A- *
Obseg: Postava zoper ođrtijo in pa kmetijstvo. — Shod vinorejcev in vinska razstava na Dunaji. (Dal.) — Gospodarske
novice. — 46. odborová skupščina Matice Slovenske v Ljubljani 29. novembra. — Kako so Belim Kranjicam bili
zatrti crni ,,répi". — Nasi dopisi. — Novičar.
Podoba je, da državni zbor se tudi loti postave, ki ima ce i i ti rane, katere seka od r ti ja (lihva) ijudskemu blagostanju. Al komaj je poslanec dr. Weber predlog o potrebi te postave izročil zbor&ici poslancev, brž je tista klika, ki v dunajskih časnikih zagovarja odrtijo, planila čez ta predlog, ga obira, da se Bog usmili, in se opira na kupéijske zbornice, ki so se večinoma izrekle zoper postavo o odrtiji.
Prav lahko je razumeti, da take pijavke, ki so va-jene brez delà si svoje mavhe poiniti z oderanjem ljudi, kričijo, da ni treba take postave in da je celó škodljiva. O odrtiji sodi sodnik drugače kakor sodi zagovornik, trgovec drugače kakor kmetovalec itd. Al kakor o drugih zadevah, tako je tudi z odrtijo; tista judovska stranka, ki sicer po časnikih najbolj upije, tudi odrtiji slavo poje, češ, da je zavetnica svobodnega prometa, svobodnega kredita itd., in giuši poštene ljudi. Kdor pa stoji na stališči, da naj se s posojili pošteno delo podpira, to je, kdor stoji na narodno-gospo-darskem stališči, ta zahteva od vlade, naj postavno varuje, da se krvavo ne odera kmetijski etan io posebno posestnik majhnih zemljišč, katerem u se najhuje godi od tistega časa, kar je v našem cesarstvu preslica na bila postava o odrtiji, tako, da vsak sme, kolikor le hoče , obresti (činža) zahtevati od izpoaoje-nega denarja.
Će so kupčijske zbornice se izrekle za to , da n i
treba postave, ki zabraňuje odrtijo, so one ozir jemale na kupce (trgovce), al kmetovalec ni kupee in si mora vse drugače pomagati v življenji. Ce trgovec
od 100 gold, morebiti lahko plača 15, 20 in še več gol-
dinarjev obresti, tega kmetovalec nikakor ne more. Trgovec navadno jemlje denarja le za kratek čas na posojilo, za en, dva ali tri meaece, in če bi, na priliko, za leto in dan plačal 30 odstotkov obresti, plača za omenjeni kratki čas le 3; 5 ali 7 odstotkov.
Visocih obresti tedaj ne čuti tako. Navadno on uže vé, kam bo svoje biago prodal, in po takem tudi pre-vdari, kdaj bo mogel svoj dolg poplačati. Kmetovalec nasproti pa skor nikoli ne more za gotovo vedeti, kdaj bo svoje pridelke prodah Ves svet vé, kako v Božjih rokah so žetev in vsi pridelki njegovi, kajti suša
ali deževje, s!ana ali toča mu večkrat mahoma vničijo
bogato letino, katere «e je nadejal. Drugi pot pa, Če je bila letina dobra, ne najde kupca za svoje pridelke. Zmerom tedaj mora dolg za dalji čas narediti, s tem si pa silna plaeila nakupuje na glavo , če mora visoke obresti od posojila odrajtovati.
Trgovec in pa obrtnik delata dolg mnogokrat na osobni kredit, pri kmetov&lcu je zmirom njegovo posestvo, na katero posojilo dobi in katero pride na boben, če dolgá poplačati ne more. Žalostěn dokaz temu je ogromno število v preteklih 11 letih, kar ni več bilo postave zoper odrti o (Wuchergesetz), eksekutivno prodanih zemljišč. Ni tedaj čuda, da zadnja leta zmirom iz različnih dežel avstrijskih dokaj ubožanib kmetovalcev kruha gre iskat v Ameriko, Indijo in Avstralijo.
Da vkljub vsemu temu takrat, ko pride postava zoper odrtijo v obravnavo zbornice poslancev , se bodo čuli pridigarji, ki bodo z mogočnimi besedami odbijali to postavo kot zastarelo šaro, ki se ne sklada s svobo-ščinami današnjega časa, to je tako gotovo kakor amen v očenasu. ,,Denar je blagó" — bodo kričali — ,,in z blagom sme gospodariti vsak, kakor mu drago". Tù pa je dobro, spominjati se besed Iberingovih, ki je rekel: „Volkovi imajo prav, če zahtevajo svobodo, ovce pa? katere po svobodí brepenijo, kažejo, da so res ovce."
Naše poslance in pa zastopnike kmetijstva prosimo, naj se nikakor ne dadó motiti po frazah, s pěnami krive svobodě nališpanih; prepričani naj so, da neizmerno število ljudstva komaj pričakuje, da dobimo zopet postavo, po kateri se pravično omejuje oderustvo.
Shod vinorejcev in vinska razstava
na Dunaji.
Poroča prof. Povise.
(Dalje.)
Iz vsega lahko razvidimo, da največ kriva kozavih trt je vlažnost. In prav to nas navdaja z največim strahom , ker ravno proti zračnim razmeram smo popolno nezmežni. MoČvirna zemljišČa moremo zboljšati po drenaži ali z izkopavanjem odvodiinih jarkov; ple-vela poine vinograde moremo okopati, bolj stanovitna trpežna trtna plemena moremo namesto slabotnih zasaditi, a popolno smo brez moči in vpliva proti zračnim razmeram. Tu vlada le On, ki je gospodar vsega sveta. Vendar pa ne smemo obupati. Gosp. Thtimen evetuje:
„Ko zapazimo prva znamenja te bolezni, takoj moramo porezati vae od te gljive napadene mladike in od-praviti iz vinograda, ter jih sežgati. Nikakor pa se te mladike ne smejo za živinsko krmo porabiti, ker živina more vsled take piče hudo zboleti, trdovratne gljivice pa obranilo pri vsem tem svojo kaijivost, čeravno so bile v žeiodcu živine, še celó dobro se počutijo v živin BKein telesu ter kmalu pridejo z gnojem na dao , kjer se toliko obiloise razvi)ajo in % gnojem se morda zopet povracajo v zemljo vinograda nazaj. Vse, kar je boi-nega na trti , se mora sežgati. S tem saj zabranimo preobilno razširjenje te gljive.
Zalibog ne ostaja, da, kedar ta gljiva hudo razsaja,
skoro ne enega peresa zdravega, tako, da ni mogoče z odrezovaniem bolnih deiov pomagati si, ker perja popolno oropana trta živeti ne more. Prav tako je potrebno , da se plevel ne podkoplje , ampak izruje io posušen sožge, ker tudi on je, kakor smo rekli, navadno zeló okužen s troši te gljive. Tudi koli, paladici morajo biti gladki, ne skorjasti, ker v taki razpokani skorji se
obilno nabirajo troši te gljive. (Gosp. Thiimen svetuje
çelô , če ie mogoče, pobarvane kole; a to ni mogoče, ker předhání so drugi stroški, ki se uže tako pičlo po-\račajo vinorejcu.) Da je to istina, lahko se prepričamo, če odtrgamo staro skorjo na kolu; za njo bomo naaii dokaj mrčesnih zaleg itd, Gladke kole pa more vsa-kater imeti. To naj je vinorejcem toplo priporočeno zaradi te gljive, pa tudi zaradi drugih mrčesov, kateri napkdajo trte i a kaj radi pokiadajo svojo zalego prav
v	skorjo paladičev ali rakelj.
Močvirne vinograde moramo izsušiti, da iz njih odvodimo zastajajočo mokroto, katera silno škoduje trt-nemu razvitku sploh. Kdor napravlja nov vinograd in nahaja v spodnji plasti dovol) vode, ta naj ne opusti vsaj za pol čevlja globokeje prekopavati zemljo in na dno nametati trdega kamenja, katero se pokrije s šib-jem in ruševjem ter potem zasuje. Tako napravimo odvodni rov, ki mokroto iz vinograda odpeljuje."
Gosp. Thiimen obdolžuje tudi po lže kot prenositelje trosov te gljive. Nagi polži plezajo po okuženih trtćth, na katerih se napolnijo s troši, katere zanesó potem na druge nižje dele trte. Verjetno je tudi, da polži požró dokaj teh trosov, katere zopet izblatijo iz se. Dokazano je, da polži z veliko požrešnostjo povživajo gljivine troše. Tako se nahaja na perji čespijevih dreves polno gljivinih razjed, katere požrešno zasledujejo ter povživajo polži. Zato j h moramo pridno proganjati iz Vinogradov stem, da potrošimo po zemlji zelen ega
vi	tri jola, raztopljenega v vodi, aii pa živega a pna ali v vodi razstanjšane žveplene kisline.
