33. Številka.
I fcMljnt. i
HVII. liM.
.Slovenski Narod" velja v L;«bl|aa4
na dom dostavljen:
celo leto naprej ....   K 24-—
pol leta „ ..... 12 — cctrt leta „ . . • • • 6*— na mesec .   • .   •   .   2-—
\ upravništvu prejeman:
celo leto naprej   •   ,  .   •   K 22*—
pol leta      „      •  .  .  .   , 11"—
četrt leta    „    • ■ . .   , 550
na mesec •   •   •  .   » 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica St. 5 (v pritličju levo,) telefon it. 34.
Iskat« vsak nam svoear i ■ ■ ■ mmti nedelje tm
Inserati veljajo: peterostonna petit vrsta za enkr.it po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., m trikrat ali večkrat po 12 vin. Pa;te in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta u0 vin Pri večjih insercijali po dogovoru. Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d.,
to jc administrativne stvari. ——  Fcsamesaa Številka velja 10 vlnarfe*. ——.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatvc naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna** telefon St. 89.
.Slovenski Narod" velja pO poSti;
za Avstro-Ogrsko: celo lelo skupaj naprej    . K 25*— *      a   • •
pol leta četrt leta
na mesec
13*— 650 2-30
za Nemčijo:
ceio leto naprej     ... K
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto naprej  .... K 35.—.
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« UpravniStvo (spod;.;, dvorišče levo), Knaflova niica st 5, telefon al iS*
Srbija in Bolgarija.
Dunaj, 10. februarja.
Ves slovanski svet. osobito pa rmi Jugoslovani, se kar najživahneje zanimamo za odnošaje med Srbijo in Bolgarijo. Mnogo mesecev je že poteklo, odkar je bil sklenjen bukare-ški mir. armade so davno demobilizirane, pred par dnevi so bili obnovljeni diplomatični stiki — toda v srcih obeh narodov vlada mržnja brala proti bratu in v Sofiji je prišlo baš zadnje dni do grdih izbruhov sovražnosti proti vsemu, kar je srbsko. Slišali smo, da je poskusila Rusija s spravno akcijo, govorilo se je. kako se trudijo razni državniki za obnovitev zveze med obema državama — toda odgovor v Sofiji je bil odločen ne in v Belgradu so ta ne s poudarkom ponovili. Navzlic temu se je iz ruskih krogov vendarle razširjala vest. da je približanje obeh jugoslovanskih držav mogoče, da, da je že na potu.
Obrnili smo se na jugoslovanskega državnika, da nam označi razmerje, ki vlada med obema državama, s posebnim ozirom na možnost obnovitve srbsko - bolgarske zveze. Evo zanimivega odgovora:
:>Iz podajanj, ki se že delj časa vrše med balkanskimi državniki v svrho konsolidacije na Balkanu, je zalibog izključena najboljša in interesom vseh balkanskih kraljevin najprimernejša kombinacija: Zveza kronskih balkanskih držav. V okviru take zveze bi bilo tudi najbolje skrb-Jjeno za interese jugoslovanskega plemena, ker bi bil garantiran njega mirni in konstantni razvoj. Ustvariti danes na Balkanu slovansko in proti-slovansko skupino, bi se reklo igrati z usodo vseh balkanskih držav.
Vprašanje, komu naj pripade nesporna hegemonija na Balkanu — ali Slovanom ali Neslovanom — je vprašanje daljne bodočnosti.
Vse krščanske balkanske države obsegajoča balkanska zveza je pa danes nemogoča baš radi razmerja, ki vlada med Srbijo in Bolgarijo. Ti dve jugoslovanski državi ^e še ne morete prijateljsko približati. Krivdo mora pač vsak razsoden in objektiven opazovalec razmer pripisati izključno le Bolgariji, oni oficijalni Bolgariji namreč, katero reprezentira kabinet Radosfavov. Akoravno sma-
tra cela Evropa bukareški mir za nedotakljiv temelj mirnega razvoja na Balkanu, akoravno je znano, da občutijo Srbija. Grška in Romunija vsak ugovor proti skupno podpisanemu mirovnemu traktatu za čin neposredne sovražnosti, ne prestanejo bolgarski odgovorni državniki poudarjati zahtevo po reviziji, ki bi bila seveda v prvi vrsti naperjena proti Srbiji. V Sofiji se sicer vedno pristavila, da hoče Bolgariia doseči to revizijo z diplomatičnimi sredstvi — toda ta fraza ne more ublažiti sovražne geste. Tem manj, ker je splošno znano, da hoče sedanji bolgarski kabinet z vsemi sredstvi preprečiti notranjo konsolidacijo novega srbskega ozemlja. Vodilni in odgovorni bolgarski državniki pripravljajo teroristično akcijo v Makedoniji, pod pa-tronanco vlade se formirajo v Sofiji četaška krdela, ki naj vpadejo z ognjem in mečem, s puškami in bombami v srbsko ozemlje. Mnogo čet je že odšlo preko Avstrije, ali pa po morju na albansko - makedonske meje. Ogorčenje nad tem postopanjem je v Srbiji naravno velikansko, mržnja napram Bolgarih narašča, mesto da bi se ublažila, odnošaji med obema državama ostanejo napeti. Dokler bo vladal v Sofiji Radoslavov, tako dolgo o obnovitvi srbsko bolgarske - zveze pač ne more biti govora. Srbiia mora ostati na straži in mora biti napram ideji srbsko - bolgarskega zbližanja nezaupljiva, naj prihaja ideia od kogar koli.
Navzlic temu vsemu pa smatralo vsi trezni srbski krogi prijateljsko in zavezno razmerje med obema jugoslovanskima državama za potrebno ter smatrajo, da sedanja bolgarska politika ne more zatreti zdrave in narodne misli, da odgovarja čim najožje zbližanje Srbije in Bolgarije interesom celega Ju^oslovan-stva. Kadar prevladajo v Bolgariji zopet trezni elementi, ki danes pogumno in iskreno priznavajo, da je nesrečna politika Bolgarije povzročt-nratomorno vojsko od juni*a in ju-liia 1.1-, potem bo Srbiia gotovo prva. ki bo ponudila bratu bratska roko.
Rdo H fcriv o&upnep ^ležaja na Ho Ain?
Lgiedni koroški rodoljub nam je posla! pismo, v katerem izraža svoje
mišljenje o shodu, ki ga je preteklo nedeljo nameravala sklicati narodno-napredna stranka. Izpuščamo nekatere manj važne podrobnosti, sicer pa priobčuieiiio v celoti pismo, ki se glasi tako-le:
Tak shod, kakršnega ste nameravali sklicati, bi bil samo na sebi v principu jako potreben. Dejanskim razmeram bi odgovarjalo, če bi se na takem shodu napadlo ne samo vlado, ampak tu Ji vodstvo Slovenske ljudske stranke, in vodstvo koroških Slovencev.
Prvo radi tega, ker so se politične razmere pri nas samo radi tega tako poslabšale, ker vodstvo Slovenske ljudske stranke bodisi tajno, bodisi javno, bodisi direkno ali indirektno podpira vlada.
Slovenska ljudska stranka ie na Kranjskem od vlade odvisna, deloma pa njena zaveznica. Kot taka nastopa tudi v državnem zboru in zato tudi od kake resne opozicije ne more bil govora, tem manj, ker je i političnimi koncesijami že v naprej vedno plačana, zaradi tega tudi glede političnih pravic koroških Slovencev ničesar ne more ukreniti.
Ker ie to znano tudi Nemcem in posebno koroškim Nemcem, ki to javno trdijo, je seveda ves tozadevni krik zastonj in zastonj tudi vse je-remiiade Orafenauerieve, glede katerega pač ne vem ali se tega zaveda ali ne. Pri raznih prilikah sem celo o tem že dvomil.
Ravno nasprotno. Nemci skušajo v zadnjih letih kolikor mogoče doseči, ker vedo, da ima Slovenska ljudska stranka, sedanja voditeljica Slovencev, vezane roke.
Zaradi tega so ostale brez odgovora tudi vse interpelacije in so ostali brez odpomoči vsi tozadevni govori v parlamentu.
Slovenska ljudska stranka je stopila v opozicijo in obstruirala včasih radi različnih zadev, ki slovenske narodne pravice včasih nič niso tangi ali.
Glede škandalov na Koroškem p niri ni nastopilo vodstvo Slovenske ljudske stranke na katerikoli na-
solidarno. še manj pa z opozicijo ali abstrakcijo.
Će Nemci skušajo sedaj vse doseči, kar morejo, je to iz njihovega stališča razumljivo. Razumljivo ie germaniziranje v šoli in razumljivo
tudi omalovaževanje Slovencev napram šolskim otrokom, kajti to je tudi pripomoček germanizacije. Ker na Koroškem gospodari tudi napram vladi nemški »Voiksrat« tako, kakor gospodari na Kranjskem Slovenska ljudska stranka, je skoraj tudi razumljivo, da vlada samo v tem ozi-ru brez ostrega političnega nastopa s strani koroških voditeljev ne more ničesar ukreniti in zato je tudi vse, kar stori v tem oziru politično vodstvo na Kranjskem bob v steno.
Mnogo tudi politično vodstvo v tem oziru ne stori, narodna agitacija po deželi je popolnoma zaspala, vpitje se začne šele neposredno pred volitvami. Če se v podružnicah »Straže« v podružnicah »Marijinih društevv. katoliških izobraževalnih društvih in sličnih kaj dela. dela se skoraj samo v klerikalnem smislu pod tendenco, da ie vera v nevarnosti.
Gotovo je, da se že več let ne sklicujejo veliki narodni shodi, da ni se na teh ljudstvo posebno v narod-neiT: oziru podučilo glede svojih pravic in da bi se ljudstvo v narodnem oziru zainteresiralo.
To gibanje je popolnoma zaspalo. Tudi na shode slov. političnega društva v Celovcu, katerih se vrši na leto samo eden, pride jako malo ljudstva in največ duhovnikov. Ljudje so deloma zgubili zanimanje, deloma so obupali.
Vodstvo na Koroškem, ki bi bilo najprej poklicano tudi v tej zadevi napraviti veliko akcijo, je torej z ozirom na svojo brezbrižnost tudi odgovorno zato. da se stvari vedno bolj slabšajo.
Semtertja kaka intervencija pri predsedniku, ki je že popolnoma v rokah nemškega »Volksrata«, semtertja kaka pridiga v izobraževali:!1.! društvih in kak govor Grafenauerjev še ne pomenja smotreno delo. Glavna krivda, katero jc pripisovati tukajšnjemu vodstvu pa je ta, da o:i-vidno na voditelje Slovenske ljudske stranke premalo pritiska.
V vodstvu Slovenske ljudske stranke je vendar še nekaj narodno čutečih mož. katere bi se lahko dalo pridobiti. Primeren nastop in afront Grafenauerjev bo gotovo nekaj učinkoval. Toda ta se ne gane in se z ozirom na direktive iz Celovca ne sme ganiti.
- Zaradi tega je jasno, da njegov posamni nastop nima nobenega vpliva. Vse to bi bilo treba poudarjati, toda jaz dvomim, če bi to bilo diplomatično, kajti naša nagota bi se s tem še bolj odkrila...
Hrvaški sabor.
Hrvaški sabor ie v svoji včerajšnji seji razpravljal o zakonski predlogi glede sodnosti kolegijatnih sodišč.
O predlogi ie referira] poslanec dr. Makso Rosi ć. V debato so posegli oddelni predstojnik Miroslav B r o s c h a n ter poslanca Stjepan Radić in Svetozar P r i b i č e v i ć. Nato se je debata prekinila in sledile so interpelacije.
Poslanec R a d i ć je med drugim interpeliral, če je res. da je ban baron Skerlecz član ogrske stranke narodnega dela. Utemeljevaje to interpelacijo, je ostro napadal hrvaško-srbsko koalicijo. Med Radičevim govorom ie napravil poslanec Pribiče-vič medklic, nanašajoč se na razmerje med posl. dr. Starčevićem in pokojnim voditeljem čiste stranke prava dr. Josipom Frankom.
V stvarnem popravku je nato dr. Starce v i ć izjavil, da se je pokoril dr. Franku samo dotlej, dokler le - ta ni delal političnih kupčij. Ko pa je opazil, da stoji dr. Frank v službi bana barona Raucha in dunajske kamarile, se je takoj ločil od njega. Končno se je dr. Starčević zavaroval proti temu. da bi bila njegova stranka kdaj uslužbena Pešti ali Dunaju.
Poslanec frankovske stranke Z a 11 u k a je izjavil, da je dr. Frank .leta 1907. na poziv takratnega ministrskega predsednika dr. VVckerleja res šel v Pešto v svrho, da ogrskim državnikom razloži ci)ie svoje stranke. Dr. Starčević je takrat ta korak odobraval in tudi vzel na znanje poročilo dr. Franka, ko se je le - ta vrnil v Zagreb. Tekom svojih nadaljniii izvajanj je poslanec Zatluka napravil senzaeijonalno razkritje, da se je za časa aneksije Bosne in Hercegovine Frankovi stranki od kompetentne stran! obljubilo, da se bo Hrvaška združila z Bosno in Hercegovino, toda samo pod pogojem, ako se hrvaška stranka prava zaveže, da bo z vsemi sredstvi delovala med Hrvati za aneksijo Bosne. To je stranka tudi
LISTEK.
Kristalni zamaSek.
Roman.
Francoski spisal M. Leblanc.
(Dalje.)
— Kdo ga je ranil? Ti, Giibert? je obupan vprašal Lupin.
— Ne ... Leonard.
— Leonard? Ta je bil zvezan.
— Znebil se je vezi in vzel revolver.
— Ta kanalja! Kje je?
Lupin je vzel svetilko in je šel v malo sobo. Sluga je s prekrižanima rokama ležal na hrbtu, bodalo mu je tičalo v vratu, obraz njegov je bil bled. Iz ust mu je tekel majhen curek krvi.
— Ah, ie zastokal I upin, ko je bil slugo preiskal... mrtev je!
— Mislite ... mislite ... je z drhtečim glasom dejal Giibert.
— Mrtev, ti pravim? Giibert je zaječal:
— Vaucherav ga je zabodel.
— Vaucherav ... a tudi ti, poba-fin, zakaj ti si bil navzočen in si pustil, da se je to zgodilo... Kri... kri... dobro sta vedela, da tega ne
maram. To je postava! Ne ubijaj! Raje pusti sebe ubiti! Ali, toliko sla-beie za vaju. dečka... če bo treba, bosta to vidva plačala. In to je drago... Pomislita na vdovo!
Pogled na mrliča ga je spravil v obup; stresel je brutalno Gilberta:
— Zakaj? . . . Zakaj ga je Vaucherav ubil?
— Hotel ga je preiskati in mu vzeti ključ do omare. Ko se jc nadenj nagnil, je videl, da si je sluga osvobodil roke ... Prestrašil se je in ... ga zabodei.
— A strel iz revolverja?
— Leonard je ustrelil... imel je orožje v rokah.
— In ključ do omare?
— Vzel ga je Vaucherav.
— Je - li omaro odprl?
— Da!
— In ie našel...?
— Da!
— Ti pa si mu potem hotel tisto stvar vzeti? Kaka stvar je to?... Relikvija? Ne, bilo je nekaj majhnega... Torej, kaj, odgovori!
Iz molka in resolutnega izraza Giibertovega je spoznal, da ne dof)i odgovora. Z grozilno kretnjo je šus-Ijal:
— Ti boš govoril, dečko! Na Lurinovo čast — izbljuval boš svojo izpoved. Zdaj pa gre za to, da pobegnemo . . . Pomagaj mi, spraviti Vau-cherava v čoln . * •
Vrnila sta se v dvorano. Giibert se je nagnil nad ranjenca, ko mu je Lupin zaklical:
— Poslušaj!
