Let* XVII. V Celju, dne 22. aprila 1M07. Štev.«?. DOMOVINA jana.SrkiDe Uredmlina ijevi .»»u K. 3.—Doplaa blagovolite traa. tirati, rokopisi ae ne vračajo. ■zfeaja trikrat na teden, vsak aladllllk, a« Ida In athh ter vella 41 Avstrijo Iu Sem/ilo 12 kron. pol leta 6 kron. am :! K«., Za Wrik„ io dn«te detel,' ullko veS. kolikor maia po-tnlna. namreč Na leto 17 kron pol leta 8 kron 50 vin. NaroFnlna se po£i|Ja upravnIMvu. plačale «e naprej. se plačuje od vsake p*tlt-vr«t* po 20 rinartev aa m kokrat: za vetje ineerete la mneirokratao Inaerirsa)* znaten popust MS sečna priloga »Slovenski Tetini k". Šolstvo in slovensko posvetno razumništvo. Šolstvo je najbolj zanesljivo merilo aa kaltnrno stopinjo vsakega naroda. Narod na visoki stopinji kulturnega in gospodarskega razvoja, ima vedno tndi visoko razvito, svobodno šolstvo To jo resnica, proti kateri se ne da prav nič ogovarjati: o tem se labko prepriča vsak. kdor / odprtimi očmi in bistro razsodnostjo opazuje svet in livljenje. Napredni narodi, ki so si priborili ugled, priznanje in spoštovanje svojih sosedov, imajo napredne, proste Šole — narodi pa. ki so knl-t orno in vsled tega tudi gospodarski zaostali, imajo slabe, nerazvite ali jed-aoatransko razvite šole v katerih si mladina pridobi sker nekoliko znanja ia neke spretnosti, katere je pa ne vapusobijo sa samostojno mišljenje in uspešno tekmovanje s sinovi napred-nejših narodov. Nazadnjaška ali tndi strankarska šola nima namena razviti v svojih gojencih vseh njih zmotnosti ter pospeševati z vsemi sredstvi skušnje in znan tva razvoj njih osebnih in posebnih zmotnosti Napredna šola si prizadeva vzgojiti individualnosti, pokazati vsakemu poaamičnikn pot, na kateri bode dosegel vrhunec razvoja, najvišji nspeh, odgovarjajoč njegovim posebnim, čisto osebnim zmotnostim. Navaja ga k sa-mostalnemu mišljenju, samostojnemu delu. šola ga v tem le podpira, mn svetuje in kate pot do uspeha. Nazadnjaška šola ne vzgoja individualnosti. močne osebnosti se naravnost boji ter je skuša z vsemi sredstvi zatreti — svrha njene odgoje in na-obrazbe je — topa čreda, katera ue misli s svojo glavo, ne dela po svoji razsodnosti, ne ravna po svoji pameti, ampak se da poniino in pokorno voditi ter sprejema brez kritike in razmišljanja povelja od zunaj; čreda, ki slepo sluti vsem in vsakemu, ki ji hoče biti poveljnik. Slovenci tive v sosedstva dveh velikih kulturnih narodov. Nemcev in Italijanov, proti katerim se morajo boriti za svoj narodni in gospodarji obstanek. V tem neenakem boju se bodo mogli le tedaj vzdrlati. ako bodo po svoji izobrazbi, po svoji kulturni, svoji zmotnosti in zdatnoati svojim velikim tekmecem in nasprotnikom ravni. Da. če se jim hočejo z uspehom ubraniti jih morajo v lom obzira celo nadkriljevati; kajti kar manjka Slovencem na številu, morajo nadomestiti s svojo notranjo, duševno, moralno vrednostjo ia zdatnostjo. To notranjo vredbost pa more razviti in dvigniti na najvišjo stopinjo motnega razvoja samo dobra, vseh spon prosta šola. Zato je šolsko vprašanje za majhne narode naravnost tivljensko vprašanje Nadjali smo se. da se bode v letošnjem volilnem boju pretresalo na shodih tudi to za nas tako vatno šolsko vprašanje - s onega visokega stališča, kakor bi zaslutilo. V tem smo se pa motili. O šolstvu govore na svojih shodih klerikalci. Njih kandidat nikdar ue zabi zavezati se svojim volilcem. da se bode boril proti .svobodni šoli", čeprav ima le malokdo jasno sodbo o tej .moderni grozoti", s katero plaši na povelje duhovščine* svojo čredo Voditelji klerika-lizma le predobro vedo. da bi postala rimska cerkev in duhovstvo absolutni gospodar nad slovenskin narodom, kakor hitro bi se jim posrečilo dobiti šolo v svoje roke ter jo vkleniti v svoj strankarski jarem. Zato slikajo preprostemu ljudstvu v tivib barvah nevarnosti, katere prete veri od proste šole. Vero imajo na jeziku — v mislih pa moč ia gospodarstvo nad narodom, katero si hočejo za vsako ceno priboriti V sredstvih za dosego tega namena niso prav nič izbirčni. Svojim poslušalcem pripovedujejo najneverjet-nejfte bajke o grozodejstvih francoskih framasonov in brezbotnetev, samo da bi t Ijadstvu vzbadili odpor ia sovraštvo do šole ter je dobili aa svojo stran. Duhovstvu in njih zaveznikom se ni čuditi da tako postopajo, bore se za interese svojega stanu in cerkve, kateri morajo z vsemi svojimi močmi slntiti — in ako zmagajo v tem boju, bode cena te zmage vredna največjega napora, moč njih stann bode na vrhuncu, oni bodo neomejeni gospodarji nad narodom! In kaj dela posvetno razumništvo ? Kako se brani proti tem napadom, na edino dobro, kar nam je prinesla liberalna doba v državni upravi? Človek bi mislil, da se bode dvig- nila slotno kakor en mol na obrambo slabo zakritih napadov na obstoječi državni šolski zakon: (kajti ves boj klerikalcev proti tako-zvani »svobodni šoli" je boj proti Saj ta se gre veader za bodočaost njih otrok, njih krvi dočim se duhovstvo bori samo za koristi svojega Kta.iu in svojih institucij. Pa ne! To naše posvetno razumništvo je tako strahopetno, da si ne upa povedati svojega mnenja ter glasno protestirati proti temu klerikalnemu nasilstva. Ta strahopetnost posvetnega razumništva je te več nego polovica klerikalnih uspehov. Čimbolj boječe in strahopetao