To pa so le sredstva, s katerimi se more zmanj-šati škodljivost teh gljiv. Pravega zdatnega sredstva nam učenost dandanes ne ve podati. Al kakor se je posrečilo najti v navadnem žveplu zdatno pomoč proti grozdni bolezni „Oïdium Tuckeri", če tudi pozno, tako upajmo, da bo tudi proti trtnim ko za m se katero sredstvo dovolj zdatno našlo.
Dosedaj so se rabila sledeča sredstva: žvepleni kalium, žvepleni apnenec, navadno žvepljenje in ra,ztoplina železnega vitrijola. Navadno žvepljenje, kakoršno se tako vspesuo rabi proti grozdni boiezni ,,Oidiumu, proti kozam ne zda8 Rasloček med tema boleznima je velik in sicer ta, da grozd na gljiva „Oidium" se razvija Ia na površji, koze ,.Glocosporium" pa pod kožo. Do prve more torej lahko, do druge pa skoro ne pridreti žveplo, zato je pa tudi učinefc žvepljenja pri prvi vspe-sen, pri drugi nezadostijiv. Žvepijenje je vsakako v tem dobro, ker mladi naraščaj glj
iv in trosov, kateri se morda se na površji nahaja, pomori. Vsaj mene učijo
skušnje, da sem z žvepljenjem vendar-la hitreje videí okrevati kozave trte, kakor drugod, kjer jih niso žveplih.
Gospod Thiimen ima največ zaupanja v železní vi tri jol, ki se raztopi in s to raztoplino se pomočí jo od koz napadeni trtni deli. Železni vitrijol v vodi raz-topljen ni přemočen in ne vniči trte, vendar pa se vlez® v les, kjer pomori gljive. Vsakako se mora to pogostoma ponavljati, ker ta gljiva je silno trdovratoa in se grozovito hitro pomnožuje. Ako ostane le eja sama
gtjiva, more iz nje kmalu zarediti se na milijone mladih gljiv.
Znanstvu se bo morebiti posrečilo, pregnati tu ii to nadlogo, katere nas Bog obvaruj! Naši vinogradi so uže tako zeló nadlegovani , da bi se res kmalu smelt misli i, da bi bilo bolje krompir namasti trt saditi, ker krompirja vsaj nekaj vsako leto dobimo. Ker sem letos imel priliko opazovati to bolezen v deželi , znani ceniti njeno škodo, zato sem si smatra! za dolžnost, opo-zoriti trtorejce na to nevarnost, katera je poleg filoksere in grojzdne bolezni vinogradom gotovo ena najnevamejših,	(Dal. prih.)
Gospodarske novice.
Cen a krompirja se bo podrazila.
Časnik družbe kmetijske koroš&e v svojem zadnjem listu poroča, da 80 oa Moravském, Gališkem, Bleskem in deloma tudi na Ceskem ia v doljni Avstriji prav malo krompirja letos přidělali in v nekaterih krnjih tako malo, da še semena niso dobili. Onenjsni Časnik tedaj misi', da bo krompir za seme spomiadi drag.
Nevařen svet zoper govejo kugo.
Časnik družbe kmetijske koroške pripoveduje, da neka občina na Koroškem je imela sopašnik, na katerega ao sosedje od dveh strani živino na pašo gnali. Na em poti je živina memo nekega usnjarja šla , ki je imel pred hišo kadi napolnjene s čreslenico, katero je živina vselej pila, ko je memo šla. Tega pa ni bilo pri sosedih, ki so ^ci druge strani goveda na pašo gnaii. In kaj se zgodi? Med uno živino, ki je večkrat čreslenico pila, se ni prikazala kuga, med drugo pa je več glav za kugo poginilo. Iz tega pa sklepa poročevalec v omenjenem časniku, da čreslenica varuj* živino goveje kuge. Al p iročevalec je pozabil na t>, da je živina bila iz dveh vasi in da le v eno vas s* je zatrosila kuga, v drugo pa ne. Ko bi se bila kuga zatro8Íla tudi v to vas, ne bile bi je uhranile vse kadi čreslenice. Nevarno je po takem nasproti gotovim skus-njam, po katerih se ve, da ni nobenega pomočka za obrambo kuge, če med živino pride kužnina, priporočati v časnikih sredstva zoper govejo kugo in tako nevarnost njeno širiti med nevedne ljudi!
Znanstvene stvari.
46. odborová skupščiaa Matice Slovenske
v Ljubljani 29. novembra 1879.
Navzooi v tej se i so bili predsednik dr. Jan. Bleiweis in odborniki gospodje: dr. Jare, Ant. Keržič, prof. Marn, Matěj Močnik, Luka Robič, Fel. Stegnar, Ivan Tomšič, prof. Vavrû, Ivaa Vilbar, dr. Zapanec in odbornik in tajnik And. Praprotnik.
Predsednik konstatuje pravilno število odbornikov
in prične sejo z nagovorom, v katerem med drugim
pravi,
j
ker se leto svojemu k
bliža
leta ima občni zbor biti
)
áiog odboru
po novem
O n d a j
so nosile vrle Bele Kranjice ie čm©
zdaj , da
P
gleda svoje delovanje v letosnj*m letu in priprave delà
za prihodoje leto. Omenivši bntk Matico zadela po smrti visok
zgub
)
je tud
„répe4t, to je, drne iz volne tkane pase, razcepljene na oběh koncih na več prevóz, ki ao jim mahale za daj
od pripasanega pasa po belem dobro nabraném in krat-
Časíí
gospoda grofa Josipa Barbota, ustanovnik Matice, ae vzdignejo vsi
redoega rodoljuba kem krilu do roba
a
kor

nase
pritrdijo ter odobrijo, da tudi „Mat
prićujoči in s toplim sočutjem
Mahom iz prva bili so
rep
ti
,repi
m
našemu rahločut-
nemu
besedám predsednikovim : „veceo
mu spo m
ut
je stopila v kolo časti
pisano jih
ar agi, kakor se je
pokazalo, trn
e
gleaal
y
premda so bili crni
v peti; jako
a ne
san i
teljev, ki so položili venec na grob ranjcega
...	P1"
kako ran i mi se pašejo mnoge proste Kočevarke
P
e potem predsednik gospode odbornike, naj
še dandanasnji).
Napovedal je ónim
>
to je
>
ogledajo za letošnje leto udom Matice namenjene knjige, na tihem vojsko, ín začne premišljevati
črnim ženskim pašom

kako
se
ki so uže deloma natisnene, deloma pa take , katerih tisek bo kmalu končan
dala zatreti ta, po
?
njegovih mislih grda šega
Udje dobijo letos 4 knjige:
Priljubivsi se pobožni mož pobožném
„Grm a n st v o in njega upliv na Slovanstvo v srednjem veku." Spisal J. V.
Raznim delom pesniškim in igro kaznim Jovana Vesela- Koseskiga dodatek, obsegajoČ
stvu s pobožnim
v *
Ijud
ijeojem in z izvrstnimi cerkve
nimi govori
?
počel je v cerkvenih govorih najprej %
hlo besedo pikati črno spako na lepi
opraví
9
ženski
na posled pa opominati svoje belo opravijene
24 različnih pesniških prevodov, namreč 15 Schillerjevih,
poslušalke, naj bi se iznebile tega nelepega
)
Paride Zaiotti evih
)
Kornerjevo.
Gôthejeve
>
Lessingovo in
tudi dragega prirepka zopet vse .. z r é p
ali drugo
e»
a povrh pri d ej o
v cerkev
99
Letopis
a
9
▼enŠčina v beaedi iu
ki obsega sledeče članke : 1. „Slo-
in uradih".
Vrli pastir, (ki pa &i mogel pri
Jib
cah
mu v ěoíah
Kul-
trpeti repov), opom
prosí
novo ;
h m
turno-zgodovinska studija
9
spisal
P. Radies
9
Se nekolikokrat je govoril blagi mož belokranjskim Čr-
Przevalskega potoyanje k Lob-Noru", priobčil prof. Steklasa; 3. ,,Crtice o starožitnoatih slovanskih",
pkam s goreoo besedo ter jih milo prosil in pre
»
srčno rotil, naj se že odpovedó
črnemu
spisuje prof. H u b a d
9
Gostoljubnost v Slovanih
9
Dodoie in prporuše
4. „Žalostna 1800-
Božja sodba
letnica ali posuto mesto Pompejí", spisal A. Župan či č. 5. „Krško mesto na
Slišal sem praviti, da je sterboi dušni pastir v svoj rečnosti vplel celó te krepke
spretu
vendar ne rabato, nego dobrohotno
go
besede
9
(ta se mora člověk na vso moč
Dolenjskem". Zgodovini ôrtica
približevati najvišemu bitj
9
ne
pa
• «
m
y «	c	»
živini.
9
spisal J. L.
