Ishaja vuk p• tek opoldne. Naslov : Trit-Trieat* Casella Centro 37 ali pa : na lmbriani 9/111. Izdaja : konzorcij Maleg* lista Stana i ena itevilka 25 stotink. Eno leto 10 lir i*o! leta 5 lir Čatrt leta 3 lire Odg. urednik Ivan Preše! Sisv.29 (Poštno tek. račun.-C. C.con laPosta) V Trstu, patek 17. julija IS25. Leto III. . ^ - - Mali koledar. Petek, 17. julija: Aleš; Marina. — Sobota, 18.: K amil; Friderik (Miroslav). — Nedelja, 19.: Vincencij Pavl. — Ponde-Ijek, 20.: Marjeta. — Torek, 21.: Danijel; Olga. — Sreda, 22.: Marija Magdalena. — Četrtek, 23.: Apolinar. — Petek, 24.: Kristina; Roman. MALE NOVICE. Popravek davčnih napovedi. Komur so se dohodki v zadnjem letu bistveno in znatno spremenili, lahko zahteva popravek tozadevne davčne napovedi. Tak popravek treba je vložiti do 31. julija. Ako ga potem davčna oblast pripozna, pride sprememba v veljavo 1. januarja prihodnjega leta. V prijavi treba natančno označiti dohodek, za katerega se zahteva popravek, pa tudi one dohodke, kateri ostanejo nespremenjeni. Treba se sklicevali na prej Suj o prijavo. Prijava se vloži na davčna urad (agencije); podpisati jo mora davkoplačevalec Sam ali njegov zakoniti zastopnik. Kdor Prijavo vloži, naj zahteva potrdilo, da jo je pravočasno vložil. Če jo pošlje po pošti, naj jo vsaj priporoči (rekomandira). VESELA VEST. Društvo vojnih oškodovancev in invalidov je izdalo sledeče obvestilo : «Deželna delegacija Društva vojnih oškodovancev in invalidov opozarja družine padlih in pogrešanih iz bivše avstro-ogrske armade, da je rok za vlaganje novih prošenj za pokojnine podaljšan do 1. oktobra 1925. Prošnjam naj se priloži *nrtvaški list oziroma sporočilo o izginitvi, ki ga izda občina, kjer jo imel prizadeti svoje zadnje bivališče ». Opozarjamo torej družine, ki so zamudile dosedanje roke, naj se poslužijo dane prilike pravočasno. Spor med Vatikanom in Prago. Jan Hus je bil znamenit češki krivoverec in je na verskem polju predhodnik Martina Lutra. Čehi pa slave Husa tudi kot narodnega prvoborca proti nemškemu nasilju. Husov dan je v češki republiki državni praznik. Češki katoličani Priznavajo Husu le narodne zasluge, v verskih rečeh pa ga obsojajo kot krivoverca. Letošnja slavnost je dobila precej oster krivoverski poudarek; svobodomi-Selici so poveličavali Husa kot boritelja Proti papeškemu Rimu. Slavnosti so i-frielo uraden značaj, ker je sam predsednik Masaryk prevzel pokroviteljstvo. Tako je republika več ali manj uradno kazala roge papežu. Zato je v znak protesta Papeški poslanec zapustili Prago in od-v Rim. Tedaj je tudi republika poklicala svojega zastopnika iz Rima v Prago Svobodomiselci. bi radi izrabiiM ta spor Za boj proti katoliški veri, vendar se zdi, ^ tega ne bo, ampak se bo vse mirno Poravnalo. Iz Bolonje Pozdravljajo svoje drage in vse čitatelje "Malega lista« vojaki 3. topniškega polka: Jakob Makuc s Polic, Andrej Makuc s Pečin, Fran Skok z Lokvi, Jožef Marala iz Podbele, Ivan Šali ec iz Rača, Ivan Kelhar iz Petelin, Anton Potepan z Male Bukovice, Ivan Ogrin iz Doline, Viktor košuta iz S. Križa pri Trstu, Fran Bru-iz Bregov pri Opatiji, Ivan Zgrabiič iz Sv. Petra v Šumi, Albert Gržina