LeU» ttlll., šftev. S28 Celje, torelc 16» novembra IS26. Poštnina placana y gotouini. IzEtafa v torek, čctrt&k In soboto. Stane mesečno Din 7" — za inozemstvo Din 20'—. Posai I l.s.TJska U^^ Račun j ,-mu-cekovnega zavoda štev. 10.666. Urednffttvo in uprav tti&tvo i Celje Strossmayerjeva ulica 1. pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tariffu* Telefon int. Stev. 65. Za naše v Italiji. Ob ogronmem zanhnanju ne Le parlamentarnih krogov, temvec vse na- rodne javnosti in ob poizornositi cele dr- ža.ive je Narodna skiupšcina v pete^ razpravljala o predlogu SDS glede fa- sistoivskih naisilstev proti našim braitoni v Juli'jiski Krajdnii. Zborniica je bila go- sto zaisedena, vsi mdnistri so biili na- vzoči, gaJerije naitrpane, v diiplomatski laži skoro zaistopniiki vseh diržav, med njimi vsi clani itaftjanskega paslani- štva. Pred sejio je poskušal zunanji mi- nister dr. Ninčic izposlovaiti odgodiltev razprave. Posetil je predsednika SDS g. Pribiioeivica. ter mu predložil, da. naj bi se s predlogom SDS toiliko časa po- čakalo, da bi vlada dobida avtenitiene informacije. Pribicevic je pa to zed jo odkfcxnil z motkaeiijio, da j,e takojišnja beseda parlamenta in vlade potrebna, da si bo Ittilija na cistern. Nato jo mi- nister dr. Nimčič konferiral s predsed- ndkom skupščilne in vlade, ki je skleni- la, da nujnost resolucije odklomi A inorala je na svoj'o vecino priitisni'ti z vso silo, da jio je radržala v diiscipftni. Veliko pozoxnost so vzbudila vi'so- kopo'l'iticna i'zvajanja posl. dr. Žerjiaiva, ki je zaigrabii problem v visej njegovi globociml ter opozoril na velevažne po- liitične posledice politiike, katero vodii daaiašnja I tali ja proiti Jugoslav enuskeinu narodu, Tudi ostali gavorniiki so bill na visini. Vsa izvajanja je zborniica odobravala. z burnim pritrjevanjem in tudi vladna večina nr mog'la odoleti; aias parlamenit je iimel dan, na kateregfl, srae bitii ponosen, pokazal je enoduš- nost nairoda v poiglediili na naše naci- jonalno vprašanje in iz osrčja-dTŽaive je izžairel poizdrav ¦sdinipa.tiije, socuitja in braitstva tja proko granic Ob splosniii pozormosti- se je oglasil za bes'edo poslanec dr. Žerjo»v, ki je med cest'iim bujrnim odobravanjem iz- vajal: »Gospoda poslanci! 2e dru'g.i go- vorniki so povdarjali, da naš da.našmji naistop ne znači vni'esayain'ja v italijan- ske notranje razmere. Preganjanje lastmih držaivljanov druge narodn.osti je..g'Olovo tndi vprašanje notranje poi'i- tiike te dTŽave. A hkraiti je tudi nacijio- nalno vprašanje dotičnega naroda kot colot-e. Naša država je drža.va Srbov, Hr- \ atov in Slovencev in kot taka naravno poizvana, da brani člane svojega naro- da. ki vSo osta.li izven drža.vnih granic. Italija se je izognila mednarodni zašči- ti svojdh manjšin z izja.vo na mirovni konferenici, da tako kudturnia država, kakor je ona, ne potrebuje takih obvez idi da ji nikdair ne pride na um, da bi zaiiirala narodne man.jšine. Mi dames ne govorimo z italijan- sko viado, temveč z našo, zahtevajoč od nge, da predooi Itaüiji, da tako sovrai- mo naistopanije proiti našim bra torn ne od'govarja paktu priijatetjstva, kr ga je z nanii sklenida. Mi pa govorimo tudi visem/u ikuJtturneiniu sv-etu, ki je po- zvan, da ščiti ŽTitve na.silja, katero pre- koracuije najprianiitivnejse obziire člo- večainstva in civiliizaciije. Niikdar se člo- večanstvo ni odreklo pravu intervenci- ]e proti barbairstv.u. Dokler bo kaka ci- viiliizaciija obstojaJa, bo to pravo ne sa- mo med vrstiicaini pi^aniih med'nairod- niiih pogodb. Mi moremo köiistatirati, da je moralna iizoFaciija Italije danes popolna. Strašna odkritja o podkupo,- vanjiu tuijega tilska in o macMavelistič- niili met odal l špijonaže, so to dejstvo samo še bolj podčrtala. V debati bi rad dodal samo dvojo stvari, ki naj bi jdh uivaževali vsi ond, ki se jd,h tičejio. Čuistva narodov in sJm- pa-ti'jie i'nia.jio vel.iko vlogo celo v zveia- nji poliitiiki, četudi je ona sicer materi- jalisticna. Po vojimi smo miistiili, da je prepad med zmagovalci in premagan- ci tolik, da ga dolgo ne bo mogoce pre- mostiti. Naenkrat pa so prodrla pri FrancoziJi in pri Nemci'h čustva, ki so zatemaiila vojne spomine im sia-ila mi- sel, da so v gotovem ozitru v voj,ni bili poraženi vsi, zmagovalci im premagan- ci. Pri nats pa je to zbližanje fraaico- skega in nemžkega javnega misljenja sprejeto sicer oprezno, a nedvomnio ze- fo povoljno, Rane se celijo, tembolj pa nas bole nofve in neprieakoivane rane. ki jiiih nismio zaslužiili:. Mi in Nenici iiTiiamo skupno bol radi strahovitili pregainjafnj njihovi'h in naših sonarod- njakov v Juliijski Krapnd, 'odnosno v Južnem Tiirolu. Ne rečem, da že ob- stoji ena fronta narodov zatirani'li v sviojih odlomkih. Italida bi se smela spomniiti na kongres zatiraniih narodov v Rimu, ki ga je po Kobairidu zelo uiva- zeA'ala. Ta nova situacija mora prine- sti nove dispozicitje, ki bodo daleko- sežne. Druiga slvar, ki bi jo rad opomnil1 je, da