Štev. 160. V Ljubljani, v petek, 17. julija 1942-XX. Leto VII. Izključna pooblaščenka m oglaSevanje italijanskega in tujega | liredniitvo tn oprava! Kopitarjeva 6, Ljubljana. 5 Concessionaria esclusiva per la pnbblirfid di proventenza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana. = Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lnbiana. 5 ed estera: Unione Pubblicitd Italiana S. A. Milano. Speairione In »bbumamto postal« Poštnina plačana v gotovini Siloviti napadi na srednjem delu egiptovske fronte odbiti Vojno poročilo št. 779 — čez 1200 ujetnikov — Delež italijanskega letalstva pri zmagovitem napredovanju Uradno vojno poročilo štev. 779 pravi: Sovražnik je silovito napadel naše postojanke na srednjem delu egiptovskega bojišča. Povsod smo ga zadržali in takoj izvedli protinapade. Do-j?*'i smo nad 1200 ujetnikov ter uničili dobršno s>evilo motornih oklepnih vozil. , Letalstvo je z mogočnimi oddelki posegalo v nude boje ter sc izkazovalo v napadalnih nastopih °Per sovražnikove naskakujoče sile in pa v boju °per nasprotnikovo letalstvo. Hrabri lovci IV. roja so sestrelili 4 letala in ,ako od začetka sedanjih nastopov v severni Afriki oosegli svojo 132. zmago. , Nemški letalci so angleškemu letalstvu prizadeli izgubo še enega Curtissa in enega Spitfireja. „ Angleška letala so bombardirala Bengazi, poškodovala nekaj hiš ter ubila in ranila kako desetino Arabcev. Kaže, da je protiletalska obramba sestrelila eno sovražnikovo letalo. Naši in nemški letalski oddelki so znova bombardirali letališče Micabbo ter ponovno zadeli njegove naprave. Z nastopov tega dne se eno naše letalo ni vrnilo. Na Sredozemskem morju so italijanska in nemška bojna letala zadela in poškodovala neko angleško križarko. Operacijski pas, 17. julija, s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča: Posebno značilnost trenutnih vojaških operacij, ki potekajo na odseku pri El Alameinu v Severni Afriki, daje široka možnost za udejstvovanje letalstva, ki se živahno udeležuje bojev na obeh straneh. Italijansko letalstvo, ki je premagalo vse težave pri premikanju naprej, ee je zagnalo v boj s tisto napadalnostjo, kakršna §a je odlikovala vse doslej. Letalstvo je tolklo na-aPfotnika, ki je bil na bojišče privlekel nove letalce roje z drugih poprišč, in mu prizadejalo izgube n vedno imelo v svojih rokah pobudo. Tudi letal-delovanje na predvčerajšnji dan nosi pečat po-»Hl živahnosti. Zjutraj so lovska letala vrste tacehi; križarila po nebu in pregledovala pod-srn- i Alameina, Srečala so se s skupino na-Okovih bombnikov »P 40«, katere je varovalo va *Pi«lrejev«, potem pa 13 »Bostonov« pod arstvom dvanajst »Hurricanov«. Italijanski lovci , . v®e letalske oddelke srdito napadli, čeravno niso nasprotniku kos po številu, pač pa le po drzno- * ' Ja pogmnu. Poslednji boj je trajal več kakor rt ure in se je končal tedaj, ko je italijanskim lovcem zmanjkalo streliva za strojnice. _ . ,P.01’ k' so bili v teh spopadih doseženi, so naslednji, pet lovcev je bilo zatrdno zbitih, dva verjetno, več drugih letal pa je bilo ponovno zadetih s strojniškimi streli. Število zbitih nasprotnikovih letal je toliko presenetljivejše, če upoštevamo, da je nasprotnik v namenu, da bi dal 6vojemu bombnemu letalstvu potrebno varstvo, zvlekel skupaj velike lovske oddelke z Bližnjega Vzhoda, h Indije, Anglije in končno tudi iz Amerike. Zanimivo in potrebno je poudariti, da so bili močni letalski oddelki v spremstvu velikih lovskih oddelkov prisiljeni obrniti se poprej, preden so mogli prileteti nad italijanske črte. Okrog 12. ure je drug oddelek »Macchijev« napadel 12 letal vrste »Artin«, ki jih je spremljalo 20 »Curtissov«. V spopadu sta bili zbiti eno lovsko letalo in eno bombniško letalo, medtem ko je bilo drugih devet bombnikov in 18 lovskih letal ponovno zadetih. Pozno popoldne so italijanski bombniki izvedli napade na nasprotnikove črte in posebno silovito tolkli odsek pri El Alameinu. Dve postojanki sta bili zadeti v polno. Enako se je zgodilo z več avtomobilskimi vozili. Neki oddelek »Macchijev«, ki je spremljal skupino bombnikov, se je spopadel 6 precejšnim oddelkom nasprotnikovih lovcev. V tej skupini je bilo 30 lovcev »R 40«, več »Spitfirejev« in en »Hurri-eane«. Ta velika skupina 6e je razpršila, da bi se izognila spopadu z našimi lovci. Letala so letela po 1000 do 6000 metrov visoko. Čeprav je bilo zelo težko, vendar je prišlo do spopadov. Italijanski lovci so drzno posegali v boje navzlic nasprotnikovi številčni premoči. En »Hurri-cane« je bil zbit, dva druga pa sta zapustila bojišče in je treba po vsej verjetnosti računati z njuno izgubo, druga tri letala pa so bila poškodovana. En italijanski bombnik se ni vrnil domov. Kako je potekel zmagoviti nastop italijanske vojske ob Doncu Vzhodno bojišče, 17. julija, s. Posebni poročevalec agencije Stefani piše: Čeprav ne pomeni kakšnega posebnega razdobja v širokopoteznih nastopih splošnega čelnega napada, pri katerem nastopajo vse sile, kolikor jih je na področju Donca, vendar pomeni zavzetje kraja važnega poljedelsko-industrijskega središča, od katerega sta šli dve italijanski koloni v ofenzivo, zelo važen korak bodisi zaradi uspehov, ki so bili doseženi proti močni sovražnikovi obrambi — tokrat je sovražnik naredil cel krog poljskih utrdb in je uporabljal precej topništva in možnarjev —, bodisi zaradi srditosti zmagovitega spopada. Značilnosti boja na tem odseku so zlasti v različni oblikovitosti tal, ki imajo tu značaj od sonca ožgane stepe, dejstvo, da ni cest niti ne asfaltiranih, niti ne kakšnih drugih, in je nujna potreba uporabljati pota, ki so tod bolj neurejena in prašna zaradi sestave tal, ki so malo vlažna in zato bolj krhka in se hitro spreminjajo v prah pod pritiskom nenadnega, nujnega in nenavadnega prometa. Vročina in dušeča soparica, ki sta te dni narasli kljub pogostim grožečim nevihtam, sta izpostavili italijanske čete trdim naporom, ki pa so jih premagale z zagonom, ki odlikuje naše oddelke. In res niso vremenske razmere prav nič vplivale na odločno in hitro izvedbo pritiska, ki Nemško vojno poročilo Preganjalni boji na južnem delu ruskega brjišča — Odbijanje silovitih sovjetskih napadov pri Voronežu — Dve sovjetski podmornici potopljeni Hitlerjev glavni stan, 17. julija, s. Vrhovno P°yeljstvo nemške vojske daje naslednje uradno vojno poročilo: Na južnem delu vzhodnega bojišča $e brez ?diha nadaljujejo preganjalni boji. Sovražnikovi g, oljeni in osamljeni oddelki so brez uspeha tei^8a^ Pr°dreti proti vzhodu. Nasprotnikovih izgub Najetega plena dozdaj še ni mogoče prešteti. SOv- j°S°čni oddelki letalstva so napadali zveze v jetskem zaledju in so razpršili številne kolone, luk & so bombardirala Rostov ter nekaj v mp t av'iaški obali. Na vojaško važnih napravah Z '‘“Rostovu je prišlo da več velikih požarov, ladja v sredo je bila potopljena neka tovorna o* Svoiih°V,?^n*k je nadaljeval s silovitimi napadi V SQ(, Repnih sil zoper mostišče pri Voronežu. boji v k'?”'11 z lela'stvorn so bili med trdimi Na * odbiti vsi napadi, jevni bojfa'ern vzbodnem bojišču so bili samo kratice n*tl(Sk?rn za''vu s0 'adje nemške vojne mor- V g .Pile dve sovjetski podmornici, izveden ®lf>tu 80 bili odbiti sovražnikovi napadi, Stojani;1 Z .m°K°čnimi silami na srednjem delu pobilo n ■ ®1 Alameinu. Med silovitimi boji je Uniči-fi nekem protinapadu zajetih 1200 mož ter v nekaj oklepnih voz in avtomobilov. nemSif zab°dnem delu Sredozemskega morja so nnsv. j boina letala napadla in z zadetki v sredo oaovala neko angleško križarko, lam nastopi angleških lovskih letal proti oba-rJT 7vaJedenega ozemlja na zahodu se je včeraj n zbiti šest nasprotnikovih strojev. ,16- julija. AS. »Zwolf IJhr Blaft« porini ,onflpnsko propagando, po kateri bi enkrat bilo drugo evropsko bojišče ne- koristna žrtev, ki bi Sovjetom ne mogtla izdatno poinagati m pravi, da po hitrem nemškem napredovanju onkraj Dona londonski propagandisti ne bodo mogli dolgo vztrajati z govorjenjem o izdatnem in začasnem podpiranju Husov. London bo moral rajši pripraviti javno mnenje na druga bridka poročila. Dopis neke angleške agencije iz Moskve že pravi da se je sovjetsko poveljstvo že odločilo za taadaljnjo premaknitev dobršnega dela sedanjega bojišča. Utrjena bo nova obrambna črta, ki bo šla ob spodnjem toku reke Dona. Berlin, 16. julija. AS. Iz vojaškega vira 6e je izvedelo, da 60 skupine angleških im ruskih letal danes zjutraj priletele preko Rokava, pa so jih prestregli nemški letalci. Med dvajsetminutnim bojem sta bili sestreljeni dve angleški lovski letali vrste »Spitfire«. Nemci niso imeli izgub. Popoldne je poskušala neka druga skupina angleških letai prileteti nad Boulogne, pa je bila odbita, preden je lahko dosegla