iz Trnovega, Anton Kogoj iz Lokovca, Ivan Kofol iz Ravni pri Cerknem, Ciril Obid z Bukovega, Albin Podgornik iz Vrat, ožef Nedižovee iz Novakov, Ivan Bucik *z Ave, Gašper Mlinar z Med ve j ega rda, Terčič Ernest iz Šmihela pri Gorici, Fran Čekada iz Jasena pri Bistrici. Sanje, ki so Nedavno se je smrtno ponesrečil poslanec jugoslovanskega državnega zbora Ajanovič, zastopnik bosanskih muslimanov. Ko se je peljal čez most v avtomobilu, se je most podrl, avtomobil je padel v globočino, kjer je poslanec obležal mrtev. O tem dogodku so časopisi že poročali Zanimivo pa je to, da je bila ta nesreča naprej napovedana. V Trešnji v Bosni je neki poštni uradnik Baktijarevič, prijatelj pokojnega poslanca. Ta je že par dni pred nesrečo imel žive sanje, v katerih je videl, kako se podira most in pada avtomobil. Pripovedoval je te sanje mnogim osebam, posvaril je pa tudi Ajanoviča, naj se ne podaja na pot. Še Im vojska. Sovjetski komisar za vojno Franze je v nagovoru na vojake izjavil, da se mora Rusija pripraviti na vojno proiti Angliji. Dogodki zadnjega časa dokazujejo, da se Anglija pripravlja na vojno s Kitajci. Sovjeti so se po pogodbi zvezali s Kitajsko in zato ne morejo mirno gledati, kako se Anglija in Japonska dogovarjata glede razdelitve Kitajske. Zveza ruskega medveda s kitajskim zmajem je tako močna, da lahko kljubuje vsemu svetu. PRESELITEV. Vsem prijateljem naznanjamo, da smo urad « Malega lista« preselili. Sedaj stanujemo v ulici lmbriani štev. 9, III. nadstropje. Poprej se je ta ulica nazi-vala San Giovanni ter je druga ulica v azadju cerkve sv. Antona Novega. Pozdrav iz Špecije. Vojaki 8. težkega topniškega polka pošiljajo pozdrave v domovino : Čeč Fran, Postojna; Fučko Vinko, Štomaž; Simšič Fran, Zalog; Kovač Fran, Stara vas; Abrahamsberg Ciril, Kačja vas; Vrčon Jožef, Dobravlje; Čermelj Jožef, Dobravlje; Trpin Henrik, Gorica; Komel Ivan, Gorka; Pišot Ivan, Seilo; Jež Anton, Vipava; Trošt Anton, Sv. Vid; Ambrožič Ivan, Krmin; Kumar Fran, Avče; Majcen Jožef, Barkovlje; Suban Vladimir, Trst; Sosič Marij, Opčina; Jazbar Ludvik, Idrija. Repenska razsodba. V Trstu se je šele sedaj končala porotna razprava o uboju Rudolfa Škabarja, kateri se je dogodil že pred davnim časom v Velikem Repnu. Ker je bil ubiti Rudolf Škabar opisan kot divji in nevaren človek, so porotniki; razsodili (ako : Miroslav Škabar in Josip Purič nista bila deležna uboja. Deležen je Jbil samo Josip Škabar, ki pa ni imel namena ubijati, ampak je le branil sina in «v obrambi prestopil prave meje». Za ta prestop je bil Josip Škabar obsojen na 13 mesecev in 10 dni, na stroške zastopnika civilne stranko in na stroške procesa. Zapor je že obsedel v preiskavi in je bil izpuščen takoj po sodbi z ostalimi obtoženci. Svinje požrle otroka. V Jakovlju na Hrvaškem se je to zgodilo. Mati je pustila za hip otroka samega v zibki na tleh ter šla k vodnjaku zajemat vodo. V hišo sta prišli dve svinji, rili po kotih in prišli tudi do zibke. Potegnili sta otroka ven in ga začeli trgati Ko se je mati vrnila v hišo, je našla le še par ostankov otrokovega telesca. Od groze je padla v nezavest. Ko se je mož vrnil, jo je našel ležati ob