Stev. 291 TRST, v četrtek i9. oktobra 1911 Tečaj XX>:VS IZHAJA VSAK DAN ts£! eb nedeljah l> praznikih eb 5., eb peaerfeljklh eb 9. ijotmj. ilfac ItcT. 89 prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) t mnogih i*b*karn*h -v Trstu in okolici. Gorici, Etranju, Št. Petru, foetojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdov-fc&al, Dornbergu itd Zastarele fitev. po 5 nvć. (10 stot.) C4LA8I 8E RAČUKAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 rfi-šone. OKNE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •e^ttrinice, rahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po aro sV mM. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 TL, vsaka .>j.5kdajjna vrata K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-8>aai pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« 9&disosti''. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In topljivo v Trstu. urnrBiSira Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „ V edinosti je mei t* NAROČNINA ZNAŠA n c-pJo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece G K ; na na- ročbe brea dopoalane naročnine, se uprava ne ozira, lanitkla« aa a«S«lJsko tsdao«* „EDreoBTI" «iu«: sa mIo lato Krea S-aO, xa pol l«:a &ran a-SO. Tri 4opisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nef ran kovana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vra&aje. Haročnlno, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lixtx UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Naroda! b'»«). Izdajatelj in odgovnrni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Trskama .£d;no*t", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoItno-hranUniJnl ra?un Stev. 341-652. TELFF0M St. 11-57 iS BRZOJflUNE UE5TI. DRŽAVNI ZBOR. DUNAJ 16. Po prečitaniu došlih spisov je začela razprava o reformi poslovnika. Minister notranjih zadev grof W i c k e n-burg je izjavil, da poteče z 31. decembrom t. 1. sedanji provizorični poslovnik, ki je v polni meri spolnil v njega stavljena pričakovanja. Zato se vlada nadeja, da bo zbornica s sprejetjem novega poslovnika poskrbela tudi za bodoče, da bo možno nemotjeno delo parlamenta, kar je v prvi vrsti v interesu avstrijskega parlamentarizma. Konečno je minister notranjih zadev izjavil, da vlada s svojo predlogo ne namerava drugo svrho kakor to, da zbornici pripravi materijal, ki naj bi služil v podlago daljnim posvetovanjem. DUNAJ 18. Potem, ko je govorilo več govornikov k poslovnemu redu, je zbornica nadaljevala razpravo o nujnem predlogu tičočem se dalmatinskih železnic. Prihodnja seja jutri. _ Čehi v vladni večini? (Izv. telefoniČno poročilo „Edinosti".) DUNAJ 18. oktobra. — Politične posledice včerajšnjega glasovanja, katerega pomen smo povdarjali že v včerajšnjem našem poročilu, so se pokazale že danes. Vlada in Poljaki so se namreč zavzeli z vso vnemo za to, da bi pridobili Cehe v parlamentarno večino, brez katere sta sedanja parlamentarna situacija in tudi položaj sedanjega kabineta nevzdržljiva. Ministrski predsednik baron Gautsch je imel danes popoludne pogovor z načelnikom poljskega Kola posl. Bilinskim ter s predsednikom Češkega enotnega kluba dr. Fiedlerjem in dr. Kramarem v tej zadevi. Poljaki so se zavzemali z vso vnemo za tako razširjeno večino. Ob 3. uri popoludne se je vršila konferenca enotnega češkega kluba, katere se je udeležil tudi baron Gautsch. Ministrski predsednik je na konferenci predlagal, da naj Čehi vstopijo v večino in sprejmejo dva ministrska portfelja. Vprašal je tudi, za katere zadeve žele, da bi se najprej rešile v parlamentu. Prezidij enotnega češkega kluba je popoludne poročal v klubovi plenarni seji, v kateri je stavil nasvet, da naj parlamentarna komisija sestavi konkretne predloge. Ta nasvet je obveljal. Seja se je nato takoj preložila in zvečer so se posvetovali o stvari posamezni češki klubi: mladočeŠkf, agrarni in narodno-radikalni, vsaki posebej. Čehi so sprejeli Gautschev predlog precej ugodno. Prihodnje dni, ko se bo o stvari poročalo v plenarni seji enotnega češkega kluba, pride do odločitve. Kakor pripominja korespondenca „Cen-trum", se bo s tem vsekako razjasnila situacija, pa naj si že bo ali v ugodnem ali neugodnem oziru. Baron Gautsch je torej sprejel, kakor pripominja ista korespondenca, rekonstrukcijo kabineta v svoj delavni program, in vlada, v kateri bi se ne nahajali Cehi, bi ne imela nikake prihodnjosti. Kako stališče zavzamejo Jugoslovani napram temu, pravzaprav po njih ravno tako, kakor po Čehih povzročenem koraku ministrskega predsednika, je pač teško reči, a Še težje, ali pa tudi prav lahko je uganiti, kake posledice bo imel včerajšnji tako senzacionalni izid glasovanja za Jugoslovane, najbrž namreč nikakega, kajti uspehe dose-zajo le enotni klubi, ne pa posamezni drobci, v kakorŠne je razbita jugoslovanska delegacija. Tu se je pač zopet pokazalo, kako prav je imela „Edinost", ko je z vso vnemo branila idejo skupnega nastopa Jugoslovanov v obrambo skupnih interesov Jugoslovanstva. Predlog za obdačenje vladarske hiše in častnikov. DUNAJ 18. Na včerajšnji seji državnega zbora je stavil poslanec Seidel predlog, na se obdači tudi člane vladarske hiše in častnike. Komisija za pospeševanje upravne reforme. DUNAJ 18. Komisija za pospeševanje upravne reforme je imela dne 16. t. m. svojo drugo plenarno sejo. Mornariški odsek. DUNAJ 18. — Danes se je sestal tudi odsek za pomorsko ribarstvo in plovbo, kateremu je predsedoval poslanec Dulibić. Odsek je sklenil pozvati vlado, da nemudoma izdela zakon za pomorsko ribarstvo in osnuje nov pomorski plovni red. Ogrsko-hrvatski državni zbor. BUDIMPEŠTA. 18. Zbornica je na današnji seji imela izvršiti več poimenskih glasovanj. Po enem poimenskem glasovanju je zbornica nadaljevala generalno debato o brambni reformi. — Posl. Jarny (Košutovec) je izjavil, da odklanja predlogo iz načelnih razlogov. Govornik je kritikoval potem po-1 samezne določbe, izlasti povišanje rekrutnega kontingenta. Nato je bila razprava prekinjena j in odgodjena na jutri. Sledile so interpe-; lacije. Novi dalmatinski namestnik. DUNAJ 18. Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand je poslal novemu dalmatinskemu namestniku grofu Attemsu brzojavko, v kateri mu čestita na imenovanju ter izraža nado, da upotrebi svoje delovanje na korist te lepe dežele, ki mu je toliko na srcu. Srbska skupščina. BELIGRAD 18. Na vprašanje s^arora-dikalca Petroviča je izjavil ministerski predsednik, da se je v drinski diviziji zaukazalo poskusno mobilizacijo v štirih občinah. Mtadoradikalec Draškovič je izjavil, da nima njegova stranka nikakega zaupanja do vlade, vendar jej ne bo z ozirom na sedanji položaj delala nobenih težkoč. — Nato je bila skupščina odgodjena do 22. nov. Nemški državni zbor. BEROLIN 15. Zbornica je bila dobro obiskana. Najprej so bile na dnevnem redu interpelacije centruma, konservativcev, soci-; jalnih demokratov, narodnih liberalcev in svobodomislecev glede unanje politike. Na vprašanje predsednika, če in kedaj hoče državni kancelar odgovoriti na te interpelacije, se je državni kancelar skliceval na svojo včeraj poaano izjavo. Predsednik je na to izjavil, da je s tem ta predmet dnevnega reda rešen. — Sledile so interpelacije socijalnih demokratov in centruma glede draginje živil. Državni kancelar je rekel, da odgovori na te interpelacije prihodnji ponedeljek. Kralj Nikola na potovanju po Črnigori. CETINJE 18. Kralj Nikolaj potuje sedaj po deželi. Ljudstvo ga po vsej poti navdušeno pozdravlja. Da-si se kralj nahaja, skoro po deset ur na dan v sedlu, se vendar dobro počuti. Sklicanje francozkega parlamenta. PARIZ 18. Kakor javlja „Figaro" namerava vlada sklicevati parlament za dne 7. novembra. — Ako bi pa pogajanja radi Konga do tedaj ne bila gotova, se sklicanje zbornice odloži do 14. novembra. Anglija ne namerava anektirati Egipta. LONDON 18. Kakor poročata „Morning Post" In „Daily Telegraph", izjavljajo v londonskih krogih, da je brez vsake podlage govorica o predstoječi formalni aneksiji Egipta po Angliji, ki se je včeraj razširjala na be-rolinski borzi. Knez Trubeckoj umorjen. NOVOČARKASK 18. — Sinoči je neki d'jak udri v vagon železniškega vlaka, v katerem se je nahajal člen državnega sveta knez Trubeckoj in je večkrat z revolverjem ustrelil na kneza, ki se je težko ranjen zgrudil na tla. Njegovo stanje je obupno. PETROGRAD 18. Knez Trubeckoj je umrl za ranami. Morilec se imenuje Kristiin je knežev sorodnik. Za volitev predsednika Združenih držav. ČIKAGO 18. IzvrŠevalni odbor republi-j kanske stranke je sklenil ponuditi kandidaturo za prihodnjo volitev predsednika Združenih držav La Follete-ju. Jurij V. v Petrogradu. PETROGRAD 18. „Ruskoje Slovo" javlja, da poseti angleški kralj Jurij V. čim prej ruskega carja Nikolaja V. v Petro- j trogradu in da se potem s sibirsko železnico odpelje preko Japonske v Indijo. Monarhistično gibanje na Portugalskem. PARIZ 18. „Ag. Havas" javlja, da mo-' narhisti napredujejo. Njihove glavne čete se nahajajo sedaj okolu Monte Helegra. — Proti njim so odposlani republikanske čete. Potres na Siciliji. CATANIA 18. Iz poročil, ki prihajajo iz krajev, prizadetih po zadnjem potresu, je razvidno, da je škode na milijone. Do sedaj so izvlekli izpod razvalin zrušenih hiš 37 mrličev. Vojaki pomagajo na rešavanju. — Katastrofa utegne biti posledica, da se je teren sesel vsled zadnjega izbruha Etne. Ustaja v Kitajski. BEROLIN 18. Poveljnik vojne ladije „Leipzig" poroča iz Hankava: Dan in noč sta minila mirno. Ustaši so se umaknili. Angleški admiral je dospel semkaj in je! kakor najstareji častnik po činu prevzel vrhno poveljstvo na kopnem in na vodi nad četami, ki so zbrane pred Hankavom. i HANKAV 18. (Petr. brz. ag.) Danes ob 7. uri zjutraj je pričelo streljanje ob železniški progi pri Hankavu. Iz Hanianga so spravili topove v Vučang. Sodi se, da so ustaši zamudili ugodni čas. HANKAV 18. (Reuterjev [biro) Boj je dosedaj neodločen. Ustaši so napadalce odbili, primanjkalo jim fe pa patron in zato so se ustaši umaknili v Vučang. Nekateri njih so vprašali pri svojih prijateljih, če bi našli v inozemski naselbini varstva. Boja se je udeležilo le 2000 ustašev. Oddelek usta-šev, ki je včeraj prodiral ob reki Han navzgor, je poskušal od zadej napasti šotorišče cesarskega generala, ki se nahaja blizu belgijske naselbine. Sedaj se vršijo pogajanja med cesarskim generalom in voditeljem ustašev. HONKONG 18. (Reuterjev biro) Med slavnostjo rojstnega dne Konfucija je množica klicala pred nekaterimi prodajalnicami, ki so razvesile zastave v cesarskih barvah: „Doli z Mandžurci". Množica je ponavljala ta klic tako dolgo, dokler niso sneli zastav. Praga 18. Delavstvo tekstilnih tovarn v nahodskem okraju je danes zjutraj pričelo štrajkati. Do sedaj je mir. Dunaj 18. Skupni finančni minister baron Burian je bil danes predpol. v privatni avdijenci pri cesarju. Ahen 18. Cesar Viljem le dospel danes semkaj k odkritju spomenika cesarju Frideriku. Madrid 18. Tukaj je umrl bivši ministerski predsednik Lopez-Dominguez. Italijansko-turška vojna. Turki se gibljejo. CARIGRAD 18. „Sabah" poroča o nekem novem napadu turških čet iz Ižirana proti Italijanom v Tripolisu. „Ikdam" doznaja, da namerava Turčija naskok na Tripolis. Duh čet in Arabcev je izvrsten. Pomožne kolone iz Džizana so dobro oborožene in pomagajo vspešno četam. Italijani bodo baje zgradili okope in utrjene stražnice okolu Tripolisa. Turške priprave za odpor. CARIGRAD 18. Tripolitanski poslanci so vložili predlog, s katerim se dviga obtožbo proti prejšnjemu ministerstvu. Predlog kritikuje najojstreje nepazljivost prejšnega ministerstva, ki ni izvelo ne reforme uprave, ni ničesar storilo za brambo dežele, ter ni izvršilo niti odredb, ki jih je dovolila zbornica. Pustila je vilajet brez valija in vojaškega poveljnika brez inštrukcij za obrambo dežele. Bengaski poslanec Juzuf Šetvan razpolaga baje že z 8000 prostovoljci za boj proti Italijanom, Mehmud bej, unuk gla-sovitega ustaškega vodje proti Francozom Abdel Kaderja je v Tuniziji nabral prostovoljni zbor 30.000 mož, ki so prestopili tri-politansko mejo. Prostovoljne čete so dospele ob bengaški meji. Oddelek italijanskega ekspedicijskega zbora zasede mesto Homs. RIM 18. „Ag. Štefani" poroča iz Tripolisa : Vrhni poveljnik italijanskega ekspe-dirijskega zbora je sklenil zasesti mesto Homs. To nalogo je poveril oddelku čet, ki je pod eskorto več vojnih ladij odšel iz Tripolisa. Turška garnizija v Homsu bo pozvana, da kapitulira. V slučaju, da se ne odzove pozivu, zasedejo Italijani mesto z orožno silo. — V Tripolisu so se skoraj že izkrcali zadnji oddelki ekspedicijskega zbora. Francoska vojna ladija odplula v Tripolis. TOULON 18. Oklopnjača „Leon Gam-betta" je odplula proti turškemu in tripoli-tanskemu obrežju v zaščito francoskih državljanov. Razburjenje v Bolgariji. SOFIJA 18. Reservisti so potom javnih razglasov obveščeni, naj bodo pripravljeni, da dobe v kratkem poziv za mobilizacijo. V ministerstvu se smatra položaj za skrajno kritičen. Sodi se, da pride do popolne mobilizacije. Ministerstvo si prizadeva, da bi pomirilo razburjenje v ljudstvu. Ali večina listov piše v hujskajočem smislu. V političnih krogih se razpravlja zelo živahno o konferencah kralja Ferdinanda z bolgarskim odposlancem v Parizu. Položaj bolgarske