598. štev. V Ljubljani, sobota dne 28. avgusta 1913. Lelo II. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkili pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, i dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20‘—, polletno K 10‘—, četrtletno K 6*—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se pošilja upravnižtvu. :» «s Telefon številka 118. "t NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. j:: Uredništvo in upravuištvo: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrtutklrana plima se ne sprejemajo, rokopisi se ne vranjo. Za oglase se plačat petit vrsta 15 v, osmrtnic«, p&vlana in zahvale vrata 80 v. Pri večkratnem oglaian]u k: pust. — Za odgovor Je priložiti m&iuko. :;t «: Telefon številka 118. «: Tri pisma dr. Kreka gospodični Kamili Theimer. Afera Kamile Theimer je zadnji čas nekoliko utihnila. V javnosti je bilo kljub temu zanjo veliko zanimanje in so se govorile razne verjetne in neverjetne stvari. Šepetale so se tu in tam prav skrivnostne besede. Eni so rekli, da je Kamila Theimer vse preklicala, da še več. da je šla prav tja v selske hribe prosit dr. Kreka za odpuščanje. Baje je Kamila na kolenih prosila milosti. Take vesti so seveda prihajale od klerikalne strani. Nasprotni glasovi so trdili, da ie pozneje Kamila Theimer oni preklic pri svojem advokatu zopet preklicala, ker so baje klerikalci v trenotku nerazsodnosti od nje izsilili izjavo, da vse preklicuje. Te vesti so bile brez prave podlage in so si bile naravnost nasprotne: saj se je n. pr. trdilo, da se je Kamila Theimer po spravi odpeljala z dr. Krekom skupno v Švico in da bo tako vsa stvar pozabljena. Glede porotne obravnave proti »Slovencu« se je pisalo to in ono. Zanimiva je bila okrožnica na župan- ! stva glede predlaganja porotnikov in \ tudi druge novice so dale slutiti marsikaj. Tišina je imela v sebi mnogo sumljivega. V splošnem se je smatrala stvar za zavoženo in pokopano. Mi smo vesti te in one vrste zasledovali — in smo čakali auten-tičnih poročil. Bližal se je katoliški shod in klerikalcem se je posrečilo za ta čas stvar potlačiti. Razven namigavanj hi splošnih opazk tudi naši napr. listi niso mogli prinesti glede afere nič novega. Reklo se je sicer, da so za kat. shod pripravljena vsa dr. Krekova psima — toda — nič m kazalo, da se objavijo. Pismo gdčne. Kamile Theimer. Včeraj zjutraj je prejelo uredništvo »Dneva« pismo z Dunaja, v katerem nam ie gdčna. Kamila Theimer poslala tri pisma dr. Kreka. V svojem pismu nam izjavlja Kamila Theimer, da se ne misli udati. Dobesedno piše: Cenjeno uredništvo «Dneva«! »Ne vem, ali so tudi k vam dospela napačna poročila o moji poravnavi s klerikalci. Naravno je, da so vsa ta poročila popolnoma izmišljena. Jaz se ne mislim umakniti in nisem niti trenotek na to mislila.« Dalje piše Kamila Theimer, da Se je posrečilo preprečiti obravnavo, ki je bila določena na 28. t. m. in da je ona proti vsakemu zavlačevanju in da je to tudi že javno povedala. Dnevi katoliškega shoda so tako važni, da je sedaj najprimernejši čas izpregovoriti. Zato nam j« dala pisma na razpolago. Prinašamo tu dobesedni prevod. Pisma dr. Kreka. Dunaj, 6. julija 1902. Ljuba prijateljica! Po nekaj urah, prečutih brez spanja, sem končno zaspal in sem S£ prebudil ob en četrt na enajst. Ob 11-25 se odpeljem. Torej... Razmerje? Vidim, da prihaja čas, ko bom pasivno ubogal vsako željo — morebiti je ta čas že tu... Iz vaših besedi pri najinem zadnjem pogovoru, se mi je stavilo vprašanje: Konec? ... Včeraj se je to vprašanje pojavilo zopet v drugi zvezi... Vi sami ste rekli, da ne ljubite zunanjega ljubimkanja. Ta opomba Je bila glavni vzrok, da sem začel premišljati sam o sebi. Sramujem se, ako sem v tem oziru tudi najmanj kaj zagrešil... Dr. Krek. Ljubljana, 12. jul. 1912. Preljuba prijateljica! Moje počitnice se še niso začele. Seja za sejo, vožnje in potovanje od Drave do morja — vse kaže, da bo fiakarsko življenje še dolgo trajalo. Toda Vi morate vendar vedeti, da me spremljate na teh potih neprestano, podnevu in ponoči, pri solncu in megli, neprenehoma... Odločil sem se. da pridem dne 17. t. m. na Dunaj. Pri splošni zvezi (Allgem. Verband) imam sejo. Seveda ta seja sama ni bila odločilna za moio pot na Dunaj. Po 3. uri popoldne torej prosim za svidenje ... Sporočila v tem slučaju prosim — najboljše na drž. zbor. Dr. Krek. Ljubljana na dan Mari Jfrnega Oznanenja 1913 ponoči. Velecenjena milostljiva Kospa! Sedai vidim, da mi božji prst čudežno kaže mojo pot. Jaz mu bom sledil... Dovoljujem si Vas kar najiiskreneje prositi, da uničite moja pisma, ki se morebiti v Vaših rokah še nahajajo. V molitvi se bom vedno spominjal na Vaj;. Dr. Janez Krek. * Komentarja tem pismom ni treba. Posamezne besede govore dovoli Seveda pisma niso cela — to je le nekaj stavkov. Celi — najvažnejši — oddelki so izpuščeni, ker sploh ne smejo zagledati belega dne. Zato se ponavljajo pike in črte. Ve drugo si ie lahko razlagati — posebno tudi nujno prošnjo, naj se listi uničijo. Katoliški romarji bodo imeli tu primerno čtivo, ako se hočejo prepričati. Ponižana Ljubljana. (Iz vrst ljubljanskega meščanstva.) Pet let je že klerikalizem na čelu, da bi spravil Ljubljano pod svoj podplat. In še predno jti je mogel zadati zadnji smrtni udarec, pripravlja se že z ošabno gesto zmagovitega vojskovodje k triumfalnemu pohodu v nesrečno mesto. Pet let — kako kratka doba — a vendar koliko bridkega ponižanja morala je pretrpeti naša bela Ljubljana in ž njo ves slovenski narod! V srce mora zaboleti vsacega rodoljuba, če pomisli, koliko smo Slovenci le v zadnjih par letih nazadovali in to samo vsled izdajstva — lastnih ljudi. Odkar je Valjhun v službi oholega tujca divjal med svojimi krvnimi brati, ni rodila slovenska zemlja Še tacih izdajic, kakor jih šteje po krivem si svoje ime lasteča S. L. S. v svodi sredi. Dežman je protitip nemškutarja, a je vedno odkrito nastopal proti narodnim težnjam slovenskim in narod se ga ie vedel ubraniti. Kaj pa današnji Dežmani? Stopajo v krinki braniteljev slovenskega naroda, v resnici pa izdajajo na najnesramnejši način ne le narodne, ampak tudi verske svetinje naše. Vprašamo torej iavost: kdo je večji naš sovražnik, tujec, ki se odkrito bori proti nam, ali klerikalec, ki se hlini dobrega narodnjaka, za hrbtom pa za 30 Srebrnjakov prodaja svoj narod? Ko so ljubljanski turnarji obhajali pred meseci svoj jubilej, ostala je Ljubljana hladna v dno srca smatrajoč udeležence tega iubileja po pravici za neljube goste. Če je tako nastopala proti odkritim sovražnikom, naj li z ljubeznijo sprejme ljudi, ki imajo na čelu užgan sramotni pečat Efijalta? Naj-li Ljubljana z odprtimi rokami sprejme ljudi, ki so baš nji prizadeli v zadnjih petih le- Priprave za L ato! iški shod. r Odkritje na predvečer klerikalnega kongresa. tih toliko gorja? Meščani! Ako je v Vas kaj ponosa. Vi klevetnikom in največjim škodljivcem slvojim ne bodete nudili soli in kruha, pokažite, da nečete imeti ž njimi nič opraviti, obrnite se z zaničevanjem od njih proč! In ako Vas bodo še v zadnjem trenotku nagovarjali, da bi z zastavami okrasili svoje hiše, naštejte agitatorjem vse one krivice, ki ste jih mogli pretrpeti od ljudi, ki se bodo jutri šopirili na kat. shodu. Pokličite jim v spomin, kako hudobno so klerikalci komaj leto po sept. dogodkih postopali proti Ljubljani. Ko so nekateri ljubljanski trgovci in go- stilničarji povodom obletnice tistih dogodkov izobesili žalne zastave, navedel jih je »Slovenec« Itnenomd z izrecnim pozivom, naj jih pristaši S. L. S. bojkotirajo! In to v istem času, ko je »Domoljub« delal strastno reklamo za »Kranjsko hranilnico« in ob enem pozival kmečke fante k pretirani narodni popustljivosti na-prarn Nemcem. Povejte, meščani, klerikalnim agitatorjem, da še niste pozabili, kako Vas je >-Slovenec« ob času aneksije denunciral kot antidi-nastične, državi nevarne elemente, kako je vedno pri vsaki priliki naml-gaval. da se v Ljubljani morajo skrl- H. Suttner, Li“b|i3na,Mestni trg25 Samo! K 4-10. Samo! K 410. MS.