I. itnllta. ■ HMK i MM. IL Jmm* Htf. LIHo. ^^^^^^^^^^^^^^^^^m ^^^I^^^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^^V ^^^^^^^^^h ^^^^^^^^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^H ^^^^^^1 ^^^^^^^^^^^^^^^^^r ^^^^^^^^^^V^^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^1 ^^^^^^^^^H ^^^^^^1 ^^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^1 ^^^^^^^^^^^K ^^^^^^^^h ^^^^^^^^^^^^^^^r ^^^^^^^^^^^^^^^^^^V ^ ^^^^^^H .Slovemid Narod" v«l|a p* »**tti m Av*tro-Ogr«fco: m u Ncmfljo: orio Jtte »kupaj naprej • K 28 — I ćelo Icto naprcj , . . . K 33 — £* u* : ; ; ; ; li'~ I »Amerik° * ** ^*«^«: Da meaee m » . . • 2 50 > ćelo !cto naprtj . . . . K 38- Vprišanjcm gtede Jnserator t« na priloži za odgovor dopisnica ali raamka, OpraTnUtTO (spodaj, dvorišne levo), Esaflova ulica *t I, t«l«!\*»1« vs-ai 50OO ^astniVov, !W0OO mj?V. 800 tonov. rn\-no to!iko strojrih p^šk, ogromne za'o^e municije, nov tren — odko^J vse to doHti. vs^kem ot;tv dober. V prvem janu-arskem t^^u *rm v'H? p? Romun-?kem 14.500 snrvražrvknv ter vple- Ttern. 10. ^sn^arja. (Ynr. nr*ć.) Dasiravno ie franojo proti Seretu. Po voi- i nem svetu je krali »rjavil. da se trdno nade ja, da se bo posrećilo sovraž- i n;k* v MoMaviii ustaviti. I [ilmmm ffie fronte za maso iii tona m Curih, 10. januarja, »N. Z. ZiZ-: poroča iz Milana: Cetverozveza na-merava spomladi pričeti ofenzivo z velikansko množino vojaštva in materijala in od te ofenzive priča-kuje zmago in konee vojne. Namen posvetovanja v Rimu je bil, da se zedinijo glede fronte, na kateri se izvede ofenziva. Cetverozveza bo posnemala taktiko svojih sovražnikov v toliko, da v nasprotju s sploŠno ofenzivo lanskega leta le-tos na eni sami fronti prične jurišati, na ostalih pa ostane v defenzivi. Ta taktika pa zahteva najprvo ogromno armado, kakor je bila Že priporocana v italijanskem časopisju. Najbrže en zaveznik ne prevzame naloge, da bi postavil tako armado, verjetno je, da se stvori četvero-zvezna armada iz čet raznih armad. ali ta projekt zadeva vse tež-koče, ker se italijansko javno mne-nje protivi vsaki pošiljatvi italijan-skih čet na kako drugo bojišče. V Italiji se vprašujejo, aJ1 ni italUansko-avstrtiska fronta ono prlmerno me-sto, kl obeta novi ofenzivi najffiizur-nefil u*peh. Prlvoljenje v nacrt, ki b! zahteval od Italijanskega vrhuvnc?ra poveljnika. da vodi vojno proti Avstriji defenzivno in poSl]e čete za ofenzivo na zapadni fronti, bi se mo-fflo dobiti v itaJfjanskem ljudstvu samo vod pritiskom neizprosne potro-bc. Za veliko ofenzivo na B a 1 k a -n n bi se Italijo lažje pridobilo, zlasti ker bf jej bila dana prilika direktne-ga bc>»a t Avstrijo in ker na Balkanu zasleduje Italija svoje posebne rnte-rtse. Ali že pri ekspediciji v Solun so bile težave na ladjah četverorve-ze. ker je premalo prostora na raz-pola^o, kaj pa bi sele bilo, sUco bi hotela četverozveza še nova ojače-nja poslat'* vn Bn^nv. Fntentnl direktori}. Z ruske meje poročajo, 6a Je storila konferenca v Rimu prvi korak za ustanovitev direktorija za tntento. Zato je smatrati sestanek ministrov v Rimu kot točišče v vol-skovanju entente. Premlrje na boflščih? Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: Nevtralno časopisje je pri« čelo v zvezi z mirovno akcijo ra»« pravljati o možnosti premirja, CeiK tralne države odklanjaj.o pre-mirje, ki bi bilo izključno le v prilog ementi. Mflan, 10. januarja. (Kor. ara da vlada v etfr* ter trs ih krogrfh glede odprovora H9 nemŠko mirovno ponudbo, popolnO soglasje. Nota W2sonu bo Jasno ori-sala početek vojne in cilje ententa Na?i sovra?nlki — pravi ^Mat^n« —* bodo morali občuritf odgrovor kat boleč pora«. Londonska pogodba ima danes več žlvijenltke sile kakoC kdaj prej. Parte, 10. Jannarja (Kor. uracL) Listi i veseljem beležijo. da 1« prvA LISTEK. Carigrad. Sporazum'jerje z Rusijo bi se bilo tedaj dalo Ishko doseći, a le spla-va!o po voć\. An^'ija in Francija sta namreč zahrevafi in dosegli, sklicujoč se na obJji'be grofa Boula in bnrorsa Hiibnerja dne 2. decembra 1854 a 1 i -j a n č n o p^Rodbo. Iz te p^odbe je nastai por>jlni razdor med Rusijo in Avstrijo in tuđi največje nasprotje med Prusilo in Avstrijo. Pruski kralj Friderik Viljem IV. se je zarotil, da se ne bo nikdar več posrajal z Avstrijo, Bismarck pa je začs! delati za zvezo med Prusijo in med Rusijo ter je dne 8. februarja 1855 v seji nem-škega zveznega sveta pokazal Avstriji zobe. Prusija in Rusija sta bili zda4 nasprotnici Avstrije, zveza Av-strlje z Anglijo in Trancijo pa je tta-la na tako trhlih nogah, da Jo je an-fleški minister lord Palmerston že i decembra 1854 im en oval mrtiroro-jeno dete. Dne 1. marca 1855 & wmr1 car Nikolaj. Njegov sin in naslednfk car Aleksander IT. ni pri ztvzetju presto-la nlč tkrfval svoje jeze na Avstrijo, a pomagati si ni mogel. Vojna se )t nadalje vala. Dne S^eptembrm 1855 }• p«Ba trdojara Sevastopol na Krimn, dne 11. septembra je hilo potopheno ćelo rusko črnomorsko vojno bro-dovje. A vojne fe ni hilo konec. Tedaj if Avstri^ po^e^l« vmw in po-^»Tn v Petroc:r«d ultimatum, v ka-terrm so bili d^lr^eni nogoii začas-necra prerrirja in izrečena grožnja, da nrrtrra Avst-riia dir>lomptične rver* z Ru5ijo. če ta ne sprejme vpo5T^"ih pou:o]ev. T?> ult;m«tum \t bil noslan ^e'e po vrT?kfh bo-i'h. ki so se vrSili v od-if^čiln;^ krnjih na Punaju. Voja^ka pisama ce^arieva ie b?ii r naspro^iu z ministrstvnrn. ernerali so bili ▼ nn-«r»rotjn z dr^avmki. finance so bile skrajno ^nht, Francc^ki cesar je predlr^it dunajjkf vladi nov aliiančni nacrt, ki wn je ra d^najska vlada od-klr>ni1a: feldcajsmojster baron Hess je potetn *rstavil protiponudbo. naj se napravi barijera proti Rusifl. te ponudbe pa zooet frtreoska via4a ni spreje'a. Z^rncrt na Punaju, wwnera v Parizu. V juni ju 18-S5 je frmncoskf minister Wtieski le Tprašal avstrij-skega poslanika barona HĐbnerja, kdaj zapusti avttrijska armada Ro-munsko in Na pole on ITT. s« )• tačel živahno xanimati la italijansko vpra-limje. Dne 12. funlj* 1M5. )* Arsfrija postavila svojo jnnalo n^ vrjno stanje, a do vojne ni prišlo« kajti ▼sled otnenlenegk ultimtium« %o se začela ▼ Pariz i mirovna pofajanja tn je bil J0. nare* <.ienien znani pariški mir. fa mir ]• ja i tttka stremljenja !?omon:l st>a^tkn nćarec. Rusija ni JubiU nicesnr vrse njene velike žrtve In izgube so bile $lor-jene zastonj. l^ojoclhene države so prevzele j«m^f/o z^ nentlvHMiost in nedotakljivost Tiir-ji;e, Crno morje je bilo proglašeno za nevtralno, Par^a-nele je morala Turčija zapreti vof-nim ladjam vsch držav, Rusija ]« ino-rala odstooiti luini dcl Bc.