prazni zibelki. Malo je manjkalo, da ni žalost vrgla tudi njega na tla. se uresničile Baktijarevič je zatrjeval, da se njegove sanje le prerade uresničujejo. Ajanovič ni dal nič na ta svarila in nezgoda se |e zgodila natančno tako, kakor je bil sanjal Baktijarevič. Razume se, da sedaj tam v okolici in tudi v Sarajevu vse govori o tistih pomenljivih sanjah. Pripomniti je, da se na Balkanu večkrat dogajajo podobni slučaji skrivnostnega videnja in smo lani poročali o nekem srbskem trgovcu, ki je na letovišču videl, kako je umirala njegova tašča v mestu. Tudi napad na prestolonaslednika Avstrije Ferdinanda, ki se je izvršil na Vidov dan 1. 1914. je videla neka žena tri dni prej v sanjah. Za preganjanca. Profesor Salvčmini je eden največjih sodobnih zgodovinarjev. On je antifašist Glede Slovanov je bil za sporazum z Jugoslovani in za pravično ravnanje z narodnimi manjšinami v Italiji. V zadnjem času so vzbudili njegovi članki in spisi pozornost v tujini. Oblastva so ga zaprla. Te dni je nekaj tisočev odličnih znanstvenikov, politikov in umetnikov vseh strank poslalo Sallivžminiju priznal -no pismo. Med Slovenci so se podpisali K. Podgornik, dr. Lojze Res in E. Mole. Škof in snop. Snoparji v Trentu so prosili škofa, da bi dovolil blagosloviti železničarsko! sno-parsko zastavo. Škof je prošnjo v vseh instancah odbil z ,razlogom: ,«Rimska kongregacija oficija je 3. oktobra 1887. izrecno odločite, da se smejo blagosloviti zastave samo takih društev, ki so izpolnila tri pogoje: 1) društvena pravila jih, rajo biti potrjena od cerkvenega oblast -va; 2) društva morajo biti v nekaki odvisnosti' od cerkve, 3) zastava mora iiosi-ti kakšno versko znamenje ali podobo.» Razkačeni snoparji so objavili oster protest zoper škofa v Trentu. Papež in kralj. Rimski dnevnik 1’ «Epoca» je objavil vest, da je Vatikan zapovedal udeležbo pri kraljevem slavju, ki se je vršilo, a da se mnogi duhovniki niso držali toga, Papeževo glasilo 1’ »Osservatore romano» je pa priobčil izjavo, v katerem je to vest zanikal. — Znano je, efti so prejeli vsi škofje Italije nalog, da se ne smejo udeležiti slavnosti v čast kralja. L’ «Osserva-tore» je celo tole napisal: «Pravi i.n zavedni katoličan ne more proslaviti kraljevega jubileja«. Iz tega sledi, da še nikakor ni rešeno vprašanje spora med Vatikanom in laškim kraljestvom, ki je nastal leta 1870. Kdaj bo razprava ? Namreč o Umoru poslanca Matteottija. Eni jo pričakujejo za mesec september, drugi pa trde, da ne bo še tako hitro. Solovjev. Dandanes, ko se o Rusiji veliko govori in piše, ne smemo iti brez opombe mimo važne 25 letnice. To je 25-letnica smrti Vladimira Solovjeva. Ta mož ie danes priznan kot naj večji modroalovec, ki ga je kdaj Rusija imela. Profesor Grivec pravi o njem, da je tudi eden največjih bogoslovcev vesoljnega krščanstva. Mislil in živel je za zedinjenje vzhodne in za-padne Cerkve. Njegov duševni vpliv raste po njegovi smrti vedno bolj in bo preživel krizo boljševizma. Njegova slava ho prerastla slavo Toil&tega in Dostojevskega. Vsak Slovan bo s ponosom izgovarjal njegovo ime. ailliCP1 Kadar zemlja solnca čaka, iSllilE_Ui dež jo pere Iz oblaka. i«|/rn. Kadar