bil podeljen Vladu Marotu za požrtvovalno delo na humanitarnem področju in pri ohranjanju ljudskega izročila.
Vlado Marot je predsednik Etno odbora Jureta Krašovca Možnar vse od njegove ustanovitve leta 1984, razen
Bronasti grb je prejel tudi Iztok Hrastnik za izjemne dosežke na glasbenem področju.
Iztok Hrastnik se je rodil l. 1987. Na nižji glasbeni šoli v Laškem je igral kitaro in violino, pozneje pa se je vpisal na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani in pričel igrati kontrabas. Marca 2009 je diplomiral na Akademiji za glasbo in v istem letu zasedel mesto solo kon-trabasista Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Med študijem je osvojil številne nagrade tako doma kot v tujini in se udeleževal tečajev pri najbolj znanih profesorjih. Marca letos je uspešno opravil avdicijo Dunajske državne opere in Dunajske filharmonije za mesto tutti kontrabasista, kar predstavlja izjemen dosežek ne le v lokalnem, ampak tudi v državnem merilu.
Bronasti grb je prejel tudi Zavod Odon Jurklošter za uspešno delovanje na kulturnem področju.
Zavod Odon Jurklošter je bil ustanovljen l. 2005 z namenom raziskovanja in promocije duhovno-kulturne dediščine kartuzije Jurklošter in njene okolice. Zavod Odon je s svojim delovanjem prebudil bogato dediščino
3
Občinska uprava
Kristalni grbi so bili podeljeni tudi zlatim maturantkam Luciji Hliš, Mojci Pajek, Alenki Teršek, Neži Belej in Nini Hartman.
Na osrednji slovesnosti so bila podeljena tudi priznanja najlepše urejenim vasem/zaselkom/naseljem/ulicam, hišam, kmetijam, javnim objektom in podjetjem, ki so bili izbrani v vsakoletni akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki jo je občina izvedla v sodelovanju s Komunalo Laško, Turističnim društvom Laško in krajevnimi skupnostmi.
Branko Hostnik Foto: Foto Fleš
jurkloštrske kartuzije, jo ovrednotil in posredoval ljudem, predvsem pa obiskovalcem. Vsako leto kartuzijo obišče približno 1.000 obiskovalcev, kar je izrednega pomena za sam kraj, kakor tudi za celotno občino Laško. Zavod v sklopu svojega delovanja skrbi tudi za bogat kulturno-izobraževalni program v okviru Kloštrskih druženj.
Bogdan Deželak je prejel kristalni grb za uspehe na področju gostinstva, Katarina Novak in Maruša Šantej sta prejeli kristalni grb za osvojeno 3. mesto na evropskem mažoretnem prvenstvu EMA v Zagrebu, India Karlatec pa je prejela kristalni grb za naslov svetovne prvakinje v street danceu.
Pogovor z dobitnikom zlatega grba Občine Laško Vinkom Lavrincem
Strelec od rojstva
Verjetno ni prebivalca rečiške doline oz. Laškega, ki še ne bi slišal za Vinka Lavrinca, letošnjega dobitnika zlatega grba Občine Laško. Svoje življenje je posvetil strelskemu športu. »Kolikor je bilo dela v življenju, toliko je bilo tudi presenečenj in veselja. Nikoli mi ni žal, da sem za to porabil toliko časa. Marsikdo mi v šali pravi, da po avtu ali mopedu veš, kdo je več na strelišču kot doma. Res sem veliko časa preživel tam, vendar v moji družini ni bilo nikoli nič narobe. Otroci in žena so razumeli,« strne vtise o svoji predanosti strelstvu. Nikoli ne pozabi omeniti uspehov društva in tekmovalcev, ki so ponos društva in ki ime strelske družine ponašajo po Sloveniji in svetu.
Kaj vam pomeni zlati grb Občine Laško?
To je bilo življenjsko presenečenje. Nikoli nisem pričakoval, da bodo drugi ljudje tako pozorni do mene in na vse,
kar sem v svojem življenju storil dobrega, predvsem v športu. Vsem, ki so menili, da bi to priznanje pripadalo meni, sem iskreno hvaležen. Srečen sem in priznanje je zapisano v moji duši, v moji življenjski knjigi.
V strelskem društvu ste aktivni že 57 let, od tega ste 30 let predsednik.
Od leta 1954 sem član, leta 1981 pa sem postal predsednik in še vedno vztrajam. Vendar čutim, da bodo tudi moje moči popustile, kajti tehnika, elektronika se tako hitro razvija, da je z mojo glavo nemogoče vse dohajati. Srečo imam, da imam okoli sebe sposobne ljudi, ki posle vodijo tako, kot je treba.
Kako dolgo še želite vztrajati kot predsednik?
Naslednje leto nas čaka skupščina. Poskušal bom vztrajati še en mandat, drugače pa bi se že januarja poslovil kot predsednik društva, vendar od
strelstva nikoli v življenju. Strelstvo gre z menoj v grob.
Občinska uprava
Kaj vam torej strelstvo pomeni?
Strelstvo je prirojeno. Mama je že ob rojstvu rekla: »S temle Vinkom ne bo pa nič. Ima že zdaj po pulfri (smodnik, op. p.) duh.« To zgodbo zdaj pripovedujem v šali. Strelstvo me tako spremlja že od malih nog. Celo življenje sem bil navdušen nad strelstvom. Nikoli s surovim namenom, vedno v dobrobit športu.
Vam je v spominu ostala kakšna tekma?
Teh tekem je ogromno. Ostajajo mi spomini z državnih prvenstev, ko smo nepričakovano osvojili prva mesta. To je bila takšna sreča, veselje. Bilo je veliko tekmovalcev, ki so ponesli naše ime daleč po Jugoslaviji. Ime rečiške doline in Laškega je šlo preko meja. Tekmovalci in tekmovalke so bili na svetovnih in evropskih prvenstvih, balkanskih igrah, svetovnih pokalih. Rečica je lahko ponosna na te dosežke. V tako majhnem kraju se je našlo veliko talentiranih ljudi.
Za strelsko društvo ste veliko naredili tudi s prostovoljnim delom, z gradnjo objektov.
Pri gradnji vseh objektov, od prve do zadnje lopate, je bilo vse narejeno s prostovoljnim delom. Tudi za material smo naprosili. Danes je to veliko težje, neizvedljivo je. Ne samo v smislu financ, spremenili so se tudi ljudje. Vsak ima svoje težave in da bi si vzel vsak dan ali vsak drugi dan čas, da bo prostovoljno delal brez zaslužka ... tega danes ni. Včasih smo si govorili, da delamo danes, da nam bo jutri boljše, danes pa samo še slišimo, da bo jutri slabše.
Verjetno pa so vam na vsa ta druženja ostali lepi spomini.
Imam izredno bogate spomine, ki me bodo vedno spremljali, vse do konca moje življenjske poti. Vse, kar se je dogajalo okoli tega športa, se mi je marsikje obrestovalo. Ne finančno, ampak duševno - ponos na to, da te nekdo spoštuje zato, ker si nekaj ustvaril.
Kako se je strelstvo v Rečici spremenilo v teh 60-ih letih?
Strelstvo se je spremenilo na vseh ravneh. Pri mladini vidim, kako zelo se to spreminja. Še pred leti je bilo na strelišču polno mladine, vse od sedmega leta naprej, danes teh mladih ni več. Mislim, da je k temu veliko prispevala tehnologija, od televizije naprej. Navsezadnje pa tudi strelski šport ni lahek. Treba je žrtvovati čas, glavo, miselnost.
Dobili ste kar nekaj priznanj - Blo-udkovo plaketo za organizacijsko delo v strelskem športu, diplomo mednarodnega olimpijskega komiteja za prostovoljno delo na področju športa. Kaj vam pomenijo ta priznanja?
Ni človeka, ki ne bi bil ponosen na to, kar je s svojim delom dosegel. Tudi sam sem teh priznanj zelo vesel. Blo-udkovo plaketo sem dobil leta 1979, kar je bilo čudovito presenečenje. Takrat je bilo to najvišje odlikovanje v slovenskem športu. Seveda sem ponosen na to. Nagrada je še spodbudila moje nadaljne delo. Tudi diploma mednarodnega olimpijskega komiteja mi je v velik ponos. Sploh si nisem mislil, da bi to lahko prejel. To so res velika odlikovanja. Veliko priznanj sem dobil tudi od Strelske zveze Slovenije in drugih strelskih organizacij. Na vsa priznanja, ki sem jih prejel, sem zelo ponosen, kajti vem, da jih nisem dobil zastonj. V vse je bil vložen moj trud.
S strelstvom se ukvarja skoraj vsa vaša družina.
V strelstvo sem vpeljal hčer Heleno, ki je bila enkratna. Nasprotno hči Vesna ni nikoli pokazala talenta za streljanje. Enkrat sem ji dal v roko pištolo, ampak je takoj rekla, da ne gre in ni nikoli več poskusila. Sam sem dolgo tekmoval, tekmovala je tudi žena Zora, ki ima veliko odlikovanj. Nekajkrat me je na tekmi tudi premagala.
Še sežete kaj po pištoli?
Zdaj sem malo opustil. Še sodelujem na veteranskih igrah, ampak funkcije v društvu me tako obvezujejo, da ne morem biti na vseh straneh. So pa zdaj mladi prevzeli najbolj detajlne funkcije, od tehničnega vodje do organizacije ekip. Tako da je veliko manj dela na meni.
Bili ste tudi sodnik. Kaj vam je ljubše - soditi ali stati pred tarčo?
Oboje mi je pri srcu. Za sodnika sem moral narediti izpite. Rad sem to delal, rad sem na tarčo pošteno pogledal. Bil sem tudi trener, za katerega sem naredil tečaj leta 1961. Na tečaju sem bil ves mesec in takrat sem prvič spoznal orož-
je, ki ga tu še nismo imeli. Trener, ki nas je učil, je bil enkraten. Od tam sem prinesel ogromno znanja. Zdaj, ko je treba licence obnavljati, pa sem to opustil.
Morda veste, na koliko strelcev ste prenesli znanje kot trener?
Težko bi rekel točno številko, ampak jih je bilo vsekakor med 80 in 100.
Kako ste usklajevali službo s strelskim športom?
Najprej sem delal v Boru v Laškem, pozneje pa sem dobil službo v rudniku, kjer mi je prav prišlo poznavanje orožja in streliva. Tako sem tam dobil službo, ki mi je bila pisana na kožo. Bil sem glavni miner, pod kontrolo sem imel celotno razstrelivo. Ni mi bilo težko, čeprav sem se moral še veliko naučiti. Z veseljem sem odšel zjutraj v službo, celih osem let in pol. Nato se je rudnik zaprl in pri 50. letih sem odšel v pokoj. Strelskega športa ne bom opustil, saj mi je tudi v življenju veliko pomagal. Če me ljudje ne bi poznali, kot so me, ne bi nikoli dobil takšnega dela. Zato sem hvaležen vsem, ki so bili prisotni v upravi rudnika Laško.
Na proslavi ob 60. obletnici so vama z ženo člani strelskega društva pripravili presenečenje.
Dobil sem odlikovanje. Izrečenih je bilo veliko besed o tem, da sem veliko zdoma, o ženi Zori in njeni potrpežljivosti, da je bila tiho, ko sem odšel od doma, ko pa sem prišel nazaj, je bila malo bolj glasna (smeh). Bil sem vesel, da so se spomnili tudi nanjo in ji poklonili šopek vrtnic. Dobila sva še vikend paket v Moravskih Toplicah, kjer sva se imela res lepo in obujala spomine.
Po letu 2007 ste spet postali najboljša strelska družina v Sloveniji.
Tako je. Še desetič smo bili proglašeni za najboljšo strelsko družino v Sloveniji, za svoje dosežke in trud na področju strelstva pa so bili nagrajeni še Jagoda in Vesna Tkalec, Vesna Županc, Peter Tkalec, Matic Brunšek, August Seidl in Matjaž Pikl.
Nika Košak
5
Občinska uprava
Urejeno in gostoljubno okolje je pogoj za uspešen razvoj turizma. To je temeljni smisel in dolgoročno sporočilo projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna. Zato smo tudi letos v sodelovanju s Komunalo Laško, Turističnim društvom Laško in krajevnimi skupnostmi organizirali tekmovanje za najbolj urejene vasi in objekte v Občini Laško.
Na občinski ravni je potekalo tekmovanje za podelitev naslova najlepša(-i): vas/zaselek/naselje/ulica, hiša, kmetija, javni objekt in podjetje. V vseh kategorijah skupaj je sodelovalo 38 tekmovalcev. Strokovna komisija si je vse prijavljene vasi in objekte ogledala avgusta in na podlagi določenih kriterijev izbrala tri najboljše znotraj posameznih kategorij. Občanke in občani ste nato imeli možnost spletnega glasovanja, tako da ste oddali svoj glas za enega od najboljših tekmovalcev in tako prispevali 50 % celotne ocene.
Na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku Občine Laško 7. novembra je župan Franc Zdolšek podelil priznanja in nagrade najboljšim znotraj posameznih kategorij. Nagrajenci so za prvo mesto prejeli darilni bon za nakup cvetja v vrednosti 200 EUR, za drugo mesto bon v vrednosti 100 EUR in za tretje mesto bon v vrednosti 50 EUR.
Nagrajenci tekmovanja so:
V kategoriji najbolj urejena VAS/ ZASELEK/NASELJE/ULICA:
1. mesto: zaselek Jepihovec (KS Jur-klošter),
Moja dežela - lepa in gostoljubna
Tekmovanje za najlepše urejene vasi in objekte v Občini Laško
2.	mesto: Trsteniška ulica (KS Rimske Toplice) in
3.	mesto: naselje Sevce (KS Rimske Toplice).
V kategoriji najbolj urejena HIŠA: 1. mesto: družina Vorina, Strmca 15, Laško (KS Laško),
V kategoriji najbolj urejen JAVNI OBJEKT:
1. mesto: Vrtec Laško, enota Debro, Poženelova 24, Laško (KS Laško),
2.	mesto: družini Lapornik in Pinter, Strmca 81, Laško (KS Laško) in
3.	mesto: družina Pinter, Sevce 17, Rimske Toplice (KS Rimske Toplice).
V kategoriji najbolj urejena KMETIJA: 1. mesto: družina Klepej, Laziše 1, Rimske Toplice (KS Rimske Toplice),
2.	mesto: Vrtec Laško, enota Rimske Toplice, Cankarjeva 14 (KS Rimske Toplice) in
3.	mesto: Javni zavod Celjske lekarne - Lekarniška podružnica Rimske Toplice, Aškerčeva 4, Rimske Toplice (KS Rimske Toplice).
V kategoriji najbolj urejeno PODJETJE:
1. mesto: Rimske terme, d. o. o., Toplice 10 (KS Rimske Toplice),
2.	mesto: družina Slapšak, Padež 5, Laško (KS Marija Gradec) in
3.	mesto: družina Holcer, Lokavec 48, Rimske Toplice (KS Rimske Toplice).
2.	mesto: Nevenka Gerčer, s. p., Belo-vo 4 a, Laško (KS Sedraž) in
3.	mesto: Penzion Pago, d. o. o. - Vila Monet, Savinjsko nabrežje 4, Laško (KS Laško).
Edina Memic
Dokončan je vodovod Bratec-Trobni Dol
Novembra smo zaključili izgradnjo javnega vodovoda Bratec-Trobni Dol. V uporabo sta ga slovesno predala župan Občine Laško Franc Zdolšek in predsednik KS Šentrupert Drago Pušnik. Vodovod, dolg 810 metrov, bo oskrboval štiri gospodinjstva.
Vesna Sgerm
Občinska uprava
INVESTICIJE
Komunalno urejanje zemljišč na Taborju
Občina je leta 2010 sprejela spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Taborje, kjer bo mogoče postaviti več stanovanjskih objektov. V ta namen se pripravljajo projekti za zagotovitev lokalne infrastrukture: cestnega, kanalizacijskega, vodovodnega in elektro omrežja ter omrežja javne razsvetljave. Letos je bila zgrajena nova dovozna cesta, umeščena v južni kare, predvidevamo pa, da bomo po pridobitvi gradbenega dovoljenja infrastrukturo začeli graditi konec leta 2012.
Izvedba kanalizacije in parkirišča pri vrtcu v Laškem
Oktobra se je pričela graditi kanalizacija, ki se bo navezovala na kolek-torski sistem v Žikovci, ki vodi v levo-obrežni kolektor mesta Laško. Na to kanalizacijo se bo navezovalo omrežje spodnjega dela Kidričeve, Valentiniče-ve, Kajuhove in Podhumske ulice ter
Kobivjeka. Omrežje v omenjenih ulicah nameravamo pričeti graditi leta 2012.
Poleg kanalizacije se je pri vrtcu uredilo tudi parkirišče, ki zagotavlja 10 novih parkirnih mest. S tem bo staršem, ki v vrtec pripeljejo svoje otroke, olajšan dostop, pa tudi dostavna vozila ne bodo več ovirala prometa na Cesti na Svetino. Ta odsek je bil na splošno zelo nevaren, še posebej pa za otroke.
Izvedba kanalizacije Požene-love ulice za individualne stanovanjske objekte
Kar sedem let je bilo potrebnih, da smo v celoti pripravili ustrezno projektno in upravno dokumentacijo za gradnjo kanalizacije na tem območju, kjer so imela gospodinjstva neurejeno odvajanje odpadnih voda s ponikoval-nicami. Dela so se pričela novembra in bodo zaključena januarja 2012, če bodo to dopuščale vremenske razmere.
Izgradnja vodovoda Vrh-Radoblje-Globoko in polaganje kanalizacije v Radobljah
Vodovod Vrh-Radoblje-Globoko sta oba izvajalca skupaj s podizvajalci že pričela graditi. Dela potekajo na območju Povčena, Globokega, Zg. Stren-skega, Zabreža, Konca, Lažiš in Sela, ker bi želeli kar se da izkoristiti lepo vreme, pa izvajalci delajo s polno močjo.
Vodohran Povčeno 40 m3
Luka Picej
Izdano gradbeno dovoljenje za prestavitev marijagraškega ovinka
Na Rimski cesti se zaključuje povišanje visokovodnega nasipa ob reki Savinji. Občina Laško si prizadeva tudi za namestitev protipoplavnih loput, ki bodo preprečevale vdor visokih voda preko meteorne kanalizacije na Rimsko cesto. Novembra 2011 je bilo izdano gradbeno dovoljenje za prestavitev marijagraškega ovinka, ki sodi po planu Ministrstva za okolje in prostor v I. fazo reševanja poplavne varnosti na porečju Savinje. Poleg ureditev na ma-rijagraškem ovinku je v I. fazo vključena celotna ureditev struge do Udmata. Ministrstvo za okolje in prostor je celotno I. fazo prek Službe vlade RS za lokalno samoupravo prijavilo v pridobivanje sredstev EU. II. faza ureditev vključuje urejanje zadrževalnikov vod v Savinjski dolini in ureditve na Voglajni, Ložnici in
drugih večjih pritokih Savinje.
Po zagotovilih predstavnikov MOP--a je razpis za prestavitev marijagraškega ovinka v pripravi. Ob ugodnem razpletu postopkov javnega naročanja bi lahko bila pogodba za izvedbo del podpisana v pomladnih mesecih leta 2012, po tem pa bi se že lahko pričela tudi gradbena dela.
Luka Picej
Državne ceste na območju občine Laško
Občina Laško vseskozi vodi intenzivno sodelovanje in usklajevanja z Direkcijo RS za ceste. V tem obdobju so se sredstva DRSC-ja za celotno omrežje državnih cest drastično zmanjšala. Kljub temu je Občina Laško podpisala tripartitno pogodbo z DRSC-jem in CMCelje za nadaljevanje rekonstrukcije ceste G1-5 v Zidanem Mostu z navezovanjem in priključkom Vile na državno
cesto, pločnikom in javno razsvetljavo. Dela naj bi se začela spomladi prihodnje leto.
Po zagotovilih predstavnikov DRSC--ja bo leta 2012 na cesti Laško-Šentru-pert-Šentjur rekonstruiran 500-metrski odsek ceste na odseku pod Šentruper-tom, ki je najbolj dotrajan. Naslednje leto bi morala biti rekonstruirana tudi mostova v Jurkloštru in leseni most čez Gračnico pred domačijo Blatnik.
V začetku decembra smo imeli na DRSC-ju v Ljubljani usklajevalni sestanek za umestitev celotne infrastrukture v prostor na območju Laško - jug (tretji most čez Savinjo, nov železniški podhod, prestavitev državne ceste, krožišče, dva mostova na Lahomnici, ukinitev treh nivojskih železniških prehodov) s predstavniki Direktorata za železnice in predstavniki Družbe za razvoj infrastrukture. Več o dogovoru pa v naslednji številki.
Luka Picej
Občina Laško vabi zainteresirane ponudnike, da na spletnih straneh (http://www.lasko.si) in na oglasni deski spremljajo zbiranja ponudb za oddajo nepremičnin v najem, javne dražbe in
ZBIRANJA PONUDB ZA SKLENITEV NEPOSREDNIH POGODB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN:
poslovno-stanovanjskega objekta Šmarje-ta 8, Rimske Toplice, s pripadajočim zemljiščem, za izhodiščno ceno 190.539 EUR; stanovanjskega objekta Lokavec 5, Rimske Toplice, s pripadajočim zemljiščem, za izhodiščno ceno 27.600 EUR; delno komunalno opremljenega in nezazidanega stavbnega zemljišča parc. št. 212/5, k. o. 1039, Rimske Toplice, ki se nahaja na območju LN Belovo, z izhodiščno ceno 34.844 EUR. Cena ne vključuje 20 % DDV, ki ga plača kupec na podlagi izstavljenega računa;
nezazidanega delno opremljenega stavbnega zemljišča parc. št. 1230/5, k. o. 1022, Rečica, za izhodiščno cena 90.811 EUR. Cena ne vključuje 20 % DDV, ki ga plača kupec na podlagi izstavljenega računa. Komunalni prispevek, strošek izdelave projektne doku-
Občinska uprava/ Upravna enota/Krajevne skupnosti
mentacije in izdaje gradbenega dovoljenja so zajeti v izhodiščni ceni nepremičnine; • sedmih stanovanj v poslovno-stanovanjskem objektu na Aškerčevi cesti 4 v Rimskih Toplicah. Izhodiščne cene za nepremičnine, ki so predmet prodaje, znašajo brez vključenega DDV: 1.614 EUR/m2 stanovanja. Vse zainteresirane ponudnike za nakup nepremičnin obveščamo, da navedene izhodiščne cene nepremičnin veljajo do odprodaje nepremičnin, vendar najdlje do 31. januarja 2012.
Stanka Jošt
B REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA LAŠKO
Mcntnsi*™! L*#tu
TOPLO OGNJIŠČE IH SMEH V OCEH
ISKRENO iEtlh» VAM V TRIHODNJIH VSEH DNEHI
DAZORAVJA IN 5REtE OBILO BI NOVD VAM LETO RODILO'
PRIJETNO PRA7N0VANJF BOŽrf.A'
iskrene Čestitke ob dnevi; enotnosti in samostojnosti!
nug Andfejs Stopa r * SDrifllava UE I aiko
Iz krajevnih skupnosti
KS VRH NAD LAŠKIM
Obnovljena kapela na Vrhu
celjski škof msgr. Stanislav Lipov-šek je 2. oktobra blagoslovil obnovljeno kapelo sv. Jožefa, znano tudi kot
Babičeva kapela, ki stoji pri cerkvi na Vrhu nad Laškim.
Kapelo je leta 1946 ob pomoči Ludvika Gradišnika iz Tevč in takratnega organista Fabjana Krivonoga zgradil tedanji župnik Anton Babič. 65 let za tem se je sedanji župnik na Vrhu Iz-
tok Hanžič odločil, da jo obnovi. Delo je opravil skupaj z domačini Stankom Joštom, Adolfom Rutarjem in Jože-tom Romihom, na pomoč pa jim je s slikarskim čopičem priskočil tudi župnikov oče Vid Hanžič. Še pred tem so ključarji in drugi krajani poskrbeli, da je novo podobo dobilo tudi cerkveno gospodarsko poslopje, ki so mu zamenjali streho in ga dogradili.
