v Llubljanl, četrtek dne 28. februarfa 1922 i« itof. 50 par- 2 K (shaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno .. 240 K mesečno....... 20 , ss inozemstvo . • 000 . Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . * K mali oglasi do 80 mm stolpca (58 mm) . i • za gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo: Miklošičeva cesta št, lflp Telefon št 72. Upravnlitvo: i'r*sernova ulica 164 Telefon št 88. Račun kr. pošt ček. uradi štev. 11.842. Ljubljana, 22. februarja. Pri zadnjih volitvah r konetituanto se je v Sloveniji smatralo za nekako posebno čast. ako je kdo mogel demokratom pokazati svoje nepnjatelj- stvo. Zlasti mlajše in nižje državno usluž-fcenstvo je pridno splačalo volilne kroglice v komunistične, narodno-so-cijalne in celo v klerikalne volilne skrinjice, četudi prvi dve stranki ▼ politiki nista bili preskuseni, poslednja stranka pa je od pamtiveka zaničevala uradništvo ter svoje naziranje o uradnikih c*>lo na slovesen način dokumentirala v krilatici: «2ro, žro m žro.» Danes lahko vidi slovenski državni uslužbenec svojo politično zmoto. Od komunistov druzega ni imel kot k večjem neprilike. Narodni socijalci, ki so nastopali pred volitvami z velikanskimi obljubami, niso izpolnili državnemu uslužbenstvu niti ene od danih besed, četudi so v glavnem z njegovo pomočjo dobili dva mandata. Klerikalci so ostali stari sovražniki uradništva in le njega podpihovatelji. Naj kdo reče, kar hoče, dejstvo je !n ostane, da se je v nesreči, v kateri se nahaja uradništvo radi bede, samo demokratska stranka zopet zanj zavzela ter samo ona podvzela v njegovo pomoč odločilne korake. Po zaslugi demokratskih poslanoev R e i s n e r j a in W i 1 d e r j a ter zagrebškega pokrajinskega namestnika Demetroviča stopa vprašanje izplačila uradniških doklad v odločilen itadij. Pokrajinski namestnik Demetro-v i 6 je nastopil pri finančnem ministru z odločnostjo. V demokratskem klubu se je vršila danes plenarna seja. na kateri so vsi govorniki poudarjali neodložljivost izplačil draginjskih doklad ter zahtevali remedure brez od-(orra. XIub je soglasno priznal opravičenost uradniških zahtev ter poveril trojici ministrov, da do jutri najdejo modus. po katerem bo mogoče zahtevam ugoditi Kdor pozna parlamentarne običaje, ve, s kako težavo se podvzemajo tako velike in energične akcije, zlasti v časih, ko vse ječi od težkega finančnega položaja, v katerem se nahaja država. Tudi ni nobenega dvoma, da bi taka akcija lahko bila mnogo uspešnejša, ako bi ljubljanska in zagrebška delegacija demokratov bila številnejša, nego je. In ni mar baš uradništvo samo mnogo krivo, da je tako razkosalo in razcepalo parlamentarne sile? Kaj koristita državnemu nastavljenstvu n. pr. posl. Deržič in posl. Brandner? Koliko lažje bi bilo delo slovenskih demokratov v klubu, da bi jih bilo o ali 6, kar bi bilo prav lahko, če bi si gospodje narodni socijalci na škodo svojih volilcev ne dovoljevali luksusa, biti parlamentarni divjaki brez dela. V ostalem — razven zaničevanih demokratov — sploh nihče ni niti resno poskusil potegniti se za koristi uradništva. Ako so slovenski in hrvatski demokratje to iniciativno storili, so imeli pred očmi le dobrobit državo in socijalno pra\ično6t, ki nujno zahtevata lajšanje uradniške bede. Nesebično so pri tej svoji akciji predrli, da velika večina uradništva, zlasti na Hrvatskem, pri zadnjih volitvah ni hotela poznati demokratov in da so se tudi državni uslužbenci dali zapeljati od demagoških in nepoštenih elementov na stranpota, ki vodijo vse drugam kakor do državne konsolidacije. Vse te stranke so jih danes v njihovi nesreči zapustile ali pa jim vsled svoje slabosti ne morejo pomagati. Brezdvomno bo dejstvo marsikomu odprlo oči. ____ DR. ŽERJAV V DUBROVNIKU. Dubrovnik, 22. februarja. (Izv.> Minister dr. Žerjav Je prispel včeraj v Dubrovnik na končno izlečenje. Vožnjo ie prestal dobro. PRED VOLITVAMI NA MADŽARSKEM. Budimpešta, 22- februarja. (Izv.) Za petek je sklicana seja ministrskega sveta, ki bo končnoveljavno odločila o volilnem redu na podlagi katerega se bodo vršile nove volitve. Grof Bethlen bo upošteval koncesije opozicije. Volitve pa najbrže ne bodo pred mesecem Junijem, ker se morajo na novo sestaviti volilne liste. Vendar pa se nova narodna skupščina sestane brezpogojno pred 1. julijem, ker poteče s L julijem proračunski provizorij. Bethle-uov kabinet se bo prihodnji teden bržčas rekonstruiral. Odločen nastop demokratskega kluba za uradništvo PRENAGLJENE VESTI O ODSTOPU POKRAJINSKEGA NAMESTNIKA DEMETR OV1CA. sklicana prihodnja za jutri ob 9. ari, da predlože Imenovani trije ministri svoje poročilo, nakar bo demokratski klub defi-nitivno določO svoje stališče napram dva-najstinam. Beograd, 22. februarja. (Izv.) V »vezi z demokratsko akcijo za takoišnje izplačilo povišanib draginjskih doklad so prinesli nekateri Hsti poročila o odstopu hrvatskega pokrajinskega namestnika Demetroviča. Kakor izve vaš poročevalec, so te vesti prenagljene. & Demetrovič je le Izjavil, da bo prisiljen odstopiti, ako vlada zavrne njegovo zahtevo po takojšnjem Izplačilu povlškov uradniških draginjskih doklad. (Glej o tem tudi naše poročilo na 7. strani. Uredit) Seja narodne skupščine NOVI POSLANCI. - NADALJEVANJE RAZPRAVE O DVANAJSTI-NAH. — ZOPET NI INCIDENT. Beograd, 22. februarja. (Izv.) Danes dopoldne je imel demokratski klub sejo, na kateri je razpravljal o Izplačanju uradniških doklad. Naglašalo se je, da se morajo doklade Izplačevati takoj In da morajo biti tozadevne postavke tudi že v proračunskem provizorlju za marec In apriL Pozamezni poslanci so izjavili, da bodo glasovali proti dvanalstinam, ako se doklade ne Izplačajo tako], čeprav Je finančni minister dr. Kumanudl opozarjal, da za te Izdatke še ni kritja In da so potrebni novi krediti. Člani kluba, ministri Kumanudi, Marin-kovič in Krstelj so dobili nalog, naj najdejo način, da bo mogoče nemudoma ugoditi upravičenim zahtevam uradnikov. Seja je bila zakjučena ob 13. uri ln Kratka ogoditev ljubljanskega sestanka? BENESEVI USPEHI V LONDONU VEST O SPREMENJENEM Praga, 22. febr. (Izv.) Današnji pari&i «Intraneigeant> javlja, da je dr. Beneš opustil svoje prvotno namenjeno potovanje v Rim, ampak da ee bo v četrtek zvečer odpeljal iz Pariza naravnost v Prago- Ali bi ee tudi ▼ tem slučaju vršil nameravani ljubljanski sestanek, v Pragi nocoj še ni znano. Domneva se pa, da bo ljubljanski sestanek najbrže na kra--tek rok preložen, 6e se izkaže vest pariškega lista za točno. Praga, 22. febr. (Izv.) Ministrski predsednik dr. Beneš se je v pondeljek zvečer pced svojim odhodom is Londona še IN PARIZU. - SE NE POTRJENA POTOVALNEM NAČRTU. j zadnjikrat razgovarjal s Lk»yd George-om o poedinih točkah programa genovske konference in o metodi dela. V vseh vprašanjih in zlasti onih, ki so važne za interese Češkoslovaške in Male antante, sta se oba državnika razgovarjala posebno izčrpno ter se je dosegel popoln sporazum, ki je bQ končno precizno formuliran. Dr. E. Beneš je nato v torek prispel v Pariz ter je takoj zvečer imel razgovor s francoskim ministrskim predsednikom Poincarčjem ter mu obrazložil potek svojih londonskih konferenc. Beneš je mnenja, da se naziranja zaveznikov v vseh nerešenih aktualnih vpr»š»-i njih polagoma izednačijo. Beograd, 22. febr. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine, ki se je vršila samo popoldne, je bfl po otvoritvenih formalnostih najprej sprejet predlog verifika-cijskega odbora, po katerem pride mesto umrlega poslanca Fra Didaka Buntiča v skupščino posl. Juraj Pulič, a mesto 2i-vote Stankoviča Milan Radojlovič. Nato se je nadaljevala debata o bud-žetskih dvanajstinah za marc in apriL Prvi je govoril poslanec Anton Brandner (NSSJ. Kritiziral je delo finančnega ministra in zahteval službeno pragmati-ko za uradnike. Končno je izjavil, da bo iz načela glasoval proti budžetnim dvanajst inam. Njegova stranka da hoče s tem pritisniti na vlado, da predloži skupščini čim prej redni budžet Za Brandnerjem je zemljoradniški poslanec Lazič pojasnjeval stališče zemljo-radniške stranke glede dvanajstim Mnenja je, da znači glasovati za dvanajstine izreči vladi zaupnico. Zato bo v znak protesta proti vladni politiki glasovala njegova stranka proti dvanajstinam. Nato je povzel besedo ProtiSevec Mom-čilo Ivanič, ki pa je bil večkrat po bar-nih medklicih prekinjen. Črnogorski poslanec Andrija Radovlč mu je očital, da je obrekljivec, a čulo se je tudi ime Hercigonja. Predsedniku se je šele po večmi-nutnem zvonenju posrečilo vzpostaviti red. Predsednik skupščine je pozval poslanca Radoviča, da prekliče svojo psovko, in ga je kaznoval z ukorom. Ivanič je nato govoril o redukciji uradništva in se proti vil temu, da bi sodelovali pri tem tudi poslanci, češ da bodo potem ministri Imeli izgovor, da imajo premalo uradništva na razpolago, ker jim ga js odvzela skupščina proti njihovi volji. V svojt kritiki finančnega ministra je izjavil, da je pravzaprav ministrski predsednik bolj kriv slabe finančne politike, nego finančni minister, ker šef vlade lahko prisili vsakega ministra, da odstopi, ako je nesposoben. Ako tega ne stori, nosi sam polno odgovornost. Seja je bila nato zaključena ob 20.30. Prihodnja se vrši Jutri ob 10. uri dop. Sestanek med Lloyd^ Gerorgeom in Poincarejem PREOKRET V FRANCOSKO-ANGLEŠKIH ODNOŠAJIH. - ZASLUGA BENEŠEVEGA POSREDOVANJA. London, 22. febr. (Tzv) Jtrtranp Usti prinašajo presenetljivo vest, da ae bodeta v najkrajšem času sestala v Le Havru ali kakem drugem severnofrancoskem mestu ministrska predsednika LIoyd George in Poiucart. Listi pozdravljajo ta ukrep b poudarjajo, da gre zanj precejšnja zasluga tudi posredovanju češkega ministrskega predsednika dr. Beneša. Pariz, 