Poštnina plačama v goto vini Posamezna številka 8di« DolenisKi Ust GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA T.ETO III. - štev. 1. NOVO MESTO, 4. JANUARJA 1952 ČETRTLETNA NAROČNINA 100 DIN IZHAJA VSAK PETEK Novoletna poslanica maršala Tita Majhna država lahko danes najbolj dosledno čuva svojjo neodvisnost — ako |e socialist ca Odogovori tovariša KARDELJA na vprašanja uredništva Ljudske pravice Tovariši in tovar išice, državljani in državljanke Stopamo v novo leto 1952. To ho enajsto leto v našem revolucionarnem razdobju, v razdobju nase ljudske revolucija in globokih družbenih sprememb. To je bilo razdobje, polno junaških dejanj, polno revolucionarne vsebine, polno tragičnih dogodkov in trpljenja, pa tudi polno občudovanja vrednega ustvarjalnega dela delovnih ljudi nase države. V tem desetletnem razdobju, odkar so delovni ljudje naše države vzeli svojo usodo t svoje roke. je prišla do globokega izraza ilvljenjska sila, ustvarjalna zmožnost in visoka moralna vrednost nalili narodov. To so lastnosti, ki delajo narode naše socialistične domovine vredne, da se lahko prištevajo k tistemu naprednemu delu človeštva, ki največ pripomore k napredku človeštva, k napredku družbe in mirnemu sodelovanju med narodi V minulih desetih letih so delovni državljani socialistične Jugoslavije ustvarili velika in trajna zgodovinska dela, dela, ki nam nmncofajn, da dobiva naša siva most čedalje bolj tisto obliko, ki so jo nosili v srcih in mislih skozi kruti štiriletni boj ti^li, ki so za te ideale padli, in tisti, ki so ostali živi in danes neutrudno sodelujejo pri graditvi srečnejše prihodnosti za naše narode. Vsako leto i tem desetletnem razdobju je bilo vsebinsko bogato, eno je bilo težje, drugo spet lažje v življenju naših ljudi, po dogodkih so bila različna, v«.a pa so bila za naše delovne ljudi zmagovita. Naj je bilo na bojišču ali pri graditvi socializma, v vsakem letu tega razdobja so bile zaznamovane nove in nove zmage, novi in novi uspehi. Leto 1951. to je lansko leto, pa je značilno tudi po tem. da je v tem letu stvarnost r naši državj postala najbolj znana v svetu, ds je končno resnica o naši državi predrla skozi temne oblake laži in obrekovanj in prišla do vseh tistih na svetu, ki imajo srečo, da lahko danes resnico slišijo in vidijo. Na mednarodnem političnem torišču je naša država v tem letu dosegla velik ugled, zaznamovan' «n bili velik? moralo » politični uspehi. Naši narodi so si pridobili še ve? prijateljev v naprednem svetu, pa tudi razumevanja za našo stvarnost. V nastopajočem letu 1952 nas čakajo še velike naloge v zvez-i z dokončava-njem petletnega plana. Tukaj nas še čakajo nemajhne težave, vendar pa lahko rečem, da bo vse to mnogo laže, kot pa je bilo v zadnjih dveh, treh l*tih. Kar je bilo najtežje, smo že prebroditi. Vendar to ne sme biti vzrok, da ne bi še vztrajneje, šo odločneje, še bolj enotno in bolj množično napeli vseh naših sil, da izpolnimo zadnji del naših nalog za izpolnitev petletnega plana v letu 1952. v katerega stopamo. Ta izpolnitev nalog je pogoj, da lahko vidno krenemo naprej k zvišanju življenjske ravni delovnih ljudi v mestu in na vasi. Različni ekonomski ukrepi, ki jih je zvezna vlada izdajala leta 1951 in ki se sedaj postopoma realizirajo, morajo uživati vso podporo in zaupanje naših državljanov. Vse to delamo z edinim namenom, da se kar najhitreje ustvarijo vsi pogoji za srečnejše življenje državljanov socialistične Jugoslavije. Ce nekatere stvari še niso tako popolne, kot bi morale biti, bodo popravljene in zbolj-šane. Vse je odvisno samo od vseh nas skupaj. C'e bo naša delovna skupnost več ustvarila, bo tudi posameznik lahko več dobil in narobe. Naši delovni kolektivi so dobili tovarne in različna podjetja v upravo. S tem jim je naša socialistična skupnost zaupala veliko vlogo, vlogo zavestnega voditelja in ustvarjalca vseh tistih dobrin, s katerimi bo življenjska raven naših državljanov zboljšana. To je ena zalo ob različnih priložnostih v lanskem letu. Z zaupanjem moramo gledati v našo boljšo bližnjo prihodnost in ne smemo dopustiti, da bi nas pri naših prizadevanjih ovirali hladna vojna in izzivanja na naših mejah. Vse svoje sile moramo posvetiti zgraditvi socializma v tiaši državi, obenem pa tudi vse storiti, da to v vsakem pogledu zagotovimo. Delavci in delavke v tovarnah in na drugih delovnih mestih, vi ste danes v svoji socialistični domovini gospodarji izmed največjih socialističnih pridobitev. « katero ie mezdni de!avetniški film v Novem mestu Mo^ji reakcionar jem še niso prezrli vseh starih županskih sukenj Članek bi lahkn nosil tudi tale naslov: »Borba za oblaste ali pa morda enega izmed tehle: »Zapećkarji lezejo na dan..,«, »Ničesar se niso naučili«, »Stari sovražniki v rajnki Jugoslaviji — danes zvesti in tihi sodelavci na listi reakcije ...« No, vendar nam ne gre za naslov. Gre nam za vsebino propagande, ki jo že nekaj mesecev podtalno gonijo razni bivši vaški mogotci, sodelavci bele garde in klerikalci v Skorjami in okolici, da bi naša bodoča ljudska občina v skorjami postala občina tipa stare Jugoslavije zv združenimi vršički liberalnega in klerikalnega tabora. Volitve v nove občinske odbore bodo letos spomladi. V Škocjanu in škocjanski okolici pa so ljudje priča pravi predvolilni propagandi« že od oktobra 1951 dalje. V tej propagandi je vedno glasnejša beseda, da naj bi bil predsednik bodoče občine Franc Kovačič, po domače Toman. veliki kmet, cerkveni ključar in bivši jugoslovanski župan klerikalne liste, ki je bil župan tudi vsa leta med okupacijo z izjemo nekaj mesecev, ko so leta 1941 Nemci postavili za župana Ivana Lovšeta. Kaj hoče proti-Ijudska propaganda. Za župana si želi BfElfEA Nov slovenski v Novem mestu človeka, ki je sodeloval z okupatorjem in bil dober prijatelj in sodelavec župnika Ignaca Škode, ki se zaradi svojega delovanja proti narodnoosvobodilnemu gibanju med vojno nahaja v zaporu. Kovačič je med okupacijo vneto zahajal v župnišče na zaupne sestanke in posvete, v jeseni leta 1942 pa je bil v šrabu italijanske divizije »Isnnzo« kjer sta z /upnikom Škodo odločala, kdo bo šel r internacijo in kdo bo ostal doma. Kakšen človek naj bi postal bodoči župan, naj osvetli še nekaj dejstev iz Kovačičevega življenja: Kovačič je pomagal pri organiziranju vaške straže bele garde v Skorjami in pod. Po osvoboditvi, ko je že bil izpu>č»n iz zapora, spet ni pokazal dobre volje, da bi svojo zelo omadeževano preteklost popravil vsaj z lojalnimi odnosi do ljudske oblasti. KovačiČu se kot velikemu kmetu dobro godi. diradi velike svinjake — čeprav brez potrebnega gradbenega dovoljenja! — Škoda Mel-hior. kaplan v Skorjami, mu je v oktobru 1951 posodil 40.000 dinarjev (iz kakšnega denarja, se sprašujemo in mislimo na upravljanje cerkvenega premoženja, ki ga ustvarjajo verniki v skorjami!!), katere mu je Kovačič po prvem sejmu spet vrnil... Propagando za Kovačiča vodita predvsem Frane Č i n k o 1 e iz Dobrnške vasi in Ivan Olobevnik. sin bivšega župana liberalne liste. Kaj nam povedo ta imena? Nekdanji smrtni sovražniki — klerikalci in liberalci — so pozabili na stare spore. Zdaj, ko gre za. »skupne interese združene reakcije« — so enotni, stari spori pa so postali samo neprijeten star spomin... V škocjanu so bili ti spori zbrisani pravzaprav že med okupacijo, ko sta se oba tabora veljakov sestajala v župnišču, ki je bilo v Škocjja-nu — in skoraj povsod na Slovenskem! — nosilec borbe proti narodnoosvobodilnemu gibanju našega ljudstva, hkrati pa vnet zaščitnik in zagovornik vseh njunih koristi. Kaj pripoveduje finkole med ljudmi? Zvito pristavlja, da naj bi bil Kovačič vsaj odbornik, če že ne predsednik občine! Po drugi strani skrbi za propagando s prjžnice kaplan Melhinr škoda, brat zaprtega župnika Škode, ki govori o cerkvenih pevcih, kaj smejo in kaj ne smejo v svojem življenju, govori o bodočih vojnah in o umorih, ki se baje dogajajo v okolici škocjana zato, ker so ljudje člani OF in o čemer se v Škocjanu in okolici veliko govori in je o tem nekaj objavil tudi že Slovenski poročevalec lani 14. decembra. Mar ne bi bilo bolje in pametneje, da bi gospod kaplan Ško- da pazil bolj na sebe in svojo moralo in bi manj hodil po gozdovih z ženskami sumljive preteklosti in morale? Temu in takemu predvolilnemu golažu se pridružuje Še tarnanje raznih Franceljnov iz Zbiranja in okolice Ško-rjana, ki »živijo samo od zraka« ali pa jim morđa notni« hrano angleška letala, ki »letajo nad škocjanom« in bodo takim kot so Marjetic, Kovačič itd. prinesla mogoče celo staro Jugoslavijo v škocjan. Del sovražne propagande, ki izvira iz vrst sorodstva Ziipetov v škocjanu.. pa ubira spet drugačne strune. Za predsednika žele Pavla Zapeta, tajništvo pa naj bi prevzel njegov sorodnik Ivko Novsak, ki naj bi hkrati prevzel tudi poslovalnico okrajnega magazina v škocjanu. Na ta način hi bila krajevna oblast in ostalo spet v rokah ž lah te — kakor v srednjem veku. Za kandidaturo Ivka Novšaka se strinja tudi Marjetic iz Se-gonja, ki je med okupacijo zahaja! v župnišče in je z zaprtim župnikom dober znanec. Enemu izmed Zupetovih sorodnikov so napoti spet člani Partije in drugi predani, zavedni ljudje v škocjanu, ki so tudi med vojno pokazali, da so vredni sinovi slovenskega naroda in delovnega ljudstva. Ni težko uganiti, odkod izvirajo govorice, »da bi imeli spet lepega hudiča, če bodo spet taki predsedniki kot so sedaj«. Med takimi govorniki je n. pr, Krašnar, mali kmet, ki pa je špekulant; posebno se \c »izkazal« med okupacijo in bi moral biti vesel, da ima ljudska oblast toliko dobre volje in pri za na sanja! Pavle Zupet govori samo to, da se njega ni treba hati kot kandidata, ker da on nima velike mature; pri raznih prilikah pa spet da vedeti. Češ. mi ga bomo dobili, takega z veliko ninturn. vi pa ga nimate. Pavel je bil med okupacijo pri DMB. Njegov sorodnik je tudi Ivan LovSe, bivši trgovec, nekajmesečni nemški župan škociana. Značilno za Zu-petovo žlahto je delo njegovega brata Antona Zupeta, mehanika, ki je že leta 1942 stopil v Legijo smrti, potem pa ves čas zanjo popravljal orožje. V začetku je bil zelo aktiven tudi v hajkah na partizane, ko pa je videl, da je to tvegana reč in lahko pride človek mimogrede ob glavo, se je potegnil v ozadje. Ko se je letos vrnil iz vojaških vaj, je dejal, da so samo KLO in krajevne partijske or-ganizarije krive, da morajo ljudje k vojaškim vajam. Jasno je s tem povedni, koliko mu je pri srcu obramba domovine — in kakšno »trnje« ga bode v občutljive pete. Iz Zupetove žlahte bi bilo treba izvzeti samo Dragota Zupeta. kleparja, ki je bil v NOV in je rez. oficir naše vojske ter član Partije. Za njegove zasluge mu je treba da*i priznanje, čeprav je malo premalo odločen. * Kaj mislijo vsi pošteni prebivalci Škocjana o tej »predvolilni propagandi«? To, da je treba vsem naštetim ljudem in ostalim jasno povedati, da pri nas poti nazaj ni in da bodo vsi njihovi prazni upi šli po vodi. Kri, ki je bila prelita za osvoboditev, in vsi napori naših delovnih ljudi dovolj jasno govorijo, h kakšnim ciljem in po kakšnih poteh gremo. Ljudem, ki verjamejo pobožnim željam ostankov bele garde, njenih pod? repniknv in prišepelovalrem iz vrst starih klerikalcev in liberalcev, pa povejmo, da so dolžni tudi oni čuvati pridobitve narodnoosvobodilne vojne in ljudske oblasti. Vse naše delo ni nič drugega kakor velikanska bitka za zgraditev so- »Bodite ponosni na svojo stvarnost je Izjavil Aleksander Juiič ob odhodu iz naše države « Naš rojak Aleksander Jurić, predsednik konzorcija »Novi ilisU iz New Yorka<, je preživel mesec dni v naši državi in obiskal mnoge kraje. Pri odhodu iz Jugoslavije je dejal na zagrebškem letališču: »Ne vem, kako bi začel. Verjemite mi, lovariši, res ne vem. Bodite ponosni na to svojo stvarnost. Če se spomnim na fotografije do temelja porušenega Tito-grada in s tem primerjam njegovo današnjo podobo, tedaj vadim, kakšno moč imajo jugoslovanski narodi. Skrb za otroke — spoznal sem jo, ogledujoč pionirsko železnico in restavracije, je nepopisna. Obiskal sem vasi in mesta vzdolž svoje stare domovine. Nekaj me je docola pretreslo: nerazdružl jivo bralstvo in edinstvo jugoslovanskih narodov, najdragocenejši sad vaše borbe. Čudoviti so vaši ljudje, polni vere in zaupanja vase, resnično pravi graditelji boljšega življenja, ki mora priti. Nepozabno doživetje mi je zlasti srečanje z maršalom Titom. Sprejel me je pred proslavo Dneva Republike. In čeprav zaposlen Čez glavo, se je razgovar-jal z menoj več ko eno uro, a ta razgovor je najlepši spomin mojega življenja-Ob slovesu mi je maršal Tito izročil prisrčne pozdrave za izseljence. Proslava Dneva Republike mi je zapustila globok vtis. Narodi Jugoslavijo imajo res nekaj, kar lahko slavijo.« Poslavljajoč se s člani odbora Hrvatske Matice izseljencev, je rekel: »Srečen sem in ponosen, da sem obiskal staro domovino. Doživetja so več ko velika. Čestitam v imenu izseljencev na prizadevnosti, uspehih in naporih za i z. si rad i te v boljšega življenja. Pozdravljam vse in se zahvaljujem za bratovski sprejem. Le tako naprej, tovariši! Mi vam bomo pomagali, a zmaga je pa na vaši strani, na strani resnice in pravice.