Jasmina Štorman Foto: Gregor Škoberne
Krajevne skupnosti
KSLAŠKO
Otvoritev asfaltiranega odseka Rozman-Šon
12. novembra je 11-letni Grega Rabuzin ob pomoči župana Franca Zdolška in predsednika KS Laško Martina Kokotca odprl asfaltirano cesto na relaciji Rozman-Šon ali po domače v Psar-ju. V tem zaselku smo pred tremi leti napeljali javni vodovod in takrat tudi obljubili, da bomo v bližnji prihodnosti asfaltirali cesto v zaselku. To se je sedaj pod vodstvom Petra Deželaka in ob pomoči drugih krajanov tudi uresničilo. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali. Želimo vam srečno in varno uporabo.
Prenovljena cesta v Brstniku
Martin Hohkraut, gospodar na Podrepškovi domačiji v Brstniku, je v soboto, 19. novembra, skupaj z županom Francem Zdolškom odprl prenovljen odsek ceste v Brstniku. Glede na to, da so se težave vlekle že od lani, smo tega dogodka v naši
KS izredno veseli. S tem dejanjem smo nekaterim domačijam na obrobju Laškega omogočili normalen dostop do občinskega središča. Zahvala gre vsem, ki ste pri tem projektu sodelovali, prav tako pa tudi hvala za lepo pogostitev. Želimo vam srečno in varno vožnjo.
Posodobjen odsek na Podšmihelu
Dobro leto star Žan Čopar je v nedeljo, 20. novembra, s pomočjo župana Franca Zdolška prerezal trak in s tem odprl posodobljen odsek ceste na Podšmihelu 26 v Laškem. S to pridobitvijo so krajani zelo zadovoljni, saj imajo sedaj primerno urejeno okolje. Hvala vsem za pomoč in razumevanje.
Predsednik sveta KS Laško Martin Kokotec
Spoštovani krajani Laškega,
obveščamo vas, da se je Krajevna skupnost Laško preselila v poslovne prostore na Trubarjevi ulici 3 v Laškem. Za vas smo dosegljivi vsak ponedeljek in četrtek od 9.00 do 13.00 na novem sedežu KS ter na telefonskih številkah: 03 5731 364 in 041 601 114.
Prijetno doživete praznične decembrske dni ter srečno in zdravja polno novo leto 2012 j. vam želi	a*
Krajevna skupnost Laško	■
_^_Si
KS REČICA
Tudi v zadnjih dveh mesecih iztekajočega se leta se je v naši krajevni skupnosti veliko dogajalo. Urejali smo zadnje podrobnosti za določitev nove trase javnega vodovoda Zgornja Rečica in možnosti za pridobitev ustreznih soglasij. Skladno z nekajletnimi pripravami na novo kategorizacijo javnih poti smo pričeli pridobivati soglasja lastnikov zemljišč, ki bodo na osnovi podpisanega dogovora dovolili brezplačen prenos zemljišč na Občino Laško in s tem tudi ureditev dejanskega stanja cest. To je namreč zdaj v veliki meri neurejeno. Izvedena je bila tudi parcelacija za novo parkirišče pri pokopališču, ki bo osnova za
podpis pogodbe o nakupu zemljišča. Skladno z novo zakonodajo pa bomo še v tem letu pridobili nov statut KS Rečica, kjer bodo opredeljena nova določila o lokalni skupnosti.
Krajevna skupnost je tudi letos s pomočjo posameznikov in društev pomagala pri organizaciji komemo-racije za 1. november na rečiškem pokopališču. V Sindikalnem domu smo 11. novembra ob izjemno polnem in kulturno bogatem programu doživeli predstavitev knjige Med Kojzico in Šmohorjem, ki jo je napisal Andrej Mavri. Strelsko družino Dušana Pože-nela, ki letos praznuje 60-letnico, je za dolgoletno uspešno delovanje nagradila tudi Strelska zveza Slovenije. Na 31. razglasitvi najboljših strelcev Strelske zveze Slovenije, ki je pote-
kala v Kidričevem, sta tako društvo kot predsednik Vinko Lavrinc prejela izjemni priznanji, priznanja pa so prejeli tudi ekipa kadetinj z MK športno pištolo (Jagoda in Vesna Tkalec, Vesna Županc) ter strelca Peter Tkalec in Matic Brunšek. Posebni priznanji za dolgoletno in vsestransko pomoč sta prejela Avgust Seidel in Matjaž Pikl.
Svoj življenjski jubilej, 90 let, je 4. decembra slavila naša krajanka Kristina Smolič. Iskreno ji čestitamo in ji želimo še veliko lepih trenutkov, predvsem pa zdravja.
Sicer pa le še malo manjka, pa bomo zajadrali v leto 2012 - naj bo srečno in veselo ter predvsem zdravo!
Predsednik KS Rečica Matjaž Pikl
9
■■■■■■■■■
KS RIMSKE TOPLICE Zahvala ob zaključku del na cesti do Vodiškega
Krajevne skupnosti/Kmetijstvo, podeželje in ekologija
Ob uspešnem zaključku del na cesti do Vodiškega se zahvaljujemo vodstvu in odgovornim na Občini Laško za razumevanje krajevne problematike. Hkrati prosimo in si želimo, da bi se obnovila tudi cesta do Šmiklavža, da bi se asfaltiral odsek Lažiše-Vrh nad Laškim, uredil odsek poti Škofce-Dol pri Laškem, da bi se načrtovani projekt vodovoda zaključil za vasi Lažiše in Dol pri Laškem, da bi se čim prej nadaljevala obnova pokopališkega zidu in da bi se začela graditi žalna veža. Upamo, da bo, glede na možnosti, Občina Laško v prihodnje poskrbela tudi za reševanje preostale problematike.
Iskrena hvala tudi izvajalcu del na cesti AGM Nemec in KS Rimske Toplice oz. članoma Sveta KS Rimske Toplice Kristini Krašovec in Slavku Alojzu Klepeju. Posebno pa se zahvaljujemo tudi g. Ivanu Verbovšku in prostovoljcem iz Šmiklavža.
Krajani iz Šmiklavža
KS JURKLOŠTER
Tradicionalno po Marjanini poti
Ko po domovih zadiši goveja juha in iz radijskih sprejemnikov odmevajo čestitke in pozdravi poslušalcev, vsakdo ve, da je ta dan nedelja. A kadar je to prva adventna nedelja, Jepihovčani vemo, da je to »naš dan«. Na ta dan se namreč, letos že tretjič zapovrstjo, odpravimo po Marjanini poti in to je zdaj že postala tradicija.
Sposodila si bom besede ene od udeleženk tega pohoda: »Poglejte, ljudje, veter nam s poti pometa listje in nanjo nam sije sonce. Le kaj še hočemo več?« Da, lahko bi rekli, da ničesar več
ne bi potrebovali, saj smo z domačimi in znanci v prijetnem klepetu skoraj prehitro prišli na cilj. Kot običajno smo se pohodniki na koncu okrepčali z dobrotami iz nahrbtnika, a pika na i sta bila Janin golaž in kuhano vino, čemur se je bilo nemogoče odreči. Za lepo gesto je poskrbela gospa Anica, ki je s simboličnimi pozornostmi obdarila po-hodnika, ki je največkrat prehodil Mar-janino pot (v dveh letih več kot 800-krat), najstarejšo pohodnico, najmlajše pohodnike in še nekaj drugih.
Sicer pa je letošnji pohod potekal tudi v znamenju zmage na razpisu Občine Laško za najlepši zaselek - ta naziv smo tokrat pridobili prav Jepihovčani iz KS Jurklošter. Kot vsa ostala leta smo se tudi letos pridno trudili, urejali vsak svojo okolico, s skupnimi močmi pa
smo olepšali in »pomladili« tudi naše avtobusno postajališče. Veseli smo, da smo to, kar smo: delovni, z občutkom za skupnost in ohranjanje dobrih sosedskih odnosov.
Hermina Palčnik
Društvo Raznolikost podeželja
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
Društvo Raznolikost podeželja
Trenutno so projekti, prispeli na drugi javni poziv društva v letu 2011, v ocenjevanju oziroma potrjevanju. V naslednji številki vas bomo že lahko obvestili, kateri so bili izbrani za izvajanje.
Vsem članom društva in vsem krajanom, ki spremljate aktivnosti delovanja našega društva v glasilu ali morda na naši spletni strani www.raznoli-kost-podezelja.si, želimo veliko lepih trenutkov med prihajajočimi prazniki, v novem letu pa zdravja in uspehov!
Tokrat pa še informacije o treh projektih v izvajanju:
Projekt: Po poteh umetnosti in umetne obrti
Nosilec projekta: Občina Laško Partnerji pri projektu: Stik Laško, Občina Štore, Občina Vojnik, Thermana Laško, KD Galerija Maleš
Projekt Po poteh umetnosti in umetne obrti predstavlja inovativen prispevek k razvoju perspektivnih dejavnosti območja LAS in spodbuja
kulturni turizem na podeželju. Slednji je v Sloveniji še v povojih, medtem ko so v tujini t. i. umetniške poti (Art trails) uveljavljena in zelo uspešna oblika turizma na podeželju.
Namen projekta: Projekt je namenjen spodbujanju odličnosti in inovacij na področju upodobitvenih in vizualnih umetnosti in spodbuja solidarnost in vseživljenjsko učenje s pomočjo umetnosti. Omogoča in promovira dostop do umetnosti in umetniškega izražanja za najširši krog ljudi in si prizadeva za ohranjanje in spodbujanje rasti v kulturnem gospodarstvu območja.
Projektni rezultati: V okviru projekta bo oblikovana mreža ponudnikov na območju LAS, izdelan bo pravilnik o pogojih za vključevanje v mrežo, opredeljene pa bodo tudi storitve na posameznih lokacijah za različne ciljne skupine. Izvedene bodo tri tematske
10
Kmetijstvo, podeželje in ekologija
delavnice za vključene ponudnike, katerih namen bo oblikovanje programa in dolgoročnih razvojnih smernic, in sedem tematskih delavnic za obiskovalce, ki se bodo na dnevih odprtih vrat lahko udeležili umetniškega procesa in preverili lastne kreativne sposobnosti.
Projekt bo predstavljen skozi zloženko z vrisanimi lokacijami na zemljevidu ter s kratko predstavitvijo posameznih ponudnikov, njihovimi kontakti ter priloženim predstavitvenim CD-jem. Predvidena je promocija na osmih prireditvah in sejmih na celotnem območju LAS. Ker so predvidene prireditve tradicionalno dobro obiskane, pričakujemo, da se bo z vsebino integralnega turističnega produkta Po poteh umetnosti in umetne obrti seznanilo okoli 7.000 ljudi. Izveden bo tudi vzorčni primer označitve poti iz Laškega do galerije Maleš v Zgornji Rečici.
Načrtujemo tudi nadgradnjo projekta z razširitvijo spoznavanja in doživljanja umetnosti na drugih področjih, počitniške tečaje za otroke in vso družino ter izdelavo inovativne interaktivne spletne strani, kjer bo 365 dni na leto in 24 ur na dan na voljo virtualna umetniška pot s predstavitvijo ustvarjalcev in njihovih del na način Artote-ke.
Marina Bezgovšek, Stik -TIC Laško
Projekt: Po Štorah
Občina Štore, Društvo Raznolikost podeželja iz Celja in partner Športno kulturno društvo Rudar Pečovje so oktobra podpisali pogodbo o sofi-
nanciranju projekta Celostna ureditev tematskih poti v občini Štore in ureditev tematske poti Po Štorah. Sofinanciranje projektov, opredeljenih v NIP I/2011, je odobrilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Projekt: Prepoznavnost blagovne znamke Friderik & Veronika na trgu
Nosilec projekta: LAS Društvo Raznolikost podeželja
Partnerji pri projektu: KGZS - Zavod CE
Društvo Raznolikost podeželja je pričelo izvajati projekt Prepoznavnost blagovne znamke Friderik & Veronika na trgu. Namen projekta je motivirati, usposobiti in opremiti ponudnike z območja občin Celje, Laško, Štore in Vojnik za skupno trženje v okviru blagovne znamke Friderik & Veronika.
Najprej načrtujemo pripravo kataloga ponudbe daril in objavo na spletni strani društva. S ponudbo na spletni strani, ki bo vsebovala fotografije in opise produktov, želimo ponuditi kakovostne lokalne proizvode, opremljene z enotno embalažo. Spletna podstran, ki bo urejena predvidoma januarja, bo omogočala predstavitev posameznih kmetij, obrtnikov in oseb, ki na podeželju omenjenih občin s svojim znanjem, izkušnjami in tradicijo ustvarjajo kakovostne produkte. Prav tako bodo dostopne fotografije izdelkov z opisi ter pripravljene kombinacije izdelkov v darilni embalaži, pletenih košarah, zabojčkih ... Vsak obiskovalec spletne strani bo lahko želene izdelke (čaje, drobno pecivo, rezance, sokove, kis, med, lončarske izdelke, razglednice ...) naročil prek obrazca s preprostim klikom na računalniku in se od-
ločil, ali želi kupiti izdelek neposredno od ponudnika ali pa morda izdelke več različnih ponudnikov z naročilom prek Društva Raznolikost podeželja skupaj z ustrezno embalažo.
Trenutno se je za sodelovanje v projektu odločilo 12 ponudnikov z območja z več kot 40 izdelki. Ker vemo, da je na območju še veliko ljudi, ki ustvarjajo različne izdelke, jih vabimo, da se nam pridružijo pri izvajanju projektnih aktivnosti. Sodelovanje je za vse ponudnike povsem brezplačno, zagotoviti morajo le svoje izdelke za fotografiranje in navesti količine ter cene izdelkov, ki bi jih želeli ponuditi v okviru blagovne znamke Friderik & Veronika. V prihodnjem letu bomo izvedli tudi interni natečaj za spominek in poslovno darilo, kjer bo komisija med prijavljenimi izdelki izbrala najprimernejše za te namene. Vabljeni k sodelovanju in razmišljanju, kaj lahko v ta namen ponudite na ogled.
Del projekta je namenjen tudi opredelitvi skupnih mest trženja, to je dogovoru med ponudniki in različnimi turističnimi točkami (TIC-i, zdravilišča, občine, trgovine), ki bi bili pripravljeni dodati pestro ponudbo izdelkov v svoj prodajni del. Projekt bo predvidoma zaključen v začetku leta 2013, tako da nam vsem skupaj daje možnost priprave kakovostne ponudbe daril za prednovoletni čas leta 2012.
Z željo, da bomo skupaj uspeli pripraviti izbrano ponudbo kakovostnih izdelkov in jo predstaviti kar najširšemu krogu morebitnih kupcev, vas vabimo k sodelovanju. Dodatne informacije lahko dobite na sedežu LAS, Društvo Raznolikost podeželja, Trno-veljska cesta 2, 3000 Celje, tel.: 03 490 75 86 e-pošta: info@raznolikost-po-dezelja.si.
Primož Kroflič, Društvo Raznolikost podeželja
Logotip blagovne znamke Friderik & Veronika
11
Kmetijstvo, podeželje in ekologija/Komunala Laško
Najlepši gozdni park v Sloveniji
Po oceni, ki jo je pred leti podala svetovno znana ure-jevalka vrtov in parkov Jelena de Belder Kovačič, imamo v Laškem najlepši gozdni park v Sloveniji. Zadnji oktobrski dan se je res pokazal v vsem sijaju. Za razliko od siceršnjih digitalnih posnetkov, ki stvari neprimerno polepšajo, so bili ti prizori v resnici, v živo, še veliko lepši. Park za zdaj še kljubuje petkrat večjemu prometnemu koridorju in nekaterim »inovativnim« zamislim poseganja vanj. Skupaj s Humom (ki je že razglašen za naravni park) in Savinjo bi lahko tvoril zelo lepo naravno doživljajsko okolje v povezavi z osrednjim, Aškerčevim trgom v mestu. V ta sklop bi sodila resnična mestna brv oziroma »sanjska pot« iz središča Laškega, mimo cerkve in knjižnice čez Savinjo v park.
Marjan Zavšek
KOMUNALAv
Vlaško^
Ekološki otoki v Občini Laško
Začetki ločenega zbiranja odpadkov v Občini Laško segajo v leto 1998. Ekološki otoki so bili najprej postavljeni v mestnem jedru Laškega, v okolici blokovskih naselij in Rimskih Toplicah. V naslednjih letih se je širitev izvajala še v manj strnjenih naseljih. Tako je trenutno v občini postavljenih 64 ekoloških otokov (Strmca, Udmat, Rimske Toplice - vrtec, Rimske Toplice - šola, Rimske Toplice - Pašnica, Rimske Toplice - bloki, Rimske Toplice - trgovina Zupanc, Rimske Toplice - Tuš, Sofijin dvor, Zidani Most - šola, Zidani Most, Globoko, Rimske Toplice - K. Z., Komunala Laško, Secaplast, Huda Jama, Sp. Rečica, Caj-hen, Debro - Tuš, Poženelova 1, Pože-nelova 2, Badovinčeva 1, Badovinčeva 2, Tri lilije, Debro - vas, Debro - šola, Petrol, Jagoče, Kulturni center, K. Z. Laško, TIC Laško, Hotel Hum, Rimska cesta 1, Rimska cesta 2, Rimska cesta -trgovina, Tuš mesto, nad zdravstvenim domom, Grad, Taborje, Vrtec Laško, Kidričeva 1, Kidričeva 2, zdravstveni dom, parkirišče pod občino, upokojenski dom, šola Laško, pivovarna, pi-
vovarniški blok, Pristava, Lahomšek, Vrh nad Laškim, Bobek, Vudrag, Čater, Marija Gradec, Železnina Laško, Mode-na Laško, Zg. Rečica - šola, Sp. Rečica - »Kurji Graben«, Sedraž, Reka - šola, Šentrupert - AP, Jurklošter - Lahov Graben, Jurklošter - Marof).
Ekološki otok je praviloma sestavljen iz treh posod za zbiranje ločenih frakcij. Največkrat se uporabljajo 770- in 1100-litrske posode, v dveh primerih pa smo uporabili 240-litrske posode. Na ekološkem otoku se zbirajo tri ločene frakcije, in sicer papirna in kartonska embalaža, plastična embalaža ter steklena embalaža. Letos smo pričeli ločene frakcije odvažati enkrat tedensko, medtem ko smo jih prej enkrat na štirinajst dni. Sprememba pri logistiki odvoza pomeni predvsem povečanje ločeno zbrane embalaže. Glede dogovorov s prevzemniki ločenih frakcij imamo iz preteklosti črno liso na področju zbiranja plastične embalaže, saj se zbira izključno plastična embalaža in ne tudi sestavljena embalaža, kot je praksa pri drugih komunalnih podjetjih. V prihodnosti se bo ta problem reševal z uveljavitvijo ločenega zbiranja embalaže na izvoru. To pomeni, da bo gospodinjstvo, ki je v sistemu odvoza odpadkov, prejelo dodatno posodo za zbiranje vse embalaže, ki nastane v gospodinjstvu, razen papirne in steklene
embalaže. Ta se bo še vedno oddajala na ekološke otoke. Nov sistem predvideva tudi postavitev dodatnih ekoloških otokov za zbiranje papirne in steklene embalaže, vendar pa se bomo pri tem srečevali s stalnim problemom, saj občina nima v lasti dovolj zemljišč za postavitev ekoloških otokov. Zato bo treba iskati soglasja lastnikov zemljišč, da bomo lahko ponudili enakovredne storitve za vse občane.
Cilj ločenega zbiranja na izvoru je predvsem zbrati vsaj 30-odstotni delež ločene frakcije proti celotnim zbranim odpadkom iz gospodinjstev. To pomeni, da bo treba na sortirni liniji predelati manj odpadkov, rezultati sortiranja bodo boljši, ker se med mešanimi komunalnimi odpadki ne bo več pojavljala embalaža, posledično bomo tako odlagali manjše količine odpadkov bodisi na našem odlagališču ali RCERO-u Celje.
Andrej Ilijevec
Zbiranje nevarnih odpadkov v letu 2011
Akcija je v sodelovanju s podjetjem Simbio, d. o. o., iz Celja na podlagi predhodnega obvestila potekala 12. in 13. novembra. V njej je sodelovalo 168 občanov, zbrali pa smo 2.727 kg nevarnih odpadkov, ki so bili oddani podjetjem, registriranim za predelavo
12
Komunala Laško
ilKHt -
tin fMJ no? ■
1KH1 c .
iL-Mf JOli	kio ¡011
oz. uničenje. Trend je razviden iz grafičnega prikaza. Treba je pohvaliti vse občane, ki so sodelovali v akciji, posebna zahvala pa je namenjena Pivovarni Laško, podjetju Cajhen in Gostinstvu Pavus - Grad Tabor Laško, ki so prispevali nagrade za občane.
Andrej Ilijevec
Izvajanje zimske službe v Občini Laško
Zimsko službo na občinskih cestah v Občini Laško izvajajo krajevne skupnosti in JP Komunala Laško, d. o. o. V občini je skupaj približno 420 km občinskih cest, kar nas uvršča med občine z najdaljšim cestnim omrežjem na prebivalca v Sloveniji. Komunala izvaja zimsko službo na vseh lokalnih cestah, pomembnejših javnih poteh, vseh ulicah v Laškem in Rimskih Toplicah, hodnikih za pešce ob občinskih in državnih cestah, na javnih parkiriščih ter drugih utrjenih javnih površinah. Zimsko službo na preostalih, manj obremenjenih javnih poteh izvajajo krajevne skupnosti, na območju katerih potekajo te poti. Zimsko službo na državnih cestah izvaja VOC Celje, d. d.
Skladno z zakonodajo je sezona izvajanja zimske službe predvidena med 15. novembrom in 15. marcem naslednjega leta, po potrebi tudi prej ali pozneje, če to zahtevajo vremenske razmere. Za izvajanje službe izvajalci pripravijo Plan zimske službe za vsako sezono posebej. Dejavnost obsega sklop del, nalog in opravil, ki so potrebni za zagotavljanje normalne prevoznosti in varnosti cestnega prometa na občinskih cestah v zimskih razmerah. Treba je zagotoviti: izvajanje pregledne službe, postavitev ustrezne cestnoprometne signalizacije, označitev vozišč s snežnimi količki, pluženje cest in ulic, odstranjevanje snega, posipavanje poledice, izvajanje dežurstva in pripravljenost izvajalcev. Glede na gostoto prometa so ceste razdeljene v dve prioriteti. V prvi prioriteti so ceste, po katerih poteka javni avtobusni prevoz, in vse ulice, v drugi prioriteti pa so druge ceste in poti. Po zakonodaji se šteje, da je prevoznost cest in poti v zimskih razmerah zagotovljena, če višina zapadlega snega ne presega 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme na vozilih. Ceste v prvi prioriteti se plužijo po potrebi, tudi 24 ur na dan, višina snega na cesti naj ne bi presegla 15 cm. Ob intenzivnejših snežnih padavinah so možni zastoji do dveh ur, med 20. uro zvečer in 5. uro zjutraj. Ceste v drugi prioriteti se prav tako plužijo 24 ur na dan, vendar pa so dopustni krajši zastoji tudi podnevi, ob intenzivnejših snežnih padavinah lahko celo do enega dne. Prevoznost cest druge prioritete naj bi bila zagotovljena med 7. uro zjutraj in 20. uro zvečer. Pri posipanju poledice ni prioritet. Posipanje se vrši, ko nastopi potreba. Poledico je treba čim prej odpraviti z uporabo ustrezne
opreme in posipnih sredstev, razen v izjemnih primerih ob žledu, ko dež na podhlajenih cestnih odsekih zmrzuje in uporaba posipnih sredstev ni učinkovita. Sestavni del planov zimske službe krajevnih skupnosti in komunale je tudi natančen razpored pluženja in posipavanja posameznih odsekov cest z izvajalci. Prav tako so določene tudi odgovorne osebe in dežurni, ki po potrebi aktivirajo službo.
Z veseljem ugotavljamo, da je izvajanje zimske službe v Občini Laško dobro organizirano, učinkovito in gospodarno. To je pokazala analiza porabe sredstev izvajanja zimske službe v občinah Trbovlje, Krško, Šentjur, Radeče in Laško. Od vseh analiziranih občin smo v Laškem porabili krepko najmanj sredstev za izvajanje zimske službe v sezoni 20102011. Vsakdo ima možnost vpogleda v Plane zimske službe krajevnih skupnosti med uradnimi urami posameznih KS. Prav tako pa tudi v Plan zimske službe JP Komunale Laško na sedežu podjetja, Podšmihel 1 e, Laško ali po telefonu 03 734 44 00. Plan je objavljen tudi na spletnih straneh JP Komunale Laško -www.komunala-lasko.si.