zapadaijo v Italiiji očivklno v dvo- je pogresk na podla.gi prepovršnih iai- formaciij'. Predvsem opazamo v raizni.h italijanskiili informacijah prepričanje, da Srbi, Hrvati in Sllovenci niso editni v presojanju odnošaja nase države do Italiije. Kakor navadaio v odlocilnih za- devalh druigiih narodov,, so diplomati »labo pouc-eni. Miislim, da smo o tera vsi v skupščini brez izjeme složni, da v nobeni stvari niismo Srbi, Hrvati in Sloveinci tako edini, kakor v obrambi imiteresov svojih bratov v Jutijski Kra- jkii, kakor tudi v presoji vrednosti na- šega odüiosaja do I tali je. Poleg tega pa je veli'ka pogroška Itali^e, ako infeli, da more s takiim postopainjem uniičMi nas narod v Julijiski Krajini. Ta na- rod živi tain že poldrugo tiisočretje. Mo- cen je ta narod k\ zvest nam je. Seijak braini grudo .woijii'li pradedov. Nobeno naisillje ga ne bo iizkorenknlo. Ta marod jma praivico do naše ponioci, pravteo do kuiliutroiiih cxlnosajev z nami in ni je pofiiike, ki bi to mogla trajnuo prepre- čiitii. On ve, kaj. mi cutinno, trel)a je pa, da ve to tudi ves svet. Ni1 prav, da bi naüa zimanja polittika ta čuefva s>kri- vaia. V iinteresu razči&čenija nažih raz- mer do Ital-ije smo mi vložiu svoj pred- log. Dane« so ti odnošajii lažnjki in vsakdio se nasmehne, ko se govori o paktu pri.jiateljstva.. To razmerje je ne- zdravo in sanno po&teno je, da se ga z odkriito besedo razcigitii. Forma, ki jo je iizbral nas khiib, smaitram, da je korekt- na in samo koristna nasi zunanji poli- tiki. V odiboru, ki se ima iizvofiti, da pretrese resoluciijo, se bo zbra,l ves ma- terijal, ki naj se potem sikupno upora- bi, da se odsitran.i'jo vzroki priitožb, ki groze umiciti' korektno raizmerje raz- merje do Italije. Prosini skupscimo, da yprejime nujfnost nasega predloga.« Po gavoru da\ Žerja.va se je dvig- niil mdaiiste.r zumanjdh zadev dr. Nhičič Med splošnio tiisino je iizjavil: Ne moreun sprejeti mujnosti pred- la,gane resoluci'je, ker bi la sklep Na- rodü e skupščine mogel kvarno vprivati na dobre odnošaje med našo državo in Ital'iljio.« Bmrjo nevdjie je vzbudilo, da je zunamjo mimilster Nincic odiklonil nuij- nost re.solucije,. Toda ni ostalo neopa- ženo, da se je njiegova utemeljditev i'zog- niila stA-ari, ter se skliicevaila Te na mož- Host, da bi se s sprejetjem xesolncije mogli kvairiiti nasi dobri odnošaji z Ita- lijio. Ta rezervirani ton je bilo čuti v zborniilci pr,\Tiic in je treba podčrtati, da milniisteir ni odklion.il razprave kot ne- dopustiio vmešavanje v notranje zade- \*e Italiije. V ditplomaitskem jeziiku znaci to popolno priznainje utem-efjenasti ar- guimenitov, ki jiili navaija resoluciija Politika. p POSLANEG DR. WILFAN IZ- PUŠCEN. Mitnoli petek je bil poslanec dr. Wilfan izpusoen. Italiijanska vladai se opTta.vičuje s pomoto, kar pa je ne- koliko smešno sprico sistema prega- njanj našega žklja, Rim se vendai'te nekoliiko ozira na sodbo inozemistva, kjer je vest o airetaciji iizzva'la burne proteste. Zlasti je pripomoiglo k temu ra'zpolozenje v Jmgosla.v.io'i, ki bi se še le bilio pokaizalo v praivi luiči, če ne bi biila prepoveidama predavanja o Rapaf- lu. Dr. WMfan je bil samo dva d*ni zai- prt. Doletela bi ga pa bila gotovo uso- da mmogiih druigüi italiijanskiili opozici- jonalnih parlamentairce.v, ki bodo naj- brže te dni deportiirani, ako bi se zamj ne bil oseibmo inteiresinal MussoKmi ter odredil njegovo osvobodltev, ko je bil prejel iinformaciije od italijanskega po- slanika v Beogradu Bodrera. p RUSIJA ORGANIZJRA VZHOD. 0 delu za ustanoivitev zveze aiziijiskih narodov se ve dosilej le, da sta imela y Odesi ruski zunanjii komdisair Čičeriin in' tuTski zumanjii mdinister Rud'zi beg spoj prvi sestaoiek. 0 vseibiiii razgovora ni še nič znatnega. Dejistvo je, da je vest, da je Cieerin nenadoma odpotoval v Odeso, izzvata v Ruisiji oigromiiiO pozor- nost. Pred sviojion odhiodom jie knel zur- nanji kornisax razgoivore s poslaniiki1 Italije in Anglije. S'vrha sestamka v Ode.si ni samo sklep varnastnega pakta, med Rusijjo in TurčijiO. Cieerin je hotel izvedeti, kakšno stališče zavzeana Tur- eija do Drmstva narodov. Moskva bi ra.- da njen vstop v Drustvo preprečila in jo obdržala pod svojiiaii vpliviom skupaj1 s Perzijo in Afgainkstanom. Celjska kronika. c RAPALLO. Sokolsko društvo v Gelju je v soboto razglasilo sledeče: »Bra.fje im. sestre! Za nedeljo, 14. t. in. na]iovedajno sokoJlsko predaivanje »0 Rapallu« se vsled poKeijsko prepovedi ne vrsi. Bratje in sestre! Pojdiano s po- dvojeno sido na sokolsko delo, da bomo dovolj pripravilje,mi za. naš dan, ki mo- ra priti!« — Res, mora priiti. Pride kljiiib — prepovedi. c DOL Z MUSSOLINIJEM! so se drzniii vpüi mladi ljaidje, člani »Or- june«, x soboto zvečer po ulicah. Bili so takoj airetkaaii, a skoro na to zopet izpiTsceni.. In napetost medinaTiodnega položaja je popustila. A. P. Ceiiov: Zašla sta. Letovišče za^niito v mra.