Natisov 15.000. V( nolo G] rij )ose8 '«, lil 12: _„Štajerc" izhaja vsaki datiran »dnevom 1 nedelje. [NaroSnina velja za Av-_ sko: za celo [leto 3krone, za pol in tetrt leta razmerno; I ta Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za [ Ameriko pa 6 kron; si d.-ugo inozemstvo se \ računi naročnino z ozi-| rom na visokost post-nine. Naročnino je pla-| čati naprej. Posamezne j se prodajajo po 6 vin. Uredništvo in uprav-I nistvo se nahajata v [Ptuju, gledališko poslopje štev. 3.____ Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za »/4 strani K 16, za »/» strani K 8, za »,'ie strani K 4, za Vs« strani K 2, za »/„ strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Ste?. 12. V Ptuju v nedeljo dne 24. marca 1907. VIII. letnik. Somišljeniki! 'Str. i ker ). t. Kdor se strinja z naširc delom, kdor raz- in ceni našo nalogo, kdor ni naprednjak le jesiku temveč tudi v dejanju, ta mora biti »tiskovnega društva" (Pressverein). Vsak član tega društva ima posoditi društvu 0 (deset) kron, ki se vrnejo in ki se tudi brestnjejo. Ta denar torej ni izgubljen, tem-■tc ss vrne na zahtevo z 4% obresti. Vsakdo na lahko več deležev po 10 K, vsakdo pa in taki delež tudi lahko po obrokih (ratab). Društvo ima namen zasiguriti gospodarski, anarni temelj »Štajerca", povečati list čimbolj, t lamore odgovarjati vsem zahtevam čitateljev, ;i vsako leto »Štajercev koledar, ki »de nudil več koristnega in zabavnega čitiva takor vsi dragi koledarji, — sploh ima naše ti-itdo drnžtvo namen, delati za izobrazbo, Tut, gospodarsko zboljšanje, delati za osvoboditev ljudstva od zatiranja in bede. a a k d o bodi član, kajti izobrazba edino dovede do boljše bodočnosti. Nadelo! lodstvo tiskovnega društva »Štajerca" v Ptuju. ivo! i I sam! lazilo •, vnetjl.1 I. l'oSilji| .r naprej.[ kot naj-1 roslavii.1 H V trg n8J biti e spri Da up irca 19 Odločni obračun. „Es sind die schlechtesten Friichte nicht, an deneo die Wcspen nagenu... Res, šloveku se mora že studiti, s kako uma-niui sredstvi se bori prvaško-klerikalnast ranka toti posameznim osebam, ki se ji brezpogojno uklonijo. Leta že mečejo prvaško klerikalni ti najumazanejše blato na moža, katerega ime neizbrisljivo v zgodbi razvitka ptujskega ^e«ta in okraja, na župana, okrajnega načel-ka in deželnega poslanca, Jos. Orniga. Vedno (fdnneje se zaganjajo ti psički in psi prva-i8opi6Ja v g. Orniga in treba je — ainnati! Skriti za ljubljanskimi porotniki in za Minimi slamnatimi uredniki izlivajo svoj strnp — treba je obračunati! Dolgo smo se sme-ili Otročjim napadom, ali danes naj obračunamo neljito in odločno! V deželnem zboru je napadel dr. Schacherl Eopana Orniga in je ponavljal razne napade, ki jih je že preje načečkal v svojem listu. Zanimivo je, da so zapustili vsi poslanci dvorano, slovenski poslanci so slastno poslušali ne-Boe napade dr. richacherla. To je ravno zato ifilno, ker odpirajo prvaški poslanci svoj je-le tedaj, kadar sedijo doma za pečjo, le btno, kakor paglavec, ki Rtoji skrit za glom in ti zaluča kamen... Niti ene besede | niso upali ziniti prvaki v zbornici, tako da je celo ljubljanski »Slov. Narod" prav po-okrcal, češ v listih umazane napade čeč-uri-i, to je lahko, mož pa pogleda nasprotniku rito v lice! Tam kjer je bil čas govoriti, so ti vitezi *tne postave jezike držali. Zdaj pa nada-ijejo po svojih zakotnih lističih umazano d;o. .. Kaj se županu Ornigu očita? Nepoštenega se mu ne more ničesar očita-t i, zato se prihaja z malenkostmi in osebnostmi. Ali ni to smešno, da hočejo ljubljanski časnikarski pobje »kritizirati" mestno gospodarstvo ptujsko? Trinajstlet dela Ornig za Ptuj in v teh 13 letih je napravil toliko, da bi morali popisati celo knjigo, ako bi hoteli oceniti le poglavitne zasluge tega neumornega delavca na polju skupne koristi! Kdor je videl Ptuj pred Ornigom, mora priznati ta velikanski napredek. Kdo je uresničil plinarno (Gaswerk)? Ornig! Kdo je ustanovil mestno žago, kopališče s perilnico (Dampfwa;cherei)? Ornig! Kdo je ustanovil velike zavode za študente in dekleta? Ornig! Kdo je zboljšal šolstvo, pridobil višjo gimnazijo, pridobil pripravljalni tečaj, uresničil muzej, pridobil mestu vojaštvo in zidal kasarne? Ornig! Vedno in zopet Ornig! Ne trdimo, daje storil to sam, ali duša temu razvitka je bil Orn-g. In kdo ima velikanski dobiček od vsega tega ? Prebivalstvo mesta in prebivalstvo okraja! Kako velikanske svote pustijo študentje, dekleta, vojaki v okraju! Kako krasno so se razvili živinski sejmi v Ptuju! Kako hitro se je dvignila živinoreja v ptujskem okraju! Prejšni prvaški zastop je spal in polnil žepe posameznikom, — Ornig pa je zgradil cesto za cesto in stoletja se bode poznalo njegovo delo! Tudi naj-zagrizenejši sovražnik mora te zasluge priznati! Rdečica oblije poštenega človeka, ako vidi zdaj tega moža napadati, — napadati od ljudi v katere ne obriše Ornig niti svojih čevelj... Ali obračunati hočemo danes! Ali imajo prvaki sploh pravico, soditi čez druge? Ali ao prvaki sami angeljčki? Kdo in kakšni pa so ti Ornigovi prvaški nasprotniki ? V ptujskem okraja šeninikdo ljudskega denarja kradel. Kaj pa je bilo v celjskem prvaškem okraju? Ali ni kradel tajnik Kosem 8 let okrajni denar in je tisočak za tisočakom krvavega kmetskega denarja zalumpal z vlačugami v prvaškem „Narodnem Doma"?! Zakaj pa molčite prvaški listi zdaj o tatvini prvaškega župana Bratuše v Turškem vrhu, o tatvini živine v Cvetkorcih, o goljufiji uradnika Schwarza? Zakaj ne »kritizirate" tukaj ?! Tu se je očitno kradlo, ropalo in sleparilo in — koliko je vreden, kdor zagovarja tatove in sleparje?! Kaj pa je s p r v a š k i m i „k o n-zami", ki so bili javni švindel in so ljudstvo za tisočake osleparili! Zakaj pa so bili že vsi prvaški uredniki v luknji? Zakaj pa sme imenovati vsakdo dr. Brumena „sodnijsko označenega ovaduha" ? Kaj pa je 8 hofratom Plojem? Do danes se še ni opral očitanja, da se je zagrešil nad nedoletnim otrokom in morda že v prihodnji številki prinesli bodemo novico, ki bode presenetila ne samo javnoat, temveč tudi sodnijo! Gospodje v praških listih, zakaj pane odgovorite na vse to? To je »korupcija", blato, Bleparstvo!!! Naj sodi o dragih, kdor je sam čist! Ali stranka sleparjev in občinskih tatov nima te pravice! Primanjkuje nam prostora, da bi nadaljevali ta članek. Ali vzeli si bodemo prostora in odkrili bodemo vse, kar nam je znano o prvaških lumparijahl Kajti naša potrpežljivost ima tudi meje. Župan Ornig pa naj pogleda na svoje delo in zadovoljno se sme z njim ponašati. Storil je več kot svojo dolžnost in zato — naj le psu-jojo, naj le lajejo prvaški psički, — sodilo pa bode pošteno ljudstvo! Politični pregled. Duhovnik in politika. Katoliška »Kraas-dražba'' na Nemškem, katere člani so vseskozi dobri katoličani, je izdala spomenc}, v kateri pravi: »Pred našimi očmi se odigrajo dogodki, kateri so tako velika nevarnost za vero in domovino, da ne moremo več molčati. Stara navada agitatorstva duhovnikov, delovanje duhovnikov med volitvami, sodelovanje duhovnikov pri listih, — vse to je postalo javna nevarnost za katoliško cerkev. Duhovniki so zabredli tako močno v strankarsko strast, da trpi njih versko delo in njih čast. Celo katoliško ljudstvo vidi to. Mi pravimo: Duhovniku pod njegovo čast so politični govori, ki jih čujemo iz neštevilnih duhovniških uste Pač res, do pič-ce res! In skrajni čas je, da se očisti cerkev od politike! Krasota kmetskega življenja. Kadar zahteva kmetsko ljudstvo, naj bi se ozirala slavna država tadi nanj, takrat pričnejo izvestni gospodje hvaliti lepote kmetskega ljudstva. Hm, res je, da bi bilo to kmetsko življenje prav lepo, ako ne bi bilo skrbi za življenje. Ali posestvo za posestvom gre rakom žvižgati in čuditi se je le, da se upa še kdo hvalisati lepote kmetskega življenja vpričo naraščajočega izseljevanja in naraščajoče prisilne razprodaje posestev. Glasom statistike, katero je obelodanil dr. Zwiedenik, se je leta 1904 razprodalo prisilno 672 kmetskih posestev. Največ ponestev je prišlo v planinskih deželah na bobpn (Nižje - Avstrijsko 70. Gorno-Avstrijako 30, Štajersko 106, K o r o S k o 42, Kranjsko 63, Tirolsko 84). In tako razprodana posestva prihajajo v veliki meri v roke ljudij, ki niso kmetje. Tako se pospešuje pri nas kmetijo! Nemirni Balkan. Da so ropi, oboji in dragi politični zločini v balkanskih deželah na dnevnem redu, to je pač znana stvar. V dokaz tej trditvi naj služijo le sledeče številke: Leta 1905 in 1906 se je vršilo v sandšaku Uaskub 38 bojev nasprotnih čet. Izgubili so leta 1905 bolgarski ustaši 72, srbski 76 mrtvih in 14 ranjenih, druge civilne osebe 7 mrtvih, vojaki in orožniki 27 mrtvih, 39 ranjenih. Leta 1906 pa Bulgari 37 mrtvih, 4 ranjenih, Srbi 37 mrtvih, 11 ranjenih, vojaki in orožniki 17 mrtvih, 15 ranjenih. Poleg tega se je vršilo leta 1905 440 umorov. Res lepe razmere vladajo v teh ,jugoslovanskih" pokrajinah, katere hvalijo naši prvaki na vse pretege! Dopisi. Iz SIOV. Bistrice. Pri nas so imeli klerikalci 7. t. m. zaupni shod. Iz vseh farovžev bistriškega okraja so frčala vabila, seveda le za Bizvoljence". Prišlo je okoli 150 mož vseh vrat, cel koš duhovnikov, med njimi tudi „Fihposov" urednik prefekt Korošec. Klerikalci bo pokazali takoj svoje lepe manire. V nedolžnem upanja priSel je k shodu tndi kmet Krnic iz Slov. Bistrice. Mož je trdi Slovenec, pri zadnjih okrajnih volitvah je hndo deloval za klerikalce; ali duhovnikom je bil premalo .klerikalen", kajti ne npa si priseči, da se je peljal Elija v gorečem vozu v nebesa . . . Komaj zagleda Krulca la-poreki Medved, plane z župnikom Podgorcem, znanim po .hausknecht-manirah" in s prefeiktom Korošcem nanj in nagnali so kmeta vklub vsemu prigovarjanju iz dvorane. Lepa zahvala za kmeta Krulca, kaj? Potem je prišla vrata na bistriškega učitelja g. Vršeča, kteri je tudi predsednik čitalnice; tudi na njega so planili že preje imenovani črnuhi in navdušeni Slovenec Vršeč moral je zapustiti sobo čitalnice, katere predsednik je!! Tretji pride na vrsto učitelj Span, Slovenec in odbornik čitalnice, — moral je dvorano zapustiti Klerikalni zborovalci pa so debelo gledali. Ali je to slika klica „Ls vkup, le vkup!" Na shodu se je seveda hudo čez ,Štajerca" udrihalo, pa nas nič ne boli. Hujskanje se je zgnu-silo celo g. župniku Heberja iz S. Polskave, ki je nevoljeu dvorano zapustil in šel raje v krčmo. Po daljšem blebetanju so postavili Pišeka h Orehove vasi za kandidata. Prejšnega