„Dogodbe prvega zemljovida
slovenske
dežele", lastnoročno spisal izdatelj tega zemljovida Peter Ko zle r, s kratkim predgovorom dr. Jan. Bleiwei 8 o v i m. Y o d u š e k.
Komu drugemu
tako pri spo da bi janje
se bilo morda jako zaměřilo
9
Baragi
se ni.
• •
Janez Žiga Valentin Popovic", spisal M.
iz potne torbice" (nadaljevanje rast-Jinskih in živalskih imen), priobčil Fran. Erjavec.
njice, nedelja,
, vse pričujoče Bele Kra-
sramežljive , pohlevne duše; ali ko pride druga
„Zariščile" so se, res da
primahajo ž njimi v cerkev... i stari
repi
9. „Nova pisma o
Bosni in Hercegovini
u
9
vrat i 1. p e n t i e r
10.
11.
99
Iztočne
posovice"
spisal
Na-
Nijedna ni hotela biti prva, da bi popustila rep,
Nabral Joa. Char
vidi
zato je ostalo zopet vse pri starem.
kolika je moč
9
»Narodna pesmica", zapiaal v Radovičih kako težko jo je izkoreniti.
Novica, kako preganja B
stari narodni šegi
Iz tega se
ali navadi
9
m
12. „Zeleni Juraj
kraj hrvatske meje J. Navrati!, zapisal Anton Navratil, priobčil in razložil vrati 1. Predsednik Matičin in vrednik „letopiaa
u
Na-
nado
o
belokranjske crne
repe
9
izrekuje, da tako mnogovrstno in zanimivo poučno in zabavno gradivo bode ugajalo čitateljem matičarjem in
tudi nesumni kritiki ; še več člankov vzeti v letošnji „letopis" ni biio mu mogoče iz finančneea ozira, radosten pa priznava,
do
pa jib ne more pregnati, dosp
e
t a d i
tedanje
gospoake. Sodnik
9
velik
Krupo
i jak
katerim sem se seznanil kakih 14 let na to), nasměj
se, pomisli in reče sam sabo
9
samo
ne dajo izpodrezati. To bode zdaj moj
besedo skrb
a
repi
da „Matici"
reci
9
; katera brez precéoe more da je razen šoiskih knjig na svitlo dala uže mar-
Drugo nedeljo zasede sodnik-veseijak konja in pri-
jaše v Metli ko še za časa
9
»ikako lepo delo ljubov.
9
ne
manjka spretnih pisateljev rodo-
maso
a
to je
9
še pred „véliko
Blizu cerkve si izbere nekoliko bistrih dečakov, ki
-t; ,,Znanstvena terminologija, sosebno za srednja ucilišča", spisuje M. Cigale.
To je čvetorica, ki jo za letošnje leto dobijo
so čakaii službe božje, jih povabi prijazno v biižnjo krčmo na „kupico vina". Kdo bi se bránil iti s takim
gospodom na kupico vina, i to dobrega, kajti go-
ndje Matičini.
(Dal. prib.)
spôda
ne pije „
zavrelice" !
Smejoč in šalec se idejo izbrani dečáki za njim v
vsak po kake tri
Potem ko „ga" je imel
uze
Nabavno berilo.
Kako so Belim Hranjicam bili zatrti crni
krčmo.
ali štiri kupice pod klobukom , začne gosp. sodnik-veseljak veselim gostom natihoma besediti tako : „Zvedel
kako izpodrezujejo g. Baraga Belim Kranj'cam črne repe, pa samo... z besedo, ali da jim jih n©
sem
9
„répi."
morejo izpodrezati. Kako bi jih samo z besedo!?
To se ne dá tako; to se mora drugače.
Veste kako ?
Spisal J. Navratil.
Da
vam povem
t
>9
Ridendo corrigere mores
u
Vnótajte se v cerkvi polahko med
zvezujte jih skri-
ženskimi, katere stojé sredi cerkve, vaj trdno ž njihovimi repi od zadaj po dve
tri
Leta 1828. přišel je bil sloveči Baraga iz Smartna Štiri... vkup, pa mislim, da ne bode drugo nedeljo ni
v
Metliko „dus past"
9
ter prineael sabo že gotovo „Dušno jedne repate več v cerkev.
Ali jezik za zobé!
pašo" (pismeno),
zneje v beli Ljubljani.
ki je izišla na svet še le dve leti
po-
Zdaj
se
9)
šentjanževico Î" (veseljak natoči še vsakemu polno
kupico „najboljega"), „potem pa hajd' na delo!
*
u
3!)2 -
Veselim „vragostrelom",
po zavžiti sladki kapljici
pa se veselejším in drznejšim , ni trebalo velevati tega dvakrat.
vembra
besedo
t)
)
tt
in da
v
Na Dana ja
sporni
dan t. m Frešei
napravi „Slovenija" veliko
dec
Opravili ao na to svoj posel v cericvi (dokler so Akopram je přisel vlak
bogaboječe Bele Kranjice verno poslusale božjo besedo), na Dunaj natanko po veseljakovem napótku. delo pobožno in na pravem mestu;
(Sprejem Kuhnovcev na Danaji.)
3 pripeljai slovenske fanta
ki j
y
RS8
da ni bilo to
število udov „Slo
že ob ;{/47. zjutraj, vendar se je zbralo lep
da
nije",
Siovencev, živečih na Dunaji na
kakor tudi druzih odličnih
delo pobožno in na pravem mestu; — ali istina je, da olovencev, živeéih na Dunaji na 3/t ure od Di se je tako godilo, in da je biio... uspešno. Kajti od- daijenem Matzleindorferakem koiodvoru. Zbran
ure od Dunaj
y
hajaje po dovršeni službi božji ia cerkve, niso se mogle hrpe trdno z repi zvezane in aavozlane nikakor raz-
od-
bila
tudi generaliteta, med temi fini. I va n o vi č. Biižal ie
je že vlak, katerega
smo tako težko prićakovali
iz va-
M»	«	« t w j/ •	...	t VW.WUV. u.Muuvi. i ««	j	----1------o"------»v« i* y piiv/«au> au ^ i ia -> a-
vozlati in raziti, tako da ni bilo drugače, nego da so go nov pa žadoní marš „Pridi Gorenje". Kako milo nam
_	k	..	«	«	m	m	«	%	*	\	1	* •	ft ». ft	V	^
si morale še le pred cerkvenim pragom prebudo zavoz-
lane
ali
repe ee svojimi
zapáanimi „břitvami"
razrezavati šijo krepki
pač done! na tuji zeoilji! Iz mladih gri
M	%	•	w	•	a	trn	a.	n^fli	m
klici junaškim
se zasii-
nskim fantom
pa
odrezavati na velik smeh gledalcem
mislite, kako so se sramovale sramežljive Bele Kranjice. ua prapor
Lahko si presvitli cesar so dovolili, aa připne dru
aškeg

k
Nagi
se
razaesel glas o tej resnični agodbi
vst metiiski okolici; in ko je prišla drugi» nedelj so v cerkev zopet i pobožne
po
, prišle Bele Kranjice opasane s
s slovensko troboj
ga
polka la
Slove ni)
âani
u
m
umenimi trak
venec z na-
pisom
>>
Slovenija junaškemu polku
3 tudi aviziraio
in
tem
Čraimi p
kakor poprej
y
ali vse
b
P
Livno". poikovnika Priegerj
y)
Ja;
Rogelj
f
Gosp
voj
> m
r-------------o - ; j - • —predsednik „Slovenije ,
Radovan Pukelj, in odbor stopijo pred gospoda pol-
kovnika Priegerja in predsednifc ga nekako t*ko na-
tt
ki jim niso potem narastli ni kdar več. Ziv krst (razen omenjenib zamolklih dečakov) pa ni zvedeí, kdo je prav
za prav
zatrl belokranjske č^ne „repe"
slišal sa mladih nog praviti
o
9
da jih
Večk
B a r a g
sem
govori
n
Pobjedonosni junašk
polk
t
Dragi
Pozneje sem se. pa seznanil, kakor že vemo,
se
velikan
jhrabrejših pol&ov naša hrabre armade seoa
jaki
ljemnasje napolnila vest, da dujde jeden
sodnikom veseljakom

ki
mi
razodel o posebni priliki
smo bili, vsaj veljalo je, pozdraviti
>
>
da je to prav za prav njegova zasluga, ter mi pravil
tudi na drobno vso to smešno, a vendar verjetno do-godbo. Zdaj , ko ga ni veČ zdavna kost pri kosti, raz-glašam jo sosebno 8 e l i m K r a n j i ca m , da bodo ve-dele, kdo jih je oslobodi! nespretnih črnih repov.
domov: gledamo
zad nj
veseli
juaaške sinove nase
opravičenim pooosom na te, junaški polk, ki si se tako odlikoval v
—j — j v središči Avstrij
A	*	V .	. 1
dragi rojaki
— --i j------rv>")	»»«w v/v
vojshu s svojo hrabrostio. Pozdravimo
Va
tu
î
daleo
t
naše docooviae
ti z
Lavor
zvonko
obeu-
venec s cesarskimi trakovin in slovensko

obdani prapor sprejmi zahvalo Slovenije, ki te duje. troboj
naj te ki
Naši
vice
u
Donaja 29. nov.