Marjan Salobir
J«itn'jhi
Občanom in poslovnim partnerjem
Veliko sreče in lepih sanj naj vam prinese božični dan. In novo leto 2012 naj bo uspešno, lahko malo grešno ... Naj bo očarljivo, igrivo, bahavo, norčavo in zdravo. Z malo bridkosti, veliko sladkosti in največ modrosti. Naj bo mirno, minljivo in večno. Preprosto SREČNO!
Skupaj z Vami in za Vas odgovorno do okolja
13
Gospodarstvo in turizem/STIK
Tradicionalno srečanje obrtnikov
Člani OOZ Laško so se 25. novembra, ob koncu poslovnega leta, tradicionalno srečali v Thermani Laško. Podeljena so bila priznanja za 10-, 20-, 30- in 40-letno delo v obrti.
Priznanja za 10-letno delo so prijeli: Metka Ramovš, kozmetičarka iz Radeč, Marko Knez, vrtnarstvo Sonček iz Laškega, in Elstor cO, d. o. o., elektroinštalacije, iz Laškega. Za 20-letno delovanje so priznanje prejeli: Aleš Ferlič, avtopre-voznik iz Laškega, Stanislava Jurgelj, šiviljstvo Unikat, Laško, Danijel Romšak, avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija, Rimske Toplice, Jože Sadar, Pizzerija Špica, Laško, Mirko Skok, prenova, instalacije in razvoj, Laško, Slavko Slapšak, avtoprevozništvo, Laško, Marjan Zorko, mizarstvo, Laško, in Vinko Padežnik, avtoprevozništvo, Laško. Za 30-letno delo je priznanje prijel Jožef Mali, elektroinštalacije, Laško, za 40-letno delo v obrti pa je priznanje prejel gostinec Alojz Martinčič, gostilna Jež iz Jagnjenice pri Radečah. Posebne čestitke je prejel tudi novi mojster elektroinštalacij Boštjan Knafelc iz Šentruperta pri Laškem.
Članom so bile predstavljene novosti spletnega portala OZS. V kulturnem dogodku je nastopila vokalna skupina
Vodomke, 13-letna Lucija in 12-letni Žiga, otroka obrtnika Darka Planinška, sta se predstavila na diatonični harmoniki, učenci krožkov UPI (ustvarjalnost, podjetnost, inovativnost) iz OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice pa so na bazarju predstavili novoletne čestitke. Izkupiček od prispevkov za voščilnice bodo namenili za šolski sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti, ki niso sestavni del izobraževalnega programa, in za učence iz socialno šibkih družin. OŠ Antona Aškerca je edina šola v Laškem, ki se je v letu 2010 odločila, da pristopi k pilotskemu projektu uvajanja ustvarjalnosti, podjetništva in inovativnosti v osnovne šole prek projekta, ki ga je na razpisu pridobila OZS in se izvaja prek Območne obrtno-podje-tniške zbornice Laško. V ta projekt je vključenih 860 učencev osnovnih šol po vsej Sloveniji.
Udeležence so pozdravili župan Občine Laško Franc Zdol-šek in župan Občine Radeče Matjaž Han ter podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in predsednik upravnega odbora OZS Štefan Grosar.
Andreja Rojc Foto: Foto Fleš
sMk
STIK - CENTER ZA ŠPORT,TURIZEM, INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO
Dober obisk tudi v letošnjem letu
V letu 2011 se je na izlete po Laškem in okolici, podobno kot leto prej, odpravilo nekaj več kot 6.000 izletnikov. Večinoma so se odločili za izlet Tradicija pivovarstva, ki vključuje spoznavanje zgodovine pivovarstva v Muzeju Laško, ogled Pivovarne Laško in degustacijo piva. Ker izlete izvajamo po predhodnih najavah, smo letos uvedli novost, in sicer redne tedenske oglede, saj je ogled pivovarne zanimiv tudi za individualne goste, ki pridejo v Laško na oddih ali zgolj na kratek obisk. Oglede tako izvajamo vsak pe-
tek ob 14.30 v slovenskem, angleškem ali nemškem jeziku. Največ skupin se je za ogled pivovarne odločilo oktobra, in sicer 21 oziroma 900 posameznikov. Za izbranega naročnika pa smo v januarju izvedli oglede za 54 skupin oziroma smo v pivovarno v enem mesecu popeljali kar 2.057 ljudi.
Prav tako se izletniki radi odpravijo na ogled drugih zanimivosti po občini Laško, ki jih ponujamo v naboru dvanajstih različnih izletov po Laškem in okolici. Od udeležencev izletov pogosto prejemamo pozitivne odzive, veseli
nas tudi dejstvo, da se mnogi, predvsem turistične agencije in organizacije, pri organizaciji izletov vedno znova obračajo na nas. Celotno izletniško ponudbo vključujemo tudi v promocijo na turističnih borzah in sejmih ter jo oglašujemo prek različnih medijev.
Podobno visoko obiskanost turistov kot na izletih pa beležimo tudi pri obisku TIC-a Laško. V letošnjem letu je TIc Laško obiskalo okoli 6.000 obiskovalcev, od katerih je bila skoraj polovica tujcev, ki pri nas iščejo različne informacije o Laškem in okolici ter Sloveniji. Skupno z izletniki to pomeni, da skozi leto sprejmemo okoli 12.000 gostov. Najvišji obisk v TIC-u tako beležimo v poletnih mesecih, natančneje v juliju, več kot 1.000 obiskovalcev, visok obisk pa je tudi v pomladanskih in zgodnjejesenskih mesecih.
TIC, Stik Foto: Foto Fleš
14
STIK
Borza SPA-CE
Na pobudo Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč je bila že tretje leto zapored organizirana mednarodna borza zdraviliškega in wellness turizma osrednje Evrope, krajše poimenovana borza SPA-CE. Gostitelj letošnjega dogodka, ki je potekal od 12. do 14. oktobra, je bila Thermana Laško.
Glavni namen borze je srečanje ponudnikov zdraviliških in wellness storitev iz Slovenije in drugih držav osrednje Evrope z organizatorji potovanj, turističnimi agencijami in drugimi potencialnimi kupci. Kot je za borze običajno, je bila za širšo javnost zaprta, jedro dogodka pa so bili vnaprej dogovorjeni sestanki med ponudniki in kupci. Borze smo se udeležili kljub temu, da je bila namenjena predstavitvi zdraviliškega in wellness turizma, saj je predstavljala dobro priložnost za neposredno promocijo celotnega kraja, ki je tesno povezan s tovrstno ponudbo. Udeleženci so se tako lahko seznanili s celotno turistično ponudbo Laškega in okolice. Pripravili smo še razstavo produktov s podeželja, s prikazom izdelave rož iz krep papirja pa se nam je pridružila tudi »kranceljpintarica« Marica Lesjak. Borza je bila letos medijsko dobro podprta, prispevek o dogajanju je bil objavljen tudi v turistični oddaji Na lepše na TV Slovenija.
Metka Mavri, Stik
Lokalna gastronomska
|	I «V V«	•	•	•	• I v	a
dediščina - izziv in priložnost
Znotraj doživljajskega turizma postaja gastronomija vse pomembnejši dejavnik pri razvoju turističnih destinacij, saj sodi tradicionalna kuhinja vsake regije oz. destinacije med njene ključne potencialne razlikovalne in s tem identifikacijske prvine. S tem dostikrat presega okvire podpornega dejavnika ponudbe in predstavlja za turista temeljno doživetje potovanja, zaradi česar se pojavlja potreba po razumevanju dodane vrednosti gastronomije v
turistični destinaciji. Dodana vrednost je seveda še večja, če oboje - obisk turističnih zanimivosti ali prireditev in ga-stronomijo - združimo in s tem oblikujemo edinstveno prodajno ponudbo. To pa ni le naša možnost in priložnost, temveč tudi dolžnost, saj s tem prispevamo v svetovno kulturno zakladnico in preprečimo prevlado kulturnih vzorcev velikih in bogatih. Z namenom vključevanja lokalne gastronomske dediščine v gostinsko in turistično ponudbo je bil 14. novembra v Thermani Laško organiziran posvet, katerega gost je bil dr. Janez Bogataj.
Letošnji posvet smo organizatorji, KGZS - Zavod Celje, Občina Laško, Stik in Thermana Laško, oblikovali kot nadgradnjo minulih dveh posvetov ob obeležitvi svetovnega dneva hrane, s katerima smo želeli doprinesti k trajno-stnemu razvoju lokalnega okolja, med-sektorskemu povezovanju, povečanju lokalne samooskrbe s hrano in oblikovanju novih inovativnih programov t. i. zelenega turizma, kamor nedvomno spada tudi gastronomska dediščina kraja. Na začetku posveta smo ugotovili, da so prvi koraki na tem področju narejeni, tako kar se tiče sodelovanja med ponudniki lokalne hrane in gostinci kot tudi med javnimi zavodi, a si je v prihodnje želeti še intenzivnejšega sodelovanja, saj vsi trendi - tako globalni kot lokalni - poudarjajo nujnost čimprejšnjega tovrstnega povezovanja in sodelovanja. Sledil je pregled kulture prehranjevanja na območju Laškega z okolico v preteklosti, s poudarkom na posebnostih krušne dediščine, ki jih je predstavila Milena Kozmus. Med specifike našega območja spada tudi pregreta smetana. Organizatorji smo z željo, da spodbudimo udeležence posveta k pripravi jedi s pregreto smetano tudi doma oziroma v njihovih gostinskih lokalih, šolah in vrtcih, oblikovali in natisnili recepte za nekatere najbolj značilne jedi. Dr. Janez Bogataj je v svojem zanimivem in poučnem predavanju najprej poudaril, da je Slovenija kulturno pa tudi gastronomsko precej raznolika, to dejstvo pa predstavlja tisto tržno nišo, ki bi jo veljalo dodobra izkoristiti. Pri tem igra ključno vlogo lokalno pridelana hrana, ki jo gostu ponudimo na posodobljen tradicionalen način. Bogataj je še opozoril, da slovenskih jedi ne bomo mogli predstavljati in prodajati, če ne bomo oblikovali svojih referenčnih hišnih jedi. Pri slednjem igra pomembno vlogo izdelava lokalne gastronomske piramide, pri kateri bomo lahko v Laškem številne informacije črpali tudi iz diplomske naloge Alenke Lapornik Kultura pre-
hranjevanja na območju Laškega od tridesetih do petdesetih let 20. stoletja. Gastronomske posebnosti in značilnosti območja pomenijo tudi pomembno izhodišče za razvoj prepoznavnih ga-stronomskih spominkov, ki vzdržujejo vez med destinacijo in drugimi prostori ter krepijo željo po ponovnem potovanju v naš kraj. Zavedanje, da so lokalna gastronomija ter lokalna kultura in dediščina turistične destinacije neločljivo povezani, je v naši občini prisotno že dlje časa in je povzeto v promocijskem sloganu Laško, mesto zdravja piva in cvetja. Zrcali se v številnih prireditvah in turističnih programih, ki jih aktivno promoviramo tako v domovini kot tujini, prav tako pa tudi v nekaterih že realiziranih gastronomskih spominkih. Posebej so bili izpostavljeni Županov medeni liker ter spominki Pivovarne Laško in Thermane Laško. Predstavljene so bile tudi možnosti, ki predstavljajo odličen potencial na tem področju v prihodnosti.
Na koncu posveta smo se seznanili z dobro prakso Thermane Laško, ki v svoje programe vključuje gastronomsko dediščino kraja, za kar so dobili tudi številna priznanja. Omejena sta bila pivo-varski in medeni menu. Za slednjega so prejeli zlato priznanje na letošnjem gostinsko turističnem zboru. Po zaključku posveta smo udeleženci lahko poizkusili nekatere od kulinaričnih dobrot, ki jih pripravljajo v Thermani Laško.
Med posvetom so nas spremljale pesmi Toneta Pavčka iz pesniške zbirke Starožitja v odlični interpretaciji Zlate Strel, za kar se ji organizatorji najlepše zahvaljujemo.
Marina Bezgovšek, Stik Jožica Krašovec, KGZS - Zavod Celje
15. Martinovo v Laškem
Turistično društvo Laško, Stik in Etno odbor Jureta Krašovca Možnar so v soorganizaciji s Knjižnico Laško, JSKD OI Laško, Planinskim društvom Laško in Škofijo Celje - Nadžupnijo Laško uspešno izpeljali že 15. Martinovo v Laškem.
V petek, 11. novembra, smo v Knjižnici Laško prisluhnili vitezu vina, Dragu
■■■■■■■■I
Medvedu, ki je govoril o vsebini svoje nove knjige Vinske bravure. Ob tem smo si ob komentarjih priznanega fotografa Toma Jeseničnika ogledali posnetke motivov, povezanih z vinom in vinsko trto. Večer se je zaključili z druženjem in petjem. V soboto, 12. novembra, je v Kulturnem centru Laško pod naslovom V gospodarjevi kleti potekal večer ljudskih pesmi, godčevskih viž in
predstavitev šege ob martinovem ter prikaz Ko je mošt vino postal. Pripravila sta ga Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Laško in Etno odbor Jureta Krašovca Možnar,
prikaz pa so izvedli člani KD Antona Tanca iz Marija Gradca. V nedeljo, 13. novembra, so Aškerčev in Orožnov trg zapolnile stojnice z bogato ponudbo izdelkov domače obrti. Obiskovalci so si lahko ogledali in kupili vrsto kramar-skega blaga kot v starih dobrih časih. Po glavni maši so obiskovalci spoznali še šege in navade ob »lepi nedelji«. V programu so sodelovali Laška pihalna godba, folklorna skupina KD Antona Tanca Marija Gradec s KD Ofirovci in koledniki iz Laškega. Prireditev izhaja iz dolgoletne tradicije, zato smo veseli, da je tako dobro obiskana in sprejeta med obiskovalci.
Andreja Križnik, Stik Foto: Foto Fleš
13. tradicionalni pohod po nekdanjih trških mejah Laškega
Planinsko društvo Laško je v sodelovanju z Občino Laško in Stikom v soboto, 12. novembra, že trinajstič zapored organiziralo in se podalo na pohod po nekdanjih trških mejah Laškega.
Namen prireditve je obuditi in negovati tradicionalni dogodek, ki sega stoletja nazaj v krajevno zgodovino, ter ga za današnjo moderno dobo čim bolj verodostojno priklicati iz spomina. V želji po ohranitvi običaja se je upravni
Z veliko bučo na Martinovo
Huberta Galiča iz Spodnje Rečice, ki z veseljem pomaga vrtnariti, je letos narava še posebej počastila. Skupaj z vnukom Luko, ki je odličen klarinetist Glasbene šole Laško - Radeče in je že osvojil kar nekaj domačih in mednarodnih priznanj, sta občudovala bučo, kakršne na njihovem vrtu doslej še ni bilo. Njena teža se je približala 90 kilogramom.
Zanjo je bilo izjemno zanimanje. Še preden so jo med znance in prijatelje razdelili po kosih kot torto, prav tako pa tudi njena semena, čeprav jih menda ni bilo veliko, je svoje mesto našla na odru Kulturnega centra Laško kot okrasek scene na večeru s pevci in godci na 15. Martinovem v Laškem.
V. M.
Na fotografiji: Hubert z vnukom Luko ob veliki buči
STIK
odbor Planinskega društva Laško leta 1999 odločil organizirati pohod vsako leto drugo soboto v novembru - sodo leto po desnem bregu reke Savinje, liho leto pa po levem bregu. Smer poti je glede na zapis iz leta 1769, ko so Laščani običaj praznovali zadnjikrat, iz objektivnih razlogov prirejena. Na pot so nas s kratkim programom skozi prikaz večstoletnega običaja in v takratni opravi pospremili Ostrovrharji KD Svibno, godba na pihala Laško in poki možnarjev.
S parkirnega prostora pred TlC-em Laško smo krenili ob 8.20 in se podali po poti, ki poteka po levem bregu reke Savinje, mimo cerkve sv. Martina, po cesti v Zahum v smeri Tovstega, pod zahodnim pobočjem Žikovškega brda do ceste, ki pelje na Ojstro in dalje do ceste za Reko in Gaberno do vasi Trojno. Pot smo nadaljevali do turistične kmetije Pirc, zavili levo na makadamsko pot in se spustili v dolino potoka Lahomnica ter po cesti prišli do gostišča Čater na Marija Gradcu.
Prvič smo se ustavili na urejenem počivališču ob poti, kjer je bilo pohodni-kom postreženo s sadnim čajem, v vasi Trojno so nas prijazni krajani pričakali z domačimi dobrotami in pijačo, v gostišču Čater pa smo se družili ob golažu in zvokih harmonike. Pohoda se je udeležilo več kot 300 po-hodnikov iz vse Slovenije; od tega 19 otrok matične in podružnične osnov-
16
STIK
ne šole Laško in 10 otrok v spremstvu staršev.
Postanek na urejenem počivališču pod Žikovškim brdom.
Z letošnjim pohodom, ki že četrto leto zapored dopolnjuje prireditve ob občinskem prazniku, je bila tudi uradno v uporabo predana nova, urejena in označena tematsko-turistično pohodna pot Pot po nekdanjih trških mejah Laškega. Projekt je Stik skupaj z Občino Laško pripravil skladno z načrtom enotne ureditve in označitve tematskih pohodnih poti v Občini Laško in je bil delno sofinanciran s sredstvi EU iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje.
Dean Muhovec, Stik in Cveto Brod, Planinsko društvo Laško
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Projekt delno financira EU. Planinsko društvo Laško
Ta veseli dan kulture
3. december je rojstni dan Franceta Prešerna, zato se je Kulturni center Laško pridružil drugim kulturnim ustanovam po Sloveniji in ob tej priložnosti pripravil kulturni program. Na predvečer dneva odprtih vrat kulturnih ustanov, 2. decembra, se je za pozdravnim nagovorom direktorice Andreje Križnik predstavila gledališka skupina Prosvetnega društva Vrhovo Žaba gleda & išče s predstavo Volilna kampanja ali nekdo te mora imeti rad, ki se je letos uvrstila v finalni del festivala mladinskih gledaliških skupin Vizije 2011 med devet najboljših mladinskih gledaliških skupin Slovenije in zamejstva. Ta veseli dan kulture je obeležil tudi Muzej Laško z dnevom odprtih vrat. Od 8. do 17. ure so bile na ogled pod strokovnim vodenjem stalne razstave V pradavnem Panonskem morju, Laško - potovanje skozi čas, Pivovarstvo in zdraviliški turizem v Laškem in Rimskih
Toplicah ter priložnostna razstava Pivo-var - Simon Kukec.
Alenka Škorjanc, Stik
Živahno dogaj'anj'e v dvorani Tri lilije
Oktober in november sta bila prav gotovo meseca košarke. Dvorana Tri lilije je skupaj s Košarkarskim klubom Zlatorog Laško gostila kar osem košarkarskih srečanj in med njimi tri klube, ki se lahko ponašajo s tem, da so bili evropski klubski prvaki. To so Maccabi iz Tel Aviva, Cibona iz Zagreba in seveda beograjski Partizan. Da je bila prisotnost v »Lilijah« še bolj mednarodno pisana, so poskrbeli igralci gruzijskega prvaka, ki so bili letos tu že drugič na pripravah. Košarka vsekakor ni edini šport v dvorani, saj ga s pripravami ob vikendih polni reprezentanca Slovenije v futsalu, ki se pripravlja na kvalifikacije za SP, ki bodo od 15. do 18. decembra v dvorani Tri lilije. 1. decembra smo gostili dobrodelni koncert Varna igra - srečno srce, 27. decembra ob 18. uri pa bo v Treh lilijah že tradicionalni božično-novoletni koncert Laške pihalne godbe. Še prej, v petek, 23. decembra, dopoldan, pa bo v okviru ABC abonmaja pri nas gostovala zelo popularna skupina akrobatov Dunk Kings.
Aleš Antauer, Stik
VABILO
Vljudno vas vabiva na 39. tradicionalni božično-novoletni koncert Laške pihalne godbe z gostoma Matjažem Jelenom in Manuelo Brečko v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti. Koncert bo v torek, 27. decembra 2011, ob 18. uri, v dvorani Tri lilije. Vstop prost.
Predsednik LPG	Župan Občine Laško
Gorazd Šetina	Franc Zdolšek
l. r.	l. r.
Organizatorji: Občina Laško, Laška pihalna godba, Pivovarna Laško, Stik
VABILO K SODELOVANJU
Organizatorji prireditve: Stik, Turistično društvo in Občina Laško vabimo k sodelovanju vse lepe in grde, male in velike, skupinske in posamezne, norčave in manj norčave maske. Maškare, izkažite se s čim bolj izvirnimi idejami, udeležite se povorke, rajajte z nami in se najejte pustnih krofov.
Dobimo se na že 14. PUSTNEM KARNEVALU v nedeljo, 19. februarja, ob 14.30, na zbirnem mestu (pri tehtnici Pivovarne Laško), od koder bo ob 15.00 krenila pustna povorka.
Informacije in prijave: TIC Laško, 03 733 89 50, info@stik-lasko.si
NE Z
ZAMUDITE NAJBOLJ »ODŠTEKANE« NEDELJE V LETU IN SE NAM PRIDRUŽITE.
STIK/Turizem
Veseli december v Laškem
Naj vas v teh prazničnih dneh povabimo na prireditve na prostem, povezane s tremi dobrimi možmi.
Prvo praznovanje sv. Miklavža smo že obeležili z Miklavževim sejmom v soboto, 3. decembra, na tržnici. Bogato obložene stojnice so obiskovalcem nudile božično-novoletna darila, voščila, medene izdelke, sadje ... Sejem pa sta obiskala tudi sv. Miklavž v spremstvu parkljev in angelov ter vokalna skupina Lilija,
ki je s petjem poskrbela za praznično vzdušje. V nadaljevanju meseca vas vabimo še na dva večja dogodka, in sicer:
PREDBOŽIČNI VEČER petek, 23. december, ob 17.00 - Občinsko dvorišče
Božični čas je pravljični in najlepši čas v letu. Ob tisoč svetlečih lučkah, snežinkah, praznični glasbi in vonju po cimetu si oglejte praznični program otrok iz vrtca in osnovnih šol, ki ga z navdušenjem pripravljajo za vas. Se sprašujete, če pride tudi Božiček? Seveda, kakor se zanj spodobi, s polnim košem daril.
SLOVO OD STAREGA LETA petek, 30. december, ob 20.00 - Občinsko dvorišče
Prihaja čas, ko se bomo morali posloviti od starega leta ter z optimizmom in dobro voljo pričakati novo leto. To je čas zabave, druženja z družino, prijatelji, sodelavci, zato nikar ne sedite doma in se nam pridružite na Občinskem dvorišču že dan pred silvestrovim. Doživite praznično vzdušje ob kozarčku dišečega kuhanega vina, plesu in zvokih skupine Victory, ki bo poskrbela, da bo zabava trajala vse do polnoči. Mogoče se nam pridruži tudi dedek Mraz.
Glavni organizator: Stik Soorganizatorji: KD Koral, OŠ Primoža Trubarja Laško, Vrtec Laško, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, Šmocl Sponzorja: Občina Laško in Pivovarna Laško
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2012!
e>1'TK
STIK - CENTER ZA ŠPORT,TURIZEM, INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO
V Laškem spet adventno-božična
okrasitev
Že več let zapored so vrata Aškerčevega trga od prve adventne nedelje okrašena. Mestni cvetličar Edi Cokan, za katerim je že skoraj trideset let marljivega dela, z velikim zanosom okiti vrata, ki so obrnjena na trg. Domači sprehajalci in seveda gostje Thermane in drugi obiskovalci si tako ogledajo aranžirana vrata, portale in morda tudi zaradi tega opazijo zanimivosti Ašker-
čevega in Orožnovega trga. Z venčki in božično-novoletnimi aranžmaji je okrašen tudi temačen hodnik med cvetličarno in čevljarjem, ki je osvetljen le s sojem sveč in oljnih latern. S svojimi izdelki pa se Cokan predstavlja tudi v kavarni Zdravilišča Laško in avli termalnega centra vse dni prazničnega decembra.
Anita Napret
18
Knjižnica
Čas hitro teče in kmalu se bomo poslovili od leta
Veliko raznih dogodkov je zaznamovalo knjižnično jesen. Dostojno smo proslavili osrednji dogodek naše bralne značke za odrasle in dan reformacije, prav tako martinovo. Pri nas je bila predstavljena knjiga Rdeči sneg na Igri-šah, nekaj literarnih dogodkov in predprazničnih delavnic za otroke še poteka med nastajanjem biltena. Novembra smo se razveselili rekordov, ki smo jih dosegli v rednem delovanju. Samo v Laškem smo imeli 3.827 obiskov, izposojenih pa je bilo 12.325 knjižničnih enot brez upoštevanja čitalnice.