*. Št. 410 Nikel ank. rem. Rosk. jako dobro idoča samo K 4’10. Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največja izbera zlatnine in srebrnine T:.-:.-::"" po jako nizkih cenah. =r= Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto. Lastna prot. tovarna ur v Švici. : : Tovarniška znamka „1K0“. : : Zastopstvo tovarne ur „ZEN1TH“. IJST F. K PAVEL BERTNE: Otrok ljubezni. (Dalje.) »Tako je. Gospod ti podari za to pet grošev.« »Imenitno!« je vzkliknil fantič; oči so se mu zasvetile, in brez odloga se je obrnil k Florestanu, kj mu ni tu c kaj ugajalo slišati debelo babo, kako samolastno določa že naor&i njegovo darežljiyost: »Ali pojdeva takoj, gos;pod?« »Da, prijateljček«, Kmalu sta korakala po gozdni poti, ki je vodila skozi šumo do Jerine kolibe. V vsaki drugačni okolnosti bi bil začel Florestan pogovor s svojim vodnikom. Zdaj pa mu niti ni prišlo na um. Pustil ga je žvižgati pred seboj tja v en dan, sledil mu molče in premišljal spotoma o rečeh, ki jih je b>! izvedel. Ah, to je bilo vse prej kakor tolažljivo Vedel je sicer, da gredo vsi akti v matičinih zadevah v prepisu na okrajno sodišče. Ta misel ga je napotila, da je odprl usta in vprašal vodnika: »Daj, prijateljček, povej mi, kam gredo ljudle tega kraja, kadar imajo opravka pri sodišču?« »Kadar se pravdajo, gredo v Sen-Dizje, tiste pa, ki so jih zalotili na lovu ali so kaj ukradli, vodijo pa v Vasi.« »V Vasi... Hvala ti lepa.« In spet se je pogreznil Florestan v svoje premišljevanje. »Zapisano mora biti pri sodišču v Vasiju... m naposled, tudi če se ta vpis ni izvršil, saj morajo biti vendar priče, ki so prisostvovale opravilu in podpisale z gospodom Roše-gijskim. Te priče moram najti.« Zupan je bil mrtev; to je bil nedvomno strašen udarec, ali nazadnje le bil vendar sin še tu. Florestan je bil prepričan, da zbudi v mladem vojaku zanimanje za usodo Marte in njene dražestne male Gilberte. Upal Je neomajno, da mu bo mladi mož pomagal pri njegovem iskanju. In tudi Jera... ta ženska, ki je bila zaupnica vseh ter je vedela in videla vse — tudi ona mu bo mogla povedati... navesti mu imena prič in ga voditi v uiggovem poizve*dova-nju. Bil je že nekoliko mirnejši, ko sta dospela v najgostejšo goščavo in mu je paglavec pokazal kolibo skozi goste veje dreves, rekoč: »Tukaj je Jerina hiša.« »Bog ve, če je zdaj doma,« je dejal Florestan, bolj samemu sebi kakor njemu. »Je, gospod,« je odgovoril fart-tiček, »saj jo slišite, kako rogovili po koči.« In z zgovorno gesto je iztegnil roko. Florestan, umevaje to kretnjo, je izvlekel u žepa pet grošev. »Evo ti, mali.« »Hvala lepa, gospod.« In zdirjal je po šumi kakor mlad žrebiček... Florestan je potrkal na zaprta vrata. »Kar noter,« je odgovoril starikav ženski glas. Odprli je in stopil v izbo, ki je ne bomo opisovali na novo, saj se ni bila izprememla v ničemer, odkar smo jo poselili pred 8 meseci kot zavetišče Marte Lemetrove. Jera je zazijala, vsa začudena nad nenadnim pojavljanjem velikega starca z zagonetno plavimi lasmi. »S čim vam smem postreči, dobri gospod?« Tudi on je gledal zavzet to revno bivališče, kjer }e Marta plakala In trpela in kjer je zagledala njena hčerka luč sveta... Gledal je starko, siroto z neza-upnimi očmi... njo, ki mu je dala ključ vse te zavozljane zadeve. »Prijatelj sem.. •« . ie dejal m stopil korak naprej, »prijatelj gospodične Marte Lemetrove.« »Ah! ali vas poilia ona semkaj?« »Da, mati Jera.« »Torej prihajate iz Pariza?« »Naravnost.« Jera mu še vedno ni prav za- upala. In previdno je povzela, ne rekoč niti da, niti ne: »Hmhm... Kako se ima gospodična Marta? Dobro?« »Eh, beda oblege jo le precej potrla ... da... lahko bi rekel, zelo ji Je škodilo vse tisto. Toda nadejam se, da bo kmalu spet zdrava, zdaj, ko smo zopet v urejenih razmerah. Kar pa se tiče male...« »Saj res!« je vzkliknila Jera, ki za vse na svetu ne bi bila prva ome-čeno, izvedeti kaj novega o mali Qil-nila otroka, dasi je hrepenela neizre-berti. »Da, da, kako je z malo0« »Imenitno, dobra žena. Bela kot mleko in rdeča kot kri, pa debela kakor pacek — ni si mo6i predstavljati. Laski ji že rasto in živa je, da nikoli takega; vse hoče prijeti, vse pograbiti s svojimi ročicami.« »Kaj pa... ali ve gospodična Marta...« »Kaj — če ve? ...« Starka še vedno ni zaupala popolnoma; dodala je izbegljivo: »Tisto nesrečo, pri Rejšofenu.« »Zaradi gospoda de Rošegi? Da izvedela je njegovo smrt že v začetku oblege.« Ime je bilo izgovorjeno. Jera. ki je vedela zdaj zanesljivo, da je ta mož Martin zaupnik, ga Je pogledala od strani in dejala: »Zdaj pa že vidim,, da ste dober prijatelj z gospodično Marto; nemara ste kak sorodnik gospe Olimpije?« »Rodbinski prijatelj, tako nekako. Sicer pa je gospa Olimpija pred par tedni umrla.« » Oh!« »Zgodila se je nesreča ... velika nesreča ... umrla je nagle smrti za Časa oblege ...« »Uboga Marta! Samo svojo teto je imela... Njen oče je ne bi hotel več poznati — to je več kakor gotovo. Sicer pa tudi živa duša ne ve, kje je in kako se mu godi. Odkar so ubili tistega pruskega oficirja, se gospod Gregor ne sme več pokazati. Nemci bi ga ustrelili kakor steklega psa... In zdaj, ko je ostal gospod de Rošegi tam doli pri Rejšofenu ... ah, uboga Marta!...« »Baš zato me je prosila pomoči. Prišel sem v ta kraj, da uredim položaj njene hčerke... Sicer pa ni je izročila vse potrebne papirje. Ona sama me je poslala k vam, dobra žena, češ, da dobim od vas še podatke ...« »Zaradi...« »Zaradi priznanja otrokovega. Javili ste }o v Bisjeri, kaj ne da?# »Da, na županstvu.« »Tam jo je tudi priznal njen oče za svojo?« »Da ... mislim ...« »Kako... ali ne veste za gotovo?« »Hm ... Marti je pisal res nekaj takšnega...« »Tisto pismo imam tukai, v žepu.« (Dalie.) vati zarotniške družbe! Meščani, ne pozabite, da so vse te podle denun-cijacije imele samo namen, uplivati na vlado, da bi Vam odvzela najdražji zaklad, ki ga vsako ponosno mesto čuva kot punčico v očesu — mestno avtonomijo. Vi vsi veste, kako dobro se je klerikalcem posrečil ta peklenski načrt. S svojim nastopanjem v deželnem zboru, kjer so izrekli zaupnico vladi s tem, da so preko Hribarjeve nepotrditve prešli na dnevni red, dokazali so klerikalci jasno, da so edino le oni krivi sramote, ki je zadela Ljubljano. Meščani! Vi ste morda že pozabili, kako so Vas klerikalci z novim obč. volilnim redom hoteli oropati samoodločitve v mestnem zaL stopu? In če ste se dosedaj še ubranili pogina, ki so ga vam pripravili klerikalci, kdo Vam jamči, to za bodočnost. In, ali ste že pozabili, kake ogromne žrtve so Vam klerikalci naprtili z novim cestnim davkom? Ne čutite jih še sedaj, ali boste jih v kratkem, da boste škripali z zobmi. Meščani! 2e od nekdaj je bila »Družba sv. C. in M.