22. febr. (Izv.) Ve6t o predstoje-Sem sestanku Poincaršja z Lloyd Geor-gem so sprejeli v francoskih političnih krogih * zadovoljstvom. V splošnem smatrajo, da se je vsled tega položaj razčistil, čeprav so si na jasnem, da se iz tega ne more brez nadaljnjega, sklepati, da se je Anglija približala francoskemu stališču. Govori se celo, da je ta sestanek uspeh Lloyd Geoiga, ker se je angleškemu min. predsedniku posrečilo, doseči ustni razgovor namesto izmenjave diplomatskih not, ki jo je predlagal Poincart. Po vesti «Agenoe Bavas> iz Londona se vrši sestanek v enem ali dveh dneh, iin sicer na francoskem ozemlju, toda ne Iv Parizu. Reuterjev urad utemeljuje to j s tem, da se mora Uovd George zaradi i nujnih zadev in poroke princezinje Marjfi ■ čimprej vrniti v Anglijo. Lloyd George ' bo samo en dan odsoten od Londona. Na potovanju ga bo spremljal le en tajnik, jCeškoslov. ministrski predsednik dr. Be-ineš, ki odpotuje jutri v Prago, je z uspehom posredoval med Pari-som in Londonom. Govori se, da je dr. Beneš uve-ril Llovd Georgea, da ne izvira Poinca-ršjevo stališče iz kakega osebnega samo-ljubja, temveč i« pravega prepričanja- Kralj Aleksander v Bukarešti Bukarešta, 22. febr. (Izv.) Danes ob 11. uri dopoldne je sprejel kralj Aleksander v prisotnosti g. Pašiča in Ninčiča ter svoje suite romunskega zunanjega ministra Duceja, s katerim je imel eno ln pol ure trajajoči diplomatski razgovor. Nato se je pričela defilacija bukareške garai-zije kateri so prisostvovali kraljica, prin, cesa Marija in Iliana in dvorne dame na eni strani tribune, na drugi pa gg. Pašič, Ninčič, Jankovič in vsa romunska vlada. Kralj Ferdinand, kralj' Aleksander in romunski prestolonaslednik Karol so jahali na čelu čet. Kralj Aleksander je bil od množice na celi poti pozdravljen z burnimi živio-klicL FRANCOSKI PREDSEDNIK SE UDELEŽI KRALJEVE POROKE. Bukarešta, 22. febr. (Izv.) Poroke kralja Aleksandra z romunsko priucezinjo Marijo se poleg predsednika Masaryka u-deleži najbrže tudi predsednik francoske republike Millerand. Konference v Bukarešti Bukarešta, 22. febr. (Izv.) Včeraj in danes sta Imela ministrska predsednika Bratianu in Pašič posvetovanja o skup-olh Interesih ln o bodočem enotnem postopanju Rumunije in Jugoslavije. Današnjega sestanka obeh državnikom se Je u-deležil tudi tukajšnji češkoslovaški poslanik dr. Veverka. Avstrija in Hala antanta Nasprotujoče vesti. London, 22. februarja. (Izv.) Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš je v razgovoru z nekim novinarjem izjavil, da se bo Mala antanta razširila, in sicer najprej s pristopom Avstrije. Dunaj, 22. februarja. (Izv.) V razgovora čehoslov. min. pred. dr. Beneša, ki ga jc objavil list «Daily News», se trdi, da je dr Peneš izjavil, da vstopi Avstrija v kratkem v Malo antanto. Kakor se sporoča z merodajne strani, gre tukaj, kakor kažejo ponovne, temu nasprotne izjave avstrijske vlade, za nos pora zumljenje dopisnika lista cDailv News», Svečane proslave kraljeve zaroke v Mariboru Maribor, 22. febr. (Izv.) Danes je v Mariboru prazničen dan. Mesto je bogato okrašeno z zastavami, ki so jih razobesili celo oni Nemci, ki jih sicer nikdar ne obesijo. Na vse zgodaj zjutraj so topovski streli naznanili radost nad zaroko prvega jugoslovenskega vladarja z rumunsko kraljičino Marijo. Ob 11. uri se je vršila v stolni cerkvi svečana služba božja, ki jo je daroval namesto obolelega škofa dr. Napotnika stolni prof t dr. Matek z veliko asistenco duhovščine in so ji prisostvovali oficirski zbor, uradništvo in številno občinstvo. Po službi božji je bilo na Aleksandrovi cesti defi-liranje vojaških oddelkov garnizije, arti-ljerijske in genijske podoficirske šole, 45. pešpolka in topničarskega polka. Krasno revijo je občudovala velika množica občinstva. ki se je zbrala na trgu. Ob 15. uri je bil na Grajskem trgu koncert vo-'aške muzike, nakar so vojaki zaplesali Kolo. Pogled na krepke gojence artilje-rijske in genijske podoficirske šole pri plesanju je bil diven. Vojaštvo in občinstvo je pri tej priliki neprestano vzklikalo kralju Aleksandru in njegovi nevesti, kraljičini Mariji. Zvečer je bilo mesto slavnostno razsvetljeno. Ob 19. uri je priredila vojaška muzika mirozor po mestu. Spremljala jo je nenavadno velika množica ljudstva, ki je neprestano vzklikala kralju in njegovi nevesti in prepevala rodol;ubne pesmi Ob 20. uri se je vršil v Goetzovi dvorani ples, prirejen od oficirskega zbora, ki so se ga udeležili tudi tukajšnji Nem«. RATTIJEV NASLEDNIK V MILANU. MIlan, 22. februarja. (Izv.) Kakor javlja «Secolo» namerava papež Imenovati monsignora Involvija za milanskega nadškofa. Sedaj upravlja Involvi škofijo Pla-cenza. PRVI KONZISTORU. MIlan, 22. februarja. (Izv.) «Stampa» doznava iz Vatikana, da se bo vršil prvi konzlstorlj pod novim papežem še pred Veliko nočjo. Kardinal Vanuteli je priporočil papežu, naj vpokliče nekaj mlajših članov v sv. kolegij, ker je več kardinalov že doseglo 75 leto. Benedikt XV. ie kratko pred svojo smrtjo designiral nekatere nunciie za kardinale- Italijanska kriza brez izhoda ODPOR LJUDSKE STRANKE^OT, lO^TUU. _ »OtNOST Rim, 22. februarja. (Izv.) Izredno dolgo trajal ..ča vladna kriza vedno bolf poostruje politična nasprotstva med strankami. Somišljeniki Giolittija so vsltjd veta ljudske stranke proti Giolitti ju sklenili, da nihče izmed njih ne sme sodelovati pri kombinaciji, ki bi jo odobravala ljudska stranka. Ko sta bila De Nicola in Orlando priprav-Jipna sos ta viri kabinet, toda s pogojem da vstopi iz vrst giolittijancev Ficta v ministrstvo, je zato Facta odklonil, nakar sta odklonila tudi De Ni-ola in Orlando. Kralj se je danes ponovno razgovarjal z voditelji strank. Danes gre očividno za osebo Giolittija. kateremu na mečejo o I vseh strani pobna pred noge. najhujše seveda ljudska stranka. Vendar pa je Giolitti dovolj močan da stavi tudi sam drugim nepremostljive zapreke. Ker gre za njegov rrestiž, ~ srditost borbe lahko razum- '''pravi vzrok trmoglave odklonitve Giolittija po ljudski stranki, ni jasen. Zbliianie med Francijo in Rušilo Neugoden vtis v Berlinu. Berlin, 22. februarja. (Izv.) V tu-kajšnjh političnih krogih se splošno opaža izprememba v orijentaciji napram sovjetski vladi. Po vesteh iz Stockholma namreč Francija kljub vsem demantir® nadaljuje Finančna i »ga jan ja z Rusijo. Nemški politični in gospodarski krogi pojavov prijateljskega preokreta v doeedaj napetem francosko - ruskem razmerju ne spreminjajo baš s slmpatljamL TUDI MADŽARSKA ISCE STIKOV Z RUSIJO. Budimpešta, 22. februarja. (Izv.) Zveza madžarskih tvorniških industrijalcev pripravlja z odobritvijo vlade akcijo za vzpostavitev izmenjave blaga z Rusijo. Pogajanja so napredovala ie tako daleč, da odide predsednik zveze prihodnji teden v Berlin, da prične informativne pogovore s tamošnjo rusko gospodarsko komisijo. Ako bodo imeli ti razgovori uspeh, se prlčno uradna pogajanja že v marcu. Upajo, da se sklene i Rusijo kompenzacijska pogodba ali vsai, da stopi Madžarska v interesni krog dveh nemških sindikatov, ki sta največ udeležena ari obnov! '•Rusiie. Informirani krogi hočejo vedeti, da soodločujejo pri tem tudi zunanje-po litični oziri. Nekateri namreč trdijo, da zavzema Giolitti glede Nemčije in Rusije isto stališče kot Poincarfe. če-gar politiko {.a ravno Pipijevci odklanjajo. Na dnigi strani pa je treba tudi pomisliti, da je besno nasprotstve klerikalcev proti Giolittiju umevno, saj je bil Giolitti oni, ki je pripravil demokratski klub do tega, da so strmoglavili Bonomija, ki so ga hotel, klerikalci za vsako ceno držati Današnji «Giornale d' Italia> pi?r Ako kralj kmalu ne najde rešitve iz krize, mora po ustavi poveriti najstarejšega bivšega ministrskega predsednika. danes torej Giolittija, da sesta\-" vlado in stopi ž njo prod parlament Ako tam propade, mora parlament razpustiti in razpisati nove volitve. Vendar pa se more 5e pričakovati, da l>o zbornica našla srednjo rešitev krize, mogoče s Facto ali zopet z Bonom i jem in s tem odklonila radikalno smrt razpustitve. Heje slovenskih oblasti Beograd. 22. februarja. (Izv.) Danes dopoldne je zboroval pododbor za administrativno razdelitev države in določil meje med obema oblastima v Sloveniji. Meje se krijejo z onimi, ki jih predvideva prvotni vladni predi«:. Proti Hrvatski ostanejo dosedanje pokrajinske meje. Pre km ur je z Lendavo ?e dodeli mariborski oblasti. Mesto Čabar bo povprašano, ali želi biti pri-deljeno ljubljanski oblasti ali pa kar-lovški. NEMČIJA NAM PONUJA ZGRADITEV LUKE. Beograd. 