Intenzivno smo razmišljali o naših ustanovah ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic, ki smo ga letos proslavili z osrednjo prireditvijo v Žalcu. Skupaj z občinskim vodstvom smo si ogledali nekaj novejših knjižnic v regiji. Seveda smo obiskali tudi knjižni sejem in ugotavljali, kaj smo od letošnjih izdaj spregledali. Obsežna je naša knjižna ponudba (letos okrog 6.000 naslovov). Iz leta v leto je težje obvladljiva, še posebej zato, ker je denarja za nakup manj in ker so naše police, vsaj v laški knjižnici, polne. Po našem mnenju bi knjižnica brez kakšnih lahkotnih zgodb ravno tako obstajala, vendar kaj, ko ljudje po njih povprašujejo in nazadnje ugotovimo, da so prisotne v vseh slovenskih knjižnicah; drugič se spet težko odločamo o dobri knjigi, za katero pa predvidevamo, da ne bo izposojana. Kar zadovoljni smo bili, ko smo prebrali, da se obetajo krčenja v založniških programih. Upamo pa, da ne bomo prikrajšani še za dela kakšne dobre založbe, kot sedaj sledimo usihanju produkcije nekdaj elitne Nove revije.
Še druge vesti burijo duhove med tistimi, ki delamo s knjigo. Veliko se govori in piše, da se delež med prodanimi tiskanimi in elektronskimi naslovi ponekod bliskovito, drugje počasi, a zagotovo spreminja v prid slednjih. Na drugi strani pa lahko beremo tudi stališča nekaterih velikih tujih založnikov, ki zagotavljajo, da se vsaj leposlovje nikoli ne bo v večjem deležu preselilo v e-obliko in da je tam mesto zagotovljeno le priročnikom in publikacijam informacijskega oz. sprotnega značaja. Pomenljiva se nam zdijo tudi sporočila strokovnjakov, ki nam pritrjujejo v spoznanjih, do katerih smo prišli tudi že laiki, da internet spreminja naš način razmišljanja, branja in pomnenja. Izšla je knjiga Nicholasa Carra s simbolnim naslovom Plitvine. Carr ugotavlja, da stalno soočenje s preobiljem informacij na internetu povzroča raztresenost, da interaktivno branje s prehajanji po večplastnem tekstu nikakor ne pripomore k razumevanju, kaj šele h globokemu uvidu v tekst in pomnjenju. Spominjam se tudi nekega predavanja pred leti, ko smo bili opozorjeni na nevarnost povečane neenakopravnosti v dostopanju do znanj, informacij in nevarnost nepismenosti v novih e-okoljih. Res je na spletu vse, toda, koliko znamo poiskati tisto, kar potrebujemo, koliko nam je dostopno spričo njegove nepreglednosti ali zahtev po privilegijih, koliko nas omejujejo že tehnološke pogojenosti. Pojavlja se tudi vprašanje o zanesljivosti virov.
Starejšim knjižničarjem se kdaj malo stoži po časih, ko sta bila knjižni trg in svet informacij skromnejša, a urejena in pregledna, ko je bilo manj nekvalitetnega čtiva in informacijskih smeti. Obstajajo pa tudi velike prednosti. Na enem CD-romu je lahko vsebina velike množice knjig, na
bralniku je lahko naložena majhna knjižnica. Tega se vesele ustanovitelji knjižnic, katere knjižničarji stalno nadlegujemo s potrebami po večjih prostorih. Vendar se tehnologije neprestano spreminjajo, vsebine je treba prenašati iz enega nosilca na drugega. Knjižnice z več elektronskega gradiva pravijo, da je vzdrževanje slednjega neprimerno dražje od knjižnic s klasičnim gradivom, vključno z njihovimi prostori.
Vendar ne bremenimo se na obroke. Verjamemo uspešnim založnikom knjig, verjamemo vam, bralci, ob tem pa z vso resnostjo spremljamo, kaj se dogaja s knjigo, elektronsko knjigo in internetom. Vsekakor pa ne bomo zanemarili tudi prireditvene dejavnosti. V novem letu bomo, kot je že v navadi, začeli z domoznanskimi predavanji, pobli-že bomo spoznali Almo Karlin v predavanju Barbare Tr-novec, se srečali z našo rojakinjo, zgodovinarko dr. Vido Barič Deželak, v februarju bomo imeli v gosteh igralca Pavleta Ravnohriba, v Rimskih Toplicah pa Toneta Kun-tnerja, vmes bodo še zadaj navedena predavanja zdravstvene in potopisne vsebine in morda še kaj.
Metka Kovačič
Večer z Manco Košir in Nuško Drašček -osrednja prireditev bralnih akcij ob dnevu reformacije
Knjižnica Laško je letos v vseh enotah mreže že četrtič pripravila bralno značko za odrasle. Prav tako je nadaljevala s projektom Beremo slovenske avtorje. O namenu obeh bralnih akcij in izboru literature ste lahko brali v prejšnjih številkah. Že tradicionalno je postalo, da knjižnica organizira osrednjo prireditev ob dnevu reformacije z izbranimi ustvarjalci, ki so med zelo branimi v naših knjižnicah.
Spomladi smo se odločili, da pripravimo večer z Manco Košir, največjo »promotorko« branja pri nas. Scenarij za prireditev je pripravila ravnateljica Metka Kovačič v sodelovanju z bibliotekarjema Barbaro Rančigaj in Matejem Jazbinškom, ki sta na večeru prebirala misli Koširjeve iz zadnjih treh knjig kolumen in gostji zastavljala vprašanja. Vsebinski sklopi so se nanašali na njena srečevanja s književniki, odnos do branja, pogled na življenje in vrednote, zavedanje minljivosti ...
Iz prebranih misli in pripovedovanj Koširjeve smo začutili, da zanjo ni lepšega, kot če lahko z ljudmi deli izkušnje in doživetja o dobri knjigi. »Knjiga je temelj naše omike. Je
19
Knjižnica/Kultura
naša in sedanjost in prihodnost, preživetje in naše vsakdanje življenje.« Poudarila je tudi pomen ljubezni do branja, ki naj bi se ustvaril v družini. Kritična pa je bila do premajhnega spodbujanja doživljajskega branja, kar se odraža v slabši bralni kulturi Slovencev glede na druge narode. Razmišljala je o ljubezni, »ki je v središču naših potreb, hrepenenj, sanjarjenj, ki pa jo v različnih obdobjih in različnih prostorih doživljamo zelo različno.« Koširjevi je pomembna tišina, saj takrat veliko bere, razmišlja, se umiri. Obiskovalce je polna radosti in optimizma nagovorila: »Toplo priporočam ful gas v življenju.«
Misli in razmišljanja so se lepo prepletale z glasbenim programom naše druge gostje, Nuške Drašček, ene najo-dličnejših pevk pri nas. Polna dvorana obiskovalcev je občudovala njeno občuteno izvajanje zimzelenih melodij in skoraj onemela ob šansonu Edit Piaf, ki ga je zapela brez glasbene spremljave. Večer se je nadaljeval z druženjem v avli, ko smo delili mnenja, da smo bili res nagovorjeni s posebno energijo.
Soorganizatorjema, Občini Laško in Območni izpostavi JSKD Laško, se zahvaljujemo za sofinanciranje prireditve, prav tako pa tudi Sadjarstvu Aškerc iz Rimskih Toplic za poklonjene sadove.
Gabrijela Pirš
Zelo uspešen projekt Simbioza
Že v avgustovski številki biltena smo napovedali projekt Simbioza, v okviru katerega so mladi prostovoljci med 17.
in 21. oktobrom po vsej Sloveniji starejše učili osnov računalništva. Tako po državi kot tudi v naši občini je bila ta akcija zelo uspešna. V projektu, ki je bil zelo dobro organiziran in h kateremu smo z veseljem pristopili, je sodelovalo več kot 3.000 prostovoljcev, ki so poučevali skoraj 10.000 starejših. V naši občini smo projekt koordinirali v Knjižnici Laško, računalniške delavnice pa so potekale v knjižnicah v Laškem in Rimskih Toplicah, v osnovnih šolah v obeh krajih ter v Hiši generacij. Udeležilo se jih je prek 70 starejših in 40 prostovoljcev, od tega v enotah knjižnice prek 30 tečajnikov in skoraj 15 mentorjev.
Namen projekta starejše seznaniti in jih navdušiti za uporabo računalnika je bil vsekakor dosežen. Zanimanje je preseglo prostorske zmogljivosti, vsi udeleženci pa so izrazili željo po nadaljnjih tečajih. Poudarek akcije je bil tudi na medgeneracijskem sodelovanju in prostovoljstvu. Ta cilj so naša srečanja izpolnila, saj so se spletla nova poznanstva, prijateljstva in dogovori o nadaljnjem sodelovanju.
V Knjižnici Laško se sicer že dolgo trudimo za informacijsko opismenjevanje, tako pri individualnem delu kot tudi s skupinami, saj pripravimo začetne in nadaljevalne tečaje vselej, ko se zbere dovolj prijav.
Zato vas lepo vabimo k udeležbi tudi na naših prihodnjih računalniških delavnicah in projektih!
Matej Jazbinšek
Anion »r /.'/< , < KULTI RNO 1>RIŠI\<) K(\ISKl lOPlU i
Nocoj pa, oh, nocoj ...
Prvo vrstico ljudske pesmi smo si v KD Antona Aškerca Rimske Toplice prisvojili za naslov zaključnega de-
20
cembrskega koncerta, ki ima že dolgo tradicijo. Oba zbora KD Antona Aškerca Rimske Toplice, MoPZ Antona Aškerca in ŽPZ Rimljanke, sta se v petek, 9. decembra, zvečer, predstavila z nekaterimi novostmi, pridružili so se jima tudi gosti, svoje pa so prispevali še člani dramske sekcije.
Člani društva pa že pogledujemo v leto 2012, ko bomo z različnimi prireditvami obeležili 100. obletnico smrti Antona Aškerca. Prva prireditev bo že 9. januarja 2012, ko bo ob 17. uri na Aškerčevini literarni večer - pogovor s štirimi prejemniki Aškerčevih priznanj. Na večeru se bodo nagrajen-
cem pridružili tudi glasbeniki in pevci. Zato vse ljubitelje lepe besede, glasbe, ljubiteljskega delovanja in skromnih, a kakovostnih dogodkov, vljudno vabimo na Aškerčevino januarja in prav tako na vse prireditve v letu 2012.
Želimo, da vam prihajajoče leto 2012 prinese veliko osebnega zadovoljstva in dragocenih trenutkov, ki jih bo vredno shraniti v kotiček srca za vedno. Naj vam to leto izpolni tiste želje in hotenja, ki vam razveseljujejo in bogatijo sleherni dan.
Milena Suhodolčan
Kultura
Srečanje starejših krajanov v Šmiklavžu
II II
m
MM
zm
Člani KD Miklavž smo v soboto, 29. oktobra, pripravili že tretje srečanje krajanov, starejših od 70 let. Veseli nas, da se ga vsako leto udeleži vedno več povabljenih. Letos je prišlo 20 krajanov in prav vsi smo srečanje zapustili zadovoljni, veseli in hvaležni za dragocen čas, ki smo ga preživeli skupaj.
Srečanje se je začelo z nagovorom, za pravi uvod pa je s harmoniko poskrbel Kristjan Krašovec. Sledila je skromna pogostitev, ki smo jo pripravili člani KD Miklavž, in seveda druženje ter pogovor med udeleženci. Da je bilo srečanje zanimivo in zabavno, so ga s petjem popestrili učenci OŠ Laziše pod vodstvom učiteljice Martine Jelenc ter člani MPZ Miklavž. Ker je tradicija srečanj takšna, da se zapleše, nam je na
svojo harmoniko nekaj poskočnih pesmi zaigral še Boštjan Ivšek.
Med plesom in petjem smo si vzeli čas tudi za obujanje spominov, ki so jih starejši z veseljem delili z nami, mi pa smo jim radi prisluhnili. Še posebej smo bili veseli, da sta se srečanja udeležila najstarejša krajana Šmiklavža, in sicer Alojz Planinc in Terezija Zavšek (na sliki), ki sta s svojim plesom požela še posebej bučen aplavz. Plesala pa nista samo onadva, temveč tudi drugi in čas je kar prehitro mineval. Popoldne se je hitro prevesilo v večer in prišel je čas slovesa. Da bo srečanje ostalo vsem v lepem spominu, smo člani KD Miklavž (kot že srečanja prej) za vse udeležence pripravili majhen, ročno narejen spominek. Med poslavljanjem so tekle besede zahvale in besede spodbude za takšna srečanja. Saj veste, kaj smo rekli: »Ko leto bo okoli, mi spet srečamo se v šoli.«
Tatjana Skalič
Srečanje ljudskih piscev Slovenije
V	soboto, 26. novembra, je bilo v Thermani Laško srečanje literarnih ustvarjalcev, članov Likusa. V njem se združujemo ljubiteljski pisci iz vse Slovenije, ki pa niso samo upokojenci. Člani se zberejo vsako leto ob izidu zbornika. Prvi zbornik z naslovom Iz srca je izšel leta 1992. Od leta 2001 izidejo po trije zborniki letno, saj se je število piscev zelo povečalo. Literarni ustvarjalci pišejo prozo, pesmi, aforiz-me, zgodbe. Letos je izšel 22. zbornik z naslovom Ko misli dozorijo.
V	Thermani se je zbralo okrog 120 ustvarjalcev. Za prijeten uvod in dobrodošlico so zaigrali člani vaške god-
be z Vrha nad Laškim pod vodstvom Ivana Medveda. Mnogim so bili v trenutku všeč, tako da so kar zaplesali. Zbrani so bili veseli, da jih je pozdravila in bila med njimi tudi predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak. Namenila jim je nekaj spodbudnih besed in izrazila zahvalo za literarno ustvarjalnost upokojencev. Predstavila je vsebine, ki potekajo v okviru zveze društev. Udeleženci so jo toplo sprejeli. Aplavz je požel tudi župan Občine Laško Franci Zdolšek. Bil je vesel, da so ljubiteljski pisci za kraj srečanja izbrali Laško. Izpostavil je nekaj značilnosti in uspehov v občini. Predsednik Likusa
Andrej Štruc, tudi urednik zbornika, je v pozdravnem govoru opisal literarno ustvarjalnost članov. Spomnil je na druženje ob morju in na Pohorju in članom zaželel še veliko literarnih navdihov in objav v zborniku. Omenjeno druženje je zabeleženo tudi v filmu, ki ga je prikazal podpredsednik Dejan Čegovnik. Na zaključku zbora so nekateri člani popestrili druženje s svojimi pesmimi. Po kosilu so presenetili člani skupine Ofirovci iz Laškega, ki so predstavili blagoslov vina. Skupaj z navzočimi so nazdravili, zapeli in tudi zaplesali. Prijetno srečanje se je zaključilo z obljubo: Drugo leto se vidimo, srečno!
Zlata Strel
Marica Lesjak s certifikatom
Marica Lesjak je ena tistih »kranceljpintaric« na našem območju, ki vztrajno, iz leta v leto, že 22 let skoraj vsak dan izdeluje rožice, zlasti iz krep papirja. Njeno ljubiteljsko delo je preraslo okvire domačega praga, kraja in občine, saj je Marica sedaj znana daleč naokoli.
Na 26. prikazu starih šeg in navad na Šmohorju, ki ga je pomagala organizirati, je k njeni stojnici, kjer sta ji družbo delali Jožica Slimšek in Marija Zemljič, stopil priznani etnolog prof. dr. Janez Bogataj. To je bila zanje še posebna čast, pa čeprav profesor Bogataj njeno oz. njihovo delo in ustvarjalnost že dobro pozna. Ker je med drugim tudi predsednik strokovne komisije za ocenitev izdelkov domače in umetnostne obrti pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, je bil sredi poletja eden od sopodpisnikov strokovnega mnenja oz. certifikata, ki potrjuje, da njeni izdelki ustrezajo kriterijem domače obrti. Omenjena listina, na katero je Marica še posebej ponosna, je potrdila, da ima njeno bogato ustvarjanje tudi posebno vrednost in težo.
Vlado Marot
21
Zimske aktivnosti domačink Male Breze
Kulturna skupina Strelske družine Mala Breza, v kateri deluje etno sekcija, je letošnjo jesen začela z izdelavo rastlinskih slik in voščilnic. Čez leto so domačinke zbirale in sušile rože, trave in drugo rastlinje. Z medsebojno pomočjo in nasveti so izdelale prelepe primerke, ki bodo krasili domove ali pa jih bodo ob priložnosti komu podarile. Seveda ni manjkalo kvačkanja, šivanja in različnega pletenja. Koruzna ličkovina je prišla še kako prav za izdelavo rož, punčk, angelčkov itd.
Vrsto let je že v navadi, da Hortikultur-no društvo Laško jeseni organizira izlet v neznano. Namen teh izletov je poleg nagrade sodelujočim na Pivu in cvetju tudi to, da se obiščejo kraji, ki niso tako turistično poznani, so pa pravi biseri naše domovine.
Cilj letošnjega izleta je bila pred časom nepoznana pokrajina Brkini, ki so pravi turistični biser. Tako imenovana »zelena oaza« izžareva svoje lepote predvsem zaradi neokrnjene narave in prečudovitih razgledov, ki jih ponuja slemenska cesta. Po brkinskih slemenih se razprostirajo značilne vasice, na nekaterih vrhovih pa se je ohranilo nekaj srednjeveških grajskih utrdb in zanimivih starodavnih cerkva. Svojstven pečat pustita tudi tradicionalno pridelovanje kakovostnega sadja in žganjekuha z znamenitim brkinskim slivovcem. V teh krajih najdejo svoj prostor tudi najbolj zahtevni gurmani, saj jih značilna in pestra kulinarika nikakor ne more razočarati.
Zgodaj zjutraj v soboto, 17. septembra, smo se z avtobusom odpeljali iz Laškega, mimo Celja, Ljubljane, Vrhnike in Postojne do Pivke. Obiskali smo Park vojaške zgodovine, kjer so v nekdanji stari italijanski vojašnici na ogled zanimivi muzejski eksponati orožja. Po ogledu nas je pot vodila do gradu Kalc, kjer je svoja najplodnejša leta preživel tudi pesnik in narodni buditelj, pravnik, politik in skladatelj Miroslav Vilhar, pobudnik množičnega političnega zborovanja
22
Zadnjo novembrsko soboto so domačinke iz Male Breze izkoristile za izdelavo adventnih venčkov in božič-no-novoletnih okraskov. Nabrale so različno zelenje, storže, jesenske plodove in jih spretno vpletle na osnovne venčke iz srobotja, trsja, bršljana in podobne-
Pivški tabor na Kalcu z zahtevo po Zedi-njeni Sloveniji. Sledila je vožnja v dolino reke Reke, ki jo domačini imenujejo Velika voda, ali po domače »Vjlka Uoda«. Reka Reka izvira v Dletu in nato ponikne v Škocjanske jame in se kot reka Timav prikaže na italijanski strani malo pred izlivom v Jadransko morje. Ogledali smo si Ilirsko Bistrico, ki se ponaša s starim mestnim jedrom, kjer se ljudsko stavbarstvo iz 19. stoletja prepleta s stavbami trgovskega, poslovnega in upravnega značaja. Nato smo obiskali še Hodnikov mlin. Mlinarstvo in žagarstvo sta bili namreč vodilni panogi v porečju reke Reke. Sledila je vožnja do vasi Prem, ki jo varuje cerkev sv. Helene s prvimi poslikavami Toneta Kralja na eni strani slemena, na drugi pa grad Prem, ki izvira iz romanske dobe. Na gradu je arheološka zbirka. V poslopju nekdanje ljudske šole je urejena spominska soba pesnika Dragotina Ketteja, enega od štirih stebrov slovenske moderne, ki se je rodil na Premu. V bližini Prema je dvorec Turn, ki naj bi bil po legendi s podzemnim hodnikom povezan z gradom Prem. Lastniki so nam postregli z odličnim sirom in drugimi izdelki iz ovčjega mleka. Nato smo se odpeljali na t. i. panoramsko Brkinsko sadno cesto, kajti Brkini so poznani po pridelavi kakovostnega sadja, predvsem jabolk in češpelj, in brkinskem slivovcu. V brkinskem sadnem okolišu se s sadjarstvom ukvarja okoli 120 sadjarjev, ki imajo nasade jablan, hrušk, češpelj, lesk, višenj, breskev in češenj. Brkinska sadna cesta je speljana po vasicah, kjer je veliko domačih ponudnikov, turističnih kmetij, sadjarskih kmetij in domačij. Nazadnje smo se ustavili še v vasi Buje na kmetiji Biščak, katere glavna dejavnost je predelava jabolk. Sledila je vožnja proti domu. Spotoma, kot je že v navadi, smo naredili še malo daljši postanek za okusno večerjo v gostilni na Vranskem.
Kultura
ga materiala. Nekateri so bili namenjeni za okrasitev hišnih vhodnih vrat, drugi za okrasje miz s štirimi adventnimi svečami. Cilj vseh izdelovalk oz. udeleženk je bil uporabiti predvsem materiale iz okolja, kjer živijo, saj v trgovinah dobiš predvsem umetne in kičaste izdelke, ki pa nimajo nič skupnega z ohranjanjem starih običajev, še zlasti na vasi.
Vsakoletno zimsko druženje v strelskem domu bo zaključeno marca ob dnevu žena, ko bo kulturna skupina znova pripravila prireditev. Ob tej priložnosti bodo tudi razstavljena dela udeleženk druženja.
Fanika Wiegele
Po večerji so nas zabavali člani ansambla Kvinton. Za organizacijo, pomoč in sodelovanje se zahvaljujemo TD Laško, TA Komptur Celje, Izletniku Celje in nepozabnima predstavnicama TIC-a Ilirska Bistrica.
Predsednik društva Anton Vodišek
V A B I L O
na svečanost ob 50-letnici Hortikulturnega društva Laško, ki bo
v ponedeljek, 19. decembra 2011, ob 19.30, v Kulturnem centru Laško.
Program:
Pozdravni govor Podelitev priznanj Nastop učencev Glasbene šole Laško - Radeče
V počastitev tega jubileja vsem članom društva in drugim ljubiteljem hortikulture podarjamo koncert glasbene zasedbe Oktet 9.
Skoraj 400 koncertov, mnogi uspešni projekti in številne turneje so zasedbo popeljale že od Avstralije do ZDA. Oktet 9 sodi med prepoznavnejše a cappela zasedbe v Sloveniji. Pred dobrimi petimi leti je bila zasedba ustanovljena na Gimnaziji Celje - Center, ki je še danes sedež okteta. Ta šteje deset članov, zdaj že nekdanjih dijakov gimnazije. Fantje so se doslej dokazali na koncertnih odrih po vsem svetu, osvojili odlična priznanja na tekmovanju Sredi zvezd v Žalcu in mednarodnem tekmovanju na Malti, lansko leto pa so bili tudi polfinalisti šova Slovenija ima talent. Oktet 9 je tudi pobudnik in soorganizator mednarodnega festivala vokalne glasbe in vocal playa Vokalne igre, ki od leta 2009 poteka v Celju. V Oktetu 9 prepevajo: David Zupanc, Janez Skaza, Miha Žgank, Jan Šilec, Mihael Strniša (tenorji), Mato Žgajner, Leon Ašenberger, Marko Petriček, Miha Hliš in Gregor Deleja (basi).
Vstop je prost!
Vabljeni! Hortikulturno društvo Laško
člani Hortikulturnega društva Laško ponovno na nepozabnem izletu v neznano
Sociala in humanitarna dejavnost
Center za socialno delo Laško
center za socialno delo Laško obvešča občane, da s 1. januarjem 2012 prihaja do sprememb glede social-novarstvenih transferjev in socialno-varstvenih prejemkov. Zato podajamo nekaj osnovnih informacij.
Novosti pri uveljavljanju socialnih transferjev po 1. januarju 2012
Uveljavljanje pravic iz javnih sredstev se bo po 1. januarju 2012 izvajalo na podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Zakon ureja pravico do otroškega dodatka, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in državne štipendije.