Pogledala sta se z vznemirjenim nogledom. V mali sobi se je govorilo... slišati je bilo jako globok, tuj. jako oddaljen glas... Prepričala sta se hitro, da razen mrliča ni bilo nikogar v sobi.
Glas je novic zagovoril, zdaj pritajeno, zdaj razburjeno, zdaj prekinjeno, zdaj kričeče in prestrašeno. Slišalo se je nerazločne besede in pretrgane stavke.
Lupin je čutil, da mu je stopil pot na čelo. Kaj naj pomeni ta skrivnostni glas, ki doni, kakor glas z onkraj groba?
Lupin se je nagnil nad mrliča. Glas je utihnil, a kmalu ga je bilo zopet slišati.
— Kako je to razlagati ? je rekel Gilbertu.
Tresel se je nekoliko od nervoznega straha, ki ga ni mogel premagati, zakaj dvoma ni bilo nobenega: Giibert je bil s svetilke odstranil senčilo in dognati se je dalo. da prihaja glas od mrliča, dasi se ta ni ganil in se njegove okrvavljene ustne niso zadrhtcle.
— Patron — mene je groza, je dejal Giibert.
Zopet se je ponovil glas, nosljajoče in zamolklo.
Lupin se je na glas zasmejal in premaknil mrliča na drugo stran.
— Izvrstno, je rekel, ko je zagledal nekaj blestečega ... Izvrstno! Zdaj vemo, pri čem da smo... saj je bil pa tudi že čas.
Na tleh je ležalo telefonsko slušalo, čigar žica je bila napeljana na zid, kjer je v običajni visočini visel aparat.
Lupin je nastavil slušalo na svoje uho. Skoraj v tistem hipu je zopet zašumelo, a zdaj je bil hrup mnogo-glasen, slišalo se je klice in odgovore, vprašanja in pozive, slišal se je šum, kakor ga provzroči govorjenje več oseb.
»Ali ste tu?... Nič več ne odgovori ... To je strašno!... Morda so ga ubili!... Ali ste tu?... Kaj je?... Pogum!... Pomoč se bliža... redarji... vojaki..
— Vraga, je vzkliknil Lupin in odložil slušalo.
Resnica se mu je pokazala v strašni viziji. Med tem, ko je z tovarišema odnašal pohištvo, se je posrečilo Leonardu, ki ni bil posebno trdo zvezan, da je vstal in dosegel telefonsko slušalo, je najbrže z zobmi snel in vrgel na tla ter pri policijski oblasti v Enghienu poklical za pomoč.
2e enkrat, ko je bil prvi čoln odrinil, je Lupin slišal klic: »Na pomoč . •. Razbojniki .. . Ubili me bodo •. •<
Zdaj je slišal odgovor, telefonskega urada. Policija je bila na potu. Lupin se je spomnil šuma, ki ga je bil slišal z vrta komaj Štiri ali pet minut poprej.
— Policija gre ... reši se, kdor more, je zaklical in bežal skozi jedilnico.
Giibert je opomnil:
— In Vaucherav?
— Toliko slabše zanj! Vaucherav, ki je bil prišel zopet
k zavesti, je prosil:
— Patron ... vi me vendar ne boste kar tako zapustili?
Navzlic nevarnosti se je Lupin ustavil in je z Gilbertovo pomočjo dvignil ranjenca. Tedaj je zunaj nastal hrup.
— Prepozno, je rekel.
Na vratih, ki so vodila zadaj i« hiše. so zagrmeli udarci. Lupin je bežal k drugim vratam, a hiša je bila že obstavljena. Morda bi bilo mogoče zbežati k vodi, a kako s čolnom odriniti, če bi sovražnik streljal?
Ustavil se je in zaklenil vrata.
— Obkoljeni smo ... ujeti... je ječal Giibert.
— Molči, je dejal Lupin.
— Patron — videli so nas. Poslušajte ... že tolčejo ob vrata.
— Molči, je ponavljal Lupin... Nobene besede..   Nobene kretnje.
(Dalje prihodnji«.)
storila, ko le pa bila aneksija izvršena, so merodajni krogi stranko ogoljufali in snedl? svojo obljubo. Ka-:<or se je takrat godilo čisti stranki jrava, tako se bo sedaj tudi hrvaško-srbski koaliciji. Za Hrvate imajo gotovi krogi le obljube, ki jih pa nikdar ne izpolne. Med govorom poslanca Zatluke je prišlo opetovano do hrupnih prizorov med frankovci in star-čevićanci, med frankovci in koalicijo. Ko je stavil poslanec Radič še interpelacijo glede deklaracije hrvaške delegacije v Budimpešti, je predsednik ob 5. popoldne zaključil sejo.
Albanska igra.
Albai:?ka patienca gre prav lepo naprej. Za nekaj Časa se je ustavila pri karti,ki pomeni v globoki vedeže-Valski vedi denar, zdaj pa se razvija v tako hitrem tempu, da bo princ Wied kmalu lahko veselo vzkliknil: Dovršeno ie. Precej isto zabavo smo Hmeli zadnje tedne, kakor človek, ki iteje gumbe: Bo, ne bo, bo . . . Zdaj pa bo enkrat res, da bo prišel knez Viljem I. v Drač. Potrpežljivost je novi kne^ res kazal ves ta čas. ko je vsa Albanija visela v zraku, bomo videli, če bo enako potrpežljiv, ko pride na Balkan. Sedaj je prišel samo šele do Rima in tam so ga sprejeli že kot novega suverena. V Rimu je dobil najprej veliki križ reda sv. Mauricija in Lazarja, potem je Imel važne politične konference. Sedaj pa pride veliko, varno vprašame, ali se bo novi knez peljal na avstrijski, ali na italijanski ladji v sv jo novo domovino. Sicer pravita Avstrija in Italija, da jima ie to vse eno. Samo pomislimo, kaka velikanska slava bi to bila, če bi se peljal princ Wied na italijanski ladji! To je že od sile, da bi morale naše drage barke biti povsod zadnje. Ej, novi knez ni tako neumen! Da bi si kupi! privatno ijahto, za to ni dosti denarja, zato pa si jo bo izposodil m no razobesil albansko zastavo in šlo bo v Drač, italijanske in avstrijske vojne ladje pa bodo sledile kot trabanti in bodo imele samo veselje, ustreliti vsaka po stoenkrat, strel po 30 K in več.
Nova balkanska zveza.
Vsi merodajni krogi, zlasti pa Venizelos in Pasič. molče o dosedanjih konferencah. Vendar pa prihajajo v javnost popolnoma negotove vesti o pogajanjih. Glasom teh vesti je glo pred vsem za to, da se doseže kontinuiteta politike obeh balkanskih držav z romunsko balkansko politiko. Splošno se pričakuje, da se bo romunska politika te^no naslonila na politiko Srbije in Grške. Da bi pa prišlo do formalne zveze, o tem merodajni krogi dvomijo. V romunskih merodajnih krogih namreč pravijo, da si hoče pridržati Romunska v gotovih vprašanjih prosto roko. ker se hoče zavarovati za slučaj mednarodnih komplikacij. Kar se tiče Bolgarske, smatrajo njen notranji položaj kot zelo slab ter so na Romunskem popolnoma pripravljeni na to, da utegne priti na Bolgarskem do resnih presenetem. Posebno pozornost pa vzbuja na Romunskem dejstvo, da v tem tako važnem trenutku ruskega poslanika ni bilo v Bukarešti in da sta ostala tudi francoski in angleški poslanik v ozadju. Morda je -prava razlaga za to, da hoče tripelententa na ta način vsaj na zunaj pokazati, da se v te zadeve in ta pogajanja ne vmešava. _
Angleški prestolnig ovop.
Včeraj je otvori! kralj angleški parlament s prestolnim govorom, v katerem izvaja med drugim:
Odnošaji z drugimi velesilami so -trajno prijateljski. Veliko veselje mi bo, da bom v kratkem skupaj s kraljico obiskal predsednika francoske republike, s čimer bo posvedočeno prijateljstvo, ki veže obe državi. Nadalje pravi prestolni govor: Moja vlada se je posvetovala z drugimi vladami glede sporazuma zaradi Albanije in Egejskih otokov z namenom, da udejstvi sklepe, ki so jih storile velesile na konferenci veleposlanikov lansko leto. Od mednarodne kontrolne komisije za Albanijo so se storili koraki, da se ohrani red in mir in popolnoma prepričan sem, da bo po prihodu novega vladarja prišlo tam do trdnega reda. Veseli me, da morem povedati, da se bližajo moja pogajanja z nemško in turško vlado v zadevah Mezopotamije, ki so za komercijalne in industrijalne interese naše dežele velike važnosti, zadovoljivi rešitvi. Tudi ureditev vprašanj glede pokrajin ob Perzijskem zalivu, glede katerih se vrše pogajanja s Turčijo, bo ugodno in prijateljsko zaključeno. Kralj je izrekel nato svoje veselje, da bo mednarodna konferenca bistveno pripomogla za varnost življenja na morju.
Prestolni govor pravi nadalje, da se
bodo zakonski predlogi, ki so bili v zadnjem zasedanju parlamenta povod za nesporazumljenja, iznova predložili. Kralj obžaluje, da so bila vsa prizadevanja z irsko vlado doslej brezuspešna ter dostavlja: V tej zadevi je moja resna volja, položiti temelj za trajen sporazum. Končno naznanja prestolni govor, da bo vlada predložila zakonski načrt glede posojila vladam vzhodnoafriških pro-tektoratov za gotova nujna javna dela, stanovanjsko predlogo za indu-strijalno in kmetiško prebivalstvo, predlogo o razvoju sistema narodnega poduka in o kaznovanju mladostnih zločincev.
Ljubljanski občinski svet.
Ljubljana, 10. februarja.
Točno ob 6. zvečer otvori župan dr. Ivan Tavčar sejo občinskega sveta ljubljanskega ter imenuje za verifikatorja zapisnika občinska svetnika gg. Planinska in Tomaža Novak a. Svojo odsotnost je upravičil občinski svetnik g. pl. T r n -k o c z v. Na:o poroča župan:
Slavni občinski svet!
Bivši naš tovariš, g. nadsvetnik
Višnikar
jc dne 5. t. m. umrl. Bil je marljiv in vesten naš sotrudnik in čutil sem se zavezanega spomniti se ga f tega mesta ter ga priporočati vašemu blagemu spominu. V imenu mestne občine sem dal položiti venec na njegovo krsto ter sem izrekel v imenu občinskega sveta svoje sožalje njegovi vdovi. (Občinski svetniki poslušajo županove besede stote.) Zupan nato nadaljuje:
Podmaršal pl. K u s m a n e k je naznanil svoj odhod iz Ljubljane. — Besedilo pisma smo svoj Čas že prinesli.
Od finančnega ravnateljstva je prišlo poročilo, da je finančno ministrstvo dovolilo mestni občini ljubljanski še za eno leto pobiranje do-klade na žganje, katero je mestna občina po mnenju finančne oblasti pobirala dosedaj neupravičeno.
Deželni odbor je ugodil pritožbi občinskega svetnika g. Stefeta proti postavki 500 K v proračunu za leto 1914 za počitniške potovalne podpore licejskim učiteljem. Stvar sama je sicer malenkostna, odločno pa zavrača župan dr. Tavčar pasus v tem odloku, v katerem pravi deželni odbor, da ie položaj mestne občine tak, da ne more zadostit? niti svojim zakonitim dolžnostim. To je splošna fraza brez vsake podlage, ki jo župan odločno zavrača ker deželni odbor ni v sianu navesti dejstva, s katerimi bi rnogel podnreti svojo trditev.
Dr. Oton Fettich - Frank-h e i m je podaril v spomin svoji umrli tašči ge. F a b i a n 1«K) K. za kar se mu je izrekla primerna zahvala. Neki gospod, ki hoče biti neimenovan, je podaril 50 K. ki naj se razdele med reveže ob hudem mrazu, kar se je zgodilo.
Zapisnik zadnje seje se odobri.
Podžupan dr. Karel T r i H e r se oglasi nato k nujnemu predlogu.
Slavni občinski svet!
Usojal si bom staviti slavn mu občinskemu svetu nujni predlog lede someščana, ki si je iztekel ne 1 za naše mesto prav neprecenljivih zaslug.
Letos je dosegel svoje petdeseto leto vladni in sanitetni svetnik g.
dr. Edo Šlajmer.
Umestno je, da damo ob tej priliki duška svojemu visokemu spoštovanju in svoji hvaležnosti s tem, da mu podelimo največjo čast, katero podeljevati je v naši moči, da mu podelimo častno občanstvo naše občine. Mislim, da zaslug g. dr. Šlajmerja na karitativnem polju ni treba posebej naštevati, saj so tako očitno znane in tako velike, da jih pozna vsak, ki prebiva v našem mestu, znane daleč preko mej naše dežele in tudi na najvišjem mestu, tako da je naš presvitli vladar dr. Edo Šlajmerja opetovano odlikoval s častnimi naslovi in redovi. Lahko trdim, da je dr. Šlajmer v teh 20 letih, odkar deluje v našem mestu, postal kirurg, čigar slava gre daleč čez meje naše države, imamo pa tudi na sto in sto sodeželanov, ki imajo zahvaliti svoje življenje njegovi spretnosti in njegovi umetnosti. Kako globoko vkoreninjeno je prepričanje v njegovo umetnost v našem ljudstvu, je posneti najdrastič-nejše iz resnične zgodbice v naši deželni bolnici. Dr. Šlajmer je izvršil na neki stari priprosti ženici operacijo. Ko je ženica bila že rekonva-lescentinja in je dr. Šlajmer pristopil k njeni postelji, je začela bridko jokati. Dr. Šlajmer jo je vprašal zakaj joče in ženica mu je v svoji pripro-stosti odgovorila, da se je morala razjokati ko Je pomislila, da bo morala tudi njegova blaga roka, ki stori
toliko dobrega, tronneti v grobi. Te
besede izražajo najbolj veliko spoštovanje, ki Je uživa g. dr. Šlajmer med  najširšimi sloji našega naroda.
Vrha tega njegovega delovanja med nami pa si Je g. dr. Edo Šlajmer pridobil lani še drugo zaslugo. Ko so divjale krvave vojne na Balkanu je bil on med prvimi avstrijskimi zdravniki, ki je pohitel lajšat kruto vojno gorje. Nič manj kakor trikrat je pohitel na Balkan, da s svojo roko pomaga, kjer je mogel pomagati. Pomagal je vsem ranjenim junakom ne giede na vero in na narodnost in vsem lajšal bolečine, ki jih je sekala vojna. Zapostavil je skrb za svojo rodbino, da niti ne govorim o njegovih drugih žrtvah, in pohitel je tja, kamor ga je klicalo njegovo zlato srce.
Spričo vsem tem ne veni ji v hn zaslugam je umestno, da da mestna občina ljubljanska po svojem zastopstvu ob njegovi petdesetletnici duška "vofi globoki hvaležnosti in svojemu globokemu spoštovanju s tem, da imenuje g.
dr. Edo Slajmerja  za častnega meščana ljubljanskega.
Občinski svet je predlog podžupana g. dr. Karla T r i 11 e r j a so-giasno sprejel.