« .Vaša posebna ljubljenka. Vaše soproge in hčere s*o bile ponosne, da so sodelovale na njenih prireditvah. Toda, ali ste že pozabili, da je priobčil »Slovenec« blazen članek: »Cirilmetodarija«, ki sam že zasluži, da bi se od klerikalcev morali z največjitn studom obrniti. Ali pa ste že morda pozabili, kolikokrat je »Slovenec« zasramoval poštene Vaše žene in hčerke samo. ker so sodelovale na prireditvah Družbe sv. Cirila in Metoda. Meščani! Ne pozabite, s kako vnemo so nekdaj pošteni narodni zastopniki naši poganjali se za slovensko vseučilišče. Niso se borili samo s praznimi besedami, delali so tudi realno in naložili poseben vseučilišč-ni zaklad. Vi vsi veste, kaj bi pomenilo vseučilišče mestu. O tem bi bilo odveč izgubljati besedi. Toda prišli so klerikalci in enostavno ukradli narodu namenjeno premoženje. Vlada. ki je svoj čas na usta svojega šefa Nemcem vkljub priznala potrebo slovenskega vseučilišča, ona ista vlada se danes iz te naše eminentno važne narodne zadeve z Nemci vred samo še krvavo norčuje. To je vspeh dr. Sušteršičeve politike. Meščani! Ali Vas ne bi bilo prav nič sram, ako bi ljudem dr. Šusteršičevega kova na Čast izobesili zastave? Kakor proti slovenskemu vseučilišču. tako so klerikalci vedno z največjo vnemo nastopali proti obrtni šoli. Skoraj milijon kron potresnega dolga je imela Ljubljana. Tega bi mesto prej ali slej moralo plačati,, ker država take in enake dolgove neusmiljeno izterjava. (Pragi n. pr. od 14 miljonskega posojila niti ficka neče odpisati). Izterjavala bi pa vlada dolg posebno sedaj, ko ji prede za denar. Ta dolg, ki bi ga torej ^mesto moralo plačati, pa je država vsled neumornega posredovanja nepozabnega Hribarja pod pogojem, da se sezida obrtna šola, mestu odpustila. Nemci so bili vsi, iz sebe in so za ta čin vlado besno napadali. Klerikalci pa se niso sramovali trditi, da je Hribar storil veliko napako, ker je tako hitro sprožil vprašanje obrtne šole. češ, dolg bi se tako ali tako odpisal, obrtno šolo bi pa država na lastne stroške zidala. Kdor le od daleč pozna našo slavno Slovanom tako naklonjeno vlado, ve, kako nesramno so klerikalci lagali. Obrtne šole bi še danes ne imeli in namesto naših fantov bi vse boljše službe pri različ. obratnih podjetjih še desetletja zasedali tujci. V svoji onemogli jezi, da se je obrtna šola brez njih, da naravnost proti njim ustanovila, gredo pa klerikalci še tako daleč, da obrtni šoli niti najmanjše deželne podpore ne privoščijo. Za razbe druge strogo nemško-nacijonalne strokovne šole v Kočevju imajo klerikalci dcvelj denarja, za tako važno obrtno šolo. o kateri Nemci sami trdijo, da je zp nas škorci tolikega pomena kot vseučilišče, pa nimajo borega vinarja. Meščani! Ali boste takim očitnim narodnim škodlijvcem gostoljubno odprli svoja vrata. Ne in stokrat ne. Meščani! Ne pozabite, kako strašno sramoto so Vam hoteli nakopati klerikalci z Ribnikarjevo afero na glavo. Ko se je javnost že davno pomirila radi septemberskih dogodkov šel je deželni odbor in službeno ovadil drž. pravdniku Vašega someščana jedino radi tega, ker ste mu Vi pri volitvah izrekli zaupanje. Ko bi se bil Ribnikar osumil kakega prostega zločina, ne rekli bi ničesar. Ali da gre Slovenec in iz same maščevalnosti radi že davno pozabljenih septemberskih dogodkov denun-cira lastnega brata, meščani, tega strašnega narodnega zločina ne smete in ne smete nikdar pozabiti! Meščani! 30 let je bila Ljubljana neomadeževana, 30 let je imela sa-moslovensko zastopstvo. In Vi, med katerimi je še dosti tacih, ki ste lokali veselja, ko je zmagal Slovenec na svojih tleh, bili ste vedno ponosni na neomadeževani značaj slovenske metropole. Prišel pa je klerikalec In pljunil na belo obleko Ljubljane. 7 zastopnikov dali so klerikalci onim Nemecm, ki ne privoščijo našim bratom v Celju, Celovcu in Mariboru niti najmanjših pravic. Toda klerikalcem še vedno Ljubljana še ni bila dovolj ponižana. Dočim se vsa nemška mesta krčevito branijo izročiti svojo policijo državi, ker dobro vedo, da bi s tem žrtvovala dobršen kos svoje avtonomije, šli so klerikalci in hladnokrvno ponudili vladi drž. policijo v Ljubljani ne da bi zahtevali najmanjše garancije, kako se bo rešpektirai slovenski jezik pri novem uradu. Posledice strogega postopanja drž. policije že čutite. Deficit v narodnem oziru pa je: 10:15 nemških uradnikov več v Ljubljani. Meščani! če je še iskrica ponosa v Vas, se vendar ne boste drenjali k jutriš. prireditvam, da bi vas odganjala ona policija, ki so Vam jo v znak velike ljubezni do Va.s poklonili prireditelji kat. shoda! Še pred par leti imeli so skoraj vsi drž. uradi v Ljubljani Slovence kot načelnike. Znano je, da je vlada po Heinovem odho.du hotela celo za dež. predsednika imenovati Slovenca, pa so to klerikalci, ki so hoteli imeti sebi vdanega človeka, preprečili. In danes? Ni ga več drž. urada, ki bi mu načeloval Slovenec. Izvzet je le drž. kolodvor, ki pa bo — to stoji pribito — po odhodu sedanjega postajenačelnika dobil nemškega gospodarja. še celo podrejeni drž. urad! kakor c. kr. okr. glavarstvo, davčni referat pri tem uradu, finančna pro-kuratura, davčna administracija, računski oddelki pri dež. vladi in fin. ravnateljstvu, urad za odmero pristojbin in drugi so danes v nemških rokah. Kar pa ima enkrat Nemec, to mu je »narodna posest« in brez visoke odškodnine na naš račun teh mest ne bo izpustil iz rok. Za vse te »lepe« narodne pridobitve imamo Sc zopet zahvaliti iaključno dičnim zastopnikom S. L. S. Meščani! Zapomnite si. da bodo ti ljudje korakali jutri v sprevodu. In če bi iim Vi tudi samo s tem, da bi sl iz radovednosti ovledali sprevod izkazali pozornost, s kakim zaničevanjem bodo pač zrli na Vas! Če je svoje dni neusmiljeni graščak kaznoval par upornih kmetov s smrtjo, nagnal je prebivalstvo vseh svojih vasi skupaj, da so gledali, kako upornike obešajo. Podobno vlogo bi tudi Vi, meščani, igrali, če bi jutri, če tudi samo iz radovednosti gledali, kako Vaš ošabni sovražnik slavi svojo zmago. Poklicali smo Vam, Ljubljančani, v spomin samo nekatere naglavne grehe, kj so jih zagrešili klerikalci nad Vami in Vašimi otroci. Sedaj veste, kaj vam je storiti. leni, da sta ga ubila. Cantela so našli šele drugega dne dopoldne kraj poti v neki njivi. Najprej so mislili, da je bil umoru kriv rop, sedaj pa sodijo, da je bila vzrok zavist radi boljšega zaslužka. Prijeli so 'dva brata Italijana ter ju odvedli sodišču. Dr. Robiču se zdravstveno stanje od dne do dne zboljšuje. Sicer do danes Še ne more govoriti, vendar je upati, da bo skoro okreval. Razne. | *j* Franc Babič. Število dobrotnikov naše šolske družbe se je zopet pomnožilo za eno častno ime. Včeraj zjutraj je umrl trgovec Babič na Dolenjski cesti, ki je zapustil svoje premoženje Ciril -Metodovi družbi. Pokojnik je bil znan narodnjak, ki je rad daroval v narodne namene. Franc Babič je bil rojen 1. 1868. v Kranju. Posvetil se je trgovini in je pred dobrimi desetimi leti prevzel trgovino pri Jeraju ob Dolenjskem mostu. Trgovina je lepo uspevala — bila je na dobrem glasu in Babič sam je po otvoritvi dolenjske železnice spopolnil svoje podjetje tako, da je ostal glavni založnik dolenjske Strani. Babič je bil zadnje čase slabega zdravja — in te določil svoje premoženje v narodne namene. Za glavnega dediča je postavil pokojni »Družbo sv. Cirila in Metoda« ter ji med drugim namenil svojo hišo na Dolenjski cesti št. 44, vredno nad 100.000 K. — Pokojni dobrotnik družbe želi. da obdrži družba hišo kolikor mogoče dolgo kot temeljno premoženje in da mu napravi na hiši primeren napis. Strankam je izgovoril eno leto brezplačno stanovanje, svojim poslom je volil skupaj 1000 K. po 1000 K dobi tudi nekaj njegovih prijateljev. Izmed ostalih volil je omeniti, da dobi »Sokol II.