francosko obalo. Nemški lovci so zopet sestrelili dve angleški lovski letali. Peto angleško letalo vrste »Hudson« je bilo sestreljeno nad Trondhejmom na Norveškem. Stockholm, 16. julija. AS. Neka nocojšnja moskovska radijska oddaja daje slutiti, kolikšno skrb povzroča sovjetskemu poveljstvu bitka pri Donu. »Bitka pri Donu je ena najtrših, kar so jih doslej morale prestati sovjetske sile,« izjavlja moskovski radio, ter nadaljuje: »Sovražnik še napreduje, tisoče tankov in ogromno število vojakov je zapletenih v bitko. Maršal Timošenko se je odločil braniti se, naj velja kar velja, toda ruska stvar bo vedno bolj težka in problematična, če 6e bodo zavezniki obotavljali ustanovitvi drugega bojišča na zahodu. Tajna razprava o izgubah angleškega trgovskega brodovja v sedanji vojni Rim, 17. ,ul, s. O zelo hudem vprašanju Kub pr, rgovski mornarici so navsezadnje le razpravljali v angleški zbornici. Toda zgornja in spodnja zbornica sta o tem razpravljali popolnoma tajno, kakor so domnevali in tudi oznanili J'0 za zaprtimi vrati. Ta previdnostni način Jo toplo priporočal lord Cranborne, ki je kot strog branilec angleške usode na morju povabil Poslance, naj upoštevajo največje nujnosti seda-'le ure in med njimi kot prvo tisto, da sovražnik nikakor ne sme zvedeti, kakšen je resnični Položaj trgovske mornarice v Angliji. Lord Oranžne je vztrajal pri trditvi, da bi tudi najmanj-ie P^obnost mogla koristiti silam Osi. Treba v« P.nznati;' da se je proti razpravi za zaprtimi rol °^as'l bud ugovor. Izrekel ga je delavski vbj anec Shinvell, a se na njegove besede se-da nihče ni oziral. Rim, 17. jul. s. V začetku svoje razlage o položaju je angleški radijski govornik Johnstop ugotovil, da je včerajšnjo razpravo v poslanski zbornici zastirala zavest, da so Združeni narodi zdaj pred najkočljivejšim vojnim razdobjem. »Ne vemo,« je dejal, »kaj se dogaja na morju, toda angleški mož S ceste je zvedel za nekaj drobnih dogodkov. Združeni narodi v tem trenutku ne dobivajo vojne na morju. Vse, kar moremo storiti, je upanje, da se bodo upirali, lahko se pa primeri, da se nam zdaj ne bi posrečilo niti to. Vprašanje, kako nadomestiti pomorske izgube, je zdaj najresnejše in najnujnejše vprašanje za vojno izdelavo Združenih narodov. Vprašanje, ki ga morajo Združeni narodi rešiti zdaj, ni vprašanje o tem kako zmagati letos ali prihodnje leto, temveč kako se rešili poraza,« je privedel do zavzetja kraja Napad na to pokrajino je bil izveden z nekaj bataljoni vojaštva z znaki rdečih plamenov, ki so prišli iz nekaj km oddaljenih krajev. Razporedili so jih v dve skupini in jih poslali vzporedno z boki na severni in južni strani pokrajine. Močan oddelek topništva in možnarjev je podpiral napad naših ter se boril s topništvom in možnarji, ki jih je razpostavil sovražnik v velikem številu na neki višini,, ki je mejila na jugovzhodni strani na širno kotanjo, v kateri leži kraj ( . . . .).Sovjetsko topništvo si je zastavilo nalogo, razbiti nalet italijanskih vojakov in podpreti odpor močnih zadnjih straž. Ob devetih so Italijani že šli preko ovir, ki so jih postavili rdeči. Te ovire so tvorili protitankovski jarki, žične ovire in minska področja. Bliskovito so nastopili italijanski razdiralci, že šli proti prvim hišam v predmestjzu ter v naskoku zavzeli najbolj utrjene sovražnikove postojanke. Kljub živahnemu sovražnikovemu odporu, je bil ob desetih kraj (....) trdno v italijanskih rokah, sovražnikovi oddelki pa so se med neprestanimi boji umikali onstran prvih višin na vzhodu. Pa tudi s teh postojank so bili sovjeti po uspešnih silnih napadih z noži in ročnimi bombami kmalu nato pregnani ter so na bojišču zapustili številne mrtve. Potem se je začelo čiščenje, izvedeno načrtno od hiše do hiše. Zajeli smo znatno število sovražnikov ter znatne količine orožja in streliva, kakor tudi precej min, ki jih je sovražnik položil na tistih mestih, preko katerih bi naši vojaki morali iti. Na področjih neposredno za bojiščem pa so drugi oddelki kljub težavnemu ozemlju hitro prodirali dalje na podobno delo ter pri tem nabrali mnogo vojaških potrebščin, ki jih je sovražnik zapustil. Istočasno pa se spodaj zbirajo naši oddelki in pripravljajo za nove naloge, ki so na vidiku. 13 letnica Paveličeve obsodbe pred bivšim jugoslovanskim sodiščem za obrambo države /agreb, 17. julija, s. Hrvaški listi posvečajo obsežne članke 13. obltenici poglavnikove obsodbe Pr®d bivšim jugoslovanskim sodiščem za obrambo države. -Pavelič je bil obsojen, ker je zagovarjal nujnost, da se Hrvaška ioči od jugoslovanske »Nova Hrvatska« piše, da je sodišče kralja Aleksandra pred vsem svetovnim javnim mnenjem potrdilo, da Hrvaška ni hotela živeti z umetno jugoslovansko državno tvorbo in da je bila odločena do kraja boriti se za osvoboditev iz take sužnosti. Članek izraža hvaležnost poglavniku, da je Hrvatom dal popolno narodno svobodo in neodvisnost. Gandhijeve zahteve glede indijske svobode Rim, 17. julija, s. Indijski voditelj Mahatma Ghandi je dal posebnemu dopisniku »Nevvs Cro-nicla« izjavo, v kateri je odločno povedal, da mora Anglija priznati Indiji neodvisnost ali pa se bo morala pripraviti na najtežje posledice. Rekel je: »Mi hočemo svobodno Indijo, toda ne v besedah, pač pa dejansko.« Ghandi je rekel, da bo borba, ki jo bo začel, kratka, pa učinkovita. Nikakor pa nima namena, da bi se pustil zapreti kaor drugekrati. Če bi ga na primer poskušala zapreti angleška policija, potem nihče ne more reči, kakšne utegnejo biti posledice. Dopisnik pristavlja, da se Ghandi navzlic svojim 75 letom in vkljub preslanemu trpljenju in navzlic teži 44 kilogramov, počuti svežega in prožnega bolj kot kdaj prej. Ghandi je zaključil razgovor, rekoč, da bo Indija, čim bo dosegla svojo svobodo, sama poskrbela za svojo notranjo ureditev in bo znala sama povezati med seboj vse stranke in pokrajinske vlade v skupno osrednjo oblast. Vse težave bodo splahnele kakor rosa ob soncu. Vzroki za zatišje na bojiščih Daljnega vzhoda Berlin, 17, julija, s. List »National Zeitung« J razpravlja o splošnem položaju z vojaškega zre-lišča in poudarja, da trajajo boji na Vzhodu in v Severni Afriki, da pa vlada na Daljnem Vzhodu nekakšno zatišje, Ta trenutni zastoj, pravi glasilo maršala Goringa, je treba pripisati razlogom, ki so vzniknili po velikanski zmagi, katero je Japonska dosegla na tem neizmernem prostoru. Glavna razloga sta v tem, da je potrebno v čim hitrejšem času z najučinkovitejšimi sredstvi povezati osvojeno ozemlje^ z materinsko zemljo, potem utrditi notranji položaj in tako ustvariti temelje za skrajno pomnožitev vseh sil, ki so potrebne za uvedbo novega reda. Amerikanci ne mislijo osvajati zasedenih Aleutskih otokov Buenos Aires, 17 julija s. Kakor poroča list »Evening Standart«, je bilo v Wasbingtonu sklenjeno, da Združene države ne bodo takoj začele z vojaškimi akcijami za ponovno osvojitev nekaterih otokov v skupini Aleutov, ki so padli v roke Japoncem, pač pa bodo sprožili posamične napade na japonsko mornarico, ki se zadržuje v tistih vodah. Razlog za ta sklep je po mnenju navedenega lista ta, da vrhovno poveljstvo ameriških čet noče uporabiti svojih čet na bojišču, ki je za zdaj drugotnega pomena. V Washingtonu imajo po navedbah tega lista za večjo nevarnost dejstvo, da sile Osi^ zmagujejo v Egiptu in Rusiji To je mnogo važnejše kakor pa nekaj Aleutskih otokov, »še vedno smo — tako piš«1 list — pod vtisom naglice vojaških operacij, s katerimi 60 sile Osi udarile in napredovale.« Miren 14. julij v Franciji Vichy, 17. julija, s. Navzlic vabilom angleške propagande, ki je hotela Francoze pripraviti do tega, da bi za narodni praznik 14. julija po zasedenem in po nezasedenem francoskem ozemlju prirejali demostracije, je ta dan pretekel v popolnem miru. Churchillovo pismo predsedniku Združenih držav Buenos Aires, 17. julija, s. V nedavnem pismu, ki ga je poslal predsedniku Združenih držav Rooseveltu in ki go ga z velikim poudarkom objavili vsi londonski listi, je angleški ministrski predsednik Churchill prosil Roosevelta kot poglavarja zavezniškega naroda, naj povabi svoje sodržavljane, da ne bodo več pošiljali zavitkov z darili za svoje angleške prijatelje. »Rajši vidimo, da pošiljate orožje namesto nekoristnih in dragih daril,« je pisal Churchill, »zakaj orožje nam dosti bolj služi in nam je v teh kočljivih trenutkih nujno in neobhodno potrebno.« Pogajanja glede usode francoskih vojnih ladij, interniranih v al eksandrijski luki Vichy. 