22. februarja. (Izv.) Nemška •vlada je ponudila naši državi, da nam zgradi s svojimi delavci in svojim materi-jalora na račun reparacij veliko moderno luko pri Reki, hi to v kolikor mogoče kratki dobi NEMIRI NA PORTUGALSKEM London, 22. februarja. (Izv.) Iz Lizbo-ne javljajo: Strokovne organizacije so včeraj pričele s splošno stavko, ki je re- voluclionarnega značaja. Podrobnosti po-kreta in njega motivi in cilji še nisr znaA tierodajna žeška sodba o blskalkem memorandumu Praški »Ca«», znano glasilo Masa-tyka in Beneša, je posvetil svoj sobotni uvodnik nesrečnemu in izdajalskemu memorandu Hrvatskega bloka Med drugim pravi: »Ne moremo se vmešavati v povsem notranji jugoslovanski spor za centralistično ali federativno ustavo. Nas zanima to vprašanje le, v kolikor se tiče zunanjega položaja Jugoslavije in s tem Male antante. Tu pa moramo konstatirati. da je nastop hrvatskega bloka uprav nesrečen, predvsem 7ato, ker se blok s svojimi tožbami in pritožbami obrača na docela nekom-petenten forum, ki se ga zadeva niti ne tiče niti tikati ne more. Čeprav je frrožrram genovske konference znan le v najbolj grobih obrisih, je toliko gotovo, da se konferenca ne bo dotikala docela notranjih zadev poedinih drža v. V to vrsto pa spada tudi vprašanje, koje stavi hrvatski blok, tem bolj, ker je že konferenca v Cannesu izrekla, da je nevmešavanje v notranje zadeve pogoj za pomirjenje Evrope. Izključeno je, da bi katerakoli velevlast hotela ali da bi se ji sploh ljubilo drezati v to načelo. Tega bi ne storila niti tedaj, 68 bi ji sicer bil notranji spor v Jugoslaviji prav ljub in nastop hrvatskega bloka dobrodošel. Korak hrvatskega bloka je zato že vnaprej obsojen na neuspeh. Kakšen smisel ima torej? In kakšne posledice so mogoče? Gotovo bo agitacijsko sredstvo v rokah onih^ ki jim je močna .Jugoslavija trn v očeh. Ne mislimo, da je ta cilj v interesu Hrvatov. Tudi ne sodimo, da je res celi blok pripravljen na takšno proti-državno politiko. Nedavno smo v nekem praškem listu čitali glas o važnosti tega hrvaškega memoranda. Hr-v.itska opozicija baje ni proti državi, ampak le proti današnji ustavi. Toda memorandum je naslovljen na mednarodno konferenco in bilo bi zares znamenje politične neizkušenosti, če bi kdo smatral, da je naperjen proti ustavi in ne proti državi, Napad na državno ustavo, pa pred mednarodnim fo-rom! Pa še o drugi posledici. Ni Hrvati, »i Cehi, nj Srbi ne moremo brez pohujšanja gledati na poskus, da bi se n mednarodne konference napravila arena političnih spletk. Evropa odhaja na genovsko konferenco dovolj razdrapana, da bi si Hrvati ne bili svesti, da bijejo z oslabljenjem jugoslovanske pozicije, sami sebe. Nek jberiinski boljševiški list se je — sicer prenagljeno — baš te dni rad oval, da bodo evropske države prišle na konferenco tako okupirane s svojimi doma-Rimi krizami, da ne bodo sposobne za aktivno politiko na konferenci sami. Hrvati so mednarodno dovolj neznana količina, tako da si ne morejo privoščiti luksusa. da bi odhajali na mednarodno konferenco brez garancij, da ne bo zlorabila njih koraka druga močnejša sila, in sicer proti državi, in gotovo ne v smislu kake revizije ustave in državnopravnega položaja v državi, marveč direktno proti državnim interesom, in sicer tako, da bodo občutili to baš Hrvati najbolj.* Članek v cCasu* je tem bolj piv memben, ker predstavlja, vsled tesnih stikov, ki jih ima list s češkimi mero iiajnimi krogi, naziranje teh krogov samih. " - ____(% — fzenaženle neposrednih davkov v državi Beograd, 21. febr. Enakopravnost državljanov Je najbolj J-idna, če so v državi največje pravice ln aajtežje dolžnosti pravično in enakomerno porazdeljene. Zato ni čudno, da pro-vzroča v Jugoslaviji davčni vijak toliko strupene kritike ne samo zaradi močnega pritiska, marveč zlasti zaradi neenakosti pritiska v eni ali drugI pokrajini. Vsaka pokrajina meni, da plača največ davka in da drugod sploh ne plačujejo davkov, ali pa le prav malo. Veliko resnice je na tem instinktivnem občutku državljanov; saj je pa bila naša nova država sestavljena iz toliko različnih zemeli. v tako različno zakonodajo, da ni čudno, ako bo preteklo še mnogo let, predno bodo vsi zakoni izenačeni ter tako izenačene vse pravice in dolžnosti državljanov. Davčni zakonT te 'davčni sistemi so brezdvomno zakonski predpisi, ki režejo najglobckfiiše in vsaj najbolj vidno v meso državljanov. In v Jugoslaviji nimamo nič mani kot pet različnih davčnih sistemov z zelo velikimi razlikami v načinu in višini obdačevanja. V Sloveniji ln Dalmaciji velja avstrijski sistem, ki le danes brezdvomno najkrutnejšL Na Hrvatskem In v Vojvodini Imajo madžarski sistem. Poleg teh so še srbijanski, črnogorski in bosanski davčni sistemi po katerih se danes pri nas obdačuje. Da se vprašanje neposrednih davkov ln njih enakomerne porazdelitve na državljane čim preje na splošno zadovoljnost prebivalstva reši, je sklical finančni minister dr. Kumanudi pri finančnem ministrstvu komisijo priznanih strokovnjakov na polju davčne zakonodaje Iz vseh pokrajin. Kot prvo nalogo jI je naročil izdelati načrt, po katerem naj bi se višina davkov v vseh pokrajinah izenačila na podlagi obstoječih davčnih zakonov. Druga njena naloga naj bi bila Izdelati za Jugoslavijo en sam enoten zakon o neposrednih davkih. Komisija Je sedaj končala prvo nalogo. Po dolgi razpravi, katere se je udeležila cela vrsta najboljših teoretikov in starih politikov, Je prišla do zaključka, da izenačenje davkov na podlagi obstolečlh različnih davčnih sistemov sploh ni mogoče izvesti. Tako davčno obremenitev niti abstraktno ne bi bilo mogoče računsko ugotoviti, kaj šele praktično, ko zavisi neposredno obdačenje od neštetih konkretnih prilik in okolnosti. Tudi bi bil uspeh takega poskusa izenačenja davkov zelo dvomljive vrednosti, ker bi se z njim na novo začele razprave, pojavili dvomi o enakosti in pravičnosti ter vneli boji za izboljšanje. Komisija je iz teh razlogov izročila ministru za finance utemeljeno mnenje, da Je iz političnih, fiskalnih in drugih razlogov najboljše, da se delno Izenačenje davčnih bremen popolnoma oprosti ter rajše takoj izdela enoten davčni zakon za vso državo. Ako bo finančni minister, odnosno ministrski svet sprejel ta predlog komisije, se bo komisija takoj lotila izdelave zakonskega načrta o uvedbi enotnega davčnega sistema za vso državo. Sodeč po duhu, ki vlada v komisiji, bo tvoril bržčas bosanski zakon o neposrednih davkih podlago za sestavo novega enotnega finančnega zakona. Sedaj bi bil čas, da bi se tudi ljudje lz Slovenije oglasili s svojimi nasveti ln predlogi glede Izenačenja davčnega sistema, da ne bodo zopet šele potem vpili in razsajali, ko bo že davčni eksekutor rubil po — novem enotnem davčnem zakonu. V" " ,_ Politične beležite '-f- Revizijske kozje molitvice so ponavljajo, kakor da so napisane v tibetanski molitveni mlin. Tudi včeraj se je zavrtel »Slovenec«, ki pravi koncem svojega uvodnika o ljubljanskem sestanku, da sicer pozdravlja akeijo Beneša, obžaluje pa, da je »centralistična* smer sedanje vlade »odbila Hrvatsko in večino Slovenije*, češ, Jugoslavija bi bila konsolidirana, »ako bi »vlada* ne bila vsilila vidovdan-ske ustave, ponižala parlament v gledalca, vzela nase sokrivdo, da več ko četrtina poslancev absentira* itd. Te kozje molitvice se ponavljajo do doslednosti pri vsaki priliki in nepriliki. Lepo. Še nikdar pa ni »Slovenec* povedal, in tudi ne bo, kaj naj bi bila »vlada* storila? Povejmo pa mi: »Vlada* naj bi bila izrekla, da se mora večina parlamenta vkloniti njegovi manjšini. Radikalci, demokrati, kmetje in muslimani naj bi se bili vklonili diktatn klerikalcev, radidevcev, komunistov, zemljoradnikov in onih drobcev, kar jih je še vrhu tega v parlamentu. »Vlada* naj bi razven tega odstopila, ker se ne bi bila smela opreti na parlamentarno večino, in nato bi se bila sestavila nova, in sicer izvrstna in idealna vlada iz klerikalcev. komunistov in radidevcev. Potem bi bil »Slovenec* zadovoljen, in Hrvatski blok tudi, in gospod Ste-fanovid bi bil danes zunanji minister, s KoroSčevim in Protidevim žegnom bi konfenral z dello Torretto, »Jutrovci* bi pa v pržonu sedeli. Ustava bi bila takšna ali drugačna, gotovo pa bi bila izvrstna. Demokrati naj bi se pa potegovali za njeno revizijo, ker sporazumna ustava ne bi bila! Za to bi že bili poskrbeli klerikalci, radidevci in komunisti, kakor so poskrbeli doslej. da sporazuma ni bilo. »Slovenec* to 'seveda »obžaluje*, ravnotako «ob- ima veliko vsebine in dobro muziko. V soboto smo jo zopet videli na našem odru, nanovo naštudirano in nanovo zasedeno. Orkestralni part j? naštudiral g. Rukavina, ki se je posebno potrudil, da je glasbo k operi popolnoma izčrpal in jo uveljavil v detajlih. Tako tematično kakor tudi dinamično je bil orkester dober interpret in ilustrator dejanja na odru. Metuljčka je pela gna. Thalerjev*, ki se je topot potrudila v igralskem in pevskem ozira. Bila je pa tudi razpoložena in njen glas še ni zlepa tako zadovoljil kakor v soboto, posebno v višini, kjer dobi sočno polnost. V zadnjem dejanju je imela re« prav lep piano. Gna. Šterkova kot Suzuki je bila na svojem mestu, le da bi malo več pažnje polagala na igro. V pevskem oziru popolnoma zadovoljuje. Tudi g. Kovač kot Pinkerton in g. Roma-novski kot Sharplese sta zadovoljila. Goro g. Bratuža bo imel Se dosti dela z iz-Dolnievaaiem tehničao olati Dri. petju; včasih se zdi, kakor da prihaja njegov J glas nekam prisiljeno iz preozkih duri. To bo dala vaja G. Bagrov ima simpa/-tičen bariton, kateremu pa bo treba še veliko vaj in veliko nastopov, da 6e razvije. Režija je bila v redu. Le še kaj takih predstav! RECITAC1JSK1 VEČER »KLUBA MLA-DOU V soboto zvečer se je vršil v ljubljanskem »Mestnem domu* tretji recitacijski večer skupine, ki se zbira okrog »Treh labodov*. Večer je bil prav dobro obiskan, dvorana skoraj polna. Po uvoda g. Po^bevška, ki je mešal po svoji stari navadi kar vse vprek, idiote in ženije, korupcijo in umetnost, gilju-tine in kulturo, je recitiral svoje pesmi Tooe Seli&kar, ki je naredil razmeroma ugoden vtis. Brezdvomno je nadarjen in razpolaga z idejo in močjo izraza ter z dobrimi sriamdobamL Vae nesmi sicer, «fe ' so prvovrstne, nekaj pa jih je vmes lepili in Seliškar bi naredil dobro, ako bi jih pustil natisniti. Slabša je bila Štefanija Ravnikarje ve. ki nam je podala neko čudno mešanico za žensko naravnost absurdne refleksivne filozofije in analitične izrazne forme. Včasih je blisknilo izmed njenih vrstic nekaj toplega koj na. to pa je človek moral zopet misliti na geometrijo. Pesnica ni Ravnikarjeva, vsaj danes še ne. Večer je pokazal, da je prirejanje takih recitacijskih sestankov prav dobri misel, ki se da realizirati tudi v apatični Ljubljani- In ravno to je simpatična na teb »Mladih*, da so se tako hrabro in vztrajno vrgli na delo. To je najboljša pot, da seznanijo publiko s svojimi proizvodi in odstranijo predsodke, ki so