bi deževja rada, JANLUi suha same rose strada. BELEŽKE. Božanstvo. Bistvo modernega nacionalizma je v tem, da stavi narod v božji tron, pravega Boga pa zapodi v kot. Nacionalisti zelo radi pridevajo narodu božje lastnosti in naslove. V nekem članku proti špekulantom, ki so škodovali italijanski liri, piše snoparski «Popolo d’I-talia» : «... a te svobode nikdar ne bo, da bi kdo suval v hrbet to našo Nacijo, ki je božanski preporod sile in volje». Tak nauk je v nasprotju s krščansko resnico, katera uči, da je nadsvetovni Bog ustvaril narode prav tako, kakor vse druge stvari. Nacionalizem pa trdi, da je «Nacija» aili narod najvišji bog, kateri se sam poraja in preraja. V katoliških cerkvenih krogih se govori, da bo papež prej ali slej prisiljen, da v svečani obliki kot najvišji učenik krščanstva izreče obsodbo čez nacionalizem kot krivo vero in poguben nauk. Grobokopi našega naroda. Čedalje bolj spregleduje dežela, da so resnični grobokopi našega naroda tržaški advo-kati-prvoboritelji. Baderna v Istri je hrvatska vas, v njej je neki edinjaš, znan oderuh in pristaš VVilfanov. Ta vas nima pet let duhovnika. Pet let ni bilo prvega obhajila. Mladina, ki dorašča, je divja, naglo se odtujuje narodu. Tako je po Istri, koder ni duhovnika. Pa so možje prosili, naj bi prišel v Baderno kak duhovnik. Prišel si je eden ogledat. VVilfanov pristaš pa je kot oderuh in star liberalec nasproten, češ če ga ni, odiram in delam, kar hočem; če pa pride, bom imel kontrolo. Zato je rekel pred možmi zaničljivo : <-lijani dosegli- vse narodne pravice. O Slovencih in Hrvatih pod Italijo pa pogodba nič ne govori. Pašič in Radič. Ko -so vsi zakoniti roki potekli, je bil Pašič' prisiljen priznati veljavnost hrvaškim poslancem. Seveda ne v-sem. Vendar je sedaj veljavnih hrvaških glasov v državnem zboru v Belgradu toliko, da je njih moč' velika, če jo vržejo na eno ali drugo stran. Mladi Pavle Radič se je ves ta čas pridno vozil iz Belgrada v Zagreb in iz Zagreba v Belgrad ter pletel niti med starimi lisjaki. Toda previdna sta bila oba in Pavletu je šlo delo počasi od rok. Štefan Radič je mislil na to, kako bi opral sebe in prišel iz ječe, Pašič pa je tuhtal, kako bi huje udaril Radičevo stranko. Povabil je radičevce v vlado. Ako bi pristopili v njegovo vlado-, bodo imeli polno moč na Hrvaškem, bodo lahko premetavali glavarje, župane, uradnike, sploh vse kar ni pribito in zalotano, ter povsod nastavili svoje ' ljudi ter odpirali korita za strankarske pri-staše. To pa le na Hrvaškem in s pogojem, da se o-d-povedo vsem republikanskim, kmečkim in hrvaškim idealom in fantazijam, o katerih je znal Štefan tako krasno pridigati. Štefan je pristal na vse Pašičeve pogoje. Če pojde tako naprej, bo kmalu novo ministrstvo, v katerem bodo sedeli 4 Hrvatje na manj važnih mestih, ter 4 Hrvatje kot državni podtajniki, To se že sicer dolgo napoveduje, a ne moremo tako lahko- verovati, zato- čakamo, dokler se res ne zgodi. Nezadovoljnost. Poslanci sicer maloštevilne «Hrvatske Zajednice« niso zadovoljni s postopanjem Štefana Radiča. Pa tudi med ljudstvom po Hrvaškem se čudijo- mnogi, kako lahkomiselno skače Radič z leve na