17. julija, s. Francoski informacijski nunister Marion je med razgovorom z zastopniki tiska omenil spomenice, ki sta jih izmenjala te dni predsednik Združenih držav Roosevelt in predsednik francoske vlade Laval. Minister Marion je povedal, da je'Laval v svojem odgovoru predsedniku Združenih držav zlasti hotel pojasniti, da francoske vojne ladje, ki so zdaj v Aleksandriji, niso odplule v Francijo po določilih premirja samo zaradi tega, ker so pod angleško zaporo. Poudaril je, da sta Nemčija in. Italija vedno upoštevali tista določila premirja, ki se nanašajo na francoske vojne ladje, zasidrane v domačih lukah. Zaradi tega tudi francoska vlada ne more kršiti premirja ter sprejeti ameriškega gledišča z ozirom na vojne ladje v Aleksandriji. Laval dostavlja na koncu svoje spomenice, da bodo Združene države morale prevzeti odgovornost za hude posledice, ki bi utegnile nastati, če bi Angleži z odobritvijo Združenih držav uničili francoske vojne ladje v Aleksandriji, ki so postavljene pod določila premirja. Italijanski življenjski prostor na Balkanu in Podonavju Belgrad, 16. jul. »II Piccolo« objavlja naslednji člank iz Belgrada: Nemški dnevnik »Donau Zeitung« je objavil uvodnik z naslovom »Italija v donavskem prostoru«. List najprej ugotavlja, da je Italija sredozemska sila, nato pa priznava, da ni lahko opredeliti sredozemski prostor. Ne more se omejiti samo na morje, kakor se z zemljepisnim pojmom Balkanski polotok ne more opredeliti Podonavje. Celinske podonavske države se razlikujejo od Italije, ki ima pretežno pomorski značaj. I To je razvidno že iz tega, kako se je že pred zedinjenjem moč italijanskega ljudstva razširjala f proti Dalmaciji. Zato sedanja razširitev Italije na i vzhodno adriatsko obalo hodi po zelo starih stopinjah in položaj polotoka, ki kakor pomol sega v Sredozemlje, teinu polotoku ne dopušča mir-; nega življenja razen v stalni bojazni, da bo pri-j šel pod tuji jarem, kar je bila dolgo časa usoda Italije. Italija mora živeti v orožju in ie oostala velesila, ker je imela orožje fašizma, Njen položaj je enak položaju Nemčije. ‘ Anglija, ki se nahaja na svojem otoku, in Španija, ki ima zavarovane boke, sta v čisto drugačnem položaju. Italija pa potrebuje svoj življenjski prostor. Italija mora imeti svobodne boke, da ji ne bo treba biti na straži Še na Adriatskem morju. Teženje na nasprotno obalo je zato močnejše kakor na zahod. List nato omenja zemljepisno težavo italijanske vzhodne suhozemske meje in pravi, da je ita-lijansko-nemsko povečanje na tem področju omogočilo sporazum med obema narodoma. Italija od-slej gleda na Podonavje kakor z odprtega okna. List nalo obuja zgodovino podonavskih držav ln poudarja, da je danes potrebno med njimi sodelovanje. Srednjeevropskim državam se nudi možnost ugodnega prospeha ne samo v sodelovanju z Nemčijo, anmaL’ tudi * Italijn. V hišah izdelovalcev zobotrebcev se skriva vztrajnost in skromnost Izdelke naše domače lesne obrti je v Egiptu udomačilo preprosto slovensko dekle Ljubljana. 17. julija. Zobotrebec je stalen gost naših miz, malokdo pa ve, kako ga izdelujejo in kje. V Ribniški dolini, tako bo kaj kmalu vsakdo odgovoril, če bi mu stavil to vprašanje. Tako sem menil tudi jaz. Ko sem prišel pred letom v deželo »suhe robe« in se zanimal za to pomembno našo domačo obrt, sem ' aj kmalu našel hiše. kjer izdelujejo rešeta, leseno posodo, žlice in drugo namizno orodje, le do izdelovalcev zobotrebcev me ni pripeljala pot. Saj si vendar nisem mogel misliti Ribničana brez zobotrebcev. Dobro se še spominjam, kako sem študent nadlegoval družabnega ribniškega krošnarja, ki je vsako leto redno prihajal k nam, da mi malce opiše delo pri domači lesni obrti. Krošnjar je bil syer zelo zgovoren in poln duhovitih domislic, mi kratko razložil delo za svoj obstanek, toda kaj kmalu sva bila v ribniških »pristnih«. To me ie tudi bolj zanimalo, zato je ostalo — zobotrebec je doma iz Ribnice. Temu pa ni tako. Zobotrebce izdelujejo sicer še v kateri hiši na Slemenih, največ zobotrebcev pa gre na trg iz Ižanskega, okolice Gro-suplja. Velikih Lašč, Roba, Blok in Sv. Vida nad Cerknico. Lep sončni zimski dan me ie zvabil v okolico Roba. V tem lepem kraju, od koder ie prijeten dohod na Krvave Peči, k Iškemu Vintgarju ali na Kurešček, se človek počuti zadovoljne jše kot v kakem imenitnem letoviščarskem kraju. Tu sem zvedel tudi za izdelovalce zobotrebcev in prav rad sem izkoristil priliko, da pohitim k bližnji hišici, ki čepi pod pobočjem hribovja, iz katerega črpajo vztrajni in delavni izdelovalci zobotrebcev od malega do velikega sredstva za preživljanje. Pred hišo je bila majhna butara raznega lesa in že to me je opozorilo, da žive v tej hiši zobotrebčarji. Lepo cvetje, tako značilno za naše vasi, ie skoro skrivalo majhna okenca, kakor bi hotela skrivati skromnost naših ljudi in njihovo pridnost. Potrkal sem. Kar več glasov se ie oglasilo. V pravem času sem prišel. Družina ie bila pri delu — pri izdelovanju zobotrebcev. Kaj kmalu smo bili domači. Človek se počuti med našim ljudstvom srečnega, srečnega zaradi domačnosti in pa tistega zaupanja, ki ie tako značilno za naše ljudstvo. Vsi so bili zaposleni — od ifajmanjšega do očeta in matere. Oče pa sin, slednjemu je bilo šele 8 let, sta rezala les v dolžini zobotrebca. Kako hitro gre to od rok! Na tisoče takih koncev napravijo čez zimo, vse to še razdvojijo, razčvetorijo tako. da so kar najtanjši kosci že pripravljeni za čiščenje in oblikovanje. Za Siljenje, kakor imenujejo čiščenje lesnih koncev, uporabljajo posebne vrste »nožev« ali bolje »nožkov«, z ostrim, navzgor zakrivljenim rezilom. To specielno rezilo je delo domačih kovačev. Kar načuditi se nisem mogel spretnosti de-,p'klet in otrok, kako hitro so šilili zobotrebce. Pa mi je brhko dekle povedalo, da še včasih zapojo. Včasih se zbero pri piljenju tudi sosedje in kak starejši mož ali žena iz vasi pri-'"poveduje stare zgodbe, ki tako prehajajo iz rodu v rod. Zobotrebce izdelujejo samo v že omenjenih krajih, zato sem kar pogledal kramljajočega očeta, ko mi je zatrdil, da narede v teh krajih letno okoli 6 milijonov butaric. Zobotrebce namreč vežejo v butarice. V eni butarici ie 50 do 80 zobotrebcev. Letno torej izdelajo naši zobo-trebčarji okoli 360 milijonov zobotrebcev. Če pomislimo na to ogromno število, potem pa vzamemo v roko zobotrebec, bomo vsai malo cenili vztrajnost našega delavnega slovenskega kmeta, ki si skoro z zatajevanjem, potrpežljivostjo in delavnostjo služi skromen kruhek. Pa je ponosen na svoje delo, ponosen na to skromnost in vztrajnost, ki sta značilni čednosti našega delovnega človeka. Pri izdelovanju zobotrebcev pa morajo izdelovalci gledati tudi na obliko, fazono in kakovost lesa. Zobotrebce namreč izdelujejo v največ ji meri iz smrekovega, leskovega lesa, ielšovine itd. Zobotrebce nato oddajo trgovcem, ki poskrbe za elegantno ovojnino s posebnimi naslovi in znamkami. Tako najdemo zobotrebce znamke Ideal. Hvgiena, Globus, Imperial, Ekonom itd. Zobotrebce trgovci pred prodajo še razkužijo, potem pa jih pošiljajo odjemalcem. Naš zobotrebec je potoval v Nemčijo, Italijo, Romunijo, Madžarsko, Turčijo in celo preko morja v Južno in Severno Ameriko. Mnogi zobotrebca rji pa hodijo tudi sami po deželi in vnovčuiejo svoje delo. Seveda je takih le malo. Z izdelovanjem zobotrebcev se-preživlja sedaj približno 150 družin. Z izdelovanjem tudi sedaj niso prenehali, kajti naši trgovci in tudi druge tvrdke upoštevajo trud naših zobotrebčar-jev in kopu jejo domače izdelke. Naš zobotrebec je zaslovel v tujini zlasti zaradi fine izdelave in izredno lepe fazone ter čistega lesa. Naj navedem le en primer, kako ie naš zobotrebec prišel na egiptski trg. V Egiptu je služilo kot kuharica podjetno dekle iz naših krajev. Sem so dovažali svojevrstne tope zobotrebce, izdelane v industriji, ki ne more nuditi tako finih zobotrebcev kakor so naši z roko izdelani. Ko je prišla na počitnice v domovino, se ji je porodila misel, kako spraviti na egiptski trg naš zobotrebec. Kmalu ie dobila zvezo in v nekaj letih je naš zobotrebec osvojil egiptski trg. Dekle se je vrnilo v Egipt in vodilo razpečevanje izdelkov naše domače lesne obrti ter si v kratkem času tako opomoglo, da si je kupilo vilo, posestvo ter se čez nekaj let vrnila kot trgovka v domovino z naj-finejšim avtomobilom. Ta avtomobil ie naložila na ladjo, se pripeljala v Italijo, od tod pa z avtomobilom čez Trieste v domačo vas. Javni uradi, zavodi in industrijska podjetja v civilni delovni službi Službeni list prinaša v 56. kosu z dne 16. julija odločbe Visokega komisarja, ki na podstavi naredbe z dne 5. iuliia 1942-XX št. 106 o uvedbi obvezne civilne službe odločajo, da spadajo pod obveznost civilne službe naslednji uradi, ustanove, zavodi in industrijska podjetja: Visoki komisariat in vsi podrejeni mu državni in pokrajinski uradi, dalje Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino Prevod«: Kranjske deželne elektrarne v Ljubljani: Mestno