čno noč. V vaskcm zvonijku udari eno. Odvetnika Kozjavkim iai Lajev, oba židane volje, prklela v laihnem zibanju iiz gozda in zaiviiijeta k vifam. »No, hivala bodL Bogu, prisla sva«. rece Kozjavkim in zasope. »V najimem položaju — pa krevsaiti peš pet vrst od postajališča pač ni mala reč. Strašno sem se utrirdil! Pa kakor nalašč nobe- ntiga kocijaza'j« »Draigec Petja . . . ne morem. Me- ni se zdi, če ne bom cez pet miinu4; v po- stelji, umirem . . .« »V po—steljii! EH, bides ga, pri- iatelj! Najprej povwerjava, izpijeva malo rdecega, potem pa že laliko tudi v poßteljo. Z Veročko ti n,e bova daia spaii. Amipak lepo je biti oženjen, pri- jaiteljeek moj! Ti ne razuimcs tega, du- ša trd'ai! Pridem zdaj domov zbiit, iiz- muoen . . . in me sprejme ljuiba žena, napojii s čajkom, da pojesti in v zahva- lo za moj trud, za ljubezen, me pogleda s svojikni črniikaistiimi očesi tako miilo in prijaÄno, da poizai>ian, prijateljček moj, na vise, na uitrujenost, na tatvino z vl'omom, sodnijo, kasaciiiski oddelek . . . Lepo!« - »Ampak . . . meni so se men da nioge odlomile . . . Komaj hoditm . . . Pis bi jstrašno rad . .> .« . »No, pa sva d'oma.« Prijaielja gresta k eni od vil in se uetaviita pred zadmjim oknom. »Vilka je imenitna-«, reče Kozjav- kin. »Juitri bos videl, kakšen razgled je odtod! Tema je skozi okna. Torej je Veročka že legla, ni se ji hotelo čakati. Leži in gotovo je v skrbeh, ker me d'o- sedaj ni . . , (Podreza s palico v okno, ki se odpre). Saj je tako pogumna, spat gre, ne da bi zaprla okna. (Sleče površ- nik in ga vrže z listniico vred »kozi okno.) Vroče je! Dajva, bova zapefa se- renad'o, da se bo smejala . . . (Zapoje): »Luinica plava po nočnih nebesiii . . . Sa;pdce labne pililj'ajo . . . Sarpire komaj se ziibljejo . . .« Poj, Aljosa! Verocka, ali ti naj zapojeva Sclmbertovo serena- do? (poj©): Pesem moja a—a . . . liiti s pnosnjo—o—o—o! . . . (glas se pre- trga s krcevitiim kasljem). Feji! Ve- rocka, reci no Aksinji, naj nania od- pre — veš kaj? Odkleni vraitca! (Pav- za.) Veročka! Ne bodi no lena, vstani, draigica! (Postavi ^se na kamen in gle- da skozi okno.) Veronkerjcek-, veveiTir čilca . . . angelj^ek, ženka moja zla.ta, vstani in reci Aksinji, naj odpre vmt- ca! Saj vendar ne .spiš! Mamica, pri mioji verd, tako sva utrujena in one- mogla, da nama ni prav nič za salo. Saj s\ia šla peš od postaie! No, slišiš ali ne? Glej, da bi vrag vzel! (Po&kusi, da bi zleizel skozi okno in zdrsne na- zaj.) — Gostuso neprijetnete sale! Saj vidim. Vera, taka si, institutka, kakor si bifa, zmiirom bi jiiih lomila . . .« »Mogoce pa Vera Stepanovna spii!« praivi Lajev. »Ne spi! Najbrž bi rada, da bi za- čel razsajafti in vznemirjati sosede! Se kmalu razjeizim, Vera! Eh, vrag naj vzame! Pomagaj mi, Aljosa, da zlezem! Puncka si, šolarica, nič drugega! . . . Držii!« Lajev sopeč pridrži Kozjaivkina. Ta zleze skozi okno in izgine v mracni sobi. »Verka!« sliši čez nekaj časa La- jev. »Kje si1? Trrristo! . . . Fej, v kakš- no blaito sem zagazil z roko! Fej!« Zasl'iisi se «um, ploskanje perut- nic in obupen kakOvšji krik. »Hudica, saj jäii je cela truina! JerbaÄoek s pu- ro . . . Grrd'oba!« Skozi okno s hrusoem prifetiite dve kokoši, na ves glas se zaderete in od- djrvite po ulkal. »Aljoša,, pa niisva prav zadela!« reče Kozjavkin z jokavini glasom. »Tu so nekak&ne kokoši . . . Sem gotoro zgrešil. I, pa hudič naj vas nese, kaj so se tod mzletele posastii!« »Pridi. no, liitro! Razuones? Umi- raiin od zeje!« »Takoj . . . Samo površnik in list- nico najdem . . .« »Pa prižgi žveplenke!« »Žveplenke so v površndiku . , . . Kaj me je sem naigmalo! Vse vile so enako. Še iiudic jili ne bi razločil v te- rn i. Fej, pura me je kavsnila v lice! Grr-doba!« »Pridi čkn prej, sicer bodo mislili, da kradevo, kokosi!« »Takoj . . . samo povrsnika nika- kor ne miorem najtil. Gunj se tod valja veliko, pa ne morem dognati, kje je pa- vršniik. J)aj, zaženi mi žveplenke!« »N iim am žveplenk!« »Imeniiten položaj! Kako pa naj—?. Brez površndika in ftise ne morem! Moram jili poiiskati.« »Ne razuinem, kako je mogoce, da ne bi poznal svoje lastne vile«, se raiz- buTJa Lajev. »Klada pijana . . . Ce bi vedel, da bo tako, ne bi sel za nobeno ceno s teboj. Zdaj bi bii doma, bi v mi- ni spal, tukaj se pa muckn . . . Stra-? sansko sem izmueen, pil bi . . . v gla/vi se mi vrti!« »Takoj, takoj . . . ne bos uitltI . . .« Cez Lajevljevo gfavo zleti kriiöe ve- lik petelini. Lajev globoko vzdiiine, brez najmamjsega upanja zamahne z roko, vsede se na kamen.. Duša ga peöe od žeje, veke mu lezejo, glava mu sili K tlom . . , Mine pet minut, deset, končno dv:anajvst. Kozjavkin se pa še vedno iigra s kokoenii. »Peter, ali bos kmalui?« TakoJL Skoraj sem našel listnico, pa sem jo spet zgresiif.