jih deloma tudi sami zakrivili Kar je dobrega med r.jimi, se bo gotovo uveljavilo prej ali slej. ^ i i 'i • Žalujejo* ta »nesporazum* gg. avto-rProti sprejemu zakonskega na&ta je nomisti in pa nekateri napredni naiv- govoril dalje zemljoradnik Lazid in za __»s Ir: mtcliS^ A* Kil is iictavni n8i> uw>ii9lni demokrat. Golonh za neži. ki mislijo, da je sporazum t Radi čem. Markovieem — mogoč. Ali da je tem ljudem sploh kedaj ree bilo za sporazum. -j- Radič o Mali antanti. V svojem znanem glasilu «SI obodni Dom» je napisal St Radid članek o Mali antanti in genovski konferenci; ta članek je najzgovornejši dokaz Radideve abnormalnosti, neumnosti, ali pa brezmejne zlobnosti. Takoj v začetku članka pravi, da Mala antanta sploh nuna nobenega pomena, ker faktično niti ne obstoji. Dr. Beneš da je na svojem političnem potovanju doživel popoln neuspeh in 6e eedaj obrača v Beograd, da bi tam dobil, kar mu niso dali v Parizu. Radida veseli, da plemeniti zavezniki niso pripustili Male antante na londonsko prodkonferenco o genovskih vprašanjih. Zato pa da so sklenili, da posade v Genovi Malo antanto naravnost na — obtožno klop. — To je tendenca in smisel Radid v vega članka. Ako ta človek tako piše v javnem glasilu, si jiač lahko predstavljamo, s kakimi sredstvi in metodami nastopa med 6vojo maso. — Kam bi po takem pisanju uvrstili Radida, ki je nekoč veljal kot eden prvih hrvatskih intelektualcev, je težko reči; bil bi velik problem, medicinski ali kriminalistični. Kako stališče zavzema napram Radidu in takemu pisanju njegova okolica, kaj pravijo Sur-min, Lorkovid in drugi? Tudi to je problem! -f Frankovska premoč ▼ bloku. Iz Zagreba se poroča: Po pisanju bloka-škega časopisja, službenih komunikejih in izjavah poedinih članov, je razvidno. da prihajajo v bloku vse bolj in bolj do premoči frankovski vplivi. Frankovci, katerih duševni oče je sedaj Košutid, so znali spretno in skoraj nevidno izigrati zajedničarje, ki morajo igrati v bloku ulogo tihih opazovalcev. Frankovci so prevzeli celo cenzuro nad blokaškim časopisjem in imajo v vsaki redakciji svojega zaupnika. Pa tudi z radičevci postopajo frankovci kot z nekakim priveskom, ki ga respektirajo edino le radi njegovega velikega števila, drugače je pa Radid popolnoma pod sugestijo fran-kovcev. -f- Muslimani o memoranduma Hrvatskega bloka. Sarajevski »Jugoslovanski List* priobčuje zanimiv dopis iz krogov jugoslovanske muslimanske organizacije, v katerem pisatelj opisuje razpoloženje v vodilnih muslimanskih krogih, posebno z ozirom na sklep, da ostane muslimanski klub še nadalje v vladi. Pisec priznava, da je ta sklep provzročila v prvi vrsti politika Hrvatskega bloka in njegov bil ta ustavni njim le socijalni demokrat Golouh, za Gosar jem in sprejem pa demokrat Angjelič. Ob 5. je bila 6eja prekinjena radi plenarne seje narodne skupščine. -f Hrvatski pokrajinski namestnik Demetrovid grozi t odstopom. Kakor smo že poročali, w mudi v Beogradu namestnik Juraj Demetrovid, da že vendar enkrat uredi izplačilo uradništva obljubljenih doklad. Demetrovid je imel ▼ torek ponovne sestanke t notranjim ministrom Marinkovidem in finančnim ministrom Kumanudijem, katerima je objaenil nevzdržni položaj uradništva in razložil, da je njemu nemogoče vztrajati na svojem mestu, ako se te kričeče razmere ne odpravijo nemudoma. Ker je finančni minister izjavil, da mora iz finančnih razlogov vztrajati na sklepu finančnega odbora, po katerem se imajo povišani dodatki izplačevati šele po izvršeni redukciji uradništva, je pozval gosp. Demetrovid demokratski klub, naj vzame nemudoma v pretres to danes najbolj pereče vprašanje. Kot minimum zahteva gosp. Demetrovid, da se uredništvu na Hrvatskem nemudoma izplača vsaj 10 milijonov dinarjev kot predujem na povišane dodatke, ker sicer mora on odstopiti. Predsednik kluba gosp. Davidovid je obljubil, da bo sklical sejo demokratskega kluba v najkrajšem času, ako le mogoče, že ▼ sredo. -f Krvoločni Srbi ubili — hrvatskega policijskega komisarja. Pod tem naslovom so pred nekaj dnevi prinesli italijanski listi senzacijonalna poročila o velikanskih demonstracijah v Splitu, kjer so Srbi napadli Hrvatb in je tekla kri; pri tem je padel kot žrtev Hrvat — policijski komisar Bo-tica. — Stvar pa je bila v resnici taka: ▼ neki splitski gostilni so pono-čevali službe prosti policijski stražniki; v pijanosti so so skregali in se začeli tepeti; pokali so tudi revolverji. Gostilničar je poklical telefonično pomoč in na lice mesta je prihitel službujoči komisar Botica, ki je začel miriti. Nesrečen slučaj je hotel, da ga je zadela kroglja iz revolverja in da je kmalu nato umrl. — To so bile te krvave demonstracije v Splitu, ki nimajo no s hrvatstvom ne 6 srbstvom ničesar opraviti, ampak edino le z žalostnim alkoholizmom. Po svefu — Belgijska kraljica ▼ Parizu. Belgijska kraljica Elizabeta Je te dni dospela v Pariz. Kraljica potuje inkognito in samo v spremstvu ene dvorne dame. uu» —...------------— 130.000 vojakov za Indijo. Vrhov- memorandum. Jugoslovanski elementi nI poveljnik angleške volske v Indiji ie . . ••• ___x__— . . •« _____t____ Am. «a»*aKima Anffliia Uubljanske novitete NUŠIČ: SVET. Prijetna komedija, ki spravi v dobro razpoloženje, čeprav ni kaj posebnega. Očituje redek situacijski humor, katerega dobršen kos je nosil tip Tome Meienti-jeviča. G. Danilo je ustvaril patriarhalen tip hlačarja starega kalibra; ne more kar fikole naenkrat pasti v čisto novo življenje in nove navade in to samo zaradi hčerine svatbe. Bil je posrečena figura, ki je g. Danilu izvrstno pristojala Ga. Danilova je solidno interpretirala besedilo svoje vloge, Jelica (M. Danilova) je bila ljubkobedasta in živahna »riba, ki se šele peče*, Nada je pa novinka, katere talenti se bodo šele razodeli, ce jih ima. Zaenkrat so ji dali še pretežko vlogo, Siina Jeremič g. Strniše preveč dekla, mira- Ce vsi drugi odpilijo slovnične osti frjapolakim končnicam, »ai iih Se on. Sploh naj se enkrat uredi vprašanje jezika na odra. Naj vzamejo za podlago živ jezik, ne pa mrtvih kompromisov 4 la »sem š e v*. Kdo pa govori tako? Vsekakor: tako ali tako, samo konsekvent-no! Ga Juvanova kot Živanovičeva je bila izboma malomestna prenašalka pošt, ga, Rogozova pa ne obvlada zadosti jezika Stojanovič naj bi bil kot ženin oblečen, ali naj bi vsaj ne imel piskrov na kolenih pri hlačah. Glasbeni učitelj g. Daneš je karikiral, tetka ge. Rakarjeve je bila pa nedosežen tip stare, bogoljub-ne koklje, ki je že petnajst let za kuha rico pri hiši Režija je bila dobra, samo tempo je bil včasih malo preoster za to stvar. PUCCINI: MADAME BUTTERFLY. Ta lepa opera bo že dolgo na reperto-jarju vseh opernih gledališč, ker je upra-Ivičeno zelo nri3iiihliwu To na zato, ker v muslimanski organizaciji so zastopali z vso vnemo stališče, da se mora v tem času podpreti vlado, da bo lahko nastopila s potrebno energijo v vsakem slučaju. Ta struja je tudi zmagala v klubu, kjer je vladalo splošno mnenje, da je radidevski memorandum skrajno neroden in nevreden resnega politika. Ta memorandum bo le še poostril nasprotja med Hrvati in Srbi, kar je muslimanom jako neugodno, ker je njim v prvi vrsti ležeče na tem, da, pride čim prej do sporazuma. Edino mesto, kjer se morejo rešiti ti problemi, pa je Beograd. Ako so potrebna posredovanja, so muslimani prvi, ki jih radi prevzetno. -f- Zveza med Jugoslavijo In Grško? Z ozirom na vesti o približanju Grške Mali antanti, razpravljajo beograjski listi obširno o ti možnosti in ugotavljajo, da bi kot prvi korak do priključitve moralo priti najprej do zveze med Grško in Jugoslavijo. Žalostne skušnje iz leta 1915. so pa za to precejšnja ovira. Grška bi morala pokazati vsaj nekaj dobre volje, kar bi storila najlažje na ta način, da sc umaknejo iz grškega javnega življenja politiki, ki so igrali v letu 1915. ono žalostno ulogo. + Finančni odbor narodne skupščine je na svoji torkovi seji razpravljal o zakonskem načrtu glede odgoditve trgovskih plačil v inozemstvo. Poslanec Dulibid (kler.) je predlagal, naj se meritorna razprava odgodi, ker morajo člani odbora zakonski načrt vsled njegove dalekosežnosti najprej temeljito preštudirati. Finančni minister dr. Kumanudi je temu nasproti poudarjal nujnost predloga in očrta! razvoj trgovske zadolžitve v inozemstvu. izjavil novinarjem, da potrebuje Anglija za upostavo reda v Indiji vsaj 130.000 mož. — Venlzelosova nečaka aretirana. »Messoggero* poroča lz Aten, da ie grška policija na Kreti aretirala oba nečaka Ve-nlzdosa, ki sta baje ščuvala liudstvo na vstajo, v " Prosvefa LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Četrtek, 23. febr.: »Svet*. Izv. Petek, 24. febr.: »Prekrasne Sabinke*. B. Sobota. 25. febr.: Dramska predstava v opernem gledališču. Dramsko gledališče zaprto. Nedelja, 26. febr.: Popolddne ob 3. »Komedija zmešnjav*, izv. — Zvečer ob 8. »Hamlet*. Izv. , t Ponedeljek, 27. febr.: »Svet*. C. i, Torek, 23. febr.; Zaprto. Opera. Četrtek, 23. febr.: »Trubadur*. C. Petek, 24. febr.: Zaprto. Sobota 25. febr.: «2lahtni meščan*. Slavnostna predstava. Izv. — Proslava 300-letnlce Moliereovega rojstva Nedelja, 26. febr.: »Butterlly». Izv. Ponedeljek, 27. febr.: Zaprto. Torek, 28. febr.: Popoldne ob 3. »Prodana nevesta*. Izv. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Četrtek, 23. febr.; »Razkolnlkov, premi-jera. A Sobota, 25. febr.: »Sovražnik ljudstva*. B-Nedelja, 26. febr.: Ob pol 15. »Dediči velikega časa», otroška predstava Ob 20. »Poljska kri*. Izv. Poziv slovenskim amefnlkom. KolegO Jugoslovenskih umetnikov-grafikov prire-juje začetkom aprila III. grafično razstavo v Zagrebu v Ullrichovem salonu ter vabi vse slovenske grafike ln slikarje (brez razlike na to, ali so člani »Kolegija* ali ne na udeležbo. Umotvori morajo biti v Zagrebu, salon Ullrich, Ilica 34, dne 6. marca 1922. Pripuščena so dela v vseh grafičnih tehnikah, razen tega risbe s peresom, svinčnikom, s pastelno kredo ta kolorirane risbe. V jury-lu so sledeči umetniki: Rački, Ojurič, Rašica ln VI. KIrIn. Vsakemu umotvoru naj bo priložen popis z naslovom, tehniko, velikostjo in ceno. Večji (nad 40 X 50 om) umotvori naj bodo opremljeni z okvirjem. V svrho informacije naznanjamo, da projektira K. J. U. G. še sledeče razstave: 1.) akvarei-no, 2.) razstavo exlibrlsov in ilustradi, 3.) razstavo lesorezov in knjižne opreme, 4.) razstavo plakatov In litotraflj.— Podrobnejše informacije daje poverlenlštvc kolegija za Slovenijo, LJubljana, Levstikova ulica 2/L Molierfeva proslava v Ijabljanskem gledališču. Narodno gledališče v Ljubljani proslavi tristoletnico Molierjevega rojstva v soboto dne 25. t m. s svečano predstavo v operi. Uprizorili bodo slovito Mo-Herjevo delo »Žlahtni meščan«, komedijo s plesom in petjem v petih dejanjih. Komedijo je za naš oder priredil g. Juvan-člč, glasbo pa zložil s porabo starih francoskih motivov g. škerjanc. Pri predstavi nastopijo naše najboljše moči pod režija g. Putjate. Plese vodi ga Poljakova. V nedeljo dne S. marca dopoldne ob J t. uri priredita v dvorani Filharmonične družbe gospoda: operni pevec Štefan Ro-manovski in komponist Marij Kogoj matinejo slovenskih samospevov Iz preteklosti in sedanjosti. Koncert aranžira Glasbena Matica, kjer bodo v predprodaji tudi sedeži za to matinejo. Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani, Florljanska ulica 27/1. V soboto dne 25. iebruarja ob osmih zvečer na novo predelana Meškova drama »Pri Hrastovih*. Predprodaja vstopnic v šentjakobski knjižnici v petek in soboto od 5. do 7. ure zvečer. V nedeljo nI predstave ker 50 nekateri igralci zaposleni v dramskem gledališču. Hrvatje in Sriil Tudi med občinstvom vlada veliko zanimanje. Kakor čujemo. se udeleže te zimsko-sportne prireditve tudi zastopniki vojaških in civilnih oblasti iz Ljubljane, Zagreba in Beograda. — Inšpektorat drž. železnic je preložil za ta dan odhod večernega vlaka iz Planice za poldrago uro, in sicer na 17. uro. Ponovno opozarjamo na. nr.usko skakalno tekmo, ki se vrši v petek dne 24. febr. v Bohinju. Udeležniki morajo oditi z jutranjim vlakom, ker je zadetek tekme ob pol 12. nri dop. Prijavljeni so tekmovalci iz Zagreba in Beograda, upr--mo, da tudi naši smučarji ne bodo zaostajali Nogometna tekma med »Slavijo* i« Union-Zižkovom v Pragi se je vršila v nedeljo in končala neodločno 1: L Rekordne skoke so dosegli na mednarodni smuški skakalni tekmi, ki se^ j« vršila v nedeljo v Klostersu v Švici. Norvežan Karlsen je skočU 49 in 50 m. Švicar Eidenbeuz 44, Švicar Bartsch pr 47 m. Karlsen je izvedel svoje rekorda'; skoke stoje. DomaČe vesti Vsled podraženja papirja in povišanja tiskarskih stroškov smo tudi mi primo-rant, da zmerno povišamo naročnino. Od 1. marca dalje bo veljalo »Jutro* za Jugoslavijo mesečno 7M Din (30 K), za inozemstvo pa 13 Din (52 K). V nadrobni prodali bo ostala cena za navadne številke neizpremenjena (50 par), le številke s prilogo, torej zlasti nedeljske, bodo veljale odslej 1 Din. Prosimo p. n. naročnike, da blagovolijo pri obnovitvi naročnine to spremembo upoštevati. UPRAVA tj povodom poroke kralja Aleksandra. Udeleženke nastopijo v narodnih nošah. Vsem pokrajinskim zvezam se je razposlala okrožnica, s prošnjo, naj akcijo po možnosti podpirajo, * Varaždin in kraljeva zaroka. Včeraj opoldne se je vršila slavnostna >wja varaždinskega občinskega sveta, Žunan Venčeslav Podhajski je imel slovesen govor in predlagal brzojavno čestitko ministrskemu predsedniku Pašidu povodom kraljeve zaroke, kar je bilo soglasno sprejeto. Seji so prisostvovali v slavnostni obleki zastopniki vseh strank, vse magistratn.) uradništvo in številno občinstvo. Po prečkanju brzojavke so sledili burni vzkliki kralju in njegovi zajočenki ter Jugoslaviji * Tranzitni promet na progi špilje-Radgona - Ljutnner je bil z včerajšnjim dnem zopet otvorjen. Kakor se nam poroča, se včeraj ni pripetil noben incident, čeprav se je izražala bojazen, da bodo avstrijski kmetje zopet napadli vlak. * Vsem starešinam naprednih akad. društev. Starešinska organizacija poziva vso napredno javnost, posebno -.tarešine, da vsak po svoji moči prispeva in v svojem krogu zbira za podporo naše akad. mladine v Pragi in Brnu, da se s tom od pomore težkim razmeram, o katerih je poročal prof. Murko. Prispevke sprejema adv. dr. M. Pire, Ljubljana, Cigaletova ulica. Odbor. — Prispevke sprejema tudi uprava »Jutra*. * Češkoslovaško dijaštvo obišče Ju • Potopljene ladje v naSfc vOdaS. Iz Beograda nam poročajo: Neka nemška družba je dobila od naše vlade koncesijo da dvigne iz Save, Donave in Drave vse ladje in vlačilce, ki so bili potopljeni v vojni dobi Polovica dvignjenih ladij pripade družbi, polovica pa naši državi, ki pa ne prevzame nobenih denarnih obveznosti Visoko starost Kakor poročajo iz Vi-rovitice, je umrla tamkaj te dni Ana Lan-da v visoki starosti 102 let Starka je še v prošli jeseni v okolici Virovitioe marljivo nabirala odpadlo suho vejevje po gozdih- • Ljubljanski pekovski pomočniki v stavki Poročajo nam: Ker je Zadruga pekov in kolafaikov r Ljubljani odklonila na zadnjem pogajanju dne 22. febr. pri pokrajinski upravi znova vsako povišanje mezd pekovskim pomočnikom, stopijo pomočniki danes v stavko, ako mojstri do danes dopoldne ne ugode njihovim zahtevam. • Zdravstveno stanje v Ljubljani. V dobi od 12. do 18. februarja se je v mestni občini ljubljanski naredilo 29 otrok, 20 moškega in 9 ženskega spola, umrlo pa je 17 moških in 15 žensk, skupaj torej 32 oseb, med temi 19 domačinov in 13 tujcev. Kot smrtni vzrok navaja uradni zdravstveni izkaz v osmih slučajih pljučnico, v šestil jetiko, v petih srčno hibo. v treh življensko slabost, v dveh raka, en slučaj zastrupljenja rane in ▼ sedmih slučajih druge naravne smrtne vzroke. Na nalezljivih boleznih je v tem čar su obolelo 7 oseb in sicer 6 na škrlatici in 1 na davicl • Srečke Kola jugoslovanskih sester. Kakor nam poročajo, je izdal eokolski savez na župe poziv, naj podpirajo kolikor največ mogoče razpečavanje dobrodelnih srečk Kola jugoslovanskih sester. Savez priporoča vsem članom in članicam sokolskih društev, da si kupi vsak vsaj po «io srečko. Neko veliko ljubljansko podjetje, ki pa ne želi hiti imenovano, je naročilo večje število srečk, katere bodo agilne uslužbenke tvrdke razprodale med 06talimi nastavljenci in nastavljen kami Tudi po kavarnah in restavracijah zlasti pa po trafikah se srečke uspešno prodajajo. Mnoge od njih so že v poslale denar za razprodane srečke. Žrebanje bo nepreklicno zadnjega • Zopet Bfiofcpefei sfera, f s Bafi* poroča jo: Vkljub strogi kontroli ob jugoelo-vansko-ltalijanski meji poizkušajo razne oeebe vedno znova iztibotipiti zlato ln srebro preko meje. Te dni je prispela t Bakar elegantno oblečena dama, ki j» hotela prekoračiti mejo- Ko je straža izjavila da jo mora natančno preiskati, je le-ta energično protestirala proti takemu postopanju obmejne straže. Protest je ostal brez uspeha. Straža se nI motila. Pri preiskavi se je ugotovil* da je imela dama v ročnem kovčku 10 kilogramov zlata. Dama je bila aretirana, zla, to pa izročeno finančni oblasti • Roparski umor v Mariboru. V stanovanju finančnega svetnika dr. Ljudevita Brenceta v Mariboru je bil v torek dopoldne ob belem dnevu izvršen roparski umor. Dr. Brence ima v Cvetlični uit« št 21 s svojim desetletnim sinčkom sobo m kuhinjof stanovanje mu je pospravljala G0 let stara postrefcnica. Ko se je dr. Brence v torek ob sedmih zvečer vral domov, je našel vraU zaklenjena. Slutil je takoj, da se je pn^tflo nekaj izrednega. Ko so šiloma odprli vrata, so našli staro postrežkinjo mrtvo na tleh. Soba je bila še nepo^vljena- Pobcu^i šef je ugotovil, da je bil zločin izvršen že dopoldne. Zločinec je svojo žrtev nv padel, ko je pospravljala sobo m jo za-dušiL Ropar je odnesel te neka, obleke in čevljev. Zanimivo je, da seje umor Gospodarstvo zgodil V drugem nadstropju m da nI n h-čfod sosednjih strank ^šal kaj sumlJ vega ali pa zapazil storilca, Zločincu še niso prišli na sled- Objave • Politični klub JDS v Ljubljani Ima sestanek v petek dne 24 tebruaria zve.er ob osmih v tajništvu (Narodni dom). Na dnevnem redu ie zanimivo Predavanje Člani nal se ga polnoštevilno ln točno udeleže. Pred sestankom Ima sejo odbor. • Zamenjava poškodovanih bankovcev Delegacija ministrstva financ obiavlja uradno: Ker se dogaja, da špekulan I z raznimi sumljivimi obljubami ponujalo judem svoje posredovanje pri zamenjal petdinarskih bankovcev kakor tudi pri zamenjavi poškodovanih bankovcev opozarjam po razpisu generalnega inšpektorata finančnega ministrstva i tdne 13. Ie-bruaria 1922, J- br. 1467, da Narodna banka In njene podružnice vrše zamenja- poškodovanih bankovcev po zakonu z marca 1922, zato poživljamo vse, da se vo poškodovanih bankovcev po nemudoma oskrbo s srečkami Gori ome- odbitkom, ki odgovarja manjkajočim ae AVSTRIJSKA KRONA. Finančna življenjska moč države ie odvisna od rešitve njenega valutarnega problema. V celotnem valutarnem probiemu tiči cela vrsta detalnjih, težkih gospodarskih vprašanj, od katerih zahteva vsako zase strokovnjakov in dela. In od katerih rešitve ie odvisen potem tudi celotni valutami problem. Poleg notranjega političnega položaja in zunanje-politične kombinacije, davčne reforme in organizacije davčnega sistema je gospodarska bilanca države odločujoči laktor pri oceni gotove valute. Ravnokar Je avstrijska republika po dolgem brezuspešnem čakanju na tem. da prejme angleško posojilo v znesku šest milijonov funtov šterlingov in upa s