Murska Sobota, 26. maja 1988 • Leto XL • Št. 19 • Cena 600 din
V petek bo še sončno in toplo, u soboto popoldne od zahoda poslabšanje s padavinami.
21. Festival dela
Aranžerka najboljša
Na letošnjem 21. Festivalu dela, tekmovanju učencev v proizvodnih poklicih, ki je potekal konec tedna v Mariboru, je sodelovalo prek 2000 mladih v 128 ekipah, ki so prišle iz vseh republik in pokrajin. V sobotnem tekmovanju so se pomerili v 44 poklicih in 12 strokah. Največ spretnosti in znanja so pokazali mladi iz Maribora, ki so osvojili 32.443 točk. Zelo dobro se je odrezala tudi 33-članska ekipa Murske Sobote. Zasedli so eno prvo (aranžerka Nataša Danč), pet drugih (vodovodni inštalater Janez Belci, kroja-čica moških oblek Gabrijela Pasičnjek, natakarica Danila Olaj, pek Franc Fijavž in traktorist Jože Krpic) in štiri tretja mesta (avtoklepar VHi Irgolič, šivilja ženskih oblek Majda Zelenik, prodajalka Slavica Marič in tehnični risar Roman Skalič). Kot ekipa so z 18.711 zbranih točk zasedli odlično osmo mesto.
se
V prihodnje moramo bolje skrbeti za mlade in nadarjene ter jim omogočiti njihov razvoj pri inovativnem in raziskovalnem ustvarjalnem delu. Zato je nujno, da spremenimo odnos do tehnične kulture kot dejavnosti posebnega družbenega pomena. Več o tem na 6. strani.
Bučno v krošnjah, spodaj le rahla sapica
Ob tezah v slogu novoletnega voščila: vse najboljše v prihodnjem obdobju vam želi vaša Zveza komunistov Jugoslavije.
Že na slovenski dvodnevni partijski konferenci konec aprila je bilo čutiti napetost pričakovanja, ki naj bi na beograjskem partijskem vrhu konec maja dobila epilog, tak ali drugačen. Napetost še vedno obstaja, zlasti zavoljo vsega tistega. kar se plete (in špekulira) okrog pomenljive replike Milana Kučana kot uvodničarja: »Naša naloga je. da se dejavno zavzamemo za preseganje oz. ukinitev mo-
demokratični centralizem »strahotno orožje v rokah vodstva proti tistim, ki mislijo drugače«. Milan Kučan je na slovenski konferenci sicer izrazil skrb zavoljo možnosti »grupiranja« in celo »frakcijskega delovanja« v Zvezi komunistov, vendar se je obenem zavzel za »politično kulturo, za boj mnenj, kritičnost in odgovornost članstva«, pri čemer bi morali onemogočiti diskvalificiranje in kaznova-
dela, s katerim je republika Slovenija prišla v položaj osmega, tako rekoč motečega dela Jugoslavije, ki da kvari ubrano igranje kolektiva: najprej velike odklonilne besede, mobilizacija slovenskega naroda in delovnih ljudi zoper predloge iz federacije, nato tih in miren kompromisni umik.« Ostri se. skratka, vprašanje večine in manjšine, ki je nesporno usodnega pomena za prihodnost ZK, kot tudi posameznika/člana in organizacije-
Tudi če ne bomo zahajali v zgodovinsko utemeljevanje notranjih odnosov v partiji in še posebej de-, mokratičnega centralizma, ne bomo daleč od resnice s trditvijo o razkoraku med partijsko »bazo« in njeno »nadgradnjo«, pri čemer je prva brez moči, druga pa utesnjena med ideološko pravovernostjo in golim pragmatizmom. V takih okoliščinah ni povsem brez argumentov Sartrova misel, da je
nje drugače mislečih komunistov. Kako se bodo do tega vprašanja opredeljevali v Beogradu?
Odgovora (še) ne vemo, vemo pa, da slovenski delegaciji ne bo lahko. Upajmo tudi, da ne bo ostalo zgolj pri tezah, v katerih je povsem jasno povedano, kaj vse ovira razvoj družbe in kako je mogoče premagati krizo, vendar pa nihče ne ve, kako namerava ZK te svoje naloge tudi uresničili. »Tezam ni mogoče očitati lepih želja, prej nasprotno. Spominjajo na novoletno voščilo, saj izzvenijo nekako takole: vse najboljše v prihodnjem obdobju vam želi vaša Zveza komunistov Jugoslavije,« je v javni razpravi menil eden od delegatov. Predvsem pa ne bi smelo ostati pri bučanju v krošnjah (beri: v forumih) in le rahli sapici spodaj (beri: med članstvom). Po beograjskem partijskem vrhu bi moralo biti marsikaj jasnejše.
Branko Žunec
Skoraj vsi naprej v šolo
Razkorak in prenova v kulturi
V tem šolskem letu zadnjič sedi v osnovnošolskih klopeh 1795 pomurskih učencev, ki končujejo obvezno osemletno šolanje. Vsi so torej pred zelo pomembno odločitvijo: Čez kateri prag dalje? Ali naprej v šolo ali si poiskati službo ali pa ostati doma (na kmetiji)?
Zadnja leta je večina nadaljevala z usposabljanjem — vpisali so se torej na eno od srednjih šol usmerjenega izobraževanja. Tudi letos je tako. Zanimanje za vpis v srednje šole je celo poraslo, saj namerava ostati doma, oziroma se čim prej zaposliti, le nekaj čez 100 učencev.
Pomurske srednješolske ustanove so razpisale 1226 učnih mest ali približno toliko kot lani. Tedaj se jih je vpisalo matij, kot je bilo na voljo šolskih klopi. Letos pa se je zgodilo (morda) nekaj nepričakovanega. 51 učencev je tako imenovanega presežka — najbrž zato, ker se jih manj kot prejšnja leta namerava izobraževati zunaj Pomurja, in to zato, ker tam vseh učencev ne morejo sprejeti in ker je pač precej dražje, če je treba stanovati v Mariboru, Ljubljani . . .
Do določenega razpisnega roka je oddalo vloge za vpis na pomurske srednje šole 1279 učencev. Podobno zanimanje kot lani je za Kmetijsko šolo Rakičan,
IV CFI.IF PR VEŠEUETVEŠTiillKOVIM VLAKOM -11. junija!
Tokrat posebni vagoni za mlade v organizaciji radijske oddaje 21 232. Mladi bodo v Celju rajali v disku. Za starejše bosta v hali Golovec igrala dva ansambla. Ogled tovarn, kulturnih in turističnih znamenitosti v Celju in okolici.
VESTNIKOV VLAK PELJE LETOS PETNAJSTIČ!
V prejšnji številki Vestnika smo objavili seznam srečnežev ki bodo potovali z Vestnikovim vlakom brezplačno. Če niste med njimi, se prijavite v upravi Vestnika v Murski Soboti, Titova 29. Cena izleta je 22.000 dinarjev.
Srednjo zdravstveno šolo Murska Sobota in Srednjo šolo kovinarske, pedagoške in ekonomske usmeritve Lendava, precej večji >pritisk< pa je letos na Srednjo družboslovno šolo Ljutomer, kjer imajo namesto enega razpisanega oddelka v družboslovno-kulturni program prijav za dva oddelka (le nekaj je še prostih mest), prav tako je za oddelek več prijav kot lani na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci, za poslovno-finančni in trgovinski program na Srednji družboslovni in ekonomski šoli M. Sobota je (bilo) kar za dva oddelka več prijav, kot je razpisanih mest, enako je glede programa pomočnik tekstilnega konfekcio-narja na Srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve Murska Sobota. Zaenkrat kaže, da bodo morali ponekod omejiti vpis (sprejemni izpit ali prednost učenci z boljšim uspehom). To se bo z gotovostjo zgodilo za program poslovno-finančna in trgovinska dejavnost, drugje pa bo
do, kot kaže, uvedli dodatne oddelke. V Ljutomeru je že jasno, da bodo sprejeli vse, ki so oddali prijave, kar pomeni, da bodo v novo šolsko leto prvič po 25 letih delovanja tamkajšnje srednje šole štartali s tremi oddelki novincev (1 program naravoslovno-matematična tehnologija in 2 družboslovno-kulturni program).
Kam naj se preusmerijo tisti, ki ne bodo sprejeti? Po nekaj mest je še v programih kmetijec kmetovanje, administrativna dejavnost, učitelj tekstilno konfekcijska tehnologija, strojništvo ter pridelava-obdelava-predelava kovin, povsod drugje pa je že dovolj prijav. Najbolj bodo prizadeta dekleta, ki imajo za preusmeritev bolj malo možnosti./
Stanje glede vpisov v pomurske srednje šole bi sicer lahko ocenili kot spodbudno, če imamo v mislih povečano zanimanje za nadaljevanje izobraževanja pomurske mladine. Končni rezultat pa bo do jeseni žal nekoliko slabši, vpisne namere učencev ne bodo mogli povsod uresničiti. V Pomurju, kot kaže, pač nismo uspeli in znali razviti dovolj raznovrstnih programov za srednješolce.	j0že GRAJ
Regijski posvet o kulturi, ki je bil minuli petek v Murski Soboti, je potrdil razkorak med razglašanim in dejanskim stanjem v tej družbeni dejavnosti. Uvrščena je v sfero porabe in se ji iz leta vdeto slabše piše, kljub zapisanemu v aktih družbenopolitičnih forumov.
Uvodne besede gostov iz republike, zadolženih za kulturno politiko, se niso bistveno razlikovale od besed številčno šibkih gostiteljev — posrednika sklica na pobudo iz republike — medobčinskega predsedstva frontne organizacije ter predstavnikov kulturnih skupnosti iz vseh štirih pomurskih občin. Izvršilcev — predstavnikov izvršnih svetov in drugih iz posameznih občin — na posvetu ni bilo in tako so se po starem o problemih pogovarjali tisti, ki jih zaznavajo pri svojem delu, ne pa tudi oni, ki bi lahko vplivali na izboljšanje stanja. To je takšno, da je Milan Bratec s Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije med drugim menil, da bo morda kmalu potrebno na nekulturni molk (izražen s pasivnim odnosom do dveh ustavnih sporov), odgovoriti s kulturnim molkom. Borut Šuklje z Republiške konference Socialistične zveze pa je razčlenil prenovo v kulturi, ki po njem ni v pristajanju na enakost v revščini ter porazdelitvi bornih sredstev, ampak na osnovi (na regijskih posvetih pridobljenih podatkov) analize stanja in takojšnjega ukrepanja v prid dejavnosti. Tudi Sergij Pelhan, predsednik republiške kulturne skupščine, je menil, da tožbe kulturnikov doslej niso naletele na upoštevanje in pravi odmev, ta dejavnost ni imela prednosti — kljub tovrstnim (v dokumentih zapisanim) usmeritvam — in bo zato že v naslednjem letu zaradi pomanjkanja sredstev potrebno temeljito očiščenje vsega, kar ne sodi pod (prekratki) plašč kulture. Informiranje lokalnih medijev na primer, pa organizacija političnih manifestacij in dragih proslav.
Oglasili so se tudi predstavniki kulturne dejavnosti iz vseh štirih pomurskih občin in vsak zase podrobno predstavili stanje, kakršno je v kulturi od središč oddaljene pokrajine ob Muri. Zaznati je bilo globalno oceno, da je sodelovanje preslabo, dejstvo, da tako imenovane pokrajinske kulturne ustanove v financiranju postajajo vse bolj občinske, pa tudi, da se
da le z agresivnostjo (beri glasnostjo) posameznikov kaj doseči v republiki, predvsem ko gre za delitev sredstev za posamezne dejavnosti. To je uspelo letos pri enakovrednejši delitvi sredstev za narodnosti: italijansko in madžarsko, prav pa bi tudi bilo, če bi ustrezni strokovni odbori upoštevali pobude, da naj bi v Porabju, kjer živijo naši ljudje, ki ne razumejo knjižne slovenščine ali pa narečno obarvanih predstav iz drugih pokrajin, omogočali prodor prekmurščine in šele postopno tudi kak drug jezik.
Ukrep družbenega varstva v bolnišnici
Izvršni svet skupščine občine Murska Sobota je na torkovi seji podprl predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva pri Pomurskem zdravstvenem centru — tozd Splošna bolnišnica Murska Sobota. V obrazložitvi predloga družbenega pravobranilca samoupravljanja, njegove ugotovitve pa so podprli tudi razpravljale!, med katerimi so bili tudi predstavniki bolnišnice in delovne organizacije, je ugotovljeno, da so v soboški bolnišnici moteni samoupravni odnosi na različnih področjih samoupravnega urejanja in odločanja ter oškodovani družbeni interesi. V soboški bolnišnici niso uspeli uskladiti samoupravnih aktov z družbenim dogovorom o določanju osnov in meril za razporejanje čistega dohodka in oblikovanje sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo, zaradi česar prihaja do razlik v osebnih dohodkih, kar povzroča nezadovoljstvo delavcev. Prav tako niso uvedli v prakso sprememb v organizaciji dela in novega razvida del in nalog, sprejetih na delavskem svetu. Ne uresničujejo pa tudi nekaterih drugih sklepov delavskega sveta. Prekoračili so tudi dogovorjeno število novih zaposlitev.
Zaradi slabe organizacije dela in slabega sodelovanja med oddelki bolnišnice ni mogoče prerazporediti delavcev, skaljeni so medsebojni odnosi, niso mogli organizirati enotne nabavne službe, v bolnišnici imajo različen delovni čas, skrajšali so delovni čas v nekaterih specialističnih dejavnostih, zaradi česar se je podaljšala čakalna doba. Ne morejo uveljaviti skupinskega dela, slabo je sodelovanje med predstojniki oddelkov in vodstvom bolnišnice itn. Zaradi vsega tega in drugega se je družbeni pravobranilec samoupravljanja odločil, da predlaga ukrep začasnega družbenega varstva, o čemer bodo odločali delegati skupščine občine Murska Sobota na junijskem zasedanju. Ker je bolnišnična'dejavnost posebnega družbenega pomena, za katero so delovni ljudje in občani Pomurja v preteklosti namenili veliko sredstev in naporov, da bi ustvarili osnovo za normalno delo, želijo z družbenim ukrepom pomagati rešiti nastale težave. Ta ukrep pa bo uspešen le, če ga bodo delavci bolnišnice sprejeli z razumevanjem in če bodo pripravljeni izboljšati skaljene medsebojne odnose.
Feri Maučec
Namen regijskega posveta o kulturi je bil — kljub slabi udeležbi Pomur-cev (očitno tudi zaradi kratkega stika pri neposlanih vabilih, kar bodo po zagotovilu voditelja posveta, Milana Nekrepa, medobčinskega predsednika frontne organizacije, preverili) — dosežen. Nihče od prisotnih se namreč ni strinjal, da bi borna sredstva za kulturo delili na osnovi uravnilovke in preživetja, ampak za kakovostno kulturno ustvarjalnost.
Brigita Bavčar
aktualno doma in po svetu
Dopisnik Kleine Zeitunga opisuje najnovejše premike v odnosu med državo in Cerkvijo na Madžarskem
Po drugi svetovni vojni je Cerkev na Madžarskem izgubila svoje posesti, pa tudi izobraževalni centri so bili podržavljeni. Leta 1949, po prihodu stalinistov na oblast, so kardinala Jozsefa Mindszentyja obsodili na dosmrtno ječo. Sledili so represalije, zapiranja duhovnikov in škofov, diskriminacija vernikov in posegi v cerkveno življenje. Vse to je povzročilo, da jo je država zelo hitro izključila iz družbenega dogajanja. Škofovska konferenca se je takrat zavzela za pot kompromisov. In čeprav seje represivno obnašanje po letu 1956 spremenilo, je ostal ta koncept do danes nespremenjen. Odnos med državo in Cerkvijo je omogočal nemoteno pastoralno delovanje.
Po drugi strani pa je izolacija pripomogla k temu, da so postale cerkve vse bolj prazne in da je med verniki vse manj mladih.
S CESTAMI V SVET
Madžarsko je lani obiskalo okoli 19 milijonov tujih turistov, ki so pustili v državi 520 milijonov dolarjev. Tolikšen prihodek od turizma spodbuja naše sosede tudi k temu, da bi posodobili cestni promet. Toda, kot je ob neki priložnosti dejal namestnik ministra za promet LR Madžarske dr. Ervin Nagy, je denarja dovolj le za rekonstrukcije nekaterih cest in za signalizacijo.