je razumništvo tem drznejši nestrpnejši ia bojevitejši postaja klerikalizem tem nezmernejši v svojih zahtevah ia napadih. Gospoda, ki imate svoje prepričanje. katero ste si s svojim tradom. s svojimi štadijami, razmišljanjem in opazovanjem pridobili, ki imate svojo glavo, da z njo mialite je li to od vas dostojno, da tako nemotko molčite in tajite svoje misli, čute ia prepričanje in mirno trpite, da o tem, za nas ia našo bodočnost odločilnem vprašanju govore samo vaši nasprotniki ? Je li tudi res, da sme pri nas še samo klerikalec govoriti o tako reenih vprašanjih?! Otresite se te izobrale-nega človeka nedostojne strahopetnosti in povejte jasno in glasno tadi vi svoje prepričanje. Ne izgovarjajte se, da se bode to vprašanje rešilo brez LISTEK. Diogen. Hrvalaki .pisal Avpurt ft.no. prevedel aj— (Dalje.) .Pojdimo'*, nasmehne se ona in ga nelno udari z roko. .pojdimo, Anton, sprehajat se po vrtu. Noč je krasna. Vetrič pi ilja. Ohladil ti bo kri." .Pojdimo", pravi kavalir in potisne roko močneje k sebi." .Priznaj, da si prišel z vražjim namenom.' .Ne izprašuj! Poleg tebe postane vsak grešnik angelj Molčiva o pre-tekloati." .Da. molčiva. Od sedaj naprej vernjva v usodo Ali naji ni lepo zdru-iilaV" .In če bo prišel Helizar?" -Ljubi, molčiva o preteklosti. Toda čakaj, to se ne more zamolčali. Kaj bo rekel Helizar?" .Nič." .Ne vernj." .Vernj. Belizaru silijo oči drugam." .Ti me žališ." .Saj te je videl le kratek čaa." .A drugo?" .Večkrat." .Katero?" Jankovičn zastane beseda. _Eb! Amalijo." .Kleleldovo?" nstavi ae Terezija. .Da." .Bodi! Hvala Boiru, da ai prijel." .Zakaj?" .Ker me je aram. Fant nima okusa. Toda to ne sme biti. Belizar ne sme vzeti Amalije. To je prvi pogoj najine ljubezni" .P„zna li ljubezen pogoje?" postane vprašaje kavalir. .Tokrat da! Cest mon pnstige!" (To zahteva moja čast) .Prosim pojasnila." .Ti ai res slep. Sedaj verujem, da me ljubiš. Tvoja hitrost le je zapustila." t .Kako?" .Poslušaj! Klefeldovi so moji smrtni sovralniki. Rerimo. da vzame Belizar Amalijo. Mož zaupa svoji teni vse — tndi dogovorjeni sestanek. Ne da V" .Ti si preveč logična," .Ljubezen ostri pamet Pomisli: ta tajnost je strupena pušica proli meni v Klefeldovi roki torej prot> tebi." .Resnično." .Vidiš ljubček". brbra Terezija ljnbezaivo in vleče Jankoviča dalje aa vrt. .Zaključek je popolnoma jasen. Midva se ljubiva, ker se morava ljubiti. N' est ce paa?" (Ni to res.) .Certainement" »zanesljivo.) .Te Ijnbezni ue sme nič ovirati. Ne da?" .Seveda" .Zveza Amalije z Belizarom bi jo ovirala." .Zanesljivo." Torej se Amalija in Belizar ae j imela vzeti. Povej, lil li tako?" .Brez ugovora!" nadaljnje grofica, .to je logika Ijnbezni. logika srca, najinih src", pravi Terezija in stisne še bolj k sebi kavalirjevo roko. .Pa I prosim te. bodiva odkritosrčna, saj preteklost ne spada v kritiko. Zakaj sem povabila Belizara?" .Menda vendar na sestanek?" .lion! (dobro.) S kom da se anide ?" .No . . ." nstavi a« Anton. .No. s l. boj." .lla! Ha! Ha! Kdo to pravi? Ne. ljubček, ne!" reče Terezija in poljubi Jankoviča aa ustnice. .Frnziko ... s mojo rojakinjo, ki ga Ijnbi, ljubi, ha! ha! ha! Oh! Kje je tvoja diplomacija?. .Ah", začudi se kavalir, .to je prav beneška spletka! Kdo je to, Fra-zika? Ali jo je Belizar videl?" .Nikdar. Kaj zato. Fruzika je polna, jedrnata deklica, Belizar pa mlad, veternjalki koajeniški častnik. Te pro-mise ae popolnoma ujemajo. A Fruzika jo poštena, priproata, pobožna — aa živega Boga noče zamnditi maše — razume tndi kruh peči — ao. Belizar ji bo cel Bog." .Ali pa bo tadi ona njemn boginja?" .Kako da ne! Mora." .Moram ti povedati, da je mladenič avojeglav". .Le prepusti to meni. Stavim! Pa to zahteva tndi najia interes." .Interes? Prestavi mi to v jezik ljubezni!" .Kakor da ljubezen ai največja sebično*!, .laz te na primer ne bi dala nikomn na svetu." .Toda Belizar in Fruzika?" .Si li moj?" .Od nog do glave." aa*. malih in neznatnih Slovencev Ta izgovor je jalov. To 10 vprašanja, kater« si mora vsak človek sam za ne. čisto za svojo osebo, reiiti. Rešilo bi se labko brez nas in proti nam — to bi bilo pa nevredno naroda, ki se šteje med kaltnrne narode. Ta je vprašanje splošne kulture in če pripadamo tej kaltari. se to vprašanje ne more in ae sme reiiti brez nas. (Nas je. da se tndi slovensko posvetno razamaištvo zave te o roje dolžnosti da neastrašeao pove svoje mnenje Slovensko indastrijalno delavstvo spojeno v jugoslovanski soc. demokraciji je že spolnilo to svojo koltnrno dolžnost ter brez vseh pridrtkov in (raz izjavilo, da se bode borilo proti vsem. ki napadajo svobodni raavoj našega šolstva. Ali naše raznmništvo še nima toliko poguma? Politični pregled. O političnem pomen n cesarjevega bivanja v Pragi se je vaela v čeških listih diskusija. katera bode morda pripomogla k temn. da se ohladi malo preveč razgreta domišljija driavno-pravnih sanjačev ter se umakne trezni, pozitivni politiki. Voditelji čeike politike spoznavajo, da nemški listi navlsšč pretiravajo pomen cesarjevega poseta, da bi že iz tega dejstva samega na sebi napravili velikansko koncesijo <%ehom. za katero bi zahtevali za se pa faktične. realne protikoncesije. O znani spomenici, katero so praški mestni odborniki predložili cesarja in v kateri občinski svet prosi