vlade bi utegnil postati zelo težaven, ako bi vojna trajala dlje časa. Bolgarija se ne oborožuje. SOFIJA 18. „Bolgarska brz. ag." pravi, da je poročilo beligrajskega lista „Politika* o narodni mobilizaciji bolgarske armade popolnoma izmišljeno. AmeriSka eskadra v Mitileni. CARIGRAD 18. Listi poročajo, da je ameriška eskadra, obstoječa iz šest velikih vojnih ladij in nekoliko torpedovk dospela, v Mitilene. Po prihodu ameriških vojnih ladij so italijanske torpedovke, ki so križarile med otoki Arhipelaga, izginile, da se združijo z ostalo italijansko floto. Reservisti v Južni Italiji se niso odzvali pozivu za mobilizacijo. Mobilizacija v Severni Italiji. DUNAJ 18. Z Rive javljajo tukajšnim listom: V vojaških strokovnih krogih je počasnost mobilizacije italijanskih čet vzbudila veliko začudenje. Sedaj se doznaje, da so prvotno bili namenjeni južni armadni zbori za akcijo v Tripolisu. Odredbe mobilizacije pa so tu ponesrečile na pasivni re-sistenci reservistov. Ker se južnoitalijanski reservisti niso odzvali pozivu za mobilizacijo, je bilo treba v vsej naglici izvesti mobilizacijo petih v severni Italiji ležečih ar-madnih zborov. Tako je prišlo, da sta minula dva tedna, predno je bil pripravljen ekspedicijski zbor. Od na severu mobiliziranih čet je odšel vendar le mali del k ekspedicijski armadi. Danes je stanje možtva, ki je ostalo na severu, večje, nego pred mobilizaetjo. Zato je resnica, če se govori o ojačenju severnih zborov. Brez ozira na to so bile na vseh glavnih črtah znatno ojačene posadke za eventuelne operacije. Tudi zaloge streljiva so bile povečane. Konečno treba omeniti, da je italijanska flota brez strategične potrebe na jugu Adrije organizirala neke vrste nadzorovalne službe, ki jej je edina svrha doznati, katere avstrijske ladije so zapustile Adrijo. Vse te odredbe se ne more smatrati za drugo, kakor za splošno nezaupanje Italije napram Avstriji. Ministerski svet za nadaljevanje vojne. CARIGRAD 18. Kakor poroča „Sabah", je včerajšnji ministerski svet sklenil, da ne vsprejme nikakega posredovanja in da bo nadaljeval vojno, dokler ne prične Italija pogajanj na podlagi stališča porte. Arabci podpirajo turške čete. CARIGRAD 18. Listi poročajo, da Arabci v Bengasi-ju krepko podpirajo turške čete. Kdo širi vesti o porazih ? CARIGRAD 18. Tukajšnji listi poročajo, da vse vesti o porazih turške vojske na kopnem in in na morju izvirajo od odbora iz Soluna. — Vlada Je izdala radi tega posebne odredbe in preti z ostrimi kazni vsem, ki bodo širili take vesti. Protestni shodi v Turčiji. CARIGRAD 14. — Iz pokrajin prihajajo neprestano poročila o protestnih shodih, na katerih se manifestantje izjavljajo, da so na ukaz vlade pripravljeni na vse žrtve. Turška zbornica. Program nove vlade. CARIGRAD 18. Dvorana in tribine so bile natlačene. Ob splošni napeti pazljivosti je veliki vezir Šel na tribino in je prečital program o notranji in unanji politiki kabineta. Veliki vezir je pri tem povdarjal tež-koče vlade ob sedanjih okolščinah, vendar je v zgodovini narodov trenotkov, ko ne smejo državniki zamuditi, da vršijo svojo dolžnost. Pri tem je obširno razvijal svoj program glede namerovanih reform v vseh granah uprave, napovedal je več zakonskih načrtov, med temi o ministerski odgovornc-sti itd. Glede unanje politike je veliki vezir izjavil: Najprej bomo delali na rešitvi tri-politanskega vprašanja na način, ki ga bomo smatrali kakor najbolj ugodnega za interese države. Ojačiti hočemo prijateljske razmere z vsemi prijateljskimi državami, izlasti s sosednimi državami. Mi cenimo naše normalne, odkritosrčne odnošaje do vseh balkanskih držav, ohranite/ in ojače-nje medsebojnega zaupanja in ureditev naših skupnih interesov. Mi ne nameravamo napasti nikogar, nasprotno, naša naj-vročeja želja je, da spoštujemo zakonito pravo vseh dežel in da od druge strani tudi zadobimo respekt za naša lastna zakonita prava. Veliki vezir Je zagotovil, da izvede vlada ta program, ako mu zbornica glasuje zaupnico. Glede pojasnil o tripolitanskem vprašanju je zahteval veliki vezir tajno sejo, ki je takoj pričela. CARIGRAD 18. O tajni seji poročajo: Seja je bila na mnogih mestih burna. Veliki vezir je dal pojasnila o stanju tripolitan-skega vprašanja; odgovarjal je na stavljena vprašanja, ne da bi se spuščal v podrobnosti, kar je označal kakor nedopustno. Poslancem, ki so hoteli govoriti predolgo, je bila odtegnena beseda, ker ni zbornica še pričela prave debate. S:ran II. »EDINOST« ši. £91 V Trsta, dne 19 oktoora 1911 Največ je govoril poslanec iz Tripolisa, Nadši. Hudo je napadal prejšnje minister-stvo, izlasti vojnega ministra, ki ga je z žaljivimi besedami insultiral. Vojni minister je hotel govoriti, veliki vezir mu je pa odvzel besedo, ua bi pokril njega in druge člene kabineta. MALTA 18. 140 turških uradnikov, Izgnanih iz Tripolisa, je na nekem nemškem parniku odpotovalo v Carigrad. SOLUN 18. V političnih krogih se za-j trjuje, da je nastal med Mladoturki razpor. Militaristična frakcija ima namen strmoglaviti vlado, razpustiti zbornico in proglasiti vojaško diktaturo. RIM 18. — Listi poročajo, da je turška vojna mornarica k boju pripravljena in se je umaknila v Dardanele. j Politični položaj. j Trst, dne 18. oktobra. • Baron Gautsch to pot nima sreče. Ko je postal ministerski predsednik, je vsa po- j litična javnost menila v njem moža, ki je poklican, da razvozlja zapleteni avstrijski vozel. Velika upanja so se stavljala vanj in njegovo zmožnost. Slikalo se ga je kakor taktnega in spretnega moža, ki kar črez noč ustvari parlamentarno večino. Zaupanja se je kmafu spremenilo v nezaupanje in danes se baron Gautsch nahaja v zelo mučnem položaju, kakor še ne zlepa avstrijski mi- j nister. Priznati je treba: baron Gautsch ima to smolo, da se mu je nakopičilo naenkrat preveč problemov, ki jim tudi najspretnejša glava ne more biti zlahka kos. Prišlo je vse naenkrat, draginjsko vprašanje, češko-nem-ška pogajanja, povišanje plač drž. uslužbencem itd. Pri vsem tem pa mora baron Gautsch iskati večino. Pri teh vprašanjih, kjer se križa nešte-vilo nasprotnih si interesov, najti pravo pot, i to res ni lahko in presega celo zmožnosti barona Gautscha. V Avstriji vlada v zadnjem času velik kaos. Povsod nezadovoljnost, povsod tožbe in kisli obrazi. V ospredju pa je najbolj pereče vprašanje, vprašanje o draginji. Vlada bi rada nekaj storila, a boji se Ogrske in nikakor noče prelomiti pogodbe z Ogri, ker dobro ve, da bi se ogrska vlada v takem slučaju pošteno maščevala nad — avstrijskimi indu-strieli imi produkti, ki se danes izvažajo na Ogrsko. Baron Gautsch je v zbornici odkrito povedal, da stoji na pravnem