**rahlje Turčiji, ozirorna pod tursko oo?astjo stoieči Moldavij? in j^ izgubila vsafc vpliv na izl!v '^omivc; r.onCno je ti-la odrečena Rušili vsaVa pravica do intervencije na korist balkanskih kristjanov. Avstrija ie imel« zaradi krimske vn'ne veliko *kod». a pariški mir fi ni dal ničesur. Vsa nparja Avritij© na pridobitev d.inašnje Run unsne so se izjalovila. I* krlmsko vojn« fi je ostala le silna finanćn ^ ši^ioda. na-sprotje Rusije in nevolja rVancije in Anglije. Avstrija )e bila popolnoma osamljena, Porofiriiivo je rekla fraii-coska cesarica Pvgenija fe ▼ ckirV rv leta 1855. avstržiskem? poslaniku baronu HObnerju: »Kaj ste dosegli s svojo politiko? Rusije niste pridobili, svoje veljave v Nemčij« niste povećali, na hvaJežnost Trancije ia An-fflUe pa rudi ne smete računati.« V koliko je politika crofa Rorta ▼plivala na dogodke ▼ letih 1859. hi 1956., to je vprašanje, ki ve spada ▼ okvir tega spisa. Vsekakor ie kriOK ska vojna vzbudila na Rumunskem veliko narodno gibanie, ld ie do&tgk) združenle Moldave in Valabije, kaf je pokopalo avstrfjsko upanje na prfc dobitev teh dveh dežela. Od krimske vojne Je vladala med Avstrijo in med Rusijo velika napetost, a do nasprotij ni priSlo, ker je imela Rusija sama s seboj dovolj dela, da popravi posledice nesrečne vojne, Avstrija oa je tmela ▼ Italiji in v Nemčiji dovolj velikih bojev. Oslabljenje Avstrije v letih 1859. in 1866. je Rusija Skodoželjno pozdravila in ko se ^ leta 1870. mela nem>-5ko-francoska vojna, se je maščeva« la Rusija Franciji in Avstriji za krim-sko vojno na ta načm, da le postavila na Poljsko znatno annađo in i tem prisilila Avstrijo, da )e ostala nevtralna, V bitki pri Sedanu nf bilo por** ženo le franeosko cesarstvo; v tel bitki je bilo tuđi odločeno prvenstvo Ptusije v NemCijl, odločeno, da Je ra vedno konec avstrijskema prveo* %tvu v nemsid državi 2e kmalu po ustanovtlvi N«mS)e so začeli na Dunajn misliti na nado« mestilo za izgube v Italiji in ▼ Nero-čili. Spomnili so se, da Je Radecky It leta 1836. opozarjal merodajne krose, na| si ptidobi Avstrija Boeno m Hercegovino m Đismardc, ki |e hotel odrinitf Avstrijo za redno od Nemčije, j6 trn leta 1873. sretoral AndrassTJn, naj misK na pridobitev Bosim tn Hercegovine, da, omenfl H to ie leta 18*56, &i «k)!fimii miajP wan 2._______"___________________________________*_________ -SLOVENSKI MAKUU\ mm 11. jangvarja ižlT.________________*______________________________________8. >te». posleđlca rimske konference energična akcija proti kralju Konstantom. Konierenca se je odločila za takoj-šni nastop vslod dolgega memoranduma kralju Konstantinu, ki je bti poslan in ki je poln neiskrenosti. Kot posebno važno poudarjajo listi dcj-stvo, da se je Italija brezpogojno pridružila aliirancem, kar potrjuje, da vlada v ententi neobhodna slof-rost glede diplomatićnega in voja-škega postopanja v Orljentu. -Petit Parisian« pravi: Ako se kralj Kon-stantin v določencm roku ne vkloni stavljenim zahtevam, bo entcn-ta pietrgala diplomatič-ne zveze. General Sarrail bo sam poskrbel za svo-bodo in varnost svojih čet v vsakem oziru. London, 10. ianuarja. »Times« poroča: Dosedaj še ni gotovo, ali bo ententa nastopila proti kralju z ob-oroženo silo. Vsekakor pa se bo na-daljevala blokada z tiajvečjo brezcb-zirnostjo. London, 9. januarja. Vse entent-ne čete so zapustile Pirei. Mesto je prepuščeno Grkom. Zveza med me-stom in med ententnim vojnim bro-dovjem je pretrgana. Pariz, 10. januarja. »Temp?« ob-lavlja izjavo gršega ministra Diome-desa, da je kralj Konstantin trdno odločen, se pridužiti centralnim dr-Žavam. Lugano, 10. januarja. »Italia« javlja: Po poteku ultimatuma bo itali-janska vlada izročila grškemu poslaniku potne listine. 2eneva, 10. januarja. Vse poŠtne in brzojavne zveze med Grško in Francijo so pretrgane. 2eneva* 10. januarja. Tz Pireja poročajo: Rezervisti so ustavili dva vlaka, ki sta vozila čete v Peloro-rez. Nato so se podali rred magistrat teT so zahtevali. da odnnsri račina vse ententi prijazne uradnfte. Grška vlada je imenovala polkovnl-ka Mophalasa za aprovizačnega dfc-tatorja. Atenska borza je zelo nemirna. Vojna z Italijo. ITALLIAN5KO URADNO POROČILO. 9. januarja. V noči od 7. na 8. januarij so bile male sovražne skupine ki so se bile približale našim pozicijam ob koti 20S, preslane t našim ognjem. Na Krasu so bile včeraj na obeh stran eh vse fronte artiljerijske akcije. Naše artiljerijsko delovanje je oviralo sovražnika pri intenzivnejših obrambnih delih in je naperilo svoj ogenj na njegove za-ledne crte z namenom, da jih vzne-mirja. Sovražna letala so poskusila vpasti v našo deželo; povsodi jih je pregnal naš artiljerijski ogenj in naši letalci so jih zasledovali. Ena naših letalskih skupin je obstrelje-vala učinkovito vojašks objekte med Rihembergom in Štanjelom - Kob-dilom v Branifki dolini. Na^a letala so se vrnila nepoškodavana, potem \ ko so zavrnila več letalskih na-padov. 10. januarja. V dolini Ledro ljut ogenj sovražne artiljerije na naše pozicije na višinah reke Ponale. Izpostavljeno točko na južnih po-bočjih Cime d' oro, katero 3e so-vražnik za trenotek zasedel. so ^aši hitro zopet osvojili. V dolini Tra-vignolo je bombardiral sovražnik s svojo artiljerijo zono Colbricona. Napad pa ni sledil. Na ostali'fronti običajen ogenj rraše artilierrje na dohodna pota In krafe kantrmemen-♦ov sovražn?h čet. Nov! vpoklic! v Italiji. Rim, 10. januarja. (Kor. urad.) Ufadni list razglaša ukaz kraljevega iramestnika, po katerem se razširja za vojno dobo armadna službena đolžnost na absolutno na dopust poslane vojake letnikov 1874. in 1875. in se prestavlfafo vsi doslej v za-lodfn m v nradih službujoči vojak! pod 36. letom v vojno zono, tuđi ako nišo vzposobljcni za prenaŠanje vojnih štrapacov. Kakor poročajo listf, se izvrše vpoklici leta i kov 1874. in 1575. £e prinodnj! teden. Ttalifatiska kavaferiia v fferfcih. Lugano, 9. januarja, (Kor. urad.) Iz nekega govora vojvode d# Aosta, ki je prišef sedaf v javnost, je ra«-vkfno, da so bili štirje kavalerfjsk! polki. katere se je porabijalo sedaj v območju tretje armade za službo v jarkih, poslani naraj na morebltno vojno službo na konflh. Močan sneg ovira ves promet. Italijauske oficirske Izgube. Lagano, 10. januaria. (Kor. ur.) Generalni poročnfle v rezervi Bal-dissera, ki se je kakor znano udeležil italijanske vojne proti Abesiniji, pol-kovnik Magni in majorja Roddeiino Jn Đorra so umrli. Italtianska vofca IndnstrlM. Lagano^ 10. Januarja. »Secoloc poročft, da se je ltaltjanakm vdkm hv dostrij« tako razvila, d» Mđottt m vse potrebe Italije m mora zraven le zavezr.ike zalagati z municijo. Na primer Italija krije vte votne potrebe srbske armade. Posebno te je razvila tuđi av tom obilna industrija, ki poštlja slasti v Rusijo mnogo to-vornih avtotnobilov. 