Prav tako se nanaša na znižanje plačila za programe vrtcev, subvencijo malice za učence in dijake, subvencijo kosila za učence, subvencijo prevozov za dijake in študente, oprostitve plačil socialno varstvenih storitev in prispevek k plačilu pravic družinskega pomočnika, subvencijo najemnine, pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za socialno ogrožene osebe in na pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Za pridobitev vseh teh pravic boste vložili novo enotno vlogo, ki je dostopna na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), na portalu e-uprava in v knjigarnah.
Vse te pravice boste občani uveljavljali na enem mestu, to je na centru za socialno delo Laško, Kidričeva ul. 2 v Laškem, in sicer osebno, po pošti ali elektronsko na naslov: gpcsd.lasko@ gov.si.
Vloge je mogoče oddajati od 1. decembra 2011.
Bistvene novosti nove zakonodaje so:
-	vse naštete pravice se uveljavljajo na enem mestu - na Centru za socialno delo;
-	določen je vrstni red uveljavljanja pravic;
-	nekateri prejemki se zvišujejo, vendar je treba opozoriti, da se bo pri odmeri pravice poleg dohodka upoštevalo tudi premoženje;
-	večja pravičnost in preprečevanje zlorabe.
Vlagatelj je dolžan uveljavljati denarne prejemke v naslednjem zapo-
redju: 1. otroški dodatek, 2. denarna socialna pomoč, 3. varstveni dodatek, 4. državna štipendija. Če ne upošteva vrstnega reda, se »izpuščeni« denarni prejemek vseeno upošteva, kot da bi bil dodeljen.
Za subvencije in oprostitve ali znižana plačila vrstni red ne velja.
Z uveljavitvijo novega zakona tistim, ki že imajo priznane pravice, ni treba oddajati nove vloge, pravica teče do takrat, kot je navedeno v odločbi.
POZOR!
Vlogo morajo v decembru oddati tisti, ki:
-	želijo katero od pravic uveljavljati prvič oziroma na novo;
-	želijo s 1. januarjem 2012 uveljaviti znižano plačilo vrtca;
-	imajo pravico do otroškega dodatka priznano samo do 31. decembra 2011, če želijo otroški dodatek prejemati neprekinjeno tudi po 1. januarju 2012;
-	bodo zaradi izgube državne štipendije za otroke do 18. leta starosti s 1. januarjem ostali brez štipendije in lahko zaradi tega pridobijo višji otroški dodatek.
Vlogo lahko decembra oddajo vsi, ki želijo imeti pravice, ne glede na to, da jim s 1. januarjem ne potečejo, odmerjene že skladno z novim zakonom.
Obvestilo prejemnikom varstvenega dodatka in državne pokojnine
S 1. januarjem se začne uporabljati tudi Zakon o socialnovarstvenih prejemkih, ki za dosedanje prejemnike državne pokojnine in varstvenega dodatka prinaša novosti.
S 1. januarjem 2012 se državna pokojnina in varstveni dodatek prenašata med socialnovarstvene prejemke. Državne pokojnine kot samostojnega prejemka po novem ne bo več. Dosedanji prejemniki državne pokojnine ali varstvenega dodatka bodo lahko, če bodo izpolnjevali z zakonom določene pogoje, prejemali denarno socialno pomoč in/ali varstveni dodatek. Pri odločanju o pravici se bo poleg dohodka posameznika ali njegovih družinskih članov upoštevalo tudi premoženje. To pa pomeni, da bodo lah-
ko nekateri upravičenci prejemali višji varstveni dodatek ali denarno socialno pomoč, lahko bosta prejemka nižja ali pa do teh pravic ne bodo več upravičeni.
Preoblikovanje pravice do varstvenega dodatka oziroma državne pokojnine v pravico do denarno socialne pomoči oziroma do varstvenega dodatka bo na osnovi novega zakona imelo za posledico omejitev dedovanja. To pomeni, če bo upravičenec do teh pravic zapustil določeno premoženje, bodo morali dediči premoženja, ki ne bodo socialno ogroženi, ta prejemek vrniti oziroma se bo zapuščina za ta znesek zmanjšala.
Po novem bo o teh pravicah odločal center za socialno delo. Prejemnikom državne pokojnine ali varstvenega dodatka zaradi začetka izvajanja nove zakonodaje v tem trenutku ni treba storiti nič. Center bo po uradni dolžnosti ugotovil, ali dosedanji prejemniki pravic, ki jim jih je priznal Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), izpolnjujejo pogoje za preoblikovanje teh pravic v nove pravice po novem zakonu in o tem izdal ustrezno odločbo.
ZPIZ bo vsem, ki so na dan 1. januar 2012 upravičeni do državne pokojnine in do varstvenega dodatka, te izplačeval še do zadnjega dne v mesecu, v katerem bo cSD izdal odločbo o upravičenosti ali neupravičenosti do socialno varstvenih prejemkov po novem zakonu. Zneski, ki bodo izplačani po 1. januarju 2012, se bodo tistim, ki bodo tudi po novem zakonu upravičeni do pravice, razumeli kot akontacija. Tistim, ki jim pravica ne bo priznana, pa že izplačanih zneskov varstvenega dodatka oziroma državne pokojnine po 1. januarju 2012 ne bo treba vrniti.
V primeru, da upravičenec do državne pokojnine oziroma varstvenega dodatka po novem zakonu tega ne želi več prejemati po 1. januarju 2012, mora ZPIZ s to odločitvijo seznaniti do 31. decembra 2011. ZPIZ bo o tem izdal ustrezno odločbo in dajatev prenehal izplačevati.
Za dodatne informacije se lahko obrnete na center za socialno delo Laško, Kidričeva ul. 2, Laško, telefon: 734 31 00, e-naslov: gpcsd.lasko@ gov.si ali na spletno stran Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (http://mddsz.gov.si).
Direktorica CSD Laško Maksimiljana Pihler
23
Naša romanja po Sloveniji
Leto se zaključuje, z njim pa tudi že 19. leto, kar vsako leto romamo po naši lepi Sloveniji. Doslej smo obiskali preko 160 cerkva, večino gradov, znane vinske kleti in še mnogo drugih zanimivosti. Ko smo se pred 19 leti prvič zbrali, smo se na romanje na Brezje podali. Bilo nam je lepo, zato smo se dogovorili, da naslednji mesec spet gremo. Tako je mineval mesec za mesecem, leto za letom. Mnogih, ki so bili na začetku z nami, žal ni več, a v naših srcih so ostali in spomin nanje je še vedno živ.
Srečna sem, da imam takšne potnike, ki kljub zrelim letom, bolezni in težavam imajo veselje, da gredo z nami. Pravijo, da jim je vsaj tisti dan lepo in da pozabijo na bolečine, težave in skrbi. Med drugim jih vedno znova razveselita naša dva muzikanta, Martin in Zlatko, vedo pa tudi, da so v dobrih
Humanitarna dejavnost/Hiša generacij
rokah voznika Martina. Vsem mojim sopotnikom želim obilo zdravja, vere, upanja in medsebojnega spoštovanja.
Marija Zemljič
Na fotografiji: eno iz letošnjih romanj na Veličini
Slavje ob jubileju
Ni vsak dan 60-letnica društva in temu primerno, kot se za tako slavje spodobi, so se potrudili v Sedražu, ko so v tamkajšnjem društvu upokojencev obeležili okroglih šestdeset let. Sedraški upokojenci so praznovali kar dvakrat, najprej so konec oktobra pripravili izredni zbor članov društva,
slovesnost ob okrogli obletnici pa so pripravili 28. novembra. Poleg članov društva so se je udeležili še predsedniki sosednjih upokojenskih društev, pa predsednik pokrajinske zveze (PZDU) Celje Emil Hedžet in podpredsednik Združenja upokojencev Slovenije Anton Donko.
Ni treba posebej razmišljati, da bi utemeljili, kako pomembna so upokojenska društva dandanes, no, tudi pred šestdesetimi leti so bila, sociološko gledano, vsaj tako pomembna, kot so zdaj. Ko človek odsluži svoje in ga začnejo obiskovati bolezni, je še kako pomembno, da se ga vsaj enkrat na leto spomni kdo, da mu nameni lepo besedo, ga obišče na njegovem domu ali v domu upokojencev, kjer preživlja svoje zadnje dneve, da se druži ob različnih športih, dokler je še zdrav in krepak. Vse to počno tudi v Društvu upokojencev Sedraž, skrbijo za številne športne dejavnosti za člane, ki so še pri močeh, onim, ki jim že pešajo, pa namenijo obisk in lepo besedo, rad pove aktualni predsednik društva Branimir Pavčnik, ki društvo vodi zadnjih pet let, od leta 2006. Še posebej pa rad podčrta, da so se praznovanja rudarskega praznika, ki so ga letos obeležili že štirinajstič, domislili prav v njihovih vrstah in zdaj pri organizaciji tega tudi pridno sodelujejo.
B. H.
Center starejših - Hiša generacij Laško
Bogato leto
Leto 2011 se počasi izteka. Morali bi potegniti črto pod njim, vendar nam je v tem letu tako lepo, da bomo to storili takrat, ko nam bo novo leto odprlo svoja vrata. Vse leto smo ohranjali in krepili naša medgeneracijska povezovanja in ponosni smo, da je naša Hiša dom kvalitetnega prostovoljstva, ki se kaže v številnih delavnicah, kjer ustvarjamo na tisoč in en način, v pomoči drug drugemu v medosebnih stikih, pri telesnih aktivnostih, kulturnem udejstvovanju, raznih tečajih in seveda tudi na izletih in piknikih.
Januarja so nas obiskali koledni-ki, skupaj z našimi člani literarnega
krožka smo priredili literarni večer v Thermani Laško, se seznanili z revi-talizatorjem in tehniko EFT, ki smo jo ponavljali vsak mesec do poletnih počitnic. Februarja nas je somelje popeljal v svet hrane in dobrega vina, veseli pa smo bili tudi predavanja patra Karla Gržana Ko se življenje konča in je čas za nove cilje. Ker je drugi mesec v letu posvečen kulturi, so nas s svojim pevskim in plesnim nastopom razveselili otroci iz Jurkloštra. Pričeli smo tudi z računalniškim tečajem za začetnike. Marca smo se vsem ženam, mamam in očetom zahvalili za njihovo ljubezen in se ponovno soočili s sprejemanjem smrti in visoke umetnosti staranja. Članice naše klekljarske skupine Kitice so nam ponovno pripravile
bogato razstavo svojih izdelkov. Ker je sonce že pridobivalo na svoji moči, smo se odločili, da za prebivalce blokov v naši neposredni bližini pripravimo piknik, da se poveselimo in poklepetamo na svežem zraku. Aprila smo se seznanili s kulturo oblačenja in novostmi v cestnoprometnih predpisih. Folkloristi so nam z igrami, pesmimi in plesom predstavili velikonočne običaje na našem območju, veseli pa smo bili tudi razstave Janeza Medveška in njegovih prečudovitih pesmi. Maj je mesec cvetja in takrat smo občudovali umetelne rože, narejene iz nogavic. Seznanili smo se tudi z zdravilnim cvetjem, ki nam prežene marsikatero tegobo sodobnega časa. V soboto dopoldne smo izdelovali piškote
24
Hiša generacij/Vzgoja in izobraževanje
z našimi najmlajšimi »facami« ter se podili po balinarskem igrišču. Na koncu meseca smo gostili razstavo Laško med okupacijo in uporom. Junija smo razkisovali svoje telo. Občudovali mojstrske potege s čopičem Jožeta Barachinija. Za nagrado pred počitnicami smo uživali na pikniku v naravi zelenega Šmohorja. Štiri naše prostovoljke pa so odšle na ekskluzivno srečanje s predsednikom države na Brdu pri Kranju. Julija smo v sklopu turistične prireditve Pivo in cvetje pripravili bogato razstavo ročnih del. Nato pa smo »navidezno« počivali. Septembra smo občudovali barve srca Marije Pinter. S ponosom smo odšli tudi v Ljubljano, kjer smo na Festivalu za 3. življenjsko obdobje prejeli priznanje. Oktobra smo se posvetili prostovolj-stvu v naši občini. Zdravili smo tudi
Beremo skupaj
Pomembna prvina jezika je pripovedovanje. K veselju do branja najzanesljivejše vodi veselje do zgodbe. Zgodbo pa najbolj živo doživimo, če nam jo nekdo pripoveduje.
V vrtcu smo se zato z veseljem odzvali povabilu iz Knjižnice Laško za sodelovanje pri projektu Beriva skupaj. Prijazna knjižničarka Martina je za nas pripravila pester in kvaliteten izbor slikanic, ki so novejše, poučne, povedne, vzgojne in pomagajo otrokom ravnati v določenih situacijah. Knjižnico obiščemo enkrat na mesec in ob vsakem obisku nam knjižničarka pripoveduje zgodbo.
svoje telo, pripravili kostanjev piknik in gostili razstavo Likovnega društva Laško. Prav na začetku meseca pa smo kot darilo prostovoljstvu obiskali Kras. Novembra smo upihnili 6. svečko na naši rojstnodnevni torti.
»Naš jezik je modro zaznal dve plati tega, da si sam. Ustvaril je besedo »osamljenost«, ki izraža bolečino ob tem, da si sam. Pa tudi besedo »samota«, ki izraža veličastnost tega, da si sam,« je zapisal Paul Tillich. V teh šestih letih se je izostrila izkušnja v misel, da v tej naši Hiši človek ni nikoli osamljen. Temelje strokovnega delovanja smo zgradili v Centru za socialno delo Laško s finančno podporo Občine Laško. Hiša generacij je pravi naslov za: tistega, ki namenja prve, negotove, iščoče korake v svet; tistega, ki odprte glave vsrkava nova znanja, ki
Pripovedovanje predstavlja najbolj naraven način učenja, saj otrok ob tem usvaja čustva, vrednote, miselne vzorce in tvorbo govorjenih besedil. Več kvalitetnih besedil otrok sliši, bolj občutljivo zna tudi sam pripovedovati. Po pripovedovanju oz. poslušanju in doživljanju zgodbe sledi pogovor o vsebini in nato še dodatna dejavnost, ki obsega različne likovne tehnike in druge ročne spretnosti. V knjižnici tako otroci rišejo, barvajo, strižejo s škarjami, gubajo ori-game, lepijo, sestavljajo dele v celoto, tiskajo in odtiskujejo ter seveda listajo in se seznanjajo z novimi slikanicami. Vsak otrok ima v vrtcu shranjeno svojo mapico, v katero skrbno zlagamo njegove izdelke. V mapici so tudi zabeleženi obiski, ki jih otrok opravi skupaj s starši. Ob vsakem obisku knjižnice s starši in izposoji gradiva dobijo posebne nalepke, ki jih nato v vrtcu prilepimo v mapico. Do konca leta jih je treba zbrati osem. Ob koncu šolskega leta smo vsi sodelujoči v projektu nagrajeni še s presenečenjem. Otroci, ki pridno
so jih njegovi predhodniki že odkrili, spoznali; tistega, ki želi svoje znanje po najboljših močeh unovčiti v svoje dobro, da ohranja svojo eksistenco in z aktivnim delom nabira poslovne izkušnje ter vzgaja morebitne potomce, in vse tiste, ki so z leti pridno obdelovali svoj življenjski vrt, kjer sedaj žanjejo sadove svoje modrosti. Ravno slednji so srž naših aktivnosti, ki temeljijo na srčnosti naših prostovoljk in prostovoljcev. Brez njih bi lahko pletli mrežo medgeneracijskih vezi, a skupaj z njimi je naša mreža barvitejša, bolj raznolika, polna in predvsem trdnejša. Upam in vem, da bomo z dobrimi deli nadaljevali tudi v novem letu, ki je zaenkrat še neznano, a pri nas že prav dobro načrtovano.
Petra Šuster, koordinatorka aktivnosti
obiskujejo knjižnico in z veseljem posegajo po otroški literaturi, so nagrajeni s posebno pohvalo oz. priznanjem za njihov trud. V knjižnici pripravijo tudi razstavo otroških izdelkov. S tem projektom se vsekakor spodbuja tudi branje v družinskem krogu, ki je temelj poznejšega navajanja na samostojno branje.
Knjižnico z veseljem obiskujemo in z vsemi zaposlenimi dobro sodelujemo. Veselje do knjig prenašamo v vrtec in tako v »najboljših« otrokovih letih poskrbimo za »bralno kulturo« vse do poznih zrelih letih.
Otroci oddelka Zajčki ter vzgojiteljici Katja in Milena
25
OSNOVNA ŠOLA
PR I mOŽ A TRUBARJA
Dobrodelni koncert Varna igra - srečno srce
V četrtek, 1. decembra, je bil v dvorani Tri lilije dobrodelni koncert Varna igra - srečno srce, ki ga je že drugič pripravila OŠ Primoža Trubarja Laško. Prva tovrstna prireditev je bila 13. decembra 2005. Zbrana sredstva so bila takrat porabljena za nakup novih igral pri matični šoli in PŠ Debro.
Sredstva, zbrana v tokratnem večeru, pa bodo namenjena za obnovo in dokup igral ter za ureditev in zaščito otroških igrišč, saj je na njih nujno treba zagotoviti večjo varnost pred mehanskimi poškodbami in zastrupitvami ter pred različnimi nevarnimi predmeti, kot so igle, steklo, cigaretni ogorki, pločevinke, živalski iztrebki ... Tako bomo zavarovali otroke pred nevarnostmi, ki prežijo nanje tudi med igro. Denar smo zbirali tudi s prodajo izdelkov na stojnicah v avli dvorane. Vse, kar je bilo mogoče kupiti na njih, je delo učencev razredne stopnje in njihovih mentorjev.
Program so z bučnim prihodom začeli bobnarji bobnarske skupine Laške pihalne godbe pod vodstvom Marka Šanteja. V nadaljevanju večera so se na odru zvrstili še plesalci plesnega
oddelka GŠ Laško - Radeče pod mentorstvom Špele Medved, rock skupina Štajnbrik iz Zidanega Mosta, Mladinski pihalni orkester GŠ Laško - Radeče pod vodstvom Marka Razborška, pevci iz šole Laško in vseh njenih podružnic - Debra, Rečice, Šentruperta in Vrha, Razigrani muzikanti, Okrogli muzikanti in otroška plesna skupina iz OŠ Laško z mentorico Tanjo Vrhovšek. Vabilu za sodelovanje na dobrodelnem koncertu se je odzvala tudi Godba Slovenskih železnic, ki je s sabo pripeljala gosta z žametnima glasovoma - pevko Nuško
Vzgoja in izobraževanje
Drašček in pevca Janeza Krivca. Koncert se je končal z godbeniki Laške pihalne godbe in mažoretkami.
Hvala vsem nastopajočim, njihovim mentorjem, donatorjem, vodstvu šole ter učiteljicam in učiteljem, ki so s svojim delom prostovoljno in v dobrodelen namen sodelovali v tem projektu. Kljub ne preveč rožnatim časom je tudi obisk prireditve potrdil, da dobrodelnost med nami še živi.
Organizatorka koncerta Nena Turnšek Foto: Foto krožek
ce in dedke. Rečiški dedki in babice se v družbi vnukov in vnukinj pomladijo. Skupaj pojemo ljudske pesmi, zaplešemo ljudske plese in rajamo ob rajalnih igrah. Tudi letos je bilo veselo, zabavno in poskočno. Zavrteli smo se ob taktih polke, zarajali ob rdečih češnjah in zapeli otroške ljudske pesmi. Otroci so navdušili s smehom, ubranim petjem
PS RECICA
Ko si starost in mladost podata roke
Otroci in učiteljice PŠ Rečica že vrsto let v okviru mednarodnega dneva starejših na obisk v šolo povabimo babi-
Zlati logiki
V soboto, 22. oktobra, je bilo državno tekmovanje iz logike. Učenci matične šole Primoža Trubarja Laško so osvojili kar štiri zlata priznanja. Zlati logiki so: Dominik Polanc, 7. b, Matija Teršek, 8. a, Jerneja Švent, 9. a in Nika Deželak, 9. a.
Mentorica Vera Ojcinger
in igranjem na mala glasbila, stari starši pa so se izkazali kot najhvaležnejše občinstvo. Ob slovesu smo si obljubili, da se prihodnje leto spet srečamo.
Učenci in učiteljica PŠ Rečica
Vzgoja in izobraževanje
Varno v promet
Prometni dan za vse učence OŠ Primoža Trubarja in podružničnih šol izvedemo v začetku oktobra v okviru tehničnega dne. Cilj naših prizadevanj je učencem predstaviti različne elemente prometne varnosti skozi različne vloge, ki jih imajo v prometu, ter jih spodbujati k preventivnemu obnašanju.
Ker smo želeli, da bi bili naši pristopi k prometni vzgoji učinkoviti, zanimivi in praktični, smo povabili moderator-je iz zavoda Varna pot, ki so prevzeli izvajanje prometnih delavnic za drugo triado z naslovom Ju3 na cesti! Vanje je bilo vključenih preko 200 učencev, ki so navdušeno sodelovali, odkrito odgovarjali na vprašanja, simulirali različne prometne situacije in reakcije. Mode-ratorjem so odkrito zaupali, kako predpise upoštevajo, katere bolj in katere manj. 41 % anketiranih učencev čelade še vedno ne nosi redno, 86 % pa se jih redno pripenja z varnostnim pasom. Na zanimiv način so se naučili tudi neka-
terih pravil, razmišljali pa so tudi o tem, kaj se lahko zgodi, če pravil ne upoštevamo. Učenci zadnje triade so že bolj nagnjeni k izkazovanju samostojnosti v prometu, tako v pozitivnem smislu obvladovanja dane situacije in ustreznega reagiranja, kot žal tudi s pretiravanjem in objestnostjo na cesti. Tej populaciji učencev so bile namenjene delavnice z naslovom Danes v prometu s poudarkom na vzgoji bodočih voznikov. V prvi triadi so najmlajši, prometna vzgoja je sistematično zajeta v učne načrte in je del kontinuiranega izobraževanja. Učenci so si ogledali delo mladih gasil-
cev in se pogovarjali s policisti, izdelali znake, pisali, risali različne prometne dogodke.
Prometna varnost je področje, ki zadeva vsakega posameznika, saj se tako ali drugače moramo vključiti v promet. Nikoli ne moremo reči, da smo dovolj pripravljeni, saj se situacije in predpisi spreminjajo. Lahko pa s sistematično prometno vzgojo tako doma (starši so otroku prvi zgled) kot v šoli vstopajo v različne prometne situacije: potnik, pešec, kolesar, motorist bolj pripravljeni. Za pomoč pri izvedbi tehničnega dneva se zahvaljujem Svetu za preventivo v cestnem prometu Občine Laško, predsedniku sveta Dimitriju Grilu, članom Miranu Logarju, Antonu Škorji, policistu Bojanu Šipku, prometnemu policistu Ljubu Poglajnu, Andreju Titanu in Maksu Knezu iz AMD Laško ter moderatorjem republiškega Sveta za preventivo iz Ljubljane in nenazadnje vsem učiteljem in učiteljicam, ki so poskrbeli, da smo dan uspešno zaključili.
Irena Namestnik, organizatorka tehničnega dne
Učenci iz Rimskih Toplic sodelujejo z Japonci, Kanadčani in Izraelci
V letošnjem šolskem letu na OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice sodelujemo v mednarodnem projektu iEARN (International Education and Resource Network). Glavna ideja projekta je učiti se s svetom in ne le o svetu.
iEARN je mednarodni svetovni izobraževalni program učencev vseh starosti in učiteljev, ki sodelujejo v najrazličnejših projektih, v katerih razvijajo komunikacijske spretnosti v različnih jezikih, uporabo IKT, spodbujajo sodelovalno učenje, skupinsko delo in obenem vplivajo na kvaliteto življenja na našem planetu. Projekti zajemajo vsa področja pouka in življenja: kulturo,
literaturo, naravoslovje in družboslovje, umetnost, jezike ... Vsak projekt vodi določena država in delo spletne skupnosti predstavi na spletni strani.
V mirovnem projektu Machinto sodelujemo z Japonsko in Kanado. Oktobra so na šolo prispele štiri slikanice z naslovom Machinto - darilo šole iz Osake na Japonskem. Hirošima in Nagasaki naj se nikoli več ne ponovita. Pred 66 leti je svet pretresla najhujša grozota v moderni zgodovini človeštva. 6. avgusta 1945 je v Hirošimi na Japonskem razneslo »fantka«, jedrsko bombo, ki jo je na mesto odvrgla ameriška vojska, eksplozija pa je zahtevala okoli 150.000 smrtnih žrtev. Posledice radiacije čutijo še danes. Otroci ta del
zgodovine spoznajo skozi slikanico, ki je napisana z japonskimi pismenka-mi. Prispela je z angleškim prevodom učencev. V spomin na otroke, ki so najbolj nedolžne žrtve vojn, bomo v tem šolskem letu zgubali tisoč žerjavov in jih nekaj poslali vrstnikom na Japonsko in v Kanado. Na Japonsko pa že potuje sonce iz blaga s podpisi otrok.