stališču, ki vladi zabranjuje, da bi kaj ukrenila proti Ogrom. Ministerski predsednik se nahaja v velikih škripcih. Na eni strani pritisk avstrij-skeg , pod draginjo trpečega ljudstva, na drugi strani pa grožnje agrarcev in Ogrov: vse to Gautschu ne daja dihati. Posledica so govori kakoršen je bil njegov poslednji, katerega kvaliteta ne more delati časti — ministerskemu predsedniku. Draginjska debata je končana. Vsa radovednost se sedaj suče okoli znanega Waberjevega predloga, ki zahteva neomejen uvoz mesa brez ozira na ogrske prigovore Ta predlog dela vladi sive lase, ker po informacijah našega dunajskega poročevalca vlada velika verjetnost, da bo v zbornici bržkone vsprejet. Baron Gautsch je takoj v začetku izjavil, da se vlada z vsebino tega predloga ne more strinjati in je tedaj indirektno zagrozil z demisijo. Zdi se, da Gautschove besede niso imele na parlamentarne stranke nobenega upliva in danes se jasno opaža, da opozicionalni duh proti vladi raste in da nekateri celo govorijo, da so ji dnevi Šteti. Glasovanje o Waberjevem predlogu bo vsekakor odločilnega pomena in ne ostane brez posledic. Da se je v zbornici nabralo precej opozicijskega duha in da je zrak prena-sičen, dokazuje tudi včerajšnje poimensko glasovanje o Concijevem predlogu, naj pride razprava o italijanski pravni fakulteti na vrsto pred proračunsko razpravo. Vlada je bila temu nasprotna, a izid glasovanja je dokazal, da vlada nima potrebne večine, kajti Concijev predlog je bil vsprejet s precejšnjo većino. — To glasovanje sicer ni bogve kako važno, vendar pa dokazuje, da stoji Gautsch na precej šibkih nogah. Za ta predlog so glasovali tudi Jugoslovani, iz-vzemši primorskih poslancev, ki so se iz lahko umljivih razlogov odtegnili glasovanju. Jugoslovani, ta „nekulturni" narod so s tem jasno dokazali, da ne nasprotujejo principi e 1 n o kulturnim zahtevam Italijanov. A Nemci, krščansko socialni in nemško-nacio-nalni, ki vedno kriče, da jih veže z Italijani visoko razvita kultura, so pustili svoje zaveznike sramotno na cedilu. — Ali Italijani slednjič izprevidijo, da jim Nemci pomagajo le tedaj, kadar jih rabijo; sicer pa pozabljajo na ono toliko razkri-čano kulturno skupnost, ki jo poznajo le tedai, ko se gre proti Slovanom! Izid tega glasovanja pomenja vsekakor senzacijo. Italijani so dobili jasen migljaj, kje naj iščejo prijateljev. Seveda je to glasovanje — za stvar samo — formalnega pomena in slovenski poslanci razvijejo tekom razprave tudi naše šolske zahteve. Končno stališče glede italijanskega vseučiliškega vprašanja ni še določeno, ker se bo o tem sklepalo pozneje. Gautschu seveda ni prijetno, da pride italijansko vseučiliško vprašanje v razpravo pred proračunom, ker stoji tudi on, kakor vsaka vlada, na stališču, da je treba prej rešiti državne potrebe, potem vse drugo. Zbornica pa je včeraj dala vladi jasno razumeti, da se ji ne mudi s proračunsko razpravo, kar znači za vlado majhen poraz. Položaj barona Gautscha je danes vse prej nego utrjen in vlada ni svojega življenja gotova niti 24 ur. S češko-nemškimi pogajanji tudi noče prav naprej, ker se nasprotnika še sedaj nista pobotala glede dnevnega reda narodnopolitične komisije. Skratka: povsod vse negativno in za vlado slabe perspektive. Zato tudi taka negotovost. _ Za spolno železnico med progama Dlvača-Pula In ti Peter Reka. i. Že leta 1883 je vsprejel deželni zbor istrski resolucijo na korist železniškega spoja srednje Istre z vstočno in to tako, da bi bila obstoječa železnica Divača-Pula (državna) spojena čim krajše in ugodneje s progo Št. Peter-Reka (južna železnica), torej z ene strani od postaje Lupoglava (ali blizu) do postaje Matulje (ali blizu) na drugi strani. Razun tozadevne razprave dne 27. avgusta 1883 bavil se je istrski deželni zbor s tem vprašanjem v sejah 4. in 6. aprila 1892 in 15. februvarja 1894 in je vrhu tega istega leta stavil c. k. vlado (tedaj mini-sterstvo trgovine) v položaj, da more dati izvesti potrebno tehnična preddela, ker je bil deželni odbor tudi določil znesek 4000 K (tedaj 2000 goldinarjev) kakor prispevek k takim troškom. Mnogo- in mnogokrat je bilo govora o tej železnici v državnem zboru povodom razprav raznih proračunov in raznih zakonskih predlogov o lokalnih železnicah, ki so se imele graditi v področju kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru. II. Mnogi težki razlogi govore za to, da se srednja Istra, a s tem — kar je jako važno — tudi naša jedina pomorska trdnjava Pula v Primorju, s čim krajšo in Čim povoljnejo železnico spojita z iztočno obaljo Istre. Trgovina srednje Istre in osobni promet iz te v „avstrijsko Riviero", to je, v Opatijo, Volosko, Lovran itd., kateri promet je sedaj minimalen, bi brez dvoma poskočila za mnogo. V slučaju vojne bi mogli po tej železnici v najkrajšem času in brez vsake nevarnosti od morske strani vreči največe množine vojske v srednjo Istro in proti Puli. Spojni točki, na kateri se je vedno mislilo ob treznem razpravljanju, bi bili v prvi vrsti obstoječi postaji Lupoglava z ene in Matulje z druge strani. Daljava te proge bi iznašala približno 20 kilometrov. Sedanja pot železnice iz Pule do Reke iznaša 207 kilometrov. Ko bi pa imeli spojno železnico Lupoglava-Matulje, bi ta pot znašala mesto 207 le 105 kilometrov ! Razmerno bi se torej pot še bolj skrajšala od Rovinja in od Pazina, ki je naravno središče trgovine s surovinami in poljedelskimi pridelki (žito razne vrsti, vino, stavbeni materijal itd.) za velik del Istre. III. Največo važnost spojne železnice med obstoječima progama Divača-Pula in Št. Peter-Reka spoznali so na medsebojnem pogovoru na Dunaju v pomladi 1910 vsi poslanci Istre v državnem zboru, določivši med seboj, da bodo glede novih železniških prog za Istro nasproti c. k. vladi vedno zastopali v prvi vrsti gori omenjeno spojno železnico. IV. Tudi razlogi pravičnosti zahtevajo, da se tej spojni železnici Lupoglava-Matulje (ali druge točke blizo teh) dade prvenstvo pred vsakim drugim železniškim projektom v Istri. V tej deželi, namreč od sredine (Pazin) proti vshodu prevladuje v narodnostnem pogledu element hrvatsko-slovenski, a proti zapadu prevladuje italijanski element. Ta poslednji, ker naseljen po večini ob obali in po večih mestecih, ima že po naravi najceneje prometno sredstvo, morje, in kontinuiteta njegovega ozemlja ni z ničemer pretrgana, dočim je ozemlje hrvatsko-slovenskega prebivalstva od Pazina proti iztoku razdvojeno po visokem kosu gore Učke in od nje vse do Slavnika. Ali razun gori omenjene ugodnosti za italijanski element radi naravnega položaja naselbine, je bila temu elementu dana izredna nerazmerna ugodnost