Nato je poročal magistratni svetnik g. G o v e k a r o prošnjah za vsprejem v občinsko zvezo deželnega stolnega mesta Ljubljane. V občinsko zvezo je bilo sprejetih 136 prosilcev s 64 ženami in 183 otroci, odklonjene so bile prošnje 33 prosilcev s 16 ženami in 61 otroci, sprejem v občinsko zvezo, če izpolnijo zakonite pogoje, se zagotovi 3 prosilcem, enemu se spregleda v tem slučaju tudi zakonita doba proti običajnemu plačilu 200 K.
Pogrebni zavod.
Predsedstvo prevzame podžupan g. dr. Karel T r i 11 e r. Župan g. dr. Ivan Tavčar se priglasi k nujnemu predlogu:
Slavni mestni svet!
Pogajanja za ustanovitev mestnega pogrebnega zavoda so dospela tako daleč, da je treba storiti primerne korake, da se zadeva reši na pravilni podlagi. Zadeva je nujna, ker ne more delj viseti v zraku in ker se vrši sedaj zasedanje deželnega zbora, do katerega se bo morala mestna občina obrniti za dovolitev posojila, da izvede svoj načrt. Ker ie stvar nujna, predlagam, da se ustanovi za ta zavod poseben upravni odbor iz srede mestnega sveta, da se bodo pogajanja v tem odseku nadaljevala. Stvar stoji zelo ugodno in se je izkazalo pri vseh mestih, da je pametno, če mesta prevzamejo pogrebne zavode. Izvoli naj se torej upravni odbor 5 članov po ključu, ki naj se takoj skliče. Jaz bom potem poročal o sedanjem stanju zadeve in prihodnji teden bo moral že ta odbor poročati mestnemu svetu.
Županov predlog je bil sprejet in koncem seje so bili izvoljeni v ta odbor občinski svetniki gg. M a 11 y, Kavčič in B o n č a r od narodno-napredne stranke, g. K r e g a r od S. L. S. in g. S t a u d a c h e r od nemške stranke.
Podpore brezposelnim delavcem.
V imenu personalnega in pravnega odseka ie poročal nato občinski svetnik g. dr. Fran Novak, o zadevi, v kateri prednjači Ljubljana drugim avstrijskim mestom in ki kaže globoko razumevanje socijalnih teženj delavstva, o načrtu regulativa za podpore brezposelnim delavcem iz občinskm sredstev.
Slavni občinski svet!
Čim je neizpodbojno dejstvo, da prispevajo vsi sloji direktno ali indirektno k pokritju javnih bremen, j e logična in upravičena zahteva delavskega stanu, da se mu v sili priskoči iz javnih sredstev na pomoč. To je treba odkritosrčno in brez ovinkov priznati.
Kakor je gotovo, da je n. prim. kmečki stan bistveno potreben, tako tudi ne more nihče dvoimti o važnosti delavskega stanu. Ce zadenejo kmeta nezgode, uime, tedaj skrbe z v to določenimi zakladi država in dežele za podporo prizadetega kmečkega stanu, pa tudi nekatera občina skuša po svojih močeh bedi odpomoči.
Delavski stan zadenejo istotako nesreče, kakor n. pr. brezposelnost, ki nastopi dostikrat brez vsake krivde delavčeve. Ker je vspričo socijalni strukturi današnjega družabnega reda delavski stan gospodarsko šibak — je tudi iz tega razloga le pošteno, da se mu v slučaju nesreče, kakoršna ie brezposelnost, priskoči on pomoč. Miloščina, ki bi jo posamezen delavec prejemal v obliki kakih nedoločenih podpor, H bila za delaven žaljiva. Zategadelj je pozdraviti svofečasni sklep občinskega sveta, da se v naprej zajamči primeren kredit kot podporo brezposelnim delavcem, ki imajo potemtakem v
naprej zajamčeno pravico do takih podpor.
Vprašanje podpor za brezposelne le javnopravnega značaja. Nekatere drage države, kakor n. pr. Angleška, Švedska, razna mesta na Nemškem in v Švici, imajo zadevo podpor za brezposelne javnopravno urejeno.
V Avstriji še nimo prišli tako daleč; pač je koncem meseca januarja letos v proračunskem odseku državnega zbora bil sprejet predlog socijalnodemokratičnega poslanca g. Glockla, da se pooblašča vlado, dovoliti kot prispevek za podporo brezposelnim v prvi polovici leta 1914. skupni znesek do dveh milijonov kron. Seveda s tem še ni rečeno, da bo predlog proračunskega odseka tudi postal zakon. Prav gotovo pa Je, da je v prvi vrsti poklicana država skrbeti za ureditev vprašanja brezposelnosti — v podrejeni vrsti še le občina.
Ljubljana je menda prvo mesto Avstriji, ki je do sedaj temu princi-pijelnemu vprašanju posvetila svojo pozornost. Kakor navedeno, je občinski svet ljubljanski sprejel predlog gosp. občinskega svetnika Etbina Kristana, da se za podporo brezposelnim določi za leto 1914. znesek po 5000 kron.
Za izplačilo teh podoor je treba posebnega regulativa, o katerem si usojam danes v imenu personalnega pravnega odseka poročati. Bistvo tega regulativa je v tem, da naj bodo deležni podpore le tisti delavci, ki tudi sami skrbijo v časih, ko imalo delo, za tiste prilike, ko izgube svoj posel, s tem.da plačujejo prispevek k skupnemu skladu, iz katerega se potem dajejo podpore v slučaju brezposelnosti. Na ta način se delavca tudi moralno vzgaja k previdnosti in k skrbi za obstoj. Kontrola v tem pogledu mogoča je pri današnjem položaju zgol potom delavskih organizacij. Je to takozvani gentski sistem, po katerem dobiva delavec le tedaj podporo iz javnih sredstev v slučaiu brezposelnosti, ako dobiva to podporo tudi od svoje organizacije. Organizacija pa mu seveda podporo izplačuje Ie, ako je pri njej včlanjen delavec plačeval prispevke. Kot organizacijo mislim tukaj vsako delavsko organizacijo, ne glede na politično prepričevanje.
Samo po sebi umljivo je, da občina ne more izplačevati podpore takrat, kadar je delavec sam kriv svo-ije brezposelnosti, kakor n. pr.. če je stopil v stavko, ali pa če ne sprejme dela svoje stroke, ki mu ga ponudi posredovalnica.
Ta regulativ se glasi: § 1. V Ljubljani stanujoči delavci obojega spola imajo v slučaiu nezaposlenosti pravico do podpore iz ob-činsih sredstev: a) če prebivajo do dneva, ko izgube
delo. vsaj leto dni v Ljubljani; b^ če dobivajo podporo brezposelnih tudi kot upravičeni člani kakšnega društva svoje stroke, oziroma kake delavske organizacije sploh.
§ 2. Občinska podpora znaša največ polovico podpore, ki jo dobiva delavec od svojega društva in io izplačuje mestna občina v okviru zato dovoljenega kredita pod enakimi pogoji, kakor jo izplačuje organizacija.
§ 31 Delavec, ki želi podporo iz občinskih sredstev, se mora takoj, ko izgubi delo. zglasiti pri posredovalnici za delo, bodisi pri občini, ali pa pri svojem strokovnem društvu, in če se mu tukaj nakaže primerno delo. ga mora sprejeti.
Primerno je delo takrat kadar spada v stroko nezaposlenega delavca in če se pogoji vjemaio z mezdnimi tarifi, ki so bili sklenjeni med strokovnimi društvi ali pomočniškimi zbori na eni in podjetniki na drugi strani. Kjer ni takih tarifov, je smatrati za primerne tiste pegoie, ki so v Ljubljani v dotični stroki.
Nobenega nezaposlenega ni dovoljeno siliti, da bi sprejel kakšno delo, ki je prosto vsled stavke ali iz-pora.
S 4. Podpora brezposelnih se ne izplačuje:
a) če je brezposelnost provzročila stavka ali izpor;
b) če je brezposelnost posledica trajne nesposobnosti za delo;
c) kadar dobiva nezaposleni delavec bolniščino na podlagi zakona z dne 30. marca 1888 drž. zakona leta 1883.;
č) če se ne izpolnjujejo pogoji s 3. § 5. Podporo izplačuje občina potom društev, oziroma organizacij, naveden, v § L al. b).V ta namen mora vsako tako društvo voditi seznam, iz katerega je razvideti:
a) Imena članov, ki so dobili podporo brezposelnih;
b) koliko znaša podpora na dan in v celoti;
c) kdaj je član izgubil delo in kdaj se je pričela pravica do podpore;
č) koliko dni je bil član brez dela in koliko dni je bil upravičen, da dobiva podporo:
d) pri kateri bolniški blagajni je
član zavarovan in če je dobival v času nezaposlenosti bolniščino;
e) pri kateri posredovalnici za delo je bil vpisan;
f) če je bil v času brezposelnosti
v stavki ali v izporu.
Mestni magistrat ima vsak čas piavico vpogleda v ta seznam in lahko zahteva, da mu društvo predloži pobotnice članov, katerim je izplačalo podporo iz svojih in občinskih sredstev.
§ 6. Društva, ki izplačujejo podporo, morajo predložiti mesečne prepise in sicer vsak mesečni prepis najkasneje tekom prihodnjena meseca. 14 dni nato jim povrne mestni magistrat odobreno na račun občine izplačano podporo v okviru dovoljenega kredita in v kolikor ta kredit še ni izčrpan.
§ 7. Podpore brezposelnih ni smatrati za ubožnino; komur se izplača, ne izgubi zaradi tega nobene javne pravice.
§ 7. V slučaju sporov zaradi pravice do podpore brezposelnih in sploh zaradi izplačevanja v tem regulativu določenih podpor odloča magistratni gremij z absolutno večino glasov brez nadaljnega priziva.
Načrt regulativa predložil je g. občinski svetnik Etbin Kristan in personalni pravni odsek ga je z nekaterimi izpremembami sprejel. Cisto naravno je, da ta načrt nI fn ne more biti noben petrefakt. Izkušnja bo pokazala hibe tega načrta, takrat pa bo seveda tudi prilika, da se načrt preuredi in popravi.
Ravno, ker to uvažujem, *bi vas prosil gospodje, vzeti na znanje, da moram v imenu personalnega pravnega odseka odklanjati vsak pred-Sog. ki bi meril na to, da naj se zadeva iznova vrne personalnemu pravnemu odseku v dopolnilno posvetovanje. Treba je imeti preje primernih izkušenj, potem se da o iz-premembah govoriti. Sklep, ki ga je občinski svet storil, naj se izvrši!
Ko predlagam ta regulativ v odobritev, izražam upanje, da sledijo vzgledu prestolice slovenske tudi druga mesta, ki so po svojih fi-nancijelnih razmerah poklicana v večji meri prispevati za podporo brezposelnim. Predlagam, da sprejmete regulativ!
Občinski svetnik gosp. Kamilo P a m m e r izreka svoje pomisleke proti regulativu ter navaja, da bi bili ravno neorganizirani delavci boli navezani na tako podporo. Vezanje na organizacijo se pravi le organizacije razbremeniti. On je mnenja, da zadeva ni zadostno preštudirana, zato naj se regulativ vrne odseku.
Zupan dr. Ivan Tavčar zavrne njegov izraz, »dass die Mehrheits-partei auf einen Vorschlag hineinge-fallen ist, den sie nicht studiert hat,< kot nepariamentaričen.
Občinski svetnik g. Kristan pobija razloge občinskega svetnika g. P a m m e r j a ter dokaže, da regulativ zastopa tudi interese delodajalca poleg interesov delavstva. Tudi si organizacije nakopljejo s tem mnogo novega dela. Če bi bila Ljubljana zelo veliko mesto in bi imela mnogo delavstva, bi bilo umestno predlagati podporo tudi za neorganizirano delavstvo, tako pa bi aparat, ki bi bi! potreben za tako idejo, izčrpal vseh onih 5000 kron. ki so bile dovoljene za podporo. Končno zvrača trditev, da ni bilo prilike podučiti se o zadevi. Stvar je bila na dnevnem redu 30. decembra in takrat prečitana ter izročena odseku.
Občinski svetnik g. Štefe se pridruži predlogu poročevalca.
Poročevalec občinski svetnik g. dr. Novak končno opozarja, da ni mogoče preprečiti organiziranja delavstva in da je celo na mestu, da skrbi delavec v dobrih časih za one čase, ko se mu lahko godi slabo. Tudi državni zbor je sprejel sličen regulativ. Predlog je bil sprejet nato v obliki, kakor je poročal poročevalec občinski svetnik g. dr. Novak.
Občinski svet pritrdi nato prošnji ljubljanskega društvenega orkestra glede določila društvenega statuta, da pripade premoženje orkestra v slučaju razpusta mestni občini. (Poroča občinski svetnik gosp. dr. Novak.)
Za finančni odsek poroča podžupan dr. Karel T r i 11 e r o dopisu c. kr. splošne avtsrijske družbe malih železnic glede nameravanega razširjenja prog cestne električne železnice. Družba je prišla do prepričanja, da je treba dosedanje omrežje izpopolniti. Projektirani sta dve novi progi in sicer: Od pošte po Cesarja Frana Josipa cesti mimo Narodnega doma, po Bleiwcisovi cesti pri dirkališču podvoz, na Celovško cesto in v Spodnjo Šiško, druga: od pošte po Šelenburgovi ulici, Rimski cesti in po Tržaški cesti na Vič. Občinski svet pozdravlja ta načrt ter poživlja dru-bo, da Čim prej omogoči njega izvršitev, ob enem pa poživlja družbo, da naj ob tej priliki revidira svoj tarif in
napravi namesto dosedanjih nepremičnih pasov premične pasove. Podžupan g. dr. Karel T r i 11 e r
noroča nadalje o razpisu c. kr. deželnega predsedstva glede prispevka mestne občine za ustanovitev nove lastne fare za občini Gornja in Spodnja Šiška. Tudi o tei zadevi smo že -orocali^ato le kratka rekapitulacija Stroški za župno cerkev in župnišče %o preračun jeni na 541.000 kron. Frančiškani so pripravljeni dati 50 tisoč kron, verski zaklad pa pravi, da bi se mogel njegov prispevek gibati |c v posebno zmernih mejah, deželna v*ada bi tudi nekaj prispevala. Mestna občina nima prav nobenega interesa na ustanovitvi te nove fare in rudi nI v položaju prispevati kaj k ^troškom ustanovitve. Sprejeto.
Mestna zastavljalnica je dobila >b ustanovitvi 200.000 K. Ta denar :z sedaj izčrpan v investicijah, zato rrosi mestna zastavljalnica za primeren kredit. Po nasvetu poročevalca : odžupana g. dr. T r i 11 e r j a se etvori zastavljalnici kredit do najvišjega zneska 101000 K kot brezobrest--osojilo. vračljivo, ko postane obrat zastavljalnice aktiven.
Fran Ksaver Souvan ml. in Bri-pia Souvanova ponujata svet v iz-reri 1657 m- /a regulacijo Muzejskega trga v zameno za dve parceli na svetu bivšega vojaškega oskrbova-Hšča. Od ponujanega sveta bi morala lastnika brezplačno odstopiti mestni občini 210 m2, ostalo bi torej Se 1447 m- za odkup. Parceli, ki jih zahtevata lastnika, sta bili cenjeni na 47.000 K. ta cenitev pa je bila previsoka in se je reducirala na 37.000
ML Ponuiani svet pa je bil cenjen "a 34.000 K.   Ostane torej diferenca
•0 K. Po nasvetu poročevalca podžupana g. dr. T r i 11 e r j a in dodat-em predlogu občinskega svetnika P a m m e r i a   sklene občinski
et,   da   privoli   v zameno. Fran \ a ver Souvan in Brigita Souvano-pa nosi'a vse stroške. Zupan kon-\-;:ra za   vsak   slučaj navzočnost
ilificirane večine.