« Po »Borbi« »človečanske pravice« pod kremeljskim soncem Poljskem ohravn^va proti Pomniki, na Češkem aretacija Slanskega Na Sporočila, rta v Varšavi pripravljajo ve-lelzdajnlškl proces proti bivšemu general-nemu sekretarju poljske delavske stranke Vlndislavu Gomulkl in da so v Pragi nenadoma aretirali gener. sckretarla češkoslovaške komu n isi Ičnc partije Uudolfa S lanske k a, ki je tudi obtožen veleizdaje ln bo kot tak bržkone sedel na zatožni klopi skupaj s Clementlsom, Sllngom. Svermovo, Husakom In drugimi — se včeraj uglednimi In visokimi part. funkcionarji,, kažejo, da Je prenehalo »zattSJe«, ki je vladalo skiorflj leto ln p«l, odkar so moskovski »tehniki« organizirali velikanske izmišljene procese cializma, ra pa je - boljše življenje nas v J,4rR->1< Budimpešti in Sofiji. Na vrsti sta li » 7 k* ti • i . , i ' sedaj ^aršava in Praga, da dokažeta svojo vseh! Za to življenje pa je treba ust var- - jati, delati — in nikakor ni dovolj, da bi na kraju vseh naborov, ob zmagi, pri stavljali posamezniki svoje piskerčke in lovili koristi zase h svoje otroke. Takrat, ob zmagi, jih ne bomo poznali! Ostanki škoejansk'h reakcionarjev pa si morajo zapisati pred oči in vest te-le jasne besede: tudi v Škocjanu ne bomo imeli stare, klikarske ali žlahtarske občine starega kova. pač pa bomo volili pravo, ljudsko občino. 16. januarja se začne popis živine in čebelnih panjev Kakor vsako leto, bo ta d i letos popis živine, perutnine in čebelnih panjev po vsej državi. Za izvedbo popisa so pri vseh krajevnih ljudskih odborih posebne komisije, popis pa bodo opravili za to določeni popisovalci. Namen popisa je ugotovili točno stanje živine, perutnine in čebelnih panjev. Podobne popise imajo v vseh naprednejših državah in služIjo za ugotavljanje napredka ali nazadovanja gospodarstva. Pri dosedanjih popisih je bilo največ težav, ker so posamezniki dajali netočne podatke ali pa so celo utajili gotovo' RW Najboljši r šestmesečnem tekmovanju so prejeli priznanje Organizacije in kolektivi, ki so se v času šestmesečnega tekmovanja na Čast desete obletnice ustanovitve JLA najbolj izkazali, so prejeli od Glavnega odbora Zveze borcev Slovenije lepe diplome kot priznanje za uspešno delo pri izvenar-madni vzgoji v času tekmovanja. V novomeškem okraju so prejeli diplome: Sindikalne podružnice: Splošno gradbeno podjetje »Pionir^, okrajno avtopod-jetje, železničarji, državno posestvo in kmetijska šola Grm in bolnišnica. Kmečke delovne zadruge: Trška gora in »Rog« v Podhosli. Krajevne organizacije ZB: II. teren Novo mesto, Vavta vas, Žužemberk, Št. Peter, Soteska, šmiliel in Kamence. Krajevne organizacije RK v Mirni peči, Hinjah in Dvoru. Telovadni društvi Novo mesto in Šmihel pri Novem mestu. Center predvojaške vzgoje v OrV hovici in Gabrju. Gasilno društvo v Šmi-helu pri Novem mestu. Mestni odbor AFZ Novo mesto. Mladinska organizacija spi. gradbenega podjetja »Pionir« in Članstvo Zveze vojnih invalidov Novo mesto. vilo živine. Zaradi dajanja napačnih podatkov in utaje je bilo nekaj posestnikov tudi v naših okrajih prav občutno kaznovanih. Dolžnost lastnikov živine vseh vrst, perutnine in čebel je, da dajo popisovalcem točne podatke in jim nudijo pompč, da bodo svoje delo res čim bolj točno opravili. Za oviranje popisovalcev, dajanje napačnih podatkov ali utaje pri popisu so tudi letos predvidene stroge kazni. »neomajno zvestobo Sovjetski zvezi In modremu Stalinu«, v dokaz te »zvestobe« pa bo mera!« na vešala nekaj komunistov. »f Istke, aretarljel deportiranje, obsodbe, obeSanje ln streljanje, ki se v valovih pojavijo zdaj t tej, zdaj v drugI državi sov- jetskega Informhlrojskega Imperija, imajo skupen epicenter — v Moskvi, To dejstvo, ki je splošno znano, govori o žalostnih razmerah, v katere so danes pahnjeni narodi ln države Vzhodne Evrope. Žrtve, kt padajo v čast In slavo sebičnih »v I g jih ciljev« sovjetskega Imperializma ln ekspanlzonlzma, nemo kričijo o bedni usodi, katero doživljajo narodi, kt so Izgubili hvojo narlonalno neodvisnost In svobodo ln ki ječljo pod kanto kremeljske birokratske kaste in njenih tatarskih metod. Čeprav bodo Gomulko postavili pred sodišče v VarSavl In čeprav so Slanskega aretirali v Pragi, gre vendar za Isti pojav, kLga čutijo pr«v tako v Albaniji, Bolgariji, Romuniji ln Madžarski, kajti v bistvu gre za delo Istega »čistilnega stroja«, ki je začel pred tremi leti z množičnim čiščenjem zniitral lnformblrojsklb partlh v vzhodnno-evropsKoh državah. (Po Slovenskem poročevalcu) ZA NASE GOSPODARJE Kako naj pomagamo sadovnjakom Sadovnjak pri hiši, če ne govorimo o večjih nasadih, je približno prav tako zaželen kot zelnik. Kdorkoli, ki si postavi dom, pa naj bo tudi bajtar, si zaželi, ker smatra to že za neobhodno, posaditi nekaj dreves. Pri našem ekstenzivnem, zanemarjenem sadjarstvu predstavlja to drobno sadjarstvo lepo število dreves. Ce upoštevamo le privatni sektor, skoraj nimamo večjih nasadov. Vsi privatni nasadi so le nekake ohišnice poleg priložnostnih, posamezno posajenih dreves. Da so se sadjarji začeli bolj zanimati za sadno drevje, so jih k temu prisilile razne bolezni in drevesni škodljivci. V zadnjih letih je povzročil Predpisi o brezplačnem zdravlfenfu Vsa dosedanja določila o brezplačnem zdravljenju ostanejo ie naprej v veljavi ne glede na objavljeno zvišanje oskrbnin In tarif v zdravstvenih ustanovah. V državnih zdravstvenih ustanovah se brezplačno zdravijo naslednje bolezni: nalezljive bolezni (skrlatlnkn. davlea, griža, ošpice, oslovski kašelj, tifus, legar Itd.), aktivna tuberkulozna obolenja, trahom. rakasta obolenja spolne bolezni, duševne bolezni, vse ozdravljive In popravljive nakaze bodisi od rojstva aH zadohljeno pozneje. Oskurhnlna ne plačajo dalje porodnice; slromušol: otroci do treh let; osebe, ki so zaradi bolezni demobilizirane Iz vojske; osebe, ki zbole na organiziranem prostovoljnem delu; flzkullur nlkl. ki zbole ali se poškodu jejo na republiških, zveznih aH mednarodnih tekmovanjih; učenci In študenti vseh šol, ki Imajo brezplačno oskrbo v Internatih aH Imajo štipendije; nosilci odlikovanj. Invalidi, zavarovanci Itd., ki Imajo brezplačno zdravljenje določeno po posebnih predpisih. Ne glede na vrsto bolezni se ne zaračunava nlkaka oskrbnina nI t pristojbina v. naslednjih ustnim vali: v protltuberkuloznlh, kažno-venerlčnlh, v protltrahomsklh ln otroških dispanzerjih, v otroških ambulantah, v materinskih In dečjth domovih, v porodnišnicah, v posvetovalnicah za matere In otroke, na postajah za prvo pomoč. Po posebnih predpisih Je določena tudi brezplačna bablška pomoč po krajevnih (državnih) babicah, ki ne smejo za svoje delo od nikogar zahtevati plačila aH nagrade. Polovično oskrbnino plačajo naslednji: In pristojbino 1. Osebe, ki bolehajo na neaktivnih oblikah tuberkuloze; 2. otroci predšolske dobe. učenci ln Studenti vseh Sol ln fakultet, slušatelji vseh tečajev, v kolikor Imajo še pravico do brezplačnega zdravljenja In 3. člani kmečkih delovnih zadrug. Osebe, ki po teh predpisih nimajo pravice do brezplačnega aH znižanega zdravljenja, pa so njihove premoženjske, socialne aH družinske razmere take, da bi bile gospodarsko ogrožene, nko bi morale plačati stroške za zdravljenje, morajo prositi za odpis oskrbnih stroškov za zdravljenje. Taka prošnja za odpis oskrbnih stroškov se vloži pri zdravstveni ustanovi, kjer se je dotični zdravil, prošnji pa mora hiti priloženo potrdilo krajevnega ljudskega odbora z natančno n a v e d e n 1 m I razlogi zaradi katerih se utemeljuje odpis oskrbnin. To potrdilo mora odobriti Se okrajni ljudski odbor — Svet za socialno skrbstvo. Bolniki, ki prihajajo na zdravljenje v bolnišnice ln ambulante, naj Imajo vedno s seboj potrdilo In tikainleo, ki jih opravičujejo do brezplačnega zdravljenja «H znižane oskrbnine. S tem si prihranijo neprijetnosti naknadnega Iskanja dokazil In In eventuelnega začasnega vplačevanja na-plačll, zdravstvenim ustanovam pn se olaj-Sa nepotrebno rtelo. Pravica rto brezplačnega zdravljenja pa seveda ne vsebuje tudi pravice do brezplačnega prevoza v zdravstvene ustanove, čl nima dotični te pravice ie po kakih drugih predpisih (n. pr. zavarovanci, invalidi, oficirji Itd.). Svet za ljudsko zdravstvo ln socialno skrbstvoLRS največ škode ameriški kapar, imenovan San Jose ušica. Ta je spravil v najkrajšem času mnoge sadjarje ne samo ob ves pridelek jabolk, pač pa so se posušila tudi drevesa. S tem smo bili opozorjeni, da je treba nekaj storiti, Sadovnjak, ki je dobro oskrbovan in gnojen, je odpornejši proti raznim boleznim in škodljivcem, seveda tudi proti ameriškemu kaparju. Zato moramo takim sadovnjakom pomagati z ukrepi. Lastniki bodo morali uničevati škodljivca ter pomagati drevesu, da bo odpornejše. Ti ukrepi bi bili: 1. Posekati takoj vsa drevesa, ki so že na pol suha, ker se ne dajo več rešiti. Od posameznih posekanih dreves sežgimo drobno vejevje takoj, debelejše veje in debla pa obžgemo, da uničimo zalego, ki je na prezimovanju, da se spomladi ' ne začne spet širiti. Srednje poti pri tem ni. 2. Manj napadena drevesa pomladimo (dobro obžagamo). S tem obžago-vanjem uničimo največ zajedalcev, ker se ti pri manj napadenih drevesih nahajajo le na mlajših delih dreves. 3. S skrajšanjem drevesne krone si omogočimo temeljitejše škroplenje in je zato tudi cenejše. S tem obžaganjem bomo prikrajšani na pridelku delno samo v prvem letu, naslednje leto pa bomo imeli spet lep in obilen sad. 4. Pomlajeno drevje pognojimo, če ne z drugim vsaj z gnojnico ali stra-nišnico. Priporočamo, da se gnojnica ne razliva samo po travišču, temveč naj se pod drevesom napravijo luknje, v katere zlivamo gnojnico, če nimamo časa prekopati rušo pod drevesom. Ako drevesa zalivamo samo preko travišča, porabi trava večino hranilnih snovi, ki se nahajajo v gnojnici. Drevesu pride tedaj le malo gnoja v korist. Celotna navodila so lahko izvedljiva in poceni ter se dajo opraviti z majhnim trudom. Sadovnjak bo za to hvaležen, gospodar pa zadovoljen, ko bo videl, da delo ni bilo zaman. F r a n č e k S a j e t Belogardisticni štajerski bataljon Lani smo v našem tedniku od 4. julija do 13. oktobra objavljali v podlistku pod naslovom »Kako so dolenjski farovži usta-naviljali svojo belo vojsko* odlomke iz obširnega dela našega novomeškega rojaka tovariša Francka Sajeta »Zločin nad domovino«. Medlem je prva knjiga — »Belogardi-zenu — tega dela izšla. Z avtorjevim dovoljenjem objavljamo ponatis 16. poglavja pod zgornjim naslovom. Poglavje je nadaljevanje lani priobčenega podlistka. Bivši aktivni jugoslovanski poročnik Milan Kranjc, ki je na pot izdajstva domovine stopil ze poleti 1941. leta v družbi kaplana Glavača in ing. Bmra, je od 10. do 17. maja pri Sv. Urhu nad Dobrunjami I veliko težavo zbral šestnajst ljudi, ki so sestavljali tako imenovani prvi četniški odred kraljeve jugoslovanske vojske v Sloveniji. Svojemu moštvu je govoril, da bodo krenili na Dolenjsko, okrog Novega mesta. Smihela in Mirne peči mobilizirali ter osnovali zbirno taborišče na Gorjancih. Z Italijani se ne mislijo bojevati, »če bi se pa srečali s partizani, bi se z njimi udarili, ker v hribih za dve vojski ni prostora«.1 To zamisel majorja Karla Novaka je kasneje potrdil in se natančneje opisal mihailovjčevski kapetan Dobri voj Vasiljevič-lstok. »Smoter našega tfeln v Sloveniji: Vojaško obvladati masiv Gorjancev, katerih okolica je gosto naseljena in bogata. Tu v Gorjancih Hm o si hoteli zgraditi trdno oporišče, od koder bi kasneje prenesli svoje delo v najugodnejši t TT trviDI odredov partizanskih čet, štab orune. nrtlojra k" 11/1. Položaj, dne 19. S. 1942, zapisnik zash-Sanj« belogardistov \z Dobrunj in Bizovika, zaslišanje Cankarja Maksa is DobruaJ St. 100. smeri. Tako bi širili svoj vpliv in postopoma obvladali ozemlje. Kolikor je meni znano, naj bi se naš štab omejil samo na Slovenijo, ker je major Novak imenovan za komandanta vse Slovenije. Na Gorjancih smo hoteli urediti aerodrom, da bi dobivali pomoč (s padali — op. S. F.) od Angležev. Zdaj sodelujemo z Italijani, čo pa bi dobili povelje iz Londona ali če bi zaradi močnega klerikalnega vpliva ue mogli več vztrajati ob strani Italijanov, smo imeli namen, oditi na Gorjance in od tam nelegalno (z ozirom na Italijane) nadaljevati svojo delo .. .<2 Prvotno so ljubljanski kleroiašistični voditelji z majorjem Novakom načrtovali, da bi ustvarili dvojo središč svojih oboroženih oddelkov: v Suhi krajini in pod Gorjanci. Ker pa jim je široko-potezen načrt v Suhi krajini že v kali spodletel, so predel Gorjancev določili za edino žarišče oborožene protipartizanske zarote za vso Ljubljansko pokrajino in s tem tudi za celotno Slovenijo. 2 Dokumenti o lielogardističui. mihailovičovski izdaji I., uvod napisal polkovnik Jaka Avšič — Rranko Hrast (izdano v zač. 1043. leta), zaslišanje Vasiljeviča, str. 7. — Dokumenti So takrat vzbudili veliko zanimanje Italijanov, ki so jih takoj prevedli, in velik pnplnh med helirni ter niiliailovieevikittd izdajalci, ki so v Slovencu«. ^Slovenskem domu« in lefnkih skušali ovreči n.iiliovo verodostojnost. Njihov edini dokaz je bila pomotoma izpuščena vejica v zaslišanju kaplana Xorl>cr!;i na str. 12 v stavku, češ da jc Norhert pristopil k lielognrdistorn »zaradi usmrtitve suhorskegn župnika Antona Starca« . . . Suhorskl župnik se je v resnici pisal .ione/. Hnztreson, Anton Staro pa je bil belogardisticni organizator in upravnik Vinomera pri Metliki. V originalnem zaslišanju kaplana Norborta in Vasilieviča, ki sem ga našel v arhivu CK KPS in po njem korigiral brošuro, stoji pravilno vejica med »su-horskega župnika in »Antona Starca-. Strojepiska, ki je tipkala matrioo za ciklostirano brošuro, pa je najbrž mislila, da se suhorski župnik piše Stare in je zato vejico izpustila. A tndi tukaj so nastale težave, saj je novomeška oborožena skupina razpadla celo brez partizanskega posega. Položaj je morala hitro priti reševat Kninjceva skupina, ki je tudi sama nestrpno pričakovala kake rešitve, saj jo je v Suhi krajini pred uničenjem obvarovalo edino srečno skrivanje pred partizani, oh srečanjih z njimi pa lažno izdajanje za partizane. Po tem polomu se je Jože Pavlic, inšpektor na kmetijski šoli na Grmu in pred vojno načelnik novomeške podzveze Zveze fantovskih odsekov, po naročilu .Tanka Debeljaka in kaplana Babnika t vlakom odpeljal v Dnbrepolje h kaplanu Lavrihu. Po njem je poročniku Kranjcu naročil, naj s svojim odredom nemudoma krene k Novem mestlt, mu naznačil pot in povedal za vodnike. Zadnje dni maja je poročnik Kranjc z enaindvajsetimi četniki krenil od Starega gradu mimo Sv. Antona in preko Suhe krnji no do Žužemberka, Tu je Kranjc do kaplana Janeza Jenka poslal Jela Capudra, ki so ga Italijani, misleč, da je partizan, zaprli in ga čez nekaj tednov, ko so ugotovili po-.....to, izpustili, da se je lahko vrnil v belogardisticni oddelek. Od Žužemberka je Kranjčev odred prvi dni junija »sestradan prišel pod Gorjance«.8 Joško Takoš pa je zabeležil v svoj dnevnik: »Med potjo smo se stalno kretali med partizani in Italijani, ki so se tepli... Utaborili smo se šele pri St. .Tostu. Od tu dalje smo se kretali kot partizani ... Dobili smo tudi zvezo potom kaplana (Babnika — op. S. F.), ki je sijaien dečko, z Ljubljano in Novim mestom... Med tem Saseitl ntt je večkrat obiskal komandant Janko (Debeljak — op. S. F.) in smo bili tako stalno povezani z Ljubljano.