poglavarstvo ljubljansko z neposredno podrejenimi uradi in podjetji: Borza dela v Ljubljani; Pokrajinski podporni zavod v Ljubljani: Občinski podporni odbor občine ljubljanske: Italijanski Rdeči križ, avtonomni odsek v Ljubljani: Agencija Stefani, urad v Ljubljani: EIAR, postaja v Ljubljani. Dalje spadajo pod obveznost industrijska podjetja: Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana; D. D., pivovarna Union, oddelek za izdelavo špirita. Ljubljana: Jakil Andrej, d. d.. Sentjan ški premogovnik Krmelj; Premogokopna druz-ba »Belokraiina«. Črnomelj; Kemična tovarna Moste, d. z. o. z., Ljubliana-Moste; tvrdka Bergman Josip. Ljubljana. Poljanska cesta 85 in Akcijska družba za kemično industrijo, Ljubljana. , Osebje vseh teh uradov ustanov, zavodov in podjetij se obvesti o tem odloku tako, da se Nad 180.000 lir vreden zaklad je odkopal Ljubljana, 17. julija. Tone Uršič je bakrotiskar, star. je 33 let. Lani so bogati ljudje, ki ljubijo zlato, zlatnino, drage kovine in drage kamne, silno hiteli skrivat in spravljat 6voje zaklade, zakopavali so celo svojo zlatnino na skrivnih krajih, posebno po kleteh in drvarnicah. Njih strah pa je bil votel in prazen. Vsakdo je lahko ostal še v naprej v mirni, vami in nemoteni posesti svoje zlatnine in svojih dragocenosti. Vdova po Simonu Kme-tetzu, ki je bil v Ljubljani svoj čas popularna oseba, ki je v letih pred vojno vodil potovalno pisarno za ameriške izseljence in bil zastopnik neke velike parobrodne družbe, gospa Katarina Kmetetz je svoj primemo veliki zlati zaklad lani zakopala v drvarnici, da bi imela tako svojo zlatnino na varnem pred nepoklicanimi osebami in da bi ne imela še drugačnih neprilik, saj je znano, da prav taki bogatini vedno trepetajo za svoje zaklade. Zaklad je mimo počival v drvarnici. Nekega dne letos v marcu je zaklad izginil. Gospa je vsa prestrašena mogla le ugotoviti suhoparno dejstvo, da ni več v drvarnici njenega zlatega zaklada, ki so ga strokvnjaki cenili na 184.560 lir. Kaj ne? Lep zaklad! Priletna gospa je vila roke in premišljevala: »Kdo mi je zlatnino odnesel? Nihče drugi ne kot Tone, ki mi je pomagal pri skrivanju!« Tone je sprva znal premeteno zakrivati zlatnino, znal je od sebe odganjati vsak najmanjši sum. Toda naposled se je vjel. Bil je dalj časa brez posla in zaslužka. A vedno je imel polno listnico bankovcev. Gospa je zadevo prijavila varnostni oblasti, toda Tone ji je grozil sam z ovadbo vojaškim oblastem, da skriva orožje. Gospa ni hotela preklicati ovadbe. Detektivi so nekega dne nepričakovano prijeli Toneta. Našli so pri njem čedno vsoto 8.500 lir. Tone je tajil in tajil, vendar bilo je toliko tehtnih obremenilnih indicev, da je moral Tone Uršič v sodne zapore. Izvedelo se je, da je Tone začel okrog ponujati zlatnino, dognano je bilo, da je nekaj zlatnine prodal ločenemu, diplomiranemu strojnemu tehniku Milanu Z., 6taremu tudi kot Tone 33 let. Tone je Milanu prodal najprej lepo zlato zapestnico z briljanti in safirji za 5000 lir, ko so jo strokovnjaki cenili na 35.000 lir, dalje do 17.500 lir vredno žensko uro z briljanti in zlato verižico za sramotno nizko ceno 5000 lir. Tone je v petih primerih prodal Milanu razno zlatnino, ki so jo strokovnjaki pošteno cenili na 62.800 lir, a je Tone zanjo dobil 13.800 lir. Pri Tonetu so našli še lepo in veliko zalogo zlatnine. Državni tožilec je sedaj obtožil Toneta Uršiča zločina vlomne tatvine in zločina po členu 1 prepovedi odsvojitve in izvoza dragih kovin in dragih kamnov od dno 3. septembra 194-XIX. Tehnik Milan Z. pa je bil obtožen le zločina po omenjenem členu, ker je petkrat od Toneta kupoval zlatnino in je potem dalje prodajal za primeren in lahko zaslužen dobiček. V to afero so bili zapleteni še štirje gospodje, tako zasebni Pred malim kazenskim senatom je bila te dni v dvorani št. 79 več ur trajajoča glavna razprava, ki je končala s primorno strogo sodbo. Tone Uršič je bil zaradi zločina vlomne tatvine in zločina po členu 1 omenjene prepovedi obsojen na 3 leta robije in 50 Mr denarne kazni, drugi Milan zaradi zločina po čl. 1 prepovedi na 3 mesece strogega zapora in 50 lir denarne kazni, pogojno za 2 leti,, na 240 lir denarne kazni je bil tudi obsojen Ciril P. Ostali so se tako znali zagovarjati, da so se izmotali iz^ neljube jim afere. Državni tožilec dr. Hinko Lučovnik je proti sodbi prijavil revizijo in priziv. Namesto kreme za čevlje — ilovica Med verižniškimi zločini so v modi najrazličnejši triki, kako je treba ničvredne stvari spremeniti v dobro blago in »pretopiti« pesek, vodo ali ilovico v dober denar. Mlinar Jože Drgliin se je lotil različnih poslov. Najprej je lani 25. maja ponoči odpeljal iz zaprtega hleva posestniku Jer-heju Kramarju v Paradišču do 5000 lir vredno kohilo. Pozneje jp zbral pločevinaste škatlice z napisom tovarne »Ilirija«, ki v Ljubljani izdeluje že nad 20 let posebno kremo za čevlje. Jože Drglin je prišel do nekega okoliškega trgovca Svetovita ter mu ponudil 128 škatlic kreme po 1.14 lire. Govoril mu je lepo in prikupljivo, da je bil svoj čas mojster v tovarni in da je sedaj prevzel prodajo kreme. Trgovec je blago prevzel in mu odštel 145.90 lir. Jože je izginil z denarjem, Svetovit bi pa kmalu prišel ob vid, ko 60 mu začela ljudje ogorčeno vračati kremo, protestirajoč: »Z ilovico si sami svetlite čevlje!« V vseh škatlicah je bila zgoraj le tenka plast prave črne kreme, spodaj pa je biia nagnetena ilovica 1 Mali senat je Jožeta Drglina obsodil zaradi tatvine in prevare na pet mesecev in 15 dni strogega zapora. nabiie ukaz o službi v notranjosti sedeža podjetja in delavnih prostorih. Odlok je stopil v veljavo dne 9. julija. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je imenoval za predsednika Društva uslužbencev državnih industrijskih podjetij Ljubljanske pokrajine gosp. Bernarda Lojka, fašista rag. Matteusicba ca v. Mihael pa je določen, da pomaga s področjem in pravicami iz člena 5. naredbe z dne 2. maja 1942-XX št. 141 predsedniku Društva uslužbencev državnih industrijskih podjetij Ljubljanske pokrajine. Ti odločbi sta takoj izvršni. Mihael Klančnik — zlatomašnik Ljubljana, 17. julija. Prihodnjo nedeljo na praznik Vincencija Pa-velskega bo v cerkvi Srca Jezusovega izredna slovesnost. Po vsej naši domovini znani misijonar g. Mihael Klančnik bo bral svojo zlato mašo. Gospod zlatomašnik se je rodil dne 21. avgusta 1864. v Žrečah pri Slovenskih Konjicah. V mašnika je bil posvečen v Gradcu leta 1892. Takoj po novi maši je gospod Klančnik začel misijonariti po naši deželi in skoro ni kraja, kjer ne bi slišali njegove globoke in kremenite besede. Dalj časa je deloval pri sv. Jožefu nad Celjem, več let pa tudi v misijonski hiši v Ljubljani. Kljub visoki starosti je še vedno čil in poln volje za delo. K lepemu jubileju mu čestitamo z željo, da ga Bog ohrani še mnogo let. Iz Srbije Sprememba in dopolnitev zakona o Privilegirani agrarni banki. Na predlog srbskega kmetijskega ministra je srbska vlada izdala zakonsko uredbo, s katero je spopolnila določila zakona o Privilegirani agrarni banki. Po tej uredbi lahko Priv. agrarna banka daje kredite kmetijskemu ministrstvu, potrebne za izvedbo obveznega načrtnega poljedelstva v Srbiji na podlagi blagajniških bonov, ki jih izdaja finančni minister. Večina srbskih toplic in zdravilišč je tudi letos prepolna gostov, tako da imajo upravitelji velike težave s preskrbo potrebnih stanovanjskih prostorov. Nekatere toplice, kakor Mataruško banjo, so pred začetkom sezone tudi malo preuredili ter poskrbeli za prehrano gostov. Ukinitev osrednje uprave za posredovanje dela. Srbski minister za socialno politkio in ljudsko zdravje je s svojim odlokom ukinil osrednjo upravo za posredovanje dela. Posle tega urada bo začasno prevzela glavna uprava za posredovanje. V likvidacijski odbor je minister imenoval dekana juridične fakultete v Belgradu in nekaj višjih uradnikov ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje. Vse šole v Čupriji je pred kratkim pregledal okrožni prosvetni nadzornik, ki je imel na zbrano šolsko mladino tudi nagovor, v katerem je poudarjal, da se prava ljubezen do domovine v teh časih kaže samo v resnem delu in pbpolnem miru. Uredba o zbiranju sadja. List uredb vojaškega poveljnika objavlja uredbo za izvrševanje določil uredbe o ekonomizacjii. Po tej uredbi je za-zbiranje sadja, jagod in ostalih proizvodov na srbskem področju pooblaščena družba »Protrud« gospodarsko in trgovsko združenje za racionalno zbiranje in izvažanje srbskega sadja. S Hrvaškega V bližini Stare Gradiške grade zdai velik most čez Savo, ki bo velikega pomena za novo zgrajeno progo, ki bo vezala Okučane z Banjo Luko. Maršal Kvaternik na obisku v Bratislavi. Na povabilo vrhovnega poveljnika slovaške vojske, generala Čatloša, je odpotoval na obisk v Bratislavo hrvatski vojni minister maršal Kvaternik, ki bo ostal na Slovaškem d j/*•_ »• i • ški pomočnik Ciril P. in rudarski obratovodja I šestmesečni pripravljalni Karol S. I službo. tečaj za sprejem v to Bolgarski prosvetni minister v Zagrebu. V Zagreb je dopotoval bolgarski prosvetni minister Jo-cov z več načelniki v bolgarskem zunanjem in prosvetnem ministrstvu. S tem je vrnil obisk, ki sta ga napravila svoječasno v Sofiji hrvatski zunanji minister dr. Lorkovič in pravosodni minister dr. Puk. V Zagrebu bo ob tej priliki tudi izmenjava ratifikacijskih listin kulturnega sporazuma med obema državama. Ministrski odbor za prehrano pri ministrstvu za obrt, veleobrt in trgovino je nod okriljem tega ministrstva ustanovil posebni strokovni odbor za mlekarstvo. Pred preosnovo ustaškega pokreta. Vodja ustaškega pokreta na Hrvatskem minister dr. Šole, ki vodi to organizacijo po navodilih samega Poglavnika, je izdelal spremembo pravil ustaške. organizacije. Po teh spremembah bo imela ustaska organizacija dve vrsti članov, ustaše in pristaše ustašev. Pristaši ustašev seveda ne bodo uživali vseh tistih pravic, ki jih imajo po društvenih pravilih pravi ustaši. El Wallace RDEČI KROG ROMAN »Zelo prebrisano doklc!