« 500 K, »Glasbena Matica« 500 K, trgovsko društvo »Merkur« 500 K, Salezijanci 500 K. Njegov poslovodja Klemenc dobi hišo z zalogo na Dolenjski cesti št. 9., kjer ie imel tudi trgovino. Ostalo njegovo premoženje je razdeljeno med sorodnike. V oporoki je tudi določeno, da naj »Družba sv. Cirila in Metoda« vsa volila izplača z denarjem, naloženim na hranilne knjižice, kar izpričuje. da je pokojnik zapustil tudi lepo imetje v gotovem denarju. Tako je pokazal naroden trgovec. kako se lepo služi narodu. Pogreb bo jutri ob I. popoldne. Prepeljejo ga v Kranj. Štajersko. Maribor. (Dravski most.) Naši nemčurji, z njimi pa tudi naše politične oblasti, so res ljubeznjivi ljudje: da se izognejo in lažje zmanjšajo število Slovencev pri otvoritveni slavnosti, so si izmislili prav dobro pretvezo. Ne sme na slavnostni prostor prav nikdo drugi, ki nima vstopnice. S tem prepričajo naši ma-gistratovci popolnoma lahko, da ne narasejo Slovenci pri otvoritvi na Glavnem trgu številno preveč. Saj, kadar se jim zdi dovolj, se jim krat-komalo več ne da vstopnice. K vsemu temu pa še zahtevajo, da si vsak sam pride po list in gredo pri tem še celo tako daleč, da jih niso dostavili niti najmerodajnejšim osebam Slovencev, da niti ne slovenskim pes-slancem! Politična oblast, da ugodi našim renegatom, je namreč izjavila, da je pri svečanostih popolnoma ne-interesirana, ter da prepušča docela mestni mariborski upravi, koga povabi in koga ne. — Vrhu tega še ne moremo umeti naših renegatov, ki že itak cel mesec hujskajo in ščujejo, da so si še naročili iz Ptuja, Celja in Gradca svoje oprode — za štafažo. Ja, ja, strah pred lastno krvjo! — Razobešanje slovenskih trobojnic po mestu na ta dan. ie vlada, oziroma višja politična oblast dovolila. Maribor. Še enkrat opozarjamo rojake, da se vedo strogo dostojno, a da ne zataje svoje narodnosti. Izzivanja naj se vsak Izogiba kolikor mogoče. Seveda pa ne zahtevamo od nikogar, da bi se pustil žaliti... Strašen umor je bil izvršen dne 17. t. m. ponoči blizu Obervvolza na gornjem Štajerskem. Dva delavca Italijana sta napadla vračajočega se voznika Nikolo Cantela iz Gor. Italije. Tolkla sta ga toliko časa s po- Dnevni pregled. V včerajšnji prvi dnevni notici bi moralo stati mesto »v svrho laž-njivega obračuna« — v »svrho lažjega obračuna« itd. Neverjetna — ako je pri nas sploh še kaj neverjetnega — je bila včerajšnja konfiskacija. Povzeli smo neki slučaj iz življenja pok. slov. skladatelja g. Kocjančiča, kateremu je posvečena zadnja številka »Novih Akordov«. »Novi Akordi« niso bili konfiscirani. ker pa je »Dan« porabil oni slučaj, da se pokaže, kako se včasih za malenkostne stvari dela — velik krik, je bil konfisciran —. Konfiskacija je nam nerazumljiva in ne vemo, kaj se sme na Slovenskem sploh še pisati. Ali naj vsako slabo voljo gotovih gospodov — plačata »Dan in »Učiteljska Tiskarna«? Največja Ironija ie pač, da v teh dneh zboruje v Daagu 20. mirpvni kongres, in da se bo te dni slavnostno otvorila palača svetovnega miru v Haagu. Sliko te palače prinašajo vsi listi kot nekak spomenik miru. Tudi govori raznih delegatov so zelo polni fraz o miru. Sešlo se je 950 odposlancev, ki sedaj v Haagu zborujejo in govore b'e,Ate?e; govor® 0 o svetovnem miru. Med tem pa koljejo Turki po Traciii m okoli Odnna in povsod med državami je še polno žerjavice. Evropa se je tako navadila diplomatičnih laži. da ze sama sebi verjame. , . . , , Kako se potvarjajo zgodovinska dejstva. Marsikdo se čudi, če čita tu in tam, da je to ali ono zgodovinsko dejstvo drugačno, kot se ga splošno slika; mista *. kako je to mogoče, kako se je to godilo, da so dejstva potvorjena, lako se je godilo, kot se dandanes dogaja. Recimo: nekateri sloyanski-Srbom sovražni listi pišejo, da so v poslednji vojni premagali Srbi Bolgare s pomočjo Turkov in Rumunov. Vsakdo pa ve, da je bila bitka ob Bregalnioi za Srbe že zmagoslavno končana, ko še ni noben Turek napravil koraka in ko še ni bilo nobenega Rumuna na bolgarskih tleh — in vkljub temu tj pišejo nekateri listi nesmisle, ka^ kor, da se imajo Srbi zahvaliti za svojo zmago Rumunom in Turkom Obadva posledna sta se upala iti nad Bolgare šele, ko so bili ti že od Srbov premagani. Začudeno so gledali in Izražali svoje obžalovanje. Nekaj nenavadnega se je zgodilo zadnje dni, kar je ljudi tako zmešalo, da niso vedeli, kakšno naj bo stališče politikarjev in gospodov, ki delajo »za narodov blagor«. V svoji lojalnosti in kratkovidnosti niso spoznali, da drugi ko-misarijat ne bo nič boljši in da so bila tista pogajanja in obljube samo pesek v oči. Mislili so, da bo novi komisar zopet uveljavil ustavo! Tako smo veseli, če nam kdo samo namigne, da bodo zopet upoštevali paragrafe, ko je vendar tako jasno, da so samo na papirju, pa četudi pošljejo Madžari na Hrvatsko samega bana, ki bo že Madžaron. In kaj imajo od tega, ako je v Zagrebu ban ali komisar, ko pa dela Madžarom koristno politiko. Zatelebanost diplomatov. Skrb za pripadnike onih balkanskih narodov, ki pridejo pod črno Goro in Srbijo je zmešala diplomatom glave. Ne more se jim zameriti, hočejo se pač na Balkanu oprati sramote, ki jim jo dela zatiranje Francozov in Poljakov na Nemškem, Slovakov na Ogrskem itd. Ampak budalosti bi pa ne potrebovali delati na Balkanu; če bodo evropejski diplomati švab-skega kova še dolgo nastopali pri balkanskih državah, tedaj bodo še isto trohico spoštovanja zgubili, ki jim je ostala izza 10 mesečne krize. Član srbske vlade, je v razgovoru povedal, da so reprezentanti velesil zahtevali garancij za svobodo narodnosti in vere onih — zadržujte smeh. ljudje božji — Črnogorcev, ki pridejo pod Srbijo. Ti ljudje tedaj ne vedo, da je narodnost Srbov in Črnogorcev ena in ista — srbska in da izven Črne Gore ni Črnogorcev in ne vedo ti reprezentanti, da je vera državljanov obeh držav povelitki večini ena in ista. — če pojde tako naprej bodo na Balkanu blaznice kmalu začeli imenovati »zavod za diplomate«. Slovenec — župan v Macedonijl-Kakor je znano, se nahaja med srbskimi četaši še od prošle jeseni, ko je začela vojna s Turčijo, mlad, komaj dvajsetletni Slovenec Fran Goreč, po poklicu trgovski pomočnik. O Gorcu poročajo iz Belgrada, da se je hrabro boril najprej s Turki, potem pa tudi z Bolgari in srbski četaši ga imajo zelo radi, imenujejo ga pa vedno »mali Franjo«. Ko je srbska armada, s katero so se skupno vojskovali tudi četaši, potisnila Bolgare preko reke Bregalnice In zmagala trikotnik Stip—Kočane—Radovište, je bilo treba organizirati tamkaj za časno upravo na osvojenem ozemlju in tako ie postal tudi naš Goreč začasni načelnik (župan) neke ob čine in pravijo, da so bili vsi zadovoljni z njim. Hrabro se je boril Goreč v obeh vojnah, sedaj mu pa baje omgočijo, da konča kako trgovsko šolo in ostane gotovo tam kje v novi Srbiji, za katere oslobodi-tev se je tudi on boril. o. Na Bledu priredita danes dne 23. t. m. brata Ivan in Anton Trost (vijolina-klavir) velik koncert s strogo umetniškim sporedom. Sodeluje odlična pianistka z Dunaja, gdč. Claire Fiedler. — Spored: Wieniaw-ski: Koncert v a-molu op. 22. Saint-Saeus: Andantino duasi. Allegretto iz h-mol koncerta. — Smetana: Iz moje domovine II. — Chopin: Nok turna op. 9 in Sarasate: Ciganske melodije. Igra na vijolino Ivan Trost — Liszt: Ogrska rapsodija št. XII. Na klavirju proizvaja gdč. Claire Fiedler. — Balakirew: Islamey. ori-jentalska fantazija, igra Anton Trost. — Vsi prijatelji umetnosti se naj-uljudneje vabijo, da podpirajo z mnogoštevilnim obiskom mlade umetnike v njih resnem stremljenju. LiubHan*. — Meščani! Na uvodnem mestu prinašamo narodne grehe naših kle rikalcev. če bi jih hoteli našteti vse, napisati bi mdrali celo knjigo. Ako pa je kateri izmed vas, morda mnenja, da gre jutri za versko in ne za politično prireditev, dene naj roko na srce in naj se vpraša, ali imajo ljudje, ki bodo jutri slavili krščansko misel kaj krščanskega na sebi? Prišel bo n. pr. škof Mahnič, ki uči, da se mora iz tega, ker se molijo v cerkvi najprvo vera, potem upanje, in naposled šele ljubezen, sklepati, da Bogu ljubezen do bližnjega ni dopadljiva. Ali si morete misliti grše trditve? Narodnost je zanj poganstvo. Njegov evangelij je — sovraštvo. Mahnič je torej kriv prerok! Prilezel bo iz svojega skrivališča tudi dr Krek, ki uči. da treba liberalce v grapo pometati in da mora pošten kristian vsak večer izprašati svojo vest če le dovolj sovražil liberalce. Prišii bodo še drugi n. pr. taki, ki zahtevajo, da treba bednega ljudsko-šolskega učitelja izstradati, da bo poginil