desno: včeraj lev, rjoveč na shodih za pravico in svobodo — danes pohlevno ži-vinče pri polnem koritu. To so- preveliki skoki. Vsi- Hrvatje pridejo z Radičem v neko smešno luč. Radičeva zvezda je otemnela. To je bil tudi namen, katerega je zasledoval ves čas zvitejši Pašič. Posrečilo se mu je Radiča umazati in razbiti dosedanjo slogo med Hrvati. Z višjih političnih ozirov moramo biti Pašiču hvaležni, da je tako naredil. Sloga med Hrvati je bila gnila in brezplodna : prazno vpitje in bobnanje. Dokler je bil Radič na vrhu, ni dal nobeni- bolj pametni- stranki- dihati. Sedaj bo prej ali slej konec njegove vsemogočnosti, po Hrvaškem bo zavela -nova sveža sapa politične probuje in to bo na pos-peh hrvaškega naroda -in na korist cele Jugoslavije. Pristop Hrvatov v Pašičevo vlado- ima le majhen pomen v primeri s tem, da leži na tleh razbit malik političnega sle parstva in zavajanja, katero je do-sedaj uganjal Radič. SEVEDA Zaplemba «Rilečih knjig«. Videmski oblastniki so zaplenili knjigo, katera popisuje zgodovino irskega naroda. Irski narod se je več stoletij borili za svojo narodnost in vero ter v teh bojih konečno zmagal s svojo vstraj-nostjo in neizmerno ljubeznijo do domačije. Knjiga, ki to popisuje je bila zaplenjena v G-ori-ci. Odlok prefekture se tako glasi: V Gorici je začela izhajati zbirka političnih spisov pod imenom «Rdeče knjige«. Ko se je naznanilo priobčevanje o-menjene zbirke, je slovensko časopisje objavilo članke, iz katerih se vidi jasno, da ima zbirka namen, podžigati med Slovenci, ki bivajo v mejah kraljevine, iredentistična čustva, kar bi utegnilo kaliti javni red. V prvem zvezku zbirke pripoveduje pisatelj Janko Kralj pod naslovom «Boji majhnega naroda«, na privlačen način zgodovino Irske in namiguje spretno na današnje razmere, v katerih žive baje Slovenci, ki tvorijo del italijanske države, tako da se vsaja v srce čitateljev, katerim je knjiga namenjena, prepričanje, da Slovenci niso italijanski državljani, uživajoči v polnem obsegu svoje kulturne in politične pravice, kakor jih resnično uživajo, temveč da jih drži ital. država v neznosnih razmerah zatiranja in političnega tlačenja. Ker je očitno, da- nastanejo lahko za, javni red najtežje posledice, ako bi se tako prepričanje razširilo med ljudstvo in ker je odveč poudarjati, da jo vse to v nasprotju z resničnostjo, kajti država smatra vse brez izjeme za -državljane s popolnoma enakimi pravicami in dolžnostmi, seveda v okviru obstoječih zakonov, zato SE ODREJA na podlagi 3. Člena «Občinskega in deželnega zakona« zaplemba spisa «B-oji majhnega -naroda«, ki je izšel v Gorici. Gospod goriški podpre fekt ima dolžnost, izvršiti pričujoči odlok. Videm, 13. junija 1925. Za prefekta : Pacces, 1. r. Nadkomiisar za javno varnost: Diaz, 1. r. Pepo na koncerte v Trste. Mali li*t v vsako hišo, v vsako slovensko družino! Veste vii gasput kapo- uo-t ta Malga lista, kaj vam povem? Sm ratau vžej gork na vas, da niste teu drukat konca uot koncerta v Trste j-n tede Matilda me je sponašala, da sm pršeu uol) krediht — pej glih taba-t m-e je prniesu Lujze ses Sama-turce vaše pismo, de če še diham. Se vidla, sm je zabruseu hitro