z gradnjo ozkotirne železnice Trst-Buje-Poreč, za katero doprinašata tudi srednja in iztočna Istra. Bila bi vnebovpijoča krivica, ako bi na zapadni strani Istre gradili katerokoli železniško progo poprej, nego bi bil zgrajen najkrajše možni spo/ obstoječih železnic Divača-Pula in Št. Peter-Reka. (Zvršetek pride.) Dnevne vesti zanimanje in priznanje, priobčimo v nedelj- uou> ski Številki v polnem obsegu (po stenogra- Germairzacija na ljubljanskem so- fjčnem zapisniku), na kar posebno opozar- dišču. Včerajšnji „Slov. Narod- piše: Pred- jamo naše čitatelje. Govora bo kacih 1400 sednik deželnega sodišča Elsner je izdal na tiskanih vrst. vse podrejene mu uradnike okrožnico, vka-j „Naš dom". — Ustrezajoč od mnogih teri jih opozarja, da je notranji in poslovni strani izraženi želji priobčimo v nedeljski jezik nemščina, ter jim najstrožje zabičuje, da številki pravila snujoče se stanovanjske in se morajo po tem ravnati tudi v osebnem stavbinske zadruge „Naš dom". občevanju med sabo, v kolikor se to tiče uradnega poslovanja. To se pravi: slovenski uradniki se morajo v sodnijskem poslo- Za otroški vrtec pri sv. Mariji Magdaleni spodnji so darovali na mesto venca na grob blagopokojne Virginije Fornazari pju tudi v razgovoru med sabo posluževati bivša njena kolona: Matija in Vekoslav ter nemškega jezika. Ta Elsnerjeva naredba je sedanji Vinko 15 K, Ivan Krešč, težak pri nezaslišano kršenje pravic slovenskega jezika Kodriču 2 K, N. N. 1 K. Skupaj K 18. De-in naravnost omejevanje osebne svobode nar hrani Vekoslav Kodrič, posestnik pri slovenskih sodnih uradnikov. Značajni slo- sv. Ani. venski uradniki bodo ta ferman ignorirali, ker nima nihče, in tudi Elsner ne pravice, Nova razprodaja „Edinosti". — Od danes narvej se prodaja naš list tudi v knji- da bi jim zabranjeval rabiti slovenski jezik v garni J. Gorenjca, v ulici Caserma. medsebojnem občevanju tudi v sodnem po- Nova slovenska učna knjiga T. kr. slopju samem 1 Opozarjamo slovenske in ministerstvo za uk in bogočastje je v roko- sploh slovanske poslance na ta slučaj in jih pisu odobrilo učno knjigo „Brinar Josip, pozivamo, da spregovore resno besedo v Čitanka za meščanske šole, III. del". Knjiga parlamentu ter poskrbe, da bo vlada Els- i^ide v c. kr. zal. šolskih knjig na Dunaju, nerja poučila, da je pač predsednik deželnega 1 Razpisana služba. V področju c. kr. sodišča, ne sme pa biti obenem politik in finančnega ravnateljstva v Trstu se ima po- izvrševalni organ nemškega „Volksrata" ! polniti mesto davčnega eksekutorja. Plenerjeva 70-letnica. Svoječasni vo- - ditelj nemške levice v starem kurijalnem par- ^"„z^'j.. Lrnni^a lamentu in bivši finančni minister baron Er- » iZaS^a I Hči i j4 ilirci. nest Plener je praznoval včeraj 70-letnico Nagla smrt. Predsinočnjem je 47-letno svojega rojstva. — Cesar ga je o tej priliki zasebnico Marijo Denzia v lastnem stano- odlikoval z velikim križem Leopoldovega reda. vanju Giorgio Vasari št. 14 obšla hipna Hrvatsko narodno pokrajinsko gle- slabost. Še predno je prišel poklicani zdrav- dališče. G. Mihajlo Marković, Član kr. hr- nik rešilne postaje jej "e počila srčna žila vatskega deželnega gledališča v Zagrebu je in je t>ila takoj mrtva, pod imenom „Hrvatsko narodno pokrajinsko Trgovec ujet na begu. Z Lloydovim gledališče" osnoval potujoče gledališče, ki bo parnikom „Wien- je prišel včeraj v Trst kakor podružnica hrvatskega deželnega gle- graški trgovec Alojzij Krezer pod eskorto dališča v Zagrebu prirejalo po celi deželi kavasa avstro-ogrskega konzulata v Kairu, gledališke predstave. Umetniško osobje tega proti istemu je graško deželno sodišče iz- gledališča sestoji iz članov kr. hrvatskega deželnega gledališča. Potovanje kralja Petra v Pariz je baje zopet odgodjeno. To je menda četrtič, da kralj Peter ne more v Pariz. Potovanje se bo vršilo bržkone prihodnjo pomlad. Poljsko-maloruska sprava. Iz Lvova poročajo: Tu se vrše konference med poljskimi in maloruskimi politiki zaradi poljsko-maloruske sprave. Konference se bodo v najkrajšem času nadaljevale. Pri občinskih volitvah v Belgiji, ki so se vršile te dni po vseh večjih mestih, so povsod zmagali združeni soc.-demokratje in liberalci proti katoliškim konservativcem ki so bili popolnoma poraženi. Vsa večja mesta bodo imela socialistično večino. Perzijski exšah pobegnil. Iz Teherana poročajo: Bivši šah Mohamed Ali je pobegn 1 v Askabad na Ruskem in je pustil svojo prtljago v rokah vladnih vojakov. Domače vesti. „Slovenec* o Ryb£?evi interpelaciji v varstvo avstrijskih Interesov v Albaniji. — Zadnjič smo zabeležili z zadovoljstvom, da „Slovenski narod- ni vzkratil d.ru Rybafy zasluženega priznanja na govoru, s katerim je utemeljeval svoj predlog proti stanovanjskem oderuštvu in v kateri je vplel jdko interesantne politične glase. Danes pa podajamo tu (v izvadku seveda „Slovenčevo" priznanje interpelaciji d.ra Rybara o obrambo interesov avstrijske trgovine in industrije v Albaniji. Ta sodba se glasi: Trst postaja za Jugoslovane vedno bolj važna postojanka. Čim večji je namreč njega pomen za vso državo, tem večji tudi njegov pomen za Slovence in Hi vate in narobe. Slovenci in Hrvati so v Trstu in v Primorju sploh tisti element, na katere se more monarhija opirati, oni so v svojem lastnem narodnem interesu pravi nositelji avstrijske misli. Kako je ravno politika tržaških Slovencev odločilne važnosti za nas vse, to je Š. L. S. zmiraj uvidevala. Treba je z zadoščenjem konštatirati (in tega ne govorimo zato, da bi se komu kaj laskali), da je vodstvo tržaških Slovencev, kar se tega tiče, šlo dozdaj vedno edino pravo kot in se ni dalo zapeljati v oni kričavi demagoški slovanski iredentizem. — Kako je tržaško slovensko politično vodstvo kos temu delu svoje naloge, izpričuje zlasti i n t e r p e I a-cijaposl. dr. Rybara glede varstva avstrijskih industrijskih interesov v Albaniji. PriobčivŠi Ryb£revo interpelacijo v polnem obsegu piše „Slovenec" dalje: Tako zastopnik tržaških Slovencev, ki, kakor znano, ni sicer našega mišljenja, dalo tiralnice radi goljufije in kride. Včeraj so ga že odvedli v Gradec. Oblila se z gorečim špiritom. 