kandidata prof. Robiča so vrgli kot izprešano limono v stran. Zdaj bode Pišek — .kimal". Ta shod dokazuje, kako resno drže klerikalci za svoje geslo „le vkup, le vkup". Kdor ni ,ta pravi", tega vržejo ven. In taki farški nasilneži hočejo biti .narodnjaki"?! Morda pride čas, ko bodo kmetje politikujoče farje — iz dvorane potisnili. Sv. Lovrenc Slov. Gor. Odgovoriti moramo na „Fihpo8ov" dopis (štev. 10) iz občine Sa-košak. .Fihposovci" pišejo, da jim ni bilo za cesto, ampak „za denar". Vas pač dobro poznamo, da se vam gre le za denar. Zato mora tudi 1. občinski svetovalec zdaj plačo imeti. Prejšni obč. svetovalci so nešteto leta dobivali po 10 K od občine, sedanji pa zahteva 18 K. Kakšne so pa bile ceste po zimi? Ali ste jih dali prekopati? Ne! Ali ste jih popravili ali s šodrom povozili? Ne! Kajti vi se le za denar poganjate! Kar se pa tiče okrajnega zastopa, — zakaj pa občinski predstojnik in še 4 drugi niso upali svojega podpisa pridejati? Pravite, da ste "izvoljeni, da delate red v občini. Kdo vas pa je volil? Sami ste se volili, kajti občinarji vas že poznajo. Sicer vam pa še več povemo! iz Goinilskega. Dragi „Stajerc", pred kratkim bil je naš župnik bolan ter ni mogel božje službe opravljati. Prišli so na pomoč g. dekan iz Braslovč, in v svoji pridigi imeli so govor zaradi pomanjkanja duhovnikov. Naprej ne bodem razledoval, ker ne mislim s tem g. dekana žaliti, ker on ni politikujoči hujskač, ampak pravi namestnik Kristusov; dal Bog, da bi bilo več takih, potem nebi vera pešala. To sem omenil le zaradi tega, ker se je sedaj zopet duhovnikom približno za 5 milijonov kron plača zboljšala. Sedaj pa premislimo dragi kmetje, na eni strani pomanjkanje duhovnikov, na drugi pa zboljšanje plače; na tak način bi vendar moral biti kak preostanek v duhovniški blagajni. Sedaj se nam pa vendar Že enkrat naj oči odprejo, da ne bo-demo vedno verovali slepim obljubam naših dosedanjih držanozborskih poslancev, ki nam govorijo ob volitvi sladke besede, kakor jih je govoril kaplan Korošec pred zadnjo volitvijo. Jaz poznam vaše težnje, meni so znane vaše ras-mere, jaz vam hočem pomagati! No sedaj pa vidimo, kako nam je pomagal; za duhovnike je zboljšal plače, nam pa je pomnožil davke. Todi jaz sem verjel tem sladkim obljubam, ali sedaj vidim kaj smo po njem dosegli, in zatorej Vam rečem: poslednokrat sem se dal tako zapeljati; in tako storimo vsi v celi Savinski dolini, ker ravno taki, ki se nam vsiljujejo iz drugih stanov za kandidate, naj si bodejo duhovniki ali advo-katje, so največji kmečki sesalci. Dasiravno pravijo, da kmet je preneumen, da bi bil za poslanca ; jaz pa pro vim, da tako neumen ne bode nobeden naj si ga izvolimo katerigakoli iz naše sredine, kakor smo bili mi dosedaj, ki smo se dali tako zapeljati, da smo si kandidate iz drugih stanov volili. Zatorej Vas kličem: dragi kmetje, zdramimo se, kadar pride čas volitve volimo složno kmetje kmeta, ker gospodje nam gotovo ne bodejo nikdar in nikjer nič pomagali! Sicer že itak naprej vemo, naj si izberemo kakor-šnegakoli hočemo za kandidata; ako noče trobiti v klerikalni rog, bodejo klerikalci kričali, to je nemčur, izdajatelj, in Bog ve kaj vse. Ali to mora vsakemu jasno biti, da samo s slovenskim jezikom ne more postati kandidat in tudi kandidature ne more in noče sprejeti, k večjemu ako bi jo kak klerikalec . . . Vam dobro želeči kmet. Sv. Marjeta niže Ptuja. Nam se godi slabo, ljubi .Štajerc", to pa zlasti v gospodarskih rečeh. Naši klerikalci so zgruntali nekako društvo, katero nam bi pomagalo. Ali nasprotno! Pred kratkim je naš general mešetaril z neko firmo na Dunaju in to zaradi našega luga. Prodal ga je 2 vagona, samo — brez denarja. Deaar je „fuč" in tudi naš lug je zgubil veljavo. Naš slavni ,buholter" je študiran, ali luga prodajati pač še ne zna. Mož naj bi šel v trgovsko šolo; morda se potem kaj priuči. Sicer pa se nam prav godi, kajti neumnež je, kdor veruje vsakemu prvaškemu hujskaču. Toliko za danes! Oškodovanec. Sv. Jurij Ob JUŽ. Žel. Ljubi .Štajerc', naznaniti ti moram iz našega kraja nekaj strašansko lepega. V nedeljo 10. t. so prišli mladi gospodeki s špeglami iz Celja in so nam tako lepo pridigovali, da so mačke mijavkati pričele. Bili so to gospodje od nove .Narodne stranke"; prišli so seveda iz samega usmiljenja do nas, da nas rešijo iz pretečega propada. Seveda se je šlo tudi za poslanca, katerega nam hoče .Narodna stranka" zopet iz samega usmiljenja izbrati. Menda bo ta izvoljenec neki Fridrih, ki se je tudi predstavljal. Nam se je stvar zdela tako-le: Stara prvaško-dohtarska stranka je izgubila med ljudstvom ves kredit in zato si je izbrala mlade, da bi za njo ljudstvo za nos vodili. V stari mlin so prišli novi kameni. . . Govorilo se je tudi veliko o temu, da ne potrebujemo nemških šol, da kmetska deca je le za slovenske šole, da kmet ni sposoben za poslanca itd. Jožek Podgoršek je čez .nemčurje" udrihal ter čez .Štajerca". Rekel je, da je .Štajerčeva" stranka .brezverska"; on je seveda angelj, ker je v nedeljo med samimi .angelji" sedel, ko so imeli špegle na nosu. Neki smrkolinar je še nekaj kvantal o »Svoji k svojim" itd. Res, po-litiknjoči farji so slab); ali nova stranka ni za las boljša. Kmetje pa bodo kmalu te junake pognali! • Kmet. Ljutomer. V zadnji številki „Narodnega Lista" poroča neka popolnoma zmedena prvaška buča, da je priredil „Murski Sokol" predavanje, pri katerem sta „govorila" priprosta kmečka fanta — bratca ter v svoji gorostasni neumnosti pripomni, da ima Sokol „tudi" namen mladini nekaj vcepiti in vzgojiti ljudi, ki bodo zagovarjali svoje narodno prepričanje povsodi in da je treba podpirati tako važno „šolo" vsestransko — ne omeni pa o čem se je kvasilo. — Za počt! — Rudečesrajčkarji hočejo postati toraj naši vzgojitelji!? — Dobra vzgoja je potrebna vsepovsod, to je jasno. Vzgojitelji morajo biti pa ljudje, ki so značaji in od kojih je pričakovati, da ne bodo svojih strupenih nazorov, ki niso boljši kakor odpadki v obcestnih jarkih, zasejati v srca nepokvarjenih ljudij. — Gospodje! Doka-žite svetu, da ste vzgojili vašo lastno deco vzorno, pokažite zdrave sadove vaših dejanj sploh in verjeli bodemo vam, da ste sposobni vzgojitelji in celi ljudje. Do danes dognano je pa le, da so razni vaši bivši in sedanji člani mnogo bolj potrebni vzgoje kakor naša kmečka mladina in mi dovolj razsodni kmetje sploh. Da bodo tudi drugod spoznali vsaj deloma nektere ,,brate" in njih vrline, hočemo mi priprosti kmetje sestaviti sliko, katera bode omogočila vsakemu razsoditi vse natančno in spoznati, da bije pod platneno robačo najnavadnejšega bajtarja večkrat morda boljše in značajnejše srce kakor pod svilnato srajco „gospodov", ki hočejo biti naši vzorni voditelji — učeniki. Ljubi „Štajerc"! Prepusti nam nekaj prostora že v prihodnji številki za to našo sliko, ki bode precej obširna ter bode jasno kazala življenje in vrvenje v prvaškem taboru. — V ospredje hočemo postaviti starosto in Šribarja Mišja, ker bi nam znal možakar morda zameriti, Če bi prezrli njegove velike ,,zasluge" in bi dali prednost kakemu „manj-šemu". Kmet naprednjak. Iz Vrbske okolice. Vpraša se opetovano, kako to pride, da se .Štajerc" pri nas tako lepo imrl' oljo, i.hej" zkačil razvija. Pred petimi leti sta bila v Vrbskij lici le dva naročnika, zdaj pa jih je Krivi so temu sveti gospodje Singer. Fric,inpnika pi ton, Gabron in Dragasnik, ki tako pridni Radiš j Štajerca" delajo. Čimbolj udrihajo ti kurepir", k po našemu listu, temveč naročnikov primeram Vedno manj „ovac" sledi politikujočim fobče zasln štrom. Kaj to? Ja, poglej „Mir" in poglej .Misel član' jerca"; vidil bodeš takoj, da lovi „Mir" le fiMstopivSe gimpeljne in zato mu stoji tudi prvaskiKisel več Brencelj na čelu. Sicer pa se je „Mir"«ko občir skril v Ljubljano. Zato ni več vredno, se Jimazani d pečati. Ali Brenceljnu kakor politikujocune bo nik hovnikom bodemo vedno na prste gledali. >rav, le pi Iz KlobaMiCe. Župnik v Koprivni, *> njegov: Hojnik, še vedno nima dosti. Povedali Brnoa0/*0110 ^el kar mu gre. Vsakdo bi mislil, da ima vsiijj črnuhi, liko sramote v sebi, da bode molčal in ee °PreJ8n> boljšal, ali pa vsaj skril. Ali Hojnik no»» svojem vsak način, da postane njegovo ime rfameni, b Poslal nam je zopet „popravek". Prisiljeni B°rej bodi objaviti ta popravek, kajti Hojnik menda n1' žal po da sme le njegove žegnane osebe se ti'ojo čast stvari „popravljati" Ali vkljub temu sttrOntev s Č to, da bodo ljudje zopet videli, kako ztft**. da ■ maziljenec resnico pačiti. Hojnik nam piSeKino obči Sklicujoč se na § 19. tiskov, zakona ,**loyih in 17. dec. 1862, drž. zak. štev. 6 ex 186? F"™0 I htevam z ozirom na dobiš pod zaglavjei^p Klobesnice v štev. 10. z dne 10. suecaj Vašega lista, da sprejmete v zakonitem istem meBtu in z istimi črkami nastopni popravek: Ni res, da je umrl otrok vsled : katerega je prestal; res je pa, da je un slabesti. — V Koprivni, dne 14. sušca 19(j Ivan Hojnik, župnik v Koprivni. — Opomba: Ali ni to malo nes Hojnik, mi se bodemo kmalu tvojih naveličali in povedali bodemo svetu par ki ti ne bodo prijetne. Za danes vzdri trditev, da se je mučilo nedolžno dete vsU marnosti gotovih duhovnikov, ki imajo skrbi, kakor verske. Vse drugo je nepo Žitaravas. Bombardirajo nas še .popravki" po § 19. Zdaj se jo razi reški fajmosterček Weiss-, -se-devetega modrijana in nam poslal <.P°Pr,Stajerc" Vkljub temu, da ne odgovarja .popravel'j naprav stavi, hočemo ga objaviti v zabavo na^eljem p, teljev. Glasi se to čečkanje dahovniske^aj nia spoda tako-le: — Sklicujoč se na pa^g^oyenskei tisk. zakona z dne 17. dec. 1862, drž. zak.^Jew-Jorkj ex 1863. zahtevam z ozirom na dopis obj gej jQ pod zsglavjem .Žitaraias" v štev. 10. ? gc oceal lista .Štajerc" od dne 10. marca 1907, da ^nQ e(j, mete v zakonitem roku na istem mestu iamo •• istimi črkami nastopni stvarni popravek: aga n'j . res, da bi meni bila, dokler nem bil v Veli__jq ,j0 gospodarila moja sestra in ni res, da s0iarje sestre naveličal, res je pa, da se je sestoj Xq-& spodarenju odpovedala in odšla iz Velij va8fcj jj 1. oktobra 1902, jaz pa sem bil umeš(£ncj jj0(j župnika v Žitarivasi 28. aprila 1904. 2. \oraj0j j da se je nekaj faranov napotilo k škofa j^j T;nar lovec, da bi odpravili kuharico. 3. Ni rs^jj 0t,j)0 bi se bil, komaj so bile pred vrati občioilp litve, izkazal kot pristnega agitatorja in se prikupil hudiča nasprotnikoma, res je pa, zvedel za občinsko volitev kakih osem dni | se je ista vršila in porabil v ta namen j štiri ure vsega skupaj. 