« Lajev podpre glavo s pestmi in za- miiiži. Kurje kricanje postaja vedno St ran 2 > NO VA DOB A« S'ev. 128 Enrilo Splošno prilfublfen Uavnt naciomestels. olcusen I ceneia. Hobtva se v vse& dobro asortiraniS Icolonijainif) trgovinafj. c REDNI SESTANEK ČLANOV ORG. SDS V CELJU se vrši vsako sre- do zvečer v klubovi sobi Celjßkega do- ma, Začetek razprav točno ob pol de- vetih. c LJUD&KO VSEUČILIŠČE. V pondeljek, dne 15. noveinbra ob osniiih zvečer bo predaval g. vladni svetniik E. Lii-ek »0 zivljengiu, poslovaimju in vz- gojnem deilovamju Ameriikanca For- daj«. Preda,vainje se bo vrštfo v rksal- niici deške mešcanske sole. Vstop do- violjen tudi neclamam. c FRANCOSKI KROŽEK. Pouk v ml'adinskem tečaju framcoskega jezi- ka se pri.ene v sredo 17. t. in., ob treh popaldne v mestni deškii osmcxvni soli (I. nadistropje). Tamikaj se bodo dol'o- čile nadaljne lire v skladu z željami udeleženoev. Pred pričetkom. uire se bo- do še sprejemaile eventuelne nove pri- jave. c SHOD ZAUPNIKOV SLS je v nedeJjo patekel v Celju breiz posebnih pretresljajev. Za maöelmika stnainke je bit zopet izvoljen dr. Anton Korosec. 0 tern vprašamju splob ni bilo razpra- ve,. Pač pa je imel novi podpredsedinik dr. Mairko Natlačen resnega nasprol- niika. Z v&topom v vlaido pa za sedaj ne bo nič. Glede te,ga je izjavil dr. Ko- Tosec: »Ne samo, da h ocean o v vlado, nego mi tudi želkno in zaditevairao, da pridemjo v vlado.« Na koncn zborova- nja je biila sprejela r&solucija proti za- tkainju našega nairoda v Italiip. c IZ »VODNIKOVE DRUŽBE«. Te dni je bilo razp ošil jam je kntjiig »Vod- nikove dru-žbe« končano. Od vseh stra- ni priJiajaij'O vodstvu poročiila, da so clajiJ s knjtLgami izredno zadovoljmi im da ciitajo z največjiim zamimanjeni.. No- vih čfanov, ki bi radi imieli še letosnje knjige, pa se je toliko prijavilo, da. ne bo nnogoce vstreči zel'jaim vseb, ker :je zailoga premajibna. Knjige so torej naj- iDspešnejše agMaciljisko sreds'tvo za dru- žbo. Ako znaki ne varajo, bo prMiotdtije le.to di'uzba zbrala pod svojiim okridjem a,rmaido 20 do 25.000 članov. c G0SP0D0M OBRTNIM MOJ- STR0M! Ker je šolnina (po 50 Din od vajemca ozk. vajanke) vplačana komaj do dobre polovice, se bo pobii'ala i.sta v pasamiöÄnili raßredili cefjske obrtne rbadalji. sole vsled želje predsed'niika šol- skega odbora g. dr. Juro Hrašovca še do vštetega 5. decembra, nedeljo do- poldne do 10. lire, nakar se šolsko ])o- biiraiije definitiiv.no zakljuci, zaostanki pa iizročijo prisf&jni oblasti v naidaljno ii.radovanje. Prihodnja seja sol.skeg;.\ odJjora jo dol'ocena za petek, dne 10. de- cejnbra ob 6. uri zvečer v mestni po- svet'ovaln.ici'. — Vodstvo sale. c NOCNO LEKARNIŠKO gLU- ŽBO o]Dravl'ja ta teden lekai'na »Pri Križir« na Gankarjevi cestii. c NOV LIST V GELJU. »Jutro« pi.se, da nameravajo radikali v Gelj'u izdaijatti svoj tednik, za ka,terega je bajo d'ovolj1 gradiiva. Če bi že bilo hidi do- volj gradiiva, še ni denarja,. In tega tre- ba zbrati. Ker rojiijio Geljamom »Muhe« po glarvi im maha »Martin Krpan« s I svioji'rn liipovim batom, bi kaj resnio-za- rostniega m tudi dobro doslo. j c SVETEGA MARTINA so Gelja- j ni in druigi zel'o castili.. Biifr so izredmo dobre volje ko so ob kali gos in j>o po- liivaili z vreznim moštoin.. Po uzitkih pa je priisl'o streznjenije i/n .spo>zna:nje. In zgodiilo se je, da so neka'teri prekleH use go.sk e in uso pi'jaco ter se z grdim jezikom kaj nespostljivo i.zrazali cefo o samem sivetniku kakor da je on kriiv. Ab, svet je res grd. c LIKVIDAGIJA SLAVENSKE BANKE, o kateri list! nepresta/ino pii- šejio, bode, kakor vse kaže, izvrsena brez «kode za vlagatelje, ki so zaupali svoj den.ar zavodu. Den ax se mora na . kakmenikoli način dobiiti od onih, ki so v zaviodn vedri/li in oblacil-k Zato je naraAmost njeÄranina nii,sel', da bi se naj namesčenci odrekli del a odipra.v- n.iin, ki jim gredo, da bi zavod lažje zaidovöljiil vlagatelje. V 'ostalem so vsi. nameščenci cenitrale iin vseh podružnic diobili s 15. naveimbrom odpoved. Tako bo sedaj zopet noivili 178 zawebnili uraidniikov breiz posla. c S. K. GELJE REZ. — S. K. TR- BOVLJE 3 : 0 (2 : 0). V necMj'O je go- stavala rez. Gelja v Tr.bo.vl.jali protii tamkaijsnjemu kluhu. Tekina je bila ves čas napeta in ostra, vendair se na pre- majhinem iigraliiščii ni mioigla popolno- | ma raKviiti). Trbovlje ima v srojem mo- štvu par dobri.b igralcov, med kaleritni I se je po«ebno izkazal giohnan. Clanii Ge- lja so vsi zadostiili svoji nalogi, Izredeai dan je imel Gerd ima v golu. Sodnik je bil skrajmo nervozen, vn popolnoma ne- sposoben za sodniško fnnkcijo. Na njoto dopoldme jo naznanil strel z Miklavževega hriba. | da nekje v okofici gori Že čez pai* mii- nuit je bila celjska poza.rna brannba pri- pravljena s svojo avtobrragalno. Gore- lo je v Št. Ju;rj'U ob j. žel. gospodarsko poslopje gosliilnicarja Franca Kincla. Gedjiskiim in šentjujrskim gasilcem se je posrečilo oge.nj omejiti na streho, ki je pogorela.. Poslopje je bilo zavarovano pri zaivairovalnici »Dunav«. Kako jo požar nas'tal, se ne ve; naj'bolj verjetno je, da je kdo neprevidno zavrgel ogo- rek ciigarebe. | c ZAMENJAVA ZEMLJISCA. — Svoj čas je bil mestni občmiski svet sklen.iil dati vojaškemu erarju