«* Poročnik Milan Kranjc je že ob odhodu iz Ljubljane dobil naročilo, da ne sme napadati Italijanov in jih z ničemer ne izzivati. Pod Gorjanci 8 Bahnikov koncept spomenice, ki jo je proti .Tanku Debeljaku v jeseni 1942 predložil Italijanom. Original v Babnikovem arhivu. * Dokument III., dnevnik .loika Jakoša str. 28. Brošura ima več izdaj, ki se ne ujemajo v paginaciji. pa je naletel že na krajevni dogovor z italijanskim vojaškim poveljstvom v Novem mestu, ki ga jo kaplan Wolbang v imenu belogardistične organizacije sklenil z Ilalijani. Pri tem je kaplana Babnika, Wolbanga in njune sodelavce vodilo naslednje načelo: »Odnos do Italijanov. Naše načelno stališče do njih: skupna baza — boj komunizmu. Ta odnos je pravilen, če zmaga os ali ne zmaga ...«5 Poveljnik divizije »Isnnzo« brigadni general Emilio Čoronati je imel enako stališče do belogardistov. Zato je po sporazumu z Wolbangom »pričakoval konkretnih predlogov za skupno vojaško akcijo«. Tudi , poveljstvo karabinjerjev pri diviziji »Isnnzo« je po trezni oceni razmer na Dolenjskem v svojem poročilu poveljstvu karabinjerjev XI. armadnega zbora zagovarjalo isto mišljenje: »Na pobudo klerikalne stranke, tako s,e zdi. se snuje .bela zarda' (sruardia bianca), ki ima nalogo, da iz katoliških elementov organizira akcijske čete za vojskovanje proti komunistom. Ta organizacija bi lahko dosegla lep razvoj, če bi in podpirale in vzdrževale naše oblasti. Najboljše uspehe bi dosegli, če hi skupine .bele garde' delovale v sodelovanju in pod vodstvom naših oddelkov.«" Do želje po sodelovanju z belogardističnimi skupinami jo novomeške Italijane privedel težak položaj. Karabinjerji pri XI. armadnem zboru v Ljubljani so svojim nadrejenim na Sušaku in t Rimu 7. junija 11142 takole prikazali zagato, v ka,-tero so slovenski partizani spravili italijanske za. sedbene čete: »Položaj, kot se je razvil v teh nekaj zadnjih tednih, povzroča skrbi ne samo zaradi svojega bodočega razvoja, ampak predvsem zavoljo ugleda naših oboroženih sil. ki so morale doslej prenašati iniciativo nekaj stotin upornikov in pri tem so utrpelo nemajhne izgube. 8 Kot opomba pod 3. 8 Peš. divizija »Isonzo*, poveljstvo kr. kar., N. I/lAj 4. junija 1942. Štev. 1. DOLENJSKI LIST Stran S ©Senjski list« stopa v tretje leto V vrsti časnikov in dijaških listov, i seboj. Največje težave — iz nič je bilo ki so se tiskali v Novem mestu od leta treba ustvariti osnovno omrežje dopis-1948 dalje, je v letu 1950 dobil novi nikov, seznanjati ljudi z novim časo-Dolenjski list tekočo številko 28. Lahko pisom, ga razširjati, ustvarjati finančno bi torej trdili^ da je imelo Novo mesto podlago za redno izhajanje, urediti — in z njim Dolenjska — že pred Do lenjskim listom stoletno časnikarsko tradicijo, dasiravno je prvemu časniku sledil štiridesetletni molk in so nato šele Dolenjske novice, prve po letu 1885, 34 let zarezovale v svoje bralce zanimanje za reden lokalni tisk. Dve leti v življenju tedenskega časopisa ne pomenita mnogo, če namreč vemo, da sta jih morala uredništvo in uprava lista uporabiti predvsem za urejevanje tisočerih vprašanj, težav in naporov, ki nujno nastajajo ob porodu lokalnega lista, namenjenega področju trem, kasneje celo štirim okrajem. Pred nami ležita dva letnika Dolenjskega lista. Več tisoč drobnih in širših vesti je na njunih natiskanih straneh, krajših in daljših člankov, spominov na leta NOB, slik iz borb in življenja naših delovnih ljudi, ki gradijo navzlic vsem oviram s strani bivših zaveznikov zmagoviti socializem; tem so se priključili številni dopisi naših kmetov, delavcev in ljudske inteligence, ki so vsak na svojem področju naslikali živ košček naše stvarnosti in jo ohranili nam in zanamcem. Kako je bilo zapisano pred dvemi leti v prvi številki? »... Kakor so naše žuljave roke krepko prijele za puško v nai-odno-osvobodilni borbi in ljudski vstaji za boljše in lepše življenje, tako tudi sedaj krepko vihtimo sekire, motike, kose in vodimo plug za boljše življenje, za lepšo bodočnost mladega rodu ...« In še: »... Tak svetovalec hoče in mora postati naš Dolenjski list. V njem bomo prikazovali točno, nepristransko naše življenje, naše delo in napake. Skrbeli bomo, da bo tak, da bo bralec v njem videl sebe kakor v zrcalu ...« So bili cilji doseženi, naloge izpolnjene? Nekatere bolj, druge manj. List se ie približal svojemu namenu — tako sodi o njem uredništvo na podlagi mnenj bralcev in kritikov, svetovalcev in vseh, ki jim je razvoj našega lokal- J nega tednika pri srcu —, do cilja pa ' vprašanje tiska v Ljubljani, iz nič takorekoč sestaviti uredništvo in upravo lista in podobno — so za nami. S trdno voljo, obogateni z izkušnjami dela zadnjih dveh let, smo ob vstopu v tretji letnik našega tednika trdno odločeni: javnih delavcev v dolenjskih okrajih, s sodelovanjem vedno širSega števila dopisnikov iz vseh naših vasi, mest, tovarn, ustanov in delavnic, ob podpori Partije in Fronte na Dolenjskem — nadaljevati, kar smo doslej dve leti gradili! Vse, kar je bilo dobrega, nam bo služilo tudi vnaprej kot kažipot. Na napakah in pomanjkljivostih pa se učimo, jih odpravljamo in iščemo novih poti, kako čim varneje slikati na.Šo stvarnost in kar največ prispevati k s pomočjo vseh političnih, gospo- i velikemu zgodovinskemu cilju: uresni-darskih, kulturno-prosvetnih In ostalih i čitvi socializma. Kaj nam je povedala lanska anketa? Prinesla nam je več, kakor smo lahko pričakovali. Dobili smo kopico dobrih nasvetov, pametnih navodil, vprašanj in namigov za izboljšavo vsebine in oblike lista. Anketa je pokazala, da je med listom in bralci že ustvarjena prav tesna povezava. Bralci v resnici želijo, da bi bil list vedno boljši, da bi kar najbolj ustrezal potrebam našega časa, da bi v njem našli prijetnega branja vsi, ki pošteno delajo in se trudijo za napredek in naš veliki čas. Zal v anketi lani niso sodelovali vodilni politični delavci in frontni odbori v Črnomlju, Kočevju, Trebnjem in ostalih večjih krajih — z izjemo Novega mesta, kjer je n. pr. o anketi in o Dolenjskem listu večkrat razpravljal okr. odbor OF, agitacijsko-propa-gandna komisija pri Okrajnem komiteju KPS pa je na celodopoldanski seji temeljito pretresla vprašanje vsebine, nalog in pomoči lokalnemu časopisu. Tudi sicer je bila skrb za razvoj lista, dopisništvo, pridobivanje novih naročnikov itd. v zadnjih dveh letih naj-občutnejša v novomeškem okraju, malo manj v čmomeljskem, zelo slaba pa je bila v trebanjskem in kočevskem okraju. Število dopisnikov, naročnikov in malo objavljenega gradiva iz teh okrajev to potrjuje. Naj tretje leto izhajanja Dolenjskega lista tudi te pomanjkljivosti odpravi. Uredništvo in ima vendarle še precejšen del poti pred I uprava lista se bosta z vso vnemo »Čeprav ob petrolejki preberem ga pa -od prve do zadnje vrstice • •.« Naj naslednji stavki ne izzvenijo kot neskromnost uredništva. Zapisali smo jih zato, da povemo, kaj mislijo bralci o Dolenjskem listu. 30. decembra se je oglasila v upravi lista tovarišica Marija 'Kovačič s Trške gore št. 21. Za leto 1952 je plačala 400 dinarjev celoletne naročnine in pristavila, »da bi rada tekmovala v nagradnem žrebanju za kakšno lepo knjigo.« Ko smo jo vprašali, če je z listom zadovoljna, je pritrdila in dejala, da ga, čeprav ob petrolejki, prebere vsak teden od prve do zadnje vrstice. Vse ji pove, —■ tako je rekla — le še vremenske napovedi nima naš Dolenjski list! Pred nekaj dnevi je bila v upravi lista naročnica Vrščaj Marija; tudi ona je obnovila celoletno naročnino. Z vsem je zadovoljna — le na Janeza Popotnega je bila huda: prvič zato, ker se ne oglaša redno vsak teden, drugič pa, ker se ji ni mogel osebno predstaviti (bil je slučajno v Trebnjem in nam je bilo žal, da našega zvestega sodelavca nismo mogli Jerajevi predstaviti — najbrže je imela zanj kaj posebnega!). Tovariš Blatnik iz Crmošnjic, Jeraj iz Kočevskih Crmošnjic, pa cela vrsta ljudi iz novomeške okolice nam je v preteklih tednih povedala to in ono o Dolenjskem listu. Tovariš Ferdo Zupančič, tajnik KLO Sela-Sumberk pravi o listu takole: »Prav zares sem se ga tako privadil, da mi je dolg čas brez njega!« V listu najde marsikaj zanimivega, le dopisov iz trebanjskih kotlin je premalo (kar je seveda zelo res!) Učiteljica Anica Pire je obljubila, da bo v Sela-Šumberku poskrbela za nove naročnike. • Okrajni aktivist Avgust Mežnaršič v trebanjskem okraju je bil ves nesrečen, ko mu je uprava zaradi neke pomote list začasno ustavila. Na vse se je jezil, dokler lista spet ni dobival. Nikdar ni tako truden, da »Dolenjca ne bi vzel v roke«, kakor sam pravi. To, kar prebere, ne obdrži samo zase. Malo je tako pridnih bralcev kot je Guste]! V trifiki v Trebnjem kupujejo kadilci ob petkih tobak in Dolenjski list. Zdaj ga bodo lahko kupovali tudi v > Veletrgovin i« v Trebnjem, kjer se bodo Tončka, Albinca. Etka in Vera zavzele, da ga bodo čim več prodale. »Kako naj bi pisala svojcem v tujino o vsem, kako živimo in delamo pri nas!« nam je dejala Anica Kernc iz St. Ruperta, ko je naročila Dolenjski list za strica, ki živi že dolgo vrsto let trudila, da se s pomočjo Partije in Osvobodilne fronte, vseh njunih aktivistov in ob pomoči vseh naročnikov in bralcev letos uresniči osrednja naloga, ki smo si jo za leto 1952 postavili: V vsako hišo »Dolenjski lisi« Težave s papirjem so letos nekoliko manjše, zato bomo izdajali tednik vsaj dvakrat na mesec na šestih, po možnosti pa tudi na 8 straneh — poleg tega, da bomo ob raznih prilikah poskrbeli tudi za posebne priloge našemu časopisu. Razširitev lista zahtevajo razmere same, vodno večje število dopisnikov in izobilje gradiva, ki ga dobiva uredništvo od starih in novih sodelavcev lista. K temu pa nas vzpodbuja tudi vedno večje število stalnih naročnikov Dolenjskega lista, ki v zadnjih 6 mesecih počasi, a vendar vztrajno narašča in dokazuje, da je list Dolenjski potreben, bralcem pa drag in domač. 1 Ne samo na odstrel, in gofltev divfadl V m>vemeškem okraja j* B lovskih djro-«n z teO-ttml člani. splošno stanje divjadi nI zadovoljivo, številčno stanj« neškodljive divjadi so niža, dne!m le škodljive divjačine — posebno divjih svinj — Iz leta v leto več. Da Je številčno stanje srnjad!, posebno na Gorjancih, potem zajcev, poljskih jerebic In podobne neškodljive divjadi nizko, Je več vzrokov, med katerimi nelovsko izživljanj* posameznih članov lovskih družin nI na zadnjem inestn. Pregovor pravi« da nI vsak kosec, ki nese koso na rnmJ; prav tako »odi ni vsak lovce, kt nosi puško, Ima lovski snak In morda le pero za klobukom. Ce n. pr. Man oziroma lovski upravičenec odstirali v eni lovski sezoni do 44 zajcev, kot J« bilo to slučaj v lanski sezoni, toprav gotovo nt nel« V Dragi pri Loškem potoku bodo ustanovili livlnoreisho delo?no zadrugo go v prid dvlgo staleža. Na Gorjancih so zel pogosti divji lovci lz sosedne HrvaŠke, k! If Ef If Nov slovenski RI*iK*b|f umetniški film um........v Novem mestu DELAVNOST INVALIDSKIH ORGANIZACIJ V OKRAJU TREBNJE V Času fi-mesečnega tekmovanja na čast J L A so pokazal« posebno vnemo invalidske organizacijo okr*}« Trebnje. Invalidi so v « mesecih opravili VX22h prostovoljnih delovnih ur. V enotah PLZ sodo!uje 45 invalidov, ki pomagajo S vsemi močmi pr| delu protiletalske zaščite. Za kulturni dom v Tr. stu so imvalMli trebanjskega okraja zbrali M kubičnih metrov lesa in 'J.%.000 dinarjev. Okrali odbor VU if dobil pohvalo Glavne ga Odbora ŽVVI, pohvaljeno Pa je bilo tudi članstvo invalidske organizacije v okraju. ob vsakem časa streljajo srn«. Mnoge od njih člani podgorjasaklh lovskih dražin po-znajo, vendar Se niso ničesar pokrenlll. da se ta uelovski ln nezakoniti način lova prep reč!. Zelo na veliko se »ndejstvnjejo« v loviščih v zadnjih letih potepuSkl pa! In mačke-Tudi t) ne delajo na dvigu staleža divjadi in vendar Jih lovski upravičenci n« preganjajo oziroma pobijajo, kot bi bili to po zakona dol/nl. Na lovskih sestankih aleer navajajo škodo, kt Jo povzročijo pat ln mačke v loviščih, ko pa vpraša« zakaj Jih ne postrelljo. se pa od režejo kot oni dan neki mesar-lovee v St. Jerneja: »Jaz se ne bi rad zameril lastnik n takega psa ali mačke, naj pride okrajni gozdar ln postreli te škodljivce.