pa-d nus, da nism uob krediht — moje pismo- se je zebilo. Rem, ta zadnjibot sm praveu, kaku da sta tista strina jn tiste bube uorbajtala tiste škant uod fortepjana jn gli-h tm sm kompleu. Pole sta šla dol po cele kam-bre jn sta se zehi-la u an prkat — menda sta ga šla rukent an glaš. M-a tistme bubce sm teu vžej reč, de- nej se varje mrzlega terana, zatCi ku je blo reva še pr če o potno. Provzaprou se ga je muillac zaslužeu ano kaplo, kr je še dobro na las rumpau jn guodcu. Za anmalo ca j ta je pršeu nazaj uon ma pej pres ta -stare. Ku je maširau če prute uodre sc je zmiram šlatau po laseh — orko, sm se misleu, da ga le ni ta stara kej nahrbuntala jn zlasala; ta-ku me je ana grkuta primla, de sm teu že stuopet v tiste prkat jn jo an mlček p-ohvalt z an par c-abadame, zetu k.e sme je fn-t smileu, ma sm se pej hitro po-mireu: je preaptou za fari lam an štrauS uod ano ženske, ma vam rečem, taku je bla našemlena, da bc bla dobra za v naš trščak za strašlo. Gresta na uodr, se prkluonesta jn tu se je moji Matilde še nairbulše zdelo. Fnt sc je useu če kamr sjeh je dajala prej ta stara, tista ta druga je poj stala tm pret fortepjanam ku an pust. Bube je začeu nekaj mastet po štimente jest sm misleu, da se buo uona kej vejsla ma je pej začela pojet. O busteredi, ti. -križ božji, taku je napenjala šuobe, taku je stega-vala vrat jn migala sez glavo, ku-kr de be ne blo noč res kr poje, da sm se začneu smejat na glas. Pole se je fn-t ustaveu, menda ni znau ve-č naprej, pole je gejuala ona, polo nazaj on — nejnkar ane božje besedo nism zastuo-peu. Jn tie reve so začeti na konce nazaj talcu strašno ploskal jn hvalet, da me je segreto — Matilda, sm rjeku, Matilda, Mati Ida ona pejrno na maši-no jn dnmu----------------Ma- tilda je mod tistem trjatram lepu zaki-mala. «Kaja Pepo kaja, kaj se je uo-dve-zala koza, a Pepo, kaja Pepo? — uod jeze sm fajn pltineu jn sm jo povlekou slcuzi vrata; nclcaj sm še čeu, da so sc smejali za mano; zdolaj sm na.praveu vs zelen uod jeze z marelo križ na zid: Me ne vi-deste več, pa n-ckule več. PODLISTEK Kaj pravi stari Brandoiin Nadaljevanje). Zgodovina osapske šole. «Nono, dejte mi en šči-pec radike in potem povejte mi, kako mislite o današnji šoli «. «Povem vam prav po pravici, da šola, kakor je dandanes, ni nič vredna. Nekdaj je bito vse drugače. Prvo šoto-smo imeli v Ospu leta 1818. Sezidali -so jo eno leto prej. Tisto leto je bila po deželi lakota. Delavci so zidali za sam-o špežo. To mi- je pravila ranjca prodno-mi, Vajlentinovka so ji rekli, pisala se je Fedel, zakaj njen mož je bil Fedel; pribežal je iz Košane, kadar s-o ga k Soldatom lovili; prišel je v našo vas služit, pa se je oženil s prednono. Pravila mi je, da so bile v 1. 