Po mnenju Ervina Nagya bi morali uvrstiti med prve cestne naložbe budi-peštansko obvoznico, ki naj bi odpravila prometno gnečo v madžarskem glavnem mestu.	t
V madžarskem ministrstvu za promet s posebno pozornostjo spremljajo tudi načrtovanje pri obnovi ali gradnji novih cest v Jugoslaviji, kot je dejal Nagy. Po njegovih besedah Madžare zanimajo predvsem prometnice, ki bi Madžarsko povezale s severnojadranskimi pristanišči, piše zagrebški Vjesnik,-
AMBICIOZNI NAČRTI AVSTRIJSKE RADGONE
Avstrijska Radgona, ki si je pred leti nadela vzdevek »kopališka Radgona« (Bad Radkers-burg), si že dalj časa prizadeva opravičiti novo ime kraja. Nekako nasproti grajskemu hribu v naši Gornji Radgoni se ob Muri razvija termalno kopališče, ki naj bi mu letos dali novi zalet. No-
Težave z nemškim »čudežem«?
Kmalu po tistem, ko je zahod-nonemški kancler Kohl ob nedavni otvoritvi gospodarske razstave v Hannovru v svojem otvorit
venem govoru hvalil domače gospodarstvo, so se oglasili k besedi nekateri gospodarski inštituti, ki so »narisali« nekoliko manj spodbudno prihodnost zahodno-nemškega gospodarstva. Za naslednjih 18 mesecev predvidevajo (praksa je že potrdila, da se ne motijo), da bo gospodarska »lokomotiva« nekoliko opešala. Tej oceni je pritegnila tudi posebna študija Mednarodnega denarnega sklada, ki je bila pred kratkim objavljena v Washingtonu. Na kratko bi lahko vse to povzeli takole; ZR Nemčija je Svojo uspešnost v zadnjih tridesetih letih gradila na tujih tržiščih, ki pa ji ga čedalje bolj trgajo iz rok z enako (ali še bolj) kakovostnimi, in kar je najpomembnejše cenejšimi izdelki, nekatere azijske dežele.
Škofje predlagajo spremembe
Škofje so kljub temu še naprej podpirali državno politiko in bili tudi eden od stebrov nasprotnikov vsakršnih reform. Toda med gospodarsko in družbeno krizo je začela država iskati stike s Cerkvijo. Tako je prišlo do pogovora škofov z ministrskim predsednikom Karolyem Groszom. Tu so nekateri škofje zahtevali večjo družbeno vlogo te organizacije.
Dr. Jozsef Szendi, škof iz Veszprema, je v svojem govoru naštel nekaj želja. Dobiti bi morali več pravic pri delu z mladino, predvsem možnost ustanavljanja mladinskih društev in časopisov. Tudi v množičnih medijih bi morali več pisati o cerkvenih problemih, poleg tega pa bi verujoči morali dobiti možnost, da odgovarjajo na. nekatera napačna stališča. Morali bi prenehati z zapostavljanjem staršev, katerih otroci hodijo k verouku. Predstavnike Cerkve bi morali pozvati k vsem sestankom, kjer državni organi odločajo o pro
vembra bodo — kot poroča graški dnevnik Kleine Zeitung — zaključili nekatera investicijska dela, vredna 93 milijonov šilingov, ki predvidevajo med drugim pokrit bazen za obratovanje kopališča tudi v zimskih mesecih ter ureditev sodobnega parkirišča, ki bo nudilo vodo, elektriko, kanalizacijo in tv priključke za 80 avtomobilskih prikolic.
Kot je za omenjeni graški dnevnik povedal radgonski župan Werner Reiter, je pri investitorjih veliko zanimanje za to, da bi v okviru termalnega kopališča zidali hotele. Novo radgonsko kopališče računa predvsem z bolniki,ki imajo težave z ledvicami.
Kaj je to »stand by«?
Pri najemanju najnovejših posojil pri tujih bankah in pri IMF (Mednarodni denarni sklad), često beremo ali slišimo, da gre za tako imenovani »stand-bv aranžman«. Pojem stand-by je nastal v Zahodnem bančništvu v začetku osemdesetih let. ko so se dežele v razvoju »eksplozivno« zadolževale. To je posebna vrsta posojila, ki ga daje IMF tej ali oni državi, ki ni več sposobna normalno odplačevati tujih dolgov. Takšno posojilo se daje v obrokih, ki so odvisni od tega, kako izvaja država posojilojemalka dogovorjene (tudi nekoliko vsiljene) pogoje. Posojilo stand-by ima svojo teorijo, filozofijo (in ideologijo), ki sta razpeti med dve skrajnosti, od katerih ena trdi, da je to na skrajni meji (ne)dotakljivosti suverenosti neke dežele, druga pa. da je to popolnoma normalna zadeva »kf^ženja« svetovnega kapitala. Tako je ob tej zadevi veliko na pol odprtih.vrat: nekateri so proti, drugi se strinjajo s takšnim načinom urejanja naših razmerij do tistih, ki nam posojajo.
Res ni lahko: veliko je treba ob tem razmišljati(zdravniki pa pravijo. da to niti ne boli!
' nedeljo, 22. maja, so na konferenci Madžarske socialistične delavske partije izvolili novega generalnega sekretarja. Po 32 letih je Janos Kadar prepustil svoje mesto Karolvu GrOszu. predsedniku madžarske vlade (na fotografiji skupaj z Brankom Mi-kuličem. ob nedavnem obisku predsednika zisa na Madžarskem).
Na konferenci so sprejeli sklepni dokument o nalogah partije in nadaljnjem razvoju političnega sistema. Nekateri delegati so izrekli tudi nekaj kritičnih pripomb, predvsem pa so menili, da bi morala konferenca določiti tudi osnovne smeri gospodarskega razvoja, ne Ie_politi-čnega. SE. foto: J. Sabjan
blemih siromašnih, nezaposlenih in vseh drugih, ki so potrebni pomoči. Potrebno bi bilo omogočiti obiske duhovnikov v bolnišnicah, domovih za ostarele in zaporih.
Te želje kažejo neko novo smer, ki prerašča dosedanje kompromisarstvo. To pa tudi kaže, da je ta isti episkopat dolga let manipuliral z resnico, saj so tako v tisku kot v zasebnih pogovorih vedno poudarjali, daje odnos med državo in Cerkvijo zelo dober.
Kljub vsem tem izjavam pa so škofje še vedno nekoliko zadržani. Tako Szendi ni pristal na intervju s sodelavci švicarske agencije Katoliška internacionala. Dejal je, da lahko javnost dovolj zve o njegovih mišljenjih iz državnih medijev, torej tistih glasil, ki jih ne ceni prav visoko. Tako bo potrebno še veliko truda, da bo prišlo do sprememb v dosedanji politiki in položaju Cerkve. Najnovejše statistike kažejo, da le okrog 10 odstotkov od 6 milijonov katolikov hodi k verskim obredom in da je med 2,5 milijona mladih takih le 1 odstotek.
Prodali bomo premalo
Lanskoletni uvoz hrane je našo državo veljal 1,111 milijarde dolarjev, kot ugotavlja ljubljanski Gospodarski vestnik. To pa je približno 50 milijonov več kot pa smo iztržili z izvozom. Največ smo plačali za kavo in začimbe — 210 milijonov dolarjev, južno sadje pa nas je veljalo 70 milijonov. Več kot 50 milijonov smo plačali za uvoženo pšenico, 65 milijonov za meso, za mleko in mlečne proizvode pa dobrih 25 milijonov dolarjev.
Iz Slovenija? Naša republika je lani izvozila za dobrih 242 milijonov dolarjev, kar je za 24 Odstotkov več kot leto poprej. V jugoslovanskem povprečju statistični podatki kažejo, da smo za slabe 4 odstotke izvozili manj kot pa uvozili. Slovenija je z izvoznimi posli iztržila največ z mesom in s klavničnimi proizvodi — skoraj 48 milijonov dolarjev, izvoz živih živali pa je bil vreden dobrih 42,3 milijona dolarjev.
(Prvi zasebni časopis
Te dni je televizija predstavila prvega lastnika zasebnega časopisa Djordja Tojkiča iz Pančeva. Nekaj tednov prej je televizija predstavila prvega zasebnega antikvarja. Precej pred tem je predstavila prvo lastnico galerije umetniških slik, še prej pa prvega zasebnega knjigarnarja . . .
Televizija, kot sicer javna občila, objavlja predvsem tisto, kar je neverjetno, vendar se je zgodilo, ob dolgočasnih obveznih informacijah o vsakdanjem sestankovanju, kjer se obvezno potrjuje tisto, kar je v forumih že odločeno . . .
Izdati zasebni časnik je za Jugoslavijo res podvig v časih, ko so javna glasila pravzaprav trn v očesu mnogih nadobudnih forumarjev. Res pa je, da ta list pravzaprav ni tak, da bi bodel v oči politike, ker je namenjen za drobno gospodarstvo (naslov je Mala privreda) in je omejen na borzne informacije in vesti o dogajanju v drobnem gospodarstvu. Pomembno pa je, da je narejen za jugoslovanski prostor in hkrati za zdomce.
Tako se pravzaprav drobno gospodarstvo zaokrožuje, saj je ob čedalje številnejših združenjih gospodarjev iz drobnega gospodarstva dobilo svoje glasilo, način medsebojnega spoznavanja in zbliževanja, ki zajema tudi drobno poljedelstvo, tiste občane, ki se pehajo na majhnih obdelovalnih površinah in se trudijo dokazati, da je tudi vrtičkarstvo zelo pomembno za družbo, če drugače ne, vsaj z razbremenjevanjem mest pri preskrbovanju s povrtnino, sadjem in drugim, kar je mogoče pridelati na majhnih, tudi neznatnih površinah zemlje.
Podvigi iz drobnega gospodarstva torej spadajo na področje neverjetnega in tako prihajajo na male ekrane in časopisne strani ter v radijske oddaje.
Nekaj neverjetnega pa je, kako dolgo traja prepričanje, da je skorajda nemogoče narediti nekaj takšnega, kot je izdajanje zasebnega časnika, odpiranje zasebnih galerij, knjigarn in podobnih podjetij. ki sicer veljajo za nerentabilne, kol je. na primer, stalna trditev pošt, da se jim raznašanje časnikov ne splača ...
Ne verjamem sicer, da bomo kmalu dobiti zasebne poštarje za opravljanje det. ki se družbeni organizaciji ne splačajo, vendar je že v praksi raznašanje časopisja, kar opravljajo raznašala' raznih časopisnih hiš — to je morda most k takšni podjetnosti podjetnih zasebnikov. Upajmo, da se bližajo časi, ko snovanje majhnih podjetnosti na nov način ne bo več neverjetno, in da bo uresničena verjetnost, da je mogoče prav s pomočjo drobnega gospodarstva zaposliti vse nezaposlene in vrniti z zdomstva vse drugod zaposlene zaradi pomanjkanja dela doma.
Vsi dosedanji računi z drobnim gospodarstvom so doslej pokazali. da zaposlitev milijona nezaposlenih ni nikakršen problem, če pride do potrebnih sprostitev. Najnovejše so dodatne ocene, da je mogoče prav toliko ljudi zaposliti v drobnem poljedelstvu, saj imamo milijon hektarjev zemlje neobdelane že kar desetletja in velik del tako neizkoriščene zemlje je prav v mestih in okrog njih.
Spomnimo se samo strokovnih ocen, da je en hektar dovolj za skromno življenje družine, da je pol hektarja dovolj za družino, ki se ukvarja s pridelavo povrtnine, da je torej deset arov dovolj za tako pridelavo pod steklenjaki, da je en ar dovolj za preskrbovanje ene družine z zelenjavp . . .
To so torej tiste ogromne neizkoriščene notranje rezerve, o katerih govorimo v političnem žargonu samo znotraj organizacij združenega dela, kjer je pravzaprav že zelo malo kakršnih koli rezerv, začenši z motivacijo za delo in (samo)upravljanje.
Tema je zelo široka in vseobsežna, kajti vsa stvar z gospodarjenjem se zatika ob administrativno premoženjskih pogledih na svet, v katerem država varuje lastnino pred občani in jih na ta način — oddaljuje od dela. Potem pa na ves glas zmerjamo.ljudi z — nedetav-gi...Viktor Širec/
PALESTINSKI GORDIJSKI VOZEL
11. GRENKO SPOZNANJE PALESTINCEV
To pot je spet napadel Izrael. General Moše Dajan je namenil prvi izraelski udarec egiptovskemu letalstvu. V nizkem letu so hkrati napadli 9 egiptovskih letališč, kjer so v 170 minutah uničili okrog 300 letal. V nadaljnjih tankovskih bitkah na Sinaju Egipčani več niso imeli s čim ščititi svojih tankovskih enot. Naslednji udarec so Izraelci namenili sirski in jordanski fronti, obenem so odrezali Gazo in El Ariš. 9. junija so se izraelske enote že pojavile ob Sueškem prekopu. Egiptovska vlada je sprejela prekinitev ognja. Medtem so Izraelci prodrli do reke Jordan, 7. junija je bil Zid solza po 20 letih spet v izraelskih rokah. Takrat je Moše Dajan izjavil; »Vrnili smo se k najsvetejšemu od naših svetih krajev in nikoli več ga ne bomo izpustili iz rok.« Izraelci, presenečeni nad bliskovito zmago, pa so 9. junija, ko je že veljalo premirje, dodali še udarec Sircem, zavzeli so del Golana s Kuneitro. Takoimenovana 6-dnevna vojna je bila končana. Arabci so izgubili kakih 15.000 vojakov, 430 letal in 800 tankov, Izraelci pa 676 vojakov, 40 letal in kakih 200 tankov. Na arabske države je poraz deloval kot potres. Naser je ponudil odstop, Jordanija je izgubila boljši del države, pod streho pa dobila še novih 200.000 beguncev. Rodila seje resolucija Varnostnega sveta štev. 242 z dne 22. nov. 1967, ki zahteva umik Izraela z zasedenih ozemelj, obenem pa poziva Arabce, da priznajo Izrael. Toda izraelska politika še danes temelji na ugotovitvi, da je bila ta vojna le zadnja etapa uresničitve svetopi- • semskih meja izraelske države med morsko obalo in reko Jordan. Zahteve radikalnih Arabcev po tej vojni pa so: izraelski umik in zagotovitev zakonitih pravic palestinskega ljudstva, kar v glavnem utemeljujejo z razdelitvijo Palestine iz leta 1947. Leta 1970 je umrl Naser, njegov naslednik Anvar el Sadat pa je bliž-njevzhodno krizo poskušal reševati ob pomoči Američanov. Verjetno je imel prav. Leta 1973 je
izbruhnila 4. arabsko-izraelska vojna.
Na dan največjega židovskega praznika, dneva pokore, ko je bila izraelska armada le delno mo-bilizirapa, so 6. oktobra 1973 dobro pripravljene egiptovske enote vdrle preko Sueškega prekopa, sirski tanki pa preko Golana. Prvič v zgodovini so Arabci presenetili Izraelce. Šele čez dva dni so se Izraelci znašli in najprej ukrotili Sirce na Golanu, potem pa vse sile vrgli na Sinaj, kjer se je razvila največja tankovska bitka v zgodovini, saj je na obeh straneh sodelovalo čez 2000 tankov. Toda Izraelci so s spretnimi manevri postopoma razbili egiptovski napad in Egipčane potisnili nazaj. Del izraelske armade je celo prekoračil Suez in z obkolitvijo ogrožal tretjo egiptovsko armado. Egiptovska vlada je v stiski sprejela ustavitev ognja z veljavnostjo 22. oktobra zvečer. Tudi^rtve te vojne so bile velike. Izraelci so izgubili 2800 vojakov, 840 tankov in 120 letal, Egipt in Sirija skupaj pa 22.000 mrtvih, 1250 tankov in 347 letal.
Izrael seje v štirih arabsko-iz-raelskih vojnah potrdil kot zgodovinsko dejstvo, toda zadnja arabsko-izraelska vojna je opozorila, da tudi arabska moč ni zlomljena. Odnosov med Izraelci in arabskimi sosedi ni rešila nobena vojna. Tudi podtalna vojna (podtaknjene bombe, ugrabljanje letal, razstreljevanje objektov, pokoli, umori, delovanje obveščevalnih služb), kar.počnejo razne teroristične skupine, ni in tudi ne more rešiti arabsko-izra-elskega spora. Iz arabsko-izrael-skega spopada, ki je trajal vse od 1948. do 1973. leta, oziroma traja na neki način še danes, je leta 1973 izstopil le Egipt, ki je priznal Izrael kot suvereno državo in z njo navezal normalne diplomatske odnose. Toda vedeti je treba, da Izraelci Sinaja niso mislili zlepa vrniti Egipčanom, saj so tudi tam, kot na vseh zasedenih ozemljih, veliko investirali v nova židovska naselja. Toda takratni ameriški predsednik Carter je postavil leta 1977 Begina pred dejstvo: »Ce vrnete zasedeni Sinaj in z Egipčani sklenete mir, vas bomo podprli, če pa te-
globus
WASHINGTON - Ameriško kmetijsko ministrstvo napoveduje, da bodo v Sovjetski zvezi letos naželi za 215 milijonov ton žit (lani 211,4), kar bo četrta največja žetev doslej. To istočasno pomeni, da bodo Američani izvozili za kakšnih 6,5 milijona ton žit v SZ manj kot lani, kar bo prizadelo predvsem ameriške farmarje — pridelovalce žit.