« Torej, po mišljenju takega »lovca« naj bi bil okrajni gozdar nekak konjsč za pobijanje Škodljivcev v loviščih, zajce In drn-iro divjad pa hI že potem sami odstrelili In seveda pojedli. Pač zelo značilen dokaz lovske zavesti lovca, ki Ima očlvldno veliko več smisla za odstrel kot za gojitev divjadi In njeno čuvanje. Veliko Škodo delajo divje »vlnje. ki pa niso toliko prebivale! okrajnih lovifič. pač pa bolj »gostje« Iz državnega rezervatnega lovišča Rog. kjer Imajo prav ndobna zato člšča po zaslngl nepravilne razmejitve med državnim ln okrajnim loviščem. Premalo Je tudi dobro pripravljenih pogonov na svinje v zimskem času. Posebno kmetje se zelo neradi odzovejo na tak pogon. Bolj živo se bodo morale zavzeti za zatiranje teh Škodljivcev tndl posamezne lovske družine, kajti lovci so dolžni zaščitit! kmeta pred »kodo. ki Jo povzroča divjad. Zelo so ta po vojni razmnožile poljske vrane, Id prav tako delajo občutno Škodo na poj to. Tudi pri zatiranju vran le potreb- f no več sodelovanja med kmetovalci in lovci Najboljši način zatiranja vran je zastrupljanje z jajci. Toda dogodi se dostikrat, da kmet noče zato žrtvovati niti enega jajca, čeprav Ima sam največ škode od vran. V bližnji bodočnosti bo treba misliti na osvežitev krvi pri zajcih v loviščih z zajci v Angliji. Res, marsikdo je prihranil sorodnikom v Ameriki in drugje po svetu prenekatero pismo, ker jim je naročil Dolenjski list! Kakor most med staro in novo domovino je Dolenjski list našim izseljencem. Ko smo v Mirni priporočili zadružnikom, naj objavijo ob novem letu primeren oglas, nas niso odslovili tako ka-kj,or na okrajnem zadružnem skladu, kjer so dejali: »Nimamo denarja za take stvari!« »Če ga nimamo trenutno v blagajni, ga pa lahko zaslužimo!« nam je povedal predsednik kmečke delovne zadruge na Mirni tovariš Gracar, podprla sta ga zadružnika Pepe Golob in Drago Košenina. Skupno bodo vozili drva in mimogrede plačali oglas. Pridobivanje novih naročnikov za Dolenjski list naj bi bila ena izmed nadoj? naših frontnih in ostalih orjramd-zacij v prihodnjih mesecih. Ko stopamo v tretje leto izhajanja našega lokalnega časopisa, se obračamo na vse stare in nove naročnike s prošnjo, da nam v svoji najbližji okolici pridobijo vsaj po enega novega naročnika . Uredništvo in uprava lista se zahvaljujeta ob tej priliki vsem stalnim in priložnostnim sodelavcem našega tednika za dosedanje sodelovanje in pomoč, hkrati pa jih prosita, da tudi pri uresničevanju načrta: V VSAKO HISO DOLENJSKI LIST! pomagajo tako nesebično, kakor so pomagali tedniku doslej. Ako poprimemo vsi, bo tudi ta na-r rt kmalu dobro uresrmčm. MtOIWMM.I«««»»»»MMtt,>MMtt,M>...,Mt,.«tK<,..MW.WW.M..»»WWW.tMW«M»H»»MM»M«« w<^MW<>,,>tW««««^«WW»»^>««««»>«<»«<««^t«««^»««^«»»W»^»»»*»«*^»»*««««« N« daleč od Loškega potoka se razprostira ozka ln dolga dolina, stesnjena med velike gozdove. Po njej so razvrščene v primerni razdalji vasi Lazeč, Podpreska, Draga, Srednja vas in Trava tja do gorske prelomnice nad Čabrom. To Je akrajno zapadni del kočevskega sveta, ki ga Potočanl nazl-vajfl tudi Kočevsko. Hočevarji se ves čas obstoja niso kdovekaj brigali za dvig tamkajšnjega gospodarstva. Izseljevali ao se v Ameriko, doma pa Je preraščala zemljo alkara In plevel) a to I u d I nI čudno, če je gospodarstvo tega kraja skoraj popolnoma propadlo In da so bile lepote tega kraja malokomu poznane. Tt kraji so že od vsega začetka privlačevali ljudi lz Loškega potoka. Kota In bližnjih vasi, ki so se tam za stalno naselje ljevall. Vse ponemeevanje v stari Avstriji, vplivi nemlkntarjev In zaničevanje a strani Hočevarjev Jim nI moglo ubiti zavesti, da to njihova zemlja. Zagrizli so se vanjo z vao ljubeznijo. Jo prepojili z znojem — nI pa Jim dajala tistega kar no potrcitovatll za Uvijanje, ker to bila njihova posestva majhna In razmetana. čeprav so se Hočevarji odločno upirali vplivu Slovencev ln čeprav ao Imeli vso podporo v oblasti (tudi v stari Jugoslaviji), Je bil vpliv Slovencev, ki so Imeli več sml sla za gospodarjenje, vedno večji. Vendar pa Je početje Hočevarjev močno oviralo Slovence pri nadaljnjem razvoju Narodnoosvobodilna borba Je prinesla svobodo na Kočevsko ie med borbo. Tedaj se je tudi odločno pokazalo, čigava je ta zemlja. Raznmljlvo je, da so jo Hočevarji lahko zapustili samo zato, ker Je niso ljubili In ker nI bila njihova. Med M) H je bilo tam osvobojeno ozemlje. Le redkokdaj Je tja stopila sovražnikova noga. Med domačini skoraj ni bilo človeka, ki n« bi aktivno sodeloval v narodnoosvobodilni vojni aH kot aktivist na teren n. Po osvoboditvi se je vse spremenilo. Na sapusčenth posestvih Hočevarjev so najprej oatanovlH državno posestvo, nato pa ekonomijo Lesno Industrijskega podjetja Ribnica. Ekonomija Je dosegla zelo lepe uspehe Vzgojili so lepo Število goveje živine, začel! v manjšem obsegu s avlnjerejo. t letošnjem leto pa ao Imeli naJlepSl pridelek krompirja v okrajn. Vendar pa. čeprav so bil! na Kočevskem doseženi že lepi napebl. žive tamkajšnji ljudje le po starem. Vzrok Je treba Iskati tndl v tem, da Jim Okrajni ljudski odbor Kočevje vse premalo pomagal, zlasti wrt tudi na varstvo morafo misliti lovci U drugih krajev. Poljaka lovilca bodo poživila i gojitvijo fazanov, katere bodo dobil! v kratkem v zameno sa srne. Lovske družine lu posamezni lovci se bodo morali veliko bolj zanimati za gojitev divjadi, kajti tuđi lovstvo Je treba graditi na gospodarski podlagi. Potrebno Je tudi več rednosti pri posli.lan j n poročil in sestavi evidence, kajti ta je prav tako potrebno v lovstva kot pri drugih vejah gospodarstva. V letu 1952 bodo morali vsi člani lovskih drnžln polagati Izpite, pa Je prav, če se že sedaj pripravljajo na nje. P. organizaciji drugačnega načina življenja. Ljudje na Kočevskem so začeli razmišljati kako bi st v bodoče uredili življenje. Zaradi tega je bil na pobudo OLO is. decembra sklican sestanek v PedpreskI, da bi se o vsem tem pogovorili- Rezultat sestanka jo fiokazal, da si ljudje na Kočevskem sami željo ustvarit! boljše pogoje za življenje. Izvolil) so osemčlanski odbor za ustvaritev živinorejske delovne zadruge. Zadruga naj bi zajela celotno kočevsko področje, ki meri v dolžini nekaj nad 10 km. Zndrugat bo povezala celotno ekonomijo ln vključila Se drugo. Napravili bodo arondacijo, počistil! laze, le« pa prodati! in si zanj nabavili traktor, živino, orodje ln gnojila. Laze, ki ao hriboviti, nameravajo spremeniti v pašnike, dolina pa jim bo siužlla za izvrstno krm.sko bazo. Obdelovali bodo le njive, ki se dajo orati s traktorji.. Gojili bodo predvsem krompir, ki tam Izvrstno uspeva. Poleg tega pa bo zadruga prevzela manj« io žago. kjer bodo zadružniki rezali les aa svoje potrebe. Ostali ljudje, ki zadrugi no bodo potrebni, bodo zaposleni v gozdarstva za posek In prevoz lesa Iz državnega gozda. Na ta način bo postalo Kočevsko visoko razvit kraj v našem narodnem gospodarstvu, ljudje pa si bodo ustvarili življenje, kakršnega Jim lahko da le socializem. Živinorejska delovna zadruga bo postala eno izmed najbolj vzornih socialističnih gospodarstev daleč okrog. R. M. Kaj je z gradaškim spomenikom Takšna to podobna vprašanja se postavljajo v i:vezi z nedokončanim spomenikom, ki stoji sredi vasi. Marsikdo, ki o stvari nI poučen, znaša mogoče krivdo na Krajevni odbor OF. na organizacijo Zveze borcev ali na nekatere odbornike omenjenih organizacij, ki pa se dejansko trudijo, da bt načrt v celoti Izpolnili. Odbor Zl\ Je imel velike težave že s tem, da je lahko odkril spomenik brez plastike, v taksnem stanju, kot Je sedaj, pa je navzlic temu uspel. Zato mu moramo dati vse priznanje, saj Je le a prizadevanjem nekaterih članov ZB uspelo odkriti spomenik. Od tistega časa se je odbor za postavitev spomenika že večkrat pozanimal pri kiparju tov. Ba-tlčn, kt pripravlja plastiko, kaj Je a stvarjo. Tovariš Batič je že Imel gotov osnutek 1» gline, pa Je moral zaradi premajhne dimenzije znova začet! z delom. Zato se je vse skupaj precej zavleklo. Mbdel Iz mavca pa Ima sedaj že narejen In Čaka samo ln na marmor, da bo delo končal. Upajmo, da bo spomenik kmalu stal v Gradišču takšen, kot so si ga Gradačant zamislil! ln ki bo v ponos kraju ln vsem članom množičnih organizacij Gradaca. Smrtna nesreča ob nezaščiten! železniški progi 23. decembra zvečer jo potniški vlak, ki vozi .1» T^bnjega v Semioo. med poatajo Gomilo im Mirno trfttl ob voz, kd j« prečkal tik pred prihodom vlaka. Na vozu sedefa. Ne*a Kolen« rtara JO Jet iz S t. Lovrenca, Jo dobila tenke poškodbe, da je po nekaj minutah umrla. Nesreča je nastala nasadil nezavarovanega prehoda, kjer navzlic večam ne. «rečmm še vedno nI zapornic. A- Z. Gospod župnik Požun bi rad postal mučenik Na nedavnem sestatiku članov OF v Osnl-raka v kočevskem oktraju je bil javno raskrinkam župnik Karel Požun. Ljudje so ogorčena zahteval/i. da .ljudska oblast postavi župnika Poftuna pred sodišče, hkrati p« so mu prepovedaila, da bi še najprej vv«ajal njihove otroke. Pred kratkim smo bradi v »Slovenskem r*vročevalou«, da Jo bil župnik v Bromljah, okraj Krško, kaznovan narodi proteini*.!* otrok v šoji. Takšnega srednjeveškega načina »vaflode* e« je posluževal v OsJlniri a bi dobil čimveč otrok k maši aM pa v šolo k verouku. Je otroke, ki so »jimujali mačo *l\ pa eo »aradii «Jnitih poti on tajali, doma, začel pretepati. Ko mu j« učemec Anton TijignT oh neki prilikd na vprašanje, če je bil pd maAi. odgovoril, da ni bM, ga je gospod zupnitk Požun silovito zgreba.l za prsa, ga začel tresti in z glavo butata ob kJop. Učenko Vilmo Maraar Je »skrbni dnšehmftnilk« Požun udaril » roko po obrazu, da Je bila vsa krvava- TJčenoa Jožeta Mubiča je junaški, bojevit« gospod žup-aik pretepal z ravnilom po glavi, ga suval s pestjo, da jo padel učenec na tla. Svojo moč- je žuipnik izkazoval Midi nad drugimi otroci, ka niso hodiili k maši. Pri verouku je zastopnik >voj«ku joče se cerkve« seveda imel zato redno manj otrok- ki se ndoo pusttii Župnik Podun se j« kakor njegov kolega Cafuta v Preloki v Beli krajini seveda po služeva.1 tudi priftnloe. da Je MaMJ ljudsko oblast- Očitaj j« namreč versko nesvobodo. Čeprav je nemoteno poučeval verouk v šoli. Je vendarle oznanili s prižndoe, da nra jo KLO prepovedal poučevati verouk. Resnica pa J» fe, da mu Je hdilo naročeno, na! verouk poučuje ob četrtkih namesto ob p*1;kth, ko Je šole prost dan. Ci*to«t njegove duše in »mirne vesti« ka&e tudi dejstvo, da se je gospod žugmik Poten p«čal (udi « t.lhofcnipsrvom m. nedovoijwno trgovino. Zahteve ljudstva, da oblast odstnani pwvl(ljudskega duhovnika H O*tln&oe. so* torej nadvse upravičen«. Pred ljudskim sodiščem naj poda svoj zagovor. Prepričan pa je Mriro, do bo rudi sodišč« verjelo njego; viiim prižniškilm ksjiavsm, da v »OsUndcd ni verske svohorle«. Pretepanj« oitvok. spravljanje ljudi v cerkve z lažmi itd. — vse to pač ne govori o verski svobodo. Upamo, da bomo Jahko o gospodu, Podhmu In razpravi ljudskega sodišča proti nJemu v kratkem spet pihali- OKRAJNO LESNOINDUSTRIJSKO PODJETJE NA DVORU S TOVARNO POHIŠTVA IN Z 2AG0 želi vsem svojim odjemalcem obilo uspehov v letu 1952 in se priporoča! orui komandant belokramskih partizanov Ko praznujemo t*, obletnico naše hrabre Jugoslovanske ljudske armade, so naše misli pri vseh onih Junakih osvobodilnega hoja. ki so prvi dvignili plamenico osvobodilne borbe. Med take junake spada Alojz F a b j a n, urar \i ('momlja, ki Je padel junaške smrti v horbl v mnogo številnejšim Italijanskim sovražnikom na Gor. Lazah 2- novembra 1941. Fabjanova družina se Je takoj prikljn-čila Osvobodilni rronti in od samega priče tka akt v no sodeloval« ori orranlza« iji npornlškega gibanja v BeH krajini. Talio je Lojze nabiral orožje za prvo skupino, k! se je odpravljala v partizane. Pri tem ga je oknptaor zalotil, to je \f. tkladišča zaplenjenega orožja odnašal puške ln ga 19. Junija zaprl v čmomeljskem zaporu. Med tem Je črnomeljska OF nadaljevala s pri-pravaml za upor. Prva nkupina Je odšla v partizane avgusta 1911 takoj po demonstrativnem na padu na Italijansko stražo ob progi pri Vranovičih in s« utaborila v Mlklerjlh. Ta skupina prvih partizanov ln organizacija OF v CrnomUu sta sklenili Lojzeta KabJana MVObodttl lz z.apora. Naloiro sla prevzela Anton Malerlč In Lado Mišica, člana prve partijske celice v Črnomlju- Zvezo s Pab-janoni sta dobila tsko. da sta v temu] noči prebrodila reko aLhtnJo ter se v neposredni bližini Italijanske straž« priplazila pod okno celice štev. 1, v kateri Je bil Fabjan zaprt. Na listek sta mu napisala načrt o begu Iz zapora, nakar sta vanj zavila kamenček ln ga vrgla v njegovo celico. Za tem sta stopila v zie/.o z jetnišklm paznikom Tlnetom Ko-tarjem. Ker Je btl Kotar zainteresiran, da hI pobecnll hkrati še njegov prijatelj Ivan Crni«, kt se Je prav tako nahajal v zroporu, se je vdal zahtevi OF In omogočil beg na ta način, da Je tik predno so Italijani hoteli odpeljati Fabjan a v Trst, izpustil jetnike v jetnlško dvorišče. Tako sta FabJan ln Rrula 20. avgusta 1941 splezala po 7 metrov visokem opornem zidu ln pobegnila mimo italijanskega stražarja. Na tem begu j« FtabjOn trikrat preplaval reku Lahlnjo, noseč na hrbtu Bruto, ki nI znal plavati. S tem sta zmešala sled ltsll Jonom. Dobila sta zvezo z mlklarsko skupino, kateri sta se pridružila. V četici je nastalo veliko veselje« kajti s Fahjanom, ki Je kot vnet lovec dobro poznal teren ln bil osebno zelo hraber, je dobila četa svojega poveljnika. Fabjan se je hitro užlvel v partizan ske razmere. Takoj je začel snovati prve akcije proti okupatorja. Najprej Je vzel na muho Italijansko patruljo Iz legije črnih srajc »Monte .Nevoso«, ki Je spremljala prevoz hruue iz Črnomlja v 6riblje. Z napa dom na to patruljo Je nameraval pridobiti orožje ln drogo opremo za svoje borce. V akcijo so se napotili še Janez Hočevar, Leo- fiold Jerman ln neki Srb, ki je pobegni z njetnlškega transporta In se pri Metliki povezal z, OF ter vključil v Fabjanovo partizansko skupino. V zgodnjih jutranjih urah %■ septembra je Fabjanova patrulja