PoroČaJe ste uže
dra0
No
je podal preasedaiku „Slovenije" roko rekoč: „Zabva ijujem se Vam v imenu svojega polka za Vaše domo
liubje!" Tudi neka gospica oodarila ie lavorov venei
pri prihodu na Dunaj ! Siava cesarju!" Ia zopet so zadoneli
e r pa
nernu poi&u! Slavs klici daleč okrog. Gosp. polkovnik Pri eg
Slov
nije
ko
koč
Zab
IHUldja	UUV, - LUlUUaiU BIC U6C, Vti	„Í.1U"
o veliki zgubi, ki je zadela narod slovenski po Ijubj
Tudi
ka gospica poda
y VF V t 11 t\l dJ ^ U Vil y JCkl JU oauvioi UdiUU	J/v	J J	^ ^
nadoi smrti grofa Barbota. Naj Vam nekoliko po- a napisom „dea tapfern Krieg
M
lavo
venec
pa smo spremili
ročam, kaj se je godilo , pred
prepelj sko
pokopališča v njegovo domovino na Kranj
bilo truplo ranjcega polk do Franc Josipove vojasnice. Dunajské zaspance
Po že
rodo
novembra najpre) fotografi
njegove
trupi
25
pa stv
pri vabila godba na oknja, ki so se čudi!
f
kaj ta
poine
i
potem so^ga prene
v
črno ogrnjeao in
ty
cerkev pri
Sotih
»
kjer je
Dolenca
Kostanjevice 26
nov.
na
bil
kapi
njki pred 25 letmi poročen
prečastiti gosp. Ku lavic,
cerkvi je dvorni
dalje.)
(0 predavanji gosp. vodj
Dolenec poseoao te-le priporoć
Izmed crnih piemen nam
Por t u g alk
asistenco opravlja! mrtvaške molitve in truplo blag slovil. Mrtvaška truga je bila preobložena z venei darovanim! mu od prijateljev ia castiteljev njegovih. Med temi je bil venec Hohenwartovega kluba, sloven-
nas rojak, z veliko (Voslauer) ia žlabai (Jumpoids^ircbaer sU iz njeaega
grozdja; zori raao
dozorela
>
tedaj bi tudi po D'ieoiskem
abko
I
i; on rodi sicer majhn vina iz portugalsk dá izvrstno pijačo.
io pa tukajsnjega vseučiliškeg venec českega kluba itd mrtvaškem odru se je zbralo veliko državnih poslane
skih državnih posla društva ,
SI
7
Ob
>
Burgundac č
grozde, pa sila mnogo. Polovi
in polovica iz burgundec
Fran ki nj a z veiikimi grozdi rodi bogato; vino dá izvrstno.
Vse tu imenovane trte se dobé v deželni vinorejaki
tudi ministra Pražak in Stremayr. Po molitvah m
na
i
nemškem petji
so
peli tudi pevci društva „S
šoli
po jako niziu ceni.
Slapu
odi-31 kijuči ali pa trte s koremnami
t
Kdor
si
• •
a
nagrobnico

Blag
mu
n
i
katera je vse navzoČe
Citl
y
naj
se kmalu oglasi,
pa
Želi
iz
Slap«
a trt naro
drugaći pride lahko prepozno.
očividno ginila, čeravno niso razumeli njenih besedi
vsem tem
bila po brit&i zgubi potrta grofioj
Pri
kleče
Se ve da se trie sadijo se le spomladi, pa to ne dé 010
>
s svojim sinom, kar se je Dunajčanom čisto kaj novega 2 zemljo pokrijejo
Po tem cerkvenem opravilu se je pe!jala mrtva- pribhža.
ker se sadike do sajenja lepo v ízkopani žleb poiožé ia
>
da čakajo,
dokler se čas sajenja
zdelo.
š&a truga z vsemi venei na kolodvor j
železn
amor jo Žavni po«
se odpelj
yaeim vcuui u» auiuuvyi iuauu îiciccuiocj	v/ p u w u uo i « » « v.
spremila grofiaja vdova in slovenski dr- lagal blizo to-le: Znaoo
pomnožitvi trt je gosp. Dolenec nam raz-
e
9
* se ine pomaožijo s tem,
Trupi
se
v
njemu tako drago domovino
dalo v poseben vagon, da da sadimo ključe, ali da si preskrbimo živice
9
to
zbor
je, že vkoreoiojeae ključe ah pa po greben i cah. Ott
nici poslancev je predsednik grof Coroniai se s srčnimi najmanj priporoča rediti grebenice; grubanje je za-
besedami spominjat ranjcega, in vsa zbornica sogl je pritrdila njegovemu govoru, ki je povdarjal ranjcega
patriotizem in ko skala trdno značajnost. Bodi
znamoval ko večidel nepotrebno in škodljivo. Grubaoje
e
rekel
morate opustiti
Se
ve
9
da so nasi vi-
isk
uepozabljivemu zemlj
9
a
bka
Naj
tem vrsticam
dodam se , da so siovesno sp
nasi
posla
in
vrlo
norejci, ki ceió mis.ijo, da trta, dokler se ne pokoplje
svoje mnenje
ne
more rodici, debelo gledali ter tudi
celó
odkritosrčno povedali. Gospod D. pa jim je to čudno
društvo „Slovenija" snaàe juaaške Kuhnovce 30. dne no- mnenje z neovrgljivimi doaazi z glave izbil. Pokazal
T*
393
nam je najprej, kako saditi ključe v trtníco, da si tù namesto umrlega visokočastitega gosp. grofa Barbot«. izredijo novih, dobrih sadik ; kako s kljuôi o trtnici Vsi častiti gg. udje so uljudno vabljeni, da se obilno
y
ter
vdeležijo volitve.
Odbor čitainičin.
ravnati, in kako jih tri leta stare vzeti ie trtmce jih posaditi v vinograd. Vendar tega ne mislim na drobno opisovati, ker je gosp* vodja obljubil, da bo na
svitlo dal knjigo o trtoreji in vinarstvu, brž ko tukajšnje starine pojasnim po svojih poizvedbah.
- J _____IÍI1/4ÍA	n,JA((	«,, ™ « „ « « TT 0{
bode mogoče
Motuika 27. nov. (Nekaj v pojasnilo tukajšnjih
starin.) Gosp. Sumi naj mi ne zameri, da jaz nekatere
„Vsi
39. listu
ljudje vse vedó
pravi domač pregovor
Doíenci svoje trte pomnožujejo največ z grubanjem ; let >šnjih „Novicíť sem omeoil nekaterih starinskih reci in tudi nove vinograde zasajajo a grebenicami, katere in med njimi nekega kamnja , kateri je bil v gornjem
precej drago od mejašev kupujejo.
grebenice, kakor
Motoiku pri neki biši najden.
tem kamnu
Sumi
emo iz n
auka
Dolenca
spoznali, za
tako obdelovanje misli, da ni rimsk. Kako sem pa jaz za ta rimski napis
niSO, tter llimaju spuuujtu KLurruiu, roioio i maj v» uaiv/g,	uaj vuivaj puvcui. u 6c ua uctvuaj oi pni.«ucvaui
globoko v zemlji živeža iskati. Trte, izrejene iz k Iju- da bi o našem starem trgu kaj zgodo vinskih notic nasel
ker nimajo spodnjih korenin, katere imajo
nalog
zvedel, naj tukaj povem. Uže od nekdaj si prizadevam,

y
ce v v trtnici pa imajo vse potrebne iastnosti, in če si ker meoda tak, ki v dotičnem kraj i stanuje, lože o njem jih vinogradnik iz deželoe vinorejske šole na Slapu ali kaj gotovega izvé , ko kak drug, ki je od dotičnega
v katerem drugem enakem zavodu kupi, vsaj veodar vé, kraja oddaljen. Leta 1872. sem pisal slav. gosp
kaj kupi. od mejaša pa dobi mačka v vreći, vodja se ni mogel načuditi načinu,
Gospod
kako Doleoci trte
Dav.
Trstenjaku, kaj neki on o Motniku zgodovinskega vé. Takoj mi je blagovoljno odgovorit, da je bil tukaj
sadijo in nove vinograde zasajajo. Kmet, ki misii na- najden kamen z rimskim napisom možkih in ženskih
praviti nov
vinograd, ne
stori tukaj
druzega, kakor to,
imen
da poseče grmovje, ki je morebiti poprej ondi rastlo. mi ni razodel.
kako pa da se je nasel in kje se zdaj nahaja
}
M
e
Iztrebiti korenine, izkopati skale, pobrati
kamnje, na to
málokdo misli.