^ je dejal Dcrrick Yale brez sovraštva. Na tihem jo občudoval ta ženski um, ki je tako trdovratno deloval proti njegovemu. Ona res ni tratila časa. Še dvanajst ur ni preteklo, odkar jo pobegnila iz ječe, pa je že vlomila v njegov urad in zdaj še v njegovo zasebno stanovanje. Imela je zdaj v rokah listine, ki so bile za Rdeči krog življenjske važnosti. Počasi se je začel oblačiti in pri tem premišljeval, katera bo naslednja njena poteza. Za svojo se je žg odločil. V 24 urah naj bi bil inšpektor Parr onemogočen. Iz pisalne mize je vzel samokres. Za trenutek ga je pretehtaval v rokah, potem pa ga je spravil v hlačni žep zadaj. Pripravljal se je presenetljiv in pretresljiv konec lova na Rdeči krog — konec, kakršnega niso pričakovali tisoči gledalci te usodne igre. V veliki čakalnici ministrskega predsednika je Yale naletel na gosta, čigar prisotnost si nikakor ni znal razložiti. Bil je to Jack Beardmore. Jack je mnogo pretrpel zaradi delovanja Rdečega kroga. Jack ni imel nobene vloge v zadnjih dogodkih, v katere je bil zapleten Rdeči krog, in prav zaradi tega je bila Yaleu njegova prisotnost še bolj zagonetna. »Ne motim se, če rečem, da ste presenečeni, ko me vidite tu, mr Yale, kaj ne?« je smehljajoč se dejal Jack, ko mu je Derrick stisnil roko. »Verjemite mi pa, da sam nisem nič manj začuden nad dejstvom, da moram biti pri kabinetnem sestanku.« Yale se je namuznil. »Kdo vas je povabil? Ali Parr?« »Če hočem biti odkritosrčen, vam moram povedati, da me je povabil tajnik ministrskega predsednika. Mislim pa, da je imel Parr pri tem povabilu svoje prsto vmes. Ali se ne počutite dobro v tej visoki družbi?« »Zakaj pa naj bi se ne počutil dobro,« je smehljaje se odgovoril Yale in potrepljal Jacka po hrbtu. Neki mlad gospod je povabil Yalea in Jacka, naj vstopita v skrbno opremljeno knjižnico. Tam je bilo že zbranih dvanajst gospodov, ki so se pogovarjali med seboj v dveh skupinah. Ko je ministrski predsednik zagledal prišleca, se je od svojih tovarišev oprostil in se odpravil k detektivu, da ga sprejme. »Inšpektor Parr še ni prišel?« Vprašujoče je pogledal Jacka in dejal: »Če se ne motim, ste vi mr. Beardmore? Veste, inšpektor je še izrečno želel, da bi tudi vi prišli. Mislim, da vas je želel za to, da bo dal tudi nekaj pojasnil o smrti vašega očeta. Mimogrede naj povem, da sva bila z vašim pokojnim očetom dobra prijatelja.« Prav v tem trenutku je vstopil inšpektor Parr. Oblečen je bil v večerno obleko boljše vrste. Imel je nizek ovratnik, in saino-veznica mu je bila nerodno zavezana. V tem visokem in pretehtanem ozračju se je Parr zdel zares majhen. Za njim je vstopil sivo-brkati upravnik, ki je mimogrede pozdravil svojega podrejenega Yalea in potegnil ministrskega predsednika vstran. Nekaj časa sta si samo šepetala, potem pa je polkovnik prekoračil sobo in se ustavil pred Yaleom, ki je bil v Jackovi družbi. »Ali kaj veste, kaj bi Parr rad povedal?« je vprašal nekam nepotrpežljivo. »Najprej sem bil prepričan, da bo Parr kaj povedal, ker je bil morda zato povabljen, *daj pa mi je ministrski predsednik dejal, da se je sam ponudil, da pove zgodbo o Rdečem krogu. Mislim, da so no bo norčeval iz samega sebe.« »Mislim, da se ne bo.t Bil je to Jackov mirni glas, ki je padel v besedo. Upravnik je vprašujoče motril mladeniča toliko časa, dokler mu ga Yale ni predstavil. »Čisto tako mislim, kot mr. Beardmore,« je dejal Derrick Yale, »da Parr ne bo bril norca iz samega sebe. Nasprotno: prepričan sem celo, da bo odgovoril na mnogo vprašanj, ki so ostala do zdaj nerazrešena. Sam pa sem pripravljen /dopolniti vse, kar ne bi vedel in na kar ne bi mogel dati odgovora.« Vsi so sedli, ministrski predsednik pa je namignil Parru, naj stopi naprej. I »če nimate nič proti temu, sir, bom ostal tam, kjer sem,« je dejal Parr. »Veste, nisem nikakšen govornik in zgodbo bi hotel povedati tako, kot če bi jo prpiovedoval komur koli izmed vas.« Parr se je malo odkašljal ter začel govoriti. V začetku je govoril nekoliko obotavljajoče in sc ponovno ustavljal ter se lovil za pravilne izraze in besede. Potem pa, ko se je vživel v pripovedovanje, je govoril bolj naglo, odločno in jasno. »Rdeči krog,« je začel Parr svojo pripovedovanje, »je neki človek, ki mu je ime Lightmann. Je to neki zločinec, ki je zagrešil mnogo umorov v Franciji, bil potem obsojen na smrt in se rešil po srečnem naključju. Njegovo celo ime je: Fredinand AValter Ligthmann in tistega dne, ko se jo ponesrečila njegova usmrtitev, je bil star 23 let in štiri mesece. Prepeljali so ga na Cayenno. S tega otoka pa je zbežal, potem ko je umoril jetniškega paznika. Menili so, da je zbežal v Avstra- lijo. Neki človek, ki je natančno ustrezal podatkom, ki smo jih imeli o njem, pa se izdajal pod drugim imenom, je delal 18 mesecev pri nekem skladiščniku v Melbourneu, potem pa je prišel v službo k trgovcu MacDonaldu. Pri njem je ostal dve leti in pet mesecev. Na hitro je zapustil Avstralijo in sc tako rešil pred policijo, ki je dobila ukaz, da ga aretira, ker je skušal izsiljevati svojega delodajlca. Kar se je pozneje dogajalo z njim, nismo mogli ugotoviti, dokler se ni prikazal v Angliji neznani in skrivnostni izsiljevalec, ki sc je vedno podpisoval Rdeči krog. Ta Rdeči krog je s skrbno organizacijo, veliko potrpežljivostjo in vztrajnostjo zbral okrog sebo številne sodelavce. Značilno za to organizacijo pa je bilo to, da se njeni člani niso poznali med seboj. Njegov ,modus operandi’« pri teh besedah se je inšpektorju za- letelo, »je bil ta, da je našel 'nekoga, ki je bil nu odgovornem mestu in ki jo ali potreboval denar ali pa se je bal preganjanja zaradi kakšne prekršitve, ki jo je on ali ona zakrivila. Preden so je približal novincu, je skrbno poizvedoval o njem In prvi sestanek je bil vodno v zaprtem avtomobilu, ki ga je vozil Rdeči krog. Navadno je bil lak sestanek na enem izmed londonskih trgov, ki so nudili to prednost, da so imeli po štiri ali pet izhodov in še to, da so bili slabo razsvetljeni. Gospodje! Nemara vam je znano, da so londonski trgi najslabše razsvetljeni mestni predeli. Stran 5. Naše podružnične cerkvice- odsevi naše ljudske duše Ti božji hrami so kulturnozgodovinski muzeji naše soseske Ljubljana, 17. julija. Kmečka hiša je med najznačilnejšimi etnografskimi elementi našega ljudstva. O tem smo^ Ta kratko razpravljali v včerajšnji številki. Naše kmečke vasi so tako značilne za naše kraje, da lahko rečemo, če primerjamo še druge značilnosti naše. domovine, da je lepota naše zemlje mno-goličje v skupni harmonija tega kosa sveta. Ta zemlja nosi vidne pečate ljudi, ki so nastopali na njeni pozornici. Najznačilnejša posebno naših krajev pa so številn ecerkvice, ki kraljujejo skoro na slehernem gričku. To so pečati, s katerimi je slovensko ljudstvo dokazalo svojo globoko vero v Boga v najbridkejših časih, to so odsevi ljudske duše, to so božji hrami, iz katerih skrivnostno vejejo vzdihi neštetih pokolenj tam od turških časov in vpadov. Lepotna stran naših podružnic je prav mnogovrstna, vendar sta grič in cerkvica nekam ne-razdružno povezana v domačiji Slovenca. Tujec, katerega popelje pot skozi naše kraje, se kar čudi tej značilnosti te zemlje, saj skoro res ni lepega grička, na katerem ne bi bilo cerkvice. Podružnična cerkev in župna cerkev sta danes že davno dva svetova. Župne so zgrajene že v modernem, sodobnejšem slogu in se prilagodijo okusu novih rodov, podružnične cerkve pa 80 ostale hram