odšla lz taborišča v Mlklarjlh na svoj prvi oboroženi spopad s okupatorjem. Takrat, v letu 1941, ko je fašistična vojaka gospodarila v Evropi t naglim prodiranjem proti Leningradu In Moskvi ter se razvila po sevcrnoatfrLšklh puščavah, »o odjeknili strel! sredi belokranjskih brez, Sredt vročega dne «. septembra 1941 se je iz Črnomlja v Griblje vračala Italijanska patrulja petih črnosrajčnikov na vprežnem vozu s tovorom mnnlclje In živil. Ko je prispela približno 5 km Iz Črnomlja proti Grlbljam, so z desne strani ceste odjeknili uporniški streli Fahjanove patrulje. Sredi čela zadet se je zgrudil z voza fašist Vnrl IHsnio, prav tako je bil smrtno zadet Fašist Formi, druga dva pa sta bila težko ranjena. Fašisti so popadali z voza, medtem ko je preplašeni konj oddirjal z mrtvim fa šistom naprej. V trenutku napada pa je pridrvel nek italijanski avtomobil ter se ustavil na. kraju spopada. Zaradi nenadejsne pomoči sovražnikov se je Fabjanova skupina umaknila brez. pričakovanega plena. Prva akcija belokranjskih partizanov Je uspela v tem, da js v živo zadela okupatorja, saj je bilo Izmed oemih v borbo zapletenih fašistov dvoje ubitih, dva pa sta bila težko ranjena, medtem po pri partizanih nI bilo Izgub. TI uporni streli so široko odjeknili in visoko dvignili uporni duh po vsej Bell krajini. Ob tej priliki Je okupator zbesnel, kajti takrat se je pripravljal akupno s fa-rovško reakcijo na slavnostni prihod Gra-zlollja v Črnomelj, partizani pa so ga počastili s pogrebom nJemu najsvestejslh er-nosračnikov. Med Italijansko vojsko je zavladal velik preplah. Svoj bes so znašaH nad golorokim prebivalstvom Črnomlja in okolic«. Napolnili so vse črnomeljske In novomeške zapore. Posebno so se vznemiril! najvišji vojaški krogi italijanske vojske od civilnega komisarja Cassanega v Črnomlju do samega poveljnika XI. armad nega zbora Robotija v Planini, ki Je Izdajal vandalska navodila svojim podrejenim za boj proti Slovencem. Razen okupatorja Jo ta akcija razburila tudi domač« izdajalsko reakcijo, zbrano v zloglasni kouzultl ua čelu z banom Natla-čenom, ki je podžigal okupatorja k ostrejšim ukrepom proti lastnemu narodu. Tako je 18. septembra pisal Graziollju: »Dne (l. septembra se je zgodilo novo ob soje i redno zločinsko dejanje na poti med Črnomljem In Grlbljem. Zaradi tega so zaprli 25« ljudi lz okolice Črnomlja In Adle-šlč. V Črnomlju samega župana Klemenra, v Adle&ičlh pa Jkipnlka fttrusa.c Nadalje navaja, da ni stvarnega reda In varnosti, > čemer se gubi vera v oblast. Zaradi tega navaja zgrešenost Italijanske uprave, ji očita premnlo odločnosti v borbi proti osvobodilnemu gibanju, zaradi česar da ne more več sodelovali z njimi. Po grlbeljski akciji je Fabjanova četa Izvršila še več diverzantskih akcij, katere so zadajale okupatorju mnogo skrbi tn bile velikega pomena za razvoj partizanstva v Bdi krajini. Tej četici so se kmalu pridružili še nov! borci lz Metlike. Gradaca ln Črnomlja. Po združitvi z ostalimi skupinami Je v oktobru štela nad 39 borcev In hitela ua pomoč preganjanim Slovencem na Krškem polju. V noč! 2. novembra 1941 se Je vnela huda borba med to četico lu mnogoštevilnim Italijanskim sovražnikom na Lprikazni< ter v vse to, česar se ubogo ljudstvo boji Že tisočletja? — Preveč me vprašuješ — je odgovoril zamišljeno. Spominjam se Se, kako so izganjali hudiča iz bolnih ljudi. Streljali so proti oblakom, da bi pregnali čarovnice, ki bi se naj tam pečale z vragom in mešale točo. Ljudje so prosili »gospoda«, naj bi pregnal točo ali priklical dež... — Vendar me zanima, kdo se zdaj boji za takšno vero ljudi? sem vztrajal. — Kdo se boji, da bi se čarovnice in hudiči razblinili v nič in preteklost? Molčal je. Potem pa je počasi pripomnil: — Pravijo, da,.. Ne vem, kako bi povedal... Da bodo po tistih tečajih učili: Človek je nastal iz opice. To bi pa bil velik greh, pravijo, verovati, kaj takšnega, človek je vendar ustvarjen po božji podobi. Bog ga je ustvarili. — Pa verujejo, da so res tako zelo podobni bogu? eem vprašal. — Ali ne pomislijo, da bi s tem utegnili užaliti svojega boga? Sami pa so tako užaljeni, če kdo samo namigne, da so podobni opicam! — Če bi te slišali! se je kar zgrozil — No, zanima pa tudi mene, kaJko je res bilo... Ne bom te vpraševal, kakšen je bog. Samo včasih se čemu čudim. Mislim, da živali vendar niso tako neumne... Ne govorim o opici, saj je nisem nikdar niti videl. Prišlo pa mi je na misel, zakaj bi tudi živali ne imele nekakšne duše, če je že vse ustvaril bog. Med vojno pa sem doživel toliko strašnega, da nisem mogel več verovati v Človeško dušo. Vidiš, takšne stvari bi vpraševal na tečaju... Kako je v resnici bilo... Kako je vse to nastajalo .. — Upam, da ti bodo tudi to pojasnili. V tem kratkem pogovoru se o vsem tem ne moreva natančno pogovoriti. Reči pa je treba, da se ti ni treba bati tečaja iz strahu pred čarovnicami, še manj pa pred opicami. Spoznal boš, da je za človeka večja sramota verovati v čarovnice, kakor če veruje, da je v sorodu z živalmi. V resnici smo v daljnem sorodstvu z vso živo naravo. Življenje rastlinstva, živalstva in ljudi je mnogo tesneje povezano med seboj, kakor marsikdo misli. Ze zelo stara in nič manj neumna laž pa je, da je človek nastal iz opice ali do to kdo uči. S tem so samo skušali sramotiti nauk o razvoju živih bitij na Zemlji. Namreč nauk, ki uči, da živih bitij ni nihče ustvaril čez noč in d« niso ostala večno takšna, kakršna bi naj bila pri »ustvaritvi«. — Da, že ... Samo... Eni učijo tako, kakor je zapisano v Svetem pismu, kje pa so drugi zvedeli, kako je v resnici bilo? — Vidiš, v tem trenutku bi se torej začel pouk. Zdaj bi se morala začenjati pogovarjati, kako so se začeli razvijati vsi ti nauki, ki jih združuje znanost — kako je človek začel spoznavati naravo in sebe ter vse življenje. Toda ne le začel, marveč, kako se je vse to razvijalo, da je dandanes mogoče že na marsikaj zanesljivo odgovoriti. Naravo večkrat primerjamo knjigi, če hočeš vedeti, kaj se skriva v knjigi, kaj je knjiga, jo je treba prebrati. Toda preden začneš brati, se moraš tega naučiti Tako je torej bilor Človek se je moral najprej naučiti razpoznavati črke, da je potem začel počasi brati. Zdaj že dobro bere iz knjige narave. Če bi ne znal brali, bi vsega tega, kar imenujemo napredek, kulturo, tehniko itd., ne bilo. Ne bilo bi niti tekstilnega blaga, ljudje bi ne znali strojiiti kož, vlak bi ne vozil, ne znali bi obdelovati zemlje in cerkve bi tudi ne imele zvonov, da o oltarjih niti ne govorimo. — Hotel sem samo vprašati, kako je nastal človek, je pripomnili nekoliko nezadovoljen. — Jaz pa bi tudi rad odgovoril. Toda dolgo bi se morala pogovarjati o tem, kako tudi to skrivnost beremo iz knjige --- narave. Kmalu bo minilo že sto let, ko je Charles Darwin napisal (leta 1K59) znamenito knjigo »Nastanek vrst po na- ravnem Izbom«. Na žalost ta knjiga uiti zdaj Se ni izšla v slovenščini. Pač pa je izšla po vojni v srbohrvaščini. Nedavno pa smo dobili v slovenščini, sicer nekoliko skrajšano, drugo Darvvinovo knjigo »Izvor človeka«. Dokler niso izšla znamenita Danvinov« dela, so seveda tudi že živeli številni učenjaki, ki-so pojasnjevali skrivnosti narave. Na splošno pa je prevladovalo mnenje, da se rastlinsko in živalske vrste ne razvijajo, tako da bi i« starejših vrst nastajalo nove. — Tega ne razumem prav dobro — je pripomnil kmet. — Saj so vendar morali že tedaj redili domače živali. Celo jaz, ki se nisem nič učil, vem, da nastajajo nove pasme. Če se med seboj križajo živali različnih pasem. Imel sem golobe... No, saj to sam veš! Pa kakšne volČjake smo dobili, ker se je psica seznanila z volkom ... — Torej sj tudi ti darvinist, čeprav tega nisi niti vedel — sem dejal. — Ne smeš se čuditi, zakaj poprej ni nihče upal ali znal širiti novega nauka, da se vse živo (pa tudi neživo) na Zemlji spreminja. Saj se še dandanes bolj upravičeno čudijo, da bi ponekod radi sežigali čarovnice (še rajši pa najbrž nas, ki zagovarjamo izobraževalne tečaje). Seveda razvojni nauk ni tako preprost, da bi ga bilo mogoče dobro razumeti že na podlagi samega nastajanja živalskih pasem. Uči in pojasnjuje mnogo več. Govori o razvoju življenja od najstarejših dob. o Ste v. 1. DOLENJSKI LIST Stran 5 IZ I1AŠIH KftAJfiV IZ KOČEVJA Vsi, ki smo gasilci, pa tudi drugi, dobro vedo, da gasilec brez strokovne in praktične izobrazbe ne more in tudi ni sposoben pravilno uporabljati gasilske naprave in orodje. Prav zaradi te zavesti so se člani prostovoljnega gasilnega društva v Kncev-ju vneto pripravljali tn z veseljem obiskovali večerna predavanja za polaganje osnovnega gasilskega izpita, ki so ga opravili 14. decembra pred domačo izpitno komisijo. Pri tej komisiji .sta bila kot gosta navzoča tudi predsednik KLO Kočevje tov. Ignac Krničnik in predstavnik OLO tov. Zgonc. Izpiti so bili zaključeni z lepimi uspehi, saj so se kandidati tudi temeljito pripravili. Po končanih izpitih je predsednik komisije izrekel pohvalo tov. Anici Turk, ki se je pri izpitih najholj odlikovala. —ka- st V kočevskem okraju z uspehom deluje 14 Izohrazevalnlh, gospodinjskih ln prlkrojeval-nih tečajev. Udeležba je posebno lepa v Retjah. kjer obiskuje gospodinjski tečaj 4« žena in deklet, v Osllnicl 3« itd. Prijave za obisk tečajev še vedno prihajajo. Po mnogih krajih so začeli s takimi tečaji, ki lju dem najbolj odgovarjajo; izbrali so si jih sami. zato jih tudi z veseljem obiskujejo. * Frontovcl kočevskega okraja so do sedaj imeli volitve v 52 vaških odborih OF. volilna udeležba frontovcev je bila posebno dobra v bivših najboljših partizanskih krajih: Nova sela, prav tako tudi v Podpreskl. Lazih in Dragi. Najslabši pa so kraji, kjer je bilo med osvobodilno vojno največ bele garde; tam je tudi volilna udeležha slaba. Pri tem prednjačtjo kraji Prigoriea, Rakitnlca, Žlgmarlce, Podklanee ln Glohelj. Čeprav so v teh krajih bili večkrat sklicani občni zbori OF, ni bilo nikdar nobenega odziva, celo sami vaški odbori OF se za to niso zanimali, saj tudi člani odbora niso prišli na občne zbore. Taka »zavednost« članstvu OF v teh krajih ne dela časti. K- O. GABRJE POD GORJANCI Lesno Industrijsko podjetje lz Novega mesta gradi AMnico. ki bo dolga 240(1 metrov. SlužIla bo za prevoz drv in lesa lz Gorjancev (Koprlvnlka). Vsem onim, ki ae boje. da bodo Gorjanci Izsekani, pa v tolažbo povemo to. da je namen žičnice spraviti les ln drva, ki bi sicer propadla, v Gabrje do ceste, od tam pa naprej. Pa še to: saj vidimo tudi drugod, da gozdna gospodarstva naše gozdove ne Izkoriščajo temveč jih le redčijo, hkrati pa jih povsod še obnavljajo. IZ GRADACA Tndl v Gradcu smo se pripravili na 10. obletnico JA. V ta namen smo 22. decembra priredili svečano akademijo. Program |e bil pester: nekaj recitacij posameznikov in zborov, kratek prtzorCek; nastopila pa sta tudi gradaškl moški pevski zbor pod vodstvom tovariša Adamiča ln mladinski zbor Deškega vzeajallšča pod vodstvom tov. Lahajnerja, fcl sta pripravila nek.,-i partizanskih pesmi. Da je proslava tako lepo uspela, se moramo zahvaliti predvsem gojencem Deškega vzgajallšča in njihovim učiteljem, ki so naštudlrall več dobrih točk- -nci ČRNOMELJ V času ll-mesečnega tekmovanja na čast 1«. obletnice ustanovitve JA, so vojaški vojni Invalidi Iz črnomaljskega okraja opravili pri prostovoljnih delih nad 17.000 prostovoljnih delovnih ur. Invalidi so predvsem delali pri gradnji ln popravilih cest ln mostov, na državnih posestvih, postavitvi spomenikov, elektrifikaciji v Starem trgu tn na^Stnjem vrhu ln pri podobnih delih. Najboljši krajevni odbori vojaških vojnih Invalidov: Adlešlčl. Suhor. Gradac. Sinji vrh in Semič bodo ob zaključku 6-mesečne-ga tekmovanja prejeli diplome In pohvale. Vojaški vojni Invalidi črnomaljskega okraja so darovali za gradnjo slovenskega kulturnega doma v Trstu 13 kubičnih metrov lesa in 6000 dinarjev. K. O. KINO NOVO MESTO predvaja od 11. do 14. jan. 1952 nov slovenski umetniški film K E K E C Oglejmo si najnovejšo umetnino Triglav-filma! — Pri filmu so sodelovali naši ožji rojaki: direktor filma — Dušan Povh; prvi snemalec — Ivan Marinček; glasbo napisal — Marijan Kozina. Šole in organizacije: organizirajte skupinske obiske! SELA HINJE Na skupnem sestanku odbornikov vseh množičnih organizacij so med drugim raz pravljall o gradnji zadružnega doma. Odločili so se, da bodo Bez zimo pripravili vse potrebno gradivo, spomladi pa pričeli z gradnjo doma, ki je v tem kraju res potreben. Že za naprej zagotavljajo, da bodo dom tudi dogradili, kajti nočejo poRnematl tistih, ki so zadružne domove zgradili le do temeljev, potem pa vse pustili. Na sestanku so govorili tudi o organizaciji gasilskega druStva. Sami so se prepričali, kako potrebna Je ta organizacija, ker skoraj vedno primanjkuje vode In Je zato nevarnost požara toliko večja. IZ MOKRONOGA Na nedavnem ohčnrm zboru Fronte v Mokronogu Je bil izvoljen skoro povsem nov odbor. Pri volitvah se je prvenstveno oziralo na to, da so bili v novi odbor Izvoljeni frontašl, ki niso obremenjeni z drugimi funkcijami ln ki Imajo vse pogoje spraviti med članstvo fronte najširšo razgibanost In vsestransko udejstvovanje. Naša društva skoraj spe In ne delajo. Edino KUD, kl je že Izvolilo nov odbor. Je pričelo z delom, zlasti sta agilna god-benl ln pevski odsek pod vodstvom dr. Fen-ca. Pa tudi dramatski odsek bo pod vodstvom ravnatelja gimnazije tov. Vldečnlka skupno z godbenlm In pevskim odsekom v kratkem dokazal, da se tudi v Mokronogu da kaj napraviti, ako Je le dovolj dobre volje in požrtvovalnosti. Sploh Ima tukajšnje EUD vse pogoje za uspešno delovanje. Poprejšnje vodstvo je lz oportunl-stlčnlh razlogov delo zanemarjalo. Mnogo obetajoče Planinsko društvo