4. Ni res, da kom glavo vtikal in koval članke, res jej jaz člankov za .Mir" ne pišem in tndi i sanje člankov ne vplivam. V Žitarivasi i marca 1907. Valentin Weiss, župnik. Opomba uredništva: Naši /.daj videjo, kako jezuvitično znajo ti polit] duhovni lagati in zavijati. Žnpn da ni res, da bi mu bila v Veli koven j gospodarila; eno vrstico spodaj pa pravi,] je sestra odpovedala službi; vraga, more službi odpovedati, ako ni nikdar i kakor laže župnik?! Nadalje laže Wei«] bil agitator pri občinskih volitvah; sam zopet piše, da je porabil nekaj 6asa*tanko ] volitve; vraga, kaj ste pa v tem času t "šil. ali ste volilcem kurja očesa rezali? Jp shoda ste vendar in čez to dejstvo ne pomaga cenjenih laž! Ali dovolj o teh lažeh. Mi vil> raztoln jemo svoje trditve p o p o luoa^oge 'i konstatiramo, da je katoliški župnik WeiuOlgemu !*olucijo. — 3 •— |igtl. Žitaraveški občani so lahko na svojega pnika ponosni! Koroški .fihpos" po domače »Mirki stoji vedno do kolena t gnojnici in nesramno udriha po poštenih, nih možeh, je v zadnji številki pri-I članek o volitvi novega radiškega žnpana. ;opivšemn žnpana p. d. Scatu, kateri je ta več let natančno in skrbljivo opravljal in i občni prihranil lepo svoto denarja, se ta ni dopisnn zahvaljuje z opombo, da Seat nikoli več zasedel županskega stolca. Pač | le potolaži se, črni dopisunček, to je čisto njegovi volji! Ne on, ampak drugi je tako 1 in hrepenel sediti na njem, namreč čranhi, ali upanje je vam splavalo po Dravi. ni žnpan bi pa lahko tudi še sedaj ostal nojem mestu, ako bi ga ne vodili drugi neni, boljši čuti in plemenito ravnanje. Za-«j bodi zagotovljen, črni čečkač; nikdar mu po županovanjn, ker mn gre pod svojo >jc čast, biti župan občine kjer je prepir in ntev s črnim generalštabom na dnevnem redn. iv, da tndi drugi skusijo voditi rahlo sestavne občinsko barčico po razburjenih političnih lih in želeti je, da bi srečno prijadrali z njo no pristanišče. — H koncu moram pa še povedati od dr. Metde. Da vam ta, ljubi belni, ne bo delal toliko preglavice, kdo bi i kil, vam naznanim danes sledeče. Ko sem hodil iz Celovca, sreča me prijatelj lej". Komaj ga zagledam, ga naravnost ■m zaradi dr. Merde. ,Veš ljubi moj španič", iti jMihej", „to ni tisti odbornik, od katerega nfcari „Mir-prepir", da je na dan volitve zlato «1, to je čisto neki drugi". „Ja, za božjo o, kdo pa je pravzaprav ta možicelj ?" vpra-jaz ves radoveden dalje. Na-to se [ihej* šaljivo zasmehlja in mi na ušesa zašepeta: „Radiški Merda Na pragi sedi, Hlače obrača In išče uši". ieattle Wash. H. Hmerika. Bravo, dragi tjerc", da si postal tednik; vsem naročnikom napravil g tem veliko uslugo. Kako te z ve- em prebiram ob obalih tihega morja! Saj nimam nikogar, s katerim bi se lahko v enakem ali nemškem jeziku razgovarjal. Od ?-Jorka pa do tukaj sem prehodil ravno 9 in to od „Atlantic oceana" pa do „Pa- nceana". Vreme je tnkaj izvrstno, skoraj do ednako toplo. Po zimi lahko golorok znnaj no, po leti pa ni nikdar preveč vroče. Tndi ni slaba. V nedeljah n. pr. se zasluži od dolarjev v 8 urah, na delavnikih pa 4 je. Seveda, tako služijo le rokodelci. Jaz ke ne vabim v tujino. Ali jezi me neki ■Ski list, ki se zaletava v Ameriko, češ Slo- hodijo tja dolarje loviti. Hadirja, saj jih ajo, kajti v deželah, izsesanih po prvakih, vinarjev ni! Pozdrav vsem rojakom, tebi pa obilo uspeha tvoj naročnik A.'Wershnik. Novice. Četrti shod naše stranke. Velikanski na- edek, ki ga je napravil naš list zlasti v zadnjem tndi na Koroškem, napotil nas je, da zdro- i tndi svoje koroške somišljenike, bklicsl se torej shod zaupnikov. Na strankarskem zboru rja že so izjavili zastopniki iz Koroške, da strinjajo z našimi nazori in da hočejo pod- i naše stremljenje z vsemi močmi. Prvi na Koroškem, ki je bil obenem četrti shod stranke, pa je dokazal, da so naši koroški zanesljivi možje in da držijo, kar so ob- lili. Ta shod se je vršil preteklo nedeljo v [Leitgeba gostilni v Sinčavesi Veliko dvorano napolnili zvesti zaupniki iz okrajev Železna iplja, Pliberg in Doberlaves itd. Shod je bil iz- doo važen. Primanjkuje nam prostora, da bi »tanko poročali, kako in s kakim uspehom se vršil. Bodi dovolj povedano, da se je udele- ■ shoda veliko število zaupnikov iz vseh občin ^rojenih okrajev. Naš urednik Kari Linhart raztolmačil nemško in pozneje tudi slovensko in namene naše .Napredne zveze". Po jlgemu razgovoru so sklenili zbrani zaupniki olncijo, ki pravi, da so naši koroški pristaši zadovoljni s sklepi strankinega zbora v Ptuju, da hočejo razširjevati naš list in »Tiskovno društvo", kolikor jim bode to mogoče, da pa pripustijo imenovanje okrajnih in farnih zaupnikov naše stranke volilnim odborom posameznih okrajev. Obenem je shod sklenil, podpirati kandidaturo gospoda Seifritza. Shod se je vršil v navdušenju in lahko rečemo, da je imel polni uspeh. Vpisala se je tndi cela vrsta (80) novih naročnikov in veliko število našega prepotrebnega »Tiskovnega društva". Naprej! Volitve se bližajo. Somišljeniki na delo! V nekaterih občinah so volilni imeniki že za 14 dnij razloženi. Vsakdo naj gre ogledati imenik. Ako ni vpisan, naj takoj ustmeno ali pismeno reklamira, to je vpisa-nje zahteva. Le vkup, le Vkupl Pametna beseda, ali danes prihaja pač iz hinavskih ust. V 16. stoletju, ko so se dvignili zatirani kmetje proti plemeni-tažom in samostanom, ko je vrgel škof Trubar iskro upora med kmetske množice, takrat so peli uporniki nstaško pesen: „Le vkup, le vkup, uboga gmajna!" ... Med petjem te nstaške pesmi so požgali srednjeveški naši pradedje ponosne kloštre in bele gradove. Kajti duhovnik in plemenitaž sta delala vedno drug za dru-zega . . . Danes pa vpijejo nasledniki tistih duhovnov, ki so sežgali živega „seljačkog kralja" Matijo Gobca, nasledniki tistih duhovnov, ki so pomorili tisočere kmete, — vpijejo: le vkup, le vkup! Pač najhujša hinavščina, ki si jo moremo misliti. Le vkup, le vkup — tako pravimo tudi mi. Le vkup, da premagamo izkoriščanje klerikalnega zmaja! Kaplan Kirchtelger in naši klerikalci. Objavili smo pred kratkem članek ,.Iz spoved-nice", katerega je spisal mož, ki je bil čez 20 let katoliški duhovnik in je čez 20 let katoličane spovedoval. članek je bil resničen do pi-čice in ravno zato je zadel — lažnike okoli „Fihposa". Ta nečedni list napada zdaj nesramno kaplana Kirchteigerja. Jasno je, da je ta mož vsaj toliko vreden, kakor tucat onih politiku-jočih farjev, ki zabranijo umirajočemu človeku zadnjo tolažbo vere, ako je njih politični nasprotnik. Sicer pa „Fihpos" ni samo zlobni list, temveč tudi neumen do skrajnosti. Tako pravi, da smo posneli dotični daljši članek „povesti" kaplana Kirchteigerja. To je seveda neumnost, kajti dotični članek ni povest, temveč resnica, gola resnica. Kirchteiger je objavil dotični članek v dunajskem listu ,.Die Fessel" in ima sodni j s ke zapisnike, ki dokazujejo resničnost članka. Uredniki „Fihposa" pač niso čitali ne Kirchteigerjeve „povesti" ne njegovih člankov. Ali veseli nas, da smo zadeli s člankom prvaške pope dobro! Na druge „Fihposove" neumnosti je težko odgovarjati, kajti z — norci bo ne prepiraj! Iz Spodnje-Štajerskega. ,,Smešna zveza". Bog jim je pamet zmešal! Z velikim hrnpom so si ustanovili naši klerikalci svojo „kmečko zvezo". Kakor da bi zbes-neli, vpijejo v vsakem farovžu za to „kmečko zvezo". Zdaj pa je spodletelo klerikalni „Po-savski straži" pero in napisala je tale stavek: „Dr. Benkovič (ne dr. čvenkanič!) je edini odvetnik na Štajerskem, ki se je odkrito in brez strahu zavzel za smešno zvez o". O Bog, zakaj si jim pamet zmešal! Shod V talcu se je vršil 17. m. Obdržala je ta shod novo ustanovljena „narodna stranka". Resnici na ljubo povemo, da je bil 'hod dobro obiskan. Ali vendar se smeje shodu cela savinjska dolina. Kajti pristaši Spindlerja so določili svojim kandidatom nekega Robleka. Osla savinjska dolina ve, da je ta Roblek zagrizen prvaški klerikalec. „Narodni" so pač pri belem dnevu miši pod klobuk lovili. Fajmoštrova kuharica v Žalcu je pač malo čudna ,,devičica" Poroča se nam o tej zmešani Marjetici naravnost neverjetne stvari. Baje je med nedeljskim shodom v Žalcu ta babura po cerkvi plesala in celo organism „zapovedala", naj ji , zašpila", da se bode lažje vrtela po cerkvi, čnjemo celo, da se je končno pod priž-nico ponemarila. Ne moremo preiskati, je-li odgovarjajo ti škandali resnici. Na vsak način zahtevamo odločne, da se poduči javnost, ali je to resnično ali ne. Ako se je kuharica Marjeta res tako daleč pozabila, potem naj jo župnik nažene s pasjim bičom iz Žalca, kajti druzega pač ne zasluži. Filijalka kmetijske družbe v Št. Ilju v Slov. Gor. je imela 3. t. m. v Sv. Jakobu dobro obiskani potovani shod. Deželni potovalni nčitelj za vinogradništvo g. Belic jo imel zanimivo predavanje o pomladnih delih v vinogradih. Govoril je tudi o gojitvi paš, o gnojenju zlasti v vinogradih in o boju proti peronosperi. G. Zi-nauer je predlagal naj bi se prosilo ustanovitev vzornih gnojišč v vsaki fari. Podružnični predstojnik g. Reppnik pa je naznanil, da se bodo postavili v delokrogu filijalke letos zopet 10 čistokrvnih bikov. Iz sv. Bolfenka pri Središču bo nam poroča, da ne more videti našega lista pismonoša Aloiz Schonwetter. čajemo da mož „Štajerca" ne oddaja tako redno kakor bi bilo treba. Baje zadržuje tudi pisma in karte ter jih doma na steno pribije. Privatne zabave pismonoše nas sicer ne zanimajo. Nam je čisto vseeno, ako je mož tercijan, ako je njegova žena v tretjem redu in njegova hčerka v „Marijini dražbi" vpisana. Ali svojo službo ima vsak človek pošteno opravljati! Toliko za danes. Upamo, da se mož poboljša, sicer se zmenimo drugače z Ejim! Zopet prvaška tatvina. Zaporedoma udari zdaj strela v prvaške vehkaže na Spodnjem Štajerskem. Nekaj zanimivega je to: r svojih umazanih časopisih se ponašajo kot petelini na gnoju in vidijo vsako malenkost pri nasprotniku, ali kadar se zgodi lumparija v prvaškem taboru, takrat molčijo ti gospodje kakor ribe. Mislijo si pač: „Lieber feig als dumm!" Tako postopanje je sicer nepošteno do skrajnosti, ali prvakom koristi. Mislijo si pač: čitatelji prvaških časnikov so preneumni, da bi znali razločiti resnice od krivice, — in zato lažejo ali pa molčijo! Omenili smo v zadnjem Času troje prvaško-far-ških lumparij. Najprve se je izvedelo o sramotni tatvini žnpana Bratuša v