tem posojilom rešiti svoj valutami problem ln s tem svojo finančno življenjsko moč na ta način, da stabilizira valuto. Avstrijski finančni minister dr. Alfred Giirtler pravi, da le stabilizacija avstrijske krone oni cilj, kateremu je treba stremeniti z vsemi sredstvi in ki reši državo pred padajočo valuto, naraščajočo draginjo, torej pred propadanjem delovne množice. S stabilizacijo si obeta minister ureditev uradniškega vprašanja, ker bo uradništvo postavljeno fiksnim številkam nasproti, kar značl, da varčevanje zviša prihranjene zneske ne samo nominalno, ampak tudi v resnici. Na drugi strani, kar Je še veliko važnejše, lahko računa uradništvo s stalnim kvantumom dobrin, ki jih repre-zentlrajo njihovi prejemki. Omenjeni minister si obeta od novega posojila zmanjšanje špekulacije in manjše potrebe države po tujih devizah. Navzlic temu, da Je avstrijska krona v zadnjem času nekoliko pridobila na svoji tečajni vrednosti, dvomimo, da se posreči Avstrijcem brez radikalnih sredstev ozdraviU avstrijsko krono. Stabilizacija avstrijske krone kakor vsake druge valute odvlsi od zdrave gospodarske bilance. V slučaju ugodne rešitve angleškega posojila Je avstrijska re publika obremenjena za novih 6/100.000 funtov šterlingov, kar bo poživelo propadajoče gospodarsko življenje avstrijske republike samo momentano, za gotov čas, ker bo tujih deviz dovolj na razpolago in bo avstrijska valuta zaradi tega pridobila na svoji vrednosti. V teku časa pa, ko bo treba misliti na amortizacijo tega dolga, bo to umetno poživljenje gospodar skega življenja ponehalo. Avstrijska dr- nemudoma njenim podpornikom pa izraža Kolo tudi tem potom iskreno zahvalo. * Naša eestno-prometna mlzerija. Iz škofjeloške okolice nam poročajo: Pri nas ni veliko snega, vendar še pri tem snegu ni cesta ne malo v redu. Avto vozi i velikimi zamudami, ker ni cesta odki-dana in se vozovi le na gotovih mestih lom kakor tudi zamenjavo petdinarskih bankovcev, ki se zda) jemljejo Iz prometa. Istotako sprejemajo petdlnarske bankovce vse državne blagajne še do vštetega 5. marca 1922. v plačilo. Potemtakem je vsakomur dana prilika, da svoje ban-1 — - —------- ne da Zelezalško-tarlfna . Trstu so se končala dne 18. febr. Konferenci so prisostvovali delegati Češkoslovaške, Poljske, Italije, Jugoslavije in Avstrije. Med drugim se je razpravljalo o direktni jadranski tarifi za ceneni transport češkoslovaškega blaga in o polj skem tranzitu na Trst. = Za češkoslovaške lastnike obvezale predvojnih negarantiranlh dolgov bivN Ogrske. Češkoslovaški konzulat v Ljubljani poziva v&e češkoslovaške državljan ne, ki so lastniki obveznic predvojnih ne-garantiranih dolgov bivše Ogrske in k? jih doslej niso prijavili generalni direkciji državnih dolgov SHS zaradi žigosanj:«, da to napravijo do dne 28. febr. V prošnji je treba navesti vrsto in ime po*ojila: serijo in številko, nominalno vrednost obveznic, kakor tudi verodostojne dokaze o tem. da je res lastnina češkoslovaških državljanov. Lastniki omenjenih obver-nic v državah, ki niso naslednice Avstro-ogrske, naj pozovejo svoje depozitarje, da iste prijavijo zaradi žigosanja ali registriranja najbližjim češkoslovaškim ura-dom s pripombo, ali so dotične obligacij* v Češkoslovaški prijavljene ali ne. Obveznice predvojnih negarantiranih dolgov stare Avstrije morajo zaradi naknadnega registriranja prijaviti v hi češkoslovaški državljani, bivajoči v območju pokrajinske uprave za Slovenijo pri češkoslova* škem konzulatu v Ljubljani do dne 15. marca 1922. Potreba žita v Češkoslovaški znaša po »Venkovu* letno 350.000 vagonov. = Avstrijska zunanja trgovina Z Dunaja poročajo: V prvih 9 mescih 1921-je znašal uvoz v Avstrijo 65 milijotm ton, izvoz pa 998.700 ton. Samo Češkoslovaška je uvozila v Avstrijo od celega uvoza 42.3 odstotka in Nemčija 33.1 odstotka. Od celotnega izvoza pride na Italijo 22 odstotkov, Češkoslovaško 17.6 odstotka, Nemčijo 16.2 odstotka, Madžarsko 14.8 odstotka in Jugoslavijo 8.5 odstotka. Prevoz preko Avstrije je znašal skoro 1,950.000 ton Nanašal se j« predvsem na premogovne transport« is Nemčiie in Češkoslovaške. = Francoska državna banka Izkazu* po izkazu dne 16. febr. 86..4S4,600.570 frankov v prometu. =x Naraščanje papirnatega denarja v, Belgiji Dne 81. januarja je bilo v Belgi ji v prometu za 6„415,000.000 franko-papirnatega denarja. To pomeni v pn kovce brez težkoč sam zamenja, goslavijo. Češkoslovaško dijažtvo pri- . k^ot se vidi se cestni redi letos več poučnih izletov v Ju- ^^ ^^ «d ^ malo briga. Kaj goslavijo. O Veliki noči pridejo kot nrfi^ k tfimu TOSDod ^i^k? - Več prvi na naš jug dijaki trgovske iole v Banjeki Bistrici na Slovaškem, ki obiščejo zlasti Ljubljano, Zagreb in Beograd, da se pouče o naših gospodarskih m trgovinskih institucijah. Tekom poletja obiščejo Jugoslavijo še dijaki ~ drugih češkoslovaških šolskih zavodov. * Turneja nemSklh novinarjev po Jugoslaviji. Kakor doznava zagrebška «Riječ», pripravlja berlinsko novinarsko in književno udruženje za (ošnjo pomlad večjo turnejo po naši državi. Novinarji se hočejo vpoznati z našimi prirodnimi krasotami kakor tudj z našim industrijalnim in ekonomskim stanjem. Pridruži se jim tudi več uglednih nemških industrijalcev. V prvi vrsti obiščejo Dalmacijo: Sibenik, vodopad Krke, Split, Solin, Dubrovnik, Kotor, Mostar itd. Na povratku obiščejo tudi Zagreb. Turneja ima izključno kulturno svrho. Kakor je informiran omenjeni list, se je nemško novinarsko udruženje obrnilo do pristojnih faktorjev s prošnjo, naj bi mu naše lokalne oblasti šle po možnosti na roko. Naše oblasti so prošnji dra-sre volje ustregle. ~ * poroka. Poročil se je g. Borislav Kne- 7/jvič, artiljerijski kapitan v Mariboru, z gospodično Zdenko Ulčakarjevo. * Smrtna kosa. V Kranju je umrla trgovka gdč. Marija Pavšlar. Blag ji spom. * Boj draginji! Prejeli smo: S shodom proti draginji se je pričela skupna akcija vseh stanovskih organizacij v boju proti draginji, ki jo moramo ua vsak način bojevati naprej, dokler ne izbojujemo uspehov. Ker je neobhodno potrebno, da ostanejo stanovske strokovne organizacije še nadalje v medsebojnem najožjem stiku, sklicuje za v četrtek, dne 23. februarja ob 19. uri zvečer sestanek vseh strokovnih organizacij in društev v dvorani Mestnega magistrata v Ljubljani. Dnevni red: «Unionski shod in sadaljnje delovanje vseh 22 društev. Udeležba zaupnikov in referentov dolžnost. — Koalicijski odbor. * Smrtna obsodba Draškovičevega morilca potrjena. V procesu proti atentatorjem na pokojnega ministra Draškoviča so zagovorniki vložili zoper sodbo priziv in ničnostno pritožbo Zagrebški stol sedmorice je sedaj potrdil smrtno obsodbo nad Alijagi-cem dočim jo Colakoviču, Lopašitfu in Petroviču znižal kazen od 17 na 12 let Stankovlču pa zvišal kazen od dveh na tri leta. Sodni sklep [e že naznanjen obtožencem, smrtna obsodba Alijagica se ima po zakonu pred izvršitvijo predložiti kraliu X eventualno Domiloščenie. pravite k temu, gospod načelnik? davkoplačevalcev. * Aretacija protidržavnih hujskačev. Kakor poročajo iz Beograda, je policija, aretirala v Pančevu več članov tamkajšnjega nemškega »Kulturbunda*. v Beč-kereku pa glavnega urednika nemškega lista «Neue Zeit». Vsi so odvedeni v pančevske zapore. Obdolženi eo, da so razširjali protidržavne spise. * Pri znanih goljufijah s ponarejenimi čeki v Zagrebu je bila oškodovana zagrebška »Diskontna banka* ne Eskomptna banka, kakor smo vsled napake pri telefonski trans misiji poročali mi v svojem tozadevnem poročilu. * Vlom v hrvatsko banko na RekL V no® od sobote na nedeljo so neznani zli-kovoi vlomili v hrvatsko banko na Reki in odnesli 680.000 K. Banka se nahaja na najprometnejšem delu mesta, začetkom korza. Z ozirora na čudne varnostne razmere, ki vladajo na Reki se res nI čuditi, da je bil neopaženo izvršen vlom v banko, ki je zavarovana z močnim železnim omrežjem. * Po treh letih. Pred tremi leti je bilo na Sušaku izvršenih zaporedoma več drznih tatvin, ne da bi bilo mogoče izslediti tatove. Samo rodbini Frlanovi je bik) ukradeno za preko pol milijona blaga. Cisto slučajno pa je v pondeljek eden od oškodovancev opazil na avtomobilu, ki je peljal na bakarsko postajo, svojo u-kradeno preprogo. Naznanil je zadevo takoj policiji ki je sedaj res izsledila vse tatove. * Zasačeni tihotapci V Ložu so areti rali tamošnji orožniki nekega istrskega konjskega trgovca, ki je skušal iztihota-piti i* naše države pet konj. Kupil jih je na Hrvatskem m dal zanje 260.000 K. Konji so bili zaplenjeni in bo moral tihotapec plačati veliko globo. * Cel koš jajc, namenjenih za Švico, je ljubljanska policija zaplenila včeraj nekemu hlapcu, njega pa ▼ svrho preiskave zaprla. * Ukradena monštranca. V stolni cerkvi v Mariboru se je ▼ noči od torka na sredo nekdo skril med klopmi Cerkovnik ie zaprl vrata, kakor po navadi, ne da bl "opazil kaj sumljivega. Ko se je včeraj zjutraj vrnil v cerkev, je na svoje začudenje ugotovil, da je bil v cerkvi čez noč tat, ki je ukradel monštranco. Monštranca je bUa iz medenine z zlato luno in je bila vredna 5000 kron. Neki dijak, ki je prišel za cerkovnikom v cerkev, je opazil, kako je istočasno izginila i» cark-ve srednjevelika moška postava. * Rop v mariborski stolni cerkvi Doslej neznani vlomilci so v mariborski stolni cerkvi izvršili drsen rop. Odnesli so med druffim dragoceno monštranco. bi potreboval tujega posredovanja. • Zahvalo slovenski lavnostL »Slovenska dijaška zadruga v Pragi, se tempo-tom zahvaljuje v Imenu slovenskih viso-košolcev v Pragi vsem onim ki so se odzvali na njeno prošnjo za zboljšanje gmotnega stanja. Posebnih zahval zadruga zaradi visokih poštnih stroškov ne bo pošiljala. Prosimo slovensko Javnost, da nam še nadalje ostane naklonjena, dokler ne reši