je vsled nerazumevanja prebivalstva do planinstva In tujskega prometa zaspalo. K temu društvu se bomo še povrnili po občnem zboru. Lovska družina Je nabavila družino fa zanov. Te lepe ptice ne bodo samo v korist kmetu prt uničevanju raznega mrčesa, predvsem koloradskega hrošča, ampak tudi v okras pokrajini. Dolžnost lovcev ln kmeta pa bo, da bodo divjad gojili ln čuvali pred sovražniki. Zlasti ob košnji bodo kosci morali paziti na valeče samice. Društveni odbori nimajo primernega prostora za seje ln članske sestanke, za prireditve pa je flzkiilturna dvorana premajhna ln bi bila vsled tega dolžnost vseh društev ln organizacij, da se zavzamejo za člm- Erejšnjo dograditev Zadružnega doma. kjer I bila na razpolago dovolj velika dvorana ln tudi sejne sohe. Tudi to bi mnogo pripomoglo k družabnemu ln kulturnemu življenju kraja, ki naj bo gospodarski, kulturni in politični center tega dela Mlrenske doline. Kmetijska zadruga Mokronog je ustanovila pekarno, mesarijo ln prekajevalnlco, snuje pa tudi večjo zadružno mizarsko delavnico. Popolna tema vlada vsako noč v našem trgu in v najhllžnji okolici. KLO Mokronog namreč nikakor ne more nspetl pri obratu DES v Krškem, da hI že enkrat popravil cestno napeljavo. Pričakujemo takojšnje ureditve te nujne zadeve. S. P. SINDIKAT KMETIJSKE SOLE NA GRMU JE GOSTOVAL V DOLENJSKIH TOPLICAH Sindikat kmetijske šole na Grmu je v nedeljo, 23. decembra, gostoval v Dolenjskih Toplicah z burko trldejanko: »Trije vaški svetniki«. Ta burka je v zadnjem Času dvignila precej prahu, vendar je tudi to pot napolnila dvorano. To pomeni, da st naše ljudstvo želi smeha In razvedrila ter Išče tovrstne zabave, malo pa se zanima za to, kaj Je aH kaj nI primerno. Na to pa bi morali gledati nprlzorlteljl sami tn podati take stvari, ki so primerne za sedanji Pas. Vsako delo. ki ga hočemo dati na oder, mora vsebovati nekaj vzgojnega. Oder mora vzgajati široke ljudske plasti In prikazati življenje tako kakršno Je. D. G. IZ DOLENJSKIH TOPLIC V proslavo 4D0-Ietnlce slovenske knjige Je Ljudska univerza v Dolenjskih Toplicah priredila poljudno predavanje: Razvoj slo venskega slovstva. Predavanje Je bilo obiskano zelo slabo, kar ne dela časti kraju, o katerem je znano, da je bilo kulturno-prosvetno delo v nJem že mnogo let na precej visoki stopnji. V Izgradnji socializma In v dobi prave ljudske oblasti Je splošna ljudska Izobrazba prav nujno potrebna. Zato bi bilo prav, če bi množične organizacije upoštevale svoje iklepe glede rednega posečanja predavanj ljudske univerze. Zato naj b1 bil vsak torek, ki je določen za ljudsko univerzo, prost In naj bi se v tem času ne organizirati drugI sestanki, ki potem ovirajo udeležbo na predavanjih. Tudi predavanja, ki Je bilo organizirano v zvezi z 10. obletnico ustanovitve JA In ki ga Je imel tovariš major Iz Novega mesta, Je bilo premalo obiskano, saj sino pogrešali celo vodilne člane Zveze borcev. Izobraževalni tečaj, ki Je dvakrat na teden od 14. do 21. ure, je precej ploden, saj ga obiskuje 51 žena In deklet. Poleg šivanja tn kuhanja poslušajo tudi predavanja In slede pouku lz matematike, slovenščine, zdravstva ln nege dojenčkov, vzgojeslovja. gospodinjstva In gospodarstva. Prav hI bilo. da se zdrami tudi moška mladina In prične hoditi na tečaj, ker so tudi njej dani vsi pogoji za Izobrazbo, ki jim Je zelo potrebna, poleg tega pa bt lahko marsikaj slišali tudi o srčni kujturl in kulturi sploh. , Gr. NOVO MESTO 23. decembra Je oh dveh popoldne nenadoma nastal v mojem stanovanju na podstrešju v htšl dr. Furlana. Ljubljanska c. št. 30, požar v leseni steni. Odhltel sem na postajo Ljudske milice, žena pa Je na cesti klicala na pomoč. Mimo se je slučajno pripeljal tovariš Ernest Rele. Instalater mestnega podjetja »Vodovod«, priznani dol goletnl gasilec, ki Je vedno pripravljen nuditi pomoč. S svojo prisotnostjo duha je preprečil večji požar In ga v kali zatrl s tem. da je steno s sekiro razbil. Zato zasluži, da se mu stanovalci obeh hiš naj topleje Javno zahvalimo za njegovo požrtvovalno pomoč. Marijan J e r a j . pomožni zidar pri »Krki« Cankarjeva ulica so vzpenja po strmem bregu nad Novim mestom In je najbolj Izpostavljena toplim sončnim žarkom. VI. ki nas gledate Iz doline. s| gotovo mislile: »Kako prijetno žive ljudje tam gori!« Zrno-ttll ste se. če tako mislite! Na uho vam bom povedal naše podjetje »Vodovod« katerih pričajo samo med seboj premešane zemeljske plasti, okamenine in razmeroma redki ostanki sledov pradavnega življenja na Zemlji. Najprej se je morala primerno razviti veda, ki raziskuje zgodovino zemeljske skorje in ki jo imenujemo geologija, šele tedaj je čas dozorel, da so morala začeti izhajati takšna dela, kakršna je napisal Darwin. Toda razviti so se morale tudi druge vede, ne le geologija. Dotlej so učenjaki morali dobro proučiti živalstvo, ne le tisto, ki še živi, marveč tudi živalske vrste, ki so živele v davnini. — Kako pa je torej s tistim sorodstvom med opicami in človekom? — Sam veš, da so sorodstva zelo različna; kakor se vzame. Najpomembnejše pa je, da so sorodstva bližnja ali daljna. Darvvinizem ali razvojni nauk nikakor ne uči, da se je človek razvil iz katere koli opičje vrste. Do nastanka človeka je vodil zelo dolg razvoj. Človek pa tudi ni nastal pred nekaj tisočletji. Več sto tisoč let je minilo od nastanka bitij, ki jih je treba uvrščati med naše prve prednike. Nekateri učenjaki dandanes celo domnevajo, da je Človeštvo staro skoraj milijon let. Vsekakor pa je treba računati, da je človek nastal pred pol milijona leti. Ni se razvil iz opice. Razne vrste opic so se razvile kot posebne veje iz nekih skupnih prednikov, ki so pognali na svojem steklu tudi vejo Človečnjakov. Neke vrste ttovečnjakov, dandanašnjemu Človeku Precej podobne, mnogo bolj kakor opice, so izumrle, kakor n. pr. tako imenovani neandertalec (imenuje se po kraju, kjer so izkopali njegovo okostje). Zdaj čedalje bolj prevladuje mnenje, da dandanašnja vrsta »razumnega človeka* ne izvira iz vrst, kakršna je bil neandertalec in nekatere druge, ki so nekakšna stopnja med človekom in opico; sodijo, da je razvoj mnogo daljši in da je hkrati, ko so živele druge bolj živalske vrste, že živel dandanašnji človeški vrsti zelo podoben »človečnjak«. — To pa je res precej učeno. Torej je bilo več Adamov in Ev, če sem nekol liko razumel. — Če si ogledaš krošnjo prastarega drevesa, ne moreš z lahkoto dognati, katera veja je starejša in če ni morda nekaj prvih vej odpadlo, saj se jih več ali manj posuši na vsakem drevesu. Vsa živa narava pa je tako velikansko drevo, da si na njem marsičesa ne moreva pojasniti z zgodbo o Adamu in Evi. To pa ne sme preplašiti nobenega preprostega človeka, ki bi rad vsaj nekoliko razumel skrivnosti narave in življenja. Ko se bo začel učiti, se bodo pred njim odpirale neštete knjige, ne le ena; pred njim bo čedalje več vprašanj in nikdar mu ne bo dovolj odgovorov. V njem se bo zdramila boljša človeška narava. Zato se bo tudi bolje zavedal pravega razločka med seboj in živaljo. Sn težave, da Jih ne sliši Ml sploh nimamo vode! Vi se čudite, ker veste, da Imamo v vsako kuhinjo napeljan vodovod. Tega je menda Ze voda snedla, saj že pol leta nI tekla voda po njem. Ta čas pa ml potrpežljivo nosimo vodo vsak za svojo potrebo. V Cankarjevi ulici žive ljudje vseh vrst, vseh poklicev. Tu najdeš dijake, profesorje, oficirje, gospodinje, ki so čez dan v sluš-bah, tu so upokojenci, tudi onemoglih ljudi ne manjka... In vsi brez Izjeme morajo nositi vodo, če hočejo živeti. Kako težko je to delo zlasti tedaj, ko se vrneš iz službo Izmučeu že od dela, vam ne bom pripovedoval. Poizkusite samo enkrat, pa sem prepričan, da boste rekli, da Je res nemogoče. Pa vendar je tako. In veste zakaj? Zalo. ker se Je pokvaril stroj, ki je gnal vodo v hrib. Dolgo že čakamo, da bi ta stroj kdo popravil, da bi nam vsaj eno uro na dan črpal vodo. Koliko dela, koliko skrbi bi nas odrešil! Doslej se to še ni zgodilo ln pravijo, da se ne bo še tako kmalu. Veste, da za Jesenjo pride zima ln da so poti takrat zametene s Bnegom. AH naj tudi takrat nosimo vodo? AH Je res tisti stroj taka redkost, da ga nI mogoče nikjer dohiti? Prebivalci Cankarjeve ulice smo prepričani, da bi se tudi to dalo urediti, Če bi le kdo od podjetja »Vodovod« vedel, kako težko je vsak dan nositi vodo. Ker pa so to njih osebno ne tiče, so Asa enostavno pozabili. Niti povedati nam nočejo, koliko časa bo treba še čakati. Prepričan sem, da tisti stroj ne stane toliko, kolikor moramo ml prestati vsled pomanjkanja vode. Podjetje »Vodovod« bi bo nas lahko spomnilo ln nam vsaj povedalo, če se nam splača kopati vodnjake. Vidite, da tu nI tako rožnato življcnjo, kakor ste si ga predstavljali. SIcer pa Je pri nas lepo. Le pridite k nam, pa vode nam prinesite! Mirko Krhln DOL. NEMŠKA VAS Zadnje Čase se Je pisalo Iz našega kraja, sedaj se moram pa tudi Jaz malo oglasiti. V naši vasi Imamo KZ s tremi prodajalkami. Oglasil sem se v trgovini z namenom, da bi kupil blaga za hlače. Takoj je prišla uslužbenka Slak Danica ln me vprašala, kaj želim. Omenil sem JI, da hI rad ogledal manufakturno blago, kt stane meter 2400 din. Danica ml je pa odgovorila, da tega blaga ne proda, da ga je za dve obleke skupaj. Prosil bi pojasnila, zakaj se blago ne prodaja v tej zadrugi na drobno — aH pa naj dajo zunaj napis »Prodajamo samo na debelo«. E. G. IZPRED SODIŠČA V ZANKO UJETI SRNJAK GA JE SPRAVIL V ZAPOR Z nič, kaj čednim poslom se je ukvarjal Alojz Makovec, posestnik U tesar iz Pod-turna št. 21. Na sumu je bil. da rad poškili za divjačino seveda brez lovskega dovoljenja. 19, julija lanskega lota jo imel smolo. Ravno ko je snel iz zanke ujetega srnjaka v gozdu nad Podturnom. je prišel mimo lovski čuvaj državnega lovišča. Sledila jo ovadba za nelovsko dejanje in Makovec se je moral zagovarjati pred sodiščem, kjer je seveda zatrjeval, da je srnjaka v zanki našel čisto slučajno, ko je i.astavljal polhom. Srnjaka pa je snel iz zanke in vrgel nekaj metrov stran baje sa.mo zato, da bi vzel žico. na katero je hotel navezati drva, »da bi jiih odvlekel domov«. Poleg tega je bil obtožen, da si je name-rava.1 prisvojita manjšo količino strešno lepenke, ko je pokrival barako pri gozdni m a. nipulaclji Poljan«. Za oba prekrška, zlasti pa za prvega, je bil Ma.kovec obsojen pred sonatom okrajnega sodišča v Novem mestu na mesce dni zapora. 500 din denarne kazni, plačilo stroškov tn povprečnima 300 din. Plačati mora tudd upravi državnih lovišč v Kočevju 3150 dim za srnjaka. ZVERI V ČLOVEŠKI PODOBI PRED SODIŠČEM Surovine i kakršnim je malo primere, sta 3fi-letni Franc Ckižar. kmečki sin. oče treh nezakonskih otrok in četrtega, ki je že na potu, doma iz Sedma v okraju Krško, in Jožo Pcčnik . 27-letmi delavec iz Dobravo pri Krškem. Brez pravega povoda sta lani 21. oktobra na skrajno nečloveški način pretepala Mihaela ftalobirja toliko časa. da je podlegel poškodbam. Dne 21. oktobra sta se vračala z dola ("•križar in Pefinik. Na poti sta dohitela Šalobirja, ki se jo prav tako vračal iz dela. Cinžar. ki je daleč na okoli znan nasilno* (saj je bil že sedemkrat pred kaznovan zaradi pretepov in podohnih prekrškov^, je tako] napadale šalobirja, češ da jo kradel pri njegovi ljubici Ivanki Brili neko perilo. Začel je Šalobirja pretepati s palico in siliti iz n jega pri aha nje, da. je res kradel. Pri pretepanju Šalobirja. ki je bil sicer telesno ln duševno šibak, je pridno pomagal tudi Pcčnik. Med pretepanjem sta ga prignala na dom Brilijeve in ga s skupnimi bunkami pri. praviti a do priznanja tal vine. Nato sta sklenila, da ga popeljeta na njegov dom in skupno po iščeta ukradene stvari. Da pa jima ne bi ušel, ker je bila noč, Sita mu z vrvjo zvezala roki in ga tako zvezanega gnala v spremstvu Brilijeve na njegov dom. Do tam še k vprašanju o strokovnih kadrih v našem gospodarstvu (Nadaljevanje s 4. strani) more, ne da bi se zgrozil. V tem »internatu« j|ve vajenci brez vsakega nadzorstva atol divjaki v umazanih sobah, brez okenskih Šip i pokvarjenimi pečmi, prepuščeni samim sebi in umazaniji. Ali Je to kulturno? Ali moremo od vajencev, ki žive v takih razmerah, kot ptički brc* gnezda, pričakovati, da bodo dobri delavci, ln nekoč pošteni ln dobri obrtniki ln državljani? In kaj more iz takih Mudi naredit šola? Šolanje vajencev Je problem zase. Problemi, ki Jih Je v navedenem članku navedel tov. Zemljan, so zelo pereči In treba bo radikalno poseči tudi v to. Ne pomaga nič. Marsikateremu obrtniku In podjetju hI seveda bilo ljubše, čo bl šole ne bilo, zlasti po-deželjskl obrtniki I ma|o stolne pritožbe proti šoli, kar bl bilo morda do neke mere opra-včltl. Učenci res da Izgube mnogo časa P« sedanjem sistemu šolanja ln niso z vsem razumevanjem niti pr| delu v delavnici, niti pri študiju v šoli. Tov. Zamljcn je v svojem člonku obetal oba dosedaj preizkušena načina Šolanja, tretjega pa se le le bežno dotaknil. Res ga nI mogoče analizirati, ker še nI preizkušen, zdi pa se ml, da hI ga bilo nutno treba preizkusiti, ker je verjetno še najboljši: tri dni nepretrganega dela v delavnici In tri dni nepretrganega študija v Šoli. Vajenec In mojster bl tu ne mogla ničesar Izgubiti, marveč le pridobiti ln tudi zveza z delavnico ostane močna. Seveda bt morali vujenvl imeti v SUG popolnoma vso Izobrazbo, da bl Jim potem ne bilo treba še posebe jhodltl drugam na tečaje. Podjetje ali mojster pa hI seveda morala Imeti nad takim šolanjem vajenca boljši nadzor kot danes, ko se mojstri po največkrat za šolanje vajenca prav malo menijo, da bi vajenci v Šoloobveznem času res Študirali ln delali zadano jim naloge. Prav tako b| najbrže ne bilo napačno, če h| se po vzorcu ljudskih In srednjih šol organizirali