Turškemvrhu. Ako ukrade kdo zemljo, ki stane dva krajcarja, potem prinesejo farški dopisani gotovo dolgo notico. V Turškem vrhu pa je ukradel prvaški župan več-tisočakov občinskega denarja in vendar — bo molčali vsi prvaški listi od prvega do zadnjega. Potem smo poročali o drugi prvaški tatvini. Klerikalni poštni uradnik Schwarz je okradel poštno blagajno. In tudi o tej nesramni tatvini so molčali vsi prvaški listi od prvega do zadnjega. Komaj par tednov je minulo in — zopet smo izvedeli o veliki prvaški lnmpariji. Omenili smo jo že v zadnji številki, ali danes treba obširneje izpregovoriti. Stvar je sledeča: Pred kratkem je bila ukrad;na posestnika Brodnjaka v Ormužu krava. Tat je prodal kravo nekemu ptujskemu mesarju iu imel pri temu redno podpisani živinski list iz občine Cvetkovca pri Ormužu. Občinski predstojnik Mahič iz Cvetkovce se je izgovarjal, da je podpis ponarejen. Končno je žaodarmerija prijela tata in le-ta je v. zaporu priznal, da je ukradel kravo, da mu je Muhič živinski list napravil in da sta si razdelila za ukradeno kravo dobljeno svoto. Žandarji so potem Mahiča aretovali. Seveda, Mabič je bil velik ,.gospod" in zato ga je moral pripeljati njegov sin z vozom (!) na sodnijo. Zanimivo pa je to-le: Ta župan Muhič je bil eden prvaških voditeljev iz ormnžke okolice. Bil je glavni Bteber farške garde prvaškega dr Omu-leca. Tudi je bil član okrajnega zastopa (!). Torej lagati ne pomaga! Muhič je tretji prvaški jnnak v kratkem času in mi le čestitamo tej farški gospodi za take voditelje. Seveda bodo prvaški. listi zopet molčali. Ali mi bodemo skrbeli da ljudstvo izve, kakšni falotje in tatovi igrajo vlogo njegovih „ voditeljev"! Fej! Pr vaško stranko bodemo imenovali odslej „stranko tatov in goljufov"- Zatirana pravica. Ljubite resnico in pravico, hčerki božji! Ali dandanes se zatira pravico prav pogostoma ravno od ljudi, ki bi ji morali biti zaščitniki. Le preglejmo delovanje slavnoznanega župnika Sašnika v črešnjevca in občudovali bodemo brezobzirnost, s katero zasleduje ta možakar svoje cilje. Kristus je učil, da se mora tudi sovražnika ljubiti, — „božji namestnik" Sušnik pa bi človeka, ki mu ne do-pade, preganjal do zadnjega trenutka. Dokaz tej trditvi brezobzirno zatiranje kaplana g. Kova-čiča. Poročali smo svoj čas, da se ta vse časti 4 — vredni kaplan ni dal izrabljati v umazane Suš-nikove namene in se ni hotel nklanjati farov-škim baburam. Ia zato je moral čutiti vso zatiranje svojega duhovniškega tovariša Sušnika. Ko je bil g. kaplan bolan, prepovedal je župnik, da bi se mn kuhalo zdravila Tako razume Sušnik nauk o krščanski čednosti ,,bolnim po-streževati'. Tudi je odtegnil župnik kaplanu hrano, tako da je moral iti kaplan v gostibo na hrano. Da je Sušnik kaplana z lažmi grdil tudi pri Skofijstvu, je znana stvar. Medtem je bil kaplan tudi okraden za 20 gold. Kaplanova soba je bila vedno zaklenjena. Ko pa je kaplan zapazil, da ima Sušnikova kuharica ključ od sobe in ko jo je enkrat celo v sobi zasačil, izrazil je mnenje, da so šli goldinarčki menda z Miciko. Nato seveda tožba in je bil kaplan tudi na okrajni sodniji obsojen. Okrožna sodnija pa ga je oprostila in obsodila Miciko na plačilo troškov; teh troškov je K 81. Mcika jih seveda kaplanu ni plačala in tako je moral kaplan tožiti. Prišlo je do rubeža. Župnik je pri rubežu trdil, da Micika nima premoženja in na miglej od strani župnika je Mcika na to tudi prisegla. Tako je preganjeni kaplan trojno oškodovan: prvič nedolžno preganjan, drugič obkra-den in tretjič je ostal za troške na cedilu. Tako razume Sušnik „pravico". Res, farani gledajo to grdo postopanje in se sramujejo svojega faj-moštra. Sicer pa bode kmalu bolje! Boj. v Cirkovcah na Dravskem Polju. Ta občina je spadala doslej med najbolj črne občine na Sp. Štajerskem. Ali kjer je nasilje največje tam se rodi tudi najprvo odpor. Ljudje so videli počenjanje politikujočih farjev, ljudje so Čutili izkoriščanje prvakov in pričeli so dvomiti da je vse to prav. V prvi vrsti so pričeli delovati nato, da dobijo nemški poduk za svojo deco, kajti skrbni očetje nočejo, da bi njih de-ca v taki revščini živela, kakor živijo sami. In možje so pričeli nabirati podpise za prošnjo, v kateri se zavzemajo za nemško šolo. Nabrali so jih takoj 237!!! To pa je grizlo tiste politiku-joče duhovne iz te občino, o katerih smo že opetovano pisali in ki se vkljub najhujšim očitanjem niso upali tožiti. Ia pričeli so zopet z hujskanjem, kakor je to že navada pri nas na Štajerskem. Župnik je pričel lagati, da so ti podpisi neresnični in ponarejeni. Vi, župnik, ako nam pokažete le en ponarejeni napis, potem vam plačamo 1000 K. Vi merite čevlje pač po svojemu kopitu! Kajti res je, da ste vi svoj čas zaradi zakonske preosnove nabirali podpise in da ste pri temu podpisavali vse kar leze in gre, da bi kaj vprašali... Ali kaj bi se jezili! Duhovnike, ki izrabljajo spovednico in lečo v politične namene, duhovnike, katere imenuje pošteni kmet lažnike (glej „Poslano" v današnji številki!), take duhovnike je toliko sram, kakor volka strah. Kmetje! Ne pustite se hujskati od takih ljudi! Držite se svojega prepričanja in delajte za svojo korist! . Kaplan IKlelhijor Sorko, znan po „koozumu", katerega je svoj čas ustanovil, vodil in srečno na boben spravil, — ta kaplan Melhijor Sorko ima psa, katerega imenuje „viteza". Ne vemo, kaj bi kaplan rekel, ko bi kakšni plemenitaž imenoval svojega psa »kaplana". Ali pustimo mu to veselje. Mož pa dela vse mogoče šale. Pred kratkim enkrat mn je metal krajcarje; pes je pobral krajcar in ga kaplanu nazaj prinesel.Ko-nečno je vrgelkaplan psu'goldinar; ali goldinarček je vražji živali dšal in — požrl ga jel Pet milijonov so dobili avstrijski farji na zvišanju svojih plač. V zbornici se je jokalo, kakor da bi kaplani od lakote umirali, ali — pri nag futrajo evoje pse z goldinarji... Ali vsak človek mora obsojati, da jemlje kaplan Sorko svojega psa v šolo in dela svoje neumnosti med podukom v razredu. To pač ne gre. Naj igra fajmoštrovi kuharici svoje komedije, — ah v šoli je plačan za poduk Sorko pazi! Iz Vrhloga pri Slov. Bistrici prinaša „Fih-pos" in za njim drugi prvaški listi laž, da so prodrli podrepniki žnpnika Sušnika. Dobili smo v tej zadevi daljši dopis, katerega objavimo v prihodnji številki. Za danes pribijemo, da ne sedi niti eden Sušnikovih podrepnikov v odboru. Sicer pa bodemo s SuŠnikom kmalu gotovi. Kaplan Schreiner v Neuhausu. Sprejeli smo sledeči uradni popravek, ki ga moramo v zmislu zakona brez opombe ponatisniti: Št. 56. Skli- cujoč se na § 19. tisk. zakona z dne 17. dec. 1862, drž. zak. štev. 6 ex 1863, zahteva podpisani dekanijski urad, da sprejmete z ozirom na novico v Štev. 9. Vašega lista z dne 3. marca 1907 pod zaglavjem „Kaplan Schreiner v Neuhausu, na istem mestu in z istimi črkami nastojni uradni popravek: Ni res, da se je pritožilo 30 slovenskih kmetov pri kanoniku v Novi cerkvi čez tega farja, (kaplana Schwei-nerja) res je pa, da se pri meni ni nikdo pritožil. — Kn. šk. dekanijski urad Novacerkev, dne 16. marca 1907. — Dr. Lav. Gregorec kanonik, dekan. Provizor Keček v Štopercah je pred sodnijo dosegel, za kar je prosil. Kakor znano, je ta človek v svoji brezmejni nadutosti neki nevesti iztrgal krancelj iz glave in to vsled tega, ker je izvedel pri spovedi, da je v drugem stanu. Vsak poštenjak mora priznati, da je tako počenjanje sramotilno in zato ni bilo čudno, da je šel razžaljeni kmet k našemu odvetniku dr. pl. Placb-kemu in je vložil tožbo proti nadutemu, ošabnemu provizorju. Zanimivo je ravno, da je bil ta Keček preje v Trbovljah, da ima tam z neko Ano Cebin otroka, da bi imel torej dovolj povoda, pometati pred lastnimi durmi. In ravno tako je zanimivo, da je izvedel Keček pri spovedi o temu, da je nevesta v drugem stanu da je torej izrabil spovedno molčečnost v svoje namene. No, o vsemu temu smo že pisali: Te dni pa se je vršila v Ptuju razprava proti Andreju Kečeku. Provizor je bil zdaj nakrat skesani grešnik. Prosjačil je posestnika toliko časa, da se je dal ta omehčati in mu je odpustil. Pribijemo, da bi marširal provizor v luknjo, ko bi mu tako grdo razžaljeni kmet ne odpustil. Ali kmetje imajo vedno boljše srce nego farji! Vkljub temu je moral podati provizor Keček častno izjavo, v kateri prizna svoje grdo ravnanje in prosi kmeta, naj mu odpusti. Nadalje se je Keček zavezal, da pusti to častno izjavo v dveh farah razglasiti. Tretjič mora plačati posestniku in njegovi ženi 17 K za potne troške, zastopniku dr. Plachkemu pa za troške 21 K 50 h. Tako je končala razprava. Naj bi bila ta razprava za vse politikujoče farje znamenje, da nismo več v srednjem veku in da se ne sme ljudstvo tako zasramovati! „0 narodnih štacunah'* smo že opetovano pisali. Tukaj se kriči: ,,Slovenci, kupujte le pri Slovencu", a končno udari slovenski .narodni štacunar" dobrovernega slovenskega kupca prav pošteno čez ušesa... Gospod Prane Cizl iz gornjega Obreza nam n. p. poroča, da je kupoval v .narodni štacuni" pri L'peju v Brežicah usnje. Dal je za usnje 4 gold. 70 kr. ali vsi ljudje, ki so strokovnjaki, so mu potem poročali, da je vredno usnje k večjem 3 gold. 70 kr, da ga dobi za to svoto povsod. Potem se pa Lipej še priduša, da njega toliko stane in da nič ne zasluži. To je — »svoji k svojim". PolitikujoČi far in cerkev. Sprejeli smo Bledeči popravek, bi ga moramo po postavi objaviti brez vsake opombe: St. 74. Sklicujoč se na § 19. tiBk. zakona z dne 17. dec. 1862, drž. zak. št. 6 ex 1863 zahteva podpisani župni urad, da sprejmete z ozirom na novico „Politikujoči far in cerkev" v štev. 8 z dne 24. febr. 1907 Vašega lista na istem mestn in z istimi črkami nastopni uradni popravek: Ni res, da so ti nesramneži (sedem kaplanovih kreatur), vrgli med mašo orglarskega uslužbenca iz kora in ga pretepavali, res je pa, da ga nikdo ni vrgel s kora in nikdo pretepaval. — Kr. šk. župni urad Dobrna dne 15. marca 1907. — Friderik Kukovič, župnik. Boš — kandidat! Torej res je, očka Roš iz Trbovelj bi postali radi državni poslanec. In gospodje od nove stranke se ne sramujejo ter so moža tudi za kandidata postavili. To je škandali Rošu ftmo očitali stvari, ki dokazujejo brezmejno sebičnost in binavščino tega človeka. Očitali smo mu nepravilne manipulacije z žganjem; očitali da izkorišča svoje služba v sebične namene; očitali da je uradno kot župan nesramno lagal; očitali da uslužbuje šnopsarskega svinjarja, ki spada Že davno pod ključ. In na vse to je Roš molčal. Zdaj pa kandidi-a, ker upa da si bode kot poslanec zopet svoje žepe polnil. Rudarji! Ali vas bode ta ošabni sebičnik še dolgo za nos vodil? Volitve v Saldenhofnu. 