1816. in 1817. slabe letine, po vsej Istri je bilo uboštvo. Pred-nona je šla v Koper z denarjem, da bi kaj kupila, pa ni nič dobila. Vrnila se je z denarjem. Potem je šla v Trst. Tam je našla neko družino, ki je spala na slamnici (pajeric) z debelimi otrobi. Plačala je stare otrobe, peljala v mali-n i.n tisto so jedli-. In zidarji so delali šolo za jedačo, dvakrat na dan so jedli. Tako -smo imeli šolo že pred 107 leti. Učitelj je učil slovensko im nemško. Moj oče je znal brati i-n pisati nemško in slovensko; takrat niso še računali, takrat so rajtali. In pesmi jih je učil, da so ljudje po dolini poslušali. Moj učitelj se je pisal Cesar; bi-val je tam, kjer je sedaj «Čopca». Šest let sem hodil v šolo. Ko sem imel 12 let, me je poklical k tabli. Naredil sem račun, koliko sekund sem bil živ. Takrat smo znali nekaj, sedaj ne bodo znali nič. Pa kako naj bi. -dandanes kaj znali? Učitelj ne zna slovenski,otroci ne znajo italijanskega. Učtelj mora poznati oba jezika, če hoče, da bo otroke kaj naučil. S cesarjem je govoril. « Veste, kaj vam bom povedal? Od ce- sarja Franca Jožefa. S cesarjem sem govoril«. — «Kako je to mogoče?« — «Tako. Pred 43 leti, leta 1882. na dan 19. septembra v Trstu, v vladni hiši. Razvedelo se je, da pride cesar na razstavo in- da bo sprejemal avdijence. Tri dni prej sem se vpisal v knjigo za avdijence, 200 nas je bilo. Županija je garantirala zame, drugače ne bi smel pred cesarjevo obličje Občinski tajnik Plaper v Dolini mi je spisal lepo prošnjo i-n šolal me jo, da moram reči cesarju V-aše veličanstvo in kako sc moram obnašati; pozdravilo me je naučil na pamet. — Šel sem v Trst, v vladno palačo. V neki veliki sobi je bilo razvrščenih po deset takih, ki so čakali avdijence kakor jaz. M-ed nami, pa so švigali služabniki, oblečeni v porezan frak na lastovice; miii smo rekli, -da imajo «batikul». Kar na enkrat se odprejo vrata in služabnik zakliče moje ime. Nisem prijel za kluko, vsa vrata so se odpirala. Stopil sem v veliko dvorano. Notri, jo bila majhna miza, pri mizi jo -stal cesar Franc Jožef. Sam je bil. Jaz sem šel proti cesarju; tri korake sem sial pred njim. Pripognil sem se z životom, zakaj s kolenom se človek pripogne samo pred Bogom; klobuk sem držal v levici, v desni-ci pa svojo «lamento», to je pritožbo s prošnjo, da no morem frankov plačati, da jc bolezen na trtah in tako dalje. Pisano je bilo nemški. Izročil sem jo cesarju in spet stopil od njega. Prebral je na kratko. Potlej je rckeili po slovensko. «Dobro, dobro, bo že nekaj«. Pripognil sem se in sem šel ritenski nazaj. To je bilo na 19-septembra; na 6. marca druzega leta so . me poklicali v Koper in glavar Božicjo mi- je rekel: Cesar vam je poslal 300 goldinarjev. Tri stotake mi je odštel. Še tistt dan sem plačali vse franke, Plaperju v Dolini sem dal 10 goldinarjev. Doma me jo čakal tehant, Bartl, ki se je močno čudil, ko sem mu povedal, da mi je cesar Franc Jožef poslal 300 goldinarjev.« (Dalje prihodnjič). .. MALT LIST » 3 Kal nam z dežele pišejo IDRIJA. Še nikdar nisem tako veselo prijel za pero kakor današnji dan. Gre za občinske volitve, ki se bodo vršile pri nas. Mora nas je tlačila, mora komisarja. Ko je vla da razpisala volitve, smo se za en čas od dahnili, pa takoj je stopila na nas druga mora: kdo bo upravljal našo občino? ! Komunisti, ki so pri nas najštevilnejša stranka, ne smejo vladati, ker bi sicer vlada občinski z as top razpustila. V naši stranki so se kazale diference: eni, omamljeni po hinavski »Edinosti« so hoteli ■sestaviti skupno listo z edinjaši ; drugi Pa smo bilii temu odločno nasprotni, ker ■snio