Poročilo kanalizacijskega urada o stanju zgradbe kanalov zbiralnikov
na predlog poročevalca občinske-svetnika g. dr. Frana Novaka ^obri in naroči stavbnemu uradu. :a poda vsako četrtletje tako poro-
ila
Isti poročevalec poroča nato o .dbar? za razpisam mestne vožnje za triletje 1914. 1915 in 1916. Od-
- jja vožnje K u š a r j u je bila vsled ritožbe na deželni odbor razveljav-ena in oddaja še enkrat razpisala.
~onudbe so vložili nato Štele, Vodnic, Kušar. šturrn, Turk in Oblak. V
yš:ev pridejo prvi trije ponudniki.
_<rščina je bila doslej 200 K, kar je
sekakor prenizko. Z galerije: Bomo ;a več položili! Zupan opozori gale-ijo, da se ne sme vmešavati v raz-
ravo. Vožnja se odda zopet ponud-iku Kušarju proti 10^c varščini. Le-
a 1913. je imel voženj za 66.293 K. sižii ponudniki ne pridejo v poštev, ker je evidentno, da bi voženj za ;onujano nižjo ceno ne mogli oskrbeti
Občinski svetnik g. dr. Novak poroča nadalje o pritožbi proti sklepu občinskega sveta glede izpre-membe regulacijskega načrta za trg Tabor. Ugovori se zavrnejo in anc pri sklepu občinskega sveta E dne 23. oktobra L L 2upan g. dr. Tavčar razjasni, da je tam predeč javnega sveta in zahteva vojaka oblast, da se med novo pehotno ' ojašnico in Šentpetersko vojašnico zaradi objekt   za   oddelek strojnih
- išk. Ta objekt bo stal 300.000 K in :-av ugodno bi bilo. če bi se mogel
tega prostora za to porabiti. Stavbni   svetnik g. P r e l o v -Šek poroča o določitvi nivelet obre-regulirane Ljubljanice. Doslej so * samo za gotove dele odobrene občinskega sveta, po načrtu arhi-ekta Kellerja pa bi se odstranile ve* ke strmine, ki jih nahajamo   še v .rtu komisije za osuševanje Barja, -'onekod bo vsled tega treba zvišati rtžne zidove za kakih 30—50 cm. i večje zvišanje pa bi   znašalo 70 rntimetrov. Strmine, ki bi bile n. pr. Frančiškanskem mostu podobne •rn pri Jubilejskem mostu,   pa bi odpravljene.   Načrt arhitekta Kellerja glede nivelet   se   nato na r^log    poročevalca občinskega tnika g. dr. Novaka odobri. Občinski svet ugodi nadalje na rredlog istega poročevalca prošnji ~3niske hranilnice za opustitev Ce-rja Avgusta ulice proti temu, da da ranilnica občini drug svet na razpolago.
Končno interpelira še občinski stnik g. Jeglič zaradi pobiranja ^meti in znamenja z zvoncem, kdaj e smeti pobirajo, nakar prekine žuran dr. Tavčar sejo, ki se bo nadaljevala prihodnji teden.
Štajersko.
Februarsko zasedanje štajerskega deželnega zbora. Tagespost« pravi, da je poročilo o sklicanju štajerskega deželnega zbora za 16. ali 17. februar še nekoliko prezgodnje, ker še ni glede delovnega programa \ se dogovorjeno.
»Narodni list« bo mogel ta teden zopet iziti, ker so pričeli v celjski Zvezni tiskarni z delom.
Uradniške spremembe pri Južni železnici. Prestavljeni so: asistent Gustav Marterer iz Pragerskega v Maribor, prov. asistent A. Jenčič iz Doisacha v Slovensko Bistrico, pristav Franc Mak iz mariborske delavnice v ptujsko in pristav Ludvik Tschmak iz Inomosta v mariborske delavnice.
Brežiški Sokol ima svoj redni letni občni zbor, dne 14. tebruarja L L ob 8. uri zvečer v prostorih Posojilnice.
Iz Slovenske Bistrice. V ponedeljek je umrl tu vpokojeni župnik Franc Petan, 85 let star.
Braslovče - Polzela.   Sokol v
Braslovčah in Ciril - Metodova podružnica priredita v nedeljo 15. t. m. v vseh gornjih prostorih g. Cimper-mana na Polzeli velik narodni ples. Prireditev obeta biti nekaj posebno lepega, da kaj takega ni še videla Sa-vinska dolina.
Iz Rogaške Slatine. Tukajšnja podružnica c. kr. štajerske kmetijske družbe je imenovala deželnega vino-in sadierejskega inšpektorja Antona Stieglerja za svojega častnega člana.
Iz Št. J u rja ob J. želez. 2enska Jružnica C. M. D. je imela v nede-tj > vsof redni letni občni zbor v Li-- rvi gostilni. Po občnem zboru se jc vršila domača zabava s srečolo-vom. petjem in plesom. Cela prireditev ve ie sicer vsled šentjurske netočnosti začela kasneje ko ie bilo nameravano. Končno pa se je zbralo toliko ljudi, da skoraj prostora ni bilo dobiti. G. učitelj C u 1 e k je imel krasen nagovor o našem obrambnem delu in je vspodbujal občinstvo, da po možnosti podpira našo šolsko iružbo. Podružnici bo tudi prihodnje to načelovala gdč. Schreiner-j e v a.
Čitalnica v   Šmarji   pri Jelšah
priredi 14. februarja 1914 v hotelu Habjan predpustno veselico. Na spornu je tridejanka — burka - Sladkosti rodbinskega življenja-- — po igri ples.
Nesramnost. Predzadnjo nedeljo je predaval g. prof. dr. Kovačič iz Maribora v ormoški slovenski šoli o abstinenci. K predavanju so prišli tudi, kakor poroča »Slovenec . pijani šnopsarji pod vodstvom znanega ormoškega trgovca z žganjem, Bauma-na in so tam razgrajali. -Slovenec^ pravi potem daiie: -Ljudje so se zgražali nad posurovelostjo liberalne in nemškutarske sodrge. Lepi družbi Ča^titamo! Sedaj vidimo, da se liberalci in nemškutarji ne družijo samo pri volitvah, ampak udi v boju proti treznostnemu gibanju. Slišite, g prof. Kovačič! Ali je bilo treba ega grdega in docela s trte zvitega r, pada na ormoške naprednjake? S; sa-nv veste in ste to tudi gotovo \ ieli. da -liberalci^ niso bili v tej dru, i in da s štajercijanskim šnopsbut ar-jem Baumanom nimajo prav n >be-nih zvez. Mi smo zadnji, ki bi rez-nostno gibanje postanjevali, zlasti vojsko proti šnopsarenju, in zato smo tozadevno delovanje toplo pozdravili. Ali z obrekovanjem »liberalcev absnnenčna akcija nič ne pridobi in l ovrh tega moramo dobiti vtisk. da gre dr. Kovačiču celo pri tej stvari za politiko in ne za človekoljubno prizadevanje. Kot izobraženega človeka pa vas naj bo. g. dr. Kovačič, za grdo  Slovenčevrv laž sram.
Drobne novice. V F r a m u je izvoljen za župana vrl narodnjak, do-sedanji župan Karel Čeme. — V Vitanju je umrl nadgozdar grofa Thurna, Anton vitez pl. Schluder-mann. Bil jc eden izmed voditeljev vitanjske nemškutarije. — V D r a m-I j a h je zgorela Juriju Fiedlerju na travniku samostojeća uta za seno.
Koroško.
Koroški deželni zbor. Vloženih je bilo 11 vlog in trije predlogi in sicer predlog poslanca Pierla zaradi nasada kanadskih topolov v močvirnih krajih in predloga poslanca Steinwenderja zaradi proglasitve dveh jezer za javno last in zaradi predpisa pridobninskega davka podjetjem, ki so podvržena javni kontroli. Nato so bila odkazana razna poročila deželnega odbora posameznim odsekom. Sprejet je bil predlog, da se sistemizira v splošni bolnišnici celovški drugo mesto vratarja. Po daljši debati glede požarnih nadzornikov, glede ureditve ribištva in glede nekaterih deželnih gradb je bila se-
Ja zaključena. Prihodnja seja se bo vršila danes.
Drobne vesti. Na vogalu Radec-kega ceste v Celovcu je zgorela včeraj vila, katero je sezidal nek kon-sorcij ob priliki deželne rokodelske razstave. Ogenj je nastal povodom razgrevanja vodovodnih cevi, v katerih je zamrznila voda. Kljub temu, da so ogenj kmalo zapazili in so prišli takoj gasilci in vojaki, hiše ni bilo mogoče rešiti. — Na sankališču pri Podkioštru je zadela srčna kap revi-denta državnih železnic Henrika Dušika iz Beljaka. Mož se je zgrudil nenadoma v pričo svoje žene in otrok v sneg in je obležal na mestu mrtev. — V Zgornjem Dravogradu sta ukradla dva hlapca trgovki - vdovi Manhartovi iz denarnega predala 70 kron drobiža, nabiralnik »Sudmar-ke*, v katerem je bilo približno 23 K in veliko obleke in perila. Hlapca sta pobegnila.
Primorsko.
Slovenci pozor! Tržaški Nemci nameravajo ustanoviti v Trstu nov nemški list pod imenom VVochen-post<. Ta list bo imel nalogo informirati domaČe, avstrijske in izvenav-strijske Nemce o političnem, gospodarskem in trgovskem položaju v Trstu in v slovenskim Primorju. Podoben list so sklenili bržkotne sporazumno z Nemci tudi Italijani v laškem jeziku. Italijani računajo pri tem bržkotne največ na Italijo. Tako se bosta ugrizla še globokeje pri nas dva sedaj zvezana bivša nasprotnika, da skupno napadeta Slovence na gospodarskem in trgovskem polju žii jim odvzameta kolikor mogoče virov za dohodke. Zato pozor Slovenci, združite se v slogi in oklenite se domačega glasila.
Istrsko vprašanje. Zadnja >Edi-nost« priobčuje glede istrskega vprašanja zopet daljši članek, v katerem piše o razmerah dobro informiran politik med drugim tudi približno sledeče: Političnih strank ni mogoče prisiliti k sporazumu. Najbolj nedostopni pa so v tem oziru istrski Italijani, pri katerih to že ni več izključno politično vprašanje, marveč pri marsikateremu njih vprašanje kruha. Ta laška istrska oligarhija noče sporazuma, oziroma stavlja za sporazum pogoje, o katerih že naprej ve, da jih nasprotniki ne sprejmejo, ker jih ne morejo sprejeti. Sporazuma pa ne mara ta oligarhija zaradi tega, ker ve, da bi pri tem izgubila vsaj nekaj od onih predpravic v deželi, od pred-pravic, ki so v nespravljivem nasprotju s pravičnostjo, enakostjo in z narodno samozavestjo. Do sporazuma ne more priti, ker oni, ki so do sedaj politični beati posidentes, sporazuma nočejo, ker nočejo dati iz rok vseh tistih bogatih sredstev, s katerimi razpolaga oni. ki ima v svojih rokah deženo avtonomno upravo.
Samoslovenske ljudske šole. Pri zadnjem ljudskem štetju so našteli ^ uradno- v Avstriji 1.252.940 Slovencev. Od teh jih pripada na Goriško 1 r_4.564, na Trst 56.916 in na Istro 55.134. Pri tem številu imamo Slovenci v Avstriji samo 844 javnih ljudskih šoi s slovenskim učnim jezikom. Goriška jih ima 193, Trst 10 in Istra 34. Na eno javno ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom pride na Goriškem 800 Slovencev, v Trstu 5691 in v Istri 1621 Slovencev. Ako štejemo na 100 Slovencev 25 šoloobveznih otrok, kar odgovarja tudi uradnim statističnim podatkom, te-dai pride na eno javno ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom po-_ečno na Goriškem 200 otrok, v 'Irstu 1300 otrok in v Istri 400 otrok. Ta statistika je zelo poučna in nam kaže, kako neusmiljeno se preganja naše šolstvo in kako očitno in brezobzirno se kradejo naši otroci in vtikajo v tuje šole.
Revizija na puljskem magistratu. Včeraj je prišla v Pulj posebna komisija pod vodstvom dvornega svetnika Lasciaca, da izvrši revizijo na mestnem magistratu v Pulju in pregleda posebno natanko delovanje na magistratu izza časa komisarija-ta. Komisija je pričela z revizijo blagajne. Uspeh revizije še ni znan.
Strahovi. Na ukaz vojaške oblasti so aretirali v Šibeniku zasebnega uradnika Josipa Fortuno, ker je na sumu, da je vohun in da je Član velike vohunske zveze, katere središče in vodstvo je Trstu, njeni Člani pa so razdeljeni po celem Primorju.
Drobne vesti. Mornariški poveljnik admiral Haus se je odpeljal včeraj iz Trsta na nekem torpednem čolnu v Tržič, da si ogleda tam hitro kiižarko »Saida«, katero grade sedaj v tamošnji ladjedelnici. — Mornariški stavbni urad namerava zgraditi v Pulju veliko moderno poslopje za poveljstvo mornariškega arsenala in drugih mornariških uradov. Stroški za to novo zgradbo so proračunani na dva in pol milijona kron.
Kranjski deželni zbor.
(Seja dne 11. februarja 1914.)
Dnevni red današnje seje je zelo kratek: samo dve točki — naznanila predsedstva in poročilo verifikacij-skega odseka. To bi pomenilo, da bo današnja seja zelo kratka. Toda zdi se, da bo ravno nasprotno res, da bo namreč seja trajala izredno dolgo, ker bodo najbrže prišli na vrsto razni nujni predlogi in teh Jte ?clo dolga vrsta.
V današnji seji bo klerikalna večina verifikacijskega odseka predlagala, da se naj ne pc trdita mandata naprednih poslancev Mazelleta in Lavrenčiča. Kaj bo k temu rekla vlada, kaj bodo ukrenili napredni poslanci? Bomo videli. Čujemo, da je dala predvčerajšnim vlada poklicati posl. dr. Ravniharja. Kaj mu je imela sporočiti, nam ni znano.
Seja se je pričela ob 11. in 25 minut
Napredni poslanci so vložiii tele predloge in interpelacije: Nujni predlog
deželnega poslanca Jožefa Reisnerja in tovarišev v zadevi časovnega napredovanja deželnih uradnikov.
Deželni zbor skleni:
K določbam glede službenih prejemkov deželnih uradnikov se sprejmejo nastopne nove določbe z veljavnostjo od 1. januarja 1914:
8 L Če ie uradnik v istem činov-nem razredu prebil že določeno daljšo dobo, ne da bi se mu nudila prilika napredovati v višji činovni razred vsled izpraznjenega službenega mesta, ima pravico brez izpremembe činovnega razreda, čina in naslova doseči uživanje vseh službenih prejemkov (plače in dejalnostne dokla-de) sosednjega višjega Činovnega razreda v izmeri in zmislu nastopnih določb.
§ 2. Za časovno napredovanje je pri uradnikih glede na Šolsko izobrazbo, ki se zahteva za namestitev', razločevati tri skupine in sicer:
a) uradniki, ki morajo imeti popolno visokošolsko izobrazbo:
b) uradniki, ki morajo imeti dovršeno srednjo šolo in morebitno predpisani strokovni izpit;
c) uradniki, ki morajo imeti dovršeno nižjo srednjo šolo. ali ki jih je po posebnih službenih določbah uvrstiti v to skupino.