našega izročila, kulturnozgodo- vinski muzej naše soseske, v kamen in zid zapisana krajevna in deželna kronika. Srednji vek je dal podružnični cerkvi domačo notranjščino s freskami po stenah, s pestro slikanimi stropi in polmračno razsvetljavo, z razpoloženjem, ki te pogreza v mistični svet premišljevanja. Renesansa ji je dala številne »zlate oltarčke«, barok in rokoko sta ji odprla Široki svet, ker sta jo napolnila z lučjo in soncem. Najlepše pa je dal podružničnim cerkvam barok v svojem zvoniku z bogastvom igračastih obrisov njegove strehe. Naša podružnična cerkev je skromna, kakor je skromen naš narod v svojih življenjskih potrebah in pojavih, toda pri vsej skromnosti je prisrčna, slikovita, posebno pa čista, ker je bela, in njena lepota žari skozi zelenje okrožajočih gozdov. Posebnost naših podružnic je obzidje, tabor, ki se je ohranil iz junaške dobe naših podružnic iz turških bojev. Kot je naša zemlja mnogolična, tako so naše podružnice. Povsod najdeš v njih kaj posebnega in svojstvenega, kakor najdeš v vsakem kraju, pokrajini, svojstveno govorico. Da pa bodo tudi v bodočnosti ostale naše lepe cerkvice pečati naše zgodovine in življenja našega ljudstva, čuvajmo te lepe cerkvice in skrbimo, da ne bodo propadale. Skrbimo, da se bodo še belile z gričkov nam v blagoslov,ki si ga izprosimo z gorečo molitvijo v teh božjih hramih. Pred 470 leti je bilo Legenda pripoveduje, da je bil trg v današnjem Viševku * Cerknica, 16. julija. Trg Cerknica ima svojo častitljivo starost in zgodovino. Da je tod bival že v prazgodovinski dobi človek, nam dokazujejo izkopanine. Leta 1877 so namreč na Tržišču, majhnem hribčku za Dolenjo vasjo, odkopali več grobov, še iz hallstattske dobe. Na najnižjem vrhu 1114 m visoke Slivnice, na tako zvanem »Gradišču«, pa je bilo odkrito prastaro taborišče. Po ljudskem izročilu je tu stala močna trdnjava, bržkone keltska utrdba. Bila je obdana z močnim in visokim obzidjem ter z visokimi nasipi. V rimskih časih pa je tod vodila tudi cesta iz Triesta v Ljubljano. Zato ni čudno, da so tudi jezero že poznali Rimljani in ga imenovali »lagus lugeus« ali pa »lugea palus«. Kakor pripoveduje legenda, je trg stal prvotno v današnjem Viševku, na mestu, kjer so sedaj same njive. Ko pa ga je sovražnik porušil, tedaj so se ljudje preselili na sedanji prostor. Obzidali so majhen hribček, ki ga na jugu in vzhodu obliva Potok Cerknišica. Na vrhu hribčka pa so postavili lepo cerkvico in menda ravno po njej je dobil trg ^e: Cerknica. ,. V srednjem veku so dobili oglejski patriarhi 0(1 Henrika III. 50 kraljevskih kmetij v trgu sa-®em in po bližnjih vaseh. Ker pa je okolica zelo laRodejno nanje vplivala, so oglejski patriarhi Prišli večkrat vanjo prebivat. Kmalu pa so si pn-*®stilj vse pravice in trg je postal njihova last. ” 10. stoletju pa je prešel iz njihovih rok v roke ’r'c8jRftjičine Hasberg v Planini. Tedanji prebivalci so se največ pečali z domačo obrtjo, prav živo pa je tod cvetela zlasti JUgOvi na s soljo. Trg: je namreč stal ravno nekako na sredini primorskih krajev, od koder se je sol največ tovorila za štajersko. Tudi našemu trgu niso prizanesli Turki. Zgodovina pripoveduje, da so prišli prvič 1. 1472, torej ravno letos poteka 470 let. Ta prvi njihov napad na nezavarovan trg je bil sila močan. Niso požgali samo trga, tudi lepi cerkvici niso prizanesli. O tem nam priča spominska plošča, vzidana pri stranskih cerkvenih vratih. Pa ne samo enkrat, še večkrat so prišli ropat in požigat. Leta 1476, 1480, 1490, 1522 in 1559 so napisana na najbolj črni strani zgodovine cerkniškega trga. Da bi se prebivalstvo vsaj nekoliko ubranilo silnega navala, je pričelo misliti na obrambo. Kadar je potem prihrumel sovražnik v deželo, te- daj je vse prebivalstvo zbežalo za zidovje v cerkev, kar je bilo žena, otrok in starcev, možje pa so se hrabro borili za cerkvenim obzidjem, lz stolpov pa so žene na sovražnika skozi mnoge luknje polivale smolo in krop. Od petih stolpov sta še do danes ostala dva m služita za stanovanje, ohranjen pa je tudi del obrambnega zidu. Zgodovina pa pripoveduje tudi, d® je bil posebno hud turški napad 1. 1527. ko se Je moralo prebivalstvo trga zateči pred Turki v Brad Šilentabor, svoje domove pa so morali prepustiti na turško milost in nemilost. Kuga pobira žrtev za žrtvijo Tudi s kugo nam ni bilo prizanešeno. Posebno, ogo žrtev je zahtevala 1. 1476 in pa 1578. Tedaj čaRitinrle P°kopavali okrog Sv. Roka. Tu je v tistih ku »?,ala le majhna kapelica, posvečena sv. Ro-Roo !.udstvo je tedaj prosilo pomoči sv. Roka. 1646 Slcer’ da je kuga morila še 1. 1630, 1644 in ’ se Pa po teh letih ni več pojavila in v znak zahvale so potem na pokopališču sezidali cerkev sv. Roku, katera stoji še dandanes. L. 1813 pa so tudi Francozi doživeli v neposredni bližini Cerknice hud poraz. Še nekaj o loškem gradu Prvotni grad je bil le nekakšen obrambni stolp, last plemičev Palmburg. Pozneje pa so ga prevzeli opatje iz Bistre, ki so se tu naselili in skrbeli v dušnem oziru za prebivalstvo trga. Da so tu prebivali bistriški opatje, nam je porok ime ceste, ki vodi od kapelice na križpotju proti Loškem in ki se imenuje »opatova pot«. Po razpustitvi bistriškega samostana pa je oblast grad prodala. Župnija je zelo stara in se imenuje že 1. 1247. Med leti 1359 in 1365 je bila inkorporirana samostanu v Bistri in bila spet 1395 potrjena. Menihi, ki so bivali v loškem gradu, so bili tudi cerkniški župniki. Samostan je bil razpuščen 1. 1782. Prafara cerkniška, pod katero so spadale še sedanje fare: Begunje, Grahovo, Planina in Unec, je do 1751 spadala pod oglejskega patriarha, nato do 1. 1787 pod goriško nadškofijo ter šele od tedaj pod ljubljansko. Ognilo se nas ni niti reformacijsko gibanje. Zanj se je posebno potegoval cerkniški župnik Vincenc Perger (1581—1593), vendar ni uspel, ker je bilo ljudstvo za reformacijsko gibanje kaj malo dovzetno. In jezero Že sem v začetku oi.. nil, da so ga že Rimljani poznali. Toda o njem iz tistih časov mnogo ne vemo, opisovati so ga začeli šele bolj v 17. in 18. stoletju. Posebno so veliko o njem pisali: Valvazor, Steinberg, Hacquet in Gruber. Gotovo pa ga je med njimi še najbolj poznal domačin G. Kebe, ki je živel 1. 1799—1885 in ga podrobno in zanimivo opisal 1. 1860 v »Novicah«. Jezero je dolgo do 10 km in široko do 5 km ter zavzema poplavno površino do 2345 ha. _ _ . Že pred več leti so mislili, kako bi osušili čim več jezera in zemljo porabili za obdelovanje. Prvi generalni projekt je naredil že 1. 1875 inž. Vincentini iz Trieste. Pozneje, leta 1888, pa ga je naredil inž. Putick. Ko pa se je 1. 1921 'Ustanovila Vodovodna zadruga, se je pričelo za izvedbo dela resneje misliti. Ta dela so sedaj v teku. EIAR - Radio Ljubljana Sobota, 18. julija. 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Polke in mazurke — 8.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Koncert kvarteta »II Gi-glio« — 12.40 Koncert Kmečkega tria — 13.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Lepe pesmi od včeraj in danes, orkester »Cetra«, vodi dirigent Barzizza — 14.00 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec, pisana glasba — 14 45 Poročila v slovenščini — 15.00 Pokrajinski vestnik — 17.10 Nove plošče »Cetra« — 17.55 Koe-chel Zlata: »Kaj je treba uvaževati pri kuhi«, go-.finodinieko predavanje v slovenščini — 19.30 Poro-- 19.45 V.l&k -- ' N=d časa, poročila v italijanščini — 20.20 dnevnih dogodkov v elovensomi - 20.30 Vojaške prsmi — 20.45 »Kavalir z rozot, uglasbil R. Strauss, spisal U. von Hofinannsthal; v od mo n h: predavanje v slovenščini, poročila v italijanščini. t Jakob Trobec Ježica, 16. julija. V Polhovem gradcu so zagrebli zemske ostanke davčnega uradnika Jakoba Trobca, po rodu iz Loga pri Polhovem gradcu. Rajni je služboval dalj časa v Krškem, pred letom dni pa se je preselil k staršem. Bil je poštenjak, abstinent in vzoren družinski oče. Zapušča dva otroka in vdovo go. Zalo, učiteljico. Naše sožalje! športni drobiž Ljubljana Policijsko moštvo iz Maodeburoo je postalo zadnjo nedeljo nemški državni prvak v rokometu, ko je premagalo samo z golom razlike (6:5) SV Waldhof. Tekmo je gledalo nad 15.000 gledalcev, ki so bili nad igro navdušeni. Letošnji prvak si ie dozdai v nemškem prvenstvu že vdrugo priboril laskavi naslov. Prvič je postal državni prvak leta 1935, ko je z dvema goloma razlike (1028) odpravil svojega resnega tekmeca. MEVHindenburg—Minden. Veliki športni stadion v Helsinkih bo odprt 17. t. m. z veliko lahkoatletsko prireditvijo, kjer bodo nastopili vsi, ki kaj pomenijo v finskem športu. Preteklo nedeljo so imeli v Mariboru veliko kolesarsko dirko po mestnih ulicah. Proga je bila dolga le 11 km. Tekmovali so najboljši kolesarji