2e zopet nov minhtnki predsednik na Ruskem. Fetrogmd, 9. januvarja. (K. u) Petrograjska brzojavna agentura javlja: Minlstrski predsednik in minisier občin T r e p o v in naučni minister grof I g n a t i j e v sta stopila v p o' k o j. Za ministrskega predsednika le imenovan senator in član državnega sveta, knez Q a 1 i c i n, senator ja Kulčickemu pa je ?overjeno vodstvo naućnega ministrstva. Pomoćnik ministrstva zunanjih del, Neratov, je imenovan za wlana dr» žavnega sveta. m Ministrski predsednik Trepov je prevzel vlado kot naslednik Stir-merja dne 24. novembra 1916. Vzroki njegovesra padca se nišo jasni. Zdi se, da $o ti vzroki predvsem notra-nje - političnega značaji Trepov je rrišel namreč v oster konflikt z napredno većino ruske dume in v eni zadnjih sej je napovedal posl. Milju-kov boj napretincera bloka proti re-akcijonarnim stremljenjem ministrskega predsednika. Trepov je sicer na te grrcžnje odgovoril z odgoditvi-jo dume, toda zdi se, da je končno le podlegel. Značilno je. da ostane na svojem mestn zunanji minister Po-krovskij. katereea vojni govor je znan. in ki je, kakor se trdi. v do-brem razrrerju z naprednim! stran-kamf. O no\*em ruskem mlnistrskem predsedniku knezu Galicinu poTOČa-jo, da pripada dvorski stranki. Sele pred kratkim je bilo izstopilo 35 čla-nov \z stranke parlamentarične desnice ter so tvorili pod vodstvom kneza Oalicins posebno frakcijo. Vojna z Rusijo. RUSKO URADNO POROĆILO. 8. januarja. Zapadna fronta. Naše čete so se polastile neke vaši na severorapadnem robu mocvirja Tirul ter vzele "X) Ijutem boju sovražne strelskc jarke. Južno od zapadnega konca jezera Babit, se-verno od vaši Kalinzem, smo vjeli več mož ter vplcnili strojne puške in orodje, kakor tuđi eno težko baterijo. Vse trdovratne sovražne napade smo zavrnili. Tekom bojev južno od jezera Babit od početka operacij dne r*. januaria smo vplenili nič manj kakor 16 topov ter vjeli kakih 500 mot. Glasom poročila vThovnega povelj-nika so bile naše čete izredno vztraj-ne in brezprimerno hrabre. Naši le-talci so metali bombe na Kovel. na kolodvor Zablotce zapadno od Bro-dov ter na brejr Jasjonov Jugozapadno od Brodov. Neka sovražna ?- ja je poskusila po artiljerijski pripravi dvakrat r.apasti nasc čete, ki so taborllc vzhodno od Perepelnikov, 20 vrst se verno od Zborova. V<;ako-. krat smo jih z ocrnjem zadržali. V noči na 7. januvar so izvršili Nemc! napad s plinom na odsek v okolid vaši Novosjolki. južno od trga Kre-vr>, ter «n opustili tH ^b!aVe plina proti nam. Spremija!o J!h fe bombardiranje artiljerije In metal min. Ker smo bili pričakovall ta naDad, smo bili iRvr5;M pref vse priprave. Po zadnjem oblaku plina so se pokazale sovražne vrste, ki pa smo jih takoj s svojim očajem vrgli v nffh jarke nazai. 0. Januari a. 5 svoiim or-njem smo zavrrnii sovra/ne napade med močvirjem Tiru! '*n reVo A a. južno od vaši K^fnzem. Popravliajoč navedbe pnročila z ćm 6. finuvarja poroč«}o. da je bilo v bofih tužno od jezera RaHt .^n vrst nr*6v.o od RT-ge vjetih 5nn Nemcev. 9. j a n u a rj a. Drago poročflo. .Tufno od jezera Babft, rapadno od Pisre, so izvrsni Nemci po močni ai-tfljerijskf pripravi n^pad na na^e, nove pozicije nri vaši Kalfnzem. fta5 Offenl in naši protinapadi pa so Hh vr^li nazal. Po artiMerliskfh pripravi so napadle naše čete ob II. do« polđne so\Tažnika, ki je hnel mse-den otok Olandon v vzhodni THini, severno od Dvinska. Napad smo i«-vršili tako hitro, da fe prišel sovraž-n\ ojrenl prepozno. Nemc? se nlso mojdi delf držati ter so začet! bežaa Dosegel Jih je na5 ^rapnelskl offenj in osrenj strojnih pc5k !z stranskth odsekov. Otok smo z.iseđf!. Vplenili smo 7 strojnih no55c in 4 metalu botnb ter vjeli 17 mofc. Po artfljerijski prtpravi Je izvršil »ovražnik napad na odsele naših pozictl severovrhod-do od Selvovm. Spreietl smo sa z oz- wtmn in 9odU nam ▼ »ktove )a^ ke. Tekom včerajSnje^a večera so metala sovražna letala bombe na Luck. PriflK I auli Sovrsino časopisje prlnaša sadnji čas vodno bol) pofosto poročila, da se bo spomiadl mičela velika oletiziva entente. Prancoski listi pri« povedulcjo, da bodo prišle portugalske čete na Francosko, da se ni ude portugalski častniki in podčastniki že v Parizu, da se privadijo tam ravnanju s težkimi topovi. Tuđi poroča-|of da podaljšujejo Angleii svojo fronto Francozom v prilog. Nadalje nameravm francosko armađno vodstvo baje pripeljati vse svoje kolonijalne čete v Evropo in končno se je baje irrekel Cađorna pripravlje-nega, oddati več čet za sk-ipno akcijo. Na južnem Francoskem priprav-Ijajo baje že veliko armadno tabori-5Če s sodelovanjem italijanskih ge-neral^tabnih častnikov. KonČno no-ročajo, da stoji 3O0.OX) romunskih čet za Seretom ter jin tam nanovo vežhajo. Koliko m vredna taka poročila, tzkuSamo sedaj že tretje leto. FRANCOSKO URADNO POROCfLO. 9. jannvarja popoldne. Sevemo od Oise so izvršili Nemci po živahnem bombardiranju proti večeru uspešen nenadni napad na naSe Jarke sevemo od Ribecourta. Na ostali fronti mirna noć. 9. januvarja zvečer. V Champasni boj patrulj zapadno od Navarina. V Alzacifl je razdejala na ša artiljerija med Renskim kanalom In Renom sovražno materijalno skla-dišče pri Illfarthu. Na ostali fronti od časa do časa prenehajoč artiljerijski ogenj. Beltffsko urađno norodlo. 