§ 3. Časovno napredovanje posameznih uradnikov se izvršuje izključno po onih napredovalnih rokih, ki so za njegovo uradniško skupino določeni po nastopni razvidnici:
Doba uživanja v skuP3Qi
prejemkov ^
B let 3 6 6 7
4
6 9 9
kot praktikant 3
v VITI. čin. raz. — v VII. čin. raz. 4 v VI. čin. raz. 6 v V. čin. raz.     6        — —
§ 4. Kot prehodne določbe za uradnike, ki so s 1. januarjem 1914 že v deželni službi, veljajo še posebej :
a) Če služi kak uradnik v sedanjem svojem činovnem razredu več let nego je to določeno po pred* idoci razvidnici, dobi s 1. januarjem 1914 prejemke (plačo in dejainostno doklado) višjega činovnega razreda. V sedanjem činovnem razredu več doslužena doba (vendar ne več ko 4 leta) se mu všteje v napredovalno dobo za dosego prejemkov nastopnega višjega razreda.
b) Če je uradnik pred dosego sedanjega svojega činovnega razreda služil več let nego je to določeno po napredovalnih rokih njegove uradniške skupine, se mu več doslužena doba (vendar ne več ko 4 leta) všteje v napredovalno dobo za dosego prejemkov nastopnega višjega činovnega razreda.
a a
*
Samostojni predlog poslanca  E. G a n g 1 a  in tovarišev glede na izpremembo § 74. občinskega reda za vojvodin jo Kranjsko. Deželni zbor skleni: § 74. občinskega reda se izpre-meni tako, da se črta v njem zadnji stavek: »ter naj se na vse vrste davkov razdele po enaki meri.« •    * ' Interpelacija
poslanca Julija Mazelleta In tovarišev  na g. dež. glavarja dr. Šu-steršiča v zadevi poprave črnomaljskega vodovoda.
Že kmalu po upeljavi črnomaljskega vodovoda, nastale so pri tem razne neprilike. Vsak Čas je vode zmanjkalo in vedno je bilo treba krpati. Vodovod je bil pač od podjetnika že v začetku slabo narejen, cevi deloma preplitvo položene, deloma slabo montirane. Tudi se ni gledalo pri polaganju cevi, kako in na kakem materijalu leže. Zmetalo se je v jar-•
ke zmešano kamenje in zemljo tako. da velikokrat ista cev leži deloma na kamenju, deloma na mehki prsti in se tako pri različnem pritisku vode, zibljejo in premikajo lahko sem in tje, ker, kakor rečeno, cev s cevjo ni dobro zložena in zalita. Štediio se je z materijalom, zlasti svincem in ovijali so cevi (kjer se stikajo) s slabim predivom. Nedostatki so rasli od leta do leta tako, da včasih po cele mesece prizadeti prebivalci niso imeli vode, dasi je vodovod stal okrog 200.000 K. Moledovali so leta inletapridež. odboru, naj kaj ukrene, da se slabo narejen vodovod popravi in sploh gleda, da dobe vodo.
Nekolikokrat so bili deželni inženirji radi tega v Črnomlju, in trdili, da je sploh premalo vode in da je treba priklopiti še par studencev. Opozarjalo se jih je tudi, da mora biti vsekako na progi tudi kaka napaka, ker se je mnogokrat dogodilo, da je voda zvečer s silo drla, zjutraj pa je sploh ni bilo, dasi je ponoči nihče ni mogel posebno veliko porabiti. Pa oni so vedno trdili, da, ako se priklo-pijo novi studenci na Blatniku, bo dovolj vode.
Dež. odbor je tudi priklopil dva studenca, kar je stalo okrog 25.000 kron. Vsled zatrdila gg. dež. inženirjev so bili prizadeti prepričani, da bo sedaj vode v izobilju. Prišlo pa je do tega, da imajo prizadeti prav, ki trdijo, da je v prvi vrsti vodovod slabo napravljen in se voda izgubi po podzemeljskih votlinah.
Razdelilni rezervoar v kotu je poln, a ljudje so vendarle večinoma brez vode ali vsaj imajo jo le par ur na dan.
Popravilo ie torej neobhodno potrebno in nima nič s studenci ob začetku vodovoda opraviti. Gre namreč za progo od Črnomlja do Petrove vasi. oziroma Kota, kajti do tu je bila lani proga že popravljena, ker sta bila nova studenca priklopljena.
Vprašam g. dež. glavarja:
I. Ali so mu omenjeni nedostatki pri   črnomaljskem vodovodu znani?
II. Ali hoče nemudoma odrediti, da se vodovodna cev iz Kota v Črnomelj preišče in popravi ter s tem da tamošnjim prebivalcem zadostno množino vode?
Nujni predlog posl. ing. Š u k 1 j e t a in tov.
Visoka zbornica skleni: Deželnemu odboru se naroča, da pri c. kr. vladi deluje z vsem poudarkom na to. da se c. kr. drž. obrtna šola izpopolni z ustanovitvijo stavbne strokovne šole; nadalje naj se proučava vprašanje ustanovitve pre-izkuševalne postaje za stavbno gradivo, ki bi se imenovanemu zavodu priklopila.
* *
Samostojni predlog poslanca   E. G a n g I a in tovarišev glede   na   zopetno ustanovitev go~ zdarske šole v Idriji.
Deželni zbor skleni:
C. kr. poljedelsko ministrstvo se poživila, naj v Idriji zopet ustanovi, oziroma otvori gozdarsko šolo, ki je pred leti v imenovanem mestu že obstojala. S poukom naj se prične že ob začetku prihodnjega šolskega leta.
• *
Za zapisnikarja sta bila imenovana baron Born in Mihelčič.
Dež. glavar je naznanil, da ]e došla brzojavna zahvala via dar jeva za udanostno izjavo. Nadalje je došla dež. zboru pritožba bivšega paznika Bučarja proti razsodbi dež. odbora, ki je Bučarja radi znane Oražno* ve afere odpustil iz službe.
Posl. dr. Lampe : Stvar spada pred personalnopravni odsek, Id pa še ni izvoljen. Predlagam, da se volitev takoj vrši in da se v ta odsek pošlje 6 članov.
Predlog je bil sprejet in v odsek so bili izvoljeni iz veleposestniške skupine baron Liechten-b e r g, iz mestne dr. N o v a k , iz kmetske Lovšin, iz splošne skupne Dimnik, iz vse zbornice pa dr. Z a j e c in P i b e r.
Sodišče zahteva izročitev posl. Jos. Turka in Vehovca.
Prošnja se odstopi imunitetnemu odseku.
Zopet reforma dež. volilnega reda.
Dež. glavar: Vložen je jako važen predlog. Dr. Lampe mi je izročil samostojen predlog, ki se tiče spremembe deželnega in deželno-zborskega volilnega reda. ki se je izkazal za zelo pomankljivega. V formalnem oziru predlaga, da se ta predlog izroči posebnemu odseku 10 članov, ki se naj takoj Izvoli.
O tem formalnem predlogu bo treba takoj glasovati. Prosim, da se dvignejo oni gg. poslanci, ki so za ta predlog. (Dvigne se vsa zbornica.) Predlog je soglasno sprejet.
Odrejam odmor petih minut, da se stranke glede odseka dogovore.
Odsek za volilno reforma
Ob 3/4 na 12. je deželni glavar đr. Šusteršič zopet otvori! sejo ter <dredil volitev v odsek za volilno reformo.
V ta odsek so bili izvoljeni ti-le poslanci:
Iz veleposestva grof Barbo; iz mestne skupine Adolf R i b n i -kar; iz kmetske skupine Fvgen J a r c, iz splošne skupine dr. Vladi-slav P e g a n „ iz cele zbornice pa Ivan L a v r e n ć i č , Karel Der-in a s t i j a. dr. Zajec. dr. L a m -pe, dr. E g e r in dr. R a v n i h a r.
Po končani volit v i je dež. glavar razne vložene predloge odkazal dotičnim odsekom.
Posl. Mihelčič. Dermastija. Jnrc i« tovariši so med drugimi vložili neko interpelacijo na njegovo eksce-feneo, g. deželnega glavarja«, kar je vzbudilo v zbornici pozornost in veselost.
Poročilo verifikacijskega odseka.
Dež. glavar: Prehajamo k poročilu verifikacijskega odseka. Prosim g. poročevalca.
Posl. dr. P e g a n : Veriiikacij-
ski odsek se je najpreje bavil z volitvami v splošni, potem v kmetski, nato v mestni in nazadnje v veleposestniški kuriji. Glede dr. Gregoriča je prišel odsek do prepričanja, da je bila volitev pravilna, ker so volile Krajevne občine. Iz istega razloga pa predlaga odsek, da se izvolitev posl. Mazelleta in Jos. Lavrenčiča ne potrdi, ker tako v notranjskih, kakor v dolenjskih mestih niso volile krajev-ne občine. Prav tako se naj se ne \Ltificirata mandata dr. Trillerja in škulia, ker poizvedbe o teh volitvah c niso končane. Referent je končno s'avii v imenu verifikacijskega odseka ta-le predlog:
Visoka zbornica skleni:
1. Poslanci izvoljeni: a) v splošni skupini: Josip Turk. Mihael Dimnik. Ivan Piber. Evgen Jarc. Ivan Lavrencič. Anton Kobi. dr. Vladislav Pegan. dr. Ivan Zajec. Ivan Hladnik, rrane Jaklič. Alojzij Mihelčič. b) v ^kupini kmetskih občin: dr. Ivan šu-^teršič. Franc Povše. dr. Janez Krek. Franc Demšar. Ivan Zabret, Josip vitez Pogačnik. Franc Drobnih. Bogomir Perhavec, Josip Zurc, hrane k<>šak. Ivan Vehovec. dr. Evgen Lampe. Anton Lovšin, Karel Dermastia: c) iz skupine mest in trgov: dr. Franc Novak. Josip Reis-ner. dr. i van Tavčar. Adolf Ribnikar, Engelbert Gangl. dr. Vinko Grego-rič, dr. Ferdinand Eger: č) iz trgovske in obrtne zbornice: dr. Vladimir Ravnihar. Milan pl. Suklje: d) iz sku-p ne veleposestva: Oton baron Ap-raltrern. Josip Anton grof Barbo, dr. Karel baron Born. Leopold baron Liechtenberg. Rudolf grof Margheri, Karel Mullev, Friderik baron Rech-bach, Henrik pl. Schollmaver-Lich-Tctiberg. Hugon Verjand knez Win-uischgra'iz. Franc Galie se v smislu jj 45. deželnozborskega volilnega reda potrdijo; 2. poslanca skupine mest in trgov Josip Lavrenčič in Julij Ma-zelie se ne potrdita; 3. izrek o potrditvi poslancev dr. Karla Trillerja in Karla Skulja se odloži.
Dež. glavar: Kot prvi kontra-uovomik se je oglasil dr. Lampe. •Splošna senzacija.)
Neverifikacija Mazelletovega in Jan. Lavrenčičevega mandata se odhodi!
Posl. dr. L a in p e : Prijavil sem se kot kontragovornik, ker nameravam predlagati, naj se i ozirom na moj samostojni predlog o spremembi dež. in deželnozborskega volilnega reda definitivni sklep o spornih volitvah odgodi, dokler odsek za volilno reformo ne izvrši svojega dela. Dež. volilni red ima mnogo pomankljivo-^ti in poslanci vseh strank so to dejstvo že opetovano naglašali. (Dr. Krek je jel nekaj kričati, kaj se ni culo. Posl. dr. Tavčar maha pomirjevalno z roko.) Treba je torej odpraviti te pomankijivosti, ker se volitve ne vrše enotno. Pred vsem bo treba odMraniti razne nejasnosti glede volilne pravice v mestih in v trgih. Treba bo fiksirati, kdo voli v estih in kdo na kmetih. Treba bo i udi določiti, da se bodo vse volitve vršile na en dan, kar je prava muka za volilce. ako morajo semtertja po štirikrat korakati na volišče. Govornik je končno naglašal, da njegova i ranka slej kot preje vztraja na sta-
I, da morajo v mestni skupini voliti vse krajevne občine, ne pa, kakor
razsodilo v kamniškem slučaju državno sodišče. Vse te nejasnosti in vsa nasprotja pa se bodo odpravila v odseku za volilno reformo, zato kaže, da bi se danes še ne sklepalo O spornih volitvah. V to svrho predlaga, naj se končno sklepanje o predlogu verifikacijskega odseka giede neverifikacije spornih volitev odgodi dotlej, dokler ne konča svojega dela odsek za volilno reformo.
Dež. glavar: Posla imamo z od-tfoditvenim predlogom* o katerem se
glasuje brez debate. Besedo ima samo še referent.
Referent dr. Pegan: Pridružujem se dr. Lampetovemu predlogu.
Dež. glavar: Torej bomo glasovali. Kdor je za predlog, naj vstane. (Dvigne se vsa zbornica.) Konštatu-jem, da je predlog soglasno sprejet (Klerikalci prav ponižno ploskajo, narodnjaki se porogljivo smejejo) in s tem je izčrpan današnji dnevni red.
Deželna posredovalnica.
Deželni glavar je nato dal na razpravo nujni predlog dr. Kreka in tovarišev o ustanovitvi deželne posredovalnice.
Predlog je na dolgo in široko utemeljeval predlagatelj dr. K r e k. Najprvo bi moral utemeljevati nujnost, toda govoril le takoj meritorno, kar rnu je gosp. deželni glavar naravnost liberalno dovolil. če bi kak napredni poslanec tako utemeljeval nujnost, bi nemara g. glavar ne bil tako širokogruden in svobodomiseln. Govornik je slikal potrebo nasvetovanega zavoda, pravil, da bi se posredovalnice za delo morale po-vsodi. kjer je najmanj 10.000 prebivalcev, osnovati, ter dokazoval, da bi take posredovalnice morale imeti na razpolago telefon.
Končno je govornik poudarjal, da je rxl njega predlagana stvar absolutno dobra, ve pa, da ni stvar, in naj bi bila še tako dobra, da bi je ne obslinil kak črni polž in da bi je ne oblezli politični govnjači. (Napredni poslanci se smejejo in kličejo: Res, črnih polžev je dosti in tudi govniači se najdejo! — Dr. Lampe ploska!)
Končno je bila Krekovemu predlogu priznana nujnost.
Deželni giavar: V razpravo bi moral priti nujni predlog dr. Ivana Tavčarja in tovarišev glede koroških Slovencev. Ta razprava pa odpade, ker je poslanec dr. Tavčar svoj predlog umaknil.
V svrho. da se konstituirata odsek za volilno reformo in personalno pravni odsek, prekinem sejo za pet minut.
Po odmoru je deželni glavar navil, da je bil za predsednika odseka za volilno reformo izvoljen dr. Evgen Lampe, za podpredsednika grof Barbo, za zapisnikarja pa VI Dermastija, za predsednika per-sonalnopravnega odseka dr. VI Pegan. za podpredsednika dr. Franc Nova k, za zapisnikarja pa dr. Ivan Zajec.
Ob I. uri popoldne je deželni glavar zaključil sejo in naznanil, da se vrši prihodnja seja v četrtek dne 19. februarja ob 11. dopoldne.
Dnevne vesti.
