na se lje Ča drg v Tri glav skem na rod nem par ku. Pred pol sto let ja je bilo to gor sko na se lje na robu umi - ra nja za ra di sla be cest ne po ve za ve z do li no. Da nes slu ži kot pri mer us pe šne re vi ta li za ci je od da lje ne gor ske skup no sti in nje go ve bla gov ne znam ke kot eko loš ke, kme tij ske in tu ri stič ne de sti na ci je. De lav ni ca je bila te mat sko or ga ni zi ra na v treh de lih. Prvi dan smo ime li ka bi net ni in pred sta vi tve - ni del v Ho te lu Dvo rec v Tol mi nu. Po re gi stra ci ji udeležen cev so nas na go vo ri li Tho mas Scheu rer, di rek tor ISCAR-ja, Mimi Ur banc, po močnica di rek tor ja ZRC SAZU in župan občine Tol min Uroš Brežan. Prvi te mat ski sklop se je na našal na po seb ne vr ste kme tij ske proi zvod nje v Al pah v luči raz vo ja po kra ji ne. Uvodno vab lje no pre da va nje je imel Matt hias Bürgi iz Švi car ske ga zvez ne ga inšti tu ta za gozd ne, snežne in po kra jin ske ra zi ska ve, ki je os vet lil vlo go kme tij ske proi zvod nje pri preo braz bi po kra ji ne. Sle di le so pred sta vi tve ude ležen cev iz Slo ve ni je, Švice in Ita lije ter splošna raz pra va. Po ko si lu je sle dil dru gi te - mat ski sklop z na slo vom Alp ske kme tij ske po kra ji ne in glav ne vr ste kme tij skih proi zvod nih si ste mov. Kot dru gi vab lje ni pre da va telj je na sto pil Mau ro Ag no let ti iz Uni ver ze v  Fi ren cah, ki je vod ja znanstvene ga od bo ra Sve tov no po memb nih si ste mov kme tij ske de diš či ne (GlobalyImportantAgricul- tureHeritageSystems – GIAHS). Iz po sta vil je kri te ri je za iz bor GIAHS po kra jin in po ten cia le alp skih po kra jin pri vključeva nju na ome nje ni sez nam. Po nov no so sle di le pred sta vi tve udeležen cev iz Ita li je, Slo ve ni je in Švice. Ob kon cu je sle di la raz pra va, ki jo je vo dil Mau ro Ag no let ti. Dru gi dan de lav ni ce je bil na me njen og le du te re na in tret je mu te mat ske mu sklo pu z na slo vom Pri - ložno sti za va lo ri za ci jo kul tur nih po kra jin, zno traj ka te re ga smo razprav lja li tudi o po ten cial nih re zul ta tih (sli ka 1). Po zaj tr ku smo se z manjšim av to bu som od pe lja li po ozki, a raz gled ni ce sti v na se lje Čadrg. Širša oko li ca na se lja je bila eno od pi lot nih ob močij te melj ne ga ra zi sko val ne ga pro jek ta Kul tur na po - kra jina v pre ce pu med jav nim do brim, za seb ni mi in te re si in po li ti ka mi. Za ra di oprav lje ne ga te ren ske ga dela v sklo pu ome nje ne ga pro jek ta in po sle dično do bre ga poz na va nja širše oko li ce, smo žele li ude ležen - cem de lav ni ce pred sta vi ti pri mer do bre prak se vi tal ne kmetij ske kul tur ne po kra ji ne v Al pah. Do mačin Lud vik Ja než nam je pred sta vil zgo do vi no, živ lje nje in po seb no sti Čadr ga. Po okrepčilu smo delo začeli s pre da va njem so de lav ke inšti tu ta Ma te je Šmid Hri bar. Sle di lo je pre da va nje pred stav ni ka Sve tov no po - memb nih si ste mov kme tij ske de diš či ne (GIAHS) Hi ro yu ki Ona ter pre da va nje o kme tij skih kul tur nih po kra ji nah zno traj UNESCA En gel ber ta Ruos sa. Pred sta vi tve ni sklop smo za ključili s pred sta vi tvi jo kul tur nih te ras v Slo ve ni ji. Ob kon cu tret je ga te mat ske ga sklo pa se je delo od vi ja lo v treh sku pi nah (sli - ka 2), glav ni na men pa je bil is ka nje bo dočega so de lo va nja med ISCAR-jem in Geo graf skim in šti tu tom An to na Me li ka ZRC SAZU ozi ro ma mrežo or ga ni za cij, ki so so de lo va le na de lav ni ci. V po pol dan skih urah smo se vr ni li v Tol min ter se po slo vi li v upa nju, da v pri hod nje na da lju je mo za stav lje no delo ter med se boj no po ve zo va nje na ra zi sko val ni in pro jekt ni rav ni. Pri mož Gašpe rič Tret ji se sta nek v ok vi ru pro jek ta MEDFEST Spo le to, Ita li ja, 8.–9. 11. 