iz Maribora, Sloveniuradca in Gradca. Prvi je privozil na cilj Gradčan Schadler v času 22:46, pred Francetom Podmiljščakom. ki je imel smolo ker mu je 50 m pred ciljem padla veriga s kolesa, sicer bi bil prav gotovo on prvi. Tretji je privozil na cilj Gregorič iz Sloveni-gradca v času 23. Četrti je bil spet Gradčan, naslednja mesta pa so si razdelili domačini. Za dirko je bilo po mestnih ulicah veliko zanimanje. Veliko Fuhrerjevo naarado 50.000 RM za zmagovalca na nedeljskih konjskih dirkah si je priboril konj Chef d’Oeuvre. Drugi ie prišel na cilj Paša. Na dirkah so bili prisotni tudi odlični predstavniki nemške vlade. Francoski boksar welter kategorije Cerdans je boksal v nedeljo v Parizu z Belgijcem de Ridderjem in ga gladko namahal s k, o. Borba je trajala le kalek čas in je Belgijec obležal že po 80 sekundah. Zdaj se bo Firancoz pomeril s španskim mojstrom Ferrerjem za naslov evropskega prvaika v tej boksarski kategoriji. Prihodnjo nedeljo bodo imeli v Zagrebu veliko kolesarsko dirko z mednarodno udeležbo. Proga bo vodila samo po središču mesta in sicer bo treba prevoziti 1.800 m dolgo progo 40 krat. Svojo udeležbo so prijavile že naslednje države: Nemčija, Italija, Madžarska, Slovaška in Bolgarija. Nemci in Madžari so javili že tudi svoje tekmovalce. Nemci bodo poslali tele može na start: Ktthn (Dunaj), Velenta (Dunaj), Horinann (Monakovo) in Schwafzer (Berlin). Madžari pa bodo tekmovali s temile: Biro, Barvig, Irhazy in Szalay. Za madžarsko rezervo sta določena Varga in Vida. Tudi Hrvati bodo poslali svoje najboljše v borbo. Za hrvaške barve bodo startali: Prosinek (Gradjan-ski), Poredski (Trešnjevka), Šolman (Gradjanski) in Horvatič (Gradjanski). Za rezervo pa je odrejen Rebrovič (Zagreb 1887). Dirka se bo začela v nedeljo ob pol devetih dopoldne. Skupno bo treba prevoziti 72 km. Za časa dirke bo po ulicah kjer teče dirkalna proga ustavljen ves promet. Kakor poročajo madžarski listi, bo moral znani nogometni trener Gradjanskega Bukovy v kratkem zapustiti Zagreb in oditi v Veliki Varadin, kjer bo prevzel vlogo trenerja pri nogometnem moštvu NAC-a, ki je na petem mestu v madžarskem prvenstvu. — Zagrebški listi pa spet pravijo, da bo Bukovy ostal še naprej v Zagrebu in še naprej trener državnega prvaka. Bukovy ima predvsem zaslugo, da je Gradjanski danes v takšni formi kot že zlepa ne. . V hrvaškem drugem razredu vodi zdaj sigurno moštvo Ličanina in mu je prvo mesto zagotovljeno. Dozdaj si je nabral 30 točk. Ferraria, ki mu sledi pa je slabša le za točko. V kratkem, morda že prihodnjo nedeljo, se bodo v vodi srečali najboljši plavači iz Zagreba in oni iz Dubrovnika. Pričakovati je, da bodo padli morda tudi nekateri rekordi, saj so tako Zagrebčani kakor tudi Dubrovčani v zelo dobri formi. Prihodnjo nedeljo se bo nemška nogometna enajstorica pomerila z bolgarsko. Tekma bo v Sofiji. Nemški zvezni kapetan je postavil za to srečanje tele može: Jahn, Janes, Miller, Ku-pfer, Sold, Sing, Burdenski, Decker, Walter, Willimovsky in Arlt. Pričakovati je, da bodo Nemci zmagali, obenem pa, da se bodo Bolgari dobro držali. Katere može bodo postavili Bolgari, še ne moremo povedati. _ _ v Carigrajski teniski turnir je zdaj končan V končni oceni sta zmagala Nemca Koch in Egert. Oba rojaka sta prišla do medsebojnega finalnega tekmovanja, v katerem pa je Koch zmagal z rezultatom 4:6, 6:2, 6:2 in 7:5. Tudi v igri v dvoje sta bila Nemca zmagovita in sta premagala turški par Akev in Kizil z rezultatom 6:1, ’8:6 in 6:0. Monakovski lahkoatletski klub TSB 60 vodi trenutno v nemškem moštvenem prvenstvu. Dozdaj je nabral 19.454.67 točk. Moštvo za njim pa ima 19.173 točke. Koledar Danes, petek, 17. julija: Aleš, sp. Sobota, 18. julija: Kamil L. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kon, .esni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta. Poletni jezikovni tečaji italijanščine, nemičine za začetnike in spretnejše, tuda za odrasle, v Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, trikrat tedensko ob ponedeljkih, sredah, petkih. Dopoldanski tečaj od 9—10, popoldanski od pol 3 do pol 4, večerni od 6—7 in od 7—8. Ugodno za vse, ki •© žele hitro in praktično naučiti teh jezikov. Prip°" ročljivo za uradnike(-ice), pomočnike(-ce). Pojasnila in prijavljanje dnevno od 9—11: Trgov*ld učni zavod, Kongresni trg 2. Tudi od 9—12, Gregorčičeva 27, pritličje. Sprejemni izpiti za I. razred gimnazije.Te- čaj za pripravo predmetov: slovenščina, računstvo, zemljepis, zgodovina, prirodopis — se prične 27. t. m. Prijavljanje vsak dan od 9 do 12 v Trgovskem domu, Gregorčičeva ulica 27, pritličje. Ukovina zmerna, pouk temeljit. Ljubljansko gledališče Drama. Petek, 17. julija: zaprto. Sobota, 18. julija, ob 17.30: Učiteljica. Premiera. Izven. Cene od 15 lir navzdol. Nedelja, 19. julija, ob 17: Kovarstvo in ljubezen. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek, 20. julija. — Zaprto. Opera. Petek, 17. julija: zaprto. Sobota. 1& julija, ob 17: Krišpin m njegovi. Red A. Nedelja, 19. julija, ob 16: »Madame Butterlly«. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve in Elze Kar-lovčeve. Zvišane cene. Ponedeljek, 20. julija. — Zaprto. Premiera Dario Niccodemijeve tridejanske komedije »Učiteljica« bo v soboto, 18. t. m. izven abonmaja. Delo je sentimentalnega značaja s primesjo komike, godi se v podeželskem okolju in riše ušodo učiteljice, ki živi oddvojena od vsakršne družbe. Iskanje njenega otroka ji je življenjski cilj, h kateremu ji pripomore njen prvotni nasprotnik, ki ji postane najboljši prijatelj. Glavni vlogi bosta igrala Elvira Kraljeva in VI. Skrbinšek, delo je zrežiral Jože Kovič. Opozarjamo na uprizoritev Schillerjve drame »Kovarstvo in ljubezen«, ki bo v nedeljo ob 17 po znižanih cenah. V letošnji uprizoritvi so na novo ■zasedene vloge: lady Milfordove z Miro Danilovo, Ferdinanda z Verdonikom in Wurma z Nakrstom. Ostala zasedba je sledeča: predsednik — Levar, Kalb — Peček, Miller — Gregorin, njegova žena — Pol. Juvanova, Luiza — Levarjeva, knezov komornik — Raztresen, Zofija — Juga Boltarjeva. Režija: Peter Malec, inscenator: inž. E. Franz. Abonenti reda A bodo imeli v soboto predstavo »Krišpin in njegova botra«. Delo sta skom-ponirala brata Luigi in Federico Ricci, libreto je napravil F. M. Piave, opero je prevedel Niko Štritof. Vsebinsko je rahla satira na zdravništvo te-danjih časov. Peli bodo; Krišpin — Primožič, Mi-rabolan — Anžlovar, Fabrizio — Janko, Asdruba-le — Zupan, Contino — Lipušček, Bortolo — Simončič, Aneta — Mlejnikova, botra — Golobova, Lizetta — Polajnarjeva. Dirigent: A. Neffat, režiser: R. Primožič, zborovodja: R. Simoniti. Zadnja abonentska predstava v Operi bo uprizoritev Verdijevega »Trubadurja« pod muzikalnim vodstvom dirigenta Antona Neffata in v režiji Cirila Debevca. Zasedba partij bo sledeča: grof Luna — Janko, Leonora — Heybalova, Azucena — Golobova, Manrico — Franci, Ferrando — Petrovčič k. g., Ines — Polajnarjeva, Ruiz — Kristančič. Opera ima štiri dejanja, libreto je napravil Salva-dore Cammarano. .. . Premiera Darie Niccodemijeve tridejanske Komedije »Učiteljica«, bo v nedeljo ob 17.30 izven abonmaja. Dejanje te igre se vrši v manjšem podeželskem mestu in slika življenje v učiteljskih krogih ter usodo učiteljice, ki živi izven teh krogov. V igri nastopajo sledeče osebe: Filip pl. Blagaj, graščak in župan — Vi. Skrbinšek, Jako > Grdin, posestnik — Pavle Kovič, Janez Klepčič, šolski sluga — Košič, Vehan, policijski svetnik Gorinšek, sluga - Košuta, Marija Svetin|’ H*1*®' ljica - Kraljeva, šolska ravnateljica - Starčeva, Liza. učiteljica — Gorinškova, Ana, otrok. Delo je zrežiral Jože Kovič. _ ,v . , Brata Luigi in Federico Ricci: »Krišpin in njegova botra«. Fantastično-komična opera v osmih slikah Satira na zdravnike tedanje dobe. Peli bodo: Krišpina - Primožič, Mirabolana - Anzlo-var, Fabrizia - Janko, Asdrubala — Zupan Con-tina - Lipušček, Bortola - Simončič, Anteo -Mlejnikova, botro — Golobova, Lizetto — Barbi-čeva. Dirigent: Anton Neffat, režiser: Robert Primožič, zborovodja: Rado Simoniti. V. HEISER 46 Zdravnik gre križem svet Priznal je, da se bo treba lotiti drugih sredstev, da bi odpravili pomisleke. ženske so sipet živele tako ka-5? P°Prei. kesneje pa so uredili po-6 na stanovanja za dekleta. Za te so ,e -Vlpl,e sestre. ki so strogo pazile, • ^ vrata zvečer dobro zapah- njena. Nekega dne pa se je razširila govorica, da so nekoč napravili načrt za ugrabljenje Sabink in ca tudi iz-vedli. Mi smo nasprotovali sklenitvam zakonov, ker nismo hoteli, da bi med gobavci nastale trajne življenjske vezi, ki bi pozneje lahko prinesle do žalostnih ločitev, če bi se kdo od zakoncev pozdravil, pa bi ga morali odpustiti iz Culiona. Ker so se pa mnogi otroci rodili izven zakonov, so razlogi nravnosti premagali zdravniške načrte in naši verski svetovalci so vztrajali, da se morajo poroke dovoljevati. Hoteli smo zavreti potomstvo, a ko se je večalo število rojstev, smo se morali vdati. Gobavost se najlažje naleze v de-tinski dobi. Najzgodnejša doba, ko jo ■ahko _ odkrijemo, je okrog drugega ‘eta, čeprav 9e bolezenski znaki po "“vadi orikažeia iele med tretjim in četrtim letom starosti. Verjetno je, da otroci gobavost nalezejo zaradi neposrednega stika z gobavimi roditelji. Pregledi dokazujejo, da Če otrok ne ločijo pred šestim življenjskim mesecem, jih približno polovica zboli za gobavostjo. Da ima dednost prav majhno vlogo pri prenosu bolezni, se je izkazalo v Molokaiju, kjer so otroke gobavcev že nekaj dni po rojstvu odnesli v posebej opremljeni hiši na Honolulu ju, od katerih je ena bila namenjena dečkom, druga pa deklicam. Tu jih vzgajajo in redijo do 21. 