-f Klerikalci med sabo. Med du-
najskimi klerikalci je bila zadnji čas huda voska. Razdeljeni so že dolgo časa na dva tabora, pravzaprav ves čas, kar so prišli do veljave. Koliko Časa ie že tega, kar je Šel kardinal Schonborn tožit Luegerja v Rim, a ni ničesar opravil! Stari ultramon-tanci so bili od tedaj potisnjeni na >tran in so prišli šele k sap*, ko je nekdanji tržaški škof Nagi postal kardinal na Dunaju. Zadnji č > se je vnela med ultramontanci in i ed njihovimi nasprotniki ostra r omika. Ultramontanci so nekako to, :ar pri nas Mahničevci, skrajna ko serva-tivno cerkvena stranka. V imenu te stranke je šla prestolonaslednikova svakinja grofica Chotek v Rim in papež se je izrekel za njeno stranko. S tem pa se ie papež izrekel pravzaprav proti dunajskemu nadškofu Pitflu in obsodil delovanje njegovega vVolksbunda . To je seveda provzro-čilo vihar, sledile so intervencije v Rimu in končno ie kardinal Mero* del Val v papeževem imenu pisal pismo, v katerem se izreka proti ultra-montancem in obsoja njihove organizacije. Enkrat torej tako. enkrat drugače. Stvar izgleda smešno in papež igra v tej stvari precej komično vlogo, a prezirati ie ni. Tu se je namreč pokazalo, da so v Vatikanu že res brez glave. V vsaki državi ima Vatikan druga načela. Na Nemškem se guga med modernejšo strujo, ki ima svoje središče v Kelmorajnu, in med konservativno, ki se imenuje bero-Jmska, a vendar se nagiba bolj na ultramontansko stran. Na Francoskem in na Italijanskem se zavzema za skrajno ultramontanstvo. v Avstriji pa je zdaj proti njemu. Z ozirom na internacijonalni pomen cerkve, ima to svojo važnost, ne le ker kaže, kaka zmedenost vlada med škofi celo o tem, katera načela so prava, ampak tudi zato, ker izpričuje politično oslabelost Vatikana.
— Na dežeinega poslanca Gangla
se huduje »Zarja , ker je na prošnjo rudarjev samih sestavil spomenico rta ministrstvo za javna dela za one delavce, ki so vsled novega službenega pravilnika prikrajšani. »Zarja« piše: Ali ravno te dni čujemo, da skuša sedaj, ko so spravili stvar že v tek delavci sami,  idrijski deželni
poslanec vtikati svoje prste vmes.« Dopisniku »Zarje« povemo, da je Gangl le na izrecno željo delavcev samih, — bili so štirje v tej zadevi pn njem, — vložil dotično peticije na ministrstvo. Zadnji čas bi pač že bil, da se socijalni demokratje v Idriji odvadijo domišljije, da so oni sami in edino le oni poklicani zastopniki delavstva. V Idriji ie delavstvo različnega politiškega prepričanja in ne posebno velik del je organiziran v socijalnodeinokratični uniji. »Zarja« piše nadalje: »Gospoda Gangla prav nič ne nadlegujemo, da bi se pečal z našimi zahtevami.« Tako se sicer piše, v resnici pa je stvar drugačna, kajti med onimi, ki so se obrnili za pomoč pri poslancu Ganglu, so bili že tudi socijalni demokrati. In deželni poslanec Gangl je vsakemu rad po svojih močeh pomagal, kjerkoli je mogel in se pri tem ni nikdar oziral na prosilčevo politiško prepričanje. Da se pa obračajo delavci, ki niso socijalno demokratiškega naziranja, na poslanca Gangla s svojimi željami in prošnjami, je nekaj samoobsebi um-liivega in jim te pravice nihče kratiti ne more. Čudno je pri tem le to, da se »Zarja radi tega razburja. Mislimo si namreč, da čim bolj so podprte želje delavstva, tem sigurnejša je njih ugodna rešitev. O razoranem polju, naj bo »Zarja« le tiho, kajti razorali tega niso idrijski socijalni demokrati, marveč idrijski narodni delavci, ki so imeli mnogo preje od socijalnih demokratov svoje delavske organizacije v Idriji.
-4- Preiskava zaradi »veleizdaje«. Zgodilo se je nekaj nečuvenega. Kamila Theimerjeva je poslala na vojno ministrstvo ovadbo zaradi ve-feizdaje. Vsled tega je sodišče izv r-šilo že eno hišno preiskavo in nekaj zaslišanj in ie bil neki oficir na Češkem celo aretiran. Na željo prizadetih, bomo o tej stvari govorili, kadar bo preiskava končana, razume se pa samo ob sebi. da je ta nečuvena denuncijacija popolnoma neutemeljena.
— Javno predavanje »Akademije«. Danes, v sredo, dne 11. februarja priredi > Akademija javno predava* nje. Predava gosp. prof. dr. Fr. liešič o temi Čehoslovani. (Medsebojno razmerje Čehov in Slovakov.) Lokal: -Mestni dom . — Začetek ob S. zvečer.
— Gosp. dr. Ivan Oražen je danes zjutraj odpotoval v Dubrovnik, kjer biva že več tednov zaradi zdravljenja njegova gospa soproga. Vrne se iz Dubrovnika v nekaj dneh.
— Kuharski in gospodinjski tečaj v internatu »Mladike*. Prihodnji ponedeljek, dne 16. februarja t. 1. se otvori v internatu »Mladike« drugi polletni kuharski in gospodinjski tečaj v tekočem šolskem letu. Čujemo, da je še nekaj prostorov praznih. — Opozarjamo zatorej interesirane kroge novic, naj ne zamude ugodne prilike in naj se pohite s prijavami za ta tečaj. Pojasnila daje predstojni-štvo internata v društveni pisarni, ?ubičeva ulica št. 9 I. nadstropje.
— Sankališče. a ne »sančišče«, kakor zahteva g. R. Badiura v svojem članku »Slovenska smuška terminologija- za nemški Rodelbahn! Zakaj »sankališče«' ? Zato, ker se prostor za sankanje more imenovati le sankališče; prostor pa, kjer se sanke hranijo, se lahko zove sanči-šče. Po slovničarsko povedano: ime kraja, kjer se kako dejanje vrši, se izpelje od dotičnega glagola, n. pr. drsališče, dirkališče, gledališče, iz-prehajaiišče. plavalisče, kopališče, pokopališče, ergo: sankališče — prostor, kjer se sanka. Prostor pa, kjer se kaj hrani, raste, ali se nahaja, se označuje z izvedenko od imena (samostalnika ali pridevnika); n. pr. smetišče, ognjišče, gnojišče, strnišče, repišče, lanišče, kopišče, mrtvišče. Torej bi bilo »sančišče« shramba za sanke. Zato naj se naši sankarji še dolgo sankajo po »sankališču«!
\Y.
— Gremij trgovcev v Ljubljani.
Oni člani gremija, ki imajo trgovske stike z Bosno in Hercegovino, dobe zaupna pojasnila v pisarni gremija trgovcev v Ljubljani v uradnih urah, to je od 2.—4. popoldne.
Novosti iz Kranja. Ni dolgo, kar smo pokopali cenjenega in velespo-šiovanega gospoda Karla Jagra, ka-varnarja. rodom Švicarja, kateri je bival dolgo vrsto let med nami; prilagodil se je tako našim razmeram in navadam, da ga je v resnici vsakdo cenil in spoštoval. — Zaloga usnja ter čevljarskih potrebščin pokojnega Jankota Pollaka, se proda še vedno v večjih in manjših partijah. — Tukajšnji veietrgovec Anton Adamič bo kmalu podrl svojo dvenadstropno hišo ter sezidal na istem prostoru lepo dvonadstropno moderno hišo. — Zaročil se je tukajšnji veietrgovec in posestnik gosp. .loško M a j d i č z gospodično Nušo S a i o v č e v o iz veleugledne rodbine Sajovčeve. — Istotako se je zaročila gospodična 1 Ivanka   M a j d i č z gosp. Hodni-
kom na Jesenicah. — Podeli se služba okrajne babice takoj za to sposobni ženski, in sicer ie letna plača 180 kron. — Urar Rus na Glavnem trgu napravil bode na svoji trgovini v prodajalniškem lokalu dve prekrasni izložbeni okni. Tukajšnji gostilničar in posestnik na Stari pošti zunaj mesta odprl je okoli 10. prosinca letos začasno novo trafiko. Spomladi zidal bode na praznem prostoru poleg svo-jje hiše zunaj mesta lepo dvonadstropno hišo, v kateri bo več proda-jalniških lokalov v različne namene. — Gospod Jakob Gorjanc (Jaka), posestnik, trgovec in gostilničar na Priinskovem pri Kranju, namerava svoje obširno posestvo prodati ter se preseliti stalno v Kranj zunaj mesta, kjer je že baje kupčija v tiru z nekim posestnikom in gostilničarjem ravno-tam. — Mraz pri nas pojenjuje, ki smo ga imeli precejšnjo porcijo, sedaj že nastopa počasi in polagoma jug s svojim lahkim plaščem, oznanjujoČ skorajšnjo veselo vigred.
Velika vojaška in civilna smuška tekma v Bohinju. V nedeljo, dne 15. t. m. bo interesantna smuška tekma s sledečim vsporedom: 1. Vojaški pa-trulni tek, pri katerem tekmuje le moštvo 3. c. kr. kora. 2. Oficirska tekma, odprta le častnikom 3. c. kr. kora. Prijavnina 3 K. Pet častnih daril. 3. Tekma kranjskih in primorskih smučarjev, odprta le civilnim vozačem. Prijavnina 3 K. Tri častna darila. Tozadevne prijave se naj pismeno naznanijo do 14. t. m. na Tourist-Oifice, Ljubljana. Ako ne bodo snežne razmere dopuščale to prireditev, bode tekma na poznejši čas preložena in se bode to pravočasno po časopisih objavilo.
Od kapi zadet je nagloma umrl rudniški paznik Matevž Lemut v lariji. Zjutraj ob 7. se je v torej podal v službo v zbiralnico, ob 9. uri dopoldne pa ga je zadela kap in v nekaj minutah tudi smrt. Pokojnik je bil star 54 let
»Nagnenje srca,« krasna indijska drama v štirih delih, ki se predvaja v soboto v kino »Idealu-, je vprizorje-na od tiste tovarne kakor »Quo vadiš?-? in »Kleopatra% z isto režijo in istimi igralci. Igra v dveh svetovnih delih in ima v vsakem dejanju senzacijo. Velikanski prizori z levi, lovi na divje zveri, predrzen beg, potop ladje, nevarne ježe itd. — Prihodnji torek »Brez domovine . velikanska Jjudska drama v šestih delih. — Danes se ponavlja »S fotografičnim aparatom na bojišču«, ki je dosegla včeraj najlepši uspeh. — V četrtek predstave tudi za šolsko mladino ob 3.. 4., 5. z nekoliko skrajšanim filmom.
Led na Ljubljanici je bil tako debel, da se v zadnjih treh dneh še ni stajal in sega ponekod še za tretjino širine od desnega brega proti sredini struge. Ko bi bil mraz držal še nekaj časa,pa bi bila Ljubljanica skoraj popolnoma zamrznila. Seveda je glavni povod zamrznenia to, da voda od GradašČice nazaj mnogo počasneje teče kakor je tekla prej.
V prisilno delavnico v Lanko-vice so danes odvedli 361etno Marijo Bernadovitschevo iz Šmartnega na Štajerskem, v ljubljansko prisilno delavnico pa so privedli 49ietnega Jožefa lika iz Aigena, okraj Rohr-bach na Zgornjem Avstrijskem. Oba sta že večkrat obsojena pri različnih sodiščih.
Splašeni konji. Kdor je v ponedeljek ob pol 11. dopoldne videl, kako so se v Komenskega ulici splašili konji, je vljudno naprošen, naj se zglasi na Mestnem trgu v trgovini Čik št. 9.
Društveno noznonila.
Seja finančnega odseka za letošnji vsesokolski zlet se vrši danes ob. S. zvečer v Zvezni   sobi v »Narodnem domu«.
Napredno politično in gospodarsko društvo za Poljanski okraj ima jutri ob 7. zvečer občni zbor v gostilni pri Kozaku, Poljanska cesta 21.
V peklu, bode nazabavnejši oddelek na pustno soboto v Narodnem domu. Zt vhod v pekel bode primerno prirejen za v poset k hudičevim krasoticam. V peklu se ne bode dobilo samo pokrepčila za utrujene ude in prazen želodec, temveč vsakdo bode lahko deležen dobrot in sladkosti, katerih kot navaden zemljan ne more doseči. Tudi dekoracija v peklu bode zanimala vsakogar, ker se oberhudič noč in dan trudi napra-| viti kaj lepega in šaljivega. Sploh i bode prireditev nudila dovolj zabave za plesalce, za staro in mlado. Zato naj nihče ne zamudi prilike, udeležiti j sc III. velikega plesa narodnega delavstva.
»Sokol« Moste pri Ljubljani naznanja, da priredi svojo prvo maske-rado v nedeljo, dne 22. februarja v prostorih br. Gričaria (kavarna »Maji slon«) v Vodmatu. Pri maskeradi I >vira godba na lok.   Začetek   ob 8.
zvečer. Vstopnina 40 vin. za osebo. . Dostojnim maskam je vstop prost. — ■ Moščani! Kdor se hoče v letošnjem
predpustu še enkrat dobro zabavati, kdor hoče preživeti še nekaj veselih ur v prijazni družbi, ta naj se udeleži te prireditve. Garantiramo mu, da se ne bo dolgočasil. V nedeljo, dne 22. februarja torej vsi na Sokolovo maskerado v kavarni »Mali slon«. Na zdar! Podrobnosti še priobčimo.
Narodna Čitalnica v Kostanjevici priredi v nedeljo, dne 15. februarja v svojih prostorih zabavni večer z obširnim sporedom. Poleg enodejank »Mesalina« in »Dobrodošli«, se bodo predstavili tudi »Predpustni mucki« v komičnem oktetu; dalje bodeta nastopila čarodejnik in atlet ter bodo končno predvajane v senčnih igro-kazih žive komične slike. Nazadnje zaključi ples imenitno zabavo.
Sokol v Postojni priredi na pustno soboto, dne 21. t. m. veliko maskerado v prostorih Narodnega hotela. Pri plesu bo svirala domača godba. Že danes se opozarjajo vsi okoličani na to prireditev, ki je vedno najbolj animirana predpustna prireditev.
Gasilno društvo v Ilirski Bistrici
je v nedeljo 8. t. m. priredilo veselico, ki je bila sijajno obiskana. Zlasti je omeniti Hrvate iz Ooatije, sosedne JelŠane in množico vrlih okoličanov. Predstava igre »Oče so rekli, da le« se je prav dobro obnesla. Morda bi kazalo pod okriljem Sokola ustanoviti dramatičen odsek, ki bi skrbel za redne gledališke predstave.
Umetnost.
Valborga Svardstrom v koncertu »Glasbene Matice« dne 19. februarja 1914 v dvorani hotela »Union« ob pol 8. zvečer, bo izvajala sledeči velezanimiv, izviren, poezije poln spored: 1. Delibes: Arija »Zvončki v gozdu« iz opere >Lakme<r. 2. a) A. F. Lindbach: En vardag — Pomladni dan; b) E. Grieg: Margaretlein — Marjetica; c) A. Jarnefelt: Titania; č) E. Grieg: Killingdans — Ples kozličkov. 3. a) A. Backer - Grondahl: Bjorken berattar — Breza pripoveduje .. . b) A. Neupert: Syng mej hjem — Ponesite me s pesmijo domov; c) Lange - Miiller: Efteraar — V poznem poletju; č) A. F. Lindblad: Skjutsgossen pa hemvvagen — Mladi voznik na pot? domov. 4. a) Soder-man: Kung Heimer och Aslog — Kralj Heimer in Aslog; b) Petterson-Berger: Mor Britta — Mati Britta: c) Norsk fjansang — Norveški spevna planinah iz repertoarja Jennv Lind. — Cene prostorom: Sedeži po 5, 4, 3, 2 K, stojišča po 1 K 40 vin., za dijake in dijakinje deljeno po 60 v. Vstopnice so predprodaji v trafiki gdč. Dolenčeve v Prešernovi ulicL Besedilo istotam po 20 vin.