vprašanje državnih podpor za v Inozemstvu. — Odbor »S. D. Z. se študij v Pragl». • Služba prefekta in učitelja za splosno izobraževalne predmete s prejemki IX. či-novnega razreda s prostim stanovanjem in pripadajočimi užitki ie razpisana na Kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. Prednost imajo prosilci z daljšo učiteljsko prakso, z usposobljenostjo za nadzorovanje internata in vzgojo učencev In ev tudi za pouk v čebelarski stroki ln petju. Prošnje je vlagati do dne 15. marca tekočega leta. • Društvo uradništvo denarnih zavodov Slovenije v LJabllanL »Društvo bančnih uradnikov za Slovenijo* Je imelo dne 17. februaria svoj I. redni občni zbor, na katerem je spremenilo svoja pravila v toliko, da imajo pristop v društvo uradniki vseh denarnih zavodov ln je temu primerno spremenilo tudi ime v »Društvo ______________________ uradništva denarnih zavodov Slovenije v r0br0darsk0 društvo. Ogrsko - hrvatska Ljubljani*. • Vstopnice za tValčkov večer* Sokola II na pustni torek v ljubljanski Kazini sc dobe v predprodaji pri br. M. Krapežu, Jurčičev trg in pri br. P. Šterku, Stari trg. Cena 5 Din. pri večerni blagajni pa 7 Din za osebo. Kot objavljeno, so dostojne maske z legitimacijo dobrodošle. Prireditev obeta neprisiljeno živahnost in izbomo zabavo. Posebnih vabi! se ne razpošilja. Občinstvo že danes opozariamo na koncert, ki ga priredi ta. Pavla Lovšeto-va, operna in koncertna pevka v ponedeljek dne 6. marca v Unionovl dvorani pod okriljem Glasbene Matice (iz cikla njenih jubilejnih koncertov ob 501etnici) z najznamenitejšim sporedom. • Veliki Slavčev pustni konto v LJubljani. Vstopnice v predprodaji se dobe v trgovini g. L. Ccme-ta v \Volfovi ulici In na dan prireditve od 9. do 12. ure dopoldne v veliki dvorani hotela Union. Vstopnina za nečlane 10, za člane 5 Din. Slednji dobe znižano vstopnino le v predprodaji. Sploh priporočamo cenj. posetni-kom, da si preskrbijo vstopnice kolikor mogoče v predprodaji • Za «Otroški dom>. Slovenske ženske organizacije, H še niso javile svojih dveh zastopnic odboru za ustanovitev »Otroškega doma* v Ljubljani, na) store to nemudoma na naslov tajnice Narodnega ženskega saveza, slovenski del, ge. Min-ke Govekarjeve, Ljubljana, Rimska cesta 20. V LJubljani je delo v polnem tiru m Ima odbor nabranih že preko 100.000 K. žava mora aktivizirati svoj budžet, ki | men z zadnjimi mese« močno naraBčan* predstavlja v gospodarski bilanci Avstrije; papirna^ dena^-vsled nedoplačil na življenjske potrebščl- ; ^l^nic je ^- ne in vsled previsokega števila državnega; blaga. Upravai rusKin uradništva ogromno pasivno postavko ;mla č* izza dne 1L t m. jam& » » gospodarske bilance. Novo posojilo bo si-i na železnicah m v slučaju -zgut>e o^ cer vsled višje valute te postavke neko- i P^^JJf M ^m v Leip zlgu. Kakor poročajo iz Leipziga, se jfc za pomladni sejem v Leipzigu pnjavflo ie veliko Število posetnikov iz mpzem stva. Celo iz Madžarske jih je prijavil nih 500. Borza Zagret), devize: BeriUi 144 - 148. Bukarešta 243, Milan 1565 - 1570, London ček 1390 - 1395, Newyork ček 31 _ 313, kabel 315, Pariz 28o0 - 2890. Praga 586 - 589. Švica 6125 -6190. Dunaj 5 - 5.02, Budimpešta 4650 -4750; valute: dolarji 308 - 312, rubIji 26 - 29, češke krone 575 - 580, franki 2800, napoleoni 1190, marke 148 — 150. leji 240 — 243, lire 1550 — 1560. Banka za Prlmorje 770. Trgovska obrtna banka 285 — 290 Brodska banka 355 — 360. Eskomptna banka 790 — 795. Jadranska banka 1130 — 1170. Jugoslovenska banka 495 — 500. Ljubljanska kreditna banka 915 — Slavenska banka 505 — 515. Praštediona 5500 — 5525. Rečka pučka banka 485 — 497. Slovenska eskomptna banka 625. Srpska banka 720 - 730. Dubrovačka paroplovna družba 4900. Goranin 640. . Nar. šumska industrija drva 500 — a05< Gutman 1600 — 1620. Slavonija 690 — 695. Ljubljanske strojne tovarne In livarne 385. Beograd, valute: dolarji 78, marke 38, leji 61. levi 51. napoleoni 290: devize: London 345, Pariz 725, Ženeva 1540, Praga 14750, Dunaj 1.25, Berite 35.70, Milan 395. Budimpešta 1155. Praga, devize: Berlin 24.60 — 25.40, Curih 1078 — 1082, Milan 275 — 277, Pariz 49850 — 50150, London 242 — 244, Newyork 55.12 — 56.12, Beograd 67 — 68, Solila 3555 — 3655. Dunaj 0.75 ^ — 0.95 3/i, Varšava 1.15 — 1-75, Budimpešta 754 V2 — 8.17%: valute: nemške marke 24.60 — 25.40, švicarski franki 1073 — 1077, lire 272 — 274, francoski iranki 49550 — 49750, funti 421 — 243, dolarji 5457 — 5557, dinarli 64 — 65, levi 3460 — 35-40, avstrijske krone 0.7a tri četrtine — 0.95 tri četrtine, poljske marke 1.15 — 1.75. madžarske krone 7.57 ln pol — 8.17 in poL Curih: Berlin 233. Newyork 5.10, London 22.44, Pariz 4650, Milan 2555, Praga 955, Budimpešta 0.75, Zagreb 157, Varšava 0.14, Dunaj 0.11, avstrijske žigosane krone 0J». Dunaj: Dunajska borza danes ni pO' slovala. Berlin: Italija 1068.90 — 1071.10, London 939.05 — 940.95, Newyork 212.78 — 213.22. Pariz 194055 — 1944.45, Švica 4205.75 — 4214.25, Dunaj 458 — 462, Praga 392.10 — 392.90, Budimpešta 30.21 -3029, Soiiia 143.35 ■—. 143.65» liko zmanjšalo, zato bo pa trpela izvozna trgovina, ki predstavlja danes najvažnejši avstrijski aktivum. Kakor v Češkoslovaški. tako čakajo tudi v Avstriji eksportno Industrijo težki časi, ki jih morajo vpo-števatl tudi naši trgovci, da Jih ne zadene vsled zakasnelih plačil ista usoda kakor pri češkoslovaškem blagu. • • • Poročilo o trgovini s poljskimi pridelki Iz Sombora poročajo z dne 21. februarja: Povpraševanje po blagu zelo živahno. Dovozi mali Cene v naraščir.ju. Pšenica se plača po 1780 — 1800 K, koruza 1340 — 1350 K za blago franko šlep, a za blago franko vagon 1380 — 1400 K, oves 1300 — 1320 K. Moka no-tira: št. 0 od 24 do 2450 K, št 2 od 23 do 23.50 K, krušna moka 22 do 2250 kron, otrobi 980 — 1000 K. =» Delniške družbe izven ozemlja Srbije ln Črne gore, ki so dolžne objavljati svoje bilance v »Službenih Novinah* kraljevine SHS, niso vezane na rok vršitve glavne skupščine po publikaciji bilance v tem listu. Za ta rok je merodajna publikacija bilance v pokrajinskem službenem glasilu. Objavljenje bilanc v »Službenih Novinah* kraljevine SHS se more torej vršiti tudi po izvršitvi glavnih skupščin. Jadranska plovidba dloničarsko pa- delniška pomorska parobrod na družba (Ungaro-Croata) je prenesla svoj sedež z Reke na Sušak ter je registrirana sedaj pod gornjim naslovom. = Dobava volne za ležišča. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu razpisuje dobavo 3000 kg volne za ležišča (Lagemolle). Pismene ponudbe je vložiti najkasneje do dne 15. aprila do 10. ure dopoldne pri imenovanem ravnateljstvu. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled = Trošarinski predpisi. Delegacija ministrstva financ je izdala 2. zvezek tro-šarinskih predpisov, ki obsega prvi del začasnega zakona o državni trošarini, taksah l pristojbinah z dne 27. junija 1921 ter popravke in dopolnitve k zakonu o državni trošarini in trošarinskemu pravilniku. En Izvod te knjižice s popravki in dopolnitvami sune 750 Din. Naročila in denar prejema izključno le gospodarski urad delegacije ministrstva financ v Ljubljani Ce se pošlje denar po pošti, naj se pošlje s poštno nakaznico. Nekaj Izvodov »trošarinskih predpisov* L zvezka je Se na prodaj pri omenjenem gospodarskem uradu po 7.50 Din za izvod. Z dragim zvezkom skupno stanejo predpisi 15 Din. =» Stabilizacija češkoslovaške krone v Curihu na 10 centimov. Iz Prage poročajo: Češkoslovaški trgovinski minister Novak je izjavil, da se vlada trudi stabilizirati curiškl tečaj češkoslovaške krone na 10, BRANISLAV NUSICi 10 D e v e t sto p e t n a| s to Tragedija naroda. Vrsta dogodkov, vrsta nesrečnih posledic kratkovidne diplomacije, katero je završil polom Srbije, se je pričela odvijati. Vsaki dan je prinašal nov dogodek in vsaki dogodek je napovedoval veliko tradicijo srbskega naroda. O padcu Beograda smo culi dne 26. septembra. Drugi dan smo zvedeli, da ne pride niti eden zavezniški vojak iz Soluna Srbiji na pomoč. Pričakoval jih je okinčani Niš, pričakoval jih je Leskovac, pričakovala Gjevgjelija, Strumica in Veles, pričakovalo jih je Sko pije. Ves srbski narod jih je pričakoval; nihče ni hotel verjeti nemili vesti, da ne bodo prišli in še vse naprej so vihrale naše izobešene zastave na čast njihovega prihoda. Še včeraj, dne 26. septembra, je Niš trdovratno zagotavljal, da prihajajo zavezniki, a danes so verovali temu samo oni, kateri niso mogli doznati resnice ali so se je krčevito otresli. A včeraj je resnično odšla zavezniška vojska na pomoč Srbiji Že v jutranji zori so se na kolodvoru v Solunu pričele gibati francoske čete. Ob 10. uri dopoldne se je vkrcal v vozove prvi bataljon 176. francoskega polka. Vedno novi bataljoni so prihajali na železniško postajo, razporejeni za odhod, kajti vsake dve uri bi moral oditi nov vlak, od katerih bi prvi, kateri je bil že napolnien, odšel ob 12. uri dopoldne. Okoli napolnjenega voza je vse mrgolelo; vojaki so tekali po postaji, natakali vodo iz postainega vodnjaka, nastavljali čez ograjo svoje čutare, da Hm jih napolnijo z vodo ali z vinom. Kupovali so pomaranče, štruklje, pogačice, sadje in drugo od solunskih branjevcev, ki se vselej drenjajo okrog postaje in prav orijentalsko zamazani mečejo kupcem svoje blago. Pred nekim praznim, zaprtim vozom prvega razreda je stala gruča oficirjev v živahnem pogovoru, pričakujoč generala, ki bi moral istotako oditi s tem vlakom ter peljati Srbiji vojsko na pomoč. Pet minut pred enajsto dospe na avtomobilu general Bailleu z vsem svojim štabom, v katerem se je že nahajal mlad srbski oficir v generalovi službi. Kakor hitro je zvok trobente naznanil, da prihaja general, je na kolodvoru vse oživelo, oficirji so se razpršili, zabranili vojakom