65'etna Marija Majer, stanujoča v Novi ulici št. 5. je sinoči ob 6 35 hotela segreti vodo s špiritom. Ker je špirit pogorel, je dolila v stroj novega, a ni zapazila, da je notri še nekoliko brlelo. V tem hipu se je unel špirit v steklenici, ki se je razpočila. Goreč špirit je oblil Majerjevo, ki je bila takoj vsa v plamenu. Zadobila je hude opekline po vsem telesu. Pozvali so zdravnika z rešilne postaje ki je nudil nesrečnici prvo pomoč ter jo dal potem prenesti v mestno bolnišnico. Stanje Majerjeve je zelo opasno in ni menda ni-kakega upanja, da bi okrevala. Kapitan ponesrečil na parniku. Fran Krunojevič, kapitan parnika „Danubio" je včeraj odpotoval iz Splita v Trst. Med vožnjo, ko se je kapitan sprehajal po parniku. ni zapazil, da so bila ' :ata spodnjih prostorov za blago odprta in je padel več metrov globoko. Pobil se ie močno izlasti na glavi. Ko je parnik dospel v Trst, so ga takoj z nosilnico prenesli v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je opasno. Triletni otrok si zlomil nogo. Triletni Marij Pertot iz Barkovelj se je včeraj zjutraj igral s svojimi vrstniki. Pri tem je pa tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo. Prenesli so ga v mestno bolnišnico. Loterijske številke, izžrebane dne 18. oktobra 1911 : Brno 22 37 45 14 17 lnomost 34 79 75 48 45 Koledar in vreme. — Danes: Peter Alk. s p. — Jutri: Ivan Kancij sp. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 16 5 Cels. — Vreme včeraj: lepo, do-poludne veter. Vremenska napoved za Primorsko: Jasno, semtertja megleno. Temperatura hladna. Severo-vztočni vetrovi. del. organizacija. Deželni izvrševalni odbor NDO v Trstu sklicuje v nedeljo, dne 22. oktobra t. I. ob 10. uri predp. v veliki dvorani NDO. (ulica sv. Frančiška št. 2) redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika, 2. Poročilo tajnika, 3. Poročilo strokovnega tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Volitev novega odbora.*) 6. Slučajnosti- Trst, dne 17. 10. 1911. Odbor. *) Vo'.iiev se bo vrSila v goboto, dne 21. t- m od 6. ure ia pol do fl. zveč?r in v nedeljo od tf. ure naprej. — Volilni odsek NDO. vabi v petek, 20. t. m. ob 8. uri zvečer na volilni sestanek v prostore NDO. ulica sv. Frančiška 2, . x .! I. n. Člani in članice so uljudno naprošeni, ampak spada med liberalce, čeprav med da se odzovej0 temu povabilu, ker se na zmerne. Izvedeli smo, da je njegovai inter- sestanku predloži kandidatna lista za pred-pelacija napravila v merodajnih krogih velik stoječe volilve v centralni odbor NDO, vtis; vodilni činitelji države popolnoma z i 1 _ njeno tendenco soglašajo in zunanja politika j _ p,esn| od5ek NDQ naznanja da s0 naše države bo v tem smislu tudi delala, t drevi Qb g ufi ,esne yaje y veIiki dvorani da nasi Italija ne izpodrine m da ne bomo jsjDO ulica sv. Frančiška 2, II. n. prijateljstvu z njo žrtvovali svojih življenjskih _ ' interesov. _ De|avc| gkedenjskih nlavžev in Čistil- Tržaški mestni svet bo imel jutri v njce petroleja (člani NDO) so vabljeni na petek ob 7. uri zvečer XVII. javno sejo. volilni sestanek, ki bo danes v četruk dr»e Zadnji veliki govor posl. dr. Rybd?a 19. t. m. točno ob 8. uri zvečer v prostorih v draginjski debati, ki je vzbudil splošno »Gospodarskega društva". Osi zocednl Slovenci Kupulelo samo Kffl Križmnnčič & Breftak, trst, ulica Hm 37. *EDIN08T* St. 291. Btr&n II » Društvene vesti. Slovensko akademično društvo »Slovenija" na Dunaju priredi v soboto 21. t. m. običajni prvoletniški večer y restavraciji „Hamerlmghof (Hameriingplatz Škodagasse). Vabljeni so uljudno na to prireditev vsi prijatelji društva, po3ebno pa akademiki-somi-šljeniki, ki niso organizirani v društvu. Orgelce. Drevi ob 9. uri sestanek v gornjih prostorih restavracije „Balkan*. Št. Jakobska Čitalnica. Danes, četrtek, ob 8.30 se vrši pevska vaja. Obenem opozarjamo gg. odbornike, da se vrši danes med vajo seja. _ Naše gledališče. Od g. intendanta smo prejeli: To nedeljo ni popoludanske predstave. Zvečer ob 8. uri pa se bomo divili slavni in povsod znani Lotharjevi satiri in veseloigri „Minister na dopustu". Avtorja te igre že poznamo iz lanske sezone, ko smo videli na našem odru velikanski in nepozabni vspeh njegovega „Kralja Harlekina". Ta spomin nam gotovo jamči, da si tudi „Minister na dopustu" namah osvoji občinstvo. Ker bo obisk gotovo zelo številen, si moramo že zdaj preskrbeti vstopnice, ki jih prodaja vratarica „Narodnega doma". Pri predstavi sodeluje tudi vojaška godba in izvaja nekaj Offenbachovih skladb. Igra tudi v odmorih._ TRŽAŠKI GLEDALIŠČA. POLITEAMA. ROSSETTI. Danes operetna družba Caramba. Ponavlja se Strauss-ova opereta v 3 dejanjih „Ogan baron*. Začetek ob 8. uri. EDEN. Atrakcijska varijetetna predstava. DAROVL — Vesela petorica, zbrana pri družini Čehovin nabrala 2 K za možko podružnico CM., igraje ig.o 1 -6 bum 8 ... . Denar hrani uredništvo. Na ženitovanjskem potovanju Štefana jn Angele Kancler iz Solkana je nabrala g. Amalija Drufovka K 5. Darovali so: Nabi-ralka K 1. Novoporočenci K 2. Učiteljica Antonija Vižin in Marija Vižin po K 1. Za Rojansko CM. podružnico. Denar hrani uprava. — Na občnem zboru minole nedelje je daroval „Čitalnici" g. Martin Čretnik 2 K. — Javni knjižnici „Čitalnice" je daroval g. Firm 2 letnika „Slovenskega Pravnika". Vesti iz Goriške. Zveza kraških županov. Iz Štanjela-Kobdtla: Zveza je imela dne 15. t. m. svojo sejo v Starčevi restavraciji v Štanjelu-Kob-dilu ob precejšnji udeležbi. Na dnevnem redu so bili prediogi, jako važni za nas in ves okoliš, med temi pa posebno železniško vprašanje: gradba proge na Divačo-Pulo, ki bi v resnici koristila Krasu in njega revnemu l.udstvu. Nočemo podrobno dokazovati velikega pomena, ki bi ga imela ta železnica za nas. Saj so to storili naši vrli zastopn ki-županje, ki bodo preko poslancev pritiskali na vlado, da bi se čim prej začelo z gradnjo te železnice. Vse priznanje zaslužujejo odborniki kraške županske zveze. Pokazali so, da so zvesti čuvarji naših potreb in boritelji za zboljšanje našega stanja. To so možje, ki v resnici razumejo svoje županske dolžnosti in jih vrše, ne plašeč se truda in požrtvovalnosti. Priznanje našemu g. županu Upetu Hočevarju, da je kakor odbornik v imenu zveze povabil tudi župane iz vipavske doline, med katerimi sta se odlikovala župana iz Vipave in Prvačine. Hvala jima lepa za njiju zanimanje in trud. V posebno zadovoljstvo nam je bilo tudi, da se je seje udeležil tudi gospod vitez Josip Fabiani, tukajšnji veleposestnik. Žal, da je tudi nekaj brezbrižnih županov, ki jih preveč prevladuje — samoljubje. V nasprotju s temi so gospodje iz Sežane, ki se res brigajo za interese svojega okraja. O gosp. predsedniku „Zveze" niti ne govorimo, ker njegova trudoljubivost je že sploh znana. Bodi izrečena iskrena zahvala vsem županom Krasa in vipavske doline, ki so se potrudili. Podajte si roke za brambo teženj ljudstva. Občan. Ne uničujte koristnih ptičev! — Iz Avberja: Večkrat se dogaja, da lovci, ki iščejo svoj plen po tukajšnjem delu Krasa, po naših hostah in puščah, v svoji preveliki ljubezni do divjačine, ne prizanašajo življenja niM našim nedolžnim in preko-ristnim pticam-pevkam, katerim prav