Da!
se
ako boljše drevo
na
uic»u , ua priliko y,íxyjL iucuia? , rv
katerega je nasadil sio Adrante" do
rekel,
Ad
drugim mi je velecastiti gospod
da je utegoila za Rimijanov tukaj stati postaja
i/4 t n \ ( Í	It n » ^ M/%	Z	\ I t	^ I	ITL ^ #	J	M	AX n
99
Media*
hrast trte
>
pusti v novem vinogradu, v fcaterega je nasaau 8io Aarante" ao U^ija. líeKei je, aa bi je bilo is&att da mu zemlja, dokler trta ne bodo začele roditi, med Vransko in Káplo, ker je od ravno tukaj na
vinogradu, v
katera je bila pol pota od postaje

1 ja-
ke! je
Manda bi je bilo íekati
fclfcC , U«	^^ J }	--------, ---• . ~ M W ** '	«W. J ~ UV, ^	«C
ne bo brez koristi stala, tako tudi krompirja, koruze, oba kraja po 13.000 rimskih stopinj, ter me je vprašal
»
Jaz
menim
da
9
Če se dokaže
ůžola itd. Po nauku gosp. D. pa mora biti ves pro- kaj jaz o tem mislim, stor, kjer ima nograd biti, skozi in skozi vsaj dva čevlja da je v Kam ni ku na S u tni colna stacija podsuta, globoko prekopan , in vsega , kar v nograd ne spada, smemo z gotovostjo reči, da je brez dvombe tu doli čez
otrebljen.
Trte se morajo saditi v vrste tako
9
da
tuhinjsko-motnisko dolino cesta peljala in da se je na
jih more solnce ves dan
ogrevati, da
ena drugi ne delà L o će ci s trojansko zvezala. (Ne na S o Čiči, kakor
sence.
Tako
ubranijo nevarni plesnobi
posajene trte dajo boijsega vina, in
lože se je v 39. listu ,,Novic"
v
dopisu
iz Motnika tiskano.)
9
kakor
one
9
ki 8tOjé v no- Ločica pomeni kraj, kjer ste se cesti ločili, kakor se
^râ du ,	ULC*ObVr& ▼ UWJ \>UW »VI	t>J * <• »•	«vgw	iwavw wv umuuuuvoi	wvu iV iui^i	x uaoj pi IJ^U T
je pa tudi obdelovanje takega vinograda ložeje in manj jejo kmetje, da so na neki županovi njivi, kateri se
tako, kakor vsajena koruza na njivi. Poleg tega loćite še dandanes. Od tod to ime. Tukaj pripovedu-
vca&Jiu lai^v^ci viuvgiuun tv/«vjv »u	jv/j v	vjvj ua ou u c* uoai /ji	v i u|l Y	aatuii OU j, UCk
onega, ki je po starem kopitu zasajen. fužinami" pravi, več kamnitih podob izorali, in jih potem za gradivo porabili. Tako se z našimi starinami
zamudno, kakor
Tudi smo čuli, kako bi se dali stari vinogradi 8 časom popraviti, ker dosedanje trte posekati in vinograd kar na mah iznovega zasaditi ne gre, in bilo bi nespametno
godi!
Prihodojo spomlad se mi bo morebiti posrećilo
nek starin8k kamen
če ni znani grobni napis
9
na
Kdor hoče svoj stari vinograd pomladiti, naj odloči svetio dobiti, katerega imajo pri Kropiveku v pecnem v ta namen povoljno velik kos, katerega naj poseje z stolu vzidanega. — Naj še povem, kako naš narod pomni nemško deteljo.
Znano
vžitka, da dolgo
trpi, in
80
dolge
m
je, da ta detelja dá obilo Btara mesta Trojane, Vransko in Celje. Pripove ker se zarine s koreninami, ki dujejo namreč, da je imel neki kralj tri hčere: Mari-
arijano je postavil v
močne, globoko v zemljo, tudi zemljo zdatno jano, Franco in Cil j ko.
zboljsa. Od deteije ima posestnik dohodek, ki mu na- Trojane, Franco na Vransko, Ciijko pa v domestuje onega, ki ga od
trt, katere
po detelji pešati Celje.
pričnejo, ne dobiva. Ko so trte oslabele in tudi detelja
Ljubljane.
Križnik.
Adresa gospodu grof u Ho-
uže ponehuje, se ta prostor vea prekoplje, kakor pri henwartu poklonjena od njegovih volivcev kmetskih vsaki novi zasadbi; potem se trte lepo v vrste posadé. obéio cele gorenjske strani od podnožja Triglava Ko je kos nograda na ta način pomlajen, se d^la z doli d<> pokrajine kranj-ke in loake, katerim so poleg
ua la uítoiu puiuia; vu , oc uri« a	ukii u 1 > pvai "juio ivi au j 'ivn iu íuojvc , o ai'i lui ou fJ\JiC£
drugim enako. — Opomniti moram, da se naši ljudje	onih, ki so gospoda grofa Ho be n war ta za svojega po-
tako globocega prekopovanja, kakor je bilo poprej re-	slanca vol li v državni zbor, pristoo'li še drugi rodoljubi
Jaz pa mislim,	kmetskih in mestnih občin, šteje nad 1200 podpisov, ki ka-
čeno , zeló bojé, češ, da prevec stane, da dobro storieno delo ni nikoli predrago; osobito če žejo, kako srečue se ćut'jo naši Gorenjci, da imajo tako še pomislimo, da na tak način zasajeni vinograd obilo odličneg* zast>pn*ika v državnem zboru. Adresa, de-
rodí in da delo
9
ki
jem trt, potem odpade.
ga imeli vsako leto s pogruban- loma zahvalnica gospodu grofu Ho henwartu za
Nadalje je svetoval
Dolenec: Redite in obdržíte nizke trte, ker nižje ko
R.
njegovo Izvratno postopanje o ad resi ni razpravi v
zborn ci posla cev, del-nna
a
grozdje, boljše je, bolje zori; tudi se dajo n>zke trte njegovem z redom železne krone lože o8krbovati, in lože mraza obvarovati z raznimi pri- ta ko-le :
čestitka o odlikovanji
vrste
9
glasi
se
pomočki. Visoke trte delajo po vinogradu senco in hlad, ter so prav pripravoe za vgnjezdenje plesnobe in
9
,Vaša Preuzvišenost ! Ko smo udano podpisani
Vas, preuzvišeni Gospod ! 24.
stopmka soglasno volilo
juDija t. 1. za svojega za v državni zbor in ste Vi naeo
gnjilobe; poleg tega pa med visoki mi trtami ne more
grozdje nizki h trt nikakor dozoreti, ker ga solnce ob- volitev uljudno sprejeii, navdaialo nas je popolno pre-sevati ne more.
Od tod menda tudi ,,čviček4<?
(Dal. prib.)
pričanje, da »mo si izbrali rodoljuba za svojega zastop-
nika
>
ki ne bode samo ponos nam volilcem, temveč tudi
NOTOmeStO 27. nov. (Vabilo.) Narodna čitalnica no- mož zaupaoja vseh narodov Habsburšse monarhije
hrepe-
poludne svoj letni občni zbor, pri katerem se bo volil nijo po tem, kar v ustavoih državah vsem narodom gre,
vomeška bo imela v nedeljo 13. decembra ob 4. uri po- ves čas, kar je Avstrija postala ustavna država
za prihodnje leto nov odbor, pa tudi nov predsednik česar pa oni do danes še niso dosegli.
lil kakor se je poareČilo nasi deželi, da je slovenski narod poslal možake v državni zbor, kateri želijo mirú in sprave med narodi avstrijskinai , tako se je ta olagi namen posreèil tudi drugim deželam vsaj toliko, da v zbornici poslancev ima zdaj tiata stranka večino, katera želi, da Avstrija po aadovoljnoati svojih narodov postane tudi navzunaj mogočna in veljavna v vrsti evropskih držav. In le po taki večioi bilo je mogoče, da je iz poslanske zbornice pred prestol našega presvitiega Cesarja prišla adresa, katera razodeva vsa sredstva, po katerih se dadó zaceliti britke rane , ki jih je mnogo let gospodujoča centralistična stranka sekala narodom nenemškim m vlado zasukala na pogubno pot, iz katere državo rešiti more ie po vse drugačna sistema, da na mesto brezverstva stopi žive vere svetinja, na mesto neenakosti narodnih pravic narodna ravnopravnost, na mesto zgodovini Habsburške monarhije nasprotnega centralizma pa ona decentralizacija, katera deželam pusti, kar deželam gré, državi pa, kar je njenega.