9. Jannvarja. Obojestransko artiljerijsko delovanje na ćeli belgijski fronti od Perovsa preko Dixmu-idna do južno od Šteenstraeta. Poiilai u maVefloiisti hnfi. Vofni poročevalci javljalo: Ostanki srbske armade so bili odpo-klicani s fronte. Njihovo razočaranje je tem večje, ker ententa noče Srbom izročlti Bitolja. Pariz, 9. januaria. »Temps« piše: Operacije na balkanski fronti so ve-lflcega pomena za rarrešitev ceio kupnega evropejskega problema. L'speh je odvlsen od atenske polUike četverozveze. Skepticizem. ki Je vladal v zadnjem času v gotovih an-gleških krosnh glede na solunsko podjetje, je povzročil obžalovaT»ja vredno ncodločnost. Posvetovanfa v Atenah so gotovo srečno razjasnila balkansko vprašanje. Eirergična akcija v Atenah bo potrdila ta \*tisk. ItaJttanske priprave ▼ Valoirt, Curlh, 10. }anuarja. V Valom rarvijajo Italijani veliko delovanje. Oni hočejo spomladi uprizoriti v Al-banij! veliko pođjetje v s\Tho zopet-ne osvojitve Srbile. Đolffarski srenerallshn t nem^kem (n avstrijskem glavnom stanu. Botearski generalisim 2ekov se Je mudil te dni v nemškem in avstrij-skein rlavnem stanu. Boli na moriu. Oborozene trgovske ladje. Beroiln, 10. januvarja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Angle^ka ad-miraliteta rarširja vest. ki pravi, da se NemČija trudi razširjati dvom o strogo defenzivnem značaju oborože-nja anseleških podmorskih čolnov. Admiraliteta pravi, da je angle^ko stafi^če jasno: Ona ne more pripo-zr.ati nobene^ra razločka med pravi-cami neoboroženfh ladij in takih la-dij. ki so samo v obrambo oborože-ne. Vsaka ladia ima pravico braniti se proti napadom, obtsku ali preiska-vanjn s strani sovražnika z vsemi razpoložijivitril sredstvu ne srne pa DOiskafi sovražnfkt. da ga napade, kar Je dolžnost volnfh ladij. S tako prozomo dialekrfko ni mogoče skaliri sođbe. Mi se trdo bolujemo ter se držimo đejstev, ne go-vorf čenja. Sovrifne trgov-skeladjeso oborozene, da bipada]>, prf čemer se ravna angleSko brodovje po! načela, da jenaptd najboi}- j fa obramba. To }e dokazano po poveljih, danih tem ladjam. Vojna podttf^rsliil! čolnov v prrem tedim Inoarl«. . Nfro^emskf ravarovalniškl kro-gi trde. da so bile prvi teden januarja ođ podmorskih čolnov potopljene eptenfre in nevtralne trgovske ta(1 je s 110.000 tonami. J Mirovno vprašanje. Ne«Mi mirovni pogoJL Nentiki »narodni odbor«, ki le bil ustanovljen kot protiutež proti raznim radikalnim skupinam, je spre-Jel v seji, ki se je vršila pod predsed-9tvom kneza \Vedela, sledečo reso-lucijo o nemških mirovnih pogojih: 1. Mir ne srne biti le »nemški mir«, temveč mora biti mir vseh zavezni-kov Nemčije, in zasigurati se mora, da bodo saveznik i tuđi po vojni ostali v trdni zveri; 2. o ozemlju. zavoievanem z orožjem, naj se od-loči z ozirom na faktični vojni položaj in « ozirom na interese Nem-čije; predvsem je treba izvesti potrebno korekturo mej, pri čemer gesto o »osvajaJni politiki« Nemčije ne srne odstrašiti; 3. svoboda na morju se mora zasigurati ne le nem-Ški, temveč vsaki nean^ieški državi: 4. vmjeno nam mora biti vse, kar je dosedaj spadalo pod našo oblast, zla-sti naše kolonije; 5. ne smemo opustiti zahteve po vojni odškodnini, ki naj bo tako visoka, da bo odgovar-jala deprinesenim žrtvam. Bavarski kralj o vojni in miru. Povodom rojstiega dne bavar-skega kraJja, se je vršila dne °. januarja v Monakovem velika vojaška parada. Kralj Ludvik je pri tem na-govoril vojake ter jim z ozirom na odklonitev mirovne ponudhe deja!: »Vemo, kaj nam je storiti sedaj. Bo-jevati se moramo In zmaacovati moramo naprej kakor dosedaj. Zrnaso-vati moramo, doklcr ne prisilimo so-vražnika, da nas prosf za mir, ki bo časten in trajen in ki bo odgovarjal doprinesenim ogromnim žrtvam.« Vojni cilj! entente* Preko Kodanja in Dunaja poro-čaja: Veliko pozornost vzbujajo raz-krirja »Rječi« iz petrogradskili diplo-matičnih krogov. Glasom tega lista so najvažnejši vojni cilji entente: U-kvidacija otomanske države ter radikalna preustrojitev Avstro-Ogr-ske. ki se mora pretvoriti v barijero proti germanizmu. Entenfca sedai ne more pri Četi z mirovnlmi pogajarijl, ker Italljanl le nišo v Trstu in Fran-cozi Še ne ob Renu, ker Angllfa 5e ni nuičila nemškega brodovja in &ngle-§ke kolonije še nimajo garancij za izrabljanje svojih zmag. Tndi še ni trdns podlage za nničenjc rmskega militarizma. Ententa je spoznala, da se ne more pogajati za mk", marveč da ga mora narekovati. Angl€*kl predlogi in zahteve. »Beriiner Tagblatt* poroča: Londonski tednik ^>Spectator« piše: Najboljša garancija ta trajni mir bi bila teoretična demokratizacija nem-škega in a\*strijskega vladnega sistema, toda dejansko ne more pomagati niti avobodomiselna ustava, ako je narodu vsiijena od zunaj. Mi borno pri skiepanju miru prepustili našim sovražnrkom, da si svobodno izbere-jo svojo bodočo ustavo, zahtevati pa moramo — kakor je to storil Bis-marck leta 1S71. — da se pogajanja ne vrše z vlađami, temveč z narodi. Ke Hohen^ollernci, ne Habsburžani. temveč nemški narod naj od!oči. ali se hoče po vojni zopet pođvreči vladi junkerjev. Kadaljni pogoj je ta. da morata Ćdansk* (Danzinjr) in Thorn pripasti novi poljski državi, ki bi tako dobila zvezo t, morjem. in prepre-čiti se mora, da bi se nemške avstrij-ske dežele pridružile Nemčiji. Kielski kanal se mora revtralir.irari. kakor sta nevtralizirana Sueski fn Panamski prckop. ozemlje okoii kanala se mora podvreči nadzorstvu medna-rodne komi?ijp. To so minimalne zahteve entente. Cim dalje pa traja vojna, tem varnejše morajo biti garancije. Član angleškega parlsmenta Terrel pf^e o mirovnem vpra^anju v »Pailv Expressu« ter pravi: Ako bi Nemčija ispraznila Belgija. SrbHo, Alracjjo - Lotsrinško !n Piisijo ter dopustila, da z^asede Rusija Carigrad, bi imelt ententa pravico, da se vojuje še d\-e leti in izvoiuje. da %£ nemški cesar, prestolona.