bili prepričanja, da je nečastno za has pogajati se z liberalci, in to iz dveh razlogov: prvič se naša stranka ne more pogajati z 21 tiči; drugič pa bi bilo za našo stranko usodno, ko bi se vezali z oderuhi in krvosesi. Mi smo bili za samostojni nastop: delavci volimo na krščansko-socialni podlagi, kar je poštenjakov med drugimi stanovi — in teh je precej — ti naj z nami volijo. Med nami se je vršil nekak notranji boj, ki se je končal s prijateljsko pogodbo in našo zmago : mi gremo samostojno v boj. Ko se je sinoči ta vest raznesla po mestu, smo bili vsi veseli, da smo se enkrat rešili more konkubinatskega liberalizma. Pri. volitvah dobimo mi večino, komunist predložijo manjšinsko listo, 'liberalci-•odinjaši pa gredo spat. GOR. BRANICA. Dne 21. junija, položili smo temelje na--žemu društvu. Takoj se je vpisalo 75 članov in vsak dan se priglašajo novi. Razveseljiv pojav je to, ako se pomisli, da čteje Branica le kakih 50 hiš. Priključili smo se naši največji prosvetni organizaciji ((Prosvetni Zvezi« v Gorici. Imeli smo že eno predavanje o dramatiki Tudi praznik sv. Cirila in Metoda, ki je naš društveni praznik, smo praznovali zelo slovesno. Branica' se je vzbudila, ter pričela z ■živahnim društvenim delovanjem na podlagi idej našega .največjega moža dr. Kreka. Krek je naš vzor, Krek, naš ideal; Po njegovih potih hočemo hodili, ne ozi-faje se na tržaške rodoljube, ki se po -kavarnah borijo za narod. Njihovega narodnjaštva imamo dovolj. Ne poznamo Vas več gospodje, ko nas v sili niste hoteli poznati. 1‘roč od nas ! Proč z vašo hinavsko laži-narodnostjo ! Fantje, dekleta, možje in žene prosvet-n°ga društva Branice, pokažite, da smo tudi mi tisti ljudje, ki se zavedamo, ki tr-Piino, ki se borimo za svete ideale, za Svobodo kmečko-delavskega ljudstva v Italiji, Ideja, ki smo jo prižgali v dneh Praznika naših blagovestnikov, naj tudi v nadalje kaže tisto pot, tisti cilj, za katerega so se borili naši pradedje. Vsi tedaj v boj za to našo grudo. Bog živi ! fcELJE. Dekleta imajo veliko besedi med seboj zato, ker jih je Mali list okrtaSil. Pričkate se, katera jo več kriva, katera manj. ^se hočejo biti čiste, pa zamorec ostane £'n, Perl ga kolikor ti je drago. Dopisniku iščejo in zvračajo krivdo na neke nedolžne ljiiidi. Čemu vse to? Naj se poboljša, pa bomo hvalili. — Naša vas spada -Pod sodnijo v Bistrico. Dve uri daleč i-dtnrno. Nekateri strgajo dvojne podplate Podružnice: GORICA, Brstite, Celje. Črnomelj, Kranj, Logatec, •» Maribor, Kriknit. H. Sad, Ptuj, Sarajevo. Split. Centrala v Ljubljani DelniSka glavnica in rezervni zaklad: ------- 60.000 OOO dinara -------- Bavi se z vsrmi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, n vloge na tekoče račune v Lirah in v Dinarjih po dogovoru. -Izvršuje borzne naloge in daja v najem varnostne pušice (SAFIiS) ►o-OšeO-o* Blagajna je odprta od 9V2 do 12.50 in od 14% do 16 ure. Čevffamica FORCESSJJV odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z Veliko ppemi/o, diplomo in Zlato svetinjo Trst via Caprtn 5 vrt Sv. Jakobu Trst j * S p* o ' H ■S o s> _ Vi O -o s a M £ -s s p « 'H a £ a 8 s S tl ■ s S Slovenci! Kupujte samo prt Forcessinuf