vsako zapuščanje vozov, vsi so obstali na svojih mestih, poveljnik bataljona je pozdravil generala, oddal raport, da je bataljon popolnoma pripravljen za odhod. General postoji še trenutek pred vozom, da izda poslednje naredbe poveljniku polka za nadaljno ukrcavanje, potem se pozdravi in v voz. Ce bi bil v tem treputku, kakor je bilo določeno, stopi odšel vlak, b! SrbTJa vlaefa francoske zastave. Drugo je vprašanje, če bi se ta vojska ki je že stala na srbskih tleh, tudi potem vrnila in če bi Srbija sploh zagledala francoske zastave, toda telegrami bi brneli vzdolž fronte, da priliaja francoska pomoč že na srbsko zemljo, v štirih letih srbski borilec, ki je na severu stal že do kolen v krvi, bi dvignil svojo glavo in ponosno odšel v smrt Ti telegrami bi dospeli med sovražnikove vrste, v Sofijo in gotovo bi se v bolgarski prestolnici še enkrat pošteno premislili, predno bi začeli 1. oktober. Ampak to ni edini slučaj v zgodovini, da majhni in neznatni dogodki spremene ves potek dogodkov. General Baillou se je pozdravil in se že namenil, da stopi v svoj voz. Oficir, poveljnik tega voza, dva ali trije železniški uradniki stečejo k vozu, da odpro vrata pred generalom. A vrata, bodisi zarjavela ali zabrekla,, se niso dala odpreti. Poskuša eden, poskuša drugi uradnik, poskuša sam oficir, vrata se ne odpro. Istotako z vratami na predni strani kupeja. Neki železničarski podčastnik se vrže pod voz, vzame kamen v roke in prične z njim nabijati kljuko, a ta ne popusti; drugi skoči skozi okno v voz in poskuša od znotraj. Pa tudi njemu ni uspelo. Priletel jc postaje-načelnik, ogledal si vrata od vseh strani in zapovedal, da pokll-čejo ključavničarja iz soseščine, toda nobenega ključavničarja niso našli v delavnici. General je nervozno, očividno razsrjen, pušil cigareto za cigareto, poveljnik voza se je poskušal opravičevati, pa ga general niti poslušal ni. Veliki kazalec na uri se je hitro premikal in vojaki, že davno nagnani v vozove, so začeli iznova, da begajo okrog, izpred oči svojih starešin, samo da pridejo v stik z branjevci onkraj ograje. Kakor se že običajno v takih prilikah zgodi, da se ljudje naposled vendar spomnijo, česa bi bilo treba že v početku, zato je tudi sedaj ukazal postajenačelnik, naj pokličejo mojstra iz železniške delavnice. Tako se je seveda zavleklo vse in general, ki je že parkrat nervozno pogledal na svojo uro, prične glasno robantiti. Zakasnitev je že izpolnila tričetrt ure in bog zna, koliko časa bi še to trajalo, da se ni pojavil na cesti, ki pelje iz mesta, motor, katerega je jahal francoski vojak. Biciklist naglo zapelje na postajo, skoči s kolesa, se poda k generalu ter mu izroči pismo, zapečateno v veliki beli kuverti. General, ki bi moral biti že blizu srbske meje, odpre pismo, ga hitro prečita, prečita še enkrat od besede do besede. To je bilo povelje, ki je ustavilo odhod voza in zapovedalo generalu, da izkrca že natovorjeno vojsko ter jo pošlje nazaj v tabor. Ta naredba je bila tista, ki je ustavila pomoč Srbiji. O tem je zvedela Sofija čez četrt ure, Niš pa ne takoj ter je pričakoval vlak z zavezniško vojsko. Ce ne b! bilo tlst® pokvarjene klfufce, bi to povelje dosegle) generala morda v Gjevgjelu, a Sofija bi zvedela iz Soluna, da je prvi kontingent armade že na potu v Srbijo, kar bi gotove imelo svoj učinek. O tem dogodku smo zvedeli 27. septembra, a prihodnji dan so že prišle nove, neprijetne vesti iz severnega bojišča. Smederevo je padlo, sovražnik je prekoračil z velikimi silami pri Ramu ter jasno pokazal svoj namen, da smeri svojo glavno akcijo v dolino Morave. Drugi dan, to je bilo 29. septembra, so napadli Bolgari naše mejo v bližini Kadibapaza. Sofijski diplomati, koiim so bile poverjene celokupne zadeve zavezniških sil, so se požurili nam in svojim vladam poročati in pojasnjevati, da so ta napad izvršili neredni oddelki in da to dejstvo ni v nikaki zvezi z ostalim zadržanjem Bolgarske. Drugi dan, 30. septembra, so Bolgari napadli naše obmejne straže pri Knjaževcu in sofijski diplomati, kojim so bile poverjene celokupne zadeve zavezniških sil, so se požurili, nam in svojim vladam sporočati in pojasnjevati, da so ta napad izvršil neredni oddelki in da to dejstvo ni v nikaki sveži z ostalirr zadržanjem Bolgarske. Naposled, v poslednji septemberski noči, so Bolgari napadli Srbijo na vsej fronti. Prvi oktober nam je prinesel to vest, ki nas ni prav nič iznenadila, ker smo že od prvega dneva bolgarske mobilizacije, vse to pričakovali. To dejstvo je izne-nadilo samo diplomate zavezniških sil, bodisi v Sofiji kakor v Nišu, a to v takšni meri, da je eden teh diplomatov, kateremu so vsi ti dogodki porušili njegovo »globoko prepričanje«, dejal nekemu našemu državniku: «To nima nobenega smisla.* i «Kaj?» «To, da so vas napadli Bolgari.® Neki drugi njegov tovariš je še na dan prvega oktobra, ko so že brizgale vzdolž vse fronte bolgarske puške in topovi, trdil, da bi se dala stvar še poravnati, ker Bolgari v »resnici nimajo namena napasti Srbijo.* Neki ruski konzul, ki se potem niti pred Bolgari umakniti ni hotel ter je ostal z največjim zaupanjem v Srbiji, je dejai dne 1. oktobra nekemu našemu višjemu uradniku: »Kaj boste sedaj ?» »Srbija propada, gospod konzul, in Jaz mislim, da bi bHo v tem trenutku edino prav, če bi Rusi izkrcali svojo vojsko pr' Varni ali Burgasu.* »A to se ne more zgoditi*, je odgovoril konzul, ker niti eden ruski vojak ne bo pristal na to, da se bije s svojim bolgarskim bratom.* (Dalje prihodnjič.) Razne vesti UPOKOJITEV POVERJENIKA ALAVPOVIČA. Beograd, 21. februarja. (Izv.) »Tribu-na» poroča, da je z odlokom ministra prosvete upokojen poverjenik za prosveto pri zagrebški pokrajinski upravi, g. Alavpovič. ZAŠČITA AVTORSKE PRAVICE. Beograd, 21. februarja. (Izv.) V umetniškem oddelku minfstrstva za prosveto je bila ustanovljena komisija, ki ima v zmislu versajske mirovne pogodbe izdelati'zakon o zaščiti avtorske pravice. Naloga je poverjena dr. Spasojeviču. ZVEZA NARODOV O ČEŠKIH RUSINIH. Ženeva, 21. februarja. (Izv.) Ožji odbor odseka Zveze narodov za varstvo manjšin je sklenil, v odgovoru na peticijo ukrajinske stranke na Madžarskem po zaslišanju zastopnika češkoslovaške vlade izreči češkoslovaški vladi svoje zaupanje in prepričanje, da bo v zmislu santžermenske mirovne pogodbe ustanovila avtonomno enoto podkarpatskih Ru-sinov v okvirju češkoslovaške države. HRVATSKA STRANKA V BURGEN-LANDU. Dunaj. 21. iebruarja. (Izv.) Hrvatsko prebivalstvo v Burgenlandu si namerava ustanoviti lastno politično stranko na narodni podlagi. Orijentacija bo krščansko-a;?rarna, oziroma meščanska. POLOŽAJ NA BURŠKEM. Dunaj, 21. februarja. (Izv.) Uradno se objavlja, da se bodo z ozirom na mirni razvoj položaja na Burškem ukinile iz-reJne varnostne odredbe. Prihodnje dni bodo zvezne čete, ki so bile poslane na Burško, zopet odšle v svoje garnizije. Določitev meje se bo šele pričela. Meja je deloma že natančno določena v sant-žermenski pogodbi, deloma jo bo morala določiti razmejitvena komisija. Meja bivšega šopronjskega glasovalnega ozemlja je označena v beneškem protokolu. REFORMA ITALIJANSKEGA SENATA. Rim, 21. februarja. Izv.) Poslanec Ca-sertano je izdelal zakonski načrt za reformo senata. Po tem načrtu bi Imel senat 300 članov, od teh 50 stalnih in 250, katerih bi volili 18teri volilni kolegiii po proporcu. Casertanov načrt predvideva podoben senat, kakor sta belgijski in francoski. REKONSTRUKCIJA FRANCOSKE VLADE. Pariz, 2L februarja. (Izv.) Večerni list »Soir* razširja vest, da namerava Poincare izvršiti lzpremembo svojega ministrstva. Poincare bi odložil zunanje ministrstvo, ki bi ga prevzel Jouart, ki je bil do sedaj francoski poslanik v Vatikanu. Finančno ministrstvo hi prevzel Sergeaut. KONEC HABSBURGOVSKEGA LISTA. Dunaj, 2L februarja. Habsburgovski cMontagsblatt» ie nepričakovano prenehal izhajati. Vremensko Ljub lana, 22. februarja 1922 pomočilo Ljubljana 306 m ni d morjem Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatnra Veter Oblačno 0-10 Padavine mm Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . . Beograd . 1 'unaj . . Praga . . Inomost. . 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. 7357 734-0 734 5 7H1-7 764 0 759-2 761-4 2-3 41 37 2-0 20 00 0-0 jug brezvetr* •ev.vzh. jug. vxh. zapad jug. v«h. oblačno n n n »> n megla 0-0 1-0 ! = I V Ljubljani barom, pada, temperatura višja. — Solnce vzhaja ob 6 55, zahaja ob 17 35. Posjed u Bosni od 40 hektara, sa kneom, potrebitim zgradama i priborom, 18 kilometara udaljen od ždjezničke stanice, izdaje se pod sakup iU na obragjt-vanie sa za.lednički račun. — Radi nslora obratiti se na Gjoku Miloševiča, Doboj. Korespondent 443 •ton .j« 1* ao b«>« Ola. 3-—, »aaklh aadal|n|lk S o»»dt > Olu. — Trgo»att »glasi. «optao*an|*. •r* PaJMlJ: Tik za fronto. Broš. 36 K, vez. 48 li, poštn.na li A. Kova dan: Veleja Broi. 28 K, vez. 36 K, poštnina 3 K. Anatale Franoe-Debeljakt Pingvinski otok. Roman. Cena bros. 44 K, Dosto^v^klj^v^tuk4" Ro^ Hv. delih. Broi. 44 K, ve«. 60 K, Oonoonrt^aet^iMas^Dekle Eliza. Roman. Broš. 16 K, vez. 24 K, po Cerv«teJsorll:Tn novela Broš. 12 K, raz. 30 K, po polti K ** Shakespeare • ZnponfiiA: Sen kresne soci. Broi. 24 K., v«. 42 K, po pošti K 8-— več. „ . _ Maobetb. Broš. 32 vez. 40 K, poštnim 3 K več. late Dobeljak: Sobice m sence. Broi. 12K, ve*20K^ po polti K Stritarjeva antologij*. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broi. 28 K, ve«. K 36--, no polti K 4'— več. . Josipa Jordida shrani spisi. Droga izdajaUredil dr. IvanPnjatoM- sv«, broi. 32 K, pe poiti 6 K več, U. svez. broi. 82 K, po polti 6 K vet Knjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna, sadruga v IJnblJani Prešernova ulloa, nasproti glavne poite. I