^hdiiik in njuni pristali deportirajo na Sv. Heleno. Ako Nemčiie ne moremo neposredno poraziti, moramo posku-šati. da uničimo njeno trgovino in \o napravimo trajno bankrotno. Kazne j»!itfftie trtL = Skupni ministrski svet Pod predsedstvom ^unanjega ministra arrofa Czernina se le vrSil včeraj ce-I lodnevni skupni ministrski svet, ki Je I razpravljal o gospodarskih, z vojno i združenih vprašaniih. Posvetovanja so se udeležili rudi minister H6fer, voditelj ogrskega urada za prehrano Kflrthv. rastopnlk armadnega vodstva in rastopnfk generafnega guber-natorja v Lublinu. = Nagodbenl provizorij? Madžarski opozicijonalni krogl trdijo, da ie grof Tfsta privoliU da se na| kon- , i čajo nagodbena pogajaoit Mcnkr«k4 s provizorijem* Zato tuđi nm bodo odpovedane trgovinske pogodbe z Nemčijo. Tlsza da si Je s svojo popustljivostjo napram avštrijskl vladi sopet utrdil svoje staliSče. * Za predsedaflui zbornice kan* didlra nemški TNationalverbandc, n« meoeč se za dobljena svarila, poslan-« ca drja. Orossa, Kršćanski soch jalci so to kandidaturo odobrili. — O razpom v gospodarski orgamizacifl S. L. S, poroća »Slove« nec« z dne 10. januvarja pod značko »Zadružna zveza«: Dne 30. decem« bra 1. 1. se je vršil občni zbor >Za*-družne zvezec. Pri volitvi nadzor-stva je nastal razpor, vsled katerega je sedaj. kakor se Čuje, več članovi načelstva in nadzorstva odložilo svoja mesta, med njimi tuđi ravnatelj (Zadružne zveze) Traven. ^Slove-nec« obžaluje spor ter želi, da se ta »gospodarska zadeva po medseboj-nih stvarnih dogovorih čim preje poravna.« — Zdi se nam, da m ne gre za »gospodarsko« zadevo, temveč da so razpor povzročila edino-le glo^ boko segajoča politična na-sprotstva. — Celovški poslanec Doberu^t je na shodu nemško-nacijonalnih zin upnikov Celovca med drugim rekel^ Poznam ministrskega predsednika srofa Clam - Marttinica iz delegacij kot vseskozi lojalnega stvarnega politika, kateremu je priznati najbolja šo voljo, ustvariti v Avstriji redne razmere. Ce tuđi alpske dežele pri sestavi ministrstva nišo bile vpošte-vane, so se alpski nemški poslane! vendar držali smeri, ki jo je đolo-čil »Nationalverband«. — Ta Dober* nigov govor zopet priča, kaka zinel« njava vlada med nemškimi stranka* mi. Vsaka najmanjša frakcija ima že svoje posebno staliSče. = Nai ameriški veleposlanik. Naš veleposlanik v VVashigtonu Far-* nqwski je včeraj z ženo vred zapu-« stil Dunaj, da odpotuje čei Rotter# dam na svoie novo mesto. = Zaplemba nemških in avstro* ogrsKTh bank na Angleškem. London« sko časopisje prijavlja poročilo Sira Williama Plenrerja, ki ima naročilo, s ek vestri rati pet velikih nemških inavstro-ogrskili bank v Londonu. Te banke so: ^Deutsche Bank«, »Dresdener Bank« in »Diskonto-Gesellschaft« iz Nemčf* je ter »Kanderbank* in »Avstro^ ogrska banka« i« Avsfcrije. Te bank« so imele 908 oseb v službf, med nj!« mi 440 Nemcev in Avstrijcev. Čim so bile urejene financijelne dotžnostt teh bank, plačati so morale 690 milN jonov frankov na podlagl obveznosti, kf so jih imele pred vojno — je vlada sklenila, njih poslopja prodati. = O pangermanlh raspravlja -*BerHner Tagblatt« v pOftelmem članku, v katerem pi§e: WMidarill smo že, da bf pangennan? storili do« bro, ako bi se ne zaganjal! v vprt* sanje, kdo je vse kriv, da je priSlo do organizacije entente. SovraŽnfld Nemčlje so dostikrat naglaSali, da jih drži skupaj skupno sovraštvo na* pram parBgermanizma. Pangerman-» ska prvakinja >Dentsche Tages* zeitnn?« nas opozarja, da menđa l€ nismo čitali, da hoče ententa unlčrt nemski »mnitarizem^. Mi pravimo^ da je to, kar razmnejo sovražniki In mnogi nevtralci pod nemSclm »mili* tarizmom« težko razločlti od panger* manizma. fZvo nekoliko dokazov U ententine literature. Leta 1909. Je na* pisal socijalist Blatchford v >Dally Ma?U vrsto zlobnih, toda učlnkujočfli člankov, ki jih fe seđaj fzdal v posebni brošuri. Tam čitamo: Pišem tu članek. ker smatram, da se NemCtJa načrtoma pripravlja na razrušeni« britske države. Nemčija se prlprav* lja, da nas napade, ker smo JI na po* tu v njen em stremljenju po gospodstvu. Ambicija pangermanov — \m ti so vojna stranka, ti so gospodari! Nemčlje — ni v svetovni zgodo vi rt nekaj novega. Ta ambicija stremi z* tem, da zavlada nad svetom in ga oropa.« Blatchford opozarja nato na vsenemško (pangrermansko) litera* turo: *Qovorniki In publicist! na Nemškem so nmn srovorili. da nas Nemčija mora in hoče napasti. Pan«. germanska politika je načrtoma in neumiljeno osvojaln«, njen oili je nemško gospodstvo nad svetom. Zato ogroža čast fn svobodo Angležev, Francozov, Dancev, Nizozemcev. Vsa Cvropa naj se tevtonizira. Ta-ke so vsenemške sanje.« Andrć Chć-radame. ki Ie s pridnim zbiranjem materijala proti pangermanom mnogo prfpomogel, da so se protinemSk« strasti tako razvile, Je'pričel v letn 1916. prfobčevati v »Vfctofre« dolgo vrsto člankov o »vseremškem pro-crramu*. Uvodoma pravi: Točno spoznavanje političnega in voiaške^ vsenemSkesra procrrama poiasnjuf" vse bi>tvene probleme sedanfe vr1 ne. Poduči nas e> nje «rIohoTcejXfl vzrokih fn o neposrednih povodi Oomišča pa nam tud«, da n>ost3vur pozftivne posroje miru, ki ga moraj-' tAvezniki ysiliti Nem$& 4mtf&> g. ***.____________________ __________ _________ .SLOVENSKI NARO0\ ofl* II. ianuvaija 1917._______________________________________ Sfrm 3« pruski militarizem ta pjlncga razvoja in Nemci se nišo nikakor spoznali, zakaj so drugim narodom često tako antipatični.« Na ta »milit način nalaza torej Bruvmans nemškemu narodu (odgovornost za mahinacije oangermanov. — Leta 1910. je izđal Iu!ijan L a b r i o 1 a knjigo, v kateri izvaja, da ni čudno, če se manjš? držav- p^. vprečno nagibajo k Anjliji. >Tc đr-žave se nišo mo^Ie varati o tem, da bi propast Anglije pomenila za njih. da Tili poRoItne monstruozni tevtan-hk; organizem*« Torej: nemška vo- i jaoka moč je izzvala toliko mržnje \n I strahu zato, ker so pangennani tako j odkrito obetali malim narodom, da jih bodo anektirali. »Kakor stra>ni I polip leži pangernianizem na mozgu j stare Evrope in raste neprestano. , neizprosno, silovito.« To je zapisat Amon: Rossario v sedanfi vojni. Ba§ to je velikanska prednost, da katere so pripomogli sovražnikorn panger-mani. Naši neprijatelji "o moglr izjavit?, da svoje narode ne huj«kajo na fiapad, temvcč da jih pozivljajo samo ra obrano. Mnogo ljudi v entent-nih državah iskreno veruje. da je se-čanja vojna obrambna vnjna proti ranjrerrranom in njihovi — kaker je pisal Mvo Ojetti — grozeče m hvalfsavo napovedani 1 egesmonifi. »Postavite fez proti pansrermaniz-'■tuN ie klical leta 191!. Oiulio Bacchi. Tako so pomagali panger-rr:ani. da se je zgodil čudež in se ?e ustanovila ententa. — Ta obračun *B. Tagbl.