Z Izraelom pa sodelujemo v znanstvenem projektu Narcise in tulipani. Učenci različnih držav po svetu smo se odločili, da v zadnjem tednu oktobra na šolskih gredicah posadimo čebulice tulipanov. Večino tulipanov za šolsko cvetlično gredo sta prispevali cvetličarna Marjetka iz Rimskih Toplic in Arboretum Volčji Potok. Posadili smo kar 305 tulipanov - po enega za vsakega učenca naše šole. Sajenje je bilo za vse nepozabno. Med čakanjem na cvetove se bodo učenci vključili v mednarodni forum na internetu, kjer bodo z vrstniki iz različnih držav razpravljali o rezultatih »gojenja tulipanov« v domačem okolju. Tako bodo ugotavljali, kakšne razmere so za tulipane najugodnejše. Obiščite nas v marcu in si oglejte naš »cvetoči« projekt.
Nuša Ocvirk
										27 ■
	r	r	r	n	r	r	r	r	1	
Vzgoja in izobraževanje/Mladi
Novi uspehi mladih ustvarjalcev
Luka Vindišar se je 26. oktobra udeležil 9. mednarodnega tekmovanja klarinetistov v Carlinu v Italiji in prejel 2. nagrado. Njegov učitelj je Primož Raz-
boršek, korepetitor pa Dej'an Jakšič.
Nika Deželak, učenka saksofona, se je udeležila Mednarodnega tekmovanja mladih pihalcev Emona 2011, ki je
potekalo etapno od 25. do 27. novembra v Ljubljani, in se uvrstila v polfinale. Njena učiteljica je Neva Marn, korepe-titorka pa Nina Mole. Nina Tovornik Jurgej, učenka plesnega oddelka, je bila v lanskem šolskem letu po izboru strokovne selektorice izbrana za nastop na Živi 2011 - festivalu plesne ustvarjalnosti mladih, ki je potekal od 24. do 26. novembra v Ljubljani. Festival so si ogledale tudi učenke višjih razredov sodobnega plesa. Njena mentorica je
Barbara Kanc. Vsem učencem in njihovim učiteljem ter korepetitorjema iskreno čestitamo.
V	decembrskih dneh vas vabimo na ogled naših prireditev. V Kulturnem centru Laško bodo 15. decembra, ob 18. uri, na sporedu Novoletna plesna presenečenja, 16. decembra, ob 18. uri, pa bo v Rimskih termah božično-no-voletni koncert, na katerem se bodo predstavili učenci iz Radeč, Rimskih Toplic in Laškega. Še en božično-novole-tni koncert pa bo 20. decembra, ob 18. uri, v Kulturnem centru v Laškem.
V	imenu učencev in kolektiva Glasbene šole Laško - Radeče vam voščim prijetne praznike in uspešno novo leto 2012.
Ravnateljica Rosana Jakšič
LAK-ov spoznavni žur in vinski izlet v Goriška brda
Zadnji petek v oktobru je v Pivnici hotela Savinja potekal LAK-ov spoznavni žur, ki se ga je tudi letos udeležilo veliko laških študentov in ostale mladine. Za glasbeno podlago so poskrbeli DJ in skupina Trio adio, ki je s svojimi interpretacijami znanih skladb še dodatno popestrila petkov večer. Ob dobri družbi smo se zabavali vse do zgodnjih jutranjih ur. Po lanskoletnem in letošnjem uspehu bo kot kaže spoznavni žur postal nov tradicionalni LAK-ov dogodek.
V novembru pa je sledil še tradicionalni vinski izlet. Tokrat smo se odpravili v vinorodni okoliš Goriška brda. Zanimanje je bilo veliko in udeležba
rekordna - več kot 45 izletnikov, po večini nekdanjih in sedanjih študentov. Izlet smo začeli z obiskom vinarstva Čarga, kjer nas je lastnica po ogledu kleti postregla z narezkom in sledila je prva degustacija. Kot drugo smo si ogledali manj znano vinarstvo Sirk, kjer pa kvaliteta vina ni prav nič zaostajala za prvo kletjo. Sledilo je kosilo na kmečkem turizmu Toroš. Okrepčali smo se s po večini doma pridelanimi dobrotami in si za konec ogledali še njihovo klet. Izlet smo nadaljevali v največji slovenski kleti Goriška brda,
kjer je marsikdo za darilo kupil kvalitetno buteljčno vino. Z degustacijami smo zaključili pri priznanem vinarju Ščurek.
Čeprav nas je letos spremljalo slabše vreme, je bilo vzdušje na izletu vseeno odlično in kulinarične izkušnje neprecenljive. Ob tem bi se še posebej radi zahvalili Bogdanu Deželaku, ki je s svojim strokovnim znanjem pomagal pri svetovanju in izbiri kleti, ki smo jih obiskali.
Anže Siljan in Marko Šantej
28
Mladi
Pogovor z dobitnikom kristalnega grba Občine Laško Bogdanom Deželakom
V naših restavracijah bi morali ponujati več domačih dobrot
Bogdan Deželak, vodja strežbe v Piz-zeriji Špica, je oktobra na 58. Gostinsko turističnem zboru Slovenije ponovno slavil. Svoj lanski uspeh, ko je v pripravi omizja osvojil zlato, med vinskimi svetovalci pa srebrno medaljo, je letos še nadgradil in se v obeh kategorijah okitil z zlatom. Njegova želja po novih znanjih in spretnostih je velika: po tem, ko je lani v Novi Gorici končal izobraževanje za sommelierja I. stopnje, je pred kratkim uspešno zaključil tudi izobraževanje WSET (Wine and Spirit Education Trust) in postal eden od 200 Slovencev z mednarodnim certifikatom vina in žganih pijač. Njegovi uspehi in ambicioznost niso ostali neopaženi - 26-letni Bogdan je namreč eden od dobitnikov kristalnega grba Občine Laško.
Na letošnjem gostinsko-turističnem zboru v Termah Čatež si osvojil dve zlati medalji. Koliko medalj si doslej že zbral? Je katera od njih prav posebna in ti pomeni več kot druge?
Do sedaj sem zbral štiri zlate medalje in eno srebrno. Vse mi enako pomenijo, v vsako tekmovanje je treba vložiti veliko prostega časa, znanja in idej. Kot radi rečemo, prve in zadnje ne pozabiš nikoli. Sem pa vesel in ponosen, da sem iz rok župana Občine Laško gospoda Francija Zdolška na občinski proslavi prejel kristalni grb za dosežene uspehe na področju gostinstva.
Za razstavo omizja si tudi letos prejel največ točk, kar 95,8. Celotno omizje, tudi jedilnik, imaš pripravljena vnaprej. Kje dobiš idejo, ti kdo pri tem pomaga, kako dolgo se pripravljaš?
Pri tem tekmovanju komisija ocenjuje razstavljeno mizo z vsemi elementi, ki veljajo za svečani pogrinjek, pripravljena pa mora biti tako, da je v praksi izvedljiva in uporabna. Člani komisije ocenjujejo splošni videz in celoten vtis omizja, izvir-
nost in kreativnost, uporabnost, strokovno sestavo, izbiro in obliko jedilnika, izbiro pijač, jezikovno pravilnost ... Pri tem delu tekmovanja ti lahko pol ure pomaga pomočnik, pri meni je letos bil sodelavec Darko Cesar. V drugem delu pa sem moral na angleški način, to je pred gostom, razkosati pečeno svinjsko kračo s primerno prilogo. Idejo sem imel že kakšno leto nazaj, a sem moral mesec dni pred tekmovanjem spremeniti naslov in nekaj živil v meniju. Intenzivno pa sem vadil in dokončeval omizje zadnjih 14 dni.
Tvoje omizje je nosilo naslov Županovo kosilo. Zakaj? Je bilo tudi zares izvedeno?
Želel sem predstaviti pobratene občine Občine Laško. Župan se je z idejo strinjal. Kosilo še ni bilo izvedeno, a intenzivno delam na tem, da bi v Pizzeri-ji Špica organiziral in izvedel ta svečani dogodek. Dogovarjam se še, kateri datum bi vsem najbolj ustrezal. Zmagovalni pogrinjek in nekaj slik s tekmovanja si bo sicer v Pizzeriji Špica mogoče ogledati konec decembra.
V jedilnik si vključil tudi izdelke Čebelarskega društva Laško. Kako pomembno je, da v Laškem ponujamo domače izdelke? Se ti zdi, da je tega dovolj ali bi jih morali še bolj promovirati?
Drži, kot darilo za goste kosila sem pripravil odlitek občinskega grba iz čebeljega voska, tudi sveče mi je naredil čebelar Jože Blagotinšek iz Jagoč. Vsi izdelki so bili naravni in domači. V Laškem ponujamo premalo domačih izdelkov in jih tudi premalo cenimo. Na tem področju bi se še dalo kaj postoriti.
Če bi moral sestaviti jedilnik iz samih domačih dobrot, ki bi jih dobil pri pridelovalcih v Laškem in okolici, kakšen bi bil?
Zanimivo vprašanje. Zagotovo bi v jedilnik vključil Križnikove mesnine, kruh in domače pecivo bi pripravili na enem od kmečkih turizmov, za sladico bi uporabil med Čebelarskega društva Laško, domače suho sadje. Za pijačo: pivo, domači jabolčnik, medeno žganje, za vodo pa bi ponudil studenčnico.
Si tudi sommelier I. stopnje. Kaj to pomeni?
Sommelier je oseba, ki skrbi za vino od trenutka nabave do postrežbe. Njegova vloga je izbira vina, skladiščenje glede na zahtevnost vrste vina, postrežba in svetovanje ter izbira vina k določeni jedi. Običajno je zaposlen v izbranih restavracijah, kjer sta pravilna izbira vina in njegova ustrezna hramba izjemnega pomena. Poleg izjemnega poznavanja vina mora imeti sommelier velike orga-
noleptične sposobnosti, dodatna znanja o oljih, kavi, čajih, mineralnih vodah, žganih pijačah, cigarah, enogastronomi-ji, lastnostih hrane in njenemu spajanju z vinom. Spremljati mora tudi vse novosti na področju sommelierskega dela.
Kako se odločiti, katero vino sodi h kateri jedi? Katero vino bi ponudil, denimo, ob kranjski klobasi, katero ob špagetih carbonara in katero ob sushi-ju? Zakaj je pomembno, kakšno vino pijemo ob kateri jedi?
Vina se največkrat pijejo ob hrani, zato obstaja mnogo uveljavljenih smernic, ki priporočajo, katero vino se poda k določeni vrsti hrane. Če hočemo doseči popolno harmonijo med hrano in vinom, moramo proučiti in poznati osnovne sestavine vina in hrane. Osnovno načelo je iskanje ravnotežja med temi sestavinami, tako da ne prevladuje ne hrana ne vino.
S kranjsko klobaso (mastna jed) bi ponudil belo suho vino z jasno kislino: šipon, laški rizling, rebulo. S špageti car-bonara bi ponudil srednje krepko rdeče vino s poudarjeno kislino: chianti srednjega razreda ali langhe nebbiolo, dobro valpolicello. Tudi modri pinot, k tej jedi gre veliko vin. Glede sushija: bolj je jed začinjena, bolj naj bo vino »oljnato«, torej pozneje trgano. Če je sushi zelo pikanten, je lahko tudi slajše. Renski rizling je prva liga za azijsko hrano. Tudi zeleni veltlinec v vseh izvedbah je odlična izbira.
Kakšen pa naj bo letošnji silvestrski jedilnik?
Zadnji dan v letu je nekaj posebnega in spodobi se, da imamo tudi na mizi kaj posebnega. Predlagam, da si za aperitiv privoščite kozarec suhe penine, ki je pridelana po klasični metodi. Vsaka mala iskrica v penini pa naj bo želja za naslednje leto. V pričakovanju najdaljše noči v letu si lahko pripravimo tudi jedilnik, ki nam morda vzame malo več časa, a ob jedi zato toliko bolj uživamo. Počasi, umirjeno, z ljubeznijo in občutkom. Pomembno je tudi, da imamo prostor in mizo lepo dekorirana, ne smemo pa pozabiti na svečani pogrinjek.
Jasmina Štorman Foto: osebni arhiv Bogdana Deželaka
29
Mladi/Šport
Edinstvena Vatomica
Vatomica je šestčlanska zasedba iz Laškega, ki se podaja v vode progresivnega rocka in metala, post ročka in elektronske glasbe. Vse te zvrsti želi predstaviti v svojevrstni podobi in stilu. Vatomica so: Rok Matek (vokal), Sebastjan Bartol (kitara, bas, klaviature, teksti, bobnarski padi, produkcija, aranžmaji, miks in mastering), Katarina Novak (spremljevalni vokali), Matic Nareks (spremljevalni vokali), Gašper Salobir (klarinet) in Sandi Petrej (klaviature). Prvi album z naslovom Tan -niyan Oreyssom predstavlja konceptualni CD, na katerem je deset pesmi, ki so rezultat dolgoletnega prijateljstva članov, iz katerega je nastal konkreten glasbeni izdelek. Jeseni so izdali še izid EP-ja You Can Find Me, na katerem so tri pesmi, in sicer remiks verzijo naslovnega komada in še dveh novih pesmi, ki
se nista znašli na albumu (Matters in Regret of Diversion). Vatomica je pri teh dveh izdelkih sodelovala s slikarjem Stanetom Klančnikom, ki je prispeval abstraktno slikarsko delo na ovitku albuma, fotografom Robertom Hutinskim, ki je napravil fotografije zasedbe, grafične rešitve pa je prispeval Nenad Ostrovršnik. Logotip zasedbe je delo Sebastjana Bartola.
Vatomica se je že predstavila v glasbeni reviji Nocturne, njen komad Vatomica pa je bil predstavljen na kompilacijskem CD-ju v sklopu te revije, ki je izšel v 1.500 izvodih. Na njem je sodelovalo 13 skupin iz nekdanje Jugoslavije in drugih delov sveta. O Vatomi-ci so že pisali tudi v britanskem Future Music Magazine in jih opisali takole: »Polna zvočna slika, ki je zgoščena in zanimiva. Igranje kitare spominja na
Roberta Frippa in gradi prefinjene glasbene strukture v povezavi z zelo živahnimi komadi. Ali je to tipično slovensko?« V poljskem Department of Virtuosity Magazine pa so zapisali, da jih Vatomica spominja na »progresivne rock in metal bende iz sedemdesetih in osemdesetih let z dodatki modernih elektronskih in 'dance' glasbenih vplivov«. In dodali: »Predstavljajte si mešanico Camel, Depeche Mode in Spock's Beard, ki ponuja lahkotno »progresivno« poslušanje!« Vatomico najdete na: www.sebastjanbartol.com/, pa tudi na spletnih portalih My space in You Tube.
Šport in rekreacija
Green Chicks
Junija letos so Mažorete Laško sprejele nov izziv. Z novo košarkarsko sezono, ki se je začela oktobra, so postale uradne plesalke KK Zlatorog na tekmah lige ABA. Čeprav so vajene mažoretnih gibov, jih to ni zmotilo ali ustavilo, da ne bi poskusile nečesa novega. »Za nekatera dekleta je bilo malo težje in nekatera so bila na začetku nekoliko nesproščena. Tudi gledalci so rekli, da moramo malo bolj migati, obenem pa so pohvalili naš ples in dodali, da se vidi,
da imamo mažoretno ozadje. V bistvu našim gibom dodamo samo še nekaj drugih, bolj plesnih gibov. Ne moremo biti kot druge navijaške skupine, saj zaenkrat še nimamo toliko znanja. Raznih športnih vložkov, kot so premeti ali špage od nas ne gre pričakovati,« pojasnjuje njihova trenerka Anja Šrot. Po dobrih dveh mesecih nastopanja so se Green Chicks, kakor so se poimenovale, že navadile na novo vlogo in pravijo, da je bilo na tekmi proti Partizanu, ko so Laščani tudi vknjižili prvo zmago v letošnji sezoni lige ABA, povsem dru-
gače navijati, saj je bilo tudi vzdušje v dvorani bolj sproščeno.
In kje dobijo ideje za koreografije? Anja pravi, da je vse odvisno od glasbe, saj ravno ta daje največ navdiha. Ideje in želje po ustvarjanju koreografije ima več članic skupine, zato sestava enominu-tnega plesa ni odvisna samo od ene ali dveh plesalk. Pokazal se je tudi interes za navijanje na tekmah Lige Telemach, vendar zaradi urnika tekem, ki so med tednom, večini deklet to ne ustreza, saj so takrat v Ljubljani oziroma študirajo v drugih krajih v Sloveniji. »Tako verjetno ne bi bilo sestave za tekme,« ocenjuje Anja. Ker trenutno trenirajo med ma-žoretnimi vajami, za zdaj še niso razmišljale, da bi sprejele morebitne nove članice, ki ne prihajajo iz njihovih vrst. »Smo kar na tesnem s časom, saj ima vsako dekle kakšne svoje obveznosti. Zato tudi vadimo med vajami mažoret oziroma se dobimo po dogovoru, ko imamo čas. Če bi sprejele nove članice, bi morale določiti nov termin treningov posebej za navijačice. Morda bomo nekoliko pozneje razmišljale tudi o tem, ko se bomo še bolj privadile na nov način dela,« zaključuje Anja.
Nika Košak foto: Gregor Katič
■■■
mmm m
Tim Unuk drugi v Evropi
V nedeljo, 27. novembra, teden dni po tekmi svetovnega pokala, se je v Kranju končala zadnja, peta tekma v športnem plezanju za mladince. S svojim najboljšim nastopom na tej tekmi si je Tim Unuk, član Plezalnega kluba Laško, priboril drugo mesto v skupnem seštevku evropskega pokala. Da gre zares za zelo perspektivnega plezalca, je dokazoval čez vso sezono, saj je na posamičnih tekmah evropskega pokala osvojil drugo, tretje, četrto in peto
mesto. Na svetovnem prvenstvu, ki je bilo v Imstu v Avstriji, pa je v konkurenci 85 tekmovalcev osvojil več kot odlično 10. mesto. V tej sezoni je postal tudi
skupni zmagovalec pokala Alpe Adria. Tudi v državnem prvenstvu je čez vse leto dokazoval dobro delo in si pred zadnjo tekmo že priboril naslov državnega prvaka. Svoj talent in potencial pa uspešno dokazuje tudi v skalnem plezanju, saj je v lanskem in letošnjem letu postal najmlajši Slovenec s preplezano smerjo težavnosti 8 c. Preplezal je smer Strelovod (8 c) v plezališču Mišja peč na Primorskem. Tudi na tem področju prevzema vodilno vlogo v svetu med plezalci njegove starosti.
F. U.
Tudi po težki poškodbi komaj čakal, da se vrne na štirikolesnik
Tomaža Jernejška, ki že šest let tekmuje s štirikolesnikom, motorji zanimajo že od šestega leta starosti. 22-le-tnik vozi štirikolesnik Polaris MXR 450, tekmuje za ekipo moto-sport.si, med svoje največje uspehe pa šteje 2. in 3. mesto (osvojil ga je dvakrat) na Erz-bergrodeu, 3. mesto na XC prvenstvu v Nemčiji, leta 2009 pa je osvojil tudi skupno 2. mesto na hrvaškem državnem prvenstvu. Čeprav je tekmovanje s štirikolesniki v Evropi že precej razširjeno, v Sloveniji zaenkrat še ni tako, saj pri nas tekmuje le okoli 35 tekmovalcev v različnih kategorijah.
Katera tekma vam je najbolj ostala v spominu?
Erzbergrodeo v Avstriji, kjer se zbere 1.500, tudi 1.800 tekmovalcev v različnih kategorijah, od motorjev do štiriko-lesnikov - teh je okoli 60. Do zdaj sem bil na tem tekmovanju trikrat in vsakič na stopničkah. Leta 2009 sem bil 3., lani 2., letos pa sem zopet osvojil 3. mesto. Ko sem se prvič udeležil te dirke, nisem veliko pričakoval, saj sem po ogledu drugih motorjev, tekmovalcev ugotovil, da je konkurenca močna. Na tekmovanju vsak tekmovalec odpelje dve vožnji po 12 kilometrov. Prvi dan sem končal na 7. mestu, drugi dan pa sem rezultat izboljšal, vendar moraš, ker je na tekmi 1.500 udeležencev, na rezultate čakati do 22. ure. Ob petih sem zaključil vožnjo, naslednji dan pa sem že moral biti na Hrvaškem, zato smo se iz Avstrije odpravili neposredno tja, ne da bi počakali na razglasitev, saj nismo veliko priča-
kovali. Nato pa med potjo dobim klic, da sem osvojil končno 3. mesto. Pokala še danes nisem dobil (smeh).
Letos ste se udeležili tudi pokala narodov v Nemčiji.
Ja. To je tekmovanje, ki se ga udeležijo trije najboljši iz vsake države, torej reprezentanca. Letos se žal nismo uvrstil v finale, saj smo imeli nekaj smole, ker je enemu tekmovalcu motor odpovedal že na kvalifikacijski dirki.
Kaj vas motivira pred tekmo?
Cilji in želje, ki jih hočem uresničiti.
Kako pa je s poškodbami?
Imel sem že zlomljeno hrbtenico, pa tudi kakšne manjše poškodbe, na primer pretres možganov. Do zdaj sem bil zaradi poškodb v bolnišnici dvakrat.
Kako je poškodba hrbtenice vplivala na vas?
Po poškodbi hrbtenice nisem imel nobenega strahu pred vrnitvijo na motor. Malo dlje je trajalo, da sem nazaj pridobil kondicijo. Seveda so bile prisotne tudi bolečine, ki sem jih moral prebroditi. Mogoče sem zdaj malo bolj previden, ampak nisem niti pomislil, da se ne bi več vozil z motorjem. V bistvu sem komaj čakal, da se vrnem nazaj na motor.
Kako so se na vašo izbiro športa odzvali starši?
Veliko izbire niso imeli (smeh). Poča-
si so se navadili, še vseeno pa jih seveda skrbi. Od začetka me niso veliko spremljali na tekmah, ni bilo veselja in podpore, ampak zdaj pridejo pogledat kakšno dirko. Ko sem si zlomil hrbtenico in sem v bolnišnici čakal na slikanje, me je mama vprašala, če bom zdaj nehal (smeh). Med čakanjem, ko še nisem vedel, da je poškodba tako huda, sem ji samo odgovoril, da imam čez en mesec dirko na Slovaškem.
Gre za drag šport?
Je kar drag šport. Imam nekaj sponzorjev, na primer Stamaks, ki je moj dobavitelj za pnevmatike, poskrbeli pa so tudi za motor, pomaga mi tudi Kro-vstvo Omahna.
Kje trenirate in kako pogosto?
Potreben je kondicijski trening. Sploh čez zimo za ohranitev kondicije je potreben fitnes, tudi smučanje. Poleti je fino, da greš dvakrat na teden s štirikolesnikom po kros progi, drugače pa fitnes, kolesarjenje, tek.
Kje je najbližja kros proga za vaše treninge?
Najbližje so Lemberg pri Šmarju, Slovenske Konjice in Litija, tako da je kar nekaj izbire. Sicer je proga tudi v Govcah, kjer se da malo trenirati, ampak ni povsem uporabna.
Kolikšna je najvišja hitrost, ki jo do-sežete na progi?
Hitrosti niso visoke, na kar vpivajo podlaga, skoki. Najvišja hitrost je nekje 70, 80 km/h.
Kakšna podlaga vam najbolj ustreza?
Najraje imam suhe proge, blatne proge mi ne ustrezajo.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Naslednjo sezono se bom poskusill tudi v freestylu. To tekmovanje je bolj za šov, torej skoki, triki v zraku.
Nika Košak
31
Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim
Konjenica v septembru, konjeniški izlet v oktobru in žegnanje konj v novembru
Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim bi z lahkoto uvrstili med najbolj dejavna društva v laški občini. Društvo se trudi svoje člane in druge simpati-zerje pritegniti z raznimi dejavnostmi in tudi v preteklih mesecih ni bilo nič drugače.