Književnost.
— »Slovenska Matica«. Za lansko leto je izdala »Slov. Matica - naslednje knjige: Gospodin Franjo, roman, spisal Podlimbarski; Tekma, drama v treh dejanjih, spisal Anton Funtek: Slovenske narodne pesmi, uredil dr. J. A. Glonar; Izbrane narodne pesmi hrvaško - srbske, priredil dr. Branko Vodnik: dr. Janez Mencinger: Izbrani spisi, uredil dr. Josip Tominšek: Slovenska bibliografija za^ 1. 1907.—1912., sestavil dr. Janko Šlebinger.
Razne stvari.
• Spor med Vatikanom in francoskimi kongregacijami. V cerkvenih in političnih krogih v Parizu vzbuja veliko pozornost misija patra Saube, katerega je poslal rimski papež brez vednosti nadškofa pariškega in brez vednosti francoskega episkopata v Pariz z nalogom, da odstavi generalnega vodjo bratov Saint Vincent de Paul Abbć Anizan. Kot vzrok odstavitve navaja papež, da je vodja vodil kongregacijo slabo in da je premalo energično nastopal v prid kongregaciji. Ko so zvedeli pobožni bratje, zakaj je prišel pater Saube iz Rima, so mu priredili jako neprijeten vsprejem. Malo je manjkalo, da ga niso pretepli in vrgli iz samostana. Kljub temu je izvršil pater Saube svojo nalogo in odstavil vodjo kongregacije. Nato je izstopilo več sto bratov iz kongregacije. Pater Saube, ki mora biti silno predrzen, obenem pa tudi nasilen človek, je zagrozil, da bo razpustil več francoskih kongre-gacij. V nekem javnem govoru je napadel poleg tega vse francoske ško-i'e. Francoski škofi so vložili zaradi tega v Vatikanu odločen protest in stavili Vatikan pred alternativo, da naj se Vatikan vzdržuje nasilnosti, ali pa naj pripiše posledice svojemu zastopniku, ki je prišel tako tihotapsko na Francosko. Obenem se je obrnila tozadevno duhovščina na Francoskem tudi na francosko vlado, od katere se pričakuje, da bo to zadevo kratkim potom rešila.
* Cerkev v boju. Laški list »Ita-lie« priobčuje, kakor poročajo iz Milana, značilno pastirsko pismo kar-
Mala Ferrari, ki se je postavil s svo j pismom skoro v ospredje bojne rte. ki jo je otvorila rimsko-katoli-ca cerkev proti svojim nasprotniku. Pismo vsebuje različna vpraša-I a. ki jih je vrgla v življenje napred-
i svetovna struja in ki zahtevajo ~oro zopet kak občni cerkveni zbor,
ii katerem se akomodira cerkev hpet novim razmeram v svrho svo Ljja obstanka. Višji pastir Ferrari [ i zagovarja več načel, glede kate-h je njegov nastop upravičen. Po-
tega pa vmešava vprašanja, ki odgovarjajo današnjemu napred-i in ki so v protislovju z današnjimi socijalnimi razmerami. On zago-farja   pač kot star zagrizen rimski lerik vse, kar odobrava cerkev in [ena uprava, ne oziraje se na vse-kanski napredek, katerega bi motala in ga mora vpoštevati tudi OCT-[ev. če hoče obdržati nadvlado nad .ojimi verniki.     Ferrari protestira Loti zakonu o civilni poroki in svari Led kinematografom, gledališčem in [red tangom.
- Drzni vlomilci. V Benetkah so šili   do sedaj še neznani lopovi vse drzen vlom. V nedeljo ob 5. opoldne, ko vlada na trgu San Marto naiživahneiše življenje, so vlomi-v prostore krojaške firme A la ville L? Pariš,   navrtali železno blagajno fer ukradli veliko vsoto denarja. Nato so prekopali  tla  in prišli tako v dajalno juvelirske firme Zona in !einis. kjer so odnesli dragocenosti vrednosti 50.000 lir. O drznih vlo-cfli do sedaj ni sledu.
Telefonska in brzojavna poročila.
Potres.
Prestranek, 11. februarja. Danes A 1. uri 2 minut se je čutil tu precej
nočan potresni sunek.
Deželni zbori.
Opava, 11. iebruarja. Šlesk? de-
leini zbor je izvolil dva 12členska d^eka, enega da pripravi nov de-tlnozborski volilni red. drugega, da idela nov občinski red in občinski olilni red.
Dunaj, 11. februarja. Nižjeav--ki deželni zbor je sprejel trime-ečen proračunski provizorij.
Solnograd. 11. februarja. Sestale ^ se včeraj v zadnji seji deželnega x izvoljene komisije za zakonske •red!ogt glede lovskega zakona, deželnega stavbnega reda, zakona o t rastkn na vrednosti, kmetijskem V-onu, vodnem pravu, odkupu ser-itutov, gozdnega varstva in varstva ašnikov.
Inomost, 11. februarja. Poslanec ■.hraffl sporoča, da bo tirolski de-• zbor v slučaju, da traja italijan-»bstrukcija naprej, v soboto raz-
nščen.
Lvov, 11. februarja. Prihodnja a gališkega deželnega zbora se vr-14. t. m.
iceško-nemška   spravna pogajanja.
Praga. 11. februarja. Ekseku-^-ni komite čeških agrarcev je skle-. da se udeleži spravnih pogajanj in že izdelal program za skupni na-z ostalimi   češkimi strankami, udi češki narodni socijalci se bodo deležih pogajanj.
Gališka volilna reforma.
Lvov, 11. februarja. Ukrajinski ) je sklenil s 16 glasovi proti 6 parnom   sprejeti volttnoreforrnni ipromis.
Lvov, 11. februarja. Voliinore-
rmnj odsek je včeraj predelal in iel ves volilnoreformni načrt. Petrograd, 11. februarja. Olede ^ko-rusinskega sporazuma v Ga-:i piše . Novojc Vremja*: Sprava ničesar drugega, kakor izdaja celo >pecifično poljski stvari.    Za to ruvo so priberačili ukrajinski po-J od Poljakov   razne obljube, j njimi ustanovitev ukrajmskega .učilišča in preustrojitev Ževčen-vega društva v ukrajinsko akade-jo. »Russkoje slovo- pravi, da so mi v resnici malo pridobili. Za lastnega vseučilišča so dali rok svoje parlamentarične pravi-ker dobe samo četrtino mandatov ališkem deželnem zboru.
Iz Zadra.
Zader,   11. februarja.   Tu je bil ovijen srbski Sokol. Zader, 11. februarja.   Srbsko in ško   dijaštvo   je proklamiralo ibni   bojkot   proti namestniku frofn Attemsu. Zato je ta prepovedal Jadnikom udeležiti se plesa,   ki so iredili dijaki.
Afera ogrske igralnice.
Budimpešta, 11. februarja. Grof a je danes odgovoril na interpelacijo glede afere ogrske igralnice, priznal je, da je poskusila banka s ■   izijami 775.000 K podkupiti ne-re poslance, med njimi eksterne ■'ane delavne stranke grofa Korni-■ha, Ladislava Horanskega in Šte-
fana Morvava. Vsak je dobil po več tisoč kron.   Dobili pa so denar tudi
opozicijonalni poslanci in sicer je dobil dr. Desider Polonyi letni honorar 6000 K baje kot zastopnik banke, rasen tega pa še razne posebne nagrade. V bančnih zapiskih se nahaja tudi vsota 505.000 za časopisje. Od te vsote so dobili budimpeštanski listi 480.000 K, zunanji pa 176.000 kron. Podkupljen je bil opozicijonalni list »Pesti Hirlap* z 21.000 K in neka opozicijonalna korespondenca s 35 tisoč kronami. Posamezni uredniki listov v Budimpešti so dobili 39.000 K, drugi časnikarji 33.000 K. Tiszova razkritja so napravila v parlamentu silno senzacijo.
Ogrska vlada in Romuni.
Budimpešta, 11. februarja. Bu-dapesti Hirlap« priznava, da so se pogajania grofa Tisze z Romuni razbila.
Avtomobil.
Baden, 11. februarja. Pri Mol-lersdorfu se je užgal neki dunajski avtomobil. Okrog gorečega vozila se je zbralo mnogo ljudi, ki se kljub pozivu šoferja niso hoteli odstraniti. Naenkrat je bencin eksplodiral in 40 oseb se je ponesrečilo; 15 oseb je težko poškodovanih.
Švedska.
Stockholm, 11. iebruarja. Mada
je prosila kralja, da naj v bodoče, čc se hoče politično izjaviti, najprej vpraša vlado. Kralj jc nato odgovoril, da si ne da kratiti pravice govoriti prosto s svojim ljudstvom. Vsled tega je podala vlada svojo demisijo.
Sockholra, 11. februarja. Kralj je poveril sestavo novega kabineta zmernemu liberalcu, senatorju baronu Louisu de Geeru, ki je tudi prevzel to nalogo.
Portugalska.
Lizbona, 11. februarja. Ministrski predsednik Machado je razvil svoj program, v katerem je obljubil amnestijo za politične zločince in revizijo zakona o delitvi cerkve cd države.
Japonska.
Tokio, 11. februarja. Na Japonskem je opažati močno gibanje proti vladi. Vrše se burni shodi. Opozicija .c predlagala nezaupnico vladi, ki pa je bila odklonjena z 205 glasori proti 16.3 glasovom.
Tokio, 11. februarja. Zvečer Je množica pobila šipe pri raznih uredništvih vladnih listov. Na dvorišču parlamenta je prišlo do hudih krava-lov, aretiranih je bilo 150 oseb. poslanca Kuraharo. ki je hotel govoriti zbrani množici, ie policija pretepla.
Svetovni zrakoplovski rekord.
Buenos Aires, 11. febr. Aviatik Ncv rerv se je dvignil s svojim letalom 6275 m visoko ter na ta način dosegel svetovni rekord-
Dogodki na Balkanu.
Albanija.
Drač, 11. februarja. V Skadru se bo ustanovila banka z domačim kapitalom 900.000 frankov, ki se bo bavila pred vsem s trgovino in bo Ji-ua domača banka v Albaniji. Pod tž-nica otomanske banke v Skadn se opusti.
Dunaj, 11. iebruarja. Berolinski profesor Doepier je izgotovil ali an-ski državni grb, črnega dvog!a\ ga orla s strelami v krempiiih na rdečem polju. Med obema glavama se nahaja bela zvezda. Eno polje grba na prsih orla ima grb kneza Wieda, pava z razprostrtim repom.
Milan, 11. februarja. ;Corriere della sera poroča, da bo odpotoval dne 13. t. m. en bataljon 3. pehotnega polka iz Mesine v Albanijo.
Atene. II. februarja. Bolgarski nadporoenik Mingović priobčuje v oficijoznem listu >Hestia- članek, v katerem pravi, da se je 15 bolgarskih častnikov- na povelje vojnega ministra vkrcalo v Ruščuku na ruski par-nik j>Odesa", da odpotujejo v Albanijo. V Pireju je on izstopil, tovariši pa so, preoblečeni kot Turki, nadaljevali pot. V Valoni so bili aretirani.
Berolin. 11. februarja. V Skadru izhajajoč turški list je prinesel pred par dnevi serijo člankov, ki so ostro napadali princa Wieda. Gubernator, angleški polkovnik Philipp je dal list konfiscirati in obsodil odgovornega urednika na globo. Ker ta globe ni plačal, so ga zaprli. Muzlimanski sindikat je nato zagrozil, da zapre vse trgovine. Sindikat je plačal globa, nakar je bil urednik izpuščen. Mohume-danci pa so bili razburjeni, tako da je moral gubernator vrniti globo. Mnogo je to pripomoglo k temu, da ska-drski mohamedanci niso poslali članov v deputacijo princu Wiedu.
Balkanske zveze.
Sofija, 11. februarja. Bolgarski poslanik v Petrogradu general Dimitrijev je te dni priobčil v pariškem »Tempsu« članek« v katerem je go-
voril za obnovitev Balkanske zveze in prijateljskih odnošajev med Bolgarsko in Srbijo. Oficijozni »Dnevnik« ta članek danes dementira ter pravi, da se uradni krogi v Sofiji ne strinjajo z mnenjem generala in obsojajo njegov članek.
Budimpešta, 11. iebruarja. Pašič In Venizelos sta dospela danes sem ter potujeta še danes zvečer naprej v Belgrad.
Pariz, 11. februarja. Francoski listi poročajo iz Bukarešte, da se zveza med Romunsko, Srbijo in Gr-%ko formalno ni sklenila in da ni prišlo do novega dogovora, dosegla pa se je dalekosežna skupnost interesov, tako, da je izvršila Romunska v Carigradu demaršo ter posvarila Turčijo, da naj nc tira spora I Grško do skrajnosti.
Balkanska pogajanja.
Dunaj, 11. februarja. Iz Belgra-da poročajo, da je prišlo med Paši-čem in Venizclosom v Petrogradu do sporazuma, glasom katerega dobe Grki v novih srbskih pokrajinah dalekosežno cerkveno in Šolsko avtonomijo.
Petrograd, 11. februarja. Splošno se govori, da so veljala pogajanja v Petrogradu pred vsem srbsko-bolgarskemu zbližanju. Med Srbijo in Bolgarsko pa obstojajo take diference, da jih za enkrat še ni mogoče premostiti.
Srbija.
Belgrad, H. februarja. Kralj je podpisal ukaz o izpremembi čl. 42. kraiievske naredbe glede ureditve novih srbskih pokrajin. S tem so v teh pokrajinah izpremenjeni dosedanji davčni predpisi.
Belgrad, 11. februarja. Zi\ no-stenska banka je ponudila srbski vladi posojilo 50 milijonov dinarjev pod pogojem, da se ta denar porabi izključno za železnice in da izvrši dobave »Živnostenska banka . Srbska vlada je to ponudbo odklonila.
Neverjetne vesti.
Drač, 11. februarja. Iz Skadra poročajo, da so odkrili v Črni gori komplot, ki ima namen odstraniti dinastijo. Policija je aretirala na Ceti-nju in sicer v deželi nad 20 oseb.
Mariage.
Puna;, H. februarja. Iz Belgrada poročajo sedaj, da se namerava zaročiti srbski prestolonaslednik Aleksander z voivodinjo Ano Mc-kienburško, nečakinjo velike knegi-nje Marije Pavlovne.
Bukarešta. 11. februarja. V krofih, ki so v ozki stiki z dvorom, zatrjujejo, da bo prišlo v kratkem do zaroke princese Elizabete z grškim prestolonaslednikom. Oficijalno se bo zaroka razglasila šele meseca aprila.
Orijentske železnice.
Belgrad. 11. februarja- Baje potuje Pašič v kratkem na Dunaj, da se posvetuje z grofom Berchtoldom zaradi Orijentskih železnic.
Grška.
Atene. 11. februarja. Pogaianja <;rške vlade z Argentinijo zaradi nakupa nnddrcadnoughta ->Riva d* Avi« so zaključena. Vojna ladja ima 22.000 ton in bo v enem mesecu gotova.
Solun, 11. februarja. Vlada je odredila, da se Zidje in muzlimani ptevizorično oproste vojaške službe.
Živdovske kupčije.
Atene, 11. februarja. Sindikat avstrijskih Židov namerava kupiti večja posestva od Skoplja do Elaso-ne. drug sindikat namerava kupiti posestva v Epiru. Grška vlada namerava prepovedati vsak nakup posestev s strani tujcev, tudi če si nadevajo grška imena.