'leta. Kakor pravijo poročila, ni v prvem tridesetletju, ko so izvajali ta načrt, niti eden od gojencev kazal znakov gobavosti. V Culionu smo imeli največje težave zaradi tega, ker nismo vedeli, kaj početi z novorojenčki. Ni bilo zakona, kakor na Havajih, ki bi nam dali pravico, da bi jih odvzeli staršem in zdelo se mi je, da mene čaka naloga, da ^prepričam matere v Culionu, naj mi izročijo malčke. Večkrat sem jih sklical skupaj ter jim govoril ede ure, potrkal na njihovo materinsko ljubezen in jim pojasnjeval, da bi se njihovih otrok eotovo lotila trobavost, ča jih ne bi spravili na varno izven naselbine. Ddlgo so moja dokazovanja naletela samo na gluha ušesa, toda nekega dne je morala moja prepričevalna sila zrasti do nadnaravne stopnje, ker je prišlo 26 mater, ki jih je nagnil duh sa-mopreanagovanja, da so mi izročile svoje ofroke. »Prav dobro!« som jim deial. »Ladja bo od pilula jutri zjutraj ob osmih. Imejte otroke pripravljene!« Takoj sem naročil, da mora biti »Basilan« pripravljen. Krog in krog ograje na krovu smo razpeli platno, da ne bi otroci popadali v vodo. Vzel 6em s seboj šest sester, da bi paziile nanje in jih oskrbovale med vožnjo, ki je trajala 24 ur. Davno pred osmo uro so bili roditelji že zbrani na obrežju. Vsi so jokali: otroci, očetje, matere in zaradi sočutja še prijatelji Hudo tarnanje se je razlegalo vse na okrog. Da se ta mučen prizor ne bi po nepotrebnem zavlačeval- sem stekel na mostiček in kapitanu naročil, naj bo pripravljen za odhod, kakor hitro bo vkrcan zadnji otrok. Odvezali so vrvi, zvonec v strojnici je zapel in počasi smo se zga; nili na pot na široko morje. Za seboj smo pustili val solza, hkrati pa je bilo slišati 26 jokajočih otrok. »Basilan« je mirno plul po lepem in tihem Culi ion s kem morju, iz njegovega dimnika pa se je vil oblak belega dima. Sestre v poškrobljenih pokrivalih so tekala sem in tja. tolažile otroke in jim dajale jesti, jaz pa 6em z zadovoljstvom gledal ve« ta mirni prizor, vesel, da sem vse dobro opravil. Ravno ko smo pluli skozi Ko ronski preliv, me je prevzela temna slutnja, da utegne morje vzvihrati: »Basilan« je plul z večjo težavo, jel je tiho ječati in 6e pozibavati. Potem pa se je zgodilo nekaj, s čimer nisem računal. Rokavski preliv je mlakuža v primeri s Kitajskim morjem: najprej se je morska bolezen lotila ene sestre, ki se je tiho umaknila, potem je sledila druga, zatem še tretja, dokler nisem ostal na’ krovu sam — jaz 6tari mladenič! — poldan ležal in spal v gozdu. Bil je čez mero truden, kajti prespal ni le kosila, temveč je zamudil tudi večerjo, ki je bila pri proštovih zmerom točno ob osmih na mizi. Ima morebiti gospa Sundler doma kaj kruha in masla, da bi potolažila njegovo strahovito lakoto? Gospa Sundler ni bila zastonj hčerka odlične gospodinje, kakršna je bila Malvina Spaak. Nihče ji ne bi smel očitati, da njen ilom ni bil v redu, in zato je z vso naglico prinesla iz svoje jedilne shrambe ne le košček kruha in . maslo, temveč tudi jajca, gnjat in mleko. In v svojem veselju, da je Karel Artur spet prišel in iskal pomoči pri njej kot dobri stari prijateljici, ki je razumela materinsko dobrotljivost, je do neke mere spet našla svoje ravnotežje, da mu je lahko rekla, kako hudo ji je pri srcu, ker mu je dopoldne iznetila nekaj žaljivega o Karlini. Saj menda vendar ni mislil, da bi rada zasejala seme razdora med njim in njegovo nevesto? Ne, nikdar! Sama sicer dobro razume, kako lep je učiteljski poklic, zares, to že ve, toda ne more nič proti temu, če goji upanje in da sleherni dan za to Boga prosi, da bi smel pastor dr. Ekenstedt tudi v bodoče ostati tu kot župnik. Saj bi bili ljudje sicer čisto zanemarjeni, kajti silno redko imajo priliko slišati žive in lepe pridige. Naravno, da je odgovoril Karel Artur, da je krivec prvi na vrsti, če je treba prositi za odpuščanje. Sicer pa naj se preveč ne kesa svojih besed. Previdnost sama jih Je položila na njena usta, to zdaj sam ve. Njemu so bile tiste besede v pomoč in razmislek. Potem je beseda dala besedo in že čez kratek čas ji je Karel Artur zaupal vse, kar se mu je primerilo, odkar se je bil od nje poslovil. Bil je neizrekljivo srečen in poln občudovanja za veliko božjo milost. Zato zdaj ni mogel molčati, temveč je moral sočloveku povrsti pripovedovati. Bila je zares zlata sreča, da mu je prišla na pot prav gospa Thea Sundler, ki je po svoji materi že prej poznala vse družinske izmere. Ko pa je potem plišala pripoved Karla Arturja o razbiti in novo sklenjeni zaroki, si je morala že kar misliti, kaj bo sledilo. Brez dvoma se mora iz tega roditi zlo- Vedeti je morala, da je Karlina le iz trine in jeze z >ja< odgovorila na vprašanje svojega zaročenca o svojem poželenju po škofovski časti. Pa še eno bi morala razumeti: ta zveza z dekletom iz Dalarna na noben način ni bila tako trdna, da se morebiti ne bi dala več razdreti. Ce pa se je človek leto za letom vtppljal v želje, da bi na kakršen koli način prišel v stik z očarljivim mladeničem, da bi postala njegova prijateljica in zaupnica, pa nič drugega, ali more biti človek potem tako močan, da razsodno govori in sicor ravno takrat, ko je mladenič pred njo razkril in razgalil svojo dušo? Znabiti je bilo nemogoče zahtevati od Thee Sundler kaj dru- gega, kakor da bo občudovala mladega moža, mu vse odobravala in se z njim strinjala, pri tem pa ugotavljala, da je bilo to poto- vanje po vasi pravo junaško dejanje? Mar naj bi poskušala Karlino postaviti v lepšo luč? Ali bi smeli kaj takega zahtevati od gospe Sundler? Ali naj bi, na primer, opomnila Karla Arturja na to, da je znala Karlina, čeravno je imela velik dar skrbeti za druge in je znala vsako stvar spraviti v red, le redkokdaj pa najti za sebe samo najprimernejšo mero pameti in prebrisanosti? Saj je bilo možno, da si Karel Artur svoje stvari še bil tako gotov, kakor se je delal. Majhen spotikljaj bi ga morebiti^ spravil do tega, da bi podvomil 6am nad seboj. Primerno presenečenje ga bi morebiti pripravilo do tega, da bi odjenjal od :e nove zaroke. Toda gospa Sundler ni storila nič, da bi ga oplašila in po- svarila. Vse se ji je zdelo sijajno in odlično. Kako je to lepo, položiti svojo usodo v božje roke! Kako veliko dejanje, vreči ljubljenko iz svojega srca, da bi mogel potem slediti božjim stopinjam! Ne, Karla Arturja ni oplašila, pač pa ga nasprotno opogumila in vzpodbodla, naj gre po tej poti naprej. In kdo ve? Morda pa je bila gospa Sundler čisto poštena? Imela jo svojega Almquista in Stangnelixusa na mizi v svoji sobici, pa tudi sicer je bila od nog do glave sanjava. In tu je vendar enkrat prišla do pravega doživetja. Tu je torej imela nekaj, nad čimer je lahko bila vzhičena. Na celotni pojavi Karla Arturja je bila samo ena stvar, ki je gospo Sundler vznemirjala. Kako neki naj spravi v sklad dejstvo, da je Karlina odbila Schagerstroema? Ako bi bila res tako navezana na pozemeljske stvari, kakor je bil to trdil Karel Artur in temu tudi gospa Sundler na noben način ni oporekala, čemu je potem zavrnila Schagerstroemove ponudbe? Kaj je mogla dohrega doseči s tem, da je odklonila Schagerstroema? Kaj je potem takem pričakovala? Medtem ko je tuhtala te stvari, se je gospe Sundler nenadoma posvetilo v glavi. Zdaj je razumela vse skupaj, res, zdaj je po-gruntala tudi Karlino. Ta je zaigrala prebrisano igro, toda Thea Sundler ji je prišla v okom. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani) Jože Kramarič - Izdajatelji ini Sodja - Urednik, Mirko Javornik - Rokopis« ne vračamo - »Slovenski dom« Izhaja ob delavnikih ob 12 - Mesečna naročnina 11 lir, za Inozemstvo 15 lir ~ Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6/II1 - Uprava. Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana - Telefon štev. 40-M do 40-05 - Podružnica. Novo mesto