2017 V začetku no vem bra je v sta ro dav nem um brij skem me stu Spo le to po te kal tret ji se sta nek v ok vi ru pro jek ta MEDFEST – Mediteranianculinaryheritageexperiences:howtocreatesustainabletouristde- stinations (Sre do zem ska ku li na rično de diščin ska iz kušnja: kako us tva ri ti traj nost no tu ri stično de sti na ci jo). Go sti telj se stan ka je bilo Po dežel sko raz voj no združenje (AssociazioneSviluppoRurale), ki v pro jek tu sodelu je kot eden iz med sed mih part ner jev. Dvod nev ni se sta nek je bil na me njen pre gle du do slej oprav lje ne ga dela, pred vsem v ok vi ru pr vih treh de lov nih pa ke tov. Po ročilo o delu v pr vem de lov nem pa ke tu je pred sta vi la vod ja pro jek ta Nika Raz pot nik Vi sko vi ć (GIAM ZRC SAZU), sle di la je pred sta vi tev An to nie Dušman in Igor ja Jurči ća (AZRRI) v ok vi ru dru ge ga de lov ne ga pa ke ta, ki je po ve zan s ko mu ni ka ci jo, na kon cu pa je sle di la še pred sta vi tev ak tiv no sti v tret jem de lov nem pa ke tu. Ma te ja Šmid Hri bar (GIAM ZRC SAZU) ter Ju - lien Frays sig nes in Ali ce Dar de let (PURPAN) so pred sta vi li iz de la ne kri te ri je za oce nje va nje ku li na ričnih iz kušenj, Joan Ri bas (UB) pa je pred sta vil de lov no raz ličico splet ne ga zem lje vi da, ki bo eden od končnih 140 Kronika Geografski vestnik 89-2, 2017 141 Geografski vestnik 89-2, 2017 Kronika Slika1:Udeleženkeinudeležencisestanka. M AT JA Ž G ER ŠI Č Slika2:NaseljeTrevi. M AT JA Ž G ER ŠI Č iz del kov pro jek ta. Vsak iz med projekt nih part ner jev je na kon cu pred sta vil eno iz med ku li na ričnih iz - kušenj, ki jo bo v ok vi ru pi lot nih ak tiv no sti po drob ne je ob de lal, Lau ra Ri dol fi (ASR) pa je pred sta vi la me to do lo gi jo za četr ti de lov ni pa ket. Dru gi dan je bil na me njen te ren ske mu delu. Part ner ji smo si og le da li ne kaj za ni mi vih de jav no sti, po ve za nih s ku li na ri ko v za led ju Spo le ta. Naj prej smo obi ska li ol jar no FrantoioGaudenzi v Tre vi ju (sli - ka 2), ki tra di cio nal na zna nja o pri de la vi oljčnega olja združuje s so dob no teh no lo gi jo in kot prva na sve tu upo rab lja na pra vo za op ti mi za ci jo tem pe ra tu re zmle tih oljk kar pris pe va k vi so ki ka ko vo sti oljčnega olja. Og le da li smo si tudi nji ho ve oljčnike. Sle dil je og led mu ze ja v Tre vi ju, kjer smo se sez na ni li z bo - ga to kra jev no zgo do vi no in de diščino. Po pol dan smo se naj prej za pe lja li do na se lja Scheg gio, kjer je mu zej, na me njen pri ka zu začet kov na bi ra nja in tr go va nja s tartufi (MuseodelTartufo»PaoloUrbani«). V stav bi, kjer je da nes mu zej, so se s pre de la vo in tr go va njem s tar tu fi začeli uk var ja ti že dav ne ga leta 1852. Da nes so proi zvod nji obra ti pre se lje ni na novo lo ka ci jo, ker je v sre dišču me ste ca za širi tev de - javnosti zmanj ka lo pro sto ra. So dob na to var na za pre de la vo tar tu fov, ki ohra nja bla gov no znam ko Urbani tartufi, po kri va oko li 70 % sve tov nih po treb po tar tu fih. Mat jaž Geršič Hi dro-geo morf ni pro ce si v bo real nih in po lar nih oko ljih Vil na, Li tva, 11.–13. 10. 2017 V ok vi ru pro jek ta ConnectingEuropeanConnectivityResearch, ki je fi nan ci ran v ok vi ru evrop skega so de lo va nja COST (EuropeanCooperationinScienceandTechnology), je bilo sre di ok to bra or ga ni zi - ra no srečanje v Vil ni, glav nem me stu Li tve (sli ka 1). Šlo je za srečanje za pr te ga tipa, na ka te re ga je bilo po vab lje nih prib ližno dvaj set stro kov nja kov iz več Evrop skih držav, ki se uk var ja jo s hi dro-geo morf - ni mi pro ce si v bo real nih, po lar nih ali vi so ko gor skih oko ljih. 142 Kronika Geografski vestnik 89-2, 2017 Slika1:Navzpetini40mnadVilnostojiutrdbanekdanjega»Gornjegagradu«.Vzpetinajepolegtega, dajezanimivoarheološkonajdišče,v zadnjihletihzanimivatudizaradigeomorfnihprocesov.Napobočjih sonamrečposekalivsadrevesa,sedajpaimajoresnetežavezaradiplazenjainpotrebnisodragigradbeni posegi,dabistabiliziralipobočja. M AT IJA Z O RN