In prav ta adresa na prestolni govor Njega Veličanstvu poklonjena in po Vaši Preuzvišenoati osnovana ter v adresini debati tako izvrstno zagovarjana, vzeta je iz dna naših src, ki nas ailijo, najtoplejao zahvalo Pre-uzvišenosti Vaši tem več zato izreci, ker iz Najvišega odlikovanja , katero je Vam došlo po sklepu Nje* govega Veličanstva 8. dne novembra t. 1., radostni spo-znavamo, da to, kar adresa razodeva, ae popolno sklada s preblagimi intencijami presvitiega našega Cesarja.
Dvojni nagib je tedaj, ki nam je narekoval to pismo, katero od ene strani je izraz najtoplejše zahvale Vaši Preuzvišenoati za ravno tako modro kot energično posto-panje o adresini debati, — od druge strani pa izraz na-vdušenega čestitanja o odlikovanji, ki je Preuzvišenoati Vaši došlo od Njegovega Veličanstva, preavitlega našega Cesarja in Gospoda.
Blagovolite o tem dvojném smislu sprejeti od nas to ponižno pismo, katero sklepamo z navdušenim klicem :
slava, slava, slava
našemu velečastitemu zastopniku, prvaku zbornice poslancev, vi8okorodnemu grofu Karolu Hohenwartu!
Volivci gorenjskih kmetskih občin
30. novembra 1879.
— Se nam doné po ušesih gromoviti „živio- in živili"-klici 26. in 27. novembra, s katerimi se je slavil prihod naših junaških voj a kov — Kuhoovega peš-polka štev. 17. — iz Bosne v Ljubljane, — in še nam živo atojijo pred ocrni vae slavnostně naprave, s katerimi je naše mesto obhajaio radostni sprejem vrlih sinov zemlje naše slovenske. Al ker našemu liatu ni mogoče, popolnega popisa vseh svečanosti svojim čitateljem podati, naj se zadovolijo le s kratkimi črticami, in slavni naš polk naj to malo za ljubo vzame po domačem pregovoru: „uže veljá, kamor srce peljá!"
Vae potovanje, katero so storils naši junaci, stopivši na obalih Adrije v Trstu na kopno zemljo, zemljo slovensko, bilo je v vsem podobno slavnostnemu o b hodu; povsod ao jih sijajno sprejemali, od Trsta počenši po vseh stacijah naše notranjske domovine do Ljubljane, v Ljubljani, pa tudi v Gradci io na
D u naj i, kjer so se ustavili, so jim, sosebno pa še sinovi in hčerke slovenskega naroda, skazovali svojo ljubav in častno priznanje njihovega junaštva; povsod se je očitno videlo in glasno čulo, da „kri ni voda".
Poglejmo si zdaj le malo bolj sprejem naših vojakov v Ljubljani, ki je bila omenjena dva dneva prav eminentno zopet to, kar je: bela Ljubljana, slovenska Ljubljana.
Kmalu na večer je vrela neštevilna množina ljudstva proti kolodvoru, kamor sta se ob pol 7. uri imela
po železnici pripeljati dva batalijona Kuhnovcev. I©
res , ko vlak prispé v kolodvor , nam godba njihovega-polfca s slovensko melodijo ,,Naprej zastava slave" na-znani, da so naši junaci tukaj in njim na čelu ljubljeni njih polkovnik g. Prieger. In gromoviti „živili"-klici pretresajo zrak. Meatni župan g. Lašan, vpričo c. k. deželnega predsednika viteza Kaline, deželnega gla-varja vit. Ka Itenegger ja in mnozih viših c. k. čaat-
nikov, z nagovorom pozdravi prvi v imenu mesta g. polkovnika iu v njem naše v< jake. Gospod polkovnik Prieger pa županov pozdrav odzdravi z odgovorom-, katerega vsega priobčimo zato, ker v njem beremo častno priznanje velike veliave našega domaćega polka. Tako-le ae je glasil:
„Kranjska dežela in nje glavno mesto Ljubljana imate pravico, da ate ponosni na svoj polk! Vojaki tega polka so sinovi vaše dežele, oni so kri vaše krvi, in s ponosom rečem jaz, da ao sinovi taki ostali, kakoršni so bili očetje njihovi. Hrabrost in vztrajnost tega polka ste skrajni in utrjeni b li v tej , zagotovim vam , z ne-varnostmi in trudom prenapolneni vojni, sè svestjo, da jim je Kranjska naklonjena in da jih ljubi domovina. Vojaki so vedeli, da se vojojejo s oglas no z želio pre-bivalstva svoje očevine, in da so sli tje doli oproščat zatiran narod. Njih hrabrost je povekšalo tudi prever-jenje , da njihova domovina sočutno in simpatično opa-zuje svoje vojake. Moogo amo prestali , mnogo trpěli, ai trpěli smo za domovino in vladarja svojega ; ponosno pa rečem, da so na visokem in na najvišjem mestu priznali, da vojaki polka sedemnajstega so naj-
boljši vojaki!"
Pozdravil je polk tudi deželni glavar vitez dr. Kal-tenegger v imenu dežele, in pozdrav je tudi njemu lepo odzdravil gosp. polkovnik. Pred kolodvorom pa so na konjih čakali zastopniki „Sokola" , veteranskega, požarnega in strelnega društva, in polk v sloveanem sprevodu spremili v mesto.
Najaijajoiši prizor svečanosti se je pa vršil pri slavolokom, ki je bil na dunajski cesti ob Smoletovi hiši na čast našim vojakom z napisom : „Dobro došli ju naški naši sinovi!" postavljen in tako krasno raz8vitljen , da je dajal podnevno svetlobo okoli sebe* Tù so bila zbrana vsa ljubljanska društva, mnoga 8 za-stavami , med katerimi tudi bisoviška Čitalnica; tu so bili zbrani sprejemni odbor, deputacija patrijotičnega društva ljubljanskih goapá pod načelstvom pl. gospé Kahne in oficijalna gospoda , přišedši iz kolodvora itd. Pristopila je ob prihodu polka gospica Mar je ta Ja naše ko v a , spremljana od dveh gospodov odbornikov7 kateri je bil častni nalog, da izrod sreberni lavorov venec našemu polku , katerega ie tù pod slavolokom z nemški na nagovorom posdr&*il vitez dr. Stock slovenski pa gosp. P. GrasselJi. Ker je pozdrav Gras-
selijev prÍ8rčno razodel vsa čutja naroda slovenakega v tem slovesnem momentu , priobčimo ga od besede do besede celega, tako-le se glaaečega:
„Željno je pričakovala Ljubljana današnjega dne. To priča navdušenie, ki vam iz tisoč ia tiaoč grl kliče : Dobro došli! Paznitn okom in skrbnim srcem je domovina spretnljaia junaške Čine vašega orožja , katero je na strmine bosenskih planin neslo sla?o vašega, slavo slovenskega imena. Vaša slava je bila tudi naša slava! Glasno je odmevalo v naših prsih priznanje, s katerim je bilo počeščeno vase junaštvo. Radosti nam je igralo srcé, ko amo čuli, da ni vojaka boljšega nego je naše zemlje sin ! In to radost, ta naš ponos vam kaže praznično današnje lice našega mesta, ki vam je hotelo obe-lodaniti svoie spoštovanje, svojo ljubezen ! Želeli pa smo tudi, da vi ohranite v vedneoi apominu daoašoji
dan in za to se uaojamo vam izročiti stalno vězilo. La-
vorika krasi vrlega vojnika in lavorov venec hočemo se je potem sprevod z grada v cerkev Št. Ruperta. Na pripeti na prapor vašega polka. Devišk je se ta prapor, čelu sv. razpelo z ministranti, potem 10 voz z duhovni vas vodil še v slavnih bojih, a blagoslavljen je na ščino in za temi mrtvaški voz, obdan od 16 svetilcev
„ ___I
s6q0íj1 y ai JW uli« w Ufuv mm*.*»	J v v mwm* jrmwmjr^rm	f V&Uft VU&^aif UQ 9JLML C ▼ OOaiiU f U/JVIUI jO LU
vez prošlosti z bodočnostjo, spoječ prejsnjo slavo s pri-	grofov šlaga komorni ključ na crni blazini
hodnjo. Venec pa, ki ga bode Ljubljana pripeia na vas	pa je dvorski lovec nesel trivogljati klobuk in grofov
prapor, naj za vekov veke bode trdoa vez med domo-	meč. Za njima se je v dveh vozovih peljala gospa gro-
ki je biia vašo kri!