NEW DELHI — V indijski zvezni državi Radžastan je zaradi vročinskega vala umrlo preko 30 ljudi. Živo srebro se je (v senci) povzpelo na 47 stopinj.
BUDIMPEŠTA — Svetovna banka bo Madžarski odobrila 70 milijonov dolarjev posojila, ki ga bodo porabili za posodabljanje industrije za predelavo hrane. Poleg tega naj bi Madžarska dobila iz različnih virov še 450 milijonov dolarjev. Poleg tega se vlada v Budimpešti pogaja še za dve posojili v višini 250 milijonov dolarjev. Tačas ima naša soseda 18 milijard dolarjev dol-gov, inflacija pa je v prvih treh mesecih letos presegla 15 odstotkov.
BONN — Zahodnonemška evangeličanska in rimokatoliška cerkev se zavzemata za odpisovanje dolgov najbolj revnim deželam sveta. V svojih izjavah sta opozorili, da se je ZR Nemčija izkopala iz gospoaarske krize z londonsko konferenco leta 1-952, ko so ji odpisali vse dolgove, in s pomočjo tako imenovanega Marshallovega načrta. Kot izjavi poudarjata, se je šele potem začel »nemški gospodarski čudež«. Tega Nemci ne bi smeli pozabiti.
BUDIMPEŠTA - Na pomladanskem mednarodnem sejmu v Budimpešti, ki so ga zaprli danes, je sodelovalo preko 2 tisoč razstavljalcev iz 30 držav. Na 432 m2 razstavnega prostora je svoje izdelke razstavilo tudi 28 jugoslovanskih delovnih organizacij.
PRAGA — Obseg češkoslovaške zunanje trgovine se zadnja leta vztrajno povečuje. Leta 1980 je znašala vrednost trgovine z Vzhodom in Zahodom 150 milijard kron, lani pa že 250 milijard. Delež zahodnih držav V zunanji trgovini ČSSR je 17 odstotkov.
BRUSELJ Z enotnim notranjim trgom držav Evropske skupnosti, ki ga načrtujejo z letom 1992, bodo po neki študiji, ki sojo izdelali v Bruslju, povečali število delovnih mest za dva milijona, cene pa naj bi se na splošno znižale za šest odstotkov. Računajo tudi na zmanjšanje proračunskih primanjkljajev držav članic Evropske gospodarske skupnosti.
ga nočete, pojdite naprej sami.«
In Beginu je bilo jasno, da sami ne morejo dalje. Podobna  lekcija bi bila Izraelu zelo dobrodošla tudi danes. Žal pa tudi arabska oziroma palestinska stran še ni bila sposobna oblikovati sprejemljivega kompromisnega predloga, ki bi prisilil Izraelce, da spremenijo svoje togo vztrajanje pri dosedanjem stanju v Palestini Z vsako novo vojno so Izraelci zasedli del arabskega ozemlja, s katerega so pobegnili deset- in celo stotisoči Palestincev.
Potem ko so Palestinci spoznali, da se ne morejo zanašati »a sosednje arabske države, ki so na bojnem polju potrjevale svojo vojaško nemoč, so se Palestinci naslonili sami nase. Palestinski begunci so prvi zametek Palestinske osvobodilne organizacije. Razvoj dogodkov po letu 1967 je v Palestini postavil v ospredje Jaserja Arafata, dotlej neznanega gradbenega inženirja iz Kuvajta. Ta je postal potem, ko so se Palestinci otresli klavrnih voditeljev, kot je bil veliki mufti, in pokroviteljstva arabskih držav, vodja PLO (Palestinske osvobodilne organizacije). PLO je kaj hitro spoznala, da od začetnega širokoustenja arabskih voditeljev, kako bodo pognali Izraelce v morje, uničili njihovo državo in ustanovili novo palestinsko državo, ne bo nič. Še več, spoznali so, da arabski voditelji Palestince izrabljajo bodisi za svoje osebne prestižne, strateške ali taktične cilje (veliki genocidi po palestinskih begunskih taboriščih). Vse to pa Izraelci spretno izrabljajo za svoje cilje v Palestini. PLO je bila ustanovljena leta 1964 v Kairu, sestavlja pa jo več organizacij in skupin, ki imajo različne politične poglede na rešitev palestinskega vprašanja. Najmočnejša med njimi je organizacija Al Fatah, ki ima prevladujoč politični vpliv in okoli 80 % oboroženih Palestincev. PLO so arabski voditelji priznali za edinega zakonitega predstavnika Palestincev, leta 1974 pa je Jaser Arafat sodeloval tudi na razpravi o palestinskem vprašanju v OZN. Od takrat ima PLO v OZN status opazovalca in sodeluje tudi v organih Varnostnega sveta OZN.
Ivo Orešnik
STRAN 2
VESTNIK, 26. MAJ 1988
od tedna
PREJ KOT VLADO BI ZAMENJAL ADMINISTRACIJO
MURSKA SOBOTA — Na seji izvršnega sveta so brez bistvenih pripomb sprejeli poročili o delu Uprave za notranje zadeve in javnega pravobranilstva v letu 1987. Poleg tega so v razpravi potrdili nekatere predloge zakonov. Gre za spremembe in dopolnitve zakona o usmerjenem izobraževanju, obrtnega zakona in zakona o davkih občanov; pri slednjih sta bila v obravnavi tudi osnutka zakona. Strinjali pa so se tudi s pobudo za sklenitev dogovora o enotnem znesku premije za mleko.
MURSKA SOBOTA — Krajevne organizacije Socialistične zveze v mestu so organizirale javno razpravo o ustavnih spremembah, ki je bila v veliki sejni dvorani občinske gasilske zveze. Uvod v razpravo sta podala dr. Franci Grad, profesor ljubljanske pravne fakultete, in Branko Golobič iz predsedstva RK SZDL, ki sta člana ustavne oziroma volilne komisije SR Slovenije. V razpravi so udeleženci postavljali številna vprašanja, predvsem o uveljavljanju naše volilne zakonodaje in o ustavnih dopolnilih, o katerih je potekala večmesečna javna razprava.
MURSKA SOBOTA — Na seji sveta za krajevno samoupravo in komunalni sistem pri predsedstvu občinske konference Socialistične zveze so obravnavali problematiko komunalnega gospodarstva v soboški občini. Gre za dokaj obsežno gradivo, ki so ga obravnavali že na različnih ravneh, o njem pa je bil govor tudi na predsedstvu občinske frontne organizacije.
RADOSLAVCI — Še malo, pa se bo Radoslavčanom izpolnila velika in dolgoletna želja — imeli bodo telefon. Dela že končujejo, tako da skorajda ne bo nobenih ovir, da že sredi poletja ne bi imeli priključenih telefonov. Da so prišli tako daleč, pa gre zasluga predvsem nekaterim posameznikom, ki jim ni bilo žal časa in truda za boj z administrativnimi in poštnimi mlini. Denar za telefon so zbrali krajani sami, veliko pa so tudi pomagali s prostovoljnim delom.
LJUTOMER — V soboto so v Domu kulture zborovali upokojenci. Pregledali so enoletno delo, v katerem so največ pozornosti namenili denarni problematiki upokojencev, zdravstvenemu varstvu, športu in rekreaciji, kulturi in še čemu. Uspešno opravljene naloge so jih spodbudile, da so si za prihodnje obdobje pripravili zelo delaven načrt. Na tej skupščini so zakoncema Vaupotič izročili tudi priznanje za 50 let skupnega življenja. Sklenili so tudi, da bo prihodnje leto letna konferenca skupaj z občinskim društvom invalidov.
LJUTOMER — Te dni se v krajevni skupnosti Ljutomer iztekajo zbori krajanov, na katerih so ocenili minulo referendumsko obdobje. Vse naloge, ki so si jih zadali, so s samoprispevkom tudi uresničili, zato so razprave o novem referendumskem programu dokaj uspešne. Če bodo krajani na referendumu glasovali za nov samoprispevek, bodo denar v glavnem porabili za komunalno urejanje, ceste, otroški vrtec in kabelsko televizijo.
LENDAVA — V torek se je sestal v Lendavi na 55. seji izvršni svet občinske skupščine. Obravnaval je četrtletno poslovanje gospodarstva in negospodarstva, poročilo o socialno varstveni problematiki borcev, uresničevanje sklepov občinske skupščine o stanovanjskem gospodarstvu, predlog razdelitve denarja za delo krajevnih skupnosti, dlje časa pa so se sestankovalci pomudili še ob osnutku krajinske zasnove med Muro in Ledavo, zlasti v tistem delu, ki se nanaša na lendavsko občino. Izvršni svet je analiziral tudi osnutke nekaterih odlokov.
GORNJA RADGONA — Tu je bila programska in volilna konferenca občinskega odbora Zveze borcev.
Ugodno so ocenili delo občinske organizacije v minulem letu in sprejeli program dela za letos. Tudi v prihodnje bodo posebno pozornost namenili krepitvi tradicij NOB in njihovemu prenašanju na mladi rod ter bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Še bolj nameravajo sodelovati z mladimi, se kot enakopravna sila vključevati v delovanje drugih družbenopolitičnih organizacij, skrbeli pa bodo tudi za širitev muzejske dejavnosti, varovanje naravne in kulturne dediščine ter podobno.
LENDAVA: Na letni konferenci društva invalidov lendavske občine so razpravljali o delovanju društva in težavah, ki jih imajo invalidi pri vsakdanjem življenju. Ugotovili so, da imajo težave pri nabavi medicinskih pripomočkov, bolj urejena pa je preskrba s kurivom v zimskih mesecih. Invalidom v nekaterih krajevnih skupnostih pomagajo tudi mladi. Ob 15. obletnici delovanja društva invalidov so razvili svoj društveni prapor, v kulturnem programu pa so sodelovali učenci osnovne šole Drago Lugarič iz Lendave.
MURSKA SOBOTA — V sredo seje pri predsedstvu občinske frontne organizacije sestal svet za kulturo. Navzoči so oblikovali stališča o stanju kulture v občini za regijski posvet na to temo. Prav tako so obravnavali in sprejeli sklepe minulega pogovora o kulturi med predsedstvom Kulturne skupnosti Murska Sobota in občinske Zveze kulturnih organizacij. Srečanje pa je bilo tudi prilož.nost za dogovor o okrogli mizi na temo ponudbe in kakovosti turističnih spominkov, ki jih je (značilnih za našo pokrajino) premalo, izdelovalci doužnjekov in lončarji naše tradicije pa so čedalje redkejši. Napovedana okrogla miza bo danes.
Med 785 delegati, ki bodo 29. maja v kongresnem centru Sara v Beogradu sedli, da oprarijo med-kongresni obračun Zveze komunist or Jugoslarije, bo tudi glarni direktor soboške Mure, Božo Kuharič. Pomurski delegat se bo na tri-dnerni partijski konferenci oglasil r imenu jugosloranskih komunistov v tekstilni dejarnosti, najver-jetneje r prvi, družbenogospodarski komisiji.
Kaj sodite o konceptih oz. programih. kijih za izhod iz krize ponujajo nekateri naši uveljavljeni ekonomisti, kot dr. Branko Horvat. dr. Marijan Korošic in drugi?
Čudim se Zveznemu izvršnemu svetu, da ne da možnosti takim skupinam strokovnjakov, da bi izdelali in predstavili/posre-dovali razvojne modele, ki bi nas — po njihovih trditvah — izvlekli iz globoke gospodarske krize. Predvsem sem začuden zdaj, ko je na državni ravni ustanovljena komisija, ki naj bi pripravila model izhoda iz krize, da ni v njej teh nekaj najpomembnejših ekonomistov. Zakaj ne bi v kakovostni in konstruktivni razpravi vseh teh razvojnih konceptov oz. programov razčlenili in najboljšega tudi uveljavili!
Ali mislite, da bi moral Zis odstopiti, da bi morali menjati vlado?
Če katerakoli vlada v času svojega mandata ne naredi ničesar — pri nas recimo v dveh letih nismo uspeli zaustaviti inflacije, generatorja vseh naših težav — bi bilo objektivno, da sama odstopi, ne da se o njeni zaupnici sklepa v zveznem parlamentu oz. zvezni skupščini. Menim pa, da niti ni toliko pomembno, da menjujemo vlado. Prej bi morali bistveno spremeniti sestav administracije. Tisti, ki tu delajo deset in več let, so vajeni zelo stereotipnega dela in preprosto niso sposobni na hitro preiti na sodobne metode, na odprte ekonomske sisteme; svoje posle, skratka, opravljajo kot pred desetimi in več leti. Osebno bi prej kot vlado menjal administracijo. Dejstvo je, da imamo najslabše kadre prav v federaciji, v izvršnem svetu. Dobri so vsi odšli.
----NARODNOSTI SE PREDSTAVLJAJO
do tedna
Zasedanje zborov SO Ljutomer
Napredek pri razvoju telefonije
Minulo zasedanje vseh treh zborov skupščine občine Ljutomer je bilo najbolj zanimivo v prvem delu, ko je Peter Hedžet, slovenski delegat v zveznem zboru skupščine Jugoslavije, na skupnem zasedanju pojasnil potek zadnje seje, od katere so nekateri morda pričakovali preveč. Pojasnil je namen ukrepov, ki jih je pripravila zvezna vlada, in tudi vlogo slovenske delegacije. Odgovoril je na nekatera vprašanja ki sojih ljutomerski delegati postavili gostu. Nadaljevali so na ločenih sejah obravnavali pa dve osrednji temi: razvoj telefonije v Pomurju in problematiko avtobusnega prometa. Na zboru krajevnih skupnosti so delegati v glavnem ugotavjali, da je občina Ljutomer v zadnjem času naredila pomemben korak naprej pri razvoju telefonije, saj se bliža pomurskemu povprečju, seveda pa smo v Pomurju še vedno daleč od povprečja v SR Sloveniji. Delegatka Olga Antič iz KS Križevci je Zoltana Severja, direktorja organizacije za ptt promet ki je na tem zboru pojasnjeval načrte, vprašala, koliko je resnice o zapletih pri gradnji oz. negradnji telefonskega omrežja v Zasadih Menila je, da krajevna skupnost ni nič kriva. Zoltan Sever pa ji je odgovoril da njihova organizacija izvaja le tisto, kar so z njo skleni 1. Naročnik pa je bila v tem primeru krajevna skupnost, ki interesentov iz Zasa-dov ni vključila v program (čeprav so ti ze vplačali telefonske priključke), zato sojih pri gradnji izpustih. Prav tako pa so porabili tudi telefonske številke, ki so bile rezervirane za kraJane	: i7V,
Na tem zboru so potrdili sklepe, ki jih je pre agtočko šni svet, v zboru združenega dela pa se delegati inis	J 	>
ki govori, da bi morale organizacije združenega de „ p telefonije ti samoupravni sporazum o združevanju denarja . J ,	'
V tem zboru so delegati zahtevali (pri drugi točki J uredi-avtobusna problematika), da v mestu Ljutomer cimp J oJ-e(janie ti avtobusno postajališče na industrijskem obmo j , j -	..
razmere, ko sePkonča delo, nemogoče. Tud. v krajevn h kupnos^ zaenkrat zadovoljni z doseženim razvojem, čeprav	nodnrli
avtobusne povezave še izboljšali. Tudi pri tej točki so g
stališča izvršnega sveta SO Ljutomer.
V kulturnem in kongresnem središču, v Ljubljani, v Cankarjevem domu, se je v soboto ponudila priložnost našima narodnostnima skupnostma — Italijanom s Primorske in Madžarom iz Prekmurja za predstavitev večinskemu narodu. Dopoldne je bil pogovor o položaju narodnosti pri nas, zvečer pa kulturna prireditev Živeti skupaj. Oboje sta pripravili samoupravni interesni skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske in italijanske narodnosti, sodelovala pa je tudi republiška konferenca SZDL.
Predstavnik Unije Italijanov Silvano Sau je v uvodu povedal, da je italijanska narodnost v Jugoslaviji v neenakopravnem položaju, zlasti v nekaterih hrvaških občinah. Glede na take razmere je najbrž res, da se narodnost ubada z vsemi problemi kot večinski narod in enim več.