Turčija.
Carigrad. 11. februarja. Porta je sklenila opustiti poslaništvo na Ceti-niu. zato pa ustanovi posebno poslaništvo v Albaniji.
Darila.
f pravništvu naših listov so poslali:
Za Ciril-Metodovo družbo: Alojzij Domicelj iz Zagorja na Krasu 10 I kron mesto venca na krsto g. Josipa Brusa v Logatcu; Anton Porekar. nadu čl tel j. Hum, pošta Ormož. 3 krone 10 v, nabral na gostiji Ivanuša-Tr-stenjak. istotam; Viktor Sluga iz Zaloga 4 K 10 v, nabral v veseli družbi ob priliki domače veselice prt gosp. Avgustu Kuharju v Vevčah; France Lukner, učitelj. Sv. Juri ob Ščavnici, 11 K (darovalo učiteljstvo pri Svetem J ur ju ob ščavnici mesto venca
na krsto gosp. Josipa Sterniša, nad-nčitelja pri Sv. Duhu, 7 K; v isti namen je daroval g. dr. Leo Kreft 2 K in g. stražmojster Pisec ter g. Perger po 1 K); Kristina Gregorčič, notarjeva vdova, 10 K, namesto venca na krsto g. c. kr. nadsvetnika Višnikar-ja, in češki rodoljubi na sobotnem češkem plesu v hotelu Tivoli zbranih 50 kron. — Vsega skupaj je 88 kron 20 vinarjev.
Za »Domovino«: Klub uaroduo-naprednih poslancev mesto venca na krsto svojemu bivšemu tovarišu g. Višnikariu 50 kron.
Živeli nabiralci in darovalci!
Današnji list obsega 6 siranu
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Mnogoatraneka poraba. Gotovo ni do mačeha zdravilrj, katero sc da tako mno^o-*Trp-r -o porabiti, nego ^Kollo-vo francosko žganje tn sol", M je takisto bolesti uteiujoče, ako se namaže ž njim, kadar !;oga trga, kako to zdravilo vpliva na mišice in živce krepiino in Je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K S'—. Po i>oŠuie::]   povzetji oo-
Šiija to zdravilo vatk dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvomi zalo.rntk, Dona.;, Techlanfcea
0. V zalogah po debeli je zahtevati izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovati z varnostno znamko in podpisom. 6 29
Borzna poročila.
L}nbiiaĐSfe& „Kreditaa banka v Ljubljani*.
Urz£«i fcarci d«a*Js*e berte 11. februarja 1014
malega rentn . . . . ! 4-2*', srebrna rent« .... j 4«', av?!r. kfonsk« renti . . I
4% kran'sVo de^etno oono^Ho ' §*U k. o. če*>e c*i?. benke
Crečfce !f ». WW "s   . .
M       n    M laSl •    •     • •
M tlsv- .... „    tecieUike t. Udaje
n
„    osrsfe hfpotečne .
„    ćnn. komunalne #
„    *vstr. VredUne . .
HnMfanske  .  . .
fvttr. rde?, kr H .
b«*^:a . . ; . ttrralr« .  .   . . .
S»i«laa.
Uu!>!!flfiBk? kreditne banke Avstr. kTcdUnetM z*vcč*a . Dunajske bančne drnžbe , tufne železnice .... Prlftvne železnice . . . Atnme-Montan .... CeSke sladkorne družbe . Zhrnostenske banke.   • .
9M5 1 S3 80i
84 70 i 83-65 I
85 25 '
440 —
f80 —
2S2 50 243 — 230 — 470 — 478 50 60 —
srsi-50 27 —
. I 407—
643 90
* : -26-50
* - 105.60 i 71725
* 827'~
H 328 0
. 282-25
Yslata.
CeH«? Marke
Franld ? ire .
. I !%>9
. fi 117-45
. : 95*35
. 94-95
84-35 80-84 PO
83'8o 89 — 89-25
450 —
690 — 304-90 292 50 253 — 238 — 480 — m 50 64 — 55 — 35*0 31-— 229 —
-I03-— G##*9Q 527-50 1C6 60 718 25 828 — 32930 2S3-25
11-43 117*65
95-55 95-15
Ptblfl........ ——-
Žitne cene v Badimpe&ta
Dn? 1 L februarja 1914.
Termin*
Plenica za arr. 1914. m
Pšenica za maj 191-i . •
R2 za  apr. 1914   .   . .
R* zn oktober 1914 . . Oves ?.2l apr. 1914 .
Ove<? za oktober 1914 .
Komsa za maj 1914 . .
za 50 kg 11-91
za 50 kg 1087
za 50 kg 9-05 za 59 kg za 50 kij za 50 kg za 50 kg
9 52 7-74
772 6*70
Kefeoroiosiino poročilo.
Vivaa &a<l morjem S^S-i
Sredami zražai tlak 739 mu
feb.	Cas opazovanja	Slanje earft-tnetra	o 9 — —	Vetrori	Nebo
		? mm		| \	
10. ta	,2. pop. 1 9. zv.	7409 742-5	6-4 01	\ sl. jzah. ! sl. jjvzh.	de!, oblač jasno
11.	' 7. zj.	7434	-4-0	• sr. szah.	oblačno
Srednja včerajSnja norm. —0 7* Padavina				temperatura  2 7°, v 24 urah mm 0*0.	
Zahvala.
Za vse so\*alje in časteče sprem-itvo naše preljube matere in tašč, gospe
Apolonije Steiner
k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom naso iskreno zahvalo.
Osobito pa se zahvaljujemo preč. rospodu fupniku Vrhovniku za to-lažbepolne dolgoletne obiske pri pokojnici.
V Ljubljani, 11 februarja 1914.
Žalnioči ostali.
Shitbe Ude aamoafalon
mizarski pomoiiik.
sposoben pri vseh mizarskih strojih.
Ponudbe pod „Svari" Malagora it 3. pri Koonv|n. 574
Speime se takot 15-16 letna
deklica
iz poštene hiše, s primerno šolsko izobrazbo, v trgovino mešanega blaga,
Anton de Gleria, Dol. Logatec.
572
Se sprejme takoj v tovarno ▼ Ljubljani. Pismene ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod šifro „sfrojnlta
Suuiač 562".
špecerijske stroke, vojaščine prost,
pri tvrdki 579
A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta.
sprejme trgovina z mešanim blagom
Oton ^oman v Radovljici.
555
J. Zamijeti
čevljarski mojster
v Lfn&lfani, Gradišče 4
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje tuđi prave  gorske in telova dske čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera priposlan čeveli. 128
Ako se hočete zabavati in ožiti par veselih ur, naročite si					
IVI	|2|				E
kraikečasne zgodbe«
Spisal Blaž Pohllu. Broširano K 1 50, vezano K 2 40.
Dr biva se v 4285
jCareSisi knjigarni v Ljubljani.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje amnjboljše pHxnai>a
TaDĐO-cMnin Mtura
£^S^9ai nL^Sa^in^^n^
>
katera   ekreoduje   Ia«i5č»f odstranjuje luske in preprečuje Izpadanja las.
1 eteltlenle« z niTodom f krone*
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot
dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, rnedioinal. vin, epeollaH-tet, najf!ne]eih parfumov, klrurgiiklh obvez, svežih mineralnih vod Itd.
Dež. leKomn Mileno LensteM
iLiub!|an! Risljeva H$ta it, I.
pole^ aofoagrajenefa Fran Jožefovogi
jubli. mostu. 10
V tal lekarni eoblrafo zdravUa tmdl člani bolničkih blagajn Južne Zeleniee, e. kr. tobačne tovarne ln okr. bolniake blagajne v L|nbl|anl.
— Slav6ewa maskerada, pustno nedeljo 22«
februarja ▼ vehki dvorani hotela ?>Upion«. JaJT* V blagohotno uvaževanje I ""^58 Da se izogne vsem neljubim pomotam, se letos osebna vabila ne bodo razpošiljala ter je pristop epleiea. Le maske naj pri nakupu vstopnic javijo svoje ime. Vstopnina za člane in maske 1 krono, za _ nemeskovane 2 kroni. 446
Preprodaja vstopnic v trafiki ge. CeSarkove in v Uaavini a t- ČcraeU v VVolfovt uL 3. Podrobnosti o maskaradi glej društvene vesti.
03
96
Priporočamo našim ::   gospodinjam g j
w
KOLINSKO CIKORIJO
iz edine slovenske *
tovarne v Ljnbljani
Huda zima Je!
Kje se dobe
suha bukova in mehka r
Dobi|o 80 skozi celo leto vsak dan ▼ najvešjl  ZSlogl   veletrgovine z vsakovrstnim lesom
A.   K O B T
Ljubljana, Karolinška zemlja 22 pri   Dolenjskem mosta.
Telefon St. 325 f48
Popravila
šivaln h strojev
se izvršujejo v naših delavnicah točno in stvarno.
SINGER Co.
del. družba šivalnih strojev.
Največja in najstarejša trgovina s šivalnimi stroji v Avstriji.
LJubljana, Sv. Petra cestn AL 4. Kranj, Glavni trg stev. 119. Novo mesto. Veliki trg stev. 45.
LCnM „ t a /1s triletn0 prakso želi premenili mesto.
fcSAI^TORIUM'EM^ v marcu  oziroma v aprilu
i-5notranje in-kirurgicne bol.e,t^ p       »idim   oziroma   v dpniu.
UT   n rrj.   ji'ffP00*11^0* , \\        Ponudbe   na   upravništvo „Slov.
C/ LJUBLJANA-KOr-ENSKEGA ULICA 4 \k XT      . .       .    v ««. . ,rr 111
f/ sef-zdr^kk PRiMARkJ D^-FR DERGANCj| Naroda«- pod »Kandidat 1914/5H«.
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini
A. & K. Skaberne
Mestni trg lO. 622
Velika laElBlvaa:
Zastopstvo.
Za Ljubljano in Kranjsko SO Odd£ zastopstvo prve vrste ameriškega
pisalnega Stroja (Standard Marke)
ki je že čez 20 let v Avstriji ca bo'je uveden   Javijo naj se samo interesenti, ki razpoia^ojo s kapitalom.   Prednost ima o lifuvci iz stroke pisal nih in pisarntSkib potrebščin. Ponudbe ood „Jake lakraiiven dohodek
lit 1067 576" na ■pnrvaaStVO »Sov. Naroda« 575
nAKWxozo'A.\jF. risavi rviea maiaai plo rE.
487
To je najnovejša iznajdba na tem polju, katero vpeljemo pod imenom ..Oialograoh" odtisi, ki so napravljeni s tem aparatom, ne izgledajo kot kopije
— ak kakor cricinalna t. j. osebna pisma (posebno j za odpošiljate!je ponudb itd.) Vsak nevajen aaaonri lahko od vsakega s tinto in peresom ali pisalnim strojem zgote-vljenega originala (tudi skica ali risba i vet tisoč kopij v zaieljeni bani feven. vsaka kopija v različni bani).  Aparat je zelo preprost in
ne zahteva nobene stiskalnice hi tudi ne pride nobena masa (ždatin itd.) ali gosta tinta vpoštev. Ceniki, vzorci ti.^ka in reference znstonj.  HflP" Brexobvexno razkazovanje.
THE REX COi)   L|USl5ianaf Šelecbnrgova naca 7.   Telefon št: SS.
NeizrabliiTa steklena opalna plošča.
, /Js*o~3 pisalni;
ramnoievilr. ih strojem, rrih potrebščin ter pisarniških opra-v
Somaia tvrdfea.
Juvelir in trgovec z urami
Ustanovi* leta 188'
ČL Čeme
Ljubljana. Wolfova ulica stev. 3,
Poročni prstani
!PSi7ioga  izdelka, kakor tudi
kompletne kasete namiznega orodja
=====      po najnižjih cenah. -
Lastna   delavnica   z   električnim obratom.
Pri nakupu blaga zahtevajte potrdilo o vplačanem znesku. Za one, ki zbero do 15. junija 1914 najvišle Število plačilnih listov, oziroma ki dosežejo najviSjo svoto vplačanih zneskov, so določeni brezplačni številni krasni predmeti v zlatu in srebru.
Sprejmeta eo »?> £<.
kot prodajalki, ki ste že delovali v
konfekciju 561
Kje pove upravn. »Slov. Naroda«. riZIZ Najboljša in naizdraveiša —
j*
b zalo
^1
je dr. Drallea „NER55.", ki daje sivim in porHečthm lastrn njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnonava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K. velike po 4 K, pri
Štefan Strmeli
Ljubljana, Pod Trančo št, 1.
LesTie fcite^ r?o4!«i**« in mrežice vseh vrst? orled&Hščse !n tosistne ~ potrebščine itd. -
$1
>
O
""■ C
S is
o
C
I o
o
s
a e
a
c
N
*3
m te
3v3BW3S^-'r;-
c 9 o
c/5 —
c3
VoBHnvlP
kanji' H1! eiipji
'5*
s
o
si
i o
■
3 1
i
Isl
z.
en
Fr. P. Zajec
Izprašam o^tik,
zalagate Pj c. ki*, armade, vo.ine mornarice, domobrancev itd. 123
Ljabljasa^ Stari trgf št. 9.
Očala in Ščipalniki po strokovnjaskih in zdravniških predpisih. — Z elektr obratom moderno urejena delavnica ajnr~ Najnovejši cen k brezplačno! "van
tonousnle
z 2 sobama, predsobo in pripadki ter vrtom in vodovodom v kuhinji
se odda za maf termin
Sradeckega vas št. 74. Vpraša se
pri Jernej Hlebš, Radeckega vas št. 54
557
Izvrstno vin
domačega   pridelka   se   proda po
ugodni ceni 485 v graščini Bafnof pri   Rudolf o vem, Dolenjsko. Kupim vsako množino
od mineralnih vod in sicer i ■ ;• in
Vi literske z zaboji vred.
Prijazne nonudbe z najnižjo ceno na unravn »Slov. Naroda« pod MStev. 1000«'. 40!
Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko 52o
iL & B. Skabe, n i
Mestni trg 10.
Na debelo in drobno. Obstoji od leta 1883. Izredno nizke cene!
vseh dežela izposluje inženir 33
a^n^JiS* oblastveno avtor, in zapriseženi Datentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahilferstrasse št. 37.
2C
n
adkuhari
i&če bos.-bero. zemaljska bolnica v Sarajeva.
Osebe, ki so že delale v večjih zavodih, bolnicah in slično, in ki žele, da dobe navedeno mesto, naj se obrnejo radi pogojev na ravnateljstvo io bolnico« 575
no:
na
t*
edni občni
v
Savinske posojilnice v Žalcu
kateri se vrzi
Sne 19. svečana 1914 ob 4- uri popoldne
v posojilniški pisarni.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2  Odobrenje računskega zaključka 1913. 3. Razdelitev Čistega dobička. 4  Sprememba pravil.
5. Volitev načelstva in nadzorstva.
6. Slučajnosti.
Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, skliče se na 5. uro popoldne istega dne drugi občni zbor z zgorajšnjim dnevnim redom, kateri je sklepčen brez ozira na število navzočih.
578 NACELSTVO.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica 8,000.000 kron. ■•
152
Stritarjeva ulica štev. 2.
Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron.
Poslovalnica i. e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spljetu. Celovcu. Trstu. Sarajevu. Gorici in Celju.
Sprejema vloge aa knjižice ta aa tekači racam Mj3\ 01 Knpnje ta prodaja srečke In vrednostne papirje a ter Jita obrestuje od dne vtofo ne ctsttk s 4 K P s s s vsok vrst po dnevnem karan, s :: s