Tako
je vaš prapor sam v črni obleki. Za mrtvaškim vozom je nesel najstarejši
zraven njega
;a vdova, sin, brat in še drugi udje rodovine ranjcega.
brat
vine glavnim mestom in slavnim vašim pol&om, kateremu
^	^	^	ft	A	^	F	»	^	I f
vsa Kranjska danes klice: Ma va! Plaval Plaval'4	Za temi se je peljalo 25 vozov gospo ie in peš je šio naj-
Gospod polkovnik se je s krepko besedo zahvalil	manj tisoč ljudi z gorečimi avečami. Ko je dospei spre-
sa ta prisrčni pozdrav, reksi med drugim: „Res, voja&i vod do cerkve Št.
kranjski so taki, da je treba iskati boijših".
uuperta, se je
truplo v cerkvi zopet
Ko
gospa po

blagoslovilo in od tod .so vsi peš spremili umrlega na deputacija patriotieaega društva ljubljanskih pokopališce, kjer se je med molitvami dubovšcine v voostvom prečastit^ gospé soproge c. k. de- lastno rakev položil. Mnogim, mnogim so
solze
očéb
želnega predsednika gosp. polkovniKU za pozdrav izro- lesketa e in stoterno se je slišalo: Bog daj dobrému go-
čila krasan šopek cvetiic, je gospica Jacusekova z ljubkim glasom ogovorila polkovo zastavo z besedami: ^Slavna zastava! Prejmi lavorov venec, katerega Ti
spodu
vecen mir in
Se pred pogrebom
pokoj !
nam poroca
Potočnik
ga je přežalostná grohnja vdova vpričo svojega sina, pokloni glavno mesto hvaležne domovine", in privezala je brata ranjcega grofa Maksa Barbota, treh njegovih se-sreberni venec zastavi, obloženi
Gospod kra
i
>
uže z mnogimi venei.
eter in svaka grofa Sirmagya ijubesnjivo sprejeia in roso za mu na njegov nagovor, v katerem jej je izrazil srčno in gromoviti živio-kiici se zopet ponavijajo milovanje o zgubi tako odličnega Bogu, vladarju in do-
lsovnik poljubi jej
v imenu
polka
krasni dar, in gromoviti zivio-kuci se zupec ponavijajo milovanje o zgubi tafco odlicnega rSogu, vladarju in dois velike množine ljudstva, čitaluiški pevski zbor pa movini vseskozi iskreno udanega rodoljuba, globuko gi-
aavdušeno napoje „Naprej zastava slave"!
UOL UU	VJ	f w	' v •	d]6q3l ocl^o votll^ y uaj	VU V ^V^LU pi Ijai^ijUUJ
Po vsem tem maršira poik skozi mesto, ki je bilo ranjcega tako Ijubeznjivo spominjajo , poročati
lepo razsvitljeno in na vec
krajih
naj blagovoli vsem prijateljem, ki ae
njeno
renti itd. okinčano, ter se podá k počit&u v kosarno.
s zastavami, traaspa- najtoplejšo zahvalo. „Zdaj pa — je rekla britke ža
Drugi dan zvećer
losti vsa prevzeta gospá
ko je Božji providnosti se
je biia velikánská gostitev vo- vzvideio vzeti nam Ijubljenca, priporočam vsem svojega
v zgorni i h
in 8podnjih gina, katerega odgojiti v dubu njegovega očeta, mi
jako v na strelièci, pri kateri
prostorijah kraljevaio burno veselje, povzdigovano po	sveta skrb." Ves gínjen — nam" poroča g. Potočnik
b, katere so s primernimi govori sladili mestni
Aupau , dežeini glavar , dr. Zarnik , Dežman in drugi,	uustav&uui. u<
Okoli enajste ure ponoči so vojaki navdušeni vesele ve-	mila oporoka.
• . «	• «	*%	«	M.	»
bode
napitnicab, katere so s primernimi govori sladili mestni sem grofinji vdovi poljubit roko in se posiovil od nje z župan	"	—
dostavkom, da ta obljuba ostane vsem domoljubom
pre-
eeroice zapustili strelišče, drugo jutro namenjeni na pot
proti Dunaji.
(Dobrodelno drustvà ljubljanskih gospa)
t
kate
Dolžnost nam je
y
da
koncu tega popisa izrekamo
remu načelnica je gospá
Ana Kali
9
soproga
toplo zahvalo vsem gosp« odbornikom, ki so se trudili z vredbo tako lepe svečanosti našim rojakom vojakom, in pa oni šestorici naših gospá in gospic, ki so pre-vzeie težko nalogo priredbe gostije v kuhinji na stre-liŠci in jo tako izvrstno dobro izvršile.
m
deželoega predsednika, je v občnem zboru 22. dne noglasno sklenilo, da pristopi k „avstrijskemu društv
rudečega križa" in da v tem smi
društvena pravila
Anton Cod
prenaredí svoja
ki
^lUVUU VU U tz 1 i i J XVI j 6 vuimv/ toy gvo^uuwiotv v VIJ
nega prernoženja ljudomilo oskrboval, za častneg
ljen.
(Deželni predsednik vitez Kalina) se je ta teden
podal v važnih zadevah na Dunaj , od kodér ga pa še ni nazaj.
Prečastiti gospod Edvard Polák, dekan v Leskovou, častni kanonik in predsednik kmetijske podružnice, je za zaslužno delovanje od presvitlega cesarja spreje! vitežki križ Franc Jožefovega reda.
tem zboru je bii gospod b
ko let gospodarstvo družb
(.Pogreb gosp. grofa Josipa Barbota.) O pogrebni
svečanosti na gradu ranjcega in pa v cerkvi St. Ruperta in na njenem pokopališči, kjer je 27. dne t. m. popoldne o 3. uri bilo truplo nepozabljivega nana rodoljuba
v rodovini grofovi lastno rakev položeno,
uda
nam
gosp
Fr.
Potočnik, ki je po želji tukajšojih castiteljev ranjcega in iz posebnega spoštovanja do prezgodaj nam umrlega rodoljuba drage volje mandat prevzel, da jih je zastopa! pri pogrebu in venec z napisom: „Domovina vernemu svojemu sinu" položil na rakev umrlega, poroča sledeče:
(Na cast domaČi obrtnijL) Dne 23. novembra Uže dopoldne 27. novembra se je voz za vozom smo imeli prili&o v čitalniški dvorani občndovati blizu
metre dolg in 31 cm. širok kos id rij ski h špic. Na-
peijal proti gradu Rakovníku in na stotine ljudstva je
romalo tje. Ni Čada tedaj, da pred 3. uro popoldae je menjene so za „
albo
a
ivruiutv »J V» *»» VMUM "UV*W,)J u ™ pt ^W V. Ul U Uif ^UIUUC jO	LU VyU jV/UV OU Ci » J, <* 1 kJVJ ^ffîâ8Û;' fir^ iCOj , CM 1	U C*
biio vse polno občinstva na gradskem dvoru. Tu je stal oltar. Delale so jih menda 3 kljekijarice blizo
aii pa
Doberletov mrtvaški voz, okinčan s 24 venei, poklonje-nimi spominu ranjcega od naših državnih poslancev, od
za prt na
me-
secev.
Tako velicega in krasnega aela Idrijcanke še niso zgotovile, odkar kljekljajo. Vsaka ped teh špic kaže
ceskega kluba in pa društva „Slovenije" na Dunaji, od drugo sliko. Med jako okusno izdelanimi ornamenti se čitalnice novomeške, kateri predsednik je grof Barbo vrsté cerkveni emblemi, kakor: ime Marije, ime Jezu-
bil
od trebanjskih narodnjakov in mnogo druzih
ka-
sovo, vera, upanje in ljubezen, monstranca, orodje
Kri-
terim se je dodal tudi venec, ki sem ga jaz priaesel iz stusovega trpljenja , papeževa tiara z dvema ključema Ljubljane. Na
trugi iz cinka, ki je pred sprovodom in oljko obdanaj dalje sta grba vojvodine kranjske in
stala v črno preoblečeni in po cerkvenem običaji raz- mesta idrijskega in pa grb z monogramom gospé Dra-
svitljeni gradski kapeli, pa je ležalo pet vencev grofove
gotine
apajnove, podvzetnice tega vzorno izpelja-
rodovine. Ko je bilo vse za sprevod vredjeno, pristopi Kega delà, katero stane krog 200 gold. Na čast tej
ona s takim podvzetjem jako
se je posledeja leta zeló
gospe moramo
priznati, da
17 duhovnikov, njim na čelu gospod kanonik Mlakar i« Novomesta, ki v kapelici opravijo cerkveno molite v za pospešuje domačo mrtve, po tej pa pevci iz Novomesta, združeni s pevci povzdigoila. Cast in bvaia pa tudi neutrudljivim deiav-
obrtnijo, ki
še druzih krajev zapojó pogrebno pesem. Ganljiv je bil
nam, ki so
po spretnosti izvršite čisto izvirno deio
na prizor slovójemanja od preblagega mrt veća! Pričel katero je baje zrisal obrazec gosp. F. Stegnar.