Člani društva smo že dalj časa pre-mlevali idejo o pikniku, in sicer takšnem, da bi se na pot podali z vpregami in konji, na vozovih pa bi imeli vso potrebno pijačo in hrano in tako ne bi bili odvisni od avtomobilov ali katerega drugega motornega vozila. Ideja je prerasla v dogodek, ki se je zgodil v septembru. Pri kozolcu so vprega in nekaj konjenikov pričeli svojo pot proti Vrhu. Tam so se koloni pridružili preostali konjeniki in dve vpregi. Jesensko sonce nas je takrat še prijetno grelo, kmalu pa smo si ga lahko samo še želeli. Vprege so nadaljevale pot po cesti, konjeniki pa po gozdnih in makadamskih poteh. Tako smo »odpeke-tali« proti Trobnemu Dolu in Mali Brezi, kjer smo konjeniki ubrali svojo pot
mimo Šentruperta in Olešč. Poti so se z vpregami združile v Tevčah, kjer je bil pri društvenem kozolcu zaključek s piknikom, proti večeru pa se je konjenica približno dvajsetih konjenikov in treh vpreg počasi razkropila vsak na svojo stran.
V oktobru smo si na izletu ogledali zanimivosti Dolenjske in Notranjske. Stiški samostan in njegove skrivnosti, tehniški muzej v Bistri in zbirko Titovih avtomobilov, Rakov Škocjan in Cerkniško jezero.
To je le nekaj drobtinic z izleta. Bilo je nadvse poučno, zanimivo in resnično vredno ogleda, seveda v taktih polke in valčka, za kar sta ves čas skrbela muzi-kanta.
Zaključek dogodkov v letu pa je vsako leto, tokrat že enajstič, žegnanje konj na prvo nedeljo v novembru. Okoli devetdeset konjenikov je pripeljalo svoje konje »požegnat«, da bodo v naslednjem letu zdravi. Da to dejansko drži,
Društva
seveda ni dileme. Tokratno žegnanje je potekalo v sklopu občinskega praznika, zato je bil pripravljen tudi bogat spremljevalni program. Sekciji vaška pihalna godba in mešani pevski zbor Kulturnega društva Vrh nad Laškim sta poskrbeli za kulturni pridih prireditve. Člani društva smo vsako leto izredno ponosni na visoko udeležbo konjenikov, ki prihajajo od blizu in daleč in se k nam, kar je najpomembneje, tudi z veseljem vračajo. Tako so bili letos med drugim prisotni konjeniki iz Zgornje Savinjske doline, Gomilskega, Hrastnika, Velenja, Šmarja pri Jelšah itd.
Naše društvo zaključuje še eno leto, bogato z različnimi dogodki. Naj bodo tudi vsa naslednja takšna!
Stanka Hrastnik Foto: Vida Hrastnik in Boris Vrabec
PGD Rečica
Uspeh rečiških gasilcev
V soboto in nedeljo, 15. in 16. oktobra, je v Kozjem potekalo regijsko gasilsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo osem desetin PGD Rečica.
Pionirjem je tokrat zmanjkalo malo sreče, mladinci so osvojili 6., članice A 5., članice B 8., člani a2 12., člani A3 18. in veterani 8. mesto. Z zelo dobro izvedeno vajo, brez kazenskih točk, so nas razveselili člani B, v svoji kategoriji zmagali in se uvrstili na državno tekmovanje, ki bo potekalo konec maja 2012 v Velenju, kjer bodo zastopali laško in celjsko regijo.
Za PGD Rečica
Sabina Šmauc
Zahvala
Družina Rižnar se iskreno zahvaljuje prostovoljnim gasilskim društvom iz Laškega, Rečice in Rimskih Toplic, ki ste se 5. julija tako številčno odzvali klicu na pomoč pri gašenju požara na gospodarskem poslopju v Strenskem. Za nesebično pomoč in oporo se iz srca zahvaljujemo tudi Rdečemu križu, sosedom, prijateljem in sorodnikom. Še enkrat hvala vsakemu od vas!
Martin Rižnar
Društva
PGD Zidani Most
Oktober - mesec požarne varnosti
Vsako leto je oktober določen za mesec požarne varnosti in takrat v gasilskih društvih potekajo različne dejavnosti. V Zidanem Mostu ta mesec jemljemo dokaj resno in se vsako leto trudimo, da pokažemo nekaj novega.
Tudi letos smo obiskali naše najmlajše v šoli in vrtcu. Predstavili smo jim vso našo opremo in uniforme. Zanimivo je gledati otroke, ki se iskreno veselijo in sprašujejo vse mogoče stvari, ki starejšim ne bi prišle niti na kraj pameti. Najbolj veseli so bili, ko je vsak dobil v roke ročnik in brizgal vodo po drevesih pod šolo. Kar nekaj skupin smo naložili
v kombi, jim dali »walkie talkieje«, da so se pogovarjali med seboj, in naredili nekaj krogov z vključeno sireno. Če bi imeli čas, bi se verjetno vozili kar ves dan, tako navdušeni so bili. Po dobrih dveh urah smo se poslovili in jim obljubili, da se kmalu spet vidimo. Bilo je malo joka, ko smo odhajali, v njihovih očeh pa se je videlo zadovoljstvo.
22. oktobra smo organizirali vajo spodnjega sektorja GZ Laško. Vaja je potekala v podjetju Lafarge cement -Apnenec Zidani Most. Kljub strogim varnostnim ukrepom v podjetju smo vajo uspešno zaključili. Sodelovali so PGD Zidani Most, PGD Rimske Toplice, PGD Sedraž in matično društvo PGD Laško. Uspešno smo pogasili požar in rešili dva poškodovanca, ki ju je ekipa reševalcev ZD Laško odpeljala na zdravljenje. Ob tej priložnosti se PGD Zidani Most še posebej zahvaljuje
podjetju Lafarge cement - Apnenec Zidani Most za zgledno sodelovanje, pa tudi ZD Laško in ekipi reševalcev, Policijski postaji Laško, vsem sodelujočim gasilcem in občanom ter poveljniku in predsedniku GZ Laško, ki so si prišli vajo ogledat.
Tudi sicer smo bili gasilci iz Zidanega Mosta kar agilni. Avgusta smo organizirali izlet v Logarsko dolino, kjer je poln avtobus članov in njihovih sorodnikov preživel prelep in nepozaben dan. Ustanovili smo tudi žensko desetino, ki se je že udeležila tekmovanja in nas lepo presenetila z dobrim rezultatom in osvojenim pokalom. Uredili smo tudi del okolice novega gasilskega prizidka, a veliko je še ostalo. Skratka dela je dovolj, če ga le vidiš.
Tajnik PGD Zidani Most Beno Kolander
Ribiška družina
Da se pocedijo sline ...
Med tistim, ko ribiči potrpežljivo namakajo svoje trnke, in dobrotami, ki se tudi za letošnje štefanovo obetajo pred Kulturnim centrom, je seveda dolga pot. Letošnja pojedina bo že četrta po vrsti, namenjena pa bo tudi letos vsem, ki si radi privoščijo ribje dobrote. No, tako dobrih rib se doma ne da pripraviti. Tako so vsaj zatrjevali tisti, ki so si jih privoščili lani in leto prej. Sploh ni pomembno, ali jih je na prizorišče prignal »firbec« ali prazen želodec. Pečeni kleni, somi, krapi, platnice in podusti so bili tako dobri, da bi jih še angelci jedli.
Ribiči se na dogodek skrbno pripravljajo, napeči nameravajo dobre četrt tone rib, ki so jih nalovili ob lovnih dnevih, in tako bodo pripravili kakšnih 800 porcij, no, če bo treba, tudi nekaj več, zmanjkalo ne bo, zatrjujejo; tudi letos bo vsaj pol ducata najbolj pridnih ribe
čistilo, da bo na veliki dan vse pripravljeno.
Sporočilo tega dogodka je, da ribiči ne jemljejo iz vode zgolj in samo za svoje potrebe, ampak da so svoj ulov pripravljeni deliti tudi z drugimi. To rad pove zdajšnji podpredsednik laške ribiške družine Tone Bačič, ki je na sosednjem Hrvaškem že pred leti pekel ribe nekajkrat v Koprivnici in tudi v Ludbre-
gu. Kot zatrjujejo laški ribiči, je to druženje v Sloveniji za zdaj še unikatno, v prazničnih dneh pa še posebej dobrodošlo, saj je takrat čas za klepet in prijazno besedo ter stisk roke. Sokrajani, prijazno vabljeni na pečene ribe na štefanovo dopoldne pred Kulturni center v Laško - vabijo vas laški ribiči.
B. H.

■■i i im
Zavod Odon Jurklošter
Kartuzija Jurklošter je pomemben del evropske zgodovine
Jurklošter je izjemnega pomena ne samo v kartuzijanski, ampak tudi kulturni in politični zgodovini Evrope, zato bi ga morali s ponosom predstavljati, je na novembrskem kloštrskem večeru poudarila doc. dr. Mija Oter Gorenčič z Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta. Kot je opozorila v svojem predavanju o zgodovini jurklo-štrske kartuzije, sta bili dolina, v kateri
je postavljena kartuzija, in njena cerkev v srednjem veku edini v Sloveniji, ki sta za svojega patrona imeli svetnika, ki so ga v celotni Evropi častili le predstavniki najvišjega cerkvenega in posvetnega plemstva - to je sv. Mavricij. Oter Gorenčičeva je obrazložila tudi tesno povezavo med prvimi kartuzijani v tedanjem Rimsko-nemškem cesarstvu, ki so se naselili prav v naši deželi (v Žičah in Jurkloštru), Babenberžani kot deželnimi knezi in dinastijo Andechs-Me-ranijskih kot tedaj eno najuglednejših evropskih rodbin. Andeški so bili podporniki številnih samostanov in cerkva na slovenskem ozemlju, svojo rezidenco pa so pri nas imeli v Slovenj Gradcu in Kamniku. Jurkloštrski samostan je bila sicer druga kartuzija od vseh, ki so bile ustanovljene v Srednji Evropi.
Društva
Tisto, kar osmišlja starodavne zidove, so zgodbe, pa je bilo sporočilo Andreja Žugmana z Inštituta Villa Sancti, ki je predstavil razstavo o žički kartuzi-ji, prvi kartuziji na slovenskih tleh. Na razstavnih panojih je mogoče videti in prebrati tudi, kako so podobne samostane, kakršne imamo pri nas, prenovili v Avstriji in Švici, ob tem pa s programi, ki so med zidove spet prinesli življenje, ohranili mir in tišino. »Pomembno je, da so domačini ponosni na potencial, ki ga imajo kartuzije,« je poudaril Žu-gman in dodal, da se lahko iz tega ponosa začne počasi, a vztrajno rojevati turizem. Ljudi pa bodo k nam pripeljale ravno velike zgodbe, ki so se dogajale na naših tleh in na katere smo lahko ponosni, je sklenil Andrej Žugman.
Jasmina Štorman Foto: Jelovšek, Edo (1983). Jurklošter nekoč in danes. Maribor: Bodočnost.
Tradicionalna razstava jaslic v Jurkloštru
Zavod Odon Jurklošter, župnija Jurklošter in Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije vabijo na ogled razstave slovenskih jaslic v kartuzijo Jurklošter. Razstava bo odprta do 29. januarja 2012, in sicer ob sobotah in praznikih od 14.00 do 16.00, ob nedeljah od 8.45 do 10.15 in od 14.00 do 16.00, če bi si želeli jaslice ogledati kateri drugi dan, pa se lahko dogovorite po telefonu 041 756 201.
J. Š.
jurkloštrska graščina iz konca 19. stoletja. ¡'ogled z vzhoda
Društvo Sever
Memorial policista Marjana Ojsterška
Laški odbor Policijskega veteranskega društva Sever za celjsko območje (PVDSC) je 24. septembra izvedel športno in družabno srečanje na strelišču Toneta Bostiča v Zidanem Mostu v počastitev spomina na pokojnega policista PP Laško Marjana Ojsterška. Me-moriala se je na naše vabilo udeležilo
63 veteranov iz OOVVS Celje, OOVVS Laško, PVD Sever Zasavje, Strelskega društva Toneta Bostiča in laškega odbora PVDSC. Prišel je tudi župan Občine Radeče Matjaž Han.
Ob 9. uri je predsednik laškega odbora PVDSC Ivan Ržen odprl memorial
in osvetlil spomin na policista Marjana Ojsterška, ki je bil zelo aktiven član in funkcionar v našem PVDSC, Strelskem društvu Toneta Bostiča in drugih društvih. Na memorialu so bili prisotni tudi člani njegove družine, žena, hčerka in sin. Tekmovanja v streljanju z MK pu-
34
Društva
ško in pikadu se je udeležilo 18 ekip, po devet v vsaki disciplini. V streljanju z MK puško je prvo mesto osvojila ekipa PVDSC - Odbor Laško z 261 krogi (Šašek, Sajovic, Gorišek), drugo ekipa OOVVS Laško z 239 krogi (Pušnik, Deželak, Privšek) in tretje ekipa OOVVS Celje z 227 krogi (Jeram, Bohorč, Pihler). Posamezno je prvo mesto zasedel Gorišek, drugo Šašek, tretje pa Jeram. Tudi v pikadu je slavila ekipa PVDSC - Odbor Laško s 176 krogi (Kotnik, Ceglec), drugo mesto je osvojila ekipa OOVVS Celje s 160 krogi (Lebič, Pihler), tretje pa ekipa SD Toneta Bo-stiča s 159 krogi (Hohkraut, Gorišek). Med posamezniki je bil najboljši Pavlič,
drugo mesto je osvojil Ceglec, tretje pa Kotnik. V obeh disciplinah je zmagovalna ekipa prejela pokal, posamezniki pa medalje. Prehodni pokal je osvojila
ekipa PVDSC - Odbor Laško, vse ekipe pa so poleg odličij prejele priznanje za sodelovanje in osvojeno mesto. Predsednik odbora Ržen in podpredsednik Kotnik sta najzaslužnejšim članom podelila društvena priznanja za leto 2010. Podeljenih je bilo osem bronastih znakov in en zlati znak PVDSC.
Po tekmovanju se je druženje veteranov z vabljenimi gosti in člani družine Ojsteršek zavleklo v popoldne. Bilo je prijetno in obogateno z obujanjem spominov na pokojnega veterana Marjana Ojsterška. Prepričani smo, da nam je prvi memorial dobro uspel.
Predsednik odbora Ivan Ržen
OZS častnikov Laško
Tekmovanje v streljanju s polavtomatsko puško za I. pokal OZSČ Laško
Tekmovanje smo izvedli v soboto, 24. septembra, na domačiji Jeran - pri Darku in Magdi Zajtl v Zgornji Rečici. Pokrovitelj tekmovanja je bil predsednik Zveze slovenskih častnikov polkovnik dr. Bojan Potočnik. Potekalo je dobro in brezhibno, za kar gre zahvala SD Dušana Poženela Rečica pri Laškem in družini Zajtl, ki nam je omogočila dobre pogoje za delo. Na prireditvi je sodelovala tudi enota 20. MOTB Slovenske vojske iz Celja, ki je obiskovalcem omogočila ogled bojnega oklepnega šestkolesnega vozila z oborožitvijo, prikazali so tudi medicinski vozili ter opremo in oborožitev pripadnikov SV, ki jo uporabljajo v domačih nalogah in v misijah na tujem. Obiskovalci so si lahko podrobneje ogledali orožje, s katerim se je tekmovalo, na ogled pa je bil tudi puškomitra-ljez M42A iz druge svetovne vojne, katerega glas je bilo ob praktičnem prikazu slišati daleč naokoli.
V ekipni razvrstitvi tekmovanja so tretje mesto zasedli tekmovalci OZSČ Laško, drugi so bili člani ekipe Zveze veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj, zmagovalci in nosilci prehodnega pokala pa so postali člani OZSČ Brežice. V posamični konkurenci je tretje mesto dosegel Milan Klenovšek (OZSČ Laško), drugi je bil Drago Vimpolšek (OZSČ Brežice), zmagovalec pa je postal Slavko Planine (PVD SEVER Celje). Pri strelkah je tretje mesto dosegla Marija Zupane (OZSČ Laško), druga je bila Irena Grešak (OZSČ Laško), zmagala pa je prav tako čla-
nica OZSČ Laško Klavdija Lah. Pokale in medalje so podelili: pokrovitelj polkovnik dr. Potočnik, župan Občine Laško Franc Zdolšek in predsednik OZSČ Laško Zvonko Zorec.
Istega dne smo izvedli tudi tekmovanje v kuhanju vojaškega obroka, ješprenja, za I. pokal OZSČ Laško. Pokrovitelj tekmovanja je bil župan Občine Laško Franc Zdolšek. Zasluge za brezhiben potek imata tako družina Zajtl kot naš prizadeven član Jože Krajnc, ki je pripravil odlično gobjo predjed za udeležence. V ekipni razvrstitvi tekmovanja so tretje mesto zasedli tekmovalci OZSČ Laško II., drugi so bili člani ekipe OZSČ LAŠKO I., zmagovalci in nosilci prehodnega pokala pa so postali člani PVD Sever Celje. Pokale in medalje so podelili: pokrovitelj tekmovanja župan Občine Laško Franc Zdolšek, predsednik ZSČ polkovnik dr. Potočnik in predsednik OZSČ Laško Zvonko Zorec.
Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali pri izvedbi prireditve, predvsem pa SD Dušana Poženela Rečica pri Laškem, družini Zajtl, Slovenski vojski, Kmetijski zadrugi Laško, Pivovarni Laško, TD Štore, Sadeku iz Rimskih Toplic, Stiku Laško, Tehnosu Laško, gostiščema Bezgovšek in Čater, Ivanu Vudra-gu za prevoz tehnike, Radio klubu Laško in vsem posameznikom, ki so pomagali po svojih najboljših močeh. Se vidimo prihodnje leto na II. tekmovanju za pokal OZSČ Laško v streljanju z vojaško puško ter v pripravi in kuhanju vojaškega obroka.
OZSČ Laško Zvonko Zorec
35
Priznanja zveze slovenskih častnikov tudi
v*	V|
našim članom
Zveza slovenskih častnikov podeljuje priznanja za prizadevno in uspešno delo v organizaciji. Med letošnjimi prejemniki so tudi naši člani in občani.
Prejemniki priznanj so dolgoletni aktivisti vojaško strokovno stanovske
organizacije, ki so s svojim delom krepili ugled tako matičnega združenja kot zveze v celoti. To so člani, na katere je združenje vedno lahko računalo pri uresničevanju letnih programov dela. Med njimi so tudi uspešni podjetniki, ki so s simpatijami in razumevanjem nudili pomoč pri izvedbi marsikatere projektne naloge in tako zagotovili potrebne, še zlasti logistične pogoje za njihovo uresničevanje. Priznanja so prejeli: Samo Lah iz Rimskih Toplic,
»Sever« iz Tolmina v Laškem
Člani pododbora Tolmin Društva veteranov Sever smo 8. oktobra na povabilo naših prijateljev iz Laškega (pododbor Sever Laško, Zveza slovenskih častnikov Laško, Društvo XIV. divizije Laško) obiskali simpatično mesto na Štajerskem. Na pot se je podalo 16 članov. V Laškem so nas sprejeli predstavniki društev, krajši nagovor ob spomeniku rodoljubom Slovenije pa je imel g. Konrad Zemljič.
Območno združenje slovenskih častnikov Laško - Radeče
Pohod na Krnsko jezero
V spomin na 11. november 1918, dan, ko se je končala 1. svetovna vojna, je bila v soboto, 12. novembra, ob Krnskem jezeru že štirinajstič zapored organizirana posebna svečanost.
Zbrali smo se ob 4. uri zjutraj na avtobusni postaji v Laškem, kjer nas je že čakala prijazna voznica Katja. Še v temi smo prevozili našo Štajersko, daniti se je začelo šele na Gorenjskem. Od Vo-klega naprej smo uživali v razgledu po naši lepi Gorenjski, dokler nismo kmalu za Ratečami Slovenije zapustili in zaradi plazu na Vršiču pot nadaljevali po Italiji. Po številnih serpentinah navzgor in navzdol smo se vrnili »domov« in pot nadaljevali mimo nekdanjih trdnjav
Gostitelji so nam pripravili krajši prijeten ogled starega mestnega jedra Laškega. Pot nas je nato vodila do Pivovarne Laško, kjer smo imeli voden ogled in zanimivo razlago postopkov varjenja piva, na koncu pa seveda de-gustacijo in pogostitev. Od tam smo se odpeljali na ogled prenovljenega zdravilišča v Rimskih Toplicah, zatem pa smo si ogledali še zanimiv Elesov muzej v prostorih stikališča elektrarne Fala. Gostitelji so nas peljali še na ogled tovarne Fragmat Tim v Spodnji Rečici. Sledil je drugi del srečanja. V prosto-
Društva
Andrej Mlakar iz Lokavca, Viljem Hla-din iz Lahomnega, Danijel Medved in Silvester Knez, oba iz Laškega. Visoko priznanje Zveze slovenskih častnikov, častni znak Zveze slovenskih častnikov, pa sta za svoje dolgoletno in prizadevno delo prejela: Franc Kapun iz Rimskih Toplic in Blaž Kravogel iz Radeč. Prejemnikom čestitamo in se veselimo njihovega nadaljnjega sodelovanja v organizaciji.
Konrad Zemljič
rih Strelskega društva Dušana Poženela smo izvedli streljanje z zračno pištolo, ki je bilo bolj družabnega kot tekmovalnega značaja. Vmes je zaigrala še harmonika in zapeli smo nekaj (tudi partizanskih) pesmi. Pred odhodom smo se dogovorili, da se naslednje leto vidimo spet na našem koncu.
V imenu vseh prisotnih se zahvaljujemo organizatorjem iz Laškega za izvedbo srečanja, še posebej Srečku Gradišniku in Konradu Zemljiču.
D. Komar, D. Skrt
skozi Log pod Mangartom po dolini Soče, dokler nismo zavili proti Lepeni (680 m), kjer je bila naša startna točka. Po kratkem postanku smo dali nahrbtnike na rame, vzeli pot pod noge in po dobrih dveh urah prispeli na cilj na Kočo na Krnskih jezerih (1.385 m). Po krajšem počitku in kosilu smo se odpravili naprej proti jezeru.
V za ta čas izredno lepem vremenu (lani smo gazili po snegu) se nas je nabralo kar lepo število. Prisotni so bili visoki predstavniki takratnih nasprotnikov: Avstrijci, Italijani, pa tudi Madžari, z naše strani pa seveda Slovenci in vse do Bosancev. Zastopane so bile vse takratne uniforme, zato je bilo kar pestro. Ni mi treba posebej poudarjati, da je bilo prisotnih tudi več rodov naše vojske, ki so s častnimi salvami naznanili začetek proslave, poleg njih pa so nastopili tudi pihalna godba, domačin harmonikar in pevski zbor iz okolice. Župan Bovca Danijel Krivec nam je orisal dogodke, slavnostni govornik državni sekretar Boris Balant pa takratno dogajanje in pomen za današnji čas. Po proslavi smo se poklonili še spomi-
nu padlim Madžarom na pokopališču nedaleč od koče. Pozno popoldne in večer smo druženje nadaljevali na prostoru pred kočo in v njej, kjer smo sklepali nova in utrjevali stara poznanstva. Po kratki noči smo se odpravili nazaj v dolino, kjer nam je domačin v dolini Lepenjice pokazal zelo zanimivo podzemeljsko vojašnico iz leta 1938.
V nadaljevanju poti smo se ustavili še pri trdnjavi Kluže in si jo, na žalost le od zunaj, tudi ogledali. Zanimiv je tudi 60 metrov visok kanjon Soče, o katerem obstaja zanimiva zgodba iz Napoleonovih časov. V čudovitem vremenu in dobri družbi smo tako preživeli dva zelo lepa dneva, Krnskemu jezeru pa kličemo nasvidenje prihodnje leto!
Vili Hladin
36
Društva/Policija
Aktivnosti Kluba bivših brigadirjev prostovoljnih delovnih brigad Laško - Radeče
Po marčevskem občnem zboru smo naše delo aktivno nadaljevali. Na povabilo drugih klubov in društev smo se udeleževali njihovih srečanj in proslav. Za razvedrilo naših članov pa smo poskrbeli tudi sami.