pridno nastavljajo oslepljene vabnike, zatikače in razne zadrge, na katere zvabljajo neštevilo drobnih ptičic, ki jih odnešajo v kletkah v Trst na prodaj, oziroma v sužnost, ali pa jih pojedo v kaki laški krčmi na polenti. — Dober tek takim čukarskim že-lodcom ! Taki lovci ne vedo, koliko škode povzročajo s tem činom rastlinstvu, zlasti pa sadnemu drevju, ki donaša našemu kmetu precej denarja, kajti, če bi pa ne bilo ptičic, bi se zamogel mirnim potom razmnoževati raznovrstni mrčes, ki so mu ravno razni drobni pevci največji sovražniki. Tak barbarizem mora prenehati! Saj imamo tudi o lovljenju ptic zakon, ki se deli: 1) v škodljive ptice, ki se smejo vselej loviti in ubijati; 2) koristne, katerim je vselej prizanašati ; 3) take koristne ptice, ki jih ie dovoljeno loviti samo ob določenem času, ako so privolili župan, gospodar zemljišča, okrajna oblast in celo lovec sam, ki pa žalibože radi lovske strasti in nevednosti uničuje na stotine ptičev. Za to naj bodo opozorjene zgoraj prvo omenjene oblasti, da take ptičarje primerno pouče; lovcem samim naj bo to v dober opomin. Dne 13. t m. kakortudi prej in pozneje od 7—8 ure zv. je bilo videti zvezdo repatico-komet, ki se Je pomikal po vsemlru j proti severo-zapadu v podobi ozke in dolge, blede metle. Prijatelj prirode. | x Živinski trg v Gorici je bil živahen zadnji četrtek. Bilo je na prodaj 615 glav goveje živine, 600 prešičev, 2 konja in 2 kozi. _ Vesti iz Istre. Štrajk na Kastavskem učiteljišču. Iz Kastva poročajo, da se je iz tamošnjega učiteljišča izpisalo nad 60 učiteljišnikov in da jih je ostalo upisanih samo 5 do 6. Razlogi temu so nezadovoljstvo s sedežem zavoda v Kastvu in z načinom, kako se je proti njim vedlo kastavsko meščanstvo, izlasti v zadnjem času, ko je nastal razpor radi sedeža učiteljišča, ki Še ni rešen. — Zdi se, da so profesorji solidarni z dijaki. Iz Pule. Tukajšnji policijski revirni nadzornik XI. činovnega razreda Valter pl. Mar-tinic je pomaknjen v X. činovni razred državnih uradnikov. Iz Jelšan. Naš župan g. Jakob Valentič je dobil srebern križec za zasluge s krono. Tujci v Opatiji. Od 1. januari ja do 11. oktobra 1911 je obiskalo Opatijo 36.133 oseb; poleg teh 5495 pasantov — skupno 41.624 oseb. Od 5. do 11. oktobra 1911 je na novo došlo 614 oseb. Dne 11. oktobra 1911 ie bilo navzočih 2005 oseb. Kolera. Zdravstveni oddelek tukajšnjega namest. poroča: Dne 16. t. m. po noči je obolela v Taru, občina Poreč 62-letna Helena Velo vic, sestra dne 13. t. m. v Taru za kolero ; umrlega Matije Munda, za sumljivimi, pojavi kolere in dne 17. t. m. predpoludne' umrla. Dne 18. zvečer dovršena bakteriolo- f gična preiskava je dokazala, da gre tudi v tem slučaju za kolero. Bralno in pevsko društvo „Svoboda" pri sv. Antonu na Koprščini priredi v nedeljo dne 22. oktobra t. I. javen ples v prostorih ,g. Josipa Delasavia. Vstopnina 1 krono za osebo. Darove oziroma preplačila vsprejema društvo hvaležno. Vspenjača Draga-Lovrana-Učka. C. kr. železniško ministerstvo je ravnateljstvu stavbenega društva „Union" na Dunaju še za eno leto podaljšalo dovoljenje za tehn iške predpriprave vspenjače Draga-Lovrana na Učko. Okrožno sodišče v Puli. Iz Pale: Neki tukajšnji italijanski list poroča, da je posebna deputacija iz Pule storila na Dunaju primerne korake za ustanovitev okrožnega sodišča v Puli. Deputaciji da je bilo zagotovljeno, da se to okrožno sodišče ustanovi. Oddaja kolodvorskih restavracij Za oddati sta kolodvorski restavraciji v Puli in Kanfanaru. Poprašati pri c. kr. železniškem ravnateljstvu v Trstu. Čebelarjem na znanje. Dne 5. t. m. je imel odbor istrskega čebelarskega društva svojo sejo. V tej seji je bilo sklenjeno, da bo letna glavna skupščina v „Narodnem domu" v Pazinu dne 9. novembra t. I. ob 9. uri zjutraj se sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednika; 2) poročilo tajnika; 3) poročilo blagajnika; 4) poročilo revizorjev; 5) volitev novega odbora; 6) eventualia; 7) hranjenje čebel (oredaval bo tajnik društva, g. L. Tomašič.) Posebna vabita se ne razpošljejo. Zato poživljamo s tem vse čebelarje in prijatelje čebelarstva, • da pridejo na to skupščino. Osobito stavlja odbor na srce gg. učiteljem in duhovnikom, da se vpišejo in da to velevažno panogo gospodarstva čim največ možno širijo v narod. _ Gospodarstvo. Monopol na užigalice. Osnutek za uvedenje monopola na užigalice je v finančnem ministerstvu že izdelan, vendar njegova definitivna vsebina, kakor tudi dan izvede-nja še nista določena. Državna režija, kakor čujemo, ni nameravana ; vendar je to pereče vprašanje že zdaj zelo komplicirano. Začetek monopoliziranja bo z novim letom 1912, ko se prepove uporaba belega fosforja. S tem se namerava zadati mnogoterim tovarnam za užigalice hud udarec. Veliko vprašanje pa je, če parlament v kratkem času, ki mu je na razpolago, reši monopolno predlogo. Pri vsem je pa tudi vpoštevati, da omenjena prepoved giede fosfora stopi na Ogrskem v veljavo še le 1. 1913. in bo treba misliti naši državni polovici, kako preprečiti uvoz iz Ogrske. Zatorej ni izključeno, da se omenjena prepoved tudi pri nas odloži do leta 1913. i Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici. Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 38. Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov - 3PBEJEMAJO SE TUDI POPRAVE. naše zadruge. I Tovarna zrcal P. REVEL odlikovana na razstavi v Rimu leta 1911 z zlato kolajno in križcem velike nagTade, na mednarodni razstavi v Parizu z zlato kolajno in veliko nagrado telefon 313, nm. ii. TRST, ulica Giulia št. 41. telefon 313, rim. n. Kristali, zrcala, stekla, bruSenie, posrebreuanle, smlrKanje, pregibanje, dekoracije na kislino in smirek. Reklamska ogledala. Vezanje z medjo in nikljem. — SPECIJALITETA: Posrebrevanje zrcal, ki se ohranijo pred vlažnostjo. Kompletne garniture kristalov in ogledalov za prirejevanje novih trgovin. ------ - m Odlikovana pekarna In slaščičarna VINKO SKERK - TRST tO ■ >(0 o o •o o 3 cr o < iS > -o O < £ tt 3 o? 0>« Trikrat na dan s«ež kruh. Proiaja vsakovrstnih biSkotov, posebno za čaj in bombonom. Sprejeua naročila vsakovrstDiti tort, krokat in vse predmeta za peči. NaifinejS« moka iz najboljSih mlin >v po najniži ceni. Fina inozemua vina in likeri v steklenicah. Bezplačna postrežra na dom. Kruh ln alaiSlos ae Izdeluje igienlčktm električkim strojem Berite in čudite se! 600 komadov, med temi pozlačena ura za K 4-20. Krasna, potlačena, najfineja ura Anker-Renrmt s p > zUčenim številnikom ; i-aa ima dobroidoče 36-uruo kole-'je, kar se jam'i 3 leta, 1 krama ovratna ig'a a fciir ili - brilantom. 