na raz- polago večji prastor pri Sp. Lanovžu. ki bi sluziil za staivbišče za konj'ske ba- rake in pa za vojaško vezbal'ifcce. Zato se je' vojaska oblaist za,ve:zai'a odstopiti mestni občind stavbisce ob Ljubljanski cesti, kjer je bila stala stara vojaiska bolniica. To dni se je baije menjalna po- godlja mod mestno obcimo celjsko in ¦vojaško oblastjo že perfekcijoniirala, < tako da je sedaj pricakovati, da bo kmalu mestna Glazija prosta, katero bi kaizal'o preiixediti za šetafišče, o čemur se je že veökrat piisalo. c PLESNI KROŽEK V CELJ- SKEM DÜMU bi še mogel sprejoti ne- kaj parov ali posameznili oseb. Taki se naj javijio v petek ob osmüi zveeer v niali dvorani.. Takrat se število zaklju- ci in ni'ktlo več ne bo imel pristopa. 3311 c PRIKROJEVALNI TEČAJ za moška in damfika oblačila tcr poriJo in otroSke obleki.ce ter tečaj za uimetno strojino vezanje s .sviilo v barvah, azu.ri- ranje, tamburitranje, rišelje, monogra- mi ter aplikacije, mašenje perila in no- gaivic ltd.. PoučevaJo se bode tudi ši- vamje povsem praktLčiio. Prioetek v poncLeljek, dne 15. novembra 1926. Vpi- sO'Vanje se vrši vsak dan v Gelju v ate- ljejai Ivan Biizjak, Prešernova ulica, all pri gofipodienii Paušer, Go.si^oska ulica 25. Pouk je po zelo nizki ceni; v?sa podroban pojasnila se zvedo ob Mpisovanj'ii. Za obidno udeležbo se pri- poroča. 1286/1 c ČITATELJE »NOVE DOBE« opozairjamo ponovno na trgovino z lnanufakturniiim blagam »Ljiubljanski magacin«. To pod jet je vam more radi tega nud'iiti niajcenejše in najiboljše bla- go, ker se jc založilo z noivhn blagoin, nakupljonim po cenah, priimerniJi \ir- luti, ki se je, kakor znano, zelo zvd- I šal a. Oben em si lahko daiste ukrojkti pri tern podjetju najmodernejšo obi'e- ko, in to po smesno nizki ceni. ker je otvorilo konfekciijski oddelek, zaseden s piMznano naijboljsiimi, krojači. ObiiŠči- ie toreij »Lju^bljaniski ma.gaci'ii«, Kra- lja Petra coata št. 13. 1300 Kino« MESTNI KINO GELJE. V pon- delek 15., torek 16. in sredo 17. no.vem- bra: »Zena za 24 «r«. Sijajma vesel'o- i.gra v 6 dejanjili. V glavmiili vlogab Harry Liedtke in Lolte Neumann, ljiubl'jemca kinopublike. — Pri tern fil- mu na^pi v glaivni paivzi svetoiviLo- zn&nwirtuoz na ttstni harmoniki s spremiljevainjem klaviirja. Sanio tri. d.ni. Oglejite si letake! KINO GABERJE. V pondeljiek 15. noveinbra: »Prvi vllcz francoskega krfüjeslva.« Velik kuilhurnozgodiavkuski film v 8 dej. — V torek 16., sredo 17. in četrtek 18. novembra,: »Jahač z dlv- jega zapada«.. Drama v 6 dej. V glav- . I ni vliogi Hoot Gibson. Ljudska prosveta. I MOLIERE, SGAPINOVE ZV1- JAGE. Komedi'ja v treh deja.njih. Pre- vel NiJko Küret. Ljmdski oder VIII. zvezek. Zalozi;la Ju,gosloivanska knji- garna v Ljiubijani 1926. Gena 18 Dim. Ljudski oder nam je prinesel to pot veselo iigro svetovnega slovesa in 250- letne praktične ]>reiizku:šonosti na vseh glediiscih sveta. Igra zahteva prav ma- lo odrskega aparata (boljvso sobo) in se laliko iigra aili v rokokokostumu ali pa v damasnj'iih oblekah i/n modemi noši. Sedem nioškilh in tri zeiiiske vloge, to je vse, kair stavi zalntev igra na igrai'sko osobje. Igra je vsa polna dovtiipov in je prebogaita na koimično-sniešnili situ- Hcijah in položajiih. Bralec in gledalec se bosta nasmejala od ]Drvega prizo.ua pa do zadlnjiega- ])rav do solz. Ako je pa še iigralec Scapina dober komik, bo od- me\aila dvorana bucnega sinelia in ljiudje bodo še tedne in tedne govordli o dveh urah nepriKüjenega in res ele- memtairnega smejanja. Za predpust bo naravnosft dlabrodošla Msiean podožel- skiim odrom, ki niimajo pripravnih ve- seloiiger in bu>rk, kaiteire pa občinstvo oidlo'cno zahteva. Postena in smešna igra je paič najibolj^e nadomestilo za pLe.se im pijančevanje v predpustiio ve- selem časui. 1 PETDESETLETNIGA ZAJČEVE OPERE »ZRINJSKI« IN SLOVENGI. Popirlarna ZajceMa opera »Nikola Šu- bi/c Zriimjvski« je slavila 4. t. m. svoyo 50-letnko. Zanimi'vo je, da so pri prvT predstavi te opere pelf J. Nolli Zrinj- skega ga.. Lesic Evo, Kfatnik Sulejima- na, ga. Daneš-Gerbičeva Jeleno hi Fr. Gerbič Juiraiuiica. Izined tell povcev so biili Slovenci Nolli, Klotni/k, gospa Da- neš-Gerbičeva in Fr. Gerbič, iizraed pe- terili, ki >so iimeli glavne vloge torej štiirje. Kakor je ra,zvMno, ,so l)iili že pred 50 leti SloAenci vei'iika opora za- greljške opere. Izmed iimenovianilh pev- cev ži^i še ediitna gospa Gerbieeva, ki bo gotovo vedela povedati raizne zaninnii- vosti o premiijeri Zajßeve opere. 1 KONGERT SLOVANSKIH PES- MI je priredilo v Sofiiji »Slavjanskoto družo;stvo v Bolgarija.