7. t. m. ao se vršile san ko j občinske volitve v Saldenhofnu. Prvaški kalci so zmagali z malo večino. Ali kaki vaki so pretili in grozili raznim kmeti bodo zaprti, ako ne volijo prvaško. Vsi so vložili naprednjaki priziv. Upati je, pritožbi ugodi in potem — se zopet vidii C. k V Sv. Bolfengu v Slov. Gor. se je . t. svoj zgodilo. In to nekaj je prav neprijetno s so zasti mošnjega župnika. Neksj imajo pri tej nih Člar tudi babure opraviti. Hm, hm! Viekakorjaj obsej skal Župnika prav neprijetni gost v osebi »ela dri hanta. In g. dehant ni priAei na glažek i 1077 B temveč ima preiskati stvar, ki smrdi . . . I Veliko^ izve svet več! oje dm: Pri sv. Ani na Krembergu je umrl 8.' Odše v 27. 1. starosti tamošnji trgovec in po* celovsk gospod Herman M tterer, Spreraljevala »to deu dne 10. m. popoldne ob 3. uri na slenti ro, potu velikanska množina ljudi, kakor že f Obes pri sv. Ani ni bila zbrana. Ne samo skoti, Zmei farani so mu izkazali zadnjo čast, temveiobu pol prebivalci iz sosednih far in krajev n. . je mrl Cmureka, Apač in nove Cerkve. Dokazalo ¥ pri pogrebu, kako priljubljen je pokojH kako priljubljeno je ime njegovega roda, i Na S je njegov oče v tako dobri misli zaptistil orilko 1 kazalo se je tudi da so ganjena bila era Ruda tragike, ki jo je ta rod doživel v zadnjih letikoje vel 4 leti so mu pokopali drago mater, pred! je odt vrlega trgovca očeta, ki je skoz 30 let ncalo" v no v štacuni delal, a zdaj sina, kateremiiBreča s 3 leta gospodarit od Boga dovoljeno bilo. ^ Johar sinu kakor Btarišem žemljica lahka! lmeaorili 7 ostane v tej fari v dobrem spominu! Velil Zaprli so vrtnarskega pomočnika Joion je r veča iz mariborske okolice, to pa zaradiijno lac nih sleparij in tatvin. oječih Utonil je Franc Klaučič v Noviier našli Ptuju. Vzrok je baje preobilo vžiti alkoMjgtu. B Dezertiral je 13. t. iz Celja inianterfcu, so Perkovič. Ko mu je drobiža zmanjkalo, s6 oseb. se je sam v Maribora. Grozna smrt. V Selctalu je povozila nj 261etnega kurjača iz Koittelfelda. Mašina srečneža popolnoma prerezala. Opat v Admontu Umrl je opat benei ekega samostana Hoffmann. Bil je rojen Ps. Qm« in sin ubogega čevljarja. srikalsl Umrl je v Ptuju g. Ig ac bpritzey, edevi pi nik, častni „bauptmann" požarne hrambi Ven Bil je zelo priljubljen ia splošno spoštovati, tf p. v m.! stvar Iz Koroškega. ^° more Mi gremo naprej! Iz pozameznih obfiravičei Koroškem (iz 3 pošt) smo dobili preteklo men njen osemdeset novih naročnikov. Vkljnlga pos hujšemu zatiranju —• gremo naprej! dobro Klerikalni ..kristjani". 12. t. m. se je veri. pred celovškimi porotniki zanimiva raniti k lj Tožil je bivši klerikalni deželni poslanec iti č u urednika lista „Karntner Wochenblatt". It r a v je Haborju očital, da je prodajal pivo voj yev po nekrščauskih cenah itd. Pri razpravi enih d dokazalo, da je ta farški Haber resničuo t^o 8 vojaškim rezervistom pivo pol litra za 32 viga vere prodajal, Huber je bil edini krčmar v dotir jadr kraju (Mattling) in so bili vsled tega vojaitva ii siljeni, kupiti njegovo drago pivo. Ta kle\toliskc juuak je dobival torej od revnih vojakutanovi 100% dobička. In ta Haber je tercijal do sknjeosno\ Seveda so porotniki toženega urednika opprvi v Taki so ti klerikalni ,,kristjani". Na ji jndi imajo le svetnike in Boga, v srcu pa le Odpisa kaželjnost, oderuštvo in hinavščino! bila Zmaga v Kotmarivasi. Pri občinskih iglaša vah v Kotmarivasi so zmagali naši somi^oati ii v vseh 3 razredih. Prvaški listi sami joksjjenje ' je ta občina zanje izgubljena. Živeli najti ž n volilci! Spremi Boj V S p. Dravogradu. Kakor znaialjeBti »zmagali" pri zadnjih občinskih volitvah togi jn Dravograda prvaški klerikalci. Naprednjakie. In pridobili edino 1. volilni razred. Pisatmedah že, na kakšni način so prvaki „zM|a je Goljufali so, kakor je to pri tej gospodi »njem navadi. Vkljub temu so se prvaki f glede izida volitve v 1. razredu in res jej sterstvo to volitev razveljavilo. Vršila volitev in naprednjaki so zmagali z večino {__ Trg sam nima zdaj zastopnika v občinskemu^ Vs(; Zato so si izvolili volilci 6 zastopnikov t!jBkih."o kcnčne ločitve trga od deželnih občin. Tako ni ■dosegal „vsemogočni'' nadprvak svojega namena. Volilci sami pa bodo kmalu izprevideli, da je pnaško gospodarstvo škodljivo za ljudi. In prihodnje volitve bodo položaj spremenile! C. k. kmetijska družba je obdržala 12. in 13, t. «voj glavni shod. Na?zočih je bilo 50 oseb, ki so zastopali 26 koroških okrajev. Število družbenih članov je naraslo v preteklem letu za 433; zdij obsega družba 8.169 kmetov. Dohodkov je imela družba lani 357.293 K, izdatkov pa (351.077 K. V glavni odbor se je izvolilo g. Nagele iz Velikovca. Kmetje na KoroSkem, držite se (noje družbe! Odšel je ne ve se kam posestnik Haleger iz celovške okolice. 25. p. m. je šel z večjo svoto denarja v Št. Jakob, ali doslej se ni vrnil. rSluti se, da se je zgodila nesreča ali zločin. Obesil se je posestnik Steinmetz v sv, Lenarta, Zmešalo se ran je. Ali duhovnik je še na ;robn pokazal svojo „krščansko ljubezen" s tem je mrliča žalil. Po svetu. Na smrt so obsodili porotniki v Hirschbergu prilko Feige, ki je več oseb zastrupila. Rudarska smrt. Zopet nam poročajo listi )je velikih rudarskih nesreč. V jami Saarlouia [je odtrgala vrv in je padlo 22 rudarjev s Jo" t šaht. Vsi so mrtvi. — Druga še večja sreča se je zgodila v jami Klein-Rosseln pri Johanu na Praškem. Vneli so se plini in ^morili 74 rudarjev ter ranili celo vrsto drugih. Velikanska razstrelba. V pristanu v Tonom je uničila velikanska razstrelba francosko ijno ladijo „Jena". Velik del čez 400 mož mornarjev, med njimi poveljnik ladje, našli smrt. Rizatrelbo se je čutilo po celem ista. Bombe ki jih je imela ladija v skla-80 zletele po mesta in se ranile ter ubile Šolstvo in klerikalizem. Prof. dr. Lndvig Wahrmund.*) (Nadaljevanje.) -•Omenili smo staro resnico, da nista vera in ^erikalstvo vse eno. Naj spregovorimo o tej iidevi par besed. Vera ni ničesar zunanjega, kar bi se dalo frijeti, temveč je plod našega duševnega življenja, stvar čustva. Vera nam govori o drugem »vetu, katerega še živi človek ni videl. Pamet more zadoŠčevati za vero, zato je trditev pravičena, da je verstvo stvar čustva ... Kar hennjemo versko prepričanje, to je lastnina vsa- ga posameznika; povspešuje se vero sicer lahko [dobro vzgojo, ali prisiliti se ne more nikogar . leti, K veri se ne da siliti, kakor se ne da liti k ljubezni. Bistvo vere označi torej v prvi čustvena notranjost, drugič n a d- iravnost in tretjič duševna prostost. Seveda so imeli in imajo razni narodi v zcih dobah različne vere. Popečati se pa ho- |mo a krščanstvom, ki je danes vladu- i vera človeške družbe v Evropi. To pa zato, |er jadra danes klerikalizem pod zastavo kato- ptva in ker hočemo pokazati nasprotje med jitolisko vero in klerikalizmom. Jezus Kristus, iitaaovitelj krščanstva, je nastopal kot verski jreosnovatelj. Njegove pridige so se obračale j prvi vrsti proti stari judovski verski postavi. jndih je bil veren, kdor je držal zunanje dpise judovske vere (ceremonije). Vse drugo bila postranska stvar. Temu nasprotno pa glasa Kristus veliko vrednost verske notra- iosti in prostosti. Zavrgel je sužensko pod- »jenje pod črko postave, katero je hotel napol- titi z novim, živim duhom. Kristus je dejal: spremenite se, spremenite čustvo, kajti božjo o je blizo". Dog pa ni bil po Kristusu bgi judovski Jehovah, temveč usmiljeni, ljubeči In božje kraljestvo ne pride po Kristusovih idah z zunanjimi krasotami, ne more se reči, je tukaj ali tam", temveč ono živi v no- >ojem človeka (Luk. 17, 20—21). Prva postava tega kraljevstva pa je Iju- leien. In zuaanjo delovanje te ljubezni na- Iram bližnjemu, to je pravi verski kult, •) VseuielišJoi profesor dr. Wahrmund je imel svoj cas v lu velezaoimivi govor, katerega objavimo deloma v leh , Op. ur. — 5 — katerega zahteva Kristus. Ljubezen do Boga naj pa se kaže v srcu. Kdor hoče Boga moliti, ne potrebnje tempeljnov; zapre se v svojo sobico in moli Boga „v duhu in resnici". Vse verske šege, ceremonije, darila niso le brez vrednosti, temveč pod gotovimi pogoji tudi hiuavščina. In proti nikomnr ne nastopa Kristns h tako strogostjo, kakor proti duhovnikom in farizejem, ki pospešujejo to hinavščino. Neumneže, hinavce, kače, slepe potokazce in pobeljene grobove jih imenuje. Kristus pravi: „ Gorje vam, ki okrasite grobove prerokov, žive preroke pa bičate in križate; ki se bojite mušic, požirate pa kamele; ki zapravite hiše vdov za dolge molitve, ki jih molite; ki potujete po vodi ia suhem, da pridobite verskega pristaša; in kadar ga dobite, napravite iz njega otroka pekla, še enkrat tako hudobnega kakor ste vi" (Mat. 23, 14 itd). Res, nikdo ni branil prostost in notra-ajost vere tako živo, kakor Jezus iz Nacareta. In zato je todi umrl. Jezusovo krščanstvo je bilo z njim pokopano. Po svojem naziranju je nadaljeval krščanstvo sv. P a u 1 u s. Postavil je na prvo mesto vero na Kristusa kot odrešenika. Kristus je sedel z grešniki na eni mizi. Paulus pa je že vprašal: „Kaj ima verni človek z brezvercem opraviti?" (2 Kor. 6, 15). Verske postave so prinesle versko silo. In vedno več je bilo tega, kar se je moralo verovati. V prvi dobi seveda je branila mala skupina kristijanov z vso močjo prostost vere. Tri stoletja se je borila in je krvavela za svoje versko prepričanje. Ko pa si je pridobila končno priznanje države, ko so se spoprijaznili rimski cesarji s krščanstvom in je postalo krščanstvo veliko ter močno, so ponehali ti časi. Iu tisti, ki so se najbolj borili za versko prostost, naglašali so potrebo verske sile napram brezvernikom. Tako je pisana zgodba razširjenja krščanstva s krvavim peresom. Ko je priznala rimska država krščanstvo, razvilo se je to kmalu v veliko organizacijo (združenje). Nova svetovna država se je razvila — katoliška cerkev. In ko je razpadla stara država v razvaline, nastopila je cerkev njeno dedščino in peljala svetovno vlada na lastni račun naprej. Seveda je .to storila pod drugim geslom. Rimski imperatorji (vladarji) so vladali v imenu države, rimski papež pa v imenu Kristusovem, katerega vidna država na sveta je katoliška cerkev. Nekdaj je bila vera državna zadeva, zdaj pa je postala