kot — pes za plotom! Prišel bo na shod škof Jeglič, ki poštenega duhovnika ne mara, ki meče iz se- menišča tihe bogaboječe gojenca vsled tega, ker imajo premalo smisla za politiko (glej slučaj Kalan), ki pa ščiti in brani z vso vnemo fana-ične kaplane, pa naj počno, kar se jim zljubi. In prišlo bo še mnogo, mnogo drugih, ki jim katoliško prepričanje donaša lepih dohodkov, ki so pa v srcu toliko verni, kolikor so lili svoj čas judovski pismouki in ^arizeji. Nič pa tudi prav nič ne bo rristjanskega na teh ljudeh, ki bodo jutri nastopali kot prvoboritelji kršč. misli na Slovenskem. Puščoba bo vladala v njihovih prsih, dočim bodo usta prekipevala samih lepodonečih 'raz. — »Po njih dejanjih jih boste spoznali«, stoji zapisano v sv. pismu. In kdor hoče te ljudi do dobrs spoznati, vzame naj v roke brošu-rico »Dejanja govore«, ki jo je izdalo slovensko učiteljstvo. Zvedel bo, česa so klerikalci vsega zmožni. ša legitimnega zastopstva v dežel zboru. Prelomili so kompromis in se našim voditeljem povrhu še rogali da so jim toliko zaupali. — Meščani! Povejte klerikalcem, da še niste pozabili, kako strastno je agitiral »Slovenec« leta 1910. ko so prišli slovanski požarni brambovci v Ljubljano, da bi ja nobeden somišljenik S. L. S. slovanskim gostom na čast ne izobesil zastav. In res. izmed klerikalnih hišnih gospodarjev se takrat nobeden ni spozabil, da bi na čast popolnoma nepolitični organizaciji odel svojo hišo v praznično obleko. Ko so »Orli« svol čas obhajali večjo slavnost v takrat še napredni Škofji Loki, se napredni župan ni obotavljal iskreno pozdraviti jih imenom mesta. Ko pa so nekaj tednov za tem prišli Sokoli na Vrhniko, je tamošnji klerikalni župan na ostentativen način pokazal, kako neljubi so mu gostje Sokoli. Ne verujte klerikalnim obljubam. — O dostojnosti govore v včerajšnjem »Slovencu« naši klerikalci. Oni, ki niso^ še nikoli poznali dostojnosti — jo žele sedaj od nas. Pisanje proti zastavam je baje surovost. Aha, saj se poznamo. Klerikalci se boje fijaska, zato so postali ponižni. Sklicujejo se na Nemčijo. Kdaj pa so nemškj klerikalci domovino Slovanom izdali? Ali »Slovenec« še ve, kako je bil surov pri raznih prilikah' »Pravica na vse strani!« — vpije »Slovenec«. Mi pravimo: v imenu jiravice pokažite ljudem, ki ste jim slej delali same krivice, da jih ne marate! Kaj pa političen bojkot, gospodje, ki ste ga propagirali? — Medsebojno spoštovanje je lepa stvar — ampak tega se morajo najprej naučiti klerikalci Taki kot so zdaj ne zaslužijo spoštovanja — ne oni, ne njih gostje. — Kako je govoril dalmatinski bogoslovec o Sokolih? V dneh 18.. 19. in 20. t. m. so zborovali klerikalni študentje v Pazinu in sicer v »Nar. Domu«, kjer ima svoje prostore tudi »Sokol«. V dobri veri. da se klerikalna mladina zbira na posvetovanje za narodno delo, so narodnjaki prepustili društvu »Dobri-la« prostore v »Nar. Domu«. In kaj so rekli klerikalni mladiči? Bogoslovec Picinič, ki je govoril o narodnem zabavnem delu, je rekel: »Sokola je treba uničiti, Sokola ie treba od povsod pregnati!« Tako govori, kte-rikalna narodna mladina v Istri, ie vrste narodna mladina pride te dni v Ljubljano, oz. danes ze zboruje. Slovenci, pokažite tel mladini, ki stopa po Mahničevih stopinjah in raz. bija na.še narodno delo, da je ne srna. trate za slovensko, še mani za jugo-slovansko. — Kdo bo igral godbo pri nedeljskem sporedu: Salezijanska godba — je italijanska. »Edinost« piše: »Slovencu« ni bilo prav, da je prišlo prošlo nedeljo v slovensko Ljubljano okrog tisoč tržaškega slovenskega delavstva z godbo in zastavami, a prihodnjo nedeljo bodo v sprevodn na prireditvi »Slovenčevih« pristašev korakali povabljeni gostje vseslovenske »Slovenčeve« stranke -poljska in češka odposlanstva ter hrvatska društva — Po zvokih tiste tržaške salezijanske godbe, ki je vzgojena v najzagrizenejšem slove-nožrskem italijanskem duhu, ki po tržaških ulicah svira ob vsaki priliki najbolj hujskaške italijanske koračnice. Pri vseslovenski prireditvi bo sodelovala godba tistih tržaških Salezijancev, kj so poleg »Lege Nazio-nale« najhujši raznarodovalci naše slovenske dece, pravi iabrikantje re-negatstva, godba tistega zavoda, kjer je smrtni greh vsaka slovenska besedica in za Slovence vedno na jeziku nesramna psovka »ščavi«. Višek »Slovenčevega« vseslovan-stva bo dosežen, ko bodo združeni Slovenci, Poljaki, Čehi in Hrvati korakali mirno njegovega uredništva po zvokih tržaško-salezijanske ka-moraške »patrije v rešetu«, Garibaldijeve ali bersaljerske koračnice. Potem naj se pa le še »Slovenec« norčuje iz prireditev drugih. Z zatajitvijo slovenskega imena vse prireditve z nemško zastavo na deželni hiši slovenske Kranjske v središču vse Slovenije, slovenski Ljubljani, in z iredentarsko kamoraško »Partijo v rešetu« na ulici se ima pač »Slovenec« norčevati iz česa! — Crni gostje so zadnja dva 3ni začeli polniti Ljubljano. Bilo jih je polno po ulicah in po kavarnah. Vozijo se v kočijah in automobilih. Ljubljana je dobila svoje — slavnostno lice za klerikalni praznik. — Slovanske goste poučite! Ako kdo v teh dneh pride skupaj s slovanskimi gosti, naj jih nekoliko Pouči o naših klerikalcih, če so namreč sami kai boljši, kakor naši — če ne, naj jih pa pri miru pusti. — V Spodnji Šiški bodo v nedeljo dne 24. t. m. izobešene raz hiš zastave. A ne čudite se ljudje božji zaradi tega. Šiška je napredna in kot taka ne pozdravlja katoliškega shoda. Vse zastave bodo namreč v čast komarjevi nedelji, katera se ta dan praznuje. Toliko v vednost, da ne bodo gotovi ljudje mnenja, da je Sp. Šiška deželnemu glavarju že vo-tirala zaupnico. — Iz Novega Vodmata. Častivredni prvak klerikalne stranke in vzor župan Joža Oražem iz Most bode na dvorišču katoliške tiskarne prodajal rimske odpustke prav Po nizki ceni vsem obiskovalcem katoliškega shoda. Dalje bode kazal papeža. Vstop bodo imele samo Marijine device. Vstopnina prosta. Katera si bode ogledala papeža, dobila bode za to tudi lep spomin za vse življenje. —Naprednjaki kolizejsk. okraja! Prireditelji takozvanega »kat. shoda« so najstrupenejši nasprotniki narodnih in gospodarskih koristi našega mesta. Opozarjamo Vas na navodila izvrševalnega odbora na-rodnonapredne stranke, ki naroča vsakemu somišljeniku, da to prireditev dosledno prezira. Odbor naprednega političnega društva za ko-hzejski okraj. . ~~ Za časa katoliškega shoda bo vladalo po ljubljanskih ulicah tako-lekoč obsedno stanje. Dobili smo sledeči razglas: »Ob priliki slavnostnega obhoda in cerkvene slavnosti na Kongresnem trgu, ki se imata vr- v nedeljo 24. avgusta t. 1. v okviru hrvaško-slovenskega katoliškega shoda bo Kongresni trg od šeste ure zjutraj do konca slavnosti za splošni promet zaprt. V tem času je prehod preko policijskih zapahov dovoljen samo osebam, ki se izkažejo z vstopnico ali pa s prehodnico, izdano od tukajšnjega urada. Razven tega bodo ceste, po katerih se ima vršiti obhod, to so: Resljeva cesta, Cesta na južni kolodvor. Dunajska cesta, šelenburgova ulica, Vegova ulica, Cojzova cesta. Sv. Jakoba trg, Stari trg. Mestni trg, Pred škofijo, Vodnikov trg. Poljanska cesta za čas obhoda za splošni promet z vozili zaprt. Prehodi «e bodo vzdrževali po možnosti v smeri Sv Petra ceste. Kolodvorske ulice, Marija Terezije ceste, Prešernove ulice in Franca Jožefa ceste. Stojišča izvo-ščkov, ki se nahajajo za čas istega kjer se vrši obhod, se bodo preložila za čas istega v stranske ulice. C. kr. policijsko ravnateljstvo.