;
za
(Kuhnovcev) tretji ali uprav dragi bata'jon ima interpelacijo o zloglasnom c. k. ritmajatru in judu
............... ki samo v postojnskem m loghšsem
dospeti semkaj v nedeljo 7. dan t. m. ob 3
uuoj/wv» ouuiiaaj ▼ iivuvajw .. umu "" v« ^ w un ZJU*	«awwuuivvuuj at OAUIV T |fUOiUjU3ttCUi JU iUg ' 5 », CLL&
raj in tu ostali bodo jeden aii dva dní. Sprejema ka-	okraji revnim voznikom, ki so na njegovo vabilo sli
kor zadnjič se vé da ne bo, pač pa bode meščanski	v Bosno in Hercegovino, doižuje 175.847 gold,
odbor ta bataljon pogostil na streiisči ravno tako, kakor	Interpelacija, ki je v zbornici učinila veliko senzacijo,.
A be ndroth u
prva dva.
(,Z g inil je)
Ivane ti Č, knjigovodja pri de-
se glasi:
1.
Kako
se je moglo zgoditi,
da je c. kr.
êrar
želnem odboru; on je dobil odpusta za štiri tedne, ta	temu Abendrothu, ki je vendar uze tačaa znan bil kot
odpust pa je minol uže 14. pr. m. Zdaj se nič ne vé,	člověk brez premoženja in za taka podvzetia popoinem
v •	%	•	•	— *	*	- •	»	»	-	•	'KL
kje da je
to se šiiši, oa je zapustil mnogo doigov. nesposoben
iu lt\J ov> ouoi^ u« j \j «aj/uowi lajilu^ v	▼ •	áiwo^/vovwuu - c*
(France Bobek, pot ep uh iz Sièke in njegova Iju- dunajské policije
kar bi se bilo d
kako
vsaj poizvedeti
od
— >VJL- / ot/t^o jL^ui/tž/v, jjvi/ujj ML w«-® «r» ly^wi» v/«- uuuojoae ^utivijc, — ivAau, da je te iii u {ložu o d cl al v e -bica Katra Dolinar, vlačuga tudi iz Šiske), ki sta letos likansko to podjetje in sicer brez razpisa ofertov v via
-	ur	1	m	m	it ía	m	IT*	m	m »	%	* m	' Tk	m M	i a a	^ m	A»
maja v Lattermanovem drevoredu čevljarja Lojzeta dimh aii druzih listih?
Hoicmana ubiia in za kakih 10
gold, oropala
>
sta
2.
Ali hoće vlada pomagati ali učiniti
da
gori
bila po ftridnevni porotni obravnavi 19. dne t. m. od	navedeni vozniki iz Kranjskega ali Primorja svojo po
c. k. sodnije obsojena tako-le : ubijalec Bobek v težko	steno zasluženo voznino dobodo?
ječo za vse svoje žive dni. Katra Dolinar pa kot vde-	— Včeraj se je * pričela debata o vojaški po-
ležnica ropomora za 4 leta v težko ječo. Pooštrena je	stavi. Poslanec Zeithammer je předložil poročilo
njuna kazen 89 S tem, W.» */. umu a*4c«jc» » uuuv^m .^vhi ju » vvtu^ vuova« »Uj«oivw ^UCHavUj IVI piVjUI^^tt UC»prO-
zapró v temnico, da se spominjata svojega hudodelstva. menjen sprejem vlaane predloge, poslanec Rechbauer
da
dan maja vsacega leta ju večine oaseka za vojaško postavo, ki prcdlaga nespre-
Bobek je od konca do kraja tajil hudodelstvo.
(Goveja kuga) je na Kranjskem še v 11 vaseh
pa poročilo manjšine, ki dovoijuje sedanje stanje vojske
Govorilo ]e včeraj uže sedem govornikov
za eno
leto.
okraja litijskega, novomeškega, čmomeljskega, ljubljan- io sicer so za predlog odsekove većine govorili
m.	«	* ^ ^ m	«	á H	•	J m? 1 k	1. P	a 1	m mm M + l- « l\ ru	. 4 1 » i m ^	\ ; i	im « m. «	f 1	_ »_ _ I	1_ *	a M	1	v
skega in kamniškega; okuženih je 45 hlevov. Vgasnila
je kuga v 46 vaseh. Za kugo je
1204 goved
281
ovac in 112 koz.
dosibmai pod
Štajarskem
IS a
vsled razglaša ondašnje c. k. deželne
kuge.
vlade
m vec
(Vabilo k besedi v narodni Čitalnici) v pondeijek
dne decembra. Program besedi je:
»
Sredstva Iju
bezni". Veseloigra v enem dejanji, po K. Treumanu po-slovenil Anton Jeločnik. Osobe: Milan pl. Radoij-
ski
>
odvetnik, gosp. Anton Jeločnik.
njegova, gospá Drag. Jeločnikova.
nik
>
gosp. Drag. Juvančič.
Olga, nećakinja Dr. Belski, zdrav-Klara, bivša odgojiteljica
Olgina, gospica Pavlina Namretova.
Radoljškem
ca #
*
Josip
9
sluga pri
Dejanje se vrsi na posestvu pl. Ra-
doliskega blizo Ljubljane.
»
Pri meni bodi". Burka
s petjem v enem dejanji, nemški spisal C. A. Paul
;
po-
slovenil Jakob Alešovéc. Godba od
o
nradija.
Osobe: Vekoslav Rogič, posestnik, gosp. Anton Jeločnik.
, njegova soproga, gospá Dragica Jeločnikova.
Mina
Gašpar Erjavček
— viao^ai ^.jar^D , gosp. Peregrin Kajzel. Gašparjeva žena, gospica Pavl. Namretova.
Reza, Strežaj
* # želi.
Dej an je se Začetek ob
vrsi
družbenike uljudno vabi
na posestvu Rogičevem na de-uri zvečer. K tej besedi častite
odbor čitalničin.
grof Rihard Ciam-Martinic
Groholski, M a tua
gasniia	uiUUUHIVl, Ul đ l U 3
zio slo in Dzvonkovski. Zoper predlog večine in za Rech-
bauerov predlog so govorili Czedik, Schaup in knez Salin. Danes se debata nadaljuje.
Proračun državni za leto 1880 se letos ne
bode mogel dovršiti
y
zato
bode
zbor za
dovoljenje, da
vlada prosila državni
bode smela v prvem četrtletji .1880. še na dalje davke in pristojbine pobirati.
Delegaciji se bodo sešle na Dunaji dné 14. t. m. in tam ostale skupaj 8 dni.
odseku za denarni proračun so bili na vrsti vládni ćasni&i. Iz poročila razvidimo, kako veli-kanske svote nas stanejo ti časniki. Tako stane ,,Wien.
Zeitung" 210.000 in „Prager Zeitg." celó 240.000 gold.
na
leto 1
Večina odseka
je za to, da bi se dalo
pri
teh
časnikih nekaj prihraniti. Vlada pa zagovarja potrebo uradnih časnikov. — Kedar pride proračun pred zbornico, se bo gotovo o stroških za te časnike kaj več apre-
govorilo.
HrvaŠko.
Cesar je pomilostil znanega srbskega
rodoljuba dr. Miletića, ki je bil od ogerske vlado brez vsakih dokazov oosojen zaradi veleizdaje na 5 let težke ječe. Ta cesarjeva milost se striaja 8 spravediji-vim duhom, Ri zdaj veje na Dunaji nasproti slovanskim
narodom.	- ^ J
Današnji dan moramo zabilježiti v nas list kot začetek bude zime, kajti R. gorkomer kazal je zjutraj včeraj nepričakovanih ■
17 stopinj mraza!
IVovicar
Z Dunaj
domaćih
Zbornica posla
tujih
dežel.
po večdnevni
razpravi sklenila postavo zoper go v ej
kug
>
po
ka
>
teri se 1. dan 1882. leta avstrijske meje proti Rusij in Turčiji, iz katerih edino se troši kuga v naše dežele zapró tako, da se v prihodnje ne bodo smela več ruska in turšća goveda v Avstrijo uvaževati. Gosp. Pfeifer je v tej razpravi stavil predlog , da naj se uradna na-
znanila o kugi razglašajo v
h deželnih jezicih dr
Vošnjak je podpíral ta predlog, ki je bil ugovoru
vladneg
po
Gosp
vred
topnika sprejet
Ob
z našimi in mnogimi drugimi
stavil do ministra za deželno brambo
Telegram
«
Novicam<ť.
Z Dunaja 3. decembra.
Včeraj Klun krepko ugovarjal levičarjem, zdaj Horst izvrstno govori skoraj dve uri ; govornikov nad 12 ; upamo sprejetja sklepa splošne debate, jutri pa vojne postave.
Žitna cena -
v Ljubljani 29. novembra 1879.
Hektoliter: pšenice domače 10 gold
7 kr
banaška
11 gold. 3 kr
turšice 6 gold
kr
soršice 7 gold
93 kr
prosa 4 gold. 20 kr 93 kr.
rži 5 gold. 39 kr
ječmena 4 gold. 39 kr
ajde 5 gold. 20 kr
ovsa 2 gold
Krompir 2 gold. 76 kr. 100 kilogramov
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer.
Tisk m založba: J. Blazûifcori nasledniki v Ljubljani.