vladarja, naj bi vsako leto rezidiral daljšo dobo v kraljevem dvorca na Hradčaneh in naj bi bili vsako leto po dva dni razstavljeni češki kraljevi znaki (krona, žezlo itd.) v cerkvi sv. Vidi. piše ^PrAvo Ud u" od 18. t n: Te stvari se zde lojalnim gospodom z mestne zbornice najvažnejše potrebe Prage. Samo po sebi se razame. da ni v spomenici ni besedice o potrebi pitne vode. o strašnem pomanjkanju malih, cenenih stenovanj. o odstranitvi mostnine (v Pragi mora plačati 20 v. mostnine vsak pešec, ki hoče iti čez most, o popolnem zanemarjanju socijalno-političnih potreb delavskega prebivalstva od strani mestne občine itd. Spomenica pač tndi ne omenja nepravičnega volilnega reda. kateri dela iz mestne zbornice domeno maloštevilne kaste bogatašev ter izključuje široke vrste prebivalstva od udeležbe na občinski upravi." .Przegland" poziva poljski .Narodni svat", aaj postavi v Galiciji samo take kaadidate za driavni zbor, kateri so stvarno naobraieni v kaki stroki socijalnega dela ter popolnoma zmota i aemščine. naj pa aikakor ae gleda toliko na politično barvo in na to. kateri narodno poljski straaki pripada ta ali oni kandidat češ, da se bodo na Dnaajn itak vsi zdrntili v Polskem kolu. .Narodni svet" aaj samo take može izključi iz kandidature, kateri so nesposobni prevzeti in dostojno, stvarno in uspešno izvrševati delo v parlamentarnih komisijah. Italijanski dijaki so predložili na-učnemn ministra spomenico, v kateri argirajo svojo prošnjo, naj bi se na italijanskih vseučiliščih položeni izpiti v Avstriji priznali. O pogajanjih med Avstrijo in Ogrsko je izjavil v narodnogospodarskem odseku minister Košut .0 pogajanjih ne morem mnogo reči. ker se še vrše. V pomirjenie parlamenta in jako velike večine naroda pa moram toliko reči, da se pogajanja vršijo na temelju cariaske pogodbe. Jorej na temelju popolne gospodarske samostojnosti Ogrskega. Pobiranje carine se bode začelo faktično še le 1915. ozir. 1917. leta prej ni mogoče, ker ni mogoče preklicati pogodb, katere so naši predniki v slnžbi proti postavni prepovedi sklenili z inozemstvom in katere num sedaj onemogočujejo pobiranje carine. Od 1915. ozir. 1917. leta morajo biti pa v smisla zahtev ogrske vlade postavljene carinske meje. na kateri^ bodemo pobirali carine ne samo od avstrijskega ampak tndi od inozemskega blaga" V odseka se pretresa avtonomni carinski tarif. Vlada hoče reiiti to vpraianjo čimprej, da bode tako pripravljena sa vse slučaje, naj se že končajo pogajanja s Avstrijo z dobrim ali slabim uspehom, naj pride do spo-razomljeoja ali ne. Grof Batthyany, o katerem se je govorilo, da postane .losipovičev naslednik v hrvatskem ministerstva. izjavlja, da je to mesto reservirano izključno Hrvata, kateri zna popolnoma hrvatski ter da je on kot Madtar. čeprav spoštuje brate Hrvate, od te slotbe za vedno popolnoma izključen. Dobre bi bilo, ako bi se to načelo uvedlo tndi pri nas aa namestnike, deielne predsednike ia vae visoke uradnike na Slovenskem. .Želiš li. da ostanem vedno pri tebi?" „ Samoumevno." .Klefeld se trudi, da spodnese mojemu motu v Zagreba tla Za moten moram todi jaz. Ne da?" .Da!" reče Jankovič in pogleda ženo postrani. .Klefeld ali jaz, U alternativa stoji pred teboj. Izberi!" .Znorela si. Kdo izbira med koprivo in roto?" .Torej moram Kledfeldu izpod-nesti Ua?" .Da" »Uničiti radi ljubezni njegovo stranko." »Da, da! Govori dalje!" »A jasen dokaz najine zveze mora biti zveza Belizara a Fruziko." »Vrlo logično, toda prenagliti se ae smemo. Klefeld je lisjak." .Seveda! Počasi! Previdno! Naj igra Belizar komedijo še naprej" »Toda on ne ve, da je t* šala" »A kaj je z onim pismom?" »Veruj mi, da ma lahko izprosim oprostitev." »Zakaj pa nisi?" »Ali ti je tal ? Bi se li midva tnkaj sprehajala?" »Resnico govorit." »Si li naš?" .val" »Anton, zebe me", reče žena in zapne obleko na prsih, »vrniva ae." »Ljubezen gori" »Da, gori, toda oprosti, jaz nočem biti slama ali drva, biti hočem zvezda, večna luč. Naprej! Naprej! Oh, ti si tlodjev", pravi grofica in ga objame. »Eh, združilo se je nebo s peklom", odvrne kavalir in poljubi grofico. »Labko noč." »Lahko noč." »Vedno hočem biti tvoja, zato ti pravim sedaj: Lahko noč!" in grofica zamahne z belo roko. Kavalir pograbi konja ia odleti, grofica pa gleda nagnjena čez tivo mejo za njim, in ko izgine izpred njenih oči, razvete ae ji jezik: »Ha, ba, ha! Goloba sem nastavila mreže ia ujela sem orla." (Dalja prihodnjič) Srbija. Avstrijska vlada je izjavila srbski vladi, da je pripravljeoa začeti koneem maja t. I. novo pogajanje s Srbijo. Ta izjava je presenetila prijatelje in neprijatelje Srbije, ker v svoji zadnji noti od 8. marca je avstro-ogrska vlada sicer izrekla, da je pripravljena začeti nova pogajanja, da pa z obzirom na današnje stanje po-, gajaaja med Avstrijo in Ogrsko mora to novo pogajanje odložiti nn nedoločeno dobo. Ta aova poaadba avstro-ogrske vlade pomeni novo zmago Pa-šičeve vlsde. katera je bila baš v tem trenotkn v zelo ueprijetnem položaju ter si že morala dati na neustaven način (po senata^ dovoliti državai proračun. ter sknpštino zaradi obstrnkcije iladoradikalcev začasno odgodit i. Sedaj bode Pašič. ako bi opozicija še obsti u-irala. sknpštino lahko razpustil. Drugi uspeh Pašičeve vlade je tudi izjava