politika verska zadeva. Rimski cesarji so zahtevali božansko spoštovanje kot ljudje, rimski papež pa kot božji namestnik. S v. Paulus je zahteval vero na Kristusa, zdaj pa se je zahtevalo tudi slepo pokorščino napram rimskemu škofa (bala „Uaam sanctum)". In kdor se ni prostovoljno pokoril, tega se je h pokorščini prisililo. Ali ni bilo zapisano v evangeliju: „Nisem prišel, da prinesem mir, temveč meč! Ali ni sv. Peter potegnil na oljnati gori meč? Kako bi torej zamogli obraniti meč Kristusovem namestniku? Daševai kakor posvetni meč! Kajti „ako sodi stolica sv. Petra o nebeškem in duševnem, mora tembolj soditi o posvetnem (Gregor VII). Seveda, posvetni meč, „meč krvi", ni peljala cerkev sama. Papež ga je izročil vladarjem, kajti kralji in cesarji so mu bili podrejeni. Prvi zakon v tej papežki svetovni državi pa je slepa pokorščina in versko nasilje, največji zločin je krivoverstvo. Iz tega se da razumeti n. p. krvavo zasledovanju krivoverskih Katarcev in Albingenzev v 12. in 13 stoletju. Papežki legat (zastopnik) je pisal po uničenju Bezierja (I. 1209) svojemu papežu Inocenciju HI.: ,,Nobenemu stanu, nobenemu spolu, nobeni starosti nismo zaprinesli; ojstrina našega meča je ubila čez 20.000 oseb; celo mesto je pož-gano in izropano; čudodelno je divjala božja kazen". . . „Autos da fe" (črni vere") so imenovali na Španskem brezštevilno sežiganje kri-vovercev po sv. inkviziciji. Ia ne samo v življenju, temveč tudi po smrti se je zasledovalo krivoverce. Leta 1560 se je izgreblo v Sevilji mrliča nekega kanonika, o katerem se je reklo, da je bil krivoverec, sežkalo se je njegovo sliko, vzelo njegovo premoženje (Hinschius VI, I, 371.). In to se je večkrat zgodilo Leta 1686 je izšel na Francoskem kraljev razglas, po kateremu se je izročevalo mrliče krivovercev — šinterju (Friedberg). In par desetletji preje se je zoper stavljal papež končanju grozne 30 letne vojske. Vse to pa so imenovali npravo krščanstvo". (Naprej prihodnji«). Gospodarske. Mesečna navodila za čebelarja, čebelar pazi sedaj posebno dobro na čebele! Priznati moramo, da je letošnja zima za čebelarstvo dobre matice napredujejo pridno. Glavna reč je, da imajo ljudstva sedaj zadosti hrane; iz te manjka priskrbi živalicam dobrega pitanca. Ne daj čebelice trpeti žeje; pri toplem vremenu napravi jim pred uljnakom napajalnik, kar je prav lahko. Vzemi krožnik, napolni ga z vodo, vrzi noter kamenčkov, da živalice ne utonijo, in nahajalnik izpolnuje svojo nalogo izvrstno. Pri neugodnem vremenu napajaj čebele v panju. Kako je pridati hrana? Najboljši je strd v sa-tovju; ako nam ta manjka, vzemimo iztoče med, malo preredčen, pa ne pozabimo, da ga se ne damo premalo na enkrat; 1 kg. ni preveč. Z zelo vodenim medom sedaj čebel še ne smemo pitati, ker to bi nam prineslo največjo škodo. Pazimo na sledeče: pokladajmo zvečer, ne raz-livajmo medu po nljnaku ali panjih, pazimo na ropanje, žrela držimo priprta prav na ozko! Najvažnejše delo je pregledavanje vseh ljudstev, ako imamo v uljnjaku 10—12° R toplote. Pregledovanje pri panji s premanjkljivim delom je jako lahko. Panj se odpre od zgoraj ali od zadaj, pregleda se sat za satom in se postavi v ravno tisti vrsti nazaj Pri tem poslu se očedi tudi panj mrtve živali in druzega. Pazimo na matico, zalego in množino ljudstva in hrane! Panje z slabo zalege združi z sosednim panjem ali izmeni matico, Če jo imaš v zalogi. Panje z nepremakljivim delom pregledaš, ako ga za-neseš iz uljnjaka na pripravljen stol, odvzameš mu dno, obrneš panj da pade vse, kar se sliši v panj ven, poglej zalego, prepričaj se o hrani in ljudstvu in postavi panj zopet na svoj prostor v uljnjak. Plesnovo satorje je pristraniti. čebele potrebujejo sedaj v panju veliko toplote, torej jih je treba odeti prav dobro. Pozor torej na komljenje da izhaja hrana do maja, pozor na ropanje, in odej. (Spisal A. Martiujak, nad-učitelj in potovalni učitelj za čebelarstvo r Medgorju na Koroškem.) Gnojenje krompirja. Najbolj gotovo in največ rodi krompir v rahlih, globokih, ilovnatih in na peščenih, sovdanasto — ilovnatih tleh. Tudi v peščenih tleh vspeva jako dobro, ako se močno gnoji. Težka in mokrotna zemlja ovira razvoj gomoljev in krompir iz take zemlje ima tndi manj škroba, zato je bolj voden ia za hrano manj vreden. Krompir se prideluje lahko za vsako rastlino, ako se poskrbi za to, da damo zemlji z gnojenjem dovoljno množino takih redilnih snovi, ki jih rastline lahko sprejmejo. Dobro vspeva krompir tndi na prekopanih ledinah ia preko-panih gozdnih tleh. Množina pridelka odvisi toraj v prvi vrsti od množine gnoja, ki smo ga ponudili krompirju. Radi tega se gaoji pri nas ti pojski rastlini, ki je gotovo najbolj važna, vselej jako obilno. Do sedaj sta se uporabljala v ta namen najbolj hlevski gnoj in stranišnica in le v majhni meri tudi umetna gnojila. Rani krompir pa mora dobiti v zemlji večjo množino redilnih snovi, da jih lahko hitro posrka, zato bi bilo dobro, če bi uporabljali pri nas poleg gnojenja s hlevskim gnojem in s stranišnico v veči meri, nego do sedaj, tudi umetna gnojila. Goriško kmetijsko društvo priredilo je spomladi prošlega leta mnogo poakašenj z umetnimi gnojili na krompirju. Hotelo je kmetovalcem pokazati, za koliko se pridelek z uporabo umetnih gnojil nasproti navadnemu gnojenju poveča. Hotelo je tudi dokazati, da veči pridelek krompirja, ki se doseže s takim gnojenjem, ne krije samo stroškov gnojenja, ampak da ž njim dosežemo tudi jako velik čist dobiček. V naslednjem hočemo o uspeha nekaterih teh poskušenj poročati. Za vsako poskusno parcelo vzelo se je 400 m!. Na drugo parcelo potrosilo se je sledeče množine umetnin gnojil : Parcela 1. Parcela 2. gnojeno s hlevskim hlevski gnoj in umetna gnojem in s stranišnico gnojila Pridelek krompirja na ha. 273 q 360 9 Veči pridelek na 2. parceli znaša 87 q Vrednost večjega pridelka . . . 435 K Stroški za umetna gnojila . . . 118 K Ostaja čistega dobička, če odbijemo stroške za gnojila .... 317 K in prihranimo gnojenja s stranišnico 8 kg štiriodstotne kalijeve soli, 16 kg superfosfata in 8 kg Čilskega solitra. Te množine odgovarjajo sledečim množinam gnojil na površja enega nektarja: 200 kg štiriodstotne kalijeve Boli, 400 kg sn-peifbftfata in 200 kg čilskega solitra. V naslednjem se je preračnnil pridelek, in reči pridelek posknšeBJ na en hektar (10,000 m»). Parcela 1. Parcela 2. gnojeno s hlevskim hlevski gnoj in umetna gnojem gnojila. Pridelek krompirja na ha: 205 q 240 q Veči pridelek na 2. parceli ... 35 q Vrednost večega pridelka .... 175 K Stroški za umetna gnojila . . . 118 K Ostaja čistega dobička, če odbijemo stroške za gnojila .... 57 K in prihranitev gnojenja s stranišnico Pridelek krompirja v a na ha zftmht&a M 7. t I1 ■s& K '1 si ■"1 K j Ime posknševalca f a iff ■O '3 K Josip JelUS — Grgar "' b) Fr»n CotiJ — Skrbina Vek. Orel — Ponikve Ivan Jejfic — Sv. Križ 100 70 140 81 70 1*6 133 184 152 132 io 66 (i 71 62 225 325 220 366 310 118 118 118 118 118 107 207 101 237 192 Gnojeno s hlevskim hlevski gnoj in umetna gnojem gnojila Pridelek krompirja na ha: 284 q . 3.6 q . 180 K . 118 K 62 K na ha. 248 q Veči pridelek na 2. parceli Vrednost večega pridelka . Stroški za umetna gnojila Ostaja čistega dobička, če odbijemo stroške za gnojila . Povprečno se je dobilo pri poskusih, ki so razvidni v tabeli in pod dobami št. 9. in 11. ona onih parcelah, ki so se gnojila z umetnimi gnojili (200 kg 40% kalijeve soli, 4000 kg »u-periosfata in 200 kg čilskega solitra) za 76 q krompirja v vrednosti 380 K več na ha, nego na onih parcelah, ki niso dobila tega gnojila. Ce odračusimo stroške za umetna gnojila (200 kg 40% kalijeve soli 32 K, 400 kg superfosfata 24 K, 200 kg čiskega solitra 62 K) v znesku 118 K, ne povrne vrednost večega pridelka Parcela 1. Parcela 2. negnojeno Umetna gnojila Pridelek krompirja na ha: 135 q Veči pridelek na 2, parceli Vrednost večega pridelka . Stroški za umetna gnojila Ostaja čistega dobička, če odbijemo stroške za gnojila.....617 K na ha samo stroškov za umetna gnojila, ampak da celo 262 K čistega dobička. Pri gornjem računu vzela se je cena 100 kg. krompirja 5 K. če pa računimo ceno za 100 kg krompirja samo 3 K, dobimo vseeno z večim pridelkom krompirja, čist dobiček 110 K. Poskusi so torej pokazali, da zamoremo s pomočjo nmetnega gnojila pridelek krompirja jako zvečati. Prva dva zgoraj navedena poskusa pokazala sta obenem da zamoramo straniščnico z umetnimi gnojili ne samo nadomestiti marveč Parcela 1. Parcela 2. negnojeno umetna gnojila Pridelek krompirja na ha: 150 q Veči pridelek na 2 parceli Vrednost večega pridelka . Stroški za nmetna gnojila Ostaja čistega dobička, če odbijemo stroške za gnojila .... 582 K na ha ž njimi dosežemo celo veče pridelke. To je važno posebno za goriške okoličane, kjer kupu- 280 q . . 145 q . . 725 K . . 118 K 290 q ■ '.'!. 140 q . . 700 K . . 118 K — 6 — jejo kmetje stranišnico za drage novce in jo | smejo samo po noči prevažati, če računimo | stranišnico in delo, ki ga imamo s prevažanjem in polivanjem, pridemo z nporabo umetnih gnojil ceneje a vrhu tega dobimo veči pridelek. Poskušnje pokazale so obenem povsod, da ni trpel krompir, kateremu se je dalo nmetna gnojila, toliko od Buše. Za nas jako važno pa je bilo opazovanje, da je taki krompir tudi prej cvel in prej napravil gomolje. Omeniti moramo še, da so se napravile. poskušnje tndi drugod po deželi. Nekateri pos-kuSevalci nam niso pa še poročali o uspehu, drugi so navedli uspeh samo površno (polovico, četrtino, še enkrat toliko več itd.). Zato priporočamo našim kmetovalcem, naj v takem letu eami poskusijo, koliko kažejo nmetna gnojila pri krompirju. Kjer gnojimo krompirju obenem s hlevskim gnojem, zadostovalo gnojem, zadostovalo bo za hektar 100 do 150 kg štiridesetodstotne kalijo soli, 150 do 250 kg superfosfata in 80 do 100 kg čilskega solitra. ča pa nimamo hlevskega gnoja in straniščnice, moramo zvečati množino umetnega gnojila. Primerno gnojenje bi bilo za hektar : 200 do 250 kg štiridesetodstotne kalijeve soli, 400 do 450 kg superfosfata in 150 do 200 kg. čilskega solitra. Stiridesetodstotna kalijeva sol zmeša se s Buperfosfatom ter potrosi okoli 14 dni predno se krompir sadi po polja ter nato podbrani ali podorje. čilski soliter pa je trositi polovico par dni pred sajenjem, polovico pri prvem okopa-vanju krompirja med vrste. Da se soliter bolj ednakomerno razdeli, zmešati 'ga je s suho zemljo Vsak kmet, ki rabi