1 pozlačen prstan s pon. kamnom za gospode ali g ispe. 1 * rasen collipr iz okolu 150 i rijentalskih peri, najmodernejši n kit za dame, 1 krasaa garnitura gumbov za zapestnice, ovratnike in p si, zajamčeno Double-zlata s patentiranim zatvorom, 6 platnenia r >bcev, 1 eleganten žepni Črnilnik iz nikla. 1 krasno zrcalce, 1 komad dišečega toaletnega mila, 1 f r. vezana beležaica 72 angleŠBih peres 20 različ iih komadov za korespon-1 deceo in 6e 396 drugih predmetov ki so koristni ia neobhodno potrebni. Vse skupaj z zlat i uro vred ki sajaa vtlja dvakrat toliko, stane samo K 4 2J Od-p< šilja po povzetju eksportna tvrdka H. SPINGARN, Krakovo št. 240. Kdor kupi 2 paketa dobi Se zastonj zraven iep noži z dvemi jezili Pri več nego 2 pafcet h, za vsak paket po 1 coiič. Za to kar ne ugaja, se vrne denar. Torej je izključen vsak risiso. , ■ : ALESJAHDRO PANCIROM Platneno in bombažnato blago ===== Trst == ulica San Sebastiano štev. 6. Ker se v nekaterih javnih lokalih razpečuje navadno črno pivo z prostim označenjem „pivo dvojnega kvasa", zato se cenj občinstvo opozarja, da je pristno edino tisto pivo dvojnega kvasa, katero nosi varstveno znamko ST. ŠTEFAN UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez ~ vsake bolečine = Dr. i. Čermak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik • TRST - ulica della Caserma št. 13, II. n. Zajamčeno solidno POHIŠTVO G. KERBLEB. Ulo Hollno ooento 7. Zamenjuje novo pohištvo za rabljeno, kupnje rabljeno pohištvo in tapecarije. Ptaročbe po dopisnici. Naj zmernejše cene. --Zaloga in delavnica za kožuhovine----- F. VID ALI, Trst, via S. Lazzaro 22 Prejemlje naročbe, poprave in čiščenje vsakovrstnih kožuhovin. Shranjuje kožMne z Jamstvom zoper Kakoršno si bodi Škodo. Podpisani priporoča slavnemu občinstvu svojo |&|3 pekarno in sladšcičarno g Trst, ul. Sette Fontane 834 (vogal Donadonl) Predaja ves dan svet krah vsake vrste in slftdMoe ZALOGA MOKE iz prvih mlinov. — Vsakovrstni prcpeč»nol (Biscottiui). JOSIP VATOVEC. : Postrežba : tudi na dom. R* Oasperini, Trst Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št 10 Prevozno podjetje ___arstrijskik Ari Idnali 2051 Sjrejme razcaiiujanje talorinciasiDoti blaja iz mitaic, (ostajanje na (on. POŠUJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „CEMENT" Tovarna cementa „PORTLAND* v Spljeta. -------|/4 Mllioi Piszza Ponterosao ndli ¥U. m UI c J gt 5 Trgovina jestvin in kolonij al. Zaloga sveč, mila in Čistila v prid družbi a v. Cirila in Metoda. Priporoča se Ivan Bidove Albanija in Albanci. SsJSšJrS vin. Albansko vprašanje je zopet na dnevnem redu in dežela v revoluciji. Kogar torej zanima ta čudna dežela, naj kupi gori omenjeno zanimivo brošurieo, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 571 __ Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo tvrdke A. KRIZNIČ :: ob kolodvoru Podmelec SPREJEMA V IZVRŠITEV* vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče Izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA. PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu Itd. Proračuni ln načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce ln cene. Parketna tvornica SMXA«SS!rK: ščlce iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino I StmprsB ciJelet nudi u t stmzarsto stroko spadajoče izdelSe. • JAMSTVO! Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka interesentom brezplačen, --S29 Kron 62©©!! Zaloga obuvala AUTOMOBILI FORD 1911 Največja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40 000 voz edinega tipa CHASSIS 20 HP šest raznih tipov koći]. Koći J a „FORD" Je najpopolnejša, najhitrejJa ln najet onomlčnejfca kar Jih obstoji. - GENERALNI ZASTOPNIK SKERL . TRST Piazza Goldosil 10-ti. Tel. 1734 Velik« centralna garage, ulica dsi Baohl 16, vogal ulloa Boaohatto TELEFOii 2247. STOCK PNEUM GOODRICH (amerikanske). : Automobili sa posodo po zmerni o eni. ' Varstvo ln vtdrievanje avtomobilov,--8olldna postrežba. in lastna delavnica MATIJA PAHOR, Trst ulica Arcata štev. 19 Velika izbera čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naročila po mer ter tudi popravlja :: po Jako nl/klh == lil zmernih cenah. = V novi trgovini nI. Carlo ghega 2 (bivša mirodilnica) je dospela :: partija porcelanaste •SF Posmle po priložnostnih cenah. — za malo dni! ZOBOZDRAVNIK UNIV. MED. Dr. Mnx Barry Brillant V. Caserma št. 17, II. (Hiša Temi) Samo Izdelnje zadelarje z em»jlem, porcelanom, srebrom in zlatom. Izdeluje posamezne umutne zobove, kakor 187 tudi eelo zobovje. ORDINIRA od 9.—12. predp., 3.-5. popol. ^gr Zaloga obuvala ■■■a in lastne delmlnioa ■■■■ PAVEL ViSIMTINI Trst ul Glosoe Corduccl 31. Velika izbera moSkih in Ženskih čevljev. - Poprave ae izvršujejo točno in Bclidno po zmernih cenah Hans Scheidler == zobotehnik ===== zivbote£S! Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 ln od 3—6. S75 Trst, Piazza C. Goldoni št. 5, II. I? Očali najboljše vrste, bogata zaloga, od 70 vin. naprej. Čudeži! „Hti«efic",ul.Bnrriwfll9 Gramofoni in plošče. \/elika zaloga ploše s slovarw skimi komadi od K 2*— naprej. Bogomil Fino = = urar in zlatar = = Trst, ulica Vincenzo Belimi št. 13 lasproti certve jv. Aniona noveza Bogat izbor ur Tfake vn>te, kakor tudi nhanov, prstanov z dijamanti in brez dijamnn-toT, ženske »trižiee, zlute in srebrne za mogte, vse po konkurenčnih cenah. i m Vek. Petrovčič čevljarski mojster Trst, ul. Barr. vecchia 40. Zaloga Izdelanih domačih feuljeu. Sprejemajo se naročila po merL *xxxxxxxoxxxxxx; Otvoritev nove trgovinu v Trstu, ulica Nuova 41 ANELIA MART1NIC0 — BOGAT IZBOR — irgotovljenih oblek za ženske in punčke, Ženske vestalije, bluze in izbrano perilo. Vfiprejemajo se naročila po meri. Najzmernejše cene. NajzmernejSe cene. *X5COOCOCIOX3«ocxx: GORILNA % D. 0. v Trstu, ulica Carradori št. 18 ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je popolnoma na novo preurejena in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila. Prodajalnica manufaktarnega blaga Enrico de Franceschi Trst, ulica delle Poste št. 10 (vogal ulice Valdirivo) VELIKA. IZBERA bombaževine, trliža, faštanja, volnenfg-a blapa, Izdelanega moSkega ln ženskega perila ln drobnarij ::: po najzmernejših T"ah. ::: Oglase, poslana, osmrtnico, male oglase zahvale in v obče kakoršnokoli vrste oglasov sprejme „Inseratni oddelek" v ul. Giorgio Galatti št. 20 (Narodni dom) polunadstropje, levo. — Urad je odprt od 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer. Pod najugodnejšimi pogoji VZAMEM V NAJEM loterijske liste, drž. rente in zajemne liste drugih bank s povračilom v mesečnih obrokih ali naenkrat. IGNAC NEUMANN, menjalnica Ustanovljena 1858. Trst, ulica Ponterosso 4. Ustanovljena 1858.