Nemčije, da je pripravljena raziiriti s Srbijo dosedanjo trgovsko pogodbo s Srbijo. Morda je ta izjava nemške vlade ugodno vplivala tudi na Ihinaju. Nadjati se je. da se stari in če mogoče še agodaejši odnošaji med Avstrijo in Srbijo ponove. — Nova trgovinska pogodba med Švico in Srbijo je bila te dni potrjena in stopi v veljavo. — Anglija. Kancelar državnega zaklada Asqnith je predloiil parlamentu proračun za 1907/8 I. in obračan za 1905/6 I. Lansko leto je končalo s prebitkom 129,576.000 K: državnega dolga je Anglija odplačala za 229 milijonov K. — Državni izdatki v letu 1907/8 bodo za okroglo 30 milijonov kron manjši nego v preteklem leta. Kancelar je v svojem govore povdarjal neobhodno potrebo aocijalnib reform ter dejal, da je med vsemi temi reformami najpotrebnejša in najbolj najna reforma starost uega zavarovanja Vlada predloži še pred zaključkom bodočega zasedanja predlog o tej reformi. Po proračunu za 1907/8 bode 77 milijonov kron prebitka, zato predlaga uaj se zniža davek na delavske in nradniške plače. I Na Angleškem so plače ia mezde do 3.800 K na leto davka proste od vsakih 24 K nad ta minimam po 1 K 20 vin. davka, u se bode sedaj znital n i 90 vin.) za zgnbo na dohodninskem davku se državo od-škoduje z zvišanjem dednih pristojbin od premakljivih dedičin , to pokrije vso zgnbo in da še čistega dobička za nekoliko milijonov. Od tega dobička bode dajala država od prihodnjega leta naprej po 36 milijonov kron na leto starostno zavarovanje. Prihodnje leto bode Anglija odplačala 310 milijonov driavnih dolgov. Toliko dolga ni še nobena driava do sedaj v enem letn doplačala. Slovenske novice. ttajmko. — Gregorčiče t a sla? nos t Dne 28. t m. ob 8. nri zvečer priredi »Slovensko delavsko podporno drnštvo" in »Celjsko pevsko drnštvo" v veliki dvcrani celjskega »Nar. doma" .Gregorčičevo slav-nost". Slavnostni govor bode imel g. profesor dr. Rndolf Mole. Svoje sodelovanje sta obljubila gdč. Erna Černovšekova iz Št Jnrja in g. dr. Gvidon Sernec s solotočkami. gdč. Nikica Kosi in g. Rafko Salmič z deklamacijami. Združena zbora Delavskega in Celjskega pevskega društva zapojeta nekoliko mešanih in moških zborov. Druge točke bode pa izpolnila Celjska narodna godba. Na to velepomembno slavnost opo- zarjamo že danes ter omenjamo, da se posebna vabila ne bodo razpošiljala Odbor — P. a. gg. pevci In dame pavke se še enkrat nljaduo vabijo k zadnjim pevskim vajam, ki se vrše v torek 23. in v petek 26. t. m. saradi 28. t m vršeče se S. Gregorčičeve slavnosti. — Narodni svet sa Ntajerako je I 20. t m v < elja svojo prvo sejo in se je konstituiral. Storil je jako važne sklepe glede enotnega postopanja v splošuo narodnih zadevah, glede dobave denarnih sredstev za nspešno delovanje na narodnopolitič-nem polju in glede konkretnih nalog v bližnji bodočnosti. V vseh točkah se je doseglo popolno soglasje. — Soc. deaiokrntlčni volilni shod se je vršil zadnjo soboto v Celja pri .kroni". Govoril je soc. demokr kandidat Sonnleitner. Shoda se je udeležilo kakih 50 Ijndi. med njimi precej inteligence in tndi Slovencev. — Is poštne slaibe. Poštna kontrolorja Gustav Gollitach v Olju in Otmar Skerianz v Gradca sta menjala svoji sluibeni mesti. — Višji oficijal Kreisler v Maribora je bil aa svojo prošnjo upokojen. — Nekaadarljea v celjski bol nišnlel je imenoval dež. odbor g. dr. Ig Pavliča. — loslrje. V .Nov. SL Štajerca" čitamo: .Za naš trg iščemo narodno babico, katera ima sledeče lastnosti: Ima sknšnje in izvršuje svoj poklic prav vestno. 2. Ki ne bo neprenehoma nemški klepetala. 3. Ki ne bo raila-gala okrog, kaj pri svojem poklica vidi. 4. Ki ne bo sovražila aarodnih društev. 5. Ki bo zadovoljaa, ako *e ji reče .poljabim roko" ali se jo drugače primerno pozdravi ia ne bo zahtevala .kisti hant". 6. K. ne bo agitirala za nemškntarje. Narodna žena." — Politična aaorala katoliških listov, ali naaien posvečuje sredstva. .SI. Gosp" od 19. t. m. piše: »Nesramna laž o dr. Korošcu. Predobro nam znani tat in goljnf, ki je sedaj največji zagovornik Žannanove kandidature, late v zadrji .Domovini". da je dr Korošec pisal v .Slovenca" o Žu rmana, da je za poslanca prestar in da bo kmala umrl itd." V takem tona piše to glasilo katoliških duhovnikov ia .Kmečae zv.", glasilo, katerega namen je braniti naše .verske in politične svetinje". Nalašč pa govori v splošnih io meglenih izrezih, tako da bralec lahko snmniči veščega in nikogar, da je ta .predobro nam znani tat in goljaf". in da dopisnik vender ne more tožiti, ker se jnnaiki napadalec lahko izgovarja, da s svojim zavratnim in tn lahko z vsem pov-darkom rečemo pepfMnim napadom ni mislil njega ter da ni podal nika-kega karakterističnega eznačenja, po katerem bi mogel bralec .tata in goljufa" spoznati. — Res lepa morala katoliških novinarjev in političnih bojevnikov. No gospodje vi se morda preveč zanašate na nerazsodnost in nevednost svojih bralcev in menite, da ljudstvo ostane večno v temi ia tako v vati oblasti. Motite se; ljudstvo uo spregledalo in spoznalo vaše nauke in njih vrednost Kdor tako brezvestno obrekoje ter na časti napada svoje politične nasprotnike is zgolj politične strasti, ni vreden zaupanja ne v političnih, ne v verskih, ne v narodnih vprašanjih. Tak strastnet najno potrebuje aam odgoje, ker