«. Na sporedu so bile- na;rodne im umetiie pesmi vseh slo- vanskiili narodov. Pesmi sta pela oper- na pevka E. Borodiina i(n operni pevec Dobri Jankov. Borodina, ki se je oble- kla v srcKveii'sko narodno nošo, je zapela tudi nekaj sloveiiiskib pesmi, ki so zelo ugajale. UNION ČOKOLADA KAKÄO BONBÖNI (jlasbena Matica v Celju. Celje, 15. novembra. V petek, dne 12. t. m. zvečer je knela cei>ka Glasbena Matka v svojili prostorili osmil redni obeni zbor, ki se ga je udeležilo nekoliko liubiiteljev gla- sbe. Društveni pred,sedn,ik g. ravmitelj M. Gruden je uvodoima pozdravil na- vzoče, zlaisti župana g. dr. Hrasovca kot zaistopnika mestne občine, kateri se ima Glaisbena Matica v prvi vrsti za- hvaliiti za svoj ob»toj in vetiki napro- dek. Predsedniik je naito izrekel zahva- lo vestneinu uciiteljskemu zboru, kate- reimu stoji na celu neumorni raivniatelj g. Siincim. Ob koncu svojega govora se je s topliani besedaini spomiinjal v teku enega leta umi-liili drustvenih podpred- sediiiifkov gg. ra,vnaitelje,v Jeršinovica in Serajmiiika. • Tajniifeko piörocilo je podaJa šolska upra,viteljiiica. gde. Zupanciceva. V m\- »kem letu 1925/26 je bi»lo na zajvodu 232 gojenicev in gojonk. Učiteljski zbor je štel 7 oseb. Poiiičevali so: g. ra.vna- telj Sancin vrjolino, ge. Sanicitoova in. Božiiče.va klaiviir, gdc. V. Jerajeva vijio- lina, g. Petrak bas, g. Kitndthofer oelo in g. Pregelj mladim.sko petje,. V min,o- lem šolskem letu so se vrisiJa. tri muizi- kalina predaivamja za mladioxo, 6 kon- certn.ih pria-edilev in 3 javne produkci- je giojienoev im orkestra Glaeb&ne Ma- tice. Blaigajniško poročilo iizkazuje Stov. 128. »NOVADQBA« __Stran 3. 173.7O2.2Ü Din doliodkov in 140.010.90 diinarjev iizdatkov. Zguiba v Jamskem le- tu je znašala 30.857.80 Din. V zad'njem šoLske inletu se je torej zniamjisala na 3172.50 Din. V z&četk u&ofckega leta pa je postala Glaisbena Matica že ak- tivna. Pri voliitv'i odibora je bil zo>i>et w- volijen za predsednika g. ravnatelj Gru- den, za podpredisednika g. notar Dru- kar, v ostafi odbor pa gdč. Zupančilče- va t>er gg. Pfeifer, Fink, Mihelcič in dr. Orožen. Odstopiivsemu odbonrniku g. dr. Sajiovicu je itzrekel obcni zbor za nje- govo požrtvovialno in uspešno delova- nje v odborn svojo zaihvaloi. Glasbena Mastica v Cel'jn spada med prva kmltuiiina društvia v Sloveniji in laliko sluiži s svojo izredno agilnost- j,o in pažrtvova.tnoistjio za vzgled. Naša ja.vnioist jio bo gotovo tudi naidalje nro- ralno in gmiotuio podipirala im s tern omogoeila še večji irazvoj tega važnefga za.voda. w mehko sespa- va sa- mo, Če kupite perje v veletr- govini R. Stermecki, Celje, katera prodaja najceneje: skubljeno kflDin 82"-, bolje i 104-, fino 11V-, zelo fino 175"-, sivi I puh 185--, beli pol puh 21.S--, fini pol puh 29Ü--, fini beli puh 390--, žima dobra 44'-, boljša 56-, fina78--, posebno fina 100-, tridelne afrik madrace 390'-, iz 2ime 1000--gradl za madrace in zglav- nice ter razne odeje. Oglcjte si bložbe. Prlmeron popustzapovrnitev ! vožiijc. llustiovanl cemk zasjonj. Irgovtl engros cene. J Širom domowine. š JÜGOSLÜVENSKO POSLANI- ŠTVO V ARGENTINIJI. Po vesteh iz Beograda je naš dosedanji generalni konznlat v Argentiiniji pretvorjen v po- slani'suvo. Was argenitinski rojak in znani bogaitaš v Buenos Airesu je po- daril krasno paTačo, v kateri bo name- aceno na.se poslaniistvo. š NAŠI NOVI ZLATNIKI. Te d'ni je posetil g. Uzuiiovioa generalni di- rektor Narodne banke Dra.goljub I\'o- va'koviic, ki je poročal pred.sodniku vla- de, da je dospelo okoli miliijion koina- dov novih zlatniikov po 20 Din, izdela- I niih v Franciyat. Ti zl'a,tniki se ne bodo j dali v proinet, inarveč bodo sluižiili za zamenjavo star ill iinozeniskih, posebno avstriijftkidi zla'tniikov. I š NE.RED Z NOVIMI POŠTNI- MI ZNAMKAMI. Nove poštne znaimku s poviskoni v koriist fonda za poplav- ljence so povzrocile pravo zrnedo. Iz vseh krajev priihajajo priitožbe. Ljiud- stvo konekod niti ne ve, da so v to svr- ho iizdame posebne znanike in frankiira s starimii. Prejemnik inora placati radi tega trikratno globo. Globiijo pa se tudi piisma, ki so sicer pravitlno frankiirana (1.50 Dim), toda s stariimi znamkanii,. To je vsekakor knhica, ker je po»t- na uprava sama zakrivMa, ker ni pra- vocasno slavita v promet novili znamk. Koivtrola frankaciije pa povzroča tudi ; poštnemu uradniiistvu po nepotrebnem niiiogo več dela. j š »ITO« pasta za zobe — najbolja. | Š RAZPUST OBČINSKEGA ZA- j STOPA IN KRAJNEGA Š0LSKEGA SVETA V MEŽIGI. Veliki župan ma- rüborsko oblasti jte razpustil občiniiski in kraj'ni šolski swt y Mežici pri Pre- valjah radi slabega gospodairstvaz de- narjem. Za komiisarja je pasta.vljen g. Ivan MiJač, vladni taijuiik pri srezkem poglavarstvu v Prcvafjah. Na podiaigi raizniJi govoric o občiinskem gospodar- stv\i je veliki župam odrediil uradno re- | vi;zij'O, ki je odkrvla razne nerednosti. Občinski s\et hi krajni šoLski svet sla bila v rokali sociijalistov in komuiniistov. š PRENOS GOV0R0V PRI OD- KRIT J U STROSSMAYER JEVEG A SPOMENIKA POTOM RADIA. 0 pri- liiki odkri'tja Strossmayerjevega spo- nienika so v Zagrebu prvic poskusadi prenas govarav potom radio.. Na go- voxniskem odru so Ijiii montiTani spre- jcmni apa/ra.ti, ki so prenašaili govor v posebno sobo Akadeniiie znanosti. Po- skuis je v V'Satkem ozku uispel, Zato na- lnei'a^ajio v kratkem pričeti s poskuis- nim prenašanjefin zaigrebške opere i>n ope rote. Po doslej dosežAnidi rezultatili je pričakovaiti, da bodo tudi ti poskuisi dol>ro uspeli, tako da bodo lahko šiirom cele Evrope posiušali predsta.ve zagreb- ške opere. Polagoma se za.