V Prekmurju pa »problema ni več«. Vsaj tako smo razumeli predsednika komisije za narodnost pri pomurskem medobčinskem svetu SZDL Ferenca Hajosa. Madžarska narodnost je torej (vsaj formalno) v povsem enakopravnem položaju s Slovenci, od nje pa je odvisno, kako te pravice izrablja. Konkretno: tako v delegacijah za družbenopolitično skupnost kakor za interesne skupnosti, v družbenopolitičnih organih in tako naprej je ustrezno število pripadnikov narodnosti, vendar pa le poredko (na skupščinah, sestankih) slišimo izražanje v maternem jeziku. Zdi se, da je tako predvsem zaradi praktičnosti; razpravljalca v slovenskem jeziku vsi razumejo. Čeprav so rezultati dvojezičnega šolstva na narodnostno mešanem območju Prekmurja spodbudni (madžarskega jezika se (na)uči-jo tudi slovenski otroci), pa je najbrž še daleč čas, ko bo lahko vsak govoril svoj jezik in ga bo drug razumel. Vsaj za zdaj so potrebna prilagajanja. Celo v dvojezičnih družinah je tako. Morda je ta hip pomembneje to, da pripradnikom narodnosti ni treba skrivati svojega porekla. Pomembni pa so seveda tudi stiki z matičnim narodom, saj se tako obzorje širi in besedni zaklad bogati.
Dušan Loparnik
Božo Kuharič, delegat za konferenco ZKJ
Do kakšnih sprememb bi moralo priti na globalni in do kakšnih na podjetniški ravni?
Če prisegamo na ekonomske zakonitosti in želimo tržni sistem — v tekstilni panogi in Muri to kar naprej poudarjamo in skušamo uveljavljati — moramo sprejeti tudi najnovejše ukrepe zvezne vlade, čeprav bodo, vsaj nekateri, povzročili na mikroravni velike težave. Ob izrazito restriktivnih so tudi liberalni, ki jih povsem podpiramo; gre za cene, uvoz in predvsem tečaj dinarja. Za velik del jugoslovanskega združenega dela bodo posledice izredno neugodne, zato bi v takih primerih morali pripraviti socialne programe. V Muri, torej na podjetniški ravni, kjer ponavadi hitro razčlenjujemo nastale razmere in ukrepamo, vidimo več problemov. Najprej je tu devalvacija in višina devalvacije. Če bi bile — kot je zapisano v dokumentih — hkrati ukinjene stimulacije, devalvacija pa bi znašala od 25 do 30 odstotkov, bi bili izničeni/izgubijeni vsi naši napori v tem letu. Čudi me, da Mednarodni denarni sklad dopušča možnost uvoza na zgodovinskem načelu, kar smo mi stalno napadali. Ob visokem presežku, ki ga ustvarjamo, se zna zgoditi, da bomo kot finalisti imeli devize oz. evidenčne devizne pravice, da pa naši partnerji, tekstilna industrija, ki nam dobavlja surovino, ne bo imela dovolj deviznih sredstev za plačilo obveznosti do tujine. Tekstilci predlagamo, naj bi v tem smislu ponovno vzpostavili povezovanje v reprodukcijskih verigah za skupni izvoz. V okviru starega deviznega zakona je ta model dobro prestal preizkušnjo, novi devizni sistem pa pomeni njegov razpad in s tem padec motivacije ter stimulacije za izvoz. Opozorim naj še na problematiko opustitve vrstnega reda plačil, likvidnosti in osebnih dohodkov. Kar se tiče slednjih, se do polletja ne bojim,
NELE
FOLKLORA
»Pripadniki madžarske narodnosti v Sloveniji se dejansko počutijo kot del Slovenije, in to ne le zato, ker je tako zapisano v republiški ustavi. Mislim, da to veliko pomeni. Prav to medsebojno zaupanje je treba poglabljati in se energično zoperstavljati vsakemu poskusu, ki bi odnos zaupanja skušal okrniti oz. zmanjševati. V stikih z matičnim narodom se želimo uveljaviti kot samostojni subjekti pri kulturnem in jezikovnem sodelovanju, kar nam zagotavlja tudi ustava. Prav stiki
z matičnim narodom so nam omogočili, da smo znanje jezika in razvoj lastne narodnostne kulture ohranili na ustrezni ravni, seveda s tem, da mi zlasti podpiramo lastno ustvarjalnost oziroma razvoj narodnostne kulture. Pri mednarodnem sodelovanju želimo vzpostaviti te stike na občinski in republiški ravni . ..« je na koncu predstavitve življenja in dela pripadnikov madžarske narodnosti v Prekmurju povedal Ferenc Ha-jos.
Na okrogli mizi niso peli le hvalospeva dvojezičnosti in dobrim medsebojnim odnosom, ampak so poudarili tudi težave pri prizadevanjih za enakomernejši razvoj narodnostno mešanih in obmejnih območij. Tako je Pozsoncseva omenila Dobrovnik-Dobronak, kjer so bili nekoč trije obrati, med njimi opekarna, zdaj pa ni še nič oti
saj so v odvisnosti od poslovnih rezultatov firme. Vprašanje pa je, kako bo v drugem polletju.
V razpravi na konferenci boste izhajali iz spoznanj in izkušenj v tekstilni dejavnosti. Nekaj bistvenih ugotovitev!
Najprej nekaj ne nepomembnih podatkov. V tekstilni industriji Jugoslavije je trenutno za-
poslenih 465 tisoč delavcev oz. 17 odstotkov vseh zaposlenih pri nas; 70 odstotkov je žensk z vsemi problemi, ki so povezani z njimi. V družbenem proizvodu znaša delež tekstilne industrije 11,6 odstotka, v izvozu približno 10 odstotkov. Z izvozom ustvarimo od 1,2 do 1,4 milijarde dolarjev, in če to primerjamo s turizmom, je primerjava zgovorna; smo približno enaki. V razpravi bom opozoril na enega bistvenih problemov pri nas, to je kakovostno, produktivno delo, delovna disciplina, odnos do dela. Mislim, da je to področje v dokumentih zelo sramežljivo obdelano. Ne bomo mogli dolgo prenašati tega, da nekaj sto tisoč ljudi dnevno sedi na sestankih in izgublja čas, da imamo take bolniške izostanke, kot redkokateri narod v svetu, in da od sorazmerno malo dela dokaj dobro živimo. Dru
pljivega z možnostjo, da bi se ljudje lahko zaposlovali bliže doma.
Zdi pa se pomembno opozoriti, da morajo biti stiki med madžarsko in italijansko narodnostjo češči. Ne bodo le prispevali, k informiranju enih in drugih, ampak oboje tudi bogatili. Predstavniki italijanske narodnostne skupnosti so bili na pogovoru v Cankarjevem domu odločnejši. Tako je predstavnik mlajše generacije Italijanov na primer spraševal, v čem je pravzaprav smisel pogovora, saj narodnost ne sme biti le folklora.
Kulturna prireditev je potekala pod naslovom Živeti skupaj-Egyutt elni-Vivere insieme. Scenarij zanjo je napisal in jo tudi režiral Rajko Stupar iz Lendave. Vloženo je bilo res veliko dela in tudi nastopajoči so se potrudili. To ni bila le folklora, k čemur so zlasti prispevali nastopajoči pripadniki italijanske.narodnosti. Iz Prekmurja pa so nastopili: ženski pevski zbor iz Prosenjakovce, ki je eno pesem zapel tudi v slovenskem jeziku; citrarji iz Gen-terovec, ljudske pevke iz Lakoša, otroci iz Gaberja z otroškimi igrami, izredno pa so navdušili člani folklorne skupine iz Dobrovnika. Naši so prispevali še kralja Matjaža, ki seje prebudil iz sna in se spet vrnil vanj, ko je spoznal, da v naših krajih živijo pridni otroci, ki govorijo dva jezika ... Namen je bil dober, potreba po taki obliki potrjevanja sožitja pa najbrž odveč. Nikakor pa niso bili odveč videoposnetki Prekmurja in Obale, območij, kjer žive pripadniki narodnosti. Tudi branje del literarnih ustvarjalcev iz vrst narodnosti je obogatilo prireditev, še posebej zato, ker so tisti obiskovalci, ki ne razumejo italijansko in madžarsko, lahko prebrali prevode na manjšem filmskem platnu. Tudi likovna ustvarjalnost nekaterih slikarjev in kiparjev je bila predstavljena na videu.
In kaj reči na koncu? Predstavitev narodnosti, ki živita v Sloveniji, je bila nujna. To, da se je to zgodilo prav v Cankarjevem domu, ni nobena simbolika, ampak dokaz, da je ta hram kulture, za katerega smo vsi prispevali denar, dostopen tudi ustvarjalcem »iz obrobja«. Prireditev je uspela. Podobni prikazi so potrebni tudi v prihodnje. Tudi k problemom narodnosti se bo treba še in še vračati. Najpogosteje seveda na pobudo nje same. Živeti skupaj? Da, saj tu smo doma!
Štefan Sobočan
ga zadeva je popolna poopora tržnemu sistemu, pri čemer smo si tako v tekstilni panogi kot v Sloveniji povsem enotni. Da se dokazati na več primerih. Proizvodnja tekstilnih izdelkov v Jugoslaviji je dva- do trikrat večja, kot je absorpcijska moč. V zadnjem času se nam zapirajo/ zmanjšujejo vzhodna tržišča, predvsem Sovjetska zveza. Omejevan je izvoz v dežele Evropske gospodarske skupnosti in Združene države Amerike in pritisk teh izdelkov na domače tržišče je strahoten. Čudim se naši vladi, da se ni odzvala z liberalizacijo cen oz. da kljub našim opozorilom in nasvetom ne dopušča delovanja tržnih zakonitosti. Menim, da bi v trenutku razgovorov z Mednarodnim denarnim skladom lahko dobila celo nekaj pozitivnih točk, če bi sprostila cene v tekstilni industriji, vendar se to ni zgodilo, kar je škoda. Strinjamo še z devalvacijo. Tečaj ni primeren, ne spodbuden za izvoz na konvertibilna tržišča. Sodim, da bi lahko jugoslovanska tekstilna industrija mimogrede za 10 do 20 odstotkov povečala izvoz na ta tržišča, če bi jo ustrezno motivirali in stimulirali. Ponavljam: morali bi zgraditi sistem povezovanja v reprodukcijskih verigah, kar bi dalo boljše rezultate in predvsem večji konvertibilni izvoz, kar je naš cilj. Dodam naj, da je malokatera veja oz. panoga pri nas mnenjsko tako uglašen^, kot je prav tekstilna industrija, torej bomo na konferenci jugoslovanske partije nastopali na jugoslovanski, ne zgolj slovenski ravni.
Kaj sploh še more storiti parti-ja/Zveza komunistov, da bi se kaj spremenilo na bolje? Da bi zlezli iz (pre)dolgo trajajoče krize?
Kot gospodarstvenik mislim, da ne kaj prida, kajti gre za povsem ekonomska vprašanja. Morda je njena vloga/naloga ta, da vztraja pri dogovorjenem. To pa je: odprt tržni sistem, avtonomnost podjetij in bistveno zmanjšano administriranje. Partija naj nas podpira, izvedbo pa prepusti nam v združenem delu oz. gospodarstvu. „	,	»
Branko Zunec
Izvršni svet o srednješolskem centru
O najnovejsem stanju na soboškem srednješolskem centru so govorili tudi na seji izvršnega sveta v Murski Soboti. V razpravi so podprli prizadevanja, da se materialni položaj delavcev družbenih dejavnosti in s tem tudi srednješolskega centra uskladi z osebnimi dohodki zaposlenih v gospodarstvu. Vendar pa je treba upoštevati omejevanje skupne porabe in način financiranja družbenih dejavnosti, ki je natančno opredeljen. Zato se člani soboškega izvršnega sveta niso mogli strinjati z načinom uveljavljanja teh pravic, kot je bila nedavna prekinitev dela, predvsem pa z neupoštevanjem mnenj družbenopolitične skupnosti in odnosov do učencev. Menijo namreč, da so bila pri reševanju sporov po normalni poti prezrta nekatera določila zakona o združenem delu.
Na seji soboškega izvršnega sveta so sklenili, da mora komite za družbenogospodarski razvoj in družbeno planiranje čimprej pripraviti analizo o izplačilu osebnih dohodkov, saj so si podatki srednješolskega centra in republiške izobraževalne skupnosti v nasprotju. Prav tako terjajo, da organi sindikata in zbor delavcev na soboškem srednješolskem centru imenujejo skupni odbor, kot je to opredeljeno v zakonu o združenem delu, kar bi morali storiti že prej. S tem, da mora stavkovni odbor nemudoma predati vso dokumentacijo. Člani izvršnega sveta menijo, da je treba podpreti pobudo o enakem obravnavanju materialnega položaja vseh srednjih šol v soboški občini. Niso pa sprejeli pobude Srednje družboslovne in ekonomske šole v Murski Soboti, po kateri naj bi, če se do 31. maja letos ne spremeni družbenogospodarski položaj srednjih šol v Sloveniji, organizirali splošno slovensko stavko. To problematiko je namreč možno rešiti po zakonski poti.
M. Jerše
VESTNIK, 26. MAJ 1988
STRAN 3
(Se eno) raziskovalno
Že nekajkrat smo na tem mestu predstavili raziskovalne naloge, študije, projekte, ki so nastali (nastajajo) v Pomurju. Tudi tokrat bomo pobliže spoznali enega od projektov, prijavljenih na soboški občinski raziskovalni skupnosti. Naslovljen je Kulturna dediščina Prekmurja, vsebuje pa več raziskav oz. študij.
Po zgledu iz Primorske in slovenske Istre
Če smo še natančnejši: projekt je prijavljen na Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete v Ljubljani in pri njem sodelujejo predvsem delavci Kulturnega centra v Murski Soboti. Pogovarjali smo se z Metko Fujs in Ireno Šavel, kustosinjama muzeja; prva se sicer že 15 let, še iz študijskih časov, ukvarja z arheološko topografijo Prekmurja, zdaj, v tem projektu z eneolitsko naselbino v Bukovnici, druga pa proučuje zgodovino Prekmurja od 1945. do 1952. Nastajata še dve študiji: Historicizem in secesija v prekmurskem slikarstvu in Prekmurski tisk v času med obema vojnama. Pri delu so se nosilci zgledovali po podobnem, le da bistveno obsežnejšem projektu, ki nosi naslov Kulturna dediščina Primorske in slovenske Istre, zajema pa zgodovinske, sociološke, jezikoslovne in druge vede. Pomurski raziskovalci so začeli skromneje, imajo pa ambicije, da bi ob zdajšnjem raziskovalnem jedru razširili krog sodelavcev in obogatili svoje delovanje. Na vprašanje, kako je s sredstvi, smo dobili odgovor, da polovico zagotavlja t. i. deseti pors pri Raziskovalni skupnosti Slovenije, polovico pa občinska raziskovalna skupnost. Kar se tiče zbiranja podatkov in uporabljanja virov, je tako, da so osnovni v naših osrednjih arhivskih ustanovah, seveda pa niso nič manj pomembni periodični tisk in terenski podatki — v obliki posameznih pričevanj, okroglih miz, raznih razgovorov in podobni. Vsekakor imajo največjo težo in pomen prav arhivski viri.
V najstarejših arheoloških obdobjih reka Mura ni bila ločnica
Irena Šavel: »Raziskujemo naselbinske ostanke, ki so pač ohranjeni in še vidni na površju. na poljih pri vasi Bukovni-ca. Ugotavljamo njeno nekdanjo arhitekturo, urbanizacijo, notranjo opremo bivališč, komunikacije do te naselbine, skratka, gre nam za to, da podamo predvsem materialni, a tudi ekonomski, socialni in še kakšen prerez omenjene naselbine. To je bistvo raziskovanja. Da sem se prav zdaj na hitro odločila za Bukovnico, je razlog v melioracijskih posegih na tem območju, sicer pa je moja splošna tema proučeva-nje/raziskovanje neolitika in eneolitika v Pomurju. Z raziskavami takih naselbin bom nadaljevala tudi drugod, zlasti tistih iz mlajše kamene in bakrene dobe. Že kot študentka sem začela z raziskovalno nalogo Arheološka topografija Prekmurja, pri čemer mi daje vso podporo (in levji delež sredstev!) Inštitut za arheologijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Šele v zadnjem času sem dobivala denar tudi od naše raziskovalne, nenehno pa od soboške kulturne skupnosti. Naloga je tik pred koncem in bi jo letos morala končati. Upam, da bo kmalu publicirana.« Zanimalo nas je, čemu tako na videz strogo loče-vanje/poudarjanje pojmov Prekmurje in Pomurje. »Deio-
Prepevalo je 880 pionirjev
V nedeljo dopoldne je bil v Ljutomeru 41. pionirski pevski festival, na katerem je prepevalo več kot 880 mladih. Na Miklošičevem trgu so najprej skupno zapeli tri pesmi, spremljal jih je pihalni orkester kuda Ivan Kaučič, pod vodstvom Janka Škrajnarja, nato pa so se odpravili v Dom kulture, kjer se je začel festival. Nastopilo je 9 otroških, dva mlajša mladinska in 7 mladinskih pevskih zborov, kot gost pa se je predstavil devet kulturnoumetniškega društva Razkrižje.