narod s svojo slepo strastjo samo zastruplja ter ga zapeljuje nn slaba pota. Kdor ljudstvo v resnici ljubi, nnj mn brez obzira razkriva vso moralao propadat ia nizkotuoat tega lista ia oai h. ki ga v tem smisla pišejo. Orotja jim daje vaaka številk« v izobilja. .Dnh ki oživlja" pravi hv. Pavel II lp. Kor. 3, 6. Dah. ki oživlja .SI. 1a zavalijo naše a boge slovenske perice par krajcerjev s ten.. da perejo perilo za nemško gospodo na Savinji, naši .purgarji" so zavidali te krajcarje našim pericam in tehtali. kako bi jik mogli spraviti v svoj nenasitni žep. In izmislili ho si nekaj krasnega! V Gradca. na Dnn-iju in v dragih velikih mejitih. kjer nimajo tako izborne vode kor mi v Olju. so videli naši Germani. da imajo parne pralnice. He. zakaj bi se pa kaj tacega ne naredilo tadi v Celjn! Rečeno, storjeno. Iz mestnega mlina so si dobili star kotel (za aovefa niso imeli denarja) in hajd n« delo Najeli so si celo hišo v Gosposki alici. kjer so si ustanovili parno pralnico .Franenlob". Razpošiljali so po mesta vabila, v katerih je bilo rečeno, da <* sedaj nekaj čaaa pere perilo popolnoma zastonj. To je imelo res aspeb! Prinesli so precej perila t novo pralnico, kjer se jim je obljnbovalo. la bo vse mnogo lepše in čistejše oprano kakor če bi dali perilo pericam. A kaj se je zgodilo? Stari stroj iz naftnega mlina ni hotel funkcijonirati in perilo je prišlo med kolesa ter *e Uko poškodovalo in pomazalo z ■azilom, s katerim so namazali kolesa. Drugi dan so prišle celjske dame po svoje perilo, a so dobile mesto njega umazane in raztrgane capo . . Kako so potem to aovo podjetje hvalile. si lahko mislimo. Mi pa svetujemo gospodom, naj prekrstijo svojo pralnico .Frauenlob" v .Fran enschimpt" kar bo vsekakor boljše. — Ta je pa debela. Na stajer-cijaaakem shoda pri Skorčiču v Ormožu je pravil g. Linhart zborovalcem. katerih je bilo okoli 100. da je prosilo :t00 kmetov iz ptujskega okraja Ornika. aaj prevzame v ormoško-ptnjskem okraju kandidataro za državni zbor! Pri Hv. Marjeti fcllzn Rimskih topila se je ustanovilo 14. aprila .Bralno društvo". Predsednik je po-tfvtnik g. Jože Slnga. knjižničar g. Edv. Jantek. župnik, blagajnik p« g. Fr. Pečar, nadučitelj. — Umrl je f Gradcu bivši ravnatelj slatine v Radincih, Janez Deller *e le let star. Imel je neko bolezen v grlu. — u Drave no potegnili blizu Vurberga nad Ptnjem neznanega mo-ikega mrliča. Utopljenec je star okoli •:0 let. — Obsojena Južna železnica. Trgovsko sodišče je obsodilo Južno železnico, da mora plačati potniku Rudolfa Soakapu. kateri je bil lansko leto povodom železn. nezgode pri Juden-dorfn ranjen, za bolečine 4700 K in 60 K mesečno. dokler popolnoma ne ozdravi. — Ceaar je potrdil nov vinski zakon dne 13. aprila. V poljedelskem ministrstva sedaj pripravljajo naredbe, katere bi naj zanesljivo obvarovale pravilno rabo tega zakona. — Župnik - kandidat liberalcev. Vse bavr ko klerikalno časopisje preliva bridke solze, ker kandidira župnik Gra-dinger v Nordlialbenn za bavarski deželni zbor proti klerikal-nemn kandidatu -centroma". Seveda zahtevajo klerikalci v smislu krščanske ljubezni od škofa, naj bi prepovedal ftupniku, da bi se dal voliti od -liberalcev". Nedavno pa so phali isti pobožni listi, da noben katolik ni dollan v političnih zadevah svojemu Škotu pokovičina. So si pač ti Uiti povsod enaki aa Bavarske« in po Slovenskem — Umri je udnjo sredo g. Fr. Černenšek, dekan na Vidma. Pogreb je bil v soboto. — Ženo do smrt! pretepel. V Delnem blizu SI. Bistrice je amrla 12. aprila HO letna viniiarka Terezija Zorko. Mrlič je ležal že 30 ar na odru. ko je naznanil domači sin orožnikom v Makolah. da mati ni nmrla naravne smrti, temveč da jo je oče, 66letni Jernej Zorko pretepel do amrti. Suroveža so zaprli, mrliča pa spravili v makolsko mrtvašnico. — V Studenec pri Maribora so astanovili podružnico nemškega .Schal-vereina". — la zdrav nllklk krogov posneli smo zanimivo novost, katera se vrši okrog tega. da pride vlivanje zrnate kave iz mode. Akoravno prekomoraka zrnata kava ne bo še izginila v najkrajšem časa popolnoma, bo veader uživanje iste. enkrat tako priljubljene pijače, zelo malenkoatno da bi pa ostalo brez nadomestila to tadi ni mogoče! Ali naj pa našo jatraajo kavo popolaoma opustimo? Ne! Namesto zraate kave, katere strapeni koffein tako nničajoče deluje aa naše živce, našle so naše dobre in skrbne gospodinje v Vydrovej litni kavi zdravo in prijetno učinkujoče nadomestilo, katero se tudi pri vsakem gospodiajatva hitro adomači. Ta izdelek, pripravljea iz ljubljenega zrna. katero nam daje vsakdanji kruh. je po svojem, tako prijetno grenkem okusu, ki je zrnati kavi tako močno podoben povsem pravo in popolno nadomestilo zrnate kave. Ako toraj našim cenj. gospodinjam. katere imajo zdravje cele drnžine na vesti. Vjdrovo žitno kavo uajtopleje priporočamo, storimo le Ijadsko dolinost. Vzorec tega izvrstnega in občadovatija vrednega izdelka, pošilja Vjrdrova tovarna hranil Praga VIU. na zahtevo popolnoma zastonj in poštnine prosto. — Slovenske gorice, 15. aprila 1907. Citati je bilo. kako je nek občinski predstojnik vložil prošnjo na okrajni šolski svet, da se aaj v dotično šolo vpelje nemščina in sicer zaradi tega, ker pridejo tja kapovat sadje Nemci. Nemščino, katero govore trdi