sestanki mojstrov oz. odgovornih poslovodij z nčlteljtsvom. Tako bo vajenci sprevideli, da delata šola In mojster roko v roki, kar bl na vsak način privedlo do boljših uspehov. Učlteljstvo In delodajalci b| lako prišli do medsebojne Izmenjave misli ln manj, eni kot drugI pa hI dobili dragocene napotke za nadaljno delo. Ker je zadeva tako važna, bl bilo prav, da bi se še kdo oglasil In povedal svoje mnenje. Predvsem pa je treba krepko prijeti za delo In Izpeljati do kraja. —r— niso prisili, kajti drugi dan so našli ljudje na travniku ob poti Šalobirja vsega iznakaženega, mrtvega. Kakšno zadnjo pot proti domu je imel nesrečni Salobir. naj govori poročilo zdravnika-izvedenca: Udarec na glavi do same kosti, prsni koš in obraz ves Črn od podplut, leva noga zlomljena, hrbet odrgnjen od vlačenja po oesti. obe roki zatečeni in odrgnjeni od vrvi, poškodbe po vsem telesu .. . Potem, ko sta zmrcvarjonega Šalobirja vrgla na travnik in mu razvezala roki. se zanj nista več brigala, pač pa so se vsi trije hitro podali na dom Brilijeve, _ da se dogovorijo kako se bodo zagovarjali. Sklenili so, da mora Ivanka Brili trditi, da jo je Salobir napadel v njeni hiši in sta ga ona dva zato pretepla. V tem smislu so se tudi vsi trije zagovarjali, v dokaz svoje trditve pa še poškodovali vrata in razbili šipe. Pozneje pa je Brilijeva svojo izjavo popravila in povedala vse po resnici, nakar sta tudi oba obtoženca priznala krivdo. Senat okrožnega sodišča v Novem mestu je dne 22. decembra za to skrajno divjaško in nečloveško dejanje, ki ima malo primerov v kriminalistiki, obsodil Franca Cin-žarja na 12 let strogega zapora, to je na najvišjo kazen, ki jo po zakonu predvidena za podobna dejanja, ter izgubo državljanskih pravic za dobo dveh let, Jožeta Pcćnika pa na 9 let strogega zapora in dve leti izgube državljanskih pravic. Z VOJAŠKIM BAJONETOM JE ZABODEL NAPADALCA Dne 15. septembra letošnjega leta so v Lončarjevem dolu pri Sevnici na nekem ko-zolou ličkali koruzo. Med drugimi udeleženci sta bila navzoča tudi miličnik Franc Slivšek. ki je bil tačas na dopustu, in Anton Znidaršič. ki je kot skrivač in malopriden Človek hudo sovražil vse miličnik©, najbolj pa Slivaka. ker ga je ta oh neki priliki aretiral. 2e med lickanjem je Znidaršič izjavil navzoči Milki Požun. da bo on še nocoj nekoga »mrtvega napravil«. Po končanem delu so še plesali, okrog tretje ure zjutrai pa so se začeli razhajati. Nič hudega sluteč se je odpravil proti domu tudi miličnik Slivšek, ki je bil v civilu. Komaj pa je naredil neka.j korakov od kozolca, ga ie Znidaršič od zadaj udaril z dober meter dolgim in šest cm debelim hrestovim kolom po glavi, da se je Takoj sesedel in padel v nezavest. Znidaršič je začel udrihati s kolom šo po ležečem Slivšku medtem pa je priskočil na pomoč napadenemu dvajsetletni Ivan Pevec, potegnil iz žepa vojaški bajonet, katerega ie nosil pri sebi kot gozdni delavec in z njim sunil Znidaršiča v vrat. Sunek je bil tako močan, da mu je prehode! vrat. tako da je konica noža izstopila v grlu. Zaradi težke rane je Znidaršič takoj izdihnil. Pred senatom okrožnega sodišča v Novem mestu se je Pevec zagovarjal, da ni imel namena Znidaršiča zabosti v vrat, ampak le v zadjnoo ali roko. da bi prepreči! nadadljnjo pretepanje Slivška. ker pa se je Znidaršič v tem trenutku ravno dvignil. ga je 2-adel v vrat. Zaradi prekoračenja sllohrana z nevarnim orožjem je bil Pevec obsojen na eno leto in šest mesecev strogega zapora. Mestni ljudski odbor Črnomelj obvešča, da je po sklepu zasedanja odbora in sporazumno z okrajnim izvršnim LO Črnomelj semenj za rogato živino, prašiče, drobnico itd. vsak četrtek. — V slučaju, da je na četrtek državni praznik, je semenj dan prej, to je v sredo. MLO Črnomelj Ha smeđ ta khatek čas VSEM, KI SO GA POZNALI Pred kratkim se je v Novem nest u po-rofil tov. Karel A. Ta, Da mah neverjetna novica, je presenetila tako žensko kakor moško javnost daleč naokoli. Da bi bilo zadoščeno vsem, kt so ga poznali, vzljubili ali imeli kako drugače z njim opraviti In da bi bili o tem informirani tudi vsi ostali je delegacija novinarjev Dolenjskega lis!., obiskala tov. Karla na njegovem novem domu na Ormu. Tovariš Karel nam je v dveurnem prijetnem razgovoru odgovoril na vrsto vprašanj. Vsled aktualnosti navajamo najvažnejša, tu in tam delno skrajšana vprašanja in odgovore. Tovariš Karel! Ali vas smemo, kot znanega dolgoletnega športnika vprašati. Kdaj. kako in kje je patila ta Vaša zadnja in tako pomembna odločitev! Mladenlško razburkani dobi telovadbe, ki me spremlja od mladih nog, je še pred vojno sledila epoha nogometa, ki je za spremembo čisto moški šport. V povojnih letih me je bolj kot kdaj prej privlekel tenis Občutil sem, da Imam vse pogoje In perspektive za vzpon v tem športu. Omenil bl še, da Je v Novem mestu krasna prilika za veslanje. Veliko sem preveslnl po Krki. Nekaj vidnih, nič koliko pa nevidnih uspehov sem dosegel v veslanju v dvoje. Ce smo Vas prav razumeli, ste za čport in dom. Ali so bila ta druga čustva v Vas tako dolgo prikrila? Kila j so privrela na dani Ali ste si za poroko slučajno izbrali 21. de-rnmher, dan, ki ima najdaljšo noč v letu, aH ste imeli za to globlje vzroko? Dolgo let, sem kot zakrknjen samec pred-njačll v dolenjski metropoli. V spomin bl obudil samo en dogodek. Deževnega dne ob nastopu letošnje jeseni seni sam sedel v sobi. Lastovke so se ravno zbirale, da od lete na Jug. Dllo je nedeljsko popoldne, Po slušal sem radio — še po starih cenah. Kot veste, vam oh nedeljah popoldne zavrtijo plošče po željah in za 200 dinarjev preberejo še cel rodovnik. Ril sem nekaj razdvojen. Bral sem knjigo »Kri nI voda«, v Izdaji za ložbe Allmenti Iz Milana, obenem pa poslu šal plošče s posvetili: ljubemu očku. zlati mamici, strlčku Franclnu Itd. Ko je mlada žena voščila svojemu možu vso srečo za štirideseti rojstni dan In mu podarila počasni valček: »Sehon M die Llehr In Hafen«, se ml pri srcu kar milo storilo, že takrat sem zaslutil .da bom zapustil viharno fantovsko morje In zaplul v tihi zakonski pristan. Pravijo, da jc zakon loterija. Kakšno je Vaše rnnenjo o temi Ali daste kaj na hazard t Rte v športni stavi imeli že kaj uspehov! Včasih sem rad kvartal. Na tomboli sem enkrat celo zadel umivalnik s tovarniško OgAasL Na cesti Straža—Dol. Toplire sem izgubil aktovko rjave barve. Poštenega najditelja prosim, da jo izroči proti nagradi na naslov: Janez Kotar, na Selih št. 12 pri Dol. Toplicah. -346- LOVCI-KMETJE: odstrel zajcev je bil dovoljen v LR Sloveniji samo do Bl. decembra 1951 zaradi izredno nizkega staleža. Odlok Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo LRS od 24. decembra 1951, štev. kab. 3/7. napako. V praktičnem življenju na sploh, v življenju pa še posebej, grem raje »na si farno«, a srečolov. »mačko v žaklju« ln po dobno nisem, (enim le to. kar si sam pri >or«m In nrclzkuslm ({»/očaran n'sem rad O raznih stavah, žrebanjih Itd. mislim Isto... Oprostite! Nisem Vas hotel žaliti! Vem kaj mislite. O nagradnem žrebanju Do lenjskega lista sodim Izjemoma drugače. Verjetnostni račun ml tu zaradi ohlllrc nagrad daje mnogo upa. Ali bi lahko povedali, kako ste dobili stanovanje, ker je znano, da niste zidali hiše, da ste miroljuben človek in čeprav vsestranski Športnik, niste naklonjeni lovskemu niti stre-ljaškemu športu! V Novem mestu sem . . . (cenzura!) .... Stanujem rPrSlOrnOvI ollcl. ki Je tiha In mlrns ulica. Po njej Je hodil nekoč sam Prešeren, vzdihoval o svoji l.iobe/nl In baje ravno tu spisal ono poznano: »Luna sije . .* Se danes Je v tej nI le I luna edina rajRvetljava In tudi posipana še nt bila od takrat, to je menda vse v njegov spomin Slikali smo, da so Vam postavili na poti do matičnega urada rampo« Kako gledate na obnavljanje tega prastarega narodnega običajal Načelno nisem proti. Bilo ml je sicer ma ln nerodno zaradi publike. Po terenu sem se ha vil tudi I odkupi, vendar to je že za nami. Tovrsten odkup neveste ml nI bil poznan, kfje, da je uveden na novo. Razumeli boste, da zadnje čase nisem na tekočem, za-i radi preohllice priprav za ta slavnostni dan. Bo pa gotovo v prid novoustanovljenim, kakor tudi starim gostilnam v Novem me stil. Želeli bl le več doslednosti v Izvajanju j tega Oslo: »fe hočeš Imeti — plačaj!« naj M'li.i tudi tukaj In za vse, ne glede na tn kakšne narodnosti Je ženin. Mogoče ne bl bilo napak uvesti nekakšne trošarine na ne veste. Razočaran sem »'«1 le v tem. da so bili pri »rampU navzoči sami poročeni, kljub temu. da je znano dejstvo, da sem se največ In najraje družil /. mladeniči. Ali ste dobili mnogo poročnih daril? KakAnat Ste pričakovali, da jih bo več ali manj? Najholj sem hI! vesel otroškega vozička, ki ml bo nadomeščal avtomobil In s katerim se bom vozil sam kakor tudi moji potomci In nadaljeval svetle tradicije novomeškega športa. Darila, posebno praktična, sem hvaležno sprejemal. Vseh Je bilo mogoče za 10 do 15 odstotkov več kot sem pričakoval. Nisem računal na pocenitev Industrijskih predme tov. Boste Sli kam na poročno potovanje! Koliko imate dopusta! Kje boste našli miren kotiček ln po možnosti verjetno ineognito preživeli medene tedne! Ali hosfe potovali na prosto, z vlakom ali s taksijem ali pa mogoče na sindikalno, če je še niste letos izkoristili! Sindikalno sem že Izkoristil. Na poročnega ne greva. Za dopust nisem vprašal. Ste že dolgo naročnik Dolenjskega lista? Kaj naraje berete! Zavisi od razpoloženja. Prebiram ga od vsega začetka. Opazil sem. da Je od meseca do meseca, od tedna do tedna, pa naj bo luna v katerikoli meni že, vse večja kolona »Naravno gibanje prehlvalstva«. Nekateri gibljemo, drugI spet nič. Seveda — učinek dela tudi povsod enak. Prosim, če ponovno zapišete, da sem eden redkih predplačnlkov vašega tednika. , Vam je znana uredba o otroških dokladah: Kakšne perspektive Vam daje zakon v gospodarskem pogledu! Upate dočakati visoko starost? Pozdravljam vse, kar Je pozitivnega. Kot uradnik na sodišču Imam vse uredbe v mezincu. Stimulacija je tu precejšnja. S strani manj srečnih kolegov Je tu In tam zaradi tega čutiti grenak priokus zavisti. Vendar se na to ne oziram. Z nenehnim padanjem cen prehrani se ml letoH ne bo več Izplačalo rediti doma prašiča. Ta čas bom raje porabil za kaj drugega, vsekakor primernejšega. O mojih načrtih za bodočnost Vam povem kaj ve* drugič. Razumeli boste, da Ima tudi žena svoje plane In da bo potrebna stroga kooperacija. Zadnje dni. ko sem moral na vseh straneh Izpovedovati, za dvajset In še več let nazaj, ml skoraj ni ostalo časa, da bl pomislil tudi v naprej. Počutim se še zelo mladega, na starost še pomislim ne. Ali nameravate o Vašem dosedanjem predzakonskem življenju Izdati kakšno knjigo! Zaenkrat ne. Prečakujem pocenitev papirja oh Istočasnem dvigu njegove kvalitete \ek|,. sem bral. da le neM znastVenlk ugotovil, da sedanje knjige ne hndo »čakale niti 200 let, ker se bodo prej spremenile v prah. Nisem pesimist. V dosedanji praksi sem se drža! ustmenega Izročila To vam Je živa knjiga Iz katere bo lahko bral vsakdo tudi analfabet), kl bo kdajkoll potoval po Dolenjskem ln vprašal za mene. Na koncu čestitamo Vam, posebno pa Vaši ženi. ker ji je uspelo, seveda na ^dobrovoljni bazi«, omehčati Vas, ki ste se tako dolgo vrsto iet branili stopiti v zakonski stan. Bili ste kos vsem spreminjajočim se metodam in taktikam ženskega sveta in kot nekakšen svetilnik v megli dajali poguma tudi ostalim fantom, katere je ženska roka že omrežila in jih hotela vkovati v zakonsko okove. Mnogi so prezgodaj podlegla. Vi ste. čeprav žensk niste nikdar prezirali niti zanemarjali, vzdržali najdle. Zato je uspeh Vaše ženo toliko večji. Tudi njej hi radi v imenu naših bralcev zastavili nekaj vprašanj. Zal nam je, da .te danes ni doma. Ali dovolite, tovariš Karel, da Vas Se kdaj obiščemo! Mogoče o priliki kakega skorajšnjega veselega dogodka v družim? Seveda: Le pridite še! Radi Vam bomo vsi na razpolago. Pa fotoaparata ne poza-hlte doma. Zdravo! Bogdan K. POZIV V smislu sklepa tretjega izrednega zbora zadružnikov, ki je bil 28. decembra 1951, se Potrošniška zadruga z o. j. v Novem mestu likvidira. - Pozivamo vse njene člane, da dvignejo vplačane deleže v roku od 5. januarja 1952 do vključno 4. februarja 1952 v pisarni bivše Potrošniške zadruge v Sokolski ulici Štev. 2. Trgovsko podjetje MLO Novo mesto Hal smo pripravili m nagradno žrebanje Že v zadnjih dveh številkah Innske-C>i letnika smo sporočili rednim naročnikom, da jim pripravlja uprava Dolenjskega lista prijetno presenečenje. Ker se je s 1. januarjem naročila na naš tednik cela vrsta novih naročnikov. sporočamo ponovno, da bodo vsi naročniki, od katerih bomo prejeli celoletno ali vsaj polletno naročnino najkasneje do 2(1. januarja 1952. sodelovali v velikem nagradnem irehanjii, ki ho v naši upravi dne 21. januarja dopoldne. Na željo mnogih starih naročnikov ho Dolenjski list letos izhajal v povečanem obsegu: dvakrat na mesec bo izhajal na (5 straneh, dvakrat do trikrat n.i 1 strt« neh, večkrat med letom pa nti S. 10 in 12 straneh. Prinašali vam bomo zanimive podlistke, domače in tuje politične, gospodarske in kulturne novice, zanimivosti iz \^etr,i sveta, poljudno zn.uistvene članke, dopise iz vseh dolenjskih krajev, lepe slike iz življenja in dela ljudi, nagradne križanke, razne priloge, nasvete za starše, gospodinjo, kmetovalce, poselim kotiček pa bodo imeli tudi naši pionirji. Za vse to in še za matsikaj pa so nam I strani, ki smo jih imeli lani, res premalo. Naročnina za povečan Dolenjski list ho za leto 1952 zato naslednja: celoletna 190 dinarjev, polletna 200 dinarjev, četrtletna pa 100 dinarjev. Za rednega na ročni lin bomo seveda £teli samo listoga, ki bo imel plačano naročnino vsaj za eno četrletje (za 3 mesece) vnaprej. Prosimo Vas, da prihranite zato sebi in nam nepotrebne ter drage opomine in da čimprej plačate vnaprej celoletno, polletno ali pa vsaj četrtletno naročnino. Položnice smo vam priložili v eni izmed zadnjih številk. Da pa bodo imeli redni naročniki poleg lista še posebno zadoščenje, smo rt/pi^ali prvo nagradno /rebanje za redne prodplačnike našega tednika. Vsi. od katerih bomo najkasneje do 20. januarja prejeli bodisi osebno ali pa po posti (cloletno naročnino, bodo sodelovali t prvi skupini žrebanja. Za 10 srečnih Izžrebancev smo pripravili tele nagrade: 1, nagrada: 1000 dinarjev v gotovini. Naslednje nagrade bodo v okras vsaki knjižnici ali domači knjižni polici. V platno vezane knjige, opremljene s številnimi slikami, bodo razveselilo vsakega bralca. Pripravili smo vam: Franček Saje: RELOGAKDIZEM (SIS strani — pravkar izšlo). NAROD SE .! K UPRL — izbor proze iz NOB (517 strani, celo platno) Cul« Levi: KRISTUS SK JE USTAVIL V EBOLIJU (8041 strani, novo!) SVET HI MORJA IN SATIRE — utrinki dveh tisočletij (pravkar izšlo — 448 strani smeha in prijetne zabave!) F. S. Finžgar: POD SVOBODNIM SONCEM (438 strani, bogate ilustracije) MUČENI SK A POT K SVOBODI — 136 strani s 12" slikami v bakrn-lisku KRI V PLAMENIH - izbor proze i* NOB (celo platno, 231 strani) SLOVENSKI POROČEVALEC 1938— 1941 (polplatno. .r>6 strani) Thor IlcterdahL: SONČNI TIK1 - Na splavu preko Tihega morja (821 strani, krasne fotografije iz Južne Amerike in Polinezije). Vsi, od katerih bomo do 20. januarja prejeli polletno naročnino, pa bodo sodelovali v drugi skupini žrebanja. Število iinprad v loj skupini smo dvignili. h nagrada: »Dolenjski list« za leto 1952 — brezplačno. 