ta gnojila, pmti pa naj del polja nepognojenega, da bo zamogel potem preračuniti iz pridelkov, kako delujejo na krompir umetna gnojila. Kako globoko stavimo gnoj h trtam? Gnojenje vinogradov ni tako malenkostno delo, kakor bi kedo mislil. Že marsikateri nepreviden vinogradnik pokvaril si je svoje trte ravno z gnojenjem. Posebno važno vprašanje, kedar hočemo trti gnojiti je, kako globoko naj zakopamo gnoj. Se pred nekoliko leti stavili bo vinogradniki gnoj na kolena globoko pod zemljo in sicer se je porabilo takrat strašanske množine gnoja. Kaj je bilo tema posledica? S preglokim kopanjem prerezalo se je jako mnogo debelih in drobnih trnih korenin in trta je obnemogla. Mesto, da bi trta po gnojenju obilu rodila, je bilo to ravno nasprotno. Pognala je le malo. Še le drago ali tretje leto se je zapet opomogla. Raznn tega ni mogel gnoj v globočini prhneti, ker ni dobil dovolj zraka in zato je ostal štiri in še več let v zemlji skoraj nespremenjen. Čestokrat je pričel celo gniti, kar seveda ni vplivalo dobro na razvoj trte. Deževnica odnesla je navadno redilne snovi iz tega bloboko, da jih niso mogle trtne korenine več doseči. Tako gnojenje ne more biti toraj pravo. Nasprotno tndi ni dobro, če denemo gnoj preveč na vrh, ker se potem plevel med trtami preveč močno razvija. Tudi odnese lahko voda mnogo gnoja iz vinograda. Kaj je toraj pravo ? Gnoj je podkopati tako globoko v zemljo, da se s kopanjem ne pokvari trtnih korenin a vendar pride čim bliže h koreninam. Pri tem je paziti na to, da bo zamogel zrak do gnoja. Navadno znaša ta globokost 10 do 25 cm, povprečno toraj 18 cm. Ker razvijajo nekatere trtne vrste (n. pr. riparija) svoje korenine bolj pri vrha, druge (n. pr. rupestis mont.) bolj globoko, treba se je pri gnojenju ozirati tndi na to katera trtna podlaga je v vinogradu, čim bolj visoko se nahajajo korenine, tem bolj plitvo sa mora staviti gnoj. če je zemlja rahla in ime mnogo zraka v sebi (sovdan, peščena zemlja) sme se gnojiti bolj globoko, nego v težki, mokroni zemlji, ki ne pušča rada zraka v se. Zato bodemo gnojili navadno v ravnit>ah, kjer imamo pri nas bolj ilovnata tla, večinoma bolj ilovnata tla večinoma bolj plitvo, nego v visečih legah. BTo je vse prav, toda če bodemo gnojili preplitvo. spravimo trtne korenine previsoko in trtam bo škodila suša", ugovarjali so vinogradniki, ko smo govorili o gnojenju. To je popolnoma res ako prepustimo trto samo sebi. Pognala bo svoje korenine h vrhu in tu bodo pozimi pozeble al pa se v hudi suši posušile. Tr>mu pa ae d. odpomoči in sicer s tem, da v letu po gnojenju KZ1D vinograd bolj globoko, nego navadno plej^ veselje d0 pre8ečemo s tem korenine Že tedaj, koirad stopil v pričele razvijati, kakor delamo navadno z ^^hko^do (rosnimi) koreninami, ki rastejo ob deblab za 2—soo pa spravi deževnica v kratkem redilne 8ttffip",ulpr,*va gnoja v spodnjo zemljo h koreninam PrstC____— ki se nahaja v gnoju ne koristi mnogo ker se ne more raztopiti. Kvečemu ji neko kislino, katera povspešuje, da se snovi v zemlji lažej razkrajajo. Prstenij služi izborno na vrha zemlje, ker to zrahlja. Ravno radi tega se s hlevskim , gnojena zemlja ne posuši tako hitro, negnojena in zato zamore tndi več vode Ker napravlja prstenina zemljo na vrhij črno, zato se taka zemlja bolj hitro ogrejt vpliva jako dobro na razvoj grozdja. Crnal ki se nahaja v globočini, nam ne koristih če hočemo imeti toraj uspeh od gnojenji 1 stavimo gnoja pregloboko. V mladih vino) kjer niso trtne korenine pri vrhu še takoj smemo gnojiti nekoliko bolj globoko, starih vinogradih. O-iobito pa parimo t] vinogradih, kjer se je pokazala trtna uš. T vinogradu bo čestokrat najboljše, da hl«j gnoja niti ne rabimo, marveč uporabljaj edmn le umetna gnojila, katera potrosimo j in potem prav plitvo podplejemo. gla Poslano. Podpisani poživljam župnika Anin Sel, da mi odgovori jasno in točno na slec Sanja: 1. Obdolžili ste me proti moji žeai in ljudij, da sem jaz edini človek v župniji, ki senu v hiši božji, spovedae listke jemal. Kje in kaksnifc kazi za to trditev ? 2. Ali ni res, da ste Vi, g. župnik, v ce Pfipc hiši božji, raz prižnice lagali in obrekovali? 3. Ali ni res, da ste Vi, g. župnik, na pri« Ps'"«iae rovo kleli? 1 C; fjo Za vaše trditve napram moji osebi, katere tmonike s rete dokazati, Vas imenujem lažnika. Vi pa, i »bardooi. povejte: Ali moremo biti na taeega dušnega pasti "^j* z* s nosni? Cirkovec na Dravskem Polju. nnonik Fi JllŽef Kot- . Bregu posestnik v ^ bru Listnica uredništva in upfip lUŠtVit. Sp. sv. Knnjrota: Nismo sprejeli, torej Site še enkrat! — Zagorska vas pri sv. Preosebno! Skoda papirja za take neumne Žalec: Potrjujemo, da g. Ivan Kocuvan, zase« nik, ni pisal not c v ..Štajercu" v st. 5, kriukqjS občinski zastop žalski. Sploh ni z nami v nobofl — Za prihodnje številke smo morali odložiti d|2 Velike Nedelje, Planine, Zg. Radgoni, " Šmarje pri Jelšah, itd. Potrpljenje! Loterijske številke. 3radec, dne 9 marca: 42, r8, 28, i£^ JJ rrst, dne 16. marca: 23, 14, 35, ijUvo'iz t Jim b,a mxAri^rimok! j J^/^Mwp koM pit.™ edosež« Kathreinerjeva s Kneippova slatina kava sama seje obnesla za Hajokusnejso primes, ki lahko prebavna, redilna in krvotvorna spesi zdravje. — 7 — SDOE veselje do Industrie ia fad stopil v kompanijo h iklnemu podjetju, k takemu \ w lahko dobiva blaga na za 2-300.000 K, oglasi « pri upravoiStvu,Štajerca'. ' »KJ1167 NAJBOLJŠA)^., MAJCEN EJ§a| tfCHVRSf [ SAMl) PR| 3 v pruju - _M__ 2 glasovira irirj«), se zaradi pomanj- Srostora prodata. Cena ( gl. Več pove uprav-" i lista. 168 Priporočam mejše harmonika na I 4, 5 redov, z jeklenimi •vi, tako tudi kromatične monike s helikon-basi ali Prodajam do za 20 K ceneje kakor drugod. Izdelovatelj lonik Franc BnkSek na Et Bregu pri Ptuju. 174 Hpe(fajfe) iz bruydre-2esa. Prima fabrika iz pravega bruyere-lesa, ki se ne pokvari gladka glava z daleč pripogne- oim bruye- \, re-odlhom I aiim'vo roro (Weichsel- f rohr} konec iz roga in j cev iz žide, 21 cm dolga K 1-50 = i pipa, ali z osroglo reza- i glavo iz bruyere lesa K 160 "" izbira v kadilnih metih dobite v mojem ce- ; ki se razpošilja zastonj in poštnine prosto. Hanns Konrad veletrgovina Mostu (Brus) štev. 876 io) zahtevajte v vašem i moj cenik s čez 3000 lobami gratis in franko. 646 Dekla za otroke ki ljubi otroke in ki je bila že v taki službi, se sprejme Vprašajte y upravi „Štajercaa. 156 ..... . * _...... ''i'!r-'''n' Kupim vodno žago z malim posestvom v kraju, ker je vec gozda, ali dobro idoča gcstilna. Naslov •: Jos. Repe, Karlovska cesta 32, Ljubljana. 143 Učenec se išče za mlinarski obrt na novi umetni valjčni in parni mlin na Moste pri Ptujski Gori, učiti se mora obrt 2 leti in služi prvo leto K 4 mesečno, drugo leto 6 K na mesec. Sprejme se vsak časi 104 Godbeni automat (Musikautomat) velik skoraj nov, najnovejši sistem z 18 godbenim točkami, primeren 2a gostilno se takoj po ugodni ceni proda; izve se v Ptuju. Herrengasse štev. 17 1. nadstropje, levo 180 2 mizarska pomagača potrebuje za delj časa ter tudi enega učenca, gosp. I. Petrovič, mizarski mojster v Zgor Polskavi. 181 Učenec priden, se takoj sprejme pri gosp. Fr. Zagosda, pekovski mojster v Fohnsdorf Zg. Štajersko z vse hrano; triletno službovanje; ponudbe se lahko v slovenskem jeziku dopo-Slejo. 188 Fotografije kot znamke (marke liki znamkam na pis-mahl, in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani foto-Sifiji po ceni Otto Neumann, ag, Karolinental Štev. 180. Ceniki se pošljejo na zahte-vanje brezplačno in franko. 186 .*. Novi mlin .\ med Ptujem in Sv. Vidom, na močni studenčni vodi iQuell-wasser), dobro ohranjen, se iz proste roke takoj proda. Zraven je njiva, paSnik, sad,-nosnik z dobrim sadnim drevesi, svinska Stala, hlev za koma in krave, klet. Cena je 3600 gold. Mlin se da lahko v najem, več pove upravniS-tvo „štajercaa 184 Učenec za slrojarstvo (Gerberei) na zgorno Štajersko se takoj sprejme, ponudb na g. Baumann v Konjcah. 188 Učenca 187 od 16 do 17 let se sprejme pri g. Wesiag, kovački mojster v Rotwein pri Mariboru. Rujav pes (Dachshund) ki Čuje na ime „Pick" se je izgubil. O.tda se proti dobri plači pri gospej Popi na Bregu pri Ptuju flt. 4. 146 2 Kovača (isss) za predirenje in . izdelovanje orodja se sprejmeta za stalno delo. Naslov Franz Pristow- nik v Oplotnici. 190 ženo! Svetovni čudež! Nedoseženo! 600 komadov samo gold. 1.95 mo pozi. prec. ank. ura z verigo, natanko idoča, 3 leta ga-jo, 1 moderna Zidana kravata za gospode, 3 kom. lini robci, ui prstan za gospode z im. biserom, 1 lepa eleg. garnitura za dame, obstoječa iz 1 krasnim kolijejom iz orient tov mod. okrasek za dane s pat. zaključkom, 2 eleg. zapest-[ u dame, 1 par ošesnik s pat. kavlji, 1 krasno žepno tualetno Jo, 1 usojato denarnico, 1 par raanšetnih gumb 3° Doubl-3, patent zaključek, 1 eleg. album za razglednice, najlepši raz-dUveta, 3 šaljivi pre imeti, velika veselost pri mladih in starih, ptktičen navod za ljubavna pisma gospodov in dam, 20 koli. predmetov, io Se 300 predmetov, potrebnih v hiši. Vse sku-[ i uro, ki je sama toliko vredna, samo gold- 1.95. Pošilja se rtetju ali ako se pošlje dt-nar naprej po dunajski razpo-I trgovini P, LuBtf Krakova 4L — NB. Denar nazaj za stvari, ki ne dopadejo. 191 Dekla je že služila in nemško raznrae, se za hišna vrtnarska dela takoj sprejme: Naslov pri Th. Bothe v Račjem (Kranichefeld). 192 »ooooocoooooooooooot EME" Prodajalci dobijo kupce!!! 129 za prodaje vseh vrat, fabrike, vile, penzijonate, posestva, mline, ceglarne, hotele, gostilne, kmet' ska posestva itd. samo po prvorazredaem, strogo reelnem in knlantnem podjetju ter trga z realitftami Centrala: Dunaj V. Schonbrunnerstr. 80. Zahtevajte brezplačni obisk glede razgovora in ogleda, ker bode naš zastopnik itak v kratkem tukaj. NB. Opozarjamo p. t. občinstvo zlasti nato, da nas ne zamenja z drugimi manj vrednimi podjetji. JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOt: Oblastveno varovano! Vsake ponarejanje kaznivo! Edino pristen je Thierryjev balsam z zeleno varstveno znamko z nuno. 