Letošnji pevski festival so organizirali društvo prijateljev mladine, glasbena šola Slavko Osterc in Zveza kulturnih organizacij občine Ljutomer, potekal pa je
v počastitev dneva mladosti in občinskega praznika.
D. L.
inouaciie
vno je celoten projekt naslovljen Kulturna dediščina Prekmurja. Zase vem, da bom morala nalogo razširiti na vse Pomurje. V najstarejših arheoloških obdobjih namreč reka Mura ni bila ne ločnica ne meja, ampak je bil ta prostor organsko povezan med sabo. Kulture v mlajši kameni dobi, ali v bakreni ali v bronasti, vse od rimskega časa, so si bile zelo podobne, če ne enake, in gotovo je bilo prebivalstvo povezano med seboj,« je menila Savlova.
Radi bi nastopali samostojno — kot raziskovalci
Metka Fujs: »Namen raziskovalne naloge Prekmurje 1945—52 je izluščiti osrednje zgodovinske probleme, ki so prevladovali na vseh področjih družbenega razvoja v pokrajini v enem od zelo pomembnih in razgibanih obdobjih naše zgodovine. Naloga je razdeljena na dva, skoraj zaokrožena dela. Prvi obsega obdobje obnove, torej politično in gospodarsko konsolidacijo do leta 1947, drugi pa obdobje krize držav-nocentralističnega sistema, to je prehoda na plansko gospodarstvo in začetke samoupravljanja. Kar zadeva Prekmurje in Pomurje, zgodovinarji ne moremo mimo tega, da je bila pokrajina na levem bregu Mure toliko in toliko stoletij ločena od drugega dela Slovenije in jo zato pri tovrstnih študijah vežemo v sklenjeno celoto. Vsekakor pa je to območje (Pomurje) organsko povezano med sabo in tudi s tega vidika bomo morali k projektu pridobiti nove sodelavce.« Vprašali smo, kakšna je siceršnja prihodnost tovrstnih raziskovanj in proučevanj. Pujsova: »Radi bi ustanovili neke vrste raziskovalni center tudi v tem delu Slovenije, da se ne bi večno vključevali v druge znanstve-no-raziskovalne ustanove, pod katerimi smo oz. v okviru katerih delamo. Radi bi bili, skratka, bolj samostojni in se uveljavljali kot raziskovalci ter na ta način laže izvajali posamezne naloge. To bi bila hkrati osnova za vsa druga področja, ki bi jih bilo potrebno raziskovati v pokrajini; ne mislim samo na kulturo, ampak na vse druge družbene in gospodarske dejavnosti, ki so zdaj bolj ali manj ločene. Združujejo se kvečjemu v okviru financiranja pri raziskovalni skupnosti, sicer pa večje povezave ni. Vsi smo vezani na posamezne znanstveno-raziskovalne ustanove v centru.«
Kdaj te vzamejo resno in kako bo z objavo projekta?
Ker vemo, kako je z ustanavljanjem razvojno-raziskoval-nih centrov pri nas — v mislih imamo seveda Pomurje in večletna brezplodna preklanja o tej temi — je toliko pomembneje, da tisti, ki se hoče študijsko ukvarjati z določeno problematiko. uspe vsaj pri republiških ustanovah. Savlova: »Govorim na osnovi lastnih izkušenj, gre pa za deseti pors pri republiški raziskovalni skupnosti. Če imaš dober načrt in sproti delaš naloge, prodreš in so ti sredstva zagotovljena. Tako sem delala vrsto let in se je obneslo.« Fujsova: »Zanesljivo, da bomo skušali projekt publicirati, to je tudi namen. Ne more ostati samo za interno rabo. Kako ga bomo dali na svetlo — ali po posameznih nalogah ali v celoti — je odvisno od okoliščin oz. opravljenih raziskovalnih del na posameznem področju.«
Branko Žunec
S PRVIM MOŽEM POMURSKE FRONTE
Brez zaletavosti ali demagoške igre kart
Milan Nekrep: »Sem za dialog tudi s t. i. alternativci ob prepričanju, da si mladi gotovo ne želijo (več)stranskega sistema.«
Najprej šolnik in kulturnik, šele nato politik; slednje pravzaprav ves čas, odvisno pač od tega, na katero mesto uvrstimo in kako razumemo četrtstoletno ravnateljevanje na kapelski osnovi šoli (ob siceršnjih 33 letih službe), ljubiteljsko vodenje radgonske občinske Socialistične zveze, večletno predsednikovanje občinski kulturni skupnosti v Gornji Radgoni in stalno, vsestransko razdajanje v radgonski krajevni samoupravi. Sicer pa, le kdo bi mogel nanizati vse doslej in tačas opravljane naloge uglajenega, umirjenega, preudarnega moža, predmetnega učitelja slovenščine in srbohrvaščine (z višješolsko izobrazbo), ki somu 18. decembra lani — po »ključu« je bila na vrsti radgonska občina — dali zaupnico za predsednika Pomurskega medobčinskega sveta Socialistične zveze.
»Sprva sploh nisem (z)vedel, kaj mi je namenjeno, ko pa sem ugovarjal ali to skušal — politične funkcije namreč niso ravno popularne — so se začela najrazličnejša prepričevanja, dopovedovanja, pritiski,« nam je zaupal Milan Nekrep, ki je mesto prve-
BBUČKOVCI Ml
BODO DOBILI NOVO SOLO?
Na razširjeno sejo sveta krajevne skupnosti Bučkovci so poleg članov povabili tudi predsednika izvršnega sveta Ljutomer Ozvalda Tučiča, ter predstavnika izobraževalne in cestne skupnosti. Ti trije so se sestanka udeležili, Tone Ferenc in Vika Potočnik, rojaka iz tega kraja, ki imata pomembne republiške in zvezne funkcije, sta bila tudi vabljena, pa žal nista mogla priti. Osrednja tema sestanka je bila iskanje možnosti, da bi v tem kraju dobili novo osnovno šolo. Stara ima že več kot 100 let in jo iz leta v leto samo obnavljajo, dograjevanje zaradi posebnosti terena ni možno, učenci pa se stiskajo v nemogočih prostorih. So premajhni, telovadnice nimajo, kuhinja je velika, kot da bi v njej kuhali le za štiričlansko družino, ne pa za več kot 220 otrok. Pouk je dvoizmenski, oddelka podaljšanega bivanja pa nimajo, to pa je tudi edina šola v občini Ljutomer, ki ga nima. Del pouka (tehnični)
PREJELI SMO
Na seji OO ZK Kmetijske zadruge Ljutomer-Križevci, na kateri sta bila tudi generalni direktor zadruge Anton Slavič in direktor TZO Klas Franc Lubi, so se pogovarjali o dveh perečih zadevah, ki so v zadnjem času popeljale zadrugo v širši javni prostor. Tema pogovora je bila zelo konkretna, saj je zadružni direktor že v uvodu podal obširno informacijo o izvajanju melioracij in navzoče seznanil tudi z aktualnimi problemi, ki pri tem nastajajo. V razpravi so komunisti poudarili, da je razumljivo, da prihaja pri tako veliki naložbi in opravilu, kot je melioracija, ki obsega ogromne površine, kljub najboljši volji in prizadevanju zadružnega vodstva in vseh, ki imajo opravka z izvedbo, do določenih napak. Ugotovilo se je, da so bili vsi dosedanji ukrepi in intervencije direktorja Slaviča pravilni in družbeno potrebni ter je tako dobil podporo osnovne organizacije. Nesporno je, da se morajo začeta dela čim prej končati, tako da ne bo motena spomladanska setev. Če pa bi še naprej prihajalo do oviranja začetega dela, se mora širša družbena skupnost zavedati, da odgovornosti zaradi izpada pridelave, in še večjega nezadovoljstva kmetov ne more nositi več zadruga, temveč tisti, ki posredno oziroma neposredno preprečuje normalno izvajanje. Melioracije so opredeljene v družbenem planu oziroma v občinskem sredrijero- -čnem programu. Zadruga st prizadeva in ji je naročeno, da ta plan uresničuje. Usmerjena je, kar pa je v nekem smislu tudi njena poglavitna vloga, da se pridela čim več hrane, in to tudi na novih, melioriranih zemljiščih, kar pa je spet gotovo interes celotne družbe. Na seji so se dogovorili, da se ustrezna stališča posredujejo izvršnemu svetu oziroma komiteju za družbeno planiranje in gospodarski razvoj, OK SZDL, OK ŽKS in občinski zemljiški skupnosti.
ga moža pomurske frontne organizacije »uradno zasedel« — in tako nasledil Borisa Prejaca — s prvim marcem. »Ni bilo lahko pristati; pravzaprav sem komaj takrat, ko mi je bilo jasno, da imam vsestransko podporo v občinah. Ljudje me očitno poznajo in laže se je bilo odločiti.«
Že skozi njegov nagovor ob izvolitvi smo mogli prepoznati, da radikalnejših posegov v vsebino in metode delovanja Socialistične zveze v pokrajini ob Muri ni pričakovati; morda niti ni nujno, čeprav bo najbrž držalo — kot razbiramo iz štiriletnega poročila o delovanju PMS SZDL — da »manjka več odločnosti, poglobljenega dela in učinkovitejše nadzorne vloge Socialistične zveze«. Milan Nekrep je za dialog, za polemiko, za boj mnenj, za objektivno, ne zaletavo ukvarjanje s problemi. Poglavitne vidi v skladnejšem, mnogosrediščnem razvoju, šolstvu in zdravstvu, pri čemer bi morali biti v Pomurju znatno bolj povezani, »uglašeni«. Pridnost in solidarnost tukajšnjega življa ostajata razvojni sestavini in politični devizi, ki ju preprosto ni mogoče odmisliti.
»Popularno je zahtevati Miku-ličev odstop ali ukinitev interventne zakonodaje, čeprav je to lahko demagoško igranje kart,«
imajo v drugih prostorih, zunaj šole. Prošnje, zahteve in želje po novi šoli so stare že več kot 20 let. Obljube pa tudi vsaj toliko. Doslej pa se ni premaknilo prav nič. Vse ostaja po starem. Le tu in tam dobi šola nov videz z ometom in prebeljenimi prostori.
Tudi petkov sestanek ni prinesel nič novega. Ali pa vsaj malo. Prve možnosti, da bi se kaj premaknilo, se kažejo šele po letu 1990. Tega leta namreč poteče občinski referendumski .program. Da bi začeli graditi novo šolo, pa bi morali upoštevati vsaj tri vire financiranja gradnje; krajevni in občinski
samoprispevek,
združena
amortizacija osnovnih šol občine in republiška solidarnostna-sredstva izobraževalne skupnosti (zato tudi vabilo Ferencu in Potočnikovi, ki sta že obljubila pomoč). Čeprav je leto 1990 še daleč, pa bodo morali krajani, skupaj z družbenopolitičnimi
organizacijami v krajevni skup- vanja ter dokazovanja.
nosti, če želijo dobiti novo šo-
SODNI
EPILOG?
V'drugem delu so komunisti govorili o letošnji temeljni kandidacijski konferenci v TZO Kmetovalec oziroma o tamkajšnjem zboru kolektiva ter o stališčih zadružne mladinske organizacije. Na sejo je bil vabljen tudi, kot je razbrati iz vabila, predsednik zadružnih mladincev Anton Vrbnjak. Ironija pa je, da je ravno zanj zmanjkalo pisno vabilo (ugibanje, ali namerno ali nenamerno, tokrat pustimo ob strani) ter je bil povabljen ustno, s čimer pa ni bil zadovoljen njegov neposredno nadrejeni ter mu je udeležbo na seji preprečil. Kaze, da se je želela ponoviti sicer nesprejemljiva praksa, kot je. to že prej storila konferenca sindikata, ki je obravnavala javno pismo ogorčenja in mladinsko organizacijo, na sejo pa jo je »pozabila« povabiti.
Kljub temu je bila navzočim dana možnost vpogleda v vso ustrezno volilno m zadružno zakonodajo ter druge dokumente, s katerimi razpolaga mladinska organizacija ter potrjujejo njena stališča. Navzoči so Dili seznanjeni, da mladinska zadružna organizacija predaja sekretarja občinskega sindikalnega sveta Marka Miliča javnemu tožilstvu na podlagi volilne zakonodaje. Leta med drugim opredeljuje kazensko sankcijo za uradno osebo, ki pokliče člana TKK na od-' govornost zaradi glasovanja ali od njega zahteva, naj pove? za koga je glasoval. Marko Milič je v imenu druge osebe sestavil izjavo in klical na odgovornost ter zbral šest podpisov. V nadaljnjem bo sprožena zahteva za pre-- izkus ustavnosti in zakonitosti na ustavnem sodišču SRS, ker se je
pripominja. Za zdajšnje partijske teze sodi, da tako'radikalnih še nismo imeli. »Da bi jih le mogli uveljaviti,« dodaja in še: »Smo za sodobne, javne in neposredne oblike in metode delovanja Socialistične zveze. Zlasti mislim na različne tematske sestanke in tribune v krajevnih skupnostih, kar že dalj časa počno v soboški občini. Sem za dialog s t. i. alternativci ob prepričanju, da si mladi gotovo ne želijo (več)strankar-skega sistema.«
Tačas, ko smo se pomenkovali s prvim možem pomurske fronte, je bilo za njim »protokolarno
lo, storiti kaj precej. Najprej se B bodo morali odločiti, ali želijo B imeti novo šolo. To vprašanje je že skoraj odveč. Ko bodo na _ zborih krajanov to potrdili, bo- B do morali razpisati tudi samo- B prispevek in ga sprejeti. Socia-B listična zveza bo morala pripraviti tudi program za občin- H ski samoprispevek, izobraže- B valna skupnost, izvršni svet in B skupščina občine Ljutomer pa B bodo na republiški izobraže-  valni skupnosti morale doseči, B da se bodo delegati odločili, da uvrste bučkovsko šolo v pro- H gram republiške solidarnosti. B
Do leta 1990 bodo morali v B krajevni skupnosti pripraviti B tudi ureditveni načrt — prostor za novo šolo, idejno zasnovo in Eg zbrati še nekatere potrebne do- B kumente. Če bodo vsi našteti B pogoji izpolnjeni, bodo začeli čim prej z gradnjo. Skratka — _ možnosti sicer so, a da bi začeli B z gradnjo šole, bo potrebno še I veliko truda, znoja in prepriče- B
Dušan Loparnik
kršila, po trditvah mladih, ustavna pravica kmetov in mladinske organizacije glede omenjenega zbora kolektiva.
Sekretar OO ZK Miran Korošec je menil, da je bilo početje Marka Miliča res neumestno in kot gaje v razpravi dopolnil drugi razpravljalec, daje upravičeno deležen vsega obsojanja.
Komunisti so bili enotni, daje Miličeva trditev, ko govori o nerazumevanju in neenotnosti nekaterih članov v kolektivu, še zdaleč neresnična in predstavlja samo njegovo lastno zaščito. Zadružni kolektiv je homogen in tako kot prej tudi sedaj skupno in ob sodelovanju vseh zaposlenih in kmetov, kljub težkemu času, uspešno rešuje vse službene obveznosti. Res pa je, da so, različna gledanja na pravilnost zasedanja omenjenega zbora kolektiva, pa še ta je povzročil v največji meri Milič sam.
Ko smo poklicali Vrbnjaka, glede smisla sodne represije, nam je omenil, da so bili mladi v to prisiljeni. »Namreč vse do danes nam še pristojna zadružna služba ni priznala, da imamo prav, ko trdimo da bi moral biti zadružni svet soudeleženec TKK, ravno tako pa tudi OO ZSMS in OO ZK. In ker bodo letos še sklicane tri TKK, obstaja bojazen, da se bodo napake ponovile. Upamo, da bomo do takrat že imeli sklep ustavnega sodišča in se bo potrdila naša pravilna usmeritev. Metki Slekovec iz TZO Kmetovalec pa je podelila mladinska organizacija zaradi njenega doslednega prizadevanja v prid kmetu in naši organizaciji bronasti znak ZSMS,« nam je dejal.