Nemci, kupovalci sadja, je zelo težko razumeti tudi tistim, ki so popolnoma zmožni književne nemščine, teh ljndij pisane nemščine pa menda ne zamore razvozljati tadi jezikoslovec. Vprašam, kdo! razume ."naslednje. kar |je pisal mlad, kakih 28 let star Nemec. Evo ga: .Andon Cber nim von Herrn Oberleer die Esbal gib si m ein Fos fiirr es za Hans." — Kedaj se bodo naši otroci zamogli nančiti toliko nemščine, da bi to razumeli? Nikoli! Mol, ki je to pisal, je trd Nemec z Ogrskega, a ni kriv tega. da ne zna boljše pisati svoje materinščine, ampak kriva je šola. v kateri se poačuje samo v madjarščini. Ti ljudje pripovedujejo, da so pri njih nastavljeni samo madjar-ski učitelji, nemški se ne nči čisto nič, otroci, ki izstopijo iz šole. ne znajo niti nemški, niti mažarski, so buteljni. — Ali ni pri naših šulverein-skih šolah ravno tako? In naj bi naši otroci tudi taki postali, da bi v nemških šolah slovenski pozabili in se nemščine ne naučili? Molje bodite .pametni, pustite nemščino Nemcem in držite se v svoji šoli svojega jezika. — Ivanjkovci pri Ormožu. Od 1. majnika naprej bo raznašal poštni pot ivanjkovske pošte razun nedelj vsak dan pošto po občinah Ivanjkovci. Mihalovci. Veličane, Cerovec, Žerovin-ci. fcvab in Runo Hrastnik, Poročamo vam da se od kemičuc tovarne v mesnici stare krave sa vole koljejo. Žare« prav grdo je tako ubogega delavca dreti, ko ai tako telko denar zastali, da ai •aaa kupi, pa še takrat dobi kravje meao namesto volovako. Zato prosimo g. Friderika Bargerja da bi to drugače uredili, dp bodemo volovako meso tako drago plačevali pa ne kravje Delavec. Prip. uredništva. Je li delavec v resnici samo zato na svetu, da se fa-brikanti okoriščajo z njegovim delom in poaredno tadi z njegovim bornim zailulkom? — Neereča. Dne 18. t m. sU se splašila vola vprelena v voz posestnika Matija Dobravca v Dobletini občine Kokarje. ki je sedel s svojo 6letno hčerko Marijo na vozo. V tem hipu je dadla Marija Dobrove pod kolo in je bila tako poškodovana, da je kmalu amrla. — Kandidatura prof. Robiča in dr. Ploja. .SI. Gosp " piše v št. 20 z dne 19. apr. 1907: .Slovenski liberalni listi napadajo sedaj Robiča, da je de-želni odbornik in da se še kljab tema zavzema za kandidaturo v di lavni zbor." A poglejmo si te slovenske .liberalce" liste, kaj pišejo o Ploja. zlasti pa o Robiča. .Domoljab" piše v št. 15 z dne U. L m.: .Na Štajerskem sta bila dozdaj drlavna poslanca dr. Ploj in Robič. Ta dva moža nam nista posebno na srcu. Dr. Ploj se je v zadnjem zasedanju na Dunaja zelo čedno obnašal in nesrečnih bomatij zavoljo Koroškega je samo oa kriv. Robič je zaaesljivejši. toda eae reči ae smemo zamolčati. deželni odbornik je. To pa povemo na cela usta. da je grdo imeti dve plačaai službi, ki se ob enem ne moreta opravljati. Kmečka zveza si bo na Štajerskem silno škodovala, če bo to še dalje trpela. Mi torej aimamo nič povoda ogrevati se za ta dva mola ..." In .Slovenec" piše v dopisu iz Slov. Bistrica v št. 46 z dae 25. frbr.: .Mi naravnost izjavljamo da n;.kakor oe sprejmemo kaadidature Robičeve. Prof. Robič je deželni poslanec in odbornik, ta posel mu daje toliko opravka, da pač ni lahko mocroče uspešno delovati ua Danaju. mi pa hočemo aa Danaju celega moža. Gosp. profesor naj le v Gradca dela za naš blagor, tam je polje za njegovo delovanje jako obširno." Tako pišeta ..Slovenec" in -Domoljub" — .Slov. Gospodar" pa trdi. da napadajo .liberalni" listi Robiča. njegovo kandidaturo in del odborništvo. Ta slučaj je zna-čilen za .Slov. Gospodarja". .Kmečko zvezo" in nje voditelje, kateri poznajo edinole načelo: .Namen posvečuje sredstva", politične poštenosti in vesti pa ne poznajo. — Htajereljanskl kandidati. V celjsko - vranskem okraja kandidira Josef Vodopiutz, kakor se sedaj kot oskrbnik Pongracevih graščin na Polzeli piše. ali Jože Vodopivec kakor se je pisal tedaj, ko je prodajal na Žvabu šnaps. Torej nemškzur in bivši .šnaps-botikar" — prave lastnosti za štajer-cijanskega kandidata. Boljšega moža pri najboljši volji niso mogli dobiti. Oastitamo! — V ptujsko - ormoškem okraju kandidira Ornik, v volilnem okraju Maribor levi breg neizogibni Kresnik. Maribor desni breg Seneko-witsch iz Leitersp« rga, v breliško-laškem Moscon in v rogaškem Andr. Drofenik, kateri je izmed vseh teh -kanuidatov" Se gotovo najboljši — N. roško politično društvo v Ptuju šteje 199 članov. Koliko članov pa ima slovensko politično društvo -Pozor" istotam? — V Ljutomeru se vrše v sredo občinske volitve. Slovenci, na noge! Trebalo bode pokazati, da Ljutomer ni nemški trg. Bilo bi tudi dobro na vsak način poataviti kandidate v dragem in prvem razreda. Če tudi ai apati Um na zmago, pa lepo število glasov vaelej bodri k vstrajnema boja do konečne zmage. — županom v Sleveaj gradca je izvoljen civ. zemljemerec Henrik Pototachnig. Dosedanji župan, brat novoizvoljenega. Franc Pototschnig je odklonil zopetno izvolitev. — Češko uokolstvo proti kajenja mladine. 22. marca se je predstavilo odposlanstvo češkega sokolstva pri zastopnikih vseh strank in jib prosilo, naj delajejo za zakon, s katerim se prepove mladini do 16. leta kajenje. Enak zakoa bi bil tudi pri nas velekoristen! — Nemci v Ljubljani postavijo za drlavaozborske volitve svojega kaa-d i Pata v osebi g. Gustava Del Cotta. upokojenega glavarja v Ljubljani. • — Občinske volitve v Lj ubij aal 15. aprila je volil III. razred: izvoljeni so bili kandidati nar. napr. stranke gg. Kozak s 560. M al l v s 566 in Zir-kelbach s 542 glasovi. Socijalai demo kratje gg. Kristan, dr. Dermota in Mlinar so ostali s 327. 