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali velika specijalna steklenica s patentnim zaklopom K 6*—. Thierryjevo centifolijsko mazilo za vse še za tako stare rane, vnetja, poškodb« itd. 2 lončka K 3'60. Pošilja se samo po povzetju ali denar naprej. Te dve domači zdravili ste kot najboljši splošn oznani in staroslami. Naslavlja naj se na lekarnarja A. Thierry v Pregradi Zaloga po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisočiizvrnih zahvalnih pisem zastonj in poštnine prosto. Mešana trgovina z krčmo novo zidana hiša, 13 stanovalnih gob, 2 prodajalna lokala, 1 magacin, 2 kleti, vse s pohištvom, vodovod tudi v 1. nadstropju, travniki, vrti, gozd (okoli 10 oralov) v trgu Grifen na Koroškem se vsled družinskih razmer proda ali daje v najem. Jako dobro stališče, ki je primerno za poletne izletnike, tudi za zgradbo železniške zveze sv. Paul, Grifen, Celovec. HiSna cena gold. 12.000. Polovica ostane lahko vknjižena. Najemnina od cele hiSe letno 450 gold. Najame se tudi lahko prodajalne prostore z potrebnimi sobami same. Naravnost ae vpraša pri Mariji Lutschonnig. posestnici v trgu Grifen na Koroškem. 139 Jos. ^asifccLir, 2?tia3 trgovina s špecerijo, materijalom, barvnim "•'• blagom. = Priporočam. Za velikonoč: najfinejše moke, rozine, Weinbeeren, orehe, med, maslo, kvas. Za pomladno Betev: vse vrste semena za deteljo, travo, repo in druga semena. DC Peljem le dobro blago po najnižjih cenah in zagotavljam vedno reclno, dobro postrežbo; Omenim še, da se nahaja moja trgovina le v lastni hiši, kjer je bila preje glavna tobačna trafika! *3M 130 UpmnistYO „Stajerca" sprejme takoj, oziroma v enem r= mesecu =: H upravnika (Administrator). Razumeti mora popolnoma knjigovodstvo (Buchfiihrung) in biti izurjeni korespo-dent v nemškem in slovenskem jeziku. Plača po dogovoru. Ponudbe je vposlati upravnistYu ..Štajerca." 5 letno kobilo« x žrebetora se proda pri graščinskem oskrbništvu v Vurbergu pri Ptuju. 1BS OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Za nasad oddaja se nove vrste, zelo plodovite, nizke, grahova in fižolova semena pri Adolf Sellinschegg v Ptuju. gflK~~ Frišne lupine (stročje) se kupuje v vsaki množini nazaj. ^9t§ tea me- KOMI -3m ifie se sprejme takoj ali pozneje kot prvi v trgovini z mešanim blagom na deželi; zmožen naj bode nemščine in slovenščine tudi v pisavi, biti mora priden in že starejši. — Istotam se sprejme natakarico na račun. Ponudbe sprejema uprav-ništvo »Štajerca" pod „5000" do 20. marca 1907. Razglas. Okrajni odbor v Ptuji ima na razpolago več tisoč cepik od najbolj imenitnih jabolk „ London Peping". Kdor hoče te cepike kupiti, naj se v pisarni okrajnega zastopa okrajnega zastopa oglasi. Načelnik: 189 Ornig. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO MF" Glavni zastopnik pride na brezplačni obisk glede razgovora in ogleda zaradi prodaje in nakupa vseh vrst posestva (glej inserat tega lista „Prodajalci dobijo kupce!! I" Centrala: Dunaj V, Schonbrunnerstiasse 80). 24. marca v nedeljo k sv. Andražu v slov. gor. pri g. Ilesič-u od 8—12 ure zjutraj, od 2—6 ure zvečer pri sv. Antonu v slov. gor. v gostilni g. Alt-a. 27. in 28. marca v Ptuju upravništvo „Stajerca". 25. marca cel dan pri sv. Trojici v slov. gor. v gostilni rjteinbauer. , NB. Tudi se lahko do tistega časa naslovi (adresse prodajalcev itd. na dotičnega gostilničarja pod šifro (čerko) »Glavni zastopnik" ali pa pozneje pod šifre (čerko) .,Centrala" poste restante Maribor vpošlje. igg OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Razglas. Okrajni zastop ptujski oddaje na " takšne posestnike, kateri redijo in plemenijo knretino po znižani ceni od najbolj imenitnih čisto belih kokoši jajce in sicer 12 za eno krono. Kdor hoče takšne jajce za valiti imeti naj se v pisarni okrajnega zastopa v Ptuji oglasi. 164 Načelnik: J. Ornig 1. r. V ptujskem mestnem soparnem kopališču m dobijo odsihmal kopeie s hlaponom po slede-iih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik •b Vali uri predpoldan za 60 vin.." (30 krajcarjev.) 876 Vtdstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstalt). Šivalni stroji ""3WH (Nahmascbinen) se kopnjejo zanesljivo dobro in zelo po nizki ceni v trgovini bratov Slawitsch v Ptuji- Ker nimam agentov je cena zaradi tega tako nizka. Vsak se naj pripriča in zahteva pismeno ah ustmeno cenik (Preiskurant). Proda se zanesljivim kupcem na mesečne rate. 27 Cenjena gospodinja! Ce hočete za bližajoče praznike kupiti cenoinsvežešpecerijskoblago po kolikor mogoče nizki ceni, blagovolite se potruditi k meni, kjer je skoraj najstarejša špecerijska trgovina. Že pri prvem poskusu boste zadovoljni in ostali boste moja stalna odjemalka, ker ne gledam na velik dobiček ampak na velik promet. Posebno priporočam za velikonoč priznano dobro in lepo ogrsko pšenično moko, ki je zelo brhka in posebno suha; tudi imam zelo lepo Bladko moko za kruh, potem lepe snažene rozine, vinske jagode in cibebe, garantirano pristno surovo maslo. Posebno priporočam semena od svetovnoznane tvrdke Mautuer. Kdor kupi enkrat pri meni garantirano čisto štajarBko ali lucerno deteljivo seme, bo gotovo zadovoljen; Seme Od runkeljna (rudeči Mamuth ali Eckern-dorfer je aelo priljubljeno), iz katerega zrastejo 10 do 15 klg teška runa. Angleške ray-trave, slako in svinjske kolrabe imam samo najboljše vrste. Prosim Vas, poskusite enkrat vsaj nekaj kupiti, in se bodete prepričali, da Vam bo zelo skrbno in dobro postreženo. F. Holaseka naslednik Hans Sirk Maribor, rotovž, filijalka Gospodska ulica štev. 44. .\ Mlada poštena deklina .*. iz boljše kmetske hiše, ki razume tudi nemščino, se sprejme, da se nauči kubati; izvršiti mora tudi druga domača dela. Plača po dogovoru. dobra oskrb zagotovljena. Vstop 10. aprila. Vpraša se pri gospej Schuster, gostilna ,Post", Sv. Jakob v Rožni dolini. 166 Za velikonočni čas *^H priporočam svojo veliko zalogo blaga, ravno tako svojo podružnico (filijalko), v kateri dobite vse špecerijsko blago, vso to po itak znano nizki ceni in pošteni postrežbi. Slawitsch, trgovec v Ptuju. Hans Wouk veletrgovina z mešanim blagom, 671 vinom in žganjem "**- v Poličanih "* priporoča p. t. občinstvu svojo bogato zalogo izbornega špecerijskega blaga, kakor fine parne moke, vinberle, cibebe, kave, masti, jedilno olje, petrolej itd. kakor tudi zalogo manufakturnega blaga, štofi, druki, platno itd. Nakupuje žitje, jajca, maslo in poljske pridelke. Nakup in prodaja dobra pristna naturna vina en gros in dobro pravo žganje en groa in en detail. Red Star Line, Antwerpen v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New-York in v Filadel- fljo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladji. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje Red Star Line, 20, Wiedener Giirtel na Dunaii ali J Franc Dolenc, konc. agent v I^ubljani, Kolodvorske ulico štev. 41 . 2£S:ort^pr.Kttr58oKonkurenčna budilnica po auierikanskem listenu, teč«, naj se položi kakor hoče, zanesljiva, dobre vrste; a triletnim pismenim jamstrom, da bo dobro in točno tekla K 2.S0, tri komati K S.—, I eifiriiic«. ki p« noči sveti, n komad K 3.30. tri komadi K 9— Nobea rtaiko. Ura s» lahko sa-raenja ta drnee ali se vrat denar. Po postnem povzetju ali če se denar posije naprej razpošilja prva tovarna ta ure Haniis Konrad v Mosta (Brlii) it. 876 ta Češkem. Bogato ilustrovan cenik, ki obsega nad 3001) slik raznih ur, zlat« in srebrne robe, se na zahtevanje vsakomur dopoiljo brezplačno in poštnine prosto. &H1 Ura na perpendikelj * bilom (Scnlagwerk)K10.50 v lepo polirancm kostna .z orehovega lesa, 30 ur idoča, z belo cifernico, 61 en visoka K 10.50. Ista, 14 dnij idoča, z bilom (Sehlagnerk) na nro in na pol ure .... K 14-20 Bilo »lično zvoneoju v stolpn zviša ceno pri prvi uri za K 1.—, pri drugi za K 1-50. Te ure so vsled svoje vrednosti in krasote elegantni predmet v pohištvu. Za vsako uro 3 leto, pismene garancije. Razpošilja po povzetju HANNS KONRAD Prva tovarna ar v Mostn (Briix) St. 876 (Češko). Bogato ilnstrovani ceniki z nad 3000 podobami se pošljejo po zahtevi vsakomur zastonj in franko. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj razlaga. Ysakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in apahati i. t. d. &8 Najhitnj nja poj 5 dni, 38 mi na ml poštnini niki, kij dvojnfl iz Hamburka do New-Yorka; dalje v K« Brazilijo, Argentinijo, Afriko. I Natančnejša pojasnila daje Generalna m za »tajersko Gradec, IV., Annemtrau „0$terr. Hof." Redka priložnost za kupiti! Posestvo 12 oralov skupaj, obstoji iz J nikov (krme za tri krave) njiv, vinograd,] bukov, hrastov in smrekov gozd za podirali) iz vsem gospodarskim in vinogradnim poi in spravo, vse v dobrem Btanu. Oddarjeno| nut od komisiske ceste in 40 minut od ok&i glavarstva, se zavoljo starosti posestmlj 2000 gold, proda in lahko vstane 1501 vknjiženih. Bližnejša poročila da VincencPij posestnik v Poličanah na Spod Stajenj „St«jere" petek, dat nasledil Naročnine •tro-Ogrsl leto 3 kri četrt let za Nemi celo lete Ameriko za drugo računi nt rotn na nine. Na ca ti napi Številke s Štev Pa] Malo posestvo okroglo 3 orali zemljišča 200 k< rakov od farne primerno za krojača ali čevljarja. Vpraša se pri Sohoster, Št. Pavel pri Prebolu. Kon kar se v katere p> judstvo bila t Fedoroi pap lenegt dila m Zahvala in priporotg.£ Podpisani se prisrčuo zahvaljuje vi n. odjemalcem, ki so v teku 25 let službovanja pri gospodu Huallencu mi j vali naklonjenost ter so obiskovali trgovino dosedanjega gospoda. Priporočam se odsl nemu občinstvu v trgovini g. Eck=Wegschaider-jfl Radgona, 27. februarja 1907. Franc Dreveni vodja trgoviij 142 »brtniki. lova str prve , nekaj", r ^štifelpc vdomači Tavčarje r ii nima uspešnej ma štor ines n iti ne itvah z lutost i ,,_ nemščin ada , JMT Jajca i«opr kupuje po prav dobri ceni And. Suppanz,! povalec jajc v Ptuju (RosBmanova hiša bli: ščitnik sojilnice) in v tJredišču (Dečkova te™1^™ Pozor! - kmeta, vroče » nostiče Ce želite trgovino, obrt ali realijo I fcatah i hčtel, vilo, gostilno, graščino, opekarno, gtojimo višče prodati, ali ako iščete na posodo t pred pt delovanja pri kakem podjetju, se obrni; Korošec upno do veleznane firme „Intern. G«fl 'J? ' courier"; Centrale Graz, Ehsabethstr. 6. (B . . na ram je prvo v tej stroki. Glavni zastopnik 0knsna te dni sem. Ce se hočete z njim hita komedi posvetovati, prosimo da nas takoj obvesfl Tr ------' ----------------------------------------. volilna Dobri delaiP proti lepi plači dobijo trajno delo v RUDOLF HOLZ v Sv. Lovrenci nad Mariborom, XXXXXXXXXXXX Umetni mlin in .....črna pekafl na Sp. Štajerskem se radi druzega podjen poslanE ceni in pod ugodnimi pogoji proda; p roki, -je primerno za druge industrijske iiameag \ Pr ima vodne sile in je okolica bogata Vpraša se pri upravi tega lista. XXXXXXXXXXXXXXXX)