« — jubilej »Ljubljanskega Sokola«. Meseca oktobra t. 1. poteče SO let, odkar je padla sokolska iskra med nas Slovence, ko je imelo telovadno društvo »Sokol« v Ljubljani takrat z imenom »Južni Sokol« v Ljubljani, svoj ustanovni občili zbor. Tlela je sokolska zavednost med nami, le tu pa tam se je vnemala Toda v zadnjih desetletjih se je vnela i’n ravno v letošnjem letu, v jubilejnem letu, plameni v srcih tisočero n tisočero Slovencev! Ljubljanski '»Sokol« bo ta izredni jubilej praznoval na posebno slovesen način dne 11. in 12. okt. t. I. Upravičeno in častno je to praznovanje zanj. Vse slovensko Sokolstvo in vsak zaveden Slovenec se more tega izred- nega praznika veseliti. S pripravami za ta praznik je Ljubljanski Sokol baje že pričel. O podrobnostih borno poročali. — K Cankarjevem procesu. Občinstvo, ki je prišlo predvčerajšnjim k Cankarjevi obravnavi, je bilo zelo ozlovoljeno, da je senat na predlog državnega pravdnika izključil javnost — iz strahu pred nemiri, četudi nihče ni imel namena delati nemir, ljudje so prišli samo poslušati. S temi tajnimi obravnavami je sploh križ, ker se lahko pri vsaki količkaj politični obravnavi izključi javnost. Koliko naprednejša je tudi v tem oziru justica v — Srbiji, kjer so celo obravnave vojnega sodišča javne! Ali švabski listi bodo seveda še dalje zasramovali Srbijo, češ, da je divja, zaostala, poluazijska država. In vendar bi ta zaničevana Srbija lahko v marsikaterem oziru služila za vzgled »kulturni«, »napredni« itd. Avstriji, kjer so drž. pravdniki. policaji in oficirji vsegamogočni, državljan ima pa samo toliko pravic, kolikor mu jih ti dovolijo. Reforme, reforme! Ali kdo nam jih hoče dati? — So res domišljavi — ljubljanski kazinoti, ki se v »Grazer Tag-bWfu« zaganjajo v slovenske reklamne napise na ljubljanskih tramvajskih vozovih. Zgražujeio se Švabi radi tega in pravijo, da dotične tvrdke ne bodo nič prodale, ako njihove reklamne table ne bodo dvojezične, sploh, da bodo imele velikansko škodo od samoslovenske reklame — v Ljubljani! Dotične tvrdke že vedo, kaj delajo in so toliko pametne, da nočejo radi par ljubljanskih Švabov odbijati od sebe z dvojezičnimi reklamami na ljubljanskih tramvajskih vozovih 96 odstotkov ljubljanskega prebivalstva in cele ljubljanske, izključno slovenske okolice, ker te reklame so vendar namenjene v prvi vrsti prebivalstvu Ljubljane in njene okolice, ki prihaja bolj pogostoma v Ljubljano. Naši Švabi bi seveda hoteli, da je v Ljubljani vse dvojezično, v Celju, Celovcu, Mariboru, Gradcu itd. mora pa biti, seveda, vse samonemško. Švabi so domišljavi in predrzni'. o. — Ljubljančani! V nedeljo pop. se vrši pogreb velikega dobrotnika C. M. družbe. Fr. Babiča. Izkažite poslednjo čast možu. ki ie tako pokazal svojo ljubezen do naroda. Zelo umestno bi bilo, da pokažete, da znate častiti spomin narodnih mož, posebno zdaj. ko Je v mestu toliko nasprotnikov naše šolske družbe. Pokažite klerikalcem, da Je vam C. M. družba več nego klerikalna komedija. Pojdite In storite svojo dolžnost. — Odbor Nar. Soc. Zveze poziva vse svoje člane, da se udeleže jutri pogreba velikega dobrotnika Babiča v čim obilnejšem številu. — Pogreb Franca Babiča. Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj poživlja svoje člane, da se v največjem številu udeleže pogreba velikega rodoljuba, društvenega odbornika Franca Babiča v nedeljo dne 24. t. m. ob 1. popoldne z Dolenjske ceste štev. 2. — Variete večer, ki ga prirede slov. igralci v parkhotelu »Tivoli« danes v soboto in nedeljo ob 5. uri popoldan, obsega 14 popolno novih točk brez koncertnega dela, vojaške godbe. Priporočati moramo te prireditve, ker troški zadnjih predstav pod milim nebom »Kneza Semberi-je» so znašali preko tisoč kron ter ni za naše igrahce, ki jim hočemo pomagati iz mizerije. v katero so bili pahnjeni, ni preostalo take svote, katere bi posameznikom privoščili. Današnja predstava se priredi le na občno zahtevo našega občinstva in upamo, da bo dvorana parkhotela nabito polna. — Oder se je Podrl. Jazbar Ivan. zidarski pomočnik pri Smie-lovskemu, ie delal pri stavbi na Rimski cesti. Oder, na katerem je omenjeni stal. se je podrl in ž njim vred je padel kake 4 m visoko na tla lisi jlzba,r ™ se na celem životu poškodova1. Kd i pa hna skrbeti za trdno izdelane odre!? Pijanec s koso ln njegovo divWe- 21- t- m. se je kolovratil po Zaloški cesti neki pijanec, ki je bil oborožen s koso. Pri mitnici je stal službo opravljajoči paznik, ki ni pijancu niti trohice žalega storil. Pustil ga je na miru. kot zahteva previdnost pijancu nasproti. Šel je pijanec in s koso usekal Jezerška, paznika čez levo roko. — Sokolstvo, posebno pa župa Ljubljana I„ katere član ie bil pokojni Babič, se udeleži polnoštevilno Pogreba blagega mecena. Zbirališče Izvenllnhljanskih članov ob 12. url v Narodnem Domu. — Predsedstvo župe Ljubljana L — »Sužnji zlata« je glavna drama novega sporeda v kino »Idealu«. Velekomična je amerikanska veseloigra v 2 delih »Junaki 13 polka« in vzbujamuogo smehu. Druge točke so sledeče: 1. Grobeli Tetta. (Potovalni film.) 2. Avguština zasačijo. (Vele-komično, samo popoldan.) 3. Gau-rnontov teden. (Kinematografska poročila o najnovejših dogodkih, športu, literaturi, modi v Parizu itd.) 4. Iz Pariza v Peterburg. (Mistična drama. Kaj takega se še ni videlo.) V torek »Punčka male Hildice«, sijajna komedija. Trst. Miru Jim ne da. Kongres strokovnih organizacij, ki se je vršil pretekli teden v Ljubljani, ne da miru vsem tistim, ki so naši sovražniki. Prvi, ki so se zaleteli v ta kongres, so bili socialni demokratje in Nemci, naposled pa se je oglasil tudi »Piccolo« v četrtkovi številki in psuje in zabavlja in prerokuje, kakor zna pač. Ne vemo, čemu se toliko razburjajo zaradi tega kongresa. Saj se ni sklepalo prav nič nepoštenega in nobenemu v škodo, pač pa je bil namen kongresa le združiti strokovne organizacije na Slovenskem in pripomoči s skupnim delovanjem slovanskemu proletariatu do boljšega stanja. Ali mu tega ne privoščijo. Seveda ne. Vsi tisti, ki se zaganjajo v ta kongres brez vsake politične tendence, dokazujejo, da jim ni prav, ako stremi slovenski prole-tarijat po boljšem življenju. Naši nasprotniki so pač veliki egoisti in poleg tega tudi tako bedasti, da mislijo, da se smejo edino oni združevati in nihče drugi. — Da se pa godijo Slovencem krivice na vseh koncih in krajih, to mora priznati vsak, če je še tako velik sovražnik Slovencev, da ima le količkaj odprte oči in količkaj srca v prsih. In teh krivic se hočemo otresti. — Ni prav prijetno sklicevati kongresov ter se Jih udeleževati in to le za kaprico, kakor pravijo nekateri naši naduti sovražniki. Prepričani smo, da kadar bodo imeli Slovenci vse pravice, gotovo ne bodo sklicevali kongresov. — Delavec. JoJ, joj. »Una misura inverosi-mile«, je začel »Piccolo« v svoji četrtkovi številki, kjer navaja, da je prišel na tržaški magistrat ukaz od namestništva, da mora ta odpustiti iz službe vse regnikole, in to že po preteku šestih tednov. »Hej«, gospo-dine »Piccolo«. Zdaj imaš priliko spoznati vsaj deloma, kako hudo je človeku, če mora zapustiti svojo službo in se podati 'drusram. Toda za regnikole to še ni taka nesreča, predragi »Piccolo«. Saj oni imajo pač svojo domovino, svojo državo, katera je polna vseh lepot in blagostanja (kakor praviš). Torej njim ne bo hudo se povrniti, ker tam se jim ne gode nobene krivice. Saj celo pristni avstrijski Italijani koprnijo po Italiji, oziroma želijo, da bi razgrnil eno-glavi orel svojo perot tudi po tukajšnji njihovi domovini. Torej ne bo hudega. Regnikoli naj se le spomnijo, da tudi ljudje trpijo krilce. V tolažbo naj pogledajo n. pr. Slovence, ki so tlačeni v svoji lastni državi, na svoji lastni zemlji, tako da jo morajo zapustiti in oditi v Ameriko in druge kraje ter si tamkaj trdo služiti svo4 vsakdanji kruh ter gledati, kako se masti v njegovi deželi privandran tujec. Nemec ali pa Italijan, in celo regnikolo. »Piccolo«. kako pride do tega, da je šlo v zadnjih 10. letih v Ameriko okrog 50.000 Slovencev, v Trstu pa