« z sfesH gotove vrste vse-nemške politike je oster, pa je tuđi pravičer. = Amerika in Nenčiia. Povodom povratka amerilkega veleposlanika Oerarća je priredila amerišk* trsov-ska zbornica v Rerofimi Herardu dne 7. t. ?n. častno večerjo. katere so *c uddezili tuđi visoki nemški državni funkcijonarjf. Državni tajnik Helf-ferich je napi! dobrim odnošajem TTfd Arreriko in Ncmčljo. Vc!epos!a-r*fk Oersrd 5e ndgovorfl v daljšem govorn. v katerem je m. dr. dejal: Navzočnost odličnih nernsTcfb rr,nf Je norok nadaljnih dobrih odnosajev ?ned NTemčijr> in Združenim! ćržava-mi. Amerikanci Nemčiji povsem za-upajo. Nemci se naj zaveđajo, da prihajafo vesti o razprtfožerju A me riki većinom a preko tu jih đr-*a.v. Res ie, da o d n o s a j I m t ć \T e m_ č i f d ! n Amcriko nišo h i! i, ndkar se j? ustanovila rsrrška država. m i k d a r boljši kakor s e d n j. Poklcr stojifn ra čelu države mozjf kakor Bethmann - Ho!!-n-esr. Nelffenoh. rfindenburg i. dr., gotovo ne ho tezko obraniti te mbcuie đunajska »Arbeiter Zfinjn? Izvlečke \r. napfževe enciklike z dne 2^. jnltja T915 in iz pa-r-fcve molitvv* z dne 7. februarja 1915 fer iz letošnjesra ncn'oletneta pastir-ske^a pTSTTiR na^Hi »knfnv. P a p e ž pravi: >* svefem ''menu Br^a, ntšejra febeške^ra ocrta in srospoda. zavoijo rn&r»čenc krvi Jezusa Kri^tnsa . . . \*a? rotim, da knnč^te to strašno rnorenje, ki že leta dni one*ašča Ev-r<^po. Brat>ka kri )•, ki se preliva na k^pnem in na morju. Vi (vlad?riO ste pred Bojjrcm in pred Ijridrm obreme-njefli s strašno odgovnmostio 7a vojtio in mir. ^kof i satrjuieja: Vo|-na je šiba božja za tfrehe človeške družbe. Je li krivično, če vzame Boe rnditeijem, ki nišo hoteli več otrok, •dinepra *:na? Je li krivično, če kliče t sebi cvet one rr.Jadfne. ki je moderna \T«?OTa in šola m* pustila k njemu? Je li krivično, če so !isti pojni nernimm- izjrub. petern ko so cro^po-da ce« življenje in smrt duševno pregnali s prestola? P a p e ž moli: V strahu in sili vojne, se catekamo, o Jezns, k Tvtrfemu tako Ijubernf pol-wcmu •rcu. ki je naše najvarnejše Pfihfžali^e. K Tebi. 0 Br^«r milosti, molimo !« dna svoie du^e. Odvrni ©d nas strašne vojne bič! Daj nam kma-Iu MLreJjeni mir. Daj. da preneha boj. da se Ouđjc »opet ncideio v Ijubeznf; 1 DomWi, v Dr^maciii. Družina Učen \t Gorice, sedaj v Budimpešti, je dobila iz Oorice do-Disnico z dne 31. avgusfa 1916. na kateri naznaniata oče in sin, da se nahajata zdrava v Got\c\ v ulici Mo-reili. Oorifki tobakarnar Hovanski ?e interniran na otoku Ponza, prov. Ca-?frto-Napoli. Dnevne vesti. — Vojno odlikovanje. Sekcijski šef v natranjem ministrstvu Rudolf srrcf Chorinsky je odlikovan z vojno dekoracijo h kornturnemu križu Franc .Tožefovcsa reda z rvezdo v priznanje izvrstnejra službovanja v vojni. — Odlikovanja eri držtvni žt-leznlci. Umrli cesar je v priznanje izvTstncga službovanja pri vojnem prometu pcxlein asistentu v Pulju Rafaclu Ogrinu zlati zaslužni kri-žec na traku hrabro^tne svetinje; mojstru tnostov Ivanu Szkande- #ri v Gorici srebrni z-ntužni križec s krono na traku hral rostnr svetinje ter ključavničarjem: Friđeri'ku Bra-t u s u. Albinu K r 6 11 u in Leopo^du Scverju v Gorici srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje. — Višji armadni poveljnik nadvojvoda Friderik je v priznanje izvrst-nejja službovanja podelil po^tajnemu rrojstru Filipu Gabrosku v Ćer-vinjanu, T^naciju Kopaču v Smar-jv - Sapu, Josipu Nagodetu v Sinju ter Josipu V e I e s u v Gorici želeeni zaslužni križec s krono na traku hrabn>stne svetfni?. — Uspeli V. voinetM posoftia. Z Dunaja poročajo: Po uradni ug:oto-vitvi je bilo podp^sanesra 4412*8 mili-jonov V. voinejra posolila. Pri tem pa se nišo upo^tevani vsi priglasi zadnjih dni. Smatrati je. da ho peto vojno Dosojilo doseglo najmanj vsoto IV. vojneea Dosojria. ki Je rnašal 4520 milijonov kron. — Vojno pmd&\r>. Pri c. kr. vo-jaškem poveljstvu v Gradcu je pod-pisal jrosp. Matija Doiničar. re-stavrater v St. Petru na Krasu. 5000 kron V. vojnega posojila. — Z ftalitenskega vfetniitva Mn pMo: Naslanjamo Vmd, dm 10 * bili dne 2. novembra na italijanski fronti lahko ranjeni in vjeti: ceto-vodja Barbič Alojzij, 27. pešpoika, doma z Dolenjskega pri Sv. Križu; iniirterist Gotobič Ivan, 17. oešpol-ku. iz Št. Joita pri Novem mestu; i 1 faiiierist Darovec Franc, 17. peš-roika, zadnje čaše pri 11. peipoiku, iz Novega mesta. Počutimo se že zdravejše. Najlepse poedrave vsem cnuic'acm »Slovenskega Naroda«! — K kml vć o mojem molu, ki se nahaja v ruskem vjetniitvu? Pisal mi je li Skobeleva* pozneje je bil trestavljen v MarkoAr, od tam pa že njmam 19 mesecev nobenegra spo-r:-.ila. — Frančiika Lebeničnik, £-.»•« ta Zakone ob Savi, Kranjsko. — Etoi*tao mesto im krmlla na-kazuje krmila \% raznih domaćih mll-nov in oddaja razna krmfla po vrsti, kakor se mu nakaiejo z Dunaja, Ka-kršno žito se po miinih meljs, take otrobi ima na razpvolago in take otrobi mora oddajati. Sedaj se melje jecmen in je v©!iko ječmenovih otrobi za oddati. V teh razmerah ni mo-goće izbirati otrobo\rf sicer bi trpela vsa preskrba. Pšeničnih otrobov je v zadnjem Času prav malo. Sedaj je dunajska centrala nakazala tuđi pro-senc otrobi in nekaj ajdove krmilne moke. Ršcni otrobi se tuđi sem in tja dobe. Kakor rečeno, pa ni mogoče iz-birati, ker je premalo otrobov ene vrste na razpolago in ker bi morale stranke predolgo nanje Čakati, da bi jih dobile Po drugi strani }c treba pa tuđi druge vrste ntrobi odvzeti. Po-mirliti je. da so potrebe ogromne, za-loffe pa prav pičle. Danes }e treba vzs:i vse, kar se dnbi in kjer se dobi. Deželno mesto se sicer po moŽ-nosti ozira na vse želje naročnikov, v em dar pa no more vsem ugraditi, ako naj zadosrna preskrba ne trpi. Kakor si krmil ne moremo izbirati. Če jih hoćemo dobiti, tako si tuđi mlinov ne moremo izbirati, iz katerih naj bi dobivali potrebna krmila. NovotnoŠka okolica n. pr. hi rada dobivala potrebne otrobi iz Germovega mlinau tona teh otrobov je dosti premalo za to okolico in se morajo od zunaj po-šiijati. — Deželno mesto ima sea in se ne bo vršila, ker* se je invalid dal pregovoriti in se zadovolji! s 5000 kronami. »Arbeiterwtfle« je zdaj raz-skrfl. da se nahaja v testamentu, s kaferim je dobi! kanonik pet milijonov. določba: »Moj dedič naj rre-moženje po mojih namenih porabi za reveže in drurre dobre namene-ter pribii. da je dobil kanonik rečenih pet milijonov že začetkom leta 1915., da pa ni še nič storil za revere. »Ar-beUerwiI!c- zastopa stali^če. Ja ima vsa javnost pravico, izvede ti. kako se porablja omenjenih pet milijonov. »In bila Je !i*Č.». . . In Nla ie !uč-s, družnhna drama v petih dejaniih, v gla\Tiih vlogah Klara Wfeth. Izgubljen« ?e hfla srebrna dam-sa ura na pptu' iz Krojaške ulice do Qospo5ke t'ifce in potem do Zve«đe. PoSten najditelj se prosi, da odda v npravnistvu »SIovr. Naroda«. A^rovisaclla. 