čne torej tu- di pri nas radio vedn.o bolj ursieljavljati. 8 NOVO INDUSTRUSKO POD- JETJE V MAR1B0RU. Te dni je ku- piila znana nemška tovarna praška za peciv-o dr Oetker ^ovairniško poslopje tvrdke J. Reich. Pod jet je namerava osnoAuiti v teh prost or ih modern o ure- je.no tovctirno, ki bo zadagala s svojiani izdclki pol eg Jugoslaviije tudi vse osta- , le l)alkaniske držaive. š PRENOS POŠTE Z AEROPLA- Nl. Gfasom obvestila miiniitstrstva po- šte i'n brzojava bodo vozi'li. avijoni Med- nairodnega društva za zracni promet od 1. noMembra pa do prihodnje po- ii]ladi sauno po triikrat na teden. Pošte v tern caßiu ne prenasajo v«c. š KOPALISGE ZA INVALIDE V KRALJEVIGI. Invalidi dobe prihod- nje leto svioje la,stno kopaliisce v Prj- lnorju. Z njabranimi, prispevki im s po- inočjo države se zgradi v Kraljeviici kopali&če modernega tiipa za vojne iin- validie, kjter bodo imoli vse ugodnosti po najniizj'iih' ceina/B. I š POZIV VSEM ŽENAM, KI SO UŽI VALE MILOSTN E PODPORE,. Sloveniski del up raw Narodnoga Žen- skega Saveiza namerava podvzeti akcii- jo, da bi one osiii'otele uradniske hčere zopet prejemale miiloMtne podpoire, ki so jiih užiivaJe do leta 1922. Zafto vse te poziva, da pastjejo toöne ])odatke (wiie, rojstne podalke, sta.nova.nje, kako dol- go so iiziivale podporo, prep is zadnje- ga odloka, s kateriira jii'm je bi)la ]iod- pora dovoljena) ira naslov: gaspa Miji- ka Govekarjeva, Ljubljana, Rim ska ce- sta 20-11. i;j -:! š POLITICNO MA.ŠČEVANJE? Iz Tuhlja so pripeljali v za'grehsko Za- kladno bolnico Otona Zabu/kovška, sn'na uglednega tanikajšnjiega trgovca A. Zabukovska. Zabiukovsek ml. je v pon- del'jek zvečer sedel v neki tuheljiski go- stilni ter ,se razgovarjal s svojiimi znian- ci'. Ko se je viračal doinov, ga je v teini nekdio s kamin.om udaril po glavi tako, da niu je počiila lobanja. V bolnici je bila takoj izvršena operacija, vend ar jo Za.bukovskovo stanje še vedno smrt- nonevarno. Domneva se, da je bil na- pad čitn politlčnega maščevanja, ker je Zabukovšek znan kot odločen jugosro- venski iiacijonalist. š POSLEDIGE CIKLONA. Ogrom- no akodo je povzrocil zadnji vihar na • graščimi Raivno polje pri Ptujiu, last grofa Herbersteiffia, Stoletni topoli, ki so priijaizno obsencevaft grad, so s ko- reninaimi yred izruiva.ni. Veliki vrt, plot in sadna drevesa so raiičeni. Vihar j*e raiztrgal streho gradu. Južno ad gradu se razprostira velik smrekov gozd. Gi- klon si je napavil 50 m široko pot skozi \ ta gozd. Kakor da bi bill kosci kosilk Drevesa, ki so imela koreniine 2 m glo- boko v zemlijii, so biila izruvana kakor tanke biüce. Skoda je neprecenljiva. Paslopje, ki je bilo sredi kosatili stolet- nih droves, stojii dan.cs osairiljono, ka- kar ka'k samiositct.n. š ŽANIMIV0 IZSELJEVANJE opazujemio v Prekmiurj.u. Ker je Arao- riika, kamor se jie vedno iizseljovalo mnogo naših ljuidi, kjer jiih se se-daj j okoli 60.000, zaprta, so se priceli Prek- i munci naiseljevati preko Mure v Slov. ; Gori'cadi in Apawki kotlimi. Dom a raz- prodajio »viaja posestva, sami si jih na- S 1 o v i 1 e • T ri foli^ijaaL6 Mkerske esence v 24 različniti vrstali po Din 6*— homad * se dobe v kolontjalnl trgovini ' GUSTAV STIGER, CELJE. ¦—-^PhR^^ ^mV^ BI Hi IB ^^H^^ BH Hi ^QB ^^^B^ ioV način pranja Narnakaj z „Žens!:o hvc!ofs, peri z „ieSenjJm müorn"! To ne pokvsri p^rSia tar ga popoinema očisti. kupijo na oni strani Mure. Posebno ie to opaizujie pri evangeMainiih, ki so stis- njeni na male rodovitne goričke bre- goveH Izseljenci so s svajo novo ožjo domiaviittio zadovoljni, domačilni jih prav radi sprejnuejio v svojo sred'O. Ker taiiiikaj ni evan,gel'j;sküli cerkev, pose- čajo katoliške božje hrame. š STRAŠEN ROPARSKI UMOR PRI SUBOTIGI. V nedeljo ponoci se je dogOidü v občiini Debeljača pri Subotici strašen ropairski umor. Raabojmiki so vdrli v hišo gosti/lničarja Matiije Kleina okrog 10. ure ponoči. Ubili so gostilnd- čarja, njegovo žeiio, službiinjio in. oro- pa.fi vse draigocenosti im dena.rja okrog 100.000 Din. Roparji so na žrtve naj- prej streljali, nato pa so jih pobili s se- kiraimiii. s ŠEL V SMRT, KER JE BIL OD- PUŠGEN IZ SLUŽBE. Na Vrhovcu v Na prodaj malo rabljen pisalni stroj »Torpedo«, voz (dvokolica) in železna peč (gašper) pri tvrdki Gaberc & Viden§ek, Celje. in U\\% id doii n mesfa _____________________i in Qhoiici Frnnio lost, CELJE, Aleksandrova ol. 4 Za iskalce sreče! Kupite srečke drž. razredne loterije 13. kola, da postanete srečni. Vsaka druga srečka dobi dobirek. Siiupnin dobitkov nod 8Z müijonov dinarjeu. Cena srečk : 1 cela i polovica 1 četrtina 100 Bin 50 Din 25 Din nojpečji iWä p wmmu slncuja 4,200.000 Dm. Srečkc piispejo 2. decembra ter 2e scdaj sprejmem naročila, zato posegajte pridno po njih, predno jih zmanjka. Priporočase: VITOM1R DOLINSEK, prodajalec srečk drž. razr. loterije, Celje, Gosposka ul. 26. Bodbeno duštno žJezničar]Bii u Celju ima dne 27. nov. 1926 ob 7. uri zv. v gostilni pri »Zelenem travniku« svoj izPBdni občni zboc Dnevni red: 1. Čitanje rfovo odobrenih pravil. 