321 ia 145 glasovi v manjšini Udeležba je bila slaba: IU. razred šteje namreč 2490 volilcev! — V II. razredu so zmagali tadi kandidati aar. napr stranke, in sicer je dobil g. I. Hribar 460. dr I. Tavčar 434. dr. Daa Majaroa 497 in Dragotin Sajovic 410 od 517 od-daaih glasov. Soc. dem. gg. K. Kristan in dr. Dermota sta ostala v manjšini. — Splošno k redit.io drnštvo v Ljebljaai je darovalo dijuškema podpornemu društvu .Kadogoj" ob računskem sklepu 50 K. Odbor je izrekel tema denarnemu zavoda zahvalo in želi, da bi vsi slovenski denarni zavodi odločili vsako leto vsaj aekaj svojega dobička redno v dijaško - podporne namene — .Radogoja" je pristopil kot nstauovnik g. ravnatelj dr. Lovro Požar. — Društvo izda v kratkem poročilo v vsem svojem dosedanjem delovanju. V zadnji odborovi seji se je med drugim sklenilo, da se načelno nikomur več ue jamči pri kakem denarnem zavodu za posojilo. Odbor je storil končne ukrepe glede uvedbe narodnega koleka v prid dijaštvn ter čaka le še odgovora .Družbe sv. Cirila in Metoda" s katero želi v tem ožim sodelovanje. Idejo, da založi pomladanske razglednice v prid .Radogoju" je odbor z ozirom na razglednice .Družbe sv. Cirila iu Metoda" letos opastil. Umoril je 43 letni delovodja v ljubljanski tobačni tovarni Anton Škof v bipni blaznosti sebe in dvoje otrok Prerezal je z britvo najprej vrat 16 letni, mutasti in histerični Krni. na to še ne čisto dveletnemu sinčku Ri-kija ia sebi. Mož je bil že osem tednov bolan na živcih in se je bal smrti Zapušča ženo, dvoje doraslih fantov iu jedno hčerko. Koroško. — Volilno gibanje. Nemški krščanski socijalci kandidirajo v beljaškem okraju posestnika Wiegele-ja v Pod-gorjah pri Beljaku. Izdali so dosedaj 10 volilnih brošur za agitacijo, med njimi tudi štev. 9: -Profesor Waldner der Verichter der Slovenen". Protikandidat Waldnerjev je grof Kheven-httller (nem. kršč. soc.). Ker bodo Slovenci v Ziljski in Kanalski dolini odločili, ali zmaga Waldner ali Kheven-h&ller, je ta brošura umestna s tak-tičneg "tališča. — Nemškega kršč Hocijalaega kandidata za I«abndsko dolino so oblili o neki priliki, ko ae je vračal s shoda, na kolodvora t Spodnjem Dravograda s skalen; vod* Walcher pa je vkljuh teran Se ostal i»tal _ern". Dragi dan se je vršila na kolodvori) preiskava Slovenci v Spodnjem Dravograda in okolici so «e izrekli /a nemškega krščansko soci-jalnega kandidat« Walcherja. Ali so stavili tudi narodne poboje? — Trcover Franc BurssUlI^r v Borovljah je uapravil meseca av-tm>ta 1905 leta konkurz. Dolgovi so anašali K 103.000. V tem času si je izposodil llurgstaller od svojega strica K HOOO io začel zopet trgovino z mešanim blagom. A tadi zdaj se mu ni godilo boljšo 30. oktobra 1906 je napovedal zopet krido. Dolgovi so znašali 32.888 K. aktiva pa 22.999 K Knrgstaller je bil dne 9. aprila t. I. pri c kr. delelni sodniji v Celovcu obsojen na h tednov teikega zapora s postom vsak teden, ker se je dokazalo, da j«* bil večinoma nered v njegovih knjigah vzrok njegovega slabega gospodarstva. »mikonaeijonalnl kandidat Neifrir je zboroval v nedeljo, dne 14. t. m. pri Ogrinn v Galiciji. Govoril j« dr Metnic in nrednik -Ptujskega Štajerca" Linhart Tudi učitelj Kuster-iz Borovelj je klobaaal in izročil pozdrave koroških nemškutarjev. Kmetje in delavci, kako dolgo boste pa Se poslušali Uke ljudi, kakor je urednik Ianhart? — Politično društvo aa Slovence aa Koroškem je priredilo minulo nedeljo reč zborovanj, ki bo se prav dobro obnesla. Sploh je posulo delovanje političnega društva jako živahno. Gatovo dobro znamenje za napredek korakih Slovencev. — Prdti občinskim volitvam v v Gllnjah so vložili nemškntarji Pro" teat in sicer proti tretjemu razredu. Pravijo, da je volilo v tretjem razredu nekaj moi. ki sploh nimajo volilne pravice. Gospod nrednik! Pomislite, kaj vse uganjajo pri nas nemškutarji! .štiri tedne je letala volilna listina pri občini vsakemu na vpogled in nikdo izmed nemftkutarjev zoper te Štiri vo-lilce ni zinil beaedice. Zdaj. ko so bili poraieni. pa hočejo ti slavni junaki Me .ven" reklamirati! Nemčurski wJa-ničarji". kam pa jadrate? Upati je, da bo c. kr. okrajno glavarstvo v Celovcu ta brezpomembni, naravnost predrzni protest odločno odbilo in volitev potrdilo. — Občinski odbor v Nt. Janin v Rotn, ki obstoji iz ttirih nemčnr-skih in osem slevensko-narodnih odbornikov je hotel pred kratkem podeliti odličnim za občino zasluinim moiem častno občanstvo. Nemčurski štirje odborniki pa so izvolitev častnih občanov preprečili. Zato veliko veselje v nem&konacijonalnih listih! — ¥ St. Jakoba v Roin je bilo dne 8. t m. volilno zborovanje,- na katerem so govorili kandidat Kirch-majrer. poslanec Dobernik in urednik .Ptujskega Štajerca* Linhart Linhart je samo zabavljal na Slovence. Dra-zega ta moi sploh govoriti ne zna. — VelikovAki okraj. V nedeljo, dne 14. L m. je bil volilni shod v f»t. Petru pri Velikovcu. Govoril je novi slovenski odvetnik v Celovcu g. dr. Ferdo MUller, ki je v lahko