4- Trgovci t tnoko. kateri Ie nf-so do%i?i tabl?ce s številk^. na katero prodajaio meko. na! posljejo po tablico takoj v mestno posvetovalnfeo. -i- Predaja moke za stranke. Od sobote do sobote. t ). od 13. do 20. t nusc bode prodajala y trgovinah riena moka kilogram po 52 v. — Kei pa je v trgovinah ostalo še nekaj moke iz prejšnje prodaje, sć bode pro~* dajaio dokler ne bode razprodan ostanek, tuđi nekaj moke za kuha kilogram pa 66 v. — Na vsakih des* nih 10 odrczkov se dobi pol kilograma moke. — Prehrana v AvstrijL Pred-« sednik nemškega urada za prehrana Batocky se je izrekei, da je na Ko-* nuinskem bilo dosti več žita zaple-; nie-.ega kor se i? mislilo. O razmerah v Avstro-Ogrski je rekel gospod Batocky: V monarhiji (Avstriji) ni h i k a k e s a pomanjkanja, na Ogrskem pa ćelo ni nič težav, ker je dežela dobro preskrbljena z žitom za kruh. V Avstriji je bila morda zadnja žetev nekoliko nezadostna. I Sklenjen je bil že dogovor glede iz-j voza nekaj stotisoč ton iz Nemćijc. a zdaj dobiAvstrija svoj delež na romunsketn žitu m zato ni treba dovoza iz Nemčije. * Kupćcvanje z zlaUm in srebrnim denarjem na Dunaju. Dunajsks policija je dne 10. januarja v neki kavarni v II. okraju aretirala 100 (!>, zakotnih agentov, ki so kupčevali n ziatim in srsbmim denarjeni. * Zaradi zapravljivosti je sodi-* sce v Monakovem postavilo pod va-» ruštvo princezinjo Lujizo belgijsko, o kateri so časopisi že mnogo leK imeli priliko poročati vsakovrstnei zanimivosti. * Maćeho je umoril in oropaU Infanterist ^tefan Mayer je v Tata-? bony umori i svojo mačeho in njeno 91etno hčerko ter iz omare ukradej 240 kron. Mayer je bil prišel za mai 10 dni na dopust domov, a se je ne-« prestano prepiral z maćeho, * Proti sleparjeniu in oderustvu z živIlL Moravsko namestmštvo je( naroćilo vsem glavarstvom, da mo-rajo dati vsak slučaj sleparjenja alf oderuštva 2 živili, ki je bil uradnai dognan, razglasiti v vsaki obclni svojega okraja na ta način, da so obsodba nabije na občinsko de*ko. . * Ženska žrtev ra volno. Zveza irdelovalcev ženskih klobukov nai Nemškem je obelodanila bridko pri-* tožbo. Med drugim se najbolj pnto^ zuje, da ni več dobiti toliko kemn kalij in barvfl, kaJcor pred vojno inf da bo morala opustiti 26 barv, s ka^ terimi je doslej krasila ženske klobu-< ke. Te opu^čene barve bodo naxad-< nje se vojna žrtev modnih dam. * Umri je blizu Dunaja praški knjlgotržec in založnik František Hch vorka. Pokojnik je bil v svojih letihl časnikar, celih 20 !et je bil pri »fUasa Naroda* in se zlasti trudi! za gojite« kulturnih stikov med Poljak! in meq Cehi. Pokojnik je bil tuđi večkrat na Slo\*enskem in si tu pridobil mnogd prijateljev. — V Nyinburku je umri Češki pesnik in pisatelj stotnik Fid Veverka. * Prvi STOn \e Utega Jekla ^ Avstrijl. Zupnijska cerkev v Streng^ ber^u v ienthipolitski škofiii nd Nižje - Avstrijskem, ki je morala odn dati v vojne namene svoj veliki zvon, je kot nadomestilo naroćfla M livarni Bochum v Nemčiji nov ve^ 11 zAon iz litega železa. Zvon ie Iepq delo, ima, kakor se poroča. srebrnqj čist g:as in je v Avstriji prvi cerk^ veni zvon iz litega jekla. * Nehvaležen tat. Berlinski le* karnar V/erner ima vilo daleč o4{ mesta. Računajoc. da jo pozimi ob4 iščejo tatovi, je zapusti! v predsobf vile listek, na katerem je morebitn^ tatove viju dno prosil, naj mu nič n^ pobfjejo ter jih opozoril, kje fma vinrisrčno zahvalo. Skrbstvo za revno šolsko mla-fcfno. Vele^astita gospa Marija Trnkoczv p 1. Z a s z k a 1 je darovala na prošnjo usmiljenega sin-čka Zdenka za revne učence I. m. iole 10 K. za kar izreka šolsko ved-»tvo blagi dobrotnici najtoplejšo zahvalo. C. M. družba. G. Ambroz Poriž )e umri dne 1. t. m. v Leobnu in je Eanustil družbi sv. Cirila in Metoda 100 K. Blagopokojnemu rodoljubu Čast in slava. — C. M. družba Je pre-Jela kot novoletno darilo od g. pro-fesorja R. Peruška z P'inaia S) K. nadalje iz Mokronoga 20 K. — Na filvestrovem večeru je "ubrala gdč. Minka Rebekova r*ed Slovenci in Čehi lepo svoto 50 K 20 v. — Po g. Iv. Ivančicu. Sol. vod. v Brucku, se Je nabral v veseli družbi znesek 17 kron za C. M. družbo. Boe: živi prijatelje naše slovenske solske družbe! Umrli so v Ljubljani: Dne 8. fanuarja: Franc Snai. po- sestnik, 72 let. Karolinška zemlja 12. — Prokop Onufrcjczuk. peiec v re~ fervni vojaški bolnišoid v Marijanl-šču. — Helena Sega, sprevodnlkovm vdova, 76 let, Križevniška ulica 2. V deželni bolnilnici: Dne 2. Januarja: Pavlina Kra-šTcovič, trgovčeva hči, 21 let. Dne 3. januarja: Martin Perko, mestni ubožec, 84 let. — Marija Ker-žičnik, služkinja, 74 let. Dne 4. januarja: Fran Aniin, ko-čarjev sin, 3 leta, izdajatel] la odgovora! mrmda&ki Valentla Kopitar. Lastnina fn tlsk »Narodne tiskam*«. Za na&a sopila sta jesen in zima sovrainici, ka]ti hitro se pojavi vnetje sluznic v gornjih delih sopil, katerih zanemarjenje povzroči često dolgotrajne, težke katare, Vremite torej pravočasno dobro zdravilno sredstvo n. pr. S i r o I i n - R o c h e. ki se ga dobi v vsaki lekami. Poleg izvrstnega učinka ima tuđi vrlino, da je prijetnja okusa. FanJenI udio so napram boleči-nam in prehlajenju posebno občutlji-vi. Zato je potreba, da imamo v njih pomirjenje zanesljivo, bolečine hla-deče sredstvo doma. To Je možno, če naročite Fcllerjev staropre:7ku-' §fni, bolečine tolažeči rastlinski e: ^nčni fluid z znamko »Clza - fluid«. 