2. Volitev novega odbora. 3. Raznoterosti. ODBOR. Kupi se parna s približno 30 HP, že rabljena, vendar v dobrem stanju. Po- nudbe s ceno in opisom na upravo lista pod »Lokomobila«. Za,grebu se je za«trupiil z lizolom nrad- luiik v Frainckovi tovarini cikorije Viin- ko K'ociuan, rodoin iz Slovenije. Poli- cijski stražnik, ki je bil o dogotlku ob- veseen je dal Kocio'amai propeljati v bol- nico uismifrjoniih »aster, kjer je kmalu nato uniii'l. Ziajpusti'l je dve pismi; eno je bilo n,aslovljeno na upra.vo Fran- ckove tovairne, V injem i:zja.vlja, da se mu je z odpustom iz službe zgodila težka kri^ica, ker so zaoslainki v nje- govem poslovanju na&tali vsled pre- obiJnega defa. ¦•¦ .v ,, Razpisuje se mesto tajnika novo ustanovljene »Tujsko-prometne zveze za mariborsko oblast v Mariboru«. Nastop službe takoi, najkaineje pa 1. februarja 1927. Piača po dogovoru. Prednost se priznava absolventom eksportne akademije, ki obvladajo več tujih jezikov in so v tej stioki že de- lovali. Ponudbe s potrebnimi prilogami in navedbo zahtevkov do 25. nov. na zvezo. Iščem ppijatelja! Vneto Slovenko, izobraženo. Dopise pod »Moj ideal« na upravo lista. Soba prazna ali opremljena, s souporabo kuhinie, s^ odda. Naslov v upr. lista. ZeSjne glave se po ugodni ceni prodajo. VondraSek, Celje, Miklošičeva 5. Nai&karica išče službo, najrajši na de?.eli. Naslov v upravi lista. 1-2 Nova hiLa (vila) 6 sob, gostilna in trg. lokal, gospodarsko poslopje, vrt in dva oral a zemlje, na progi Poljčane-Konjice se proda z inventarjem za Din 75.000-—, potrebno samo Din 40-000-—. Naslov da BREZNIK, Celje, Dolgo polje 1. Naznäntlo preselltve. Cenjenim dam&m naznanjam, da sem preselila svoj modni salon iz Kral ja Petra oeste &tev. 29 v Razlagovo ulico stew 8. Priporočam se §e v nadalje za mnogo- gobrojna naročila Zlata IWarn, krojadica. Podofficirskoj smtenaži 39 p. puka u Celju potrebna je jedna boljn samostalna kuharica Pobliža obaveštenja kod komesara 2 vojnebolnice. 3 St-nn 4, > N C> V A DO^Ai Štev. 128. Jfahor jo dülcda ic ißasa <$tara mat!. Kuhala le svojo kavo samo s Ta je danes še vedno tako fin KaKor izvrsfen prldatek .,...------ K zrnasi in žiTni Kavi Ter bo to fudi zmeraj ostal. Razgled po svetu. r 100-LETNIGA PARIŠKE BOR- ZE. Pasriiska borza bo letos vslavila 100- letniico sviojega obstoja, ki jl ga je za- siguiral že Napoleon. Sedan ji pros tori, ki zaido&tuijejo za 2000 ljudi, so vzpri- co ogrmiunega piiometa postafi pre- majilinii in bo treba v nagkrajsem ča&u velikaffieko stavibo povečatii. r TRAGEDIJA BIVŠE IGRALKE. Birvsa sloviita buditrnipeštatnska iigraJka Ilka PaJniay, porocena grofi'ca Kiii- sky, je vložiia na obciinski swt v Bu- dimpešii pro&njo, da se jii diovodi po- stavitev kiioska za prodajo časopisav na emi najprotnieit/nejšiih mestnih uilie. — Palmayeva, nekoc Ijiufoljanka Bu- dionpešte, živi v bednili raamerab. r LJUBAVNI PAR POD LOK0- MOTIVO. V KtosterneubiiTgu v Av- striji vse je te dni odigi*al ira.gi;cen slu- caji. Na zelezni'ski proigi so naišli stra- hovtiito raizmesaxjeni trupli nekega rao- skega to neke žemske. Policilia je ugo- toviia, da gre za 20-letnega vojaka Viktoria Gsurdo in 20-letoo sliižkinjio Ano Schober. Motiv strašnega sannio- m/ora mladega paira je bila nesrečna ^ubetzeai. r NAJMANJŠI CLOVER NA SVETU UMRL. V Angliiji je te dni umxl v starosti 47 let Alfred Brodford, ki je sl'ovel kot naijmian;jši mož na sve- tu. Pokojinii je bid le 42 cm visok. Na- vxluseval se jte veliko! . . S* SSS^SSSS^"^. Plsarna v Celjii, Prežernova m. 6, v Na Glavnem trgu pri Ztamerju se dobi ob vsaki uri prvovrstno volovsko meso po . . . Din 15*—, svinjsko meso po Din 20 — do 24*—, telecje meso po Din 15'— do I7a—. Se priporoča za obilen obisk Matija Holz. Za lesen in zimo za gospodes Pristno češko in angiešKo sukno za površnike, raglane in obleke, srajce, kravate, ovratnike, razno volneno in trikotno perilo, rokavice, noga- vice, poluverji itd. PI iše, otomane, vel ourj e za plašče, vclika izbira najmoder- nejšega volnenega blaga za obleke in kostume, volnene nogavice, rokavice itd. 2S) dsGiiie! Pupilarnovaren in javnokoi^isten denarni zavod celjskega mesta Mestna hranilnica celiska Ustanovljena leta 1864. — Pod trajnim državnim nadzorstvom. V laBtni palači ppi kolodvoru. Vsltiranllnlčtilposllseizvršulelo na|Rulanine|e, hltro lntoč- no. Ugodno obresiovanle. Pojasnila In nasvetl brezplačno, Vrednost rezervnih zakladov nad Hron 2S.OOO.OOO Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davcno mocj^. Ttska In Izdaja Zveina tlskarna. — Odgovorna sta: za izdajatelja in tiskarno Milan Četlna | zaj-edakcijo Vlnko V. Gaboro. — Oba v Celju.