2. nagrada: »Dolenjski list« za polovico leta 15»52 brezplačno. Ostale nagrade: KMEČKA KNJIGA 1952 — 4 broširane knjige Maksim Gorki: MAKAR ( l DRA in druge povesti (475 strani) Roiirain Rolland: MIKLAVŽ BRKI (.- NON (311 strani, polplatno) F, Kohlar. STRITARJEVE IZBRANE PESMI (252 strani, polplatno) Kmečki koledar 1D52 Ivan Tavčar: POVESTI (V Zali. Ku-zovci l KAJ SO VIDELI KMETIJSKI STRO- KOVNJAKI PO SVETU (196 strani, broš.) Dr. M. PavšiČ: VZREJA MLADIH ŽIVALI ♦ Kdor je slučajno Še v zaostanku z naročnino za leto 1951, mora seveda najprej poravnati zaostanek, hkrati pa naj nak&ie tudi predplačilo za leto 1952. V nagradnem žrebanju bodo sodelovali tudi vsi tisti naročniki, ki plačujejo »Dolenjski list« za sorodnike ali znance v tujini. Potrebno je le, da do 20. januarja obnovijo vsaj polletno ali vsaj četrtletno naročnino. Ža inozemstvo bo letos naročnina našega tednika: celoletna 600 din, polletna 300 din in četrtletna 150 din. V žrebanju pa bodo sodelovali samo listi naročniki, od katerih bomo najkasneje do 20. januarja dobili ali »scbiio ali po pošti poslano vplačilo. Ker prihajajo nekatera poštna vplačila iz oddaljenejših krajev do nas včasih tudi šele po 14 dnevih, vam svetujemo, da obnovite naročnino za leto 1«,l,-)2 takoj po 1. januarju, s čemer si boste zagotovili udeležbo v nagradnem žrebanju. Upravu DOLENJSKEGA LISTA »Se pet novih naročnikov bom pr dobil« Zadnjega decembra je prišel v upravo našega lista tovariš Janez Jamnlk iz Zbur pri Skocjanu. »Pet novih naročnikov sem pridobil, če bi jih zapisali...« nam je povedal in izvlekel iz žepa denar in naslove. Res — Matko Alojzija iz Malih Poljan št. 6, pa Alojzij Zgajnar, Janez Kopar, Jože FlorjanČič in Neža Matko iz Zbur št. 13 bodo odslej vsak teden dobivali »Dolenjski list« s pošto. Od štirih je tovariš Jamnik pobral tudi naročnino in jo prinesel s seboj, Janez Kopar pa bo plačal naročnino »najkasneje do 20. januarja, samo da bom lahko tudi sodeloval v nagradnem žrebanju«, ka- kor je sam dejal Jamniku. »Pridobil bom pe še pet novih naročnikov v prvih dneh januarja!« nam je dejal tovariš Jamnik pred slovesom. Povedali smo mu, da bo zato letos do konca decembra dobival Dolenjski list zastonj ; taka je namreč nagrada za vsakogar, ki pridobi za list 10 novih naročnikov. Tovarišu Jamniku se javno zahvaljujemo za njegovo skrb. Razumel je naše vabilo, naj vsak naročnik pomaga pri uresničevanju pomembne naloge: V VSAKO HISO DOLENJSKI LIST! Posnemajte ga! Več ko bo naročnikov, boljši in — cenejši bo naš tednik! Za naše pionirje Nagradna križanka „SneŽeni ITlOŽ Danes pa nekaj za vas. dragi plonlr.il! • Dolenjski Ust« razpisuje prvo nagradno križanko "-Sneženi mož«, ('e je sneg na poljih In klancih morda le še premoker, prosite starše, da vam posodijo za urico aH dve naš tednik. S svinčnikom rahlo vpišite v navpične In vodoravne kvadrate pravilne odgovore, ki jih zahtevajo vprašanja pod križanko. Kakio se to dela. sprašujete! Nič težkega nll No, poglejmo; v vrsto kvadratov, ki se začnejo s številko 2 — vodoravno — je treba vpisati ptico, ki se grdo dere In krade. Jo poznate? 5 črk mora Imeti, vsako črko pa vpišite v en kvadratek, te se \«m bodo vsi vodoravno In navpično vpisani odgovori ujemali — ste križanko rešili. In potem? Pošljite odgovore, napisane na list papirja (posebej napišite vse odgovore po številkah za vodoravna, posebej za vsa navpična vprnšanja) lu NAGRADNI KI POV k| ga l/režite Iz zadnje strani današnje Številke na naslov: Uredništvo »Dolenjskega lista«. Novo mesto, poštni predal 33. Izmed vseh. ki boste križanko pravilno rešili, bomo Izžrebali tokrat dva srečnlka ter jima pwslall lepi knjigi za novoletno darilo! S omin na n^odnoosvobodilna borbo Ko je okupator zasedel naše kraje, pe vsak pošten Slovenec zgrabil aa orožje m so boril proti sovražniku. Vedno več ljudi je odhajalo v gozdove, kjer so se ustanavljale prve partizanske čete. Tudi moj najstarejši brat Jože je sprevidel, da nas hoče tujec uničiti. Pridružil so je vrstam, ki so se borile za svobodo. To jo pa naredil tako, da ni nihče vedel za to. Sled za sobo; je zabrisal takole: uredno je odšel, je rekel, da gre k teti na fančo goro. S tem je preprečil morebitno izdajo in gotovo pogubo hi.še in vse družine. Nihče, razen šestnajst letnega brata Toneta ni vedel, da, jo Jože pri partizanih; le on je imel zvezo z. njim. Vefikrat je obiskal Jijegoov četo in prosil, naj ga sprejmejo v svoje vrsto. Toda komandant je odklonil vsako njegovo prošnjo, rekoč: »Nimamo orožja. Lahko pa prideš, če imaš puško.* Komandant mu je to rekel, misleč: fant Je mlad in puške ne bo mogel dobiti. Tone je nehal prositi i,n je mislil le se kako bi dobil puško, (iojil je željo, da bi nekega dne presenetil komandanta in borce, ko Ivo stopil mednje s puško na rami. Ta želja se mu je tudi uresničila. Ko smo junija 1J>42 kosili, je Tone govoril le o puški. Rekel jo, da bo vzel Italijanom puško kar iz rok. A zgodilo se je drugače. Italijani so 16. junija 1942 odšli zgodaj zjutraj v precej oddaljeno vas Krvavčji vrh po krompir. Ko so se vračali v postojanko, ki je biLa na železniški postaji, j« začelo deževati. Stopili so v sosedovo hišo in pri njih vedrili. Puške so pustiil pred vrati, a sami so odšli v hišo in se zabavali I dekleti. To priložnost je porabil Tone. Vstopil je v hišo z namenom, da pogleda, koliko je Italijanov. Izmislil si je drugačen izgovor: vprašal je, koliko je ura. Ko je stopit iz hiše. je vzel puško in stekel z njo proti gozdu. Srečno je ušel in še isti dan prišel k bratu in njegovi četi, ki je bila tedaj na Brezovi rebri. Ko so Italijani opaz-ili. da jim je zmanjkala puška, so jo takoj pričeli iskn.ti. Iskali so jo po poli. po kateri so prišli. Soseda pa jih je hotela pomiriti in jim je povedala, da jo jo vzel naš Tone. Italijani so pridrveli k nam in zahtevali Toneta in puško. Ker pa niso dohili ne enega ne drugega so odpeljali mamo in brata Niikota v metliške zapore. Mamo so drugi dan izpustili, brata pa so po štirih mesecih zapora odpeljali v internacijo. Tone nas je večkrat obiskal. Zelo je bil ponosen, da lahko noši puško in se bori za svobodo zatiranega ljudstva. Kmalu nas jo zadela žalostna vest, da je padel Jože v Itorbi z belogardisti. Osem dni po kapitulaciji Italije pa jo padel tudi Tone v borbi z Ncmol. Partizanska vojska je rastla iz dneva v dan in premagala sovražnika. Pregnala je tujca iz uaše domovine in živimo svobodni. Ivanka Rus III. raz. ni ž. gimnazije v Podzemlju Rešitev pa nam morate poslati najkasneje do 12. januarja! -nemčlti Hrvaško. Iliri so hllj hrvaški rodO« I)uKi. Trdina jc s tem delom hotel pokazati, da le glavni politični In kulturni sovražnik Slovanov na Dunaju. Knjiga, ki Je Izšla dve leti pred pisateljevo smrtjo, nI bila sprejeta s pričakovanim priznan Jeni. Ivan Cankar jo Je v oceni Trdinovega dela namenoma prezrl, kar je starega moža zelo bolelo, onemogočilo pa najbrž tudi Izdajo drugega dela teh spominov. Nekaj mesecev pred Trdinovo smrtjo leta 190.i je pričel dr. Kr. Derganc prlobčevati v Ljubljanskem zvonu Trdinova avtobiografska pisma pod naslovom »MoJe življenje«. V tem delu. ki je bilo njegovo zadnje, Jc Trdina napravil hlanco svojega žvljenja. Obširno se je zamudil pri svoji ral, rani ko so ga zaradi odločnih narodnih nazorov, ki jih je vcepljal mladini, nasilno upokojili, stare, ga komaj 37 let. Strog je v svojih spominih do drugli) In predvsem še do samega sebe, satfl nič ne olepšuje In ne zamolči. Sam pra-\i ob sklepu svojega življenjepisu: »Hotel sem dati pravo sliko svojega življenja, ne pa kako megleno, iiiomentno podobo.« V knjižni obliki je Izšlo »MoJe življenje« prvič leta 1947 v zbirki Klasje. Tako tam kot v Trdinovem Zbranem delu pojasnjuje urednik Janez Logar vešče In spretno vsa obsežna besedila s podrobnimi opombami, ki pisatelja povprečnemu človeku šele prav prlbllžaje. S tretjo knjigo Zbranega dela so Trdinovi avtobiografski (lastno žlvijcnjpisnl) spisi zaključeni. Z Diievoplsom leta 1848 Je pričel. /. »Mojim življenjem« Je'1905. ieta Trdina svoje književno dclfl končal. Napisal pa Je vmes še vse polno lepega in zanimivega, kar je uabral In dognal v teku petnajstih let. ko je pešačil po Dolenjskem, proučujoč misel In delo dolenjskega kmeta ln malomeščana. kot sam pripoveduje. To se nam obeta v nadaljnjih izdajah Trdinovega Zbranega dela. Državna založba Slovenije, k| z Izdajanjem del slovenskih pisateljev Izvršuje priznanja vredno nalogo, obeta v bodoč« še Trdinova dela iz mladost* Vodoravno: 2. Ptica, ki se grdo dere in krade. .». Veznik, fi. Zmleto žito. 7. Dell drevesa. 8. Prva In zadnja črka abecede. 9. Kakšna je barva naše zvezde. 10. Velelnlk glagola nestl. 12. Okras, llšp. 14. Moško Ime. IS. Del kolesa. 17. Drugo Ime za kraljico pri šahu. 18. Razdobje, obdobje. 20. Najmanjši delec snovi. 21. Predlog. 22. N«zlv za moža, ki žanje. 24. Vodna žival, ki hodi nazaj. Navpično: L Organ vida. 2. Mož, ki ga predstavlja križanka. 3. Zapadni kontinent, 4. Poudarek, naglas, S. Moško Ime. 11. Mesni Izdelek. 13. Velik« azijska dežela. 14. šahovski lzr«z. II. Predlog. 16. Plod. sadež. 17. časovno obdobje. 19. Nasprotno od širok. 23. Kratki za hrvatski Izraz: ljudska republika. * Rešitev križanke In nagrade homo objavili v 3. številki »Dolenjskega lista« 18. januarja 19.">2. ne dobe, ki jih v Sclnvciitcnrjevi lzda.il nI. To bi bila menda IV. knjiga. Nas Dolenjce pa brez dvoma najbolj zanima naslednje v Trdinovem knjižnem programu: verske bajke ter bajke lu povesti o Gorjancih. Zadnje predvsem. To bo po vsej priliki V. knjiga. In pri tej bi se še rad ustavil. štirideset let poteče letos (1952). odkar Je L. Sehvventner . Ločenska ceNta od Medvedove hiše proti Ločni. t;. Zupančičeva cesta — sedanja Seidlova 7. Pri mestnih podih — od Kapucinskega trga Pri Maloviču do sedanje Proštijske ulice. 8. Prisojna pot — sedaj brez naziva: od B rudarja na Tavčarjevi cesti do razcepa Lo-eenske ceste in Seidlove ceste. 9. Titov trg — sedanji Kopucinski trg. 10. Ulica Dušana Jereba — sedanja Gerdo-idce/va ulica. 11. Hladnlkova ulica — sedanja Prosti j-ska ulica. 12. Guhčcva ulica — nova cesta od razcepa pri železniškem prehodu v Bršljinu proti Bučni vasi, II. šetalište za Krko - od Pugljevo ulice na Loko in mimo kopališča do tekstilne tovarne za kolodvorom. C. L Grinska cesta — Od križišča na Grmu med Trdinovo cesto In štnihelom mimo kme. t ijske šole na (irmu. 2. Skaliekega ulica — del sedanje istoimenske od križišča na Grmu do Žabje vasi. 3. Ivana VavpoOča ulica — sedanja štem- b ur Jeva ulica. 4. Trubarjeva ulica — del sedanje Prešernove ceste od Trdinove pri Ropasovi hiši do Bojanea na Stemburjevl ulici. 5. Ulica družine Valantlčeve — del sedanjo Prešernove od Trd i" ove do hišo Va. lantičevih. fi. Adamičeva ulica — ena nov« nastalih ulica na (Irmu. 7. Jurčičeva ulica — ena novo nastalih ulic na Grmu. 8. Paderšičeva ulica — ena novo nastalih ulica na Grmu. 9. Topllška cesta — od razcepa pri Splošni bolnišnici do Broda. Oreja uredniški odbor - Odgovorni aredntlc Tone Gošnik — Naslov uredništva Id upravei Novo mesto Ljubljanska cesta 25. telefon 4t. 127 - Poštni predal 33 - Tekoči račun f>ri Komunala! banki » Novem mestu štev. Klfi-1 90322 1 - četrtletna naročnina 75 din. uolletna 150 din celoletna 300 din — Naročnina se plačuje vnaprej - Tiska tiskarna Ljudske oraviee » LluhUanl TEČAJ ZA REŽISERJE - AMATERJE Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije priredi od 17. do vključno 29. januarja 1952 režiserski tečaj v Ljubljani, ki je namenjen predvsem učiteljem, lahko se ga pa udeležijo tudi drugi. Tečaj je brezplačen. Prijave sprejema do •i januarja 1952 Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije — Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. V prijavah naj se navede: Ime in priimek, rojstno leto, poklic in če reflektira prijavljenec na stanovanje in hrano. Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije MA