12 steklenic franko kamorkoli za samo 6 K. To domače zdravilo izborno služi v mnogih slučajih zoper različne bolezni in za negovanje te-j lesa. Njegov dobrodejen 'ič'nek ?o ! stevilni zdravniki javno konstatirali. I Nad inn.n zahvalnih pišem. Edlno | pristan M'-afiuid naročite le pri le-1 karnarju C. V. Feller. Stubica, C^a j trg 23$. Hrvatsko. Kdor trpi na tež-kočah prebavijanja, naj naroči ob-enem FeHerjeve rrebavo pospešu-| joce, milo odvajalne rabarberske kroelice z znamko »Elza - kroglice«. Predvojn* cene. 6 Skatljic franko le 4 K 40 vin.. 12 *kat!j:c 8 K 40 vin. — ! Tuđi drugi Elza - preparati imajo j dober sloves, zla?ti izvrstno sred-! st\-o znper kn na očeša: relleriev tu-ristovski obliž z znamko f!lza v I kartonih po 1 in 2 K. FTvalijo tudl j FcTlerjevo mentolsko stoglo zoper | rrigrene z znamko Elza v kartonih I po 1 K. (b) Potrtim srrem namatam© vseni sorodnTcom, prijateljem in znancem tužno vest, da je nas nepozabai sin, brat in svak Edvard Vulč prcsZak c kr. domobranskega psipolka dne 23. decembra 1916 zađet od sovraZne granate padel junaSke smrti. ST. VID NAD LJUBLJANO, li. prosinca 1917. Boxall]m, mat4. Joiko. brat. iTMka Hoch, Bosi KltTOra, Marija, Umšmnm, Al«lst|a in Tjalka, se?tre. Ili4or Eo«b, Slako Slaven, res. prapori^aka, svaka, HHBBIHHHBHHiHHHHHHHI^H^^II^I ! Zahvala. Za rte dokaze iskrene^a * čutja, ki so nam došli povodom prebndke izgube naše dobre, oe^ozmbae sestr« in tete, I Ane Breskvar gastflaiterka U mniHIn pH N¥lukl trtlM w Sp. ftUU Urekamo tem potom našo Dajpriarčnejao sa bralo. Osobito pa te lahfaljujemo vsctn daroTitcIjcm kraancfa I evatja, mnogobrojnim ndelcinikom pri pogrtba ter Tsem onim, I ki bi bili radi iikaiali blagi pokojnici tadajo čast, a Jim to I vsled prekaanegm ob vesti la ni bilo mogoča. lg£ UMfrU •fltaH j * V LJUBLJANI, doe IO. januarja 1917. meETrnKefiinlllHi Kje, pov« uprava. »Siov. Naroda«. CUNJE •utnilMM odpadfc*, raitr^an« Oblillt tapt vsako množno tovar-aitki potnik- Priđe tadi na dom. Prosim naslov na r. BJaCBaUAaV LtmMJaaia, pmm*m w a«fl«. ~ Učiteljica. LaJfino In nemStino kakor tudl razne druge predmeta poutuje učiteljica, prvovrstna moL Cen^n<- r>. nu.pp na fJOip. ftatStr, Elaiaka casta it. Sv pHU. ZE^l iža • gosrodarskfm roslopjern. s sadnim vrtom in vrtom za so* vje v na»len*i legi, ob žc-letnici (glavna pro^a\ in ob vodi, pr'piavna ta zasebnike, umirovljtn« viSje uradnke alt tudl za obrt M »roda pod ugodni mi po-goji, vzime te tuđi vajno posoiilo v p'ačilo. Naslov v opravn. »S>ov Nar da« Ii6dm liurjanega notarskega uračnika niToma B^Urakafa kaaalldata. VMor> tak '. ps^a >o do^tvvn KazSrnlr Brstkovli, c kr. notar v Ptuju. i56 Prazne vreče vtcb rr5t in v vsalci množini kvpv]6 ▼rdno ter r!a*uie naidražje - ^ trgovska tvrdka ■» J. Kuš!an9 Kranj9 Gorenjsko. Z129 U7J 500 Kron! g^>? _ *j^Hfe Vam rintam, ako moi uni- ne ndonvi ▼ 3 dn^b brez bnVfin Va^ih kvrifh ed«s, br»«3«Tfc, ofef^Manaer. Ccna O' čku 7. 'amstvenim pismom \.%Q X, a lenčkr K 4-—, ft lončkov K • 90. Na »*«*'nt ithvainh r1?**^ ^ rriznani. Kasan?. - ^cftica (Sassa) 2 PostfaeH II 14, Offrmk«. 3663 VDZnUflnlih i IhUI Kdor hoče »topitt s ttojimt aorodniki v Amcr ki ▼ doti^ro radi denarnih pod por in p'$rm, naj napise kratko pitmo t nem^kem jeziku, tičoče se samo rod btnskih nimer, ki ne srne ohse^aii niČ polit čnejja aH kar vojno zadeva Naslov svoj'h sorof niko? na) napiše na kuverto, v drugo kuverto nai vtakne vvoie pismo in nanjo napi i« natančen na^lnv in ime odpo'iljatelja ter vosoillni« t Trbovljah*4 r.LZiLL kl bode * MtH»k« ««• ta. atroslsM t#IT mh 4. ■rt p«p>Ka< v paaolllatiliaai mrmšm a atoa^valBa ■AfVBlaa' v#v9aai 1. Zip anik ladnjtfpi obč. ibora. 1 Porobilo aačtistvi o prttckkm potknr-nem l«ta 3. Poroci lo račun, prearlcdnika o sktepnih raćunlh. 4. Potrdilo raCunov xa leto 1915. 5 Kazdeiitcv Ctatffa d^biCka. 6 Prcmemba pravil. 7. Volitev naćelatva za dobo 2 let a Vontev rač. preelednika m namtatnika. % Slučajnosti. TRBOVLJE, a. prviinea l^n. IvJmV **m Smto Wm ^imi* aaj aacaiMMV im Oatalai mm um taicol in poJstrcini sobi. ¥•4—iteBa/19tM na uprav Slov. Narod. Spre|me ae : prodajalka: izmjena v želesniot ali VOjnl lBTftllđ z daljlo prakso. K|e, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 151 ft""" pianino In klavir proti gotovini. Cena in naslov na: ■Mrak, SMtala tlika itt*. 121, ••Maaltoa iMa : NEBLOVANO SOBO : šm U. laanmrla. Natlov povt upravnlltvo Slov. Naroda. 132 n 5 !i Mi M za iitu K lta— iz Prag« dobavljm po povietin Tovantai BvH 57 MftUJB * Co.B Praga VII, 989. f) I s hrano ali brez hrana IflnA U*a sa takoj Inteligentna m IIIIII gospodična pri bolj5i rodbini SliIIII al] Pri kakei Kospd. Ponudbe |B U UII pod šifro „inteligentna go- WHW apodlana na upr. Usu. 117 Stanovanje ▼ novejši hiši obstoječe h A—5 sob i električno razsvetljavo 86 UČ6 za majev termin. Ponudbe poi 9lHalM 4308 na upr. Sloven. Naroda. llCe *m aamostojna itarafSa gospodiina ali vdova brtx otrok, z malo kavcijo att z dobrimi referencami, da bi vodila aaaao-atotao dobro IAoAo trgovino. 165 Le izučene, srednje starosti, zanesljive osebe naj se ponudijo na upravo. »Slov. Naroda« nod -AL ili« —»i——»i——i^i—■—«i«"""—iiiii^^i«^ ! Šlvalnl »troji ! ^flnger" in ^Sajsar41 s podoi^attim, okro^iim (otničkom, Central- Bobbin za dom In rokodeljstvo se knpl{o nalbolje la BaJ- eenele pri Urml A. WEISSBERQ9 tvorniška zaloga aa^Dunaij II., U n tene Donaustrasae 83/111. ^ Hitro razpoSUjanje na vse železntSke postaje. — Cenovnikl v slovenskem jeziku zastonj. 2800 Orehov les : kostanjev les v debllh v poturim la debilu kupim vsako tagonako množino po najwiijl dnevni oenl J. Pogačnlk, Ljubljana, Mar. Terezlje cesta 13. Opozorilo agenture J. GloboČnik & drug je popolnoma nepotrebno, ker oenj. g g. trgovce, a katerim sklepam kupčije, sam opoEornjeu, đa z imenovano agenturo nisem prav v nikaki zvezi, marveČ, da že od sred4 oktobra 1916 d9l«|9al aa»0St0|OO. HiilBi fisiat agentura ii fcomls jifca trgovina, 6wIh iL 3/E llBBiaia. ^ Zaupno blago! -z^^vi V pari prano in brezkalno ^2* posteljno perje in puti aaka^Ae^a^BkB^e&afa^ AaVa^a#^aalaa\a^ a% aV^B%ftftaaa^lBaaaa% attdM^I^B^aVB Satt a^aVa^aa^afla) C. J. HAMANM Ljubljana, Mestni trg itev. 8 UataJivvllana 186$,________________Uitanovll—a 186t, POSORI M«r««lBia koaamreaea prHiafta aut trg za nisko eeao napol ali aia otiideao aUgo Teeja p#r1a aa drla pogasio ostanki aieaa \ laaaaaam. kl svlače tale ter Matveao prl^oaaora, «a m rorl|#io 1r Brez kooknreoce! ^ F. L. Popper Cevlji *\ m n ftspaat ai m>t m nogm S aajaolj arikUi Btei k ntjboJjie m kake^etf. ItapreJaJ hm pri — S JULIJI STOR, Ljubljana | # Frajerova alka it ft. JJ y^ itTttmki eevW a ****** WftJ«?Ca1 « >k čtrgi a t4ftte bi Uvi-teiaai-ćaf^L M P