Na povabilo Kluba brigadirjev ptujskega območja smo se 27. aprila udeležili 15. tradicionalnega pohoda po poteh upora in prostovoljnega dela v Kicar, nato pa še 13. brigadirskega praznika v gasilskem domu v Kicarju. Udeležilo se ga je 39 naših članov. Na povabilo Združenja borcev za vrednote NOB se je 7. maja deset naših članov v Ljubljani udeležilo vseslovenske proslave ob 70-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. 2. julija se je 37 naših članov udeležilo vseslovenskega srečanja brigadirjev v Velenju. Zbrali smo se nekdanji brigadirji iz vse Slovenije, pa tudi posamezniki iz republik nekdanje skupne države Jugoslavije. V zelo dobro pripravljenem programu so sodelovali župan Mestne občine Velenje in poslanec v državnem zboru Bojan Kontič kot slavnostni govornik, pevski zbor iz Rogoznice pri Ptuju in drugi. Program je bil čudovit in ne predolg. V organizaciji Zveze borcev za vrednote NOB smo se 24. julija pri domačiji Ferme - Kodre v Zg. Rečici udeležili tradicionalnega srečanja borcev NOB, veteranov vojne za Slovenijo, poho-dnikov po poti spomina NOB, krajanov in drugih v spomin na 69. obletnico napada I. Štajerskega bataljona na rudnik Huda jama iz 2. na 3. julij 1942. Na povabilo Kluba brigadirjev Ptujskega območja smo se 7. avgusta udeležili proslave Spoštovanje vrednot NOB na Ptujskem v Vičavi pri Ptuju, namenjene počastitvi 69. obletnice poslednjega herojskega boja slovenskogoriške partizanske čete - Lackove čete.
Sami smo za naše člane in povabljene goste pripravili piknik in izlet v Prlekijo. Piknik smo organizirali na turistični kmetiji Slapšakovih v Padežu. Poleg piknika, ki so nam ga
Slapšakovi zelo lepo pripravili, smo si ogledali še rove, kjer so pred stoletji kopali rudo za pridobivanje zlata in srebra. Rovi so zelo lepo urejeni in vredni ogleda. Piknika so se poleg naših članov udeležili tudi predstavniki kluba brigadirjev iz Ptuja, ki so bili zelo zadovoljni. 10. septembra smo organizirali izlet v Prlekijo. Začeli smo v občini Gorišnica, kjer smo si ogledali tristo let staro panonsko hišo, imenovano cimprača. Celotna hiša je lesena in postavljena v obliki črke L. En del je bil stanovanjski, drugi pa gospodarski. Za to hiško je značilna črna kuhinja z lesenim dimnikom. Ometana je z ilovico, pomešano z žitnim drobirjem, in opleskana z apnom. Pot smo nadaljevali do Trgovišča, kjer smo si ogledali Kumrovo vrtnarijo z bio pridelovanjem vrtnin na šestih hektarjih pokritih površin. Po ogledu vrtnarije smo se odpeljali v Jeruzalem, kjer smo v kleti Malek degustirali vina. Vrnili smo se do Ormoža, kjer smo v gostilni Prosnik imeli kosilo in popoldansko zabavo, za katero je poskrbel naš neutrudni Franci. Če sodim po razpoloženju, ki nas je spremljalo ob povratku domov, lahko rečem, da je izlet uspel. Naš program smo za letos zaključili, čeprav si takšnih srečanj še želimo. Pa kaj hočemo, zima je tu.
Rudi Vrečar
Policija svetuje
Pirotehnični izdelki - užitek ne odtehta posledic
Policisti Policijske postaje Laško bomo tudi v letošnjem prednovole-tnem času izvajali več preventivnih aktivnosti, ki se nanašajo na nevarnosti pri nepravilni uporabi pirotehničnih izdelkov (pirotehnični izdelek je vsak izdelek, ki vsebuje eksplozivne snovi, pirotehnične snovi ali eksplozivno mešanico snovi, ki proizvajajo toploto, svetlobo, zvok, plin ali dim ali kombinacijo takih učinkov, ki so posledica eksotermnih kemičnih reakcij).
Policija se vsako leto znova srečuje s pojavi množičnega metanja petard in uporabe drugih pirotehničnih izdelkov. Medtem ko je takšno početje določenim posameznikom in skupinam v zabavo, je za večino državljanov neprijetno in predstavlja svojevrstno nasilje nad ljudmi. Nepremišljena in objestna
uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči), zaneti požar, vznemirja ljudi in živali ter onesnažuje okolje. Leta 2008 je bil sprejet nov Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, ki določa, da so prepovedane prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok (gre za petarde najrazličnejših oblik in moči). Kupcem in uporabnikom pirotehničnih izdelkov zato svetujemo, naj jih, če se jim nikakor ne morejo odreči, kupujejo le v trgovinah, ki imajo za prodajo izdelkov dovoljenje Ministrstva za notranje zadeve. Pred uporabo izdelkov pa preberite navodila, ki jih je treba tudi upoštevati, seveda pa moramo tudi vedeti, da se vsak izdelek ne »obnaša« vedno tako, kot zagotavljajo navodila. Policisti bomo ukrepali proti vsem, ki bodo metali petarde oz. uporabljali druge pirotehnične izdelke,
kjer to ni dovoljeno, in sicer v šolah in njihovi okolici, bližini zdravstvenih domov, vrtcev, domov za ostarele, v okolici cerkvenih objektov, v strnjenih naseljih, na hodnikih stanovanjskih blokov in drugih krajih, kjer se zbira večje število ljudi.
Pirotehnični izdelki se sicer lahko uporabljajo zgolj od 26. decembra do 2. januarja, pa še to pod točno določenimi pogoji. Kljub vsem prizadevanjem policije se moramo zavedati, da je neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov problem vseh, zato apeliramo na vse, predvsem pa na starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega početja ter s svojim lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju posledic uporabe pirotehničnih izdelkov.
Danijel Hiter, vodja policijskega okoliša
37
Literarni kotiček/Oglasi
Postoj turist, postoj
Postoj turist, postoj, postoj tu ob Savinji. Ozri se naokrog, kjer čaka polno te dobrot.
Glej, tu je mesto Laško, kako je lepo in krasno. Že tu je zdravilišče, ki vsak ga rad obišče.
Da čar bi užival tu njegov, prestopit' je treba par bregov, in ko se po njem podaš, za videt' kaj imaš.
Tu lepi, čisti so prostori, s prijaznimi delavci okoli.
Tu delovni so kabineti, za zdravje vseh so ti »nareti«. Tu bolne se ozdravi ter bolečine vsem odpravi.
A ko se še naprej podaš, že v bazenu lahko čofotaš. Tu moč, veselje spet dobiš, da večkrat sem še priletiš.
Rudi Vrečar
Jepihovška dolina
Jesen prišla je spet v dolino našo, sonce zlato skrilo se je za Kališki hrib, megla jesenska se kot pajčolan nad
njo razteza, hiše v njej so kot Trnuljčica zaspale.
O, to pa že ne! Zaspale pa ne! Le zdi tako se, ko sredi poldneva polmrak okoli tava.
A vendar lepa si Jepihovška dolina naša.
Jeseni - in vsak letni čas. Si kakor mati, ki trdo jo življenje kuje, a vedno topel ti objem ponuja.
Hermina Palčnik
Tik pred zdajci
Kot nimfa tam ob reki zrem v vodi svoj obraz, s prsti to podobo božam in nehote ustavim čas.
Mavrico skozi nežno meglo zlato sonce riše, razširi veter krila in nagajivo jo pobriše.
Kraguljčkov glas vse bliže, a nekam čudno na ušesa mi prihaja: »Ura je šest« - o, ne, realnost oznanja prva radijska postaja.
Hermina Palčnik
Sveta noč
Božična noč, ti sveta noč, najlepše tam je ob polnoč', v revnem hlevu čudežno na svet je detece prišlo.
Mogočna zvezda z neba kazala pot je vse do tja, ko božji sin se je rodil, cel' svet razveselil.
Pastirci revni že 'zvedo, prepevajo gor v nebo, odmeva angelski pozdrav, poslan z nebeških je višav.
Zato prisluhnite ljudje, tej sveti noči davno že, rešitelj bil nam je poslan, zato praznujemo ta dan.
Stanko Gotar
38
Napovednik
NAPOVEDNIK DOGODKOV
DECEMBER
•	Kartuzija Jurklošter: Do 29. januarja 2012 je na ogled tradicionalna razstava jaslic. Sobota, 17. december
Center starejših - Hiša generacij Laško: Druženje ob petju (ob 17.00) Nedelja, 18. december
•	Kulturni center Laško: 14. dobrodelna prireditev Laško združuje dobre želje (ob 14.30)
Ponedeljek, 19. december
Kulturni center Laško: Koncert Okteta 9 v počastitev 50. obletnice delovanja Hor-tikulturnega društva Laško (prost vstop) (ob 19.30) Torek, 20. december
Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) Center starejših - Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Origami zvezdice -Marjeta Dremel (9.00-11.00)
Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja - Jožica Rajh (ob 15.00) Sreda, 21. december
Kulturni center Laško: Mavrica polk in valčkov: Mladi Dolenjci, Harmonikarski orkester Primoža Zvira (ob 19.30)
Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) Center starejših - Hiša generacij Laško: Kulturna prireditev ob koncu leta Po praznikih diši (ob 18.00) Četrtek, 22. december
Center starejših - Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Rože iz nogavic -Marija Kamenšek (9.00-11.00)
Center starejših - Hiša generacij Laško: Telovadba - Majda Šipek (1. skupina: 18.00-19.00, 2. skupina: 19.15-20.15) Petek, 23. december
•	Tri lilije: ABC abonmajček, show program Dunk Kings (dopoldan)
Občinsko dvorišče: Predbožični večer - praznični program otrok iz osnovnih šol in vrtca (ob 17.00) Ponedeljek, 26. december
•	Gasilski dom Šentrupert: Prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti (ob 19.00)
•	Aškerčev trg: 14. Žegnanje konj na štefanovo (ob 11.30)
•	Parkirišče pri Kulturnem centru Laško: Ribiške tekme ter peka in degustacija rib (8.00-14.00)
Torek, 27. december
Dvorana Tri lilije: 39. tradicionalni slavnostni božično-novoletni koncert Laških godbenikov, mažoret in bobnarjev v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti (ob 18.00)
Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja - Jožica Rajh (ob 15.00) Sreda, 28. december
Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) Četrtek, 29. december
Center starejših - Hiša generacij Laško: Telovadba - Majda Šipek (1. skupina: 18.00-19.00, 2. skupina: 19.15-20.15)
Petek, 30. december
Občinsko dvorišče: Slovo od starega leta - zabava s skupino Victory (ob 20.00) Sobota, 31. december
•	Rimske terme: Vstopite v novo leto v prenovljenih Rimskih termah: silvestrska gala večerja ob živi glasbi
Thermana Laško - Hotel Zdravilišče Laško: Silvestrovanje s skupino MM (ob 19.30) Thermana Laško - Hotel Wellness Park Laško: Silvestrovanje s skupino Nightlife (ob 19.30)
Thermana Laško - Termalni center: Silvestrovanje z ekipo Top DJ (ob 20.00)
JANUAR 2012
Nedelja, 1. januar
Thermana Laško - Hotel Wellness Park Laško: Novoletni ples s skupino Nightlife (ob 19.30) Torek, 3. januar
Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja - Jožica Rajh (ob 15.00) Sreda, 4. januar
Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) Četrtek, 5. januar
Center starejših - Hiša generacij Laško: Telovadba - Majda Šipek (1. skupina: 18.0019.00, 2. skupina: 19.15-20.15)
Petek, 6. januar
Center starejših - Hiša generacij Laško: Vrtec na obisku (9.00-11.00) Sobota, 8. januar
Center starejših - Hiša generacij Laško: Druženje ob petju (ob 17.00) Ponedeljek, 9. januar
Center starejših - Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Druženje z nitko - Anka Levičar (9.00-11.00) u Torek, 10. januar
2 Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) g Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja - Jožica Rajh (ob 15.00)
o
™ Sreda, 11. januar
° Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00)
Četrtek, 12. januar
Center starejših - Hiša generacij Laško: Telovadba - Majda Šipek (1. skupina: 18.0019.00, 2. skupina: 19.15-20.15)
Petek, 13. januar
Knjižnica Laško: Strokovno predavanje s praktičnim prikazom Nuše Romih Masno-glav: Metoda Feldenkrais - z gibanjem do večjega samozavedanja (ob 18.00) Ponedeljek, 16. januar
•	Kulturni center Laško: ABC Abonmajček, predavanje Junaki našega časa (dopoldne) Center starejših - Hiša generacij Laško: Odprtje slikarske razstave Anke Levičar (ob 18.00)
Torek, 17. januar
Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja - Jožica Rajh (ob 15.00) Sreda, 18. januar
•	Kulturni center Laško: Mavrica polk in valčkov, koncert z laškimi ansambli (ob 19.30) Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00)
Četrtek, 19. januar
•	Knjižnica Laško: Strokovno predavanje Barbare Trnovec o Almi Karlin Kolumbova hči (ob 19.00)
Center starejših - Hiša generacij Laško: Klepet v dobri družbi (ob 16.00) Center starejših - Hiša generacij Laško: Telovadba - Majda Šipek (1. skupina: 18.0019.00, 2. skupina: 19.15-20.15)
Petek, 20. januar
Večnamenski dom Rimske Toplice: Potopisno predavanje Ane Habjan Brazilija - izkušnja dela v misijonu (ob 18.00) (Organizator: Knjižnica Laško) Sobota, 21. januar
Center starejših - Hiša generacij Laško: Druženje ob petju (ob 17.00) Torek, 24. januar
Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja - Jožica Rajh (ob 15.00) Sreda, 25. januar
Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) Četrtek, 26. januar
•	Knjižnica Laško: Strokovno predavanje dr. Vide Deželak Barič, zgodovinarke Inštituta za novejšo zgodovino, Slovenska novejša zgodovina (ob 19.00)
Center starejših - Hiša generacij Laško: Telovadba - Majda Šipek (1. skupina: 18.0019.00, 2. skupina: 19.15-20.15)
Petek, 27. januar
•	Kulturni center Laško: Abonma Laško, koncert Gala Gjurina (ob 19.30) Torek, 31. januar
Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja - Jožica Rajh (ob 15.00)
FEBRUAR 2012
Sreda, 1. februar
Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) Četrtek, 2. februar
Center starejših - Hiša generacij Laško: Telovadba - Majda Šipek (1. skupina: 18.00-19.00, 2. skupina: 19.15-20.15)
Center starejših - Hiša generacij Laško: Vrtec na obisku (9.00-11.00) Petek, 3. februar
Razstavišče Kulturnega centra Laško: Otvoritev razstave akademskega slikarja Vinka Železnikarja iz Mengša (ob 18.00) Sobota, 4. februar
Center starejših - Hiša generacij Laško: Druženje ob petju (ob 17.00) Ponedeljek, 6. februar
Center starejših - Hiša generacij Laško: Ustvarjalna delavnica Druženje z nitko -Anka Levičar (9.00-11.00)
Torek, 7. februar
•	Kulturni center Laško: Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku (ob 19.30) Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja - Jožica Rajh (ob 15.00)
Sreda, 8. februar
Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) Četrtek, 9. februar
Center starejših - Hiša generacij Laško: Telovadba - Majda Šipek (1. skupina: 18.00-19.00, 2. skupina: 19.15-20.15)
Petek, 10. februar
Thermana Laško - Hotel Wellness Park Laško: Valentinov ples (ob 19.30) Sobota, 11. februar
Knjižnica Laško: Večer z gledališkim igralcem in recitatorjem Pavletom Ravnohri-bom ob slovenskem kulturnem prazniku (ob 18.00)
•	Dvorana Tri lilije: Koncert Borisa Kopitarja Torek, 14. februar
Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja - Jožica Rajh (ob 15.00) Center starejših - Hiša generacij Laško: Odprtje slikarske razstave Terezije Dernač (ob 18.00)
Sreda, 15. februar
•	Kulturni center Laško: koncert dua Waldhutter & brat (ob 19.30)
Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00)
3!
Oglasi
Poiščite svojega ljubljenčka v zavetišču Zonzani
Zavetišče Zonzani je v majhnem naselju med Dramljami in Šentjurjem. Naša glavna dejavnost je, da zapuščenim psom in mucam nudimo zatočišče in veterinarske storitve. Imamo 24-urno dežurno službo, vse dni v letu (041 725 123). Sodelujemo z 28 lokalnimi skupnostmi, predvsem na območju celjske regije, med katerimi je tudi Občina Laško. Največ, kar si želimo za naše varovance je, da dobijo skrbnika, ki jim bo nudil toplino in ljubezen. Veseli smo vsake pomoči različnih organizacij, aktivistov in drugih ljubiteljev živali. Če želite imeti štirino-žnega prijatelja, imate dovolj prostega časa in vam skrb zanj ne bo predstavljala bremena, nas pokličite na telefon 03 749 06 00. Veseli bomo vašega obiska.
Zavetišče Zonzani
A
DEMIDA
ARHITEKTURA
Demida arhitektura d.o.o. je družba, ki se ukvarja s projektiranjem objektov visoke gradnje in prostorskim načrtovanjem.
Izdelujemo:
-	projekte za stanovanjske, nestanovanjske, poslovne in gospodarske objekte:
□	idejne zasnove,
□	projekti za pridobivanje gradbenega dovoljenja,
□	projekti za izvedbo,
□	projekti izvedbenih del.
-	prostorske načrte:
□	občinski podrobni prostorski načrti,
□	strokovno gradivo za pripravo občinskih podrobnih načrtov.
Log 50, 8294 BOSTANJ tel: 07 81 84 059 http://demida.si
40

*
Silvestrovanje v kopalkah
All inclusive v Termalnem Centru Wellness Park Laško. Nora zabava z ekipo TOP DJ, GO GO plesalke,...
Informacije in rezervacije:
080 81 19
Skupi"3
NlGHf UFE
NOVOLETNI PLES
v hotelu Wellness Park Laško 1.1.2012 ob 1930 uri
Prvi dan novega leta preplešite v družbi dobrega počutja!
Vstopnina z večerjo: 40 € na osebo Rezervacije: 080 81 19, 03 423 21 00
Odlična ideja za čudovito darilo, ko svojim najdražjim, prijateljem, sodelavcem ali poslovnim partnerjem želimo, da za trenutek
pobegnejo v svet popolne sprostitve in doživijo svoj wellness.
Naročila sprejemamo na: 080 81 19, na info@thermana.si ali www.thermana.si
iMl THERM AN A Laško
Informacije: www.thermana.si | info@thermana.si | 03 423 20 00 | 080 81 19
Oglasi
NOVO V LITIJI
LANTANA HIDROKOLON TERAPIJA JE METODA NOTRANJEGA RAZSTRUPLJANJA TELESA, KI JO IZVAJAMO V PODJETJU LANTANA D. O. O., NA ZASAVSKI CESTI 3, V LITIJI.
Terapija pomaga pri izgubi odvečnih kilogramov, kroničnem zaprtju, putiki, artritisu, kožnih izpuščajih, aknah, alergijah, kronični utrujenosti, glavobolih, psihični napetosti in drugih zdravstvenih težavah.
PO HIDROKOLONSKI TERAPIJI SE BOSTE POČUTILI SVEŽI, VITALNI IN POLNI ENERGIJE.
INFORMACIJE NA TELEFONU 040/59-59-36 OZIROMA NA WWW.LANTANA.SI.


VA ZOBNA AMBULA V LAŠKEM

Z veseljem obveščam prebivalce laške občine in svoje prejšnje paciente, da z novim letom odpiram novo stomatološko ordinacijo, ki se bo nahajala v kompleksu dvorane Tri lilije, Poženelova 22, Laško.
Ordinacija bo sprejemala vse občane, ki so zavarovani prek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, dobrodošli pa ste tudi zasebni pacienti.
Poleg vseh klasičnih zobozdravstvenih posegov, vam nudimo tudi zobne implantate (vsadke), specialistično protetiko ter posege in svetovanje zobnega higienika. Za vse storitve uporabljamo najboljše svetovne materiale.
Ordinacija obratuje dvakrat tedensko popoldan.
Spoštovane paciente naprošamo, da se naročijo čimprej in se tako izognejo čakalnim vrstam. Naročila sprejemamo prek telefona na 031 730 340, od 08h do 20h, vsak dan v tednu.
Morebitna vprašanja lahko naslovite na e-naslov borxi1@hotmail.com.
Veselimo se vašega obiska, za katerega se bomo potrudili, da bo neboleč!
dr. Boris Leljak, D.D.M. dr. Sofija Maksimovič, D.D.M. Metka Kos, asistentka
Laške pivovske in medene zgodbe
Pomena bogastva narave, zdravilnih učinkov naravnih sestavin in črpanja iz lokalnih elementov se zavedamo tudi v Thermani Laško. Poleg laške termalne vode, ki se že vrsto let prepleta v široki paleti sodobnih in medicinskih wellness programov, smo dodali nov pridih domačnosti, s katerim smo oblikovali privlačno pivovsko in medeno wellness ponudbo v Wellness Parku Laško in Zdravilišču Laško.
Wellness programom dodajamo pridih domačnosti in lokalnosti, s čimer želimo našim gostom - tako iz tujine kot tudi iz Slovenije - pokazati, da naša ponudba dobrega počutja ni le kakovostna, temveč tudi edinstvena.
Pivovski wellness
Novi pivovski tretmaji so primerni tako za mlajšo kot tudi zrelo kožo, za moške in za ženske; koži povrnejo mehkobo in prožnost. Z znanjem in izkušnjami domačih terapevtov vas
bomo v našem Wellness Spa Centru razvajali s pivovskimi maskami in masažami, pilingi in negami, kopelmi, kmalu pa tudi s pivovskim šampo-nom in mili.
Pivovski izdelki temeljijo na surovini, pridobljeni v Pivovarni Laško, in so plod znanja podjetja LEKOS iz Sevnice.
Medeni wellness
Leta 2010 smo prvi v Sloveniji začeli pisati raznolike medene zgodbe in na naravni osnovi zdravilnih in bla-
godejnih učinkov medu razvili programe, ki smo jih poimenovali "Medeno razvajanje". V Centru Zdravje in Lepote Zdravilišča Laško lahko izbirate med negami obraza in telesa, pri katerih uporabljamo kozmetične proizvode na osnovi medu, ter med medenimi masažami, medenimi ovoji, medenimi kopelmi in savnanjem z medom. Medene zgodbe razvajanja smo nadgradili tudi s posvetovalnico za apiterapijo.
Več informacij na www.thermana.si ali na 080 81 19.
42
Oglas
Nič ni lepšega kot v mirni oazi žuboreče reke Savinje, v neokrnjeni naravi poslušati šelestenje odpadlega listja, ki se v barvah jeseni drobi pod nogami. V prazničnem času si po napornih in stresnih dneh pretečenega leta privoščite razvajanje, počitek in užitek v Wellness centru Amalija v Rimskih termah Business Wellness Spa Resortu. Nudimo vam:
Silvestrovanje v Rimskih termah ob zvokih žive glasbe z nepozabno gala silvestrsko večerjo in aperitivom, 100 €/osebo
anti-age zaščito in pomlajevalno sprostitveno masažo grozdja, ki bo v mrzlih mesecih pripomoglo k voljni, elastični koži odporni proti zunanjim dejavnikom. Priporočljiva je za zmanjševanje napetosti in stresa, olje pa je priporočljivo za nego poškodovane kože. Za nežno odstranjevanje odmrlih celic se priporoča vinski peeling za telo, ki vašo kožo posvetli in osveži. Cena masaže že (60 minut) 50 €.
Vinska praznična kopel izboljša prekrvavitev in stimulira izločanje nečistoč iz kože, ugodno vpliva na psihofizično sproščanje, podarja ugodje popolne sprostitve in vas napolni z energijo. Glavne sestavine so izvlečki grozdja in šampanj-
ca. Kopel za eno osebo je 45 € (40 minut), Kopel v dvoje (60 minut) je 65 €.
Doživetje v kopeli s pridihom penečega vina; vinska kopel + masaža s peelingom za dve osebi; cena 95 € (kopel v dvoje 60 minut + 20 minut počitek + 40 minut masaže z oljem grozdnih pečk in piling).
jI i
Informacije in rezervacije na telefonski številki 03 574 2011 ali na marketing@nmske-terme.si
Kupon za 10 % popust
ob nakupu vstopnice za silvestrovanje. Kupon z 10 % popustom je vnovčljiv do 18. 12. 2011.
(Popust se prizna ob predložitvi tega kupona.)
43
Rad imam Laško
■WW. LAS KO. E U
MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!