čepi v službi prj mestnem magistratu na tisoče regnikolov. Že večkrat smo zapisan, da je v Trstu okrog 40.000 regnikolov, ki so dospeli semkaj iz Italije vsled proteži-ranja tržaškega mestnega magistrata, ki ima obrnjeno vedno eno oko v Italijo. Naši ljudje pa giadujejo. Cas je torej, da je prišel tak ukaz od namestništva na magistrat. Sramota je vendar z & vsako državo, ki mirno gleda, kako morajo lastni državljani v tujino, zato ker jim tuji državljani izpodjedajo kruh. Prijateljevega konja prodajal. Matej Cavalich. stanujoč v Skednju št. 1216, se je seznanil pred nekolikim časom z nekim rrancem Kotnikom iz šenčurla (Kranjsko.) Ker se je kazal Kotnik precej revnega, ga le povabil Cavalich. naj gre spat v hlev, kjer je imel svojega konja. In tako ie spal Kotnik večkrat zaporedoma v Cavalichovem hlevu. Nekoliko dni pozneje, t. j. v pondeljek, pa je sklenil Kotnik dobiti na vsak način vsaj nekoliko denarja, in ker ni hotel priti sam y žep. je sklenil, da napravi kupčijo. Sel je v neko krčmo v Škednju in tamkaj je povedal enemu izmed gostov, da ima na prodaj konja, dobrega konja, za katerega je dal 300 K. Ker potrebuje denar, ga proda njemu za_100 K. Naposled sta se pogodila za 70 K. Sklenila sta, da se najdeta zvečer na določenem mestu, o^kjer pojdeta po konja. Kotnik je odšel, v krčmo pa je prišel Cavalich. pred katerim se je pohva- lil gost, da je pravkar kupil konja za 70 K, po katerega pojde zvečer. Na vprašanje od koga je kupil konja, mu je odgovoril gost, da od onega, ki je ravnokar odšel iz krčme. »Sa-lament!« si je mislil Cayalich, »ta človek je yendar uboga para, brez konja. Kako naj ga vendar proda. Ti šment, pa če se poloti mojega konja? Cavalich je šel na policijo in povedal vso stvar. Dali so mu dva policijska agenta, in vsi trije so S£ skrili v hlev. Kmalu nato pa je prišel v hlev Kotnik z gostom in mu dejal »Tu je konj. Dajte mi 70 K, potem pa ga peljite kamor hočete.« — Kakor da bi zrastli iz zemlje, so stali pred obema Cavalich in agenta in prodajalec Kotnik je bil takoj aretiran in odpeljan na policijo. Izjava! Da se izognem prerade-mu podtikanju izjavljam, da nisem v zvezi z noticami iz Trsta y včerajšnjem »Dnevu«. To mi lahko tudi uredništvo potrdi. Tudi se ne strinjam. da se popolnoma zasebne zadeve in celo osebno naštevanje glede izpitov vlači v javnost. Ivan Dimnik. Društva. Društvo za zgradbo sokolskega doma »Sokolu I.« v Ljubljani poživlja svoje članstvo in člane »Sokola I.s da proslavi orlovske slavnosfci v dneh katoliškega shoda — s tem, da prireja denarne zbirke za zgradbo prepotrebne sokolske telovadnice »Sokolu I.« Telovadno društvo »Sokol« v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo dne 24. avgusta t. 1. javno telovadbo. spojeno z ljudsko veselico, sre-čolov, ples itd. na vrtu poleg »Sokolskega doma«. Pri veselici svira slavna rudniška godba iz Zagorja. Za krepčila bode skrbljeno v raznih paviljonih. Začetek ob 3. uri popoldan. Vstopnina 40 v za osebo. — Odbor. Eksplozija v Pulju. Poročilo očividca. Sporočam Vam o grozni nesreči, ki se je pripetila danes dopoldne okoli 10. ure. Stal sem na straži pri fortu Bourguignon. Par sto korakov proč je strelišče, kjer preizkušajo težke topove za mornarico. Tam na širnem morju je plula nemška križanca Goeben. Kar strahovito poči na strelišču, morje zapljuska in ko se razkadi dim okoli topa, sem opazil človeka ležati nepremično na tleh. Proč od njega so ležali temni kosi — bile so to noge, ki jih je nesrečniku odtrgalo. Nastal je vrišč in vrvenje, takoj smo zaznali, da se je zgodila nesreča. In že je hitel v eni sapi na naš fort inženir Benda in telefoniral o nesreči. Par trenotkov potem smo že čuli zategle glasove avtomobiine trombe — hiteli so na pomoč. Po cesti so hiteli belooble-čeni mornarji z nosili in drugo pripravo. ropotali so vozovi tam mimo nas — vse je hitelo na kraj nesreče. Kakor pravijo, sta 2 mrtva, več ranjenih. Admiralu je odtrgalo obe nogi. Natančnejše poročilo. Prvi strel je bil normalno oddan. Ko so nabili top za drugi strel, je nenadoma eksplodiral z grozovitim pokom. Na mestu so bili trije mornariški artiljeristi mrtvi, deloma pomečkani, deloma strašno razmesarjeni. Enemu je bila glava vsa zdrobljena in leva roka odtrgana. Drugega je na čuden način vrglo proti topu in popolnoma zmečkalo. Posamezni kosi trupel so bili razmetani na vse strani. Nekateri del! eksplodiranega topovega zatvora so zadeli podadmirala Lanjusa, ki je stal pred leseno delavnico, okrog 150 metrov oddaljen od topa, ter so mu zdrobili noge. Mnogo artiljeri-stov in delavcev je težko ranjenih. Kosi eksplodiranega zatvora so leteli nepravilno na vse strani, tako se nekaterim v najbližnji bližini topov ni nič zgodilo, medtem ko so bili daleč stoječi ljudje ranjeni. Glavni vijak je odneslo na 400 metrov. Nekatere mornarje je sam zračni pritisk vrgel na tla. Težko ranjeni so še inženir Tiel iz Plznja. mornariški predmojster Mihajlo Gregorič iz Trsta. 49 let star, topničar Fortunato Djamarčič. 24 let star. Manj poškodovani so 20]etni mornar Edrmind Hotze, 19!etni mornar Oton Blaške. 48letni arzenalski delavec Ivan Radolovič. Mrtvi so topničarja Stjepan Šurc in Tomo Cisko iz Spijeta in mornar Edvard Škor-njak s Hrvaškega, ki Je prišel šefe pred par dnevi v službo. Po vsem mestu vlada zaradi te nesreče nepopisno razburjenje. Tudi na hišah v bližini strelišča je veliko škode. Posebno veliko oken je bilo vsled zračnega oritiska oobitih Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. PROTEST PROTI KAT. SHODO. Gorica, 22. avgusta. Protestiramo proti katoliškemu shodu. Pro5 * hujskači In Izdajalci naroda t Zavedni Ravničaoi. DEDEAGAČ. Carigrad. 22. avgusta. »Tanin« poroča, da so Grki zapustili Dede-agač. Bolgari še niso zasedli mesto. Tudi grško brodovje Je odplulo I* pristanišča. DRINOPOLJSKO VPRAŠANJE. Carigrad, 22. avgusta. V dobro Informiranih političnih krogih se trdi, da se vrše zaupni privatni pogovori med Bolgarijo In Turčijo, tlčočl 8« Drinopolja. Petrograd, 22. avgusta. V tu-kajšnlh vladnih krogih so nekaj dni sem že naklonjeni k temu. da se opusti vsaka posebna akcija Rusije v svrho izpraznenja Drinopolja. Nasproti temu se pa zdi, da bo Turčija ubogala ru*ki nasvet, da naj ne prekorači Marice. Turčija se je temu načrtu, kakor se poroča, že odpovedala. V Carigradu delajo na to, da se drlnopoljska zadeva čim preje reši, če treba tudi v formi ultimata. Turčija ni pripravljena še dolgo prenašati mobilizacijo. KURIR V SOFIJI. Sofija, 22. avgusta. Posebni ku*f rir Je odpotoval Iz Sofije v Bukarešl1 z ratificirano mirovno pogodbo. ZELEZNIČNI PROMET. Belgrad, 22. avgusta. Direktni železničnl promet med obema državama s prestopom v Slekovem. je uspostavljen. *! r DIPLOMATI. Petrograd, 22. avgusta. Avstro-ogerskl veleposlanik Thurn zapusti svoje mesto. O nasledniku se ne ve druzega kot to, da sedanji avstro-ogerskl poslanik v Bukareštu Filr-stenberg ne bo njegov naslednik. UPRAVA V NOVIH SRBSKIH KRAJIH. Belgrad, 22. avgusta. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Upra- vi novih srbskih krajev posveča vlada največjo pozornost In o temu se razpravlja na vseh ministrskih konferencah, ker to Je sedaj najvažnejše vprašanje v Srbiji. Vlada hoče na vsak način urediti državno upravo v novoosvobojenlh krajih tako, da bo naravnost vzorna in se pošiljajo tja samo najzmožneši in naj. korektnejši uradniki, katerih naloga je, ustvariti v novoosvobojenlh krajih popoln red, tako, da Izginejo takoj vsi sledovi turškega režima. Javna varnost je v novooslobo* jenih krajih že zdavnal popolna, ta. ko, da v krajih, kjer je poprej vladala največja anarhija, potečejo ceH me* secl. da se ne zgodi noben kriminalni slučaj, ker dober policijski aparat z močnim orožništvom vzdržuje red in mir ln prebivalstvo, ki poprej nikdar ni bilo varno življenja, Izraža svojo zadovoljnost nad srbsko upravo, ki mu je prinesla mir in red. Uradnlštvo dobiva, da čim vestnejše opravlja službo, posebne doklade. ŠOLSTVO V SRBSKIH NOVO- OSLOBOJENIH KRAJIH. Belgrad. 