Rudi Stegmuller
spoznavalno obdobje v občinskih forumih SZDL«. Pripravljal se je na ustavno razpravo s pomurskim političnim štabom in večkrat izmenjal mnenja z najožjimi sodelavci, predsedstvom PMS SZDL. Poteguje se za inovativni socializem 21. stoletja kar je v pogovoru večkrat ponovil — in poudarja, da je do tega mogoče priti s čim več izobraženci. »Pomurski študentje se morajo začeti vračati v domačo pokrajino, podobno velja za vse tiste strokovnjake, naše rojake, ki so drugje po Sloveniji, Jugoslaviji, svetu. Za ta namen bi bilo nujno dvigniti, kakovost življenja; ob ustreznih delovnih razmerah, plačilu in stanovanju poskrbeti za zadovoljevanje kulturnih potreb in interesov. Še to bi dodal, da se je pri izobraževanju težko ravnati samo po potrebah gospodarstva; omogočati kaže svobodo izbire. Za politično delovanje pa se mi zdi bistveno, da se delegatski in skupščinski sistem še bolj opreta na stroko. Ne more vsakdo vsega delati.«
Milah Nekrep seje tudi tokrat-— če smemo srečanju z njim dati osebnostno noto — ob porab-skih Slovencih na Madžarskem zavzel za štajerske Slovence v Avstriji, obljubil pomoč in posre-
dovanje.
Branko Žunec
Priloga:
Portret Milana Nekrepa (foto: Nataša Juhnov)
IGNAC TEMLIN, NOVI SEKRETAR OBČINSKEGA SVETA ZSS LENDAVA
Zavzetost v tovarniških dvoranah
Znano je, da je Primatov tozd Skladiščna oprema Lendava v nemajhnih težavah, zato 'je 41-letnemu Ignacu Temlinu, ki je v tern kolektivu prebil 21 let, težko, ko ga zapušča. Na zadnji seji občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije v Lendavi so ga namreč izvolili za poklicnega sekretarja.
»Najprej bi se rad zahvalil za zaupanje. Pristal sem na kandidaturo, o tem, da bom morda tudi izvoljen, pa nisem preveč razmišljal, saj imamo v kolektivu več problemov, ki se jim je bilo treba posvetiti. Po osnovnem poklicu sem namreč strojni delovodja in delam neposredno v tovarniških halah. Zdaj, pravzaprav 15. junija, ko prevzemam odgovorno nalogo v sindikatu, pa se bo treba tam angažirati. Tako bom skušal pomagati tudi svojemu kolektivu, v katerega se želim po preteku mandata vrniti,« nam je povedal novopečeni politik iz delavskih vrst.
Glede na to, da je Ignac Temlin končal srednjo politično šolo centralnega komiteja ZKS, da je bil več let sekretar osnovne organizacije ZK, član konference osnovnih organizacij ZSS, član raznih političnih teles, daje aktiven v organih krajevne skupnosti Genterovci (doma je sicer v Kamovcih) in da ima odgovorne naloge v komiteju za SLO in tako naprej, nihče ne dvomi o njegovih sposobnostih in prav to je prevladalo ob glasovanju za sekretarja. Bili so trije kandidati!
Š. S.
STRAN 4
VESTNIK, 26. MAJ 1988
kmetijska panorama
NA 55. MEDNARODNEM KMETIJSKEM SEJMU V NOVEM SADU  -—-----------
Dva velika kristalna in srebrni pokal Pomurcem
ŽELEZOVA KLOROZA-VZROKI IN ZDRAVLJENJE
Na kmetijskem sejmu v Novem Sadu, ki se je končal v nedeljo, so tudi letos podelili priznanja najboljšim razstavljalcem. Ob živilsko-pre-delovalni industriji in organizacijah združenega dela v sozdu ABC Pomurka so tudi na letošnji sejemski manifestaciji sodelovali izdelovalci kmetijske mehanizacije in opreme za kmetijstvo iz Pomurja, pomurski razstavljale! pa so se s tega sejma vrnili z najvišjimi priznanji.
Posebej so' se letos izkazali tako kmetijci kot izdelovalci kmetijske mehanizacije, saj so se vrnili v Pomurje kar z dvema velikima kristalnima pokaloma, ki hkrati pomenita tudi šampionski naslov. Med izdelovalci mehanizacije in opreme za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrambeno industrijo je najvišje sejemsko priznanje Veliki kristalni šampionski pokal pripadlo ljutomerskemu Tehnostroju. Podelili so mu ga za osvajanje novih tehnologij v kmetijski pridelavi: za napravo za gnojenje s tekočimi gnojili, za tehnologijo integralnega transporta, kot tudi za večletne dobre rezultate pri osvajanju novih tehničnih rešitev, ki so prav tako prejela sejemska odličja. Za razstavljene in ocenjene nove izdelke si je Tehnostroj prislužil namreč še dve veliki zlati, dve zlati in dve srebrni medalji. Med novimi izdelki, ki jih je ta delovna organizacija predstavila na letošnjem novosadskem sejmu, velja
ob škropilnici in napravi za gnojenje s tekočimi gnojili omeniti še kotalni prekucnik z zabojem na kamion TAM 260, podvozje TKP 15-1 s cisterno z deponator-jem, podvozje TKP 41 s pnevmatskim trosilcem, cisterno z de-ponatorjem na enakem podvozju ter 8-tonski prikolici za prevoz razsutega tovora in za prevoz bal ter še nčkaj drugih izpopolnjenih izdelkov, ki so jih na tem sejmu prikazati že lani. Brez priznanj ni ostala tudi soboška Panonija, ki je prejela veliko zlato medaljo za elektronski trasirni mehanizem za vse vrste žitnih sejalnic ter srebrno medaljo za rotacijsko brano širine 5 metrov. Priznanja, ki so jih osvojili pomurski izdelovalci, s'o še toliko vrednejša, saj je za nagradno ocenjevanje bilo prijavljenih 128 izdelkov, 81 od teh pa so razglasili za novosti.
Prav nič manj uspešni pa letos niso bili tudi živinorejci in živil-sko-predelovalna industrija. Kmetijsko gospodarstvo Raki-
čan, ki je na sejmu razstavilo plemenske svinje in merjasce, je prav tako prejelo veliki kristalni šampionski pokal. Farma oz. selekcijski center iz Nemščaka je na sejmu predstavil svinje pasme jorkšir, švedski landras, -nemški landras in pietren, prav pri širjenju omenjenih pasem pa ima'ta center izredno pomembno vlogo. Govedorejci, ki so v preteklosti prav tako posegali po najvišjih sejemskih odličjih, so se tokrat morali zadovoljiti z veliko zlato medaljo za razstavljene kolekcije plemenskih telic lisaste paste, kar pa je prav tako velik uspeh.
Že od leta 1930, ko so v Novem Sadu pripravili prvi mednarodni kmetijski sejem, pa ocenjujejo in nagrajuje izdelke živilsko-predelovalne industrije. Letos je bila konkurenca izredno močna, saj je 210 proizvajalcev prijavilo za ocenjevanje kar 1.192 razli-
čnih izdelkov. V ocenjevanju, ki je trajalo skoraj poldrugi mesec, opravilo pa ga je okrog sto. najbolj priznanih jugoslovanskih strokovnjakov, so šestim organizacijam združenega dela podelili veliki kristalni šampionski pokal, petim organizacijam srebrni šampionski pokal .in sedmim organizacijam pokal novosadskega sejma. Ob teh najvišjih priznanjih so letos podelili še 351 zlatih, 406 srebrnih in 135 bronastih"' medalj, kar je dokaz, da se kakovost prehrambenih izdelkov iz leta v leto izboljšuje. Srebrni šampionski pokal je med pomurskimi razstavljale! letos prejela Tovarna mlečnega prahu ABC Pomurke za večletno standardno kakovost svojih specializiranih izdelkov, kot so mleko v prahu ter kondenzirano in evaporirano mleko.
L. Kovač
400 KOOPERANTOV KZ PANONKE JE NA HRIBOVITEM GORIČKEM LETOS VRTNINAM NAMENILO 67 HEKTARJEV
1600 ton vrtnin iz KZ Pomurka
ZA VEČ HRANE
V soboški občini ugotavljajo, da se število kmečkega prebivalstva iz leta v leto zmanjšuje, prav tako pa tudi obseg površin, ki so v zasebni lasti. To pa niti ne skrbi toliko kot podatek, da se na račun širitve nerodovitnih površin zmanjšujejo kmetijske površine, saj jih je samo v zadnjih štirih letih manj za 1.234 hektarjev. Ta izpad skušajo v občini nadomestiti z izboljševanjem preostalih kmetijskih površin, predvsem z njihovim usposabljanjem za večjo pridelavo. Tako so v desetih letih v Kmetijski zadrugi Panonka meliorirali 4.565 hektarjev, v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan pa 1.734 hektarjev zemljišč, zložbe pa so napravili na 4.871 hektarjih. Vsi ti posegi že vplivajo na večjo pridelavo in predvsem večjo tržnost.
V Kmetijski zadrugi Panonka se s pridelavo vrtnin ukvarjajo že poldrugo desetletje. Začeli so s pridelavo hrena, z leti pa so ponudbo popestrili in pritegnili vse več kmetov k pridelavi vrtnin, ki dajejo ob intenzivnejšem delu tudi na majhnih hribovitih njivicah Goričkega dober zaslužek.
Vrtnine predvsem pridelujejo za potrebe industrije. Od potrošniških centrov oddaljeni, kmetje nimajo veliko možnosti za prodajo sveže zelenjave. Za sprotno porabo tako prodajo le 20 odstotkov sveže zelenjave. Vozijo jo le v Maribor, Celje in Ljubljano. Ko se porabniki oskrbujejo z ozimnico, pa jo skupaj s krompirjem vozijo tudi na Reko in v
Labin. V TZO Cankova in TZO Sobota, kjer kmetje pridelujejo vrtnine, so lani uspeli za pridelovanje pridobiti 30 odstotkov več kooperantov, vendar je lansko leto hladno in deževno vreme s točo uničilo pridelek, zato je večina novih pridelovalcev letos od pridelave vrtnin odstopila. Tako je letošnje število pridelovalcev na predlanski ravni. Pridelavo bi sicer lahko povečali, vendar imajo le toliko naročil. Prav pri zelju
V NEDELICI ZAČELI GRADITI HLEVE ZA 600 PITANCEV
Minimalne odkupne zaščitne cene prvorazrednih kumar bodo 500, drugorazrednih 300 in tretjerazrednih 40 dinarjev za kilogram, korenčka 220, hrena 1200, slabše kakovosti pa 20—25 odstotkov manj, prvorazrednega zelja pa 100 din.
LETOS 1200 PITANCEV
Na ekonomski enoti tozda Poljedelstvo in govedoreja Lendava Ginjevec pri Nedelici so delavci lendavskega Gradbenika začeli graditi tri hleve s po 200 stojišči. Investitorja sta Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, ki je udeleženo z 80 odstotki, in Mesna industrija Murska Sobota, ki je primaknila 20 odstotkov denarja od predračunske vrednosti objektov, ki znaša 2 milijardi dinarjev. Temeljni kamen (pravzaprav beton) je položil direktor KG Rakičan dipl. inž. Franc Skledar, ki je pred tem na mini tiskovni konferenci med drugim povedal:
»V teh treh hlevih bo skupaj 600 stojišč za pitance. Prihodnje
NOVI HLEVI — Na ekonomski enoti Ginjevec pri Nedelici bodo do 15. septembra zgradili tri hleve s po 200 stojišči. Na sliki: Slovesen začetek gradbenih del.	Foto: Š. S.
pa ni pravega povpraševanja. Sicer pa so letos sklenili pogodbe za pridelavo 700 ton zelja, 200 ton hrena, 300 ton korenčka, 300 ton kumaric in 70 ton drugih vrtnin, kot so čebula, fižol, cvetača, rdeče zelje in endivija. Vodja pridelave, inž. Stevo Preglej, je povedal, da ponudbo pridelave vrtnin širijo. Težava pa je, da se kupci nočejo odločati za naročeno pridelavo, s čimer bi prevzeli obvezo, da pridelano odkupijo.
Kot novost je treba omeniti, da bodo uredili prve namakalne sisteme, s katerimi bodo porabili malo vode, kar bo preprečevalo tudi širjenje bolezni kot posledico pretirane vlažnosti. Namakalni sistem stane 9 milijonov na hektar. Denar za napeljavo bosta prispevali Zveza vodnih skupnosti SR Slovenije in-predelovalna industrija, 10 odstotkov pa pridelovalec kumar. g Hegeduš
Pri gnojenju rastlin običajno upoštevamo le makrohranila (dušik, fosfor, kalij). Pogosto pozabljamo, da je rast odvisna od tiste snovi, ki je je v rastišču najmanj.
Železo spada med mikrohranila. Čeprav so potrebe rastlin po železu relativno majhne, je normalna rast brez njega onemogočena. Železo sodeluje pri tvorbi klorofila in je nujno potrebno pri procesih fotosinteze.
Kloroza (bledica) je pomanjkanje železa v rastlinam dostopni obliki. Večinoma je železa v tleh dovolj, vendar je v takšni obliki, ki za rastilne ni dostopna.
Včasih je težko določiti vzrok pojavljanja kloroze. Po nekaterih navedbah jih je več kot 15. Povezani so s tipom in kakovostjo tal, gnojenjem in odnosi med hranili v tleh in rastlini ter vremenskimi razmerami. Pomembno vlogo ima tudi vrsta oz. sorta rastline, podlaga in intenzivnost obdelovanja.
Najpogostejši vzrok za pojav kloroze je vsekakor velik delež aktivnega apna v tleh. Železo se v tleh veže na Ca2+ ione, v takšni obliki pa rastlinam ni dostopno.
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
V naših krajih pogosto opažamo, da kmetovalci gnojijo s svežo, nepreperelo organsko snovjo. Na že tako problematičnih tleh se s tem pospeši pojavljanje kloroze. Z dodatkom sveže organske mase se namreč vzpodbudi mikrobiološka aktivnost v tleh. Pri tem se sproščajo velike količine CCh, ki z vodo daje ogljikovo kislino. Posledica tega je raztapljanje apnenca, ki imobilizira železo. V primeru, da gnojimo s hlevskim gnojem, mora biti le-ta dobro preperel. Prav tako je bolje, da uporabimo večkrat manjše odmerke, kot pa velike naenkrat.
Nekateri trdijo, da ima vreme vpliv na pojavljanje kloroze. Žal pa pri tem ni nobenega pravila; bolezen se pojavlja tako v sušnih kot deževnih letih. Menimo, da ekstremne vremenske razmere (suša, moča) vplivajo na strukturo tal. V tleh, s slabo strukturo korenine slabo dihajo ter prevajajo vodo s hranilnimi snovmi.
Za odpravo kloroze na tleh s slabo strukturo je potrebno napraviti drenaže in ostale ukrepe za izboljšanje strukture tal.
Železova kloroza je zaradi številnih možnih vzrokov problem, ki ga je potrebno reševati kompleksno. Preučiti je potrebno vse možne vzroke, ugotoviti dejanskega povzročitelja in temu primerno ukrepati. Pri tem je vsekakor nujna strokovna pomoč. Dolgoletne izkušnje s tem problemom ima Institut za vočarstvo na Fakuketu poljoprivred-nih znanosti v Zagrebu. Kot primer naj navedemo nasad hrušk v Vin-kovcih (160 ha), ki je bil zaradi kloroze obsojen na propad. Po njihovem navodilu so uporabili železov sulfat — ZELENO GALICO, ki so jo zakopali v pas med vrstami v količini 1000 kg/ha. Rezultati sanacije so bili odlični.
Pri odpravljanju kloroze v manjšem obsegu lahko uporabimo enega izmed pripravkov, ki so občasno na voljo v naših trgovinah (sekwestren, ferifert), pri katerih je železo v kelatni obliki.
Lahko pa uporabimo ZELENO GALICO (proizvajalec CINKARNA CELJE). Omenjena sol je dokaj poceni; dosedanja uporaba in poskusi pa so pokazali, da je tudi zelo učinkovita.
Možnosti in način uporabe ZELENE GALICE so v praksi še vedno premalo poznani. Zato ne bo odveč, da v zvezi s tem damo nekaj napotkov.
zakopavanje v tla: škropljenje:
vinogradništvo 1000 kg/ha 0,2—0,8 kg/trs 0,5%
z dodatkom 0,2 % uree
sadjarstvo 1000-2000 kg/ha 0,5— 1 ,kg/sadiko 0,2 %
0,2 % uree
Najprimernejši čas uporabe pri zakopavanju v tla je jesen, lahko pa tudi zgodaj spomladi. Pri tem moramo paziti, da ZELENA GALICA ne pride v neposredni stik s koreninami. Ravno tako ni priporočljivo dodajanje ob sajenju v sadilno jamo. V obeh primerih bi lahko ob večjem dežju prišlo do prevelike koncentracije železovih in sulfa-tnih ionov.