razumljivih besedah slikal potrebe kmetskegn in delavskega stanu. Govoril je tudi kompromisni kandidat Slovencev in nciusk. kršč. socijalec grebinski iupan Kllcrsdorfer. Isti dan bi ae imel vršiti shod v Grebinju. Ker se je pa pripeljalo veliko nemških nacijonalcev iz Velikovca tja, se je shod preloiil. — Šolske vesti. Prestavljen je g. Ludovik Promoiič, učitelj v Smihrln pri Pliberku v Skočidol. Izpit usposobljenosti za ponk na ljudskih šolah so napravili: g. Fr. Aichholcer. učitelj na Ojstrici nad Spodnjim Dravogradom, gdč. Fr. Dolin v št. štefann na Žili in g. Gustav Tschanko v Kapli na Dravi. — Beljak. Vsenemški kandidat dr. Angerer je govoril dn«- 13. t m v Beljaka. Povabil je k zborovanju tudi soc. dem. kandidata Arnolda Kieseja. ki s«* pa povabilu ni odzval, ker soc. demokratje niso hoteli delati vsenera-cem štafažo. Zadnjič enkrat je dr. Angerer po svojem profesorskem na-črtn govoril za to. naj delodajalci delavcem zapisujejo v delavske knjižice rede. kakor Hanns Angerer kot c. kr. profesor v Cel o ven geniigend. uuge-niigend. befriedigeml itd. Profesor dr. Angerer zasluii v politiki .ungenQg»-nd~. tiorlftka eknportna zadruga za zelenjavo. V goriški okolici se je ustanovila po dolgem trudu in napora ta zadruga, ki ima namen: I. zelenjavo (krompir, šparge. fiiol. grah. zelje itd.) svojih udov skupno prodajati ali drugače uporabljati; 2. skrbeti za to. da se zelenjadarstvo na Goriškem 7.boljša. Dosedaj je pristopilo 469 ndov h 1830 deleii, ki stanejo eno krono. Pripomniti je zlasti treba, da se mora vsakdo, ki pristopi zadrugi kot član, zavezati, da ne bo prodajal brez dovoljenja načel-stva oz. njegovih organov nikomur zelenjave, osobito ne zadrainim konkurentom. Kdor bi delal proti temu. zapade kazni, ki je tako velika kakor vrednost piodanega blaga. Zadruga se bo primerno organizirala s podružnicami po vaseh, da bo olajšano pobiranje zelenjave, nabava skupnih potrebščin in nadzorstvo nad draStve-niki. Ha hrano ... sprejmejo gospodje v druitveni gostilni „Slo«. delavskega podp. druStva". Strojepisec /možen slovenščine in nemščine s«' sprejme na nedoločen čas pri ol[r«j»« gUVarctVi 1 Cilji ^ IH »- 3 Zagino (Sttgespftnne) več voz na teden kakoi Udi obrezke V najem se takoj odda delna " ab 9. uri dopoldne Vsaho nedeljo r-rs termalno pivo. Darujte dražbi $V. Cirila is Metoda! Listnica upravnistva. dr. Jm. N»al»| v laHtorai .Domovine- Vaa ae vsiljajemo. kakor hitre ■te aaa jo vralli. »n Vaa jo tadi v».avili Da f* sa dopisnici otreaate svojo jeto - to je v resnici karakteristično ta Vaa; vsakdo je pa m svojo neolikan ost aaa odgovoren torej Udi Vi ta vsebino te dopisnice, ki al jo shra nimo v spomin na Vaa In na volilno dobo 1b07.1. Loterijske številke. (iradec. 20. aprila 1907 : 6». 74. S. 4. 58. Danaj. ... 8«. 40. M, 33, 46. in Čipkaste stvari vsake posebno poiate, bro Koipore«. cerkvene lostanske čipke, tadi lajbne. poškodovane komade. nove tipke, potem Kupujem stare čipke s i majhne made. nove čipk stare vezenine vsake vrste, v tidi. toln ali batista (rokave, ovratnike, rnte — tadi ractrgane). starinske rnte. stare cerkvene tkanine, matae obleko, potem starinske predmete it porcelana, miniaturne slitice. bronte. itd. po telo dobrih cenah. •aaia v polalt f. la • sakots ti. aprila. f.JOESSEL, Celje, hotel Jerschek'. PoDuHbi pod,trgovina S00' u uprti. Oouortii. Prodajalka izurjena v irpovini mešan,-p:, hlapa, zmotna slovenskega in nemškega jezika, sc sprejme takoj pri tvrilki Slavinec & Šeleker Šmartno pri Litiji. Kranjsko. '.km 9 2 suKnfl ilMiukllft u oblek« Psa Karel Kocian trornlea sa sakno v Humpolcu Tvorniike cene. e Vrorci franko. akcijski potovalni nadzornik sa Spodnja 6t»j erakof inteligentna, v govoru spretna, ter v boljših krogih vpeljana oseba s stalno plačo pri najstarejši, domači zavarovala! dnini aa Ovijanje. Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod ,18.407" Gradec, post. restante 12. kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini, tranko Ljubljana državni kolodvor Šiška postavljenega: Ptrožaji Ptftagki 10ibljui in sicer: Les! Dobri rudarji dobijo stalen in pošten zaslužek i noiem radokopn Cbarlotte Marie pri Ivuici (Eibisvald) na Štajerskem. Trgovski pomočnik ali prodajalka pu;iilnom« Izurjen, v noriiobei-k ■ tf.l.nterij.ki ■trnki. ,prejme se takoj pri P. KMfif«, v Celje. vrsta Issa Debelost v cm cen. s. kob. M Debelost v en cena ta knb.m Deheloet v em cen. i. kob. m Doie^t , BMrlk hrastov odNdolO K 38 - od Kdo» Od 19 dO B IK- Mltola smrekov od 30 dotO K 10- odHdoN iti odttdoffl 116- iat(n atusm od 30 do 60 t»- od 16 do J9 K10- od 19 do tt Itt- lartn borov od 30 do 60 l19- od 16 do N !«•- od 19 do 15 115- 4 aetn jelkov od 30 do 60 1! 1S- od Kdo 39 116'- od 19 do M 114- 4 netri bukov od 30 do 60 KH-- od 16 do M K 16- Od 19 do 2& Itt- 115 in 460 hraatoaa deske 28 m debela li I SS--, tli IU.-, IUi C15- MlblKUr, M|«l tata. bukove deske 28um „ „ IJS-, „ 130--, „ 120- „ „ . 1.4a. hrastovo frlza 28 m« . „ I MO, „ I !•-, ,, 1180 krita! mt, 4tl|eit 2 lo 10 ea bukove frize 28 n« . . Ii'«.. 1110, . II- . . . »hMea "• .'.".'.'r1: cirkularisti in „gatermojstri". 201 10-3 Lastnik: Konzcrcij lista »Domovina*. Tisk društva »Zvezna tiskarna" v Celju. Odgovorni urednik in izdajatelj Ljudevit Furlani.