22. avgusta. Srbska vlada ne bo ovirala ustanavljanja nesrbskih šol v novooslobojenih krajih. v kolikor bodo one potrebne, ali v vseh šolah brez Izjeme se bo morala poučevati srbščina in sicer v toliki meri, da se je bodo otroci popolnoma naučili in srbska zgodovina Šolski obisk bo Pa takoj obligaten za vse. VAŽNA ODREDBA VOJNEGA MINISTERSTVA. Dunaj, 22. avgusta. V prihodnjih dneh izide odredba vojnega ml-nisterstva, da se Imajo takozvanl Nazarenl In sploh osebe, kj se branijo nositi orožje prideiitl sanitetni službi In ne kaznovati, kakor se je to dogajalo do sedaj. Odgovorni urednik Radivoj Korenč. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Spretna šivilja se takoj sprejme. Kje pove »Prva anončna pisarna«. 757-3 Dobra gostilna, tudi na deželi, se išče v najem. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«. 746-6 Dve gospodični z lepim premoženjem se želita seznaniti z inteligentnima gospodoma. Šifri: »Rožica«, »Danica«, poštno-ležeče Lukovica 7(51 -1 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno-ljubljeni brat, svak in stric, gospod Franc Babič trgovec, gostilničar in posestnik danes zjutraj ob 5. uri, previden s tolažili sv. vere, v starosti 46 let, po dolgi, mučni bolezni mirno in vdano v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnika bo v nedeljo, dne 24. avgusta ob 1. uri popoldne iz hiše žalosti, Dolenjska cesta št. 2, kjer se truplo svečano blagoslovi in na to prepelje skozi Šiško v Kranj, ter se tam vrši sprevod ob 6. uri zvečer na farno pokopališče v Kranju. Posmrtne maše se bodo služile po več cerkvah. Bodi blagemu rajniku prijazen spomini V Ljubljani, dne 22. avgusta 1913. Žalujoči ostali. Telovadno društvo »Sokol II.“ v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je njega zvesti član, brat Franc Babič danes ob 5. zjutraj, mirno preminul. . Pogreb bo v nedeljo, 24. t. m. ob 1. popoldne iz hiše žalosti, Dolenjska cesta št. 2. Požrtvovalnemu bratu večen spomin! V Ljubljani, dne 22. avgusta 1913. Odbor. f Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nafia iskreno-ljubljena sestra, teta, gospa Marija Resman rojena Prelesnik v petek dopoldne po dolgi in mučni bolezni, previdena s svetotajstvi mirno in vdano preminula. Pogreb rajnice se vrži v soboto dne 23. avgusta ob pol 4. uri iz hiše žalosti Rndeckega cesta St. 9 na pokopališče k Sv. Križu. Bodi rajnicl prijazen spomin. Ljubljana, 22. avgusta 1918. Žalujoči ostali. Teodor Kunc PreSernova ulica St. 5, I. nadstropje. Damski modni galon za angleška in francoska dela se priporoča. Stanovanja z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami se oddajajo za november-termin v Spod. Šiški, Kolodvorska ulica štev. 181. A6) Pa6) P/Č) Pa6) Pa6) Pa5) Pa5) P-S> Pa6) Pa6) Pa6) Pa6) 1 mlad, inteligenten mož, s par razredi srednje šole, vešč slovenščine, srbohrvaščine, nemščine in pisarniških poslov. Rad prevzame tudi kako drugo službo izven pisarne. Nastop 15. septembra. Blagohotne ponudbe pod »Cirilica" na „Prvo anončno pisarno*. Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje, perilo In vsako modno blago. Solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša. Neprekosljlva v otroških oblekcah :: in krstni opravi, :: Kavarna celo noč. o Florijanska ulica št. 6. ■ M Dve gospodični iz boljše rodbine iščeta stanctvanje s hnm in če mogoče s klavirjem. Cenjene ponudbe takoj pod šifro: „1001“ na „1. anončno pisarno*. Službo domačega Marta alt mizarja želi nastopiti v kaki graščini ali tovarni na Štajerskem ali Kranjskem mlad, ne nad 30 let star, sodnijsko neomadeževan mož. Službo nastopi lahko takoj ali l. septembra t. 1. — Naslov pove »Prva anončna pisarna". Simon Praprotnik Jenkova ulica 7. » priporoča slavn. občinstvu svojo veliko zalogo ledenikov, vrtnih :: miz, stolov :: in sploh vsa v mi zarsko obrt spada joča dela. Delo solidno, zmerne cene, postrežba točna. Ceniki se pošiljajo franko in zastonj. FR. P. ZAJEC L)ubljana, Stari trg; št. 9 priporoča kot prvi slovenski Izprašani in oblastveno koncesijonirani optik In strokovnjak »voj MToptlčnl zavod, Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, ščipal-nlki natančno po zdravni-žkem receptu. Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lasne kit« najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage In mrežice — barva za lase In brado »Neril" po 2 In 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade In druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli brivec In lasničar Ljubljana, Pod Trančo Št. 1, (vogal Mestnega in Starega ti ga). Izdeluje vsa lasnltarska dela solidno in okus->. Kupuje zmešane in rezane zenske lase. no Slovenci! Spominjajte sc nase prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe! FRAN KRAIGHER isrcjačiri m oj «s ter G-cspcska "ulIIcsl Žrte^r. s se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih (»blok po meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svile In blaga, trpežne tudi ia eksport po morju. * 229 Mednarodno spedicijisko podjetje R. RANZINGER, Ljubljana. UBtano-vlJ eno 1676. Telefon štev. eo. Carinska agentura c. kr. nabiralni promet na vse strani, icila In skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in . • . • . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . • . • . Pisarna v mesto: Šelenbargova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta na Južno ieleznlco 7. — Podružnica: Olavnl carinski urad, južni kolodvor. Dr. Ravnihar vljudno naznanja, da je preselil svoje pisarniške prostore na Miklošičevo cesto štev. 26 (Sodna ulica štev. 9., Bahovčeva hiša, ■ pred justično palačo). ------- Zastonj dobi panama slamnik kdor kupi pri meni blaga v vrednosti čez K 40-—. Imam .priznano ogromno zalogo kostumov, paletojev, kril in bluz za dame in deklice, oblek, površnikov in klobukov za gospode in dečke, kakor tudi dežnih plaščev in pelerin V po izvanredno nizkih cenah. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. v Ljubljani, Židovska ulica cd CS) > O TJ >N ir Prodaja radi pozne sezije po zelo znižani ceni slamnike za dame in deklice. Modni salon : Žalni klobuki vedno v zalogi. : N 51 o < c/i P O P v Ljubljani, Zidovska ulica Ustanovljena ^831. Ustanovljena leta 1881. Najveeja zavarovalnica avstro-ogrske države ■ “ m. Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg-Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domn. Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje In za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1912. se je zavarovalo 21.380 oseb za kapital na 180 miljonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 1113 miljonov kron, — Premoženje družbe znaša nad 434 miljonov kron. Laška kuhinja •v HLijvi "bičani. Od danes naprej se dobe vsak dan sveže morske ribe in najboljše vino Teran iz deželne kleti renco Rez. ion d nad Lh K 1,000.000. Ztm'7: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Strilarjeva »‘lica štev. 8, (laHtna hiša) Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih §j Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Rezervni fondi K 58,461.432*56. — Izplačane jfikil' A S JS A 66 Po\elikoati druga »zajemna za aro »lnica Miše odškodnine in kapitaiije K 123,257.895-77. w c.žave > vseskozi slovansko-narodno i pravo, vzajemno zavnrovalna n n 5t n v Pragi- V«a pojajnllo daje —- Generalno zastopstvo v Ljubljani čigar pisarne so v lastni bančni hiši v Gosposki ulici št. 12. J m ($8 Zavaruje j . ‘ij jn premičnine proti požarnim Sko- | dam po njnižjih