S škropljenji priporočamo začeti takoj ob pojavu znakov bolezni oziroma že preventivno, če je kloroza pogost pojav. Običajno s škropljenjem rešujemo problem samo v eni sezoni. Zakopavanje v tla pa učinkuje več let.
Škropljenje opravimo zgodaj zjutraj, še bolje zvečer, da je listje ovlaženo dalj časa. Dodatek uree pospeši sprejem železovih ionov v list.
Tretiranja z ZELENO GALICO (3-5 v eni sezoni) opravimo istočasno z ostalimi škropljenji, saj jo lahko neomejeno mešamo z zaščitnimi sredstvi.
Na koncu naj omenimo še možnost odpravljanja mahu na travnatih površinah. Po kvadratnem metru potrosimo od 0,2 do 0.4 kg ZELENE GALICE.	Miran GORINŠEK, dipl. inž.
leto bomo začeli graditi hleve za 800 pitancev v Motvarjevcih, nato hleve za 600 pitancev v Le-merju, v naslednjih dveh letih pa še hleve v Topolovcih (400 stojišč) in Benici, kjer bodo hlevi za 600 pitancev. Skupaj bomo tako imeli hleve za 3 tisoč pitancev. V njih bomo pitali teleta oziroma govedo od 220 do 480 kilogramov. To težo bomo skušali doseči v šestih mesecih. Letno bomo v naših hlevih vzredili 6 tisoč pitancev. Tako kot doslej jih bomo v glavnem izvozili.«
V hlevih, ki so jih začeli graditi predzadnjo sredo, ne bo rešetk, zato tudi ne bo treba odvažati gnojevke. Vseh šest mesecev, kolikor bo trajalo pitanje govedi v enem turnusu, bodo živalim le nastiljali, gnoj pa bodo odstranili potem, ko bodo pitance odpeljali. Gre za tehnologijo, ki je na naših (pomurskih) družbenih posestvih še niso uporabljali, se je
pa uveljavila drugod, na primer v Vojvodini. Predvidevajo, da bo nastala ob rednem nastiljanju (tako imenovani globoki nastil) v šestih mesecih 80 centimetrov debela plast gnoja, s katerim bodo gnojili bližnje njive. Dobri stari način gnojenja seveda ni v nasprotju z našimi naravovarstvenimi prizadevanji, prej nasprotno. Vsekakor je ta način gnojenja sprejemljivejši kot z gnojevko. ki bi jo dobivali, ko bi zgradili hleve na rešetke’oziroma izplakovanje. Zanivimo je tudi, da bosta za pitanje 600 goved skrbela le dva delavca.
In kako bo s teleti? Potem, ko bodo zgradili vse prej omenjene hleve, jih bo treba letno 6 tisoč. Predstavnik KG Rakičan je povedal, da so se povezali s Kmetijsko zadrugo Panonka, katere člani oziroma kooperanti naj bi letno »prispevali« 3 tisoč telet za nadaljnje pitanje. Tudi Kmetij-
ska zadruga Lendava bo zagotovila ustrezno število telet, vse ostalo pa bodo skušali dobiti na Hrvaškem.
Kot je že zapisano, sodeluje Mesna industrija Murska Sobota pri novi naložbi z 20 odstotki denarja. Potemtakem je to skupna naložba rejca in predelovalca. Predstavnik Mesne industrije je ob odprtju dejal, da so zelo zadovoljni s sodelovanjem s Kmetijskim gospodarstvom Rakičan, saj je še najbolj zanesljiv dobavitelj kakovostne surovine. V zadnjih letih so sicer v pitališčih Kmetijskega gospodarstva Rakičan letno spitali po 4 tisoč glav (lani 4300), glede na začeto posodobitev oziroma novogradnjo hlevov pa sklepamo, da bo v družbenem sektorju v prihodnje vzrejenih več goved, saj je reja v čim krajšem času krmljenja in ob doseženi kakovosti še kar dono-sna-	Š. Sobočan
KONEC SAMOVOLJE V GORICAH
Vinogradi pri Lendavi postajajo privlačno mesto za vikendarje, domače in tuje. V zadnjih desetih letih se,je domala spremenila podoba vinogradov, saj je bilo zgrajenih veliko novih kleti in počitniških hiš. Ker večjega nadzora nad zidavo teh objektov ni bilo, se je močno razširila samovolja posameznikov, ki so si postavili prave palače, ki nimajo nič skupnega s prejšnjo arhitekturo krajine. Občani, ki jim ni vseeno, kako se ravna z naravnim okoljem, so zahtevali, da občina ta problem uredi, da prepove gradnjo takšnih objektov, ki ne sodijo v to okolje. Če v zadnjih letih ne bi bilo ostrejšega nadzora, bi posamezniki pozidali tudi okolico sv. Trojice, ki je ob gradu nekakšen simbol kraja. Končno so v Lendavi sprejeli
odlok o prostorski ureditvi naselij, ki jih ne zajemajo v ureditvenih načrtih. Po tem odloku so določili, kako morajo biti oblikovane vinske kleti. Predpisana je tudi barva kritine in barva zuna-
njih ometov. Vinske kleti morajo biti grajene po tipskih projektih. S tem odlokom naj bi se končala dolgoletna samovolja pri gradnji kleti, ki je že doslej napravila veliko škodo.	Jani D.
Sadili bodo svoj semenski krompir
Na območju TZO Beltinci, ki je znano po pridelovanju krompirja, bodo letos to poljščino za tržišče pridelovali na okoli 450 hektarjev. Med ranimi sortami so sadili VESNO in nekaj JAERLE. Semena niso dobili od zadruge, zato količina zasajenega zadrugi ni znana. Pretežno bodo pridelovali poznejše sorte IGOR in nekoliko manj DEZIREJA. Tržišču v M. Soboti, Celju, Mariboru, Ljubljani in na Reki bodo tako kot vrsto let nazaj ponudili od 6000—10.000 ton krompirja. Del kakovostnega pridelka bo prevzela zagrebška Pliva, ki ga predelanega dodaja otroški hrani. V TZO Beltinci pa pridelujejo tudi s škrobom bogate sorte za industrijo. Tako so za Helios iz Dom-
žal posadili krompir sort AVRORA, KROSTA in JAKA.
Cena slednjega je sicer nizka, vendar jih s predelovalno industrijo vežejo dolgoletne poslovne vezi, saj pridelovalna industrija v letih z obilnim pridelkom prevzame tudi presežke merkantilnega krompirja. Res pa je tudi, da je s krompirjem za predelavo manj del, saj ga ni treba prebirati.
V TZO Beltinci so ob skladišču za krompir, v katerem je prostora za 1.800—2.000 ton krompirja, letos zgradili 200 milijonov vredno skladišče za semenski krompir. Skladišče še ni opremljeno, tako da bo dokončna cena dosegla vrednost blizu 250 milijonov — od tega je 90 milijonov nepovratnih sredstev Poslovne skupnosti za sadje in vrtnine. V skladišču je prostora za 600 ton semenskega krompirja. Letos so ga zasadili na 12 hektarjih. Tako si bodo zagotovili cenejše kakovostno seme, ki bo jamčilo večji pridelek. Tako imenovani elitni semenski krompir so uvozili in ga bodo vsako leto. Uvoženega pa bodo naprej sami razmnoževali.	Boris Heged(iš
STRAN 5
VESTNIK. 26. MAJ 1988

Nova znanja in kadri prinašajo napredek

Ljudska tehnika kot predhodnica današnje tehnične kulture je v povojnem obdobju imela pomembno vlogo pri iskanju novih oblik in angažiranju ljudi, ki so imeli smisel in voljo, da se ljubiteljsko vključijo v prizadevanja za odpravljanje industrijske zaostalosti. Na tem področju so bili doseženi določeni uspehi tudi v naši pokrajini: dosegli smo jih s skromnimi sredstvi. vendar pa s takšnim načinom ni bilo mogoče slediti razvoju nove tehnologije v industriji in kmetijstvu. zanemarili pa smo tudi lastno ustvarjalno delo in se preveč usmerili v uvoz tuje tehnike in tehnologije. Vse to je imelo za posledico. da smo prišli v krizno obdobje
To tudi zato, ker je tehnična vzgoja v izobraževalnem procesu osnovnih in srednjih šol, potem ko je v svojih začetkih delovanja vplivala na dvig množičnosti tehnične
kulture.
zaradi pomanjkanja
ustreznih kadrov in premajhne družbene skrbi zašla v obdobje stagnacije. Ta odnos se ni izboljšal niti ob ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Pa vendar smo spoznali. da brez ustvarjalnega, inovativnega in raziskovalnega dela ni mogoče pričakovati napredka v sodobnem svetu. Tako smo naposled v naši pokrajini uvideli to vrzel in se odločili za oživitev tehnične kulture. S preureditvijo doma tehnične kulture in zaposlitvijo sekretarja pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo v Murski Soboti smo spet omogočili mladim in nadarjenim. da razvijajo svoje ustvarjalne sposobnosti na različnih področjih tehnične kulture.
Vprašanje pa je. če ta zagnanost nekaterih prizadevnih delavcev ne bo pojenjala, če ne bomo spremenili družbenega odnosa do te dejavnosti in jo tudi materialno podpirali. O problematiki tehnične kulture v soboški občini smo pripravili okroglo mizo z namenom, da se spoznamo s stanjem tehnične kulture in spodbudimo k razmišljanju tudi tiste, ki bi morali imeti več posluha do te dejavnosti posebnega družbenega pomena.
Našemu vabilu so se odzvali: RUDI CIPOT - predsednik Zveze za tehnično kulturo občine Murska Sobota. LUDVIK FILO — sekretar Zveze za tehnično kulturo Murska Sobota. GEZA FARKAŠ — predsednik OK SZDL Murska Sobota, KAREL MAKO-VECKI — predsednik Občinske izobraževalne skupnosti Murska Sobota. BELA PAVLIČ — predsednik Aero kluba Murska Sobota. in JOŽE HORVAT — predmetni učitelj tehničnega pouka in mentor kluba mladih tehnikov na Osnovni šoli Edvarda Kardelja v Murski Soboti.
Izobraževanje mladih je strateškega pomena
»Živimo v času, ko ima vse odločilnejšo vlogo obvladovanje novih tehnologij, množičnih inovacij, organiziranega znanja v proizvodnji in upravljanje na osnovi informacijskih sistemov. To pa zahteva nova znanja in kadre,« poudarja Rudi Cipot in dodaja, »pomurska regija je kadrovsko osiromašena, zanjo je značilen ekstenziven razvoj, naravne danosti ima v kmetijstvu, termalni vodj in turizmu. To pomeni, da Pomurje lahko gradi svoj razvoj na čistih tehnologijah, ki so energetsko manj zahtevne, potrebno pa je veliko znanja. Žal ugotavljamo, da nam v vseh temeljnih okoljih primanjkuje razvojnega kadra, če pa se najde kakšen raziskovalec, se ta zaposli zunaj združenega dela, v kakem zavodu, in od tam soli pamet, namesto da bi svoje znanje in sposobnosti pokazal v proizvodnji. V zadnjem času tudi ni prevelikega interesa za vodilna in vodstvena delovna mesta, čeprav je na teh še veliko ljudi, ki nimajo ustrezne izobrazbe in znanja. To se opazi tudi pri najbolj enostavnih sanacijskih programih, ki jih sprejemamo. V zahodnem svetu namenjajo pomemben del družbenega proizvoda za inovativno dejavnost in v tržnih sistemih je konkurenca poglavitni spodbujevalec inovacij. Mi pa hočemo inovacije spodbujati s političnimi akcijami preko sindikata ali deklarativno. Izobraževanje mladih je zato v
DRUŽBENA VERIFIKACIJA
TEHNIČNE
V Zvezi za tehnično kulturo občine Murska Sobota imajo ustanovljene komisije za posamezne dejavnosti tehnične kulture. Te so: komisija za inovativne dejavnosti; za delo z društvi ljudske tehnike; za delo s klubi mladih tehnikov na šolah; kme-tijsko-tehnična komisija; komisija za računalništvo in za informiranje.
V Zvezi za tehnično kulturo občine Murska Sobota so vključena naslednja društva in klubi: Aero klub Murska Sobota, ki skrbi za šolanje jadralnih pilotov, padalcev, modelarjev in motornih pilotov; Avto-moto društvo Štefan Kovač Murska Sobota, ki usposablja voznike motornih vozil in razvija tekmovalni šport; Radio klub Murska Sobota, ki vzgaja mlade s področja elektronike in telekomunikacij, usposablja operaterje in konstruktorje ter radiotelegrafiste: Računalniški klub Murska Sobota, ki skrbi za pospešeno računalniško opismenjevanje; Društvo modelarjev Murska Sobota, ki skrbi za izdelovanje tekmovalnih
Pomurju strateškega pomena, če želimo odpraviti krizo v naši razvojni stagnaciji. Izobraževanje pa je možno pospešiti le z večjimi materialnimi sredstvi in vključevanjem čim več mladih in sposobnih, da razvijajo svoje zmožnosti. Imamo sicer šole in učitelje, toda ta čas zahteva spremembe v tehnologiji poučevanja. Koncentracija učencev v velikih . skupinah in učiteljevo presojanje njihovega znanja ter pasivno spremljanje predavanj niso prava pot k svetlejši prihodnosti, ki potrebuje iniciativne in sposobne strokovnjake. To so bili motivi, ki so vodili vodstvo Zveze za tehnično kulturo v Murski Soboti k oživljanju tehnične kulture v pomurskem prostoru. To pa tudi zato, ker je odnos širšega družbenega okolja premajhen in daje zelo malo podpore tej dejavnosti. Ta odnos je bil bolj postranski ter bolj ali manj odvisen od ljubiteljstva posameznikov. Mačehovski odnos do tehnične kulture pa se kaže tudi v neustrezni vključitvi v samoupravno delegatsko strukturo, kjer bi lahko uveljavljala svobodno menjavo dela preko izobraževalne, raziskovalne ali telesnokulturne skupščine. V tehnični kulturi tudi ne sprejemamo, da so vsebinsko dobro opredeljen program v izobraževalni skupnosti ovrednotili z verižnim indeksom iz lanskega leta tako kot za vse ostale dejavnosti, ne glede na vsebino programa.«
KULTURE modelov, sodeluje na tekmovanjih in usposablja mentorje; Društvo ljudske tehnike Roga-šovci, ki skrbi za razvoj tehnične dejavnosti v svojem okolju in Moto klub Svobodni jezdeci. Trenutno pa ne dela Foto-kino klub Murska Sobota. V zvezo pa želijo vključiti tudi druga društva s področja tehnične kulture, kot so društvo matematikov, društvo inovatorjev, društvo inženirjev in tehnikov in druga.
Poleg tega razvijajo dejavnost pri izdelovanju računalniških programov. Tak program že deluje pri mešanju krmil, želijo pa, da bi predvsem na kmetijskem področju izdelovali ustrezno programsko opremo in si tako ustvarjali del lastnih sredstev. Poseben poudarek dajejo tudi delovanju na področju kmetij-sko-tehnične dejavnosti. Gre za seznanjanje kmetov z najnovejšimi dosežki na področju kmetijske tehnike, ki lahko prispevajo k boljšim agrotehničnim ukrepom, usposabljajo mlade za tekmovanja v oranju, kar lahko tudi prispeva k večjim pridelkom itn.
Z1V1 z
sredstvi
»Čeprav se večina organizacij in društev srečuje z materialnimi težavami, je gotovo v najtežjem položaju Aero klub Murska Sobota. Časi letalcem doslej nikoli niso bili naklonjeni.« pravi Bela Pavlič- »Letalski šport namreč zahteva veliko finančnih sredstev tako za dejavnost kot opremo. Letošnji predračun kluba znaša 90 milijonov dinarjev, od tega dobijo nekaj manj kot 20 milijonov dotacije, 70 milijonov pa si morajo ustvariti sami, s proizvodnim delom. Ob tem pa nimajo zavarovane opreme, saj bi samo za zavarovanje letal potrebovali še dodatnih 30 do 40 milijonov dinarjev. Žal pa tudi v prihodnje ni pričakovati bistvenih sprememb pri sofinanciranju, čeprav je zdaj že prisotna določena pripravljenost spreminjanja razmer in pogojev.« Kljub težkim razmeram za delo pa pri soboškem Aero klubu uspešno krmarijo, kar gre pripisati predvsem zavzetosti in pripravljenosti članov kluba, zlasti pa vodstva. Sobočani se namreč ponašajo z enim od najiepših letališč, ki je priznano kot mednarodno. Soboško letališče je tudi vsako leto gostitelj šolanja gojencev mostarske gimnazije za jadralne pilote. Dejavnost Aero kluba Murska Sobota, ki je praznoval 40-Ietni-co delovanja, pa ni samo Športna in ljubiteljska. To je rezervat pilotov in padalcev za potrebe teritorialne obrambe in bi tudi s tega vidika moral biti deležen večje materialne podpore. Nujno bi namreč morali rešiti amortizacijo in zavarovanje opreme, če hočemo naprej razvijati to drago dejavnost.
Problemska konferenca o tehnični kulturi
»V soboški občini, kjer aetuje okrog 400 družbenih organizacij in društev, katerih dejavnost je raznolika, v njih pa delovni ljudje in občani uresničujejo svoje interese, pomenijo tudi pomembno sestavino političnega sistema. Med organizacije posebnega družbenega pomena sodi tudi Zveza organizacij ja tehnično kulturo, katere dejavnost pa ni primerno materialno ovrednotena. Odnos do te dejavnosti je v različnih sistemih ‘različen. Na Zahodu so predvsem šole tiste, kjer se v veliki meri oblikujejo ti kadri. K temu prispeva prosti trg delovne sile, kjer je mladina prisiljena, da potrjuje sama sebe v inovativni in znanstveni dejavnosti. Na vzhodu pa je dejavnost tehnične kulture organizirana preko političnih mladinskih organizacij. ki tudi iz proračuna financirajo to dejavnost. Če to primerjamo z nami, ugotovimo, da so šole zaradi slabega materialnega položaja tudi marsikje slabo opremljene. da ni primernega nagrajevanja mentorjev, medtem ko se naša mladinska organizacija ne vključuje v le aktivnosti, kar pomeni, da nam ostaja smo Zveza organizacij za tehnično kulturo, ki preko svojih komisij, društev in organizacij ter iznajdljivih posameznikov rešuje in razvija tehnično kulturo.
Da bi začeto zagnanost in dobre rezultate, ki smo jih dosegli v soboški občini, še bolj popularizirali in pritegnili k delu tudi ostale dejavnike. bomo morali sprejeti nekatere usmeritve za bodoče delo na problemski konferenci, ki jo o tehnični kulturi pripravljata Občinska konferenca SZDL in Zveza organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota«, pravi Geza Farkaš.
Društva in klubi
združeni v zvezi
»Ena od osnovnih nalog pri uresničitvi zastavljenih hotenj, izraženih v programski zasnovi tehnične kulture, je njena družbena verifikacija. Sedanja materialna osnova je takšna, da ne zagotavlja normalnega izvajanja programa tehnične kulture,« pravi Ludvik Filo. »V Zvezi organizacij za tehnično kulturo v Murski Soboti si prizadevamo, da bi v vseh delovnih okoljih jasno opredelili naloge, ki so posebnega družbenega pomena, ter zanje tudi zagotovili potrebna sredstva. Gre za to, da tudi v teh težkih razmerah sofinanciramo vsebinsko opredeljene programe, ne pa da sredstva razdeljujemo po že ustaljenih indeksih. S takim načinom dela namreč ne bomo povečali vključevanja mladih v inovativno-ra-ziskovalno dejavnost, niti uresničili dolgoročno zastavljenih ciljev. Zato je družbena verifikacija tehnične kulture ena od temeljnih nalog v sedanjih prizadevanjih delavcev tehnične kulture. Prav tako pomembna naloga je ustanavljanje klubov mladih tehnikov na vseh osnovnih in srednjih šolah. V soboški občini je trenutno aktivnih le deset klubov mladih tehnikov na osnovnih šolah. Doseči pa bi tudi morali, da bi začeto delo v tehnični kulturi na osnovni šoli potem nadaljevali na srednji šoli. Potrebno bo tudi doseči, da bo na šolah dovolj mentorjev, da se bo njihovo delo pravilno vrednotilo in da bodo imeli normalne možnosti za delo.
Dom tehnične kulture v Murski Soboti pa mora v prihodnje postati stičišče nosilcev vseh dejavnosti na področju tehnične kulture, kjer se bodo zbirali mladi talenti, učitelji tehničnega pouka, mentorji in drugi in našli tudi ustrezno literaturo. Dom tehnične kulture je torej odprt za vse tiste, ki se želijo usposabljati v eni od široko zastavljenih oblik dejavnosti tehnične kulture. V zvezi pa tudi razmišljamo, da bomo za nadpovprečno nadarjene, tiste, ki bodo dosegali vrhunske rezultate v računalništvu ali drugih dejavnostih, poiskali tudi prostor zunaj doma.«
CENITI MORAMO MENTORSKO DELO
Za razvoj tehnične dejavnosti je izredno velikega pomena delo v osnovni šoli. Zgled dobrega in prizadevnega dela je vsekakor mentor kluba mladih tehnikov na Osnovni šoli Edvarda Kardelja v Murski Soboti. Jože Horvat, ki bo za svoje dolgoletno, vestno in uspešno delo na področju tehnične kulture ob letošnjem dnevu prosvetnih delavcev prejel zasluženo nagrado. Na tej šoli deluje od 13 do 15 sekcij, ki so dobro razvite, učenci te šole pa na tekmovanjih tudi dosegajo najboljše rezultate. »Žal pa ugotavljamo, da je velik razkorak med tistimi, ki postavljajo programe, in tistimi, ki delijo sredstva za dejavnost tehnične kulture. Ne zavedamo pa se v dovoljšnji meri, kako pomembno je za ustvarjalni razvoj mladega človeka že v šoli, da se mu omogoči razvijanje lastnih ustvarjalnih sposobnosti, kar lahko ima kasneje velike učinke. Ce želimo nekoč postati inovativiia družba, je skrajni čas, da se začnemo drugače obnašati in mladini omogočiti ustvarjalno vključevanje v inovativno in raziskovalno dejavnost, kajti brez politehnične kulture in tovrstnega znanja si ni mogoče zamisliti razvite družbe, da bi se lahko primerjali z razvitimi v svetu. Klubi mladih tehnikov so tisto mesto, kjer mladi lahko razvojno-razisko-valno razmišljajo, zato jih moramo materialno podpirati,« pravi Jože Horvat
Moralno podporo
spremeniti v materialno
»Pri občinski izobraževalni skupnosti v Murski Soboti, ki sofinancira dejavnost tehnične kulture, ugotavljamo, da v Zvezi organizacij za tehnično kulturo izvajajo ambiciozne programe, da se je v šolah povečala aktivnost klubov mladih tehnikov kot usmerjevalcev tehnične kulture ter da Zveza uspešno usposablja mentorje iz vrst učiteljev in zunanje sodelavce za strokovno pomoč pri delovanju klubov mladih tehnikov. V izobraževalni skupnosti tudi ocenjujemo, da je 25 milijonov dinarjev, kolikor smo letos namenili za dejavnost tehnične kulture, dobro naložen denar, ki
daje sadove,« pravi Karel Mako-vecki. »Kljub ugodni oceni dejavnosti tehnične kulture pa več sredstev ni bilo mogoče dati, ker so leta omejena. Z razpoložljivimi sredstvi komajda zagotavljamo program v osnovnih šolah.« Kljub vsemu pa je pričakovati, da se bo stanje izboljšalo v prihodnje, ko bo potrebno vztrajati, da dobijo . več tisti, ki več delajo in imajo boljše programe dela. Pobude ZTKO Murska Sobota, da je potrebno programe sofinancirati, namreč niso ovrgli.
Feri Maučec
STRAN 6
VESTNIK. 26. MAJ 1988
kulturna obzorja
Pobuda je dana
V prostorih Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti se je minuli petek sestal iniciativni odbor za obnovo soboškega gradu. Njegov predsednik Ivan Obal je odločen in pozna se, da se spozna na številke, bolj kot na nravi ljudi, ki bodo prostore uporabljali in v obstoječi ne vidijo le začasne rešitve za kulturne dejavnosti in imajo tako pomisleke.
Prvi je ta, ali je lahko med uporabniki prostorov v pritličju gradu še naprej Klub mladih, ki si je, da ga ne bi zaradi prostorske stiske knjižnice v soboškem gradu izrinili, začel urejati sanitarije. Prav prostor, v katerem so omenjene sanitarije, pa je eden najsvetlejših in uporaben za kaj drugega. Zato v projektu Tiborja Severja s Projektivnega biroja obstajajo druge (variantne) rešitve za sanitarije. Te bi naj bile pod straniščem ali na vrhu levo od dvorane. Pa da ne bi pisali le o tem. Bistvena je usposobitev dvorane v najkrajšem času, dostopa v garderobo za odrom, kjer vratolomno stopnišče doslej k
nja, njegova oživitev pa bi zavrla zob časa, ki neusmiljeno najeda podobne kulturnozgodovinske objekte, pa naj bi našel prostor za vaje in shranitev prejetih odličij tudi sindikalni mešani pevski zbor Štefan Kovač pa še godba na pihala. Neverjetno je, da je tako, saj je po izrečenih izkušnjah predstavnic Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora, ki sta si kot vabljeni članici iniciativnega odbora ogledali prostore in soglašali z obnovo, če ta ne bo spremenila zunanjega videza in ne bo posegla v substanco gradu, stanje običajno drugačno. Pod oboke in v grajske »zidine« se namreč nihče noče preseliti, v soboškem gradu pa bo očitno premalo prostora za vse, če ne bo pametnih odločitev. In sredstev seveda. Potrebnih je 350 milijonov, le za usposobitev zaprte dvorane, zagotovljenih je 47 milijonov, preostale pa naj bi zbrali s posebno prispevno stopnjo (0,5 odstotka iz bruto osebnih dohodkov), namenjeno za ureditev komunalnih objektov ter mestnega samopri-
Ena vrata vodijo v zaprto grajsko dvorano, druga v klub mladih, fotografija pa priča, da bo za soboškega grajskega očaka, ki naj bi postal središče kulturnega življenja, potrebno malo bolj poskrbeti. Predvsem ustrezno urediti notranjščino, saj je uporabnikov prostorov veliko, poleg temeljev pa obnoviti tudi fasado, kjer je zob časa opravil svoje. Foto: N. Juhnov
sreči še ni zahtevalo žrtev, je pa ovira za prenos kulis in drugih rekvizitov, ki so zdaj izpostavljeni vremenskim razmeram, obstaja pa možnost, da bi jih shranili neposredno nad odrom, če bo padla odločitev za preboj zidu v drugo nadstropje.
To naj bi po izselitvi Gozdnega gospodarstva v celoti pripadlo Pokrajinskemu muzeju, ki se bori (s knjižnico vred) za obstoj in matičnost, ki je tudi odvisna od prostorov. V gradu, ki bi tako posta! središče kulturnega življe-
spevka. Iz obeh virov po polovico, če bodo soboški izvršni svet ter krajevna in kulturna.skupnost Murska Sobota sprejeli, pobudo o načrtovani obnovi grajske dvorane. Če ne, lahko iniciativni odbor, ki je opravil svoje poslanstvo, preneha z delom, zavrta pobuda pa bo imela negativne posledice v kulturni dejavnosti, za katero bo navsezadnje, zaradi nakopičenih problemov, potrebno imeti posluh.
Brigita Bavčar
Lendavski kino
Ena izmed dejavnosti lendavskega Zavoda za kulturo je tudi kino. V preteklem letu je imel 359 predstav, ki si jih je ogledalo nekaj manj kot 27 tisoč občanov. Največ so seveda (ali pa žal) predvajali komercialnih, vendar pa niso zanemarili tudi kakovostnih filmov. Tako so organizirali ogled nekaterih filmov, ki so jih predstavili na beograjskem Festu, imeli so retrospektivo jugoslovanskega filma, dneve madžarskega filma, dneve domačega filma in revijo Zeta filma ob njegovi 40-Ietnici. V letošnjem letu načrtujejo v lendavskem kinu 318 rednih predstav, 1 predstav v okviru dnevov domačega filma, imeli bodo 20 predstav za šolarje in otroške vrtce, skupaj s samoupravno interesno skupnostjo za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti pa bodo tudi letos organizirali dneve madžarskega filma. V Lendavi bi po končani predstavi radi imeli pogovore o filmskem ustvarjanju in o vsebini filma, s čimer so pravzaprav že poskusili, vendar pa obiskovalci dvorano zapustijo, še preden izgine s platna napis KONEC FILMA.
Š. S.
Kronika Pomurja — delovni odmev
Čenrav se daie v naši gospodarsko-politični krizi presenetljivo malo sredstev za kulturne dednosti. moramo
.	 it . ,	Vor- viriimn m doživljamo, v dolžnostih ne
da nje sodelavci ob vsem, kar vidimo in c  j
praznujejo.
Društvo zgodovinarjev Pomurja je izdalo	nek" ko
ja (št. 1, marec 1988). Tudi to društvo trna
znajde. Društvo zgodovinarjev je iz ljubezni do in. . P P  . dovine solidarnostno zbralo nekaj sredstev, da s simbolično zdru ko izdali prvo brošuro. S to izdajo se je resnično s s. M no združitvijo znanja in s strpnim zapisovanjem predsta  I  nih mislecev resnice, ki ne sme biti preganjana. P
ki novi svet — Svet ob Muri!	_ .
Odgovorni urednik, pisec, raziskovalec za nekatera
predsednik izdajateljskega društva upokojeni p g OKronika Po-- je na letnem občnem zboru in predložitvi .brošure - Kronal o murja - v svoji študijski zagnanosti izrazil, da n J njegove pomemb-stevilko oprijeli pisanja vsi, kt ljubijo svoj narod .1 g
nosti za kulturno dediščino.
Dini Titan
MONIKA TIBAUT: LIKALNIKI, LINOREZ 87/88.
(Z razstave otroška likovna ustvarjalnost in likovni svet mladih v knjigi, ki je v mesecu mladosti na ogled v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti.)
Štirje zbori iz Pomurja
Na XI. republiški reviji mladinskih pevskih zborov Slovenije, ki je potekala od 19. do 21. maja, so zapeli tudi štirje zbori iz Pomurja. V četrtek zvečer je med drugimi zapel mladinski pevski zbor srednje šole družboslovne in ekonomske usmeritve iz Ljutomera, ki ga vodi Mirko Prelog. V petek dopoldne je nastopil
otroški pevski zbor osnovne šole Jože Kerenčič iz Gornje Radgo-he z zborovodkinjo Betko Škrlec, popoldne pa je zapel še mladinski pevski zbor z gornjeradgon-ske osnovne šole pod vodstvom Marije Dukarič.
V soboto dopoldne pa se je v Zagorju ob Savi, kjer je tridnevno srečanje najboljših mladih
pevcev potekalo, predstavil tudi otroški pevski zbor z osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh v Murski Soboti, ki ga vodi zborovodkinja Smilja Gaber. Zagorska revija je izpostavila tudi mladinske zbore, ki se na Mladinskem pevskem festivalu v Celju tekmovalno srečujejo z drugimi jugoslovanskimi ter tujimi zbori, bb
kulturni koledar
ČETRTEK, 26. MAJA
Otvoritev razstave EX TEMPORE 88 — otroške likovne ustvarjalnosti.
GORNJA RADGONA - Ob 10.00 bo v prostorih osnovne šole Jože Kerenčič samostojni koncert mladinskega pevskega zbora Lastovička iz ČSSR (Nove Zamky), ki se bo pod vodstvom zborovodkinje Klare Schu-betove predstavil učencem: ob 17.00 pa še vse drugim, ki se bodo udeležili koncerta gostujočega zbora v domu kulture. Ob tej priložnosti bosta zapela še otroški pevski zbor in mladinski pevski zbor gostiteljev.
DOBROVNIK — V domu kulture se bo ob 14.00 začela revija otroških in mladinskih pevskih zborov. SOBOTA, 28. MAJA
DOBROVNIK — V domu kulture bo nastopila priznana glasbena skupina MUZI KAŠI iz Budimpešte. Koncert bo ob 20.00.
NEDELJA, 29. MAJA
DOBROVNIK - Ob 20.00 bo v domu kulture gostovalo budimpe-štansko ljudsko gledališče s predstavo Iskalci.
PONEDELJEK, 30. MAJA
MURSKA SOBOTA — Ob 12.00 bo za učence osnovnih šol, ob 17.00 pa za vse druge obiskovalce gotovo zanimiva predstava Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane: MEDVEDEK PU.
»NA JEZIKU MED, V SRCU LED,« je eden od pregovorov, ki smo jih zasledili v gledališkem listu in napoveduje prvo predstavo Slovenskega mladinskega gledališča v sezoni 1987/88. V režiji Janeza Pipana bo kot Medved Pu nastopila Olga Grad. Pujsek bo Veronika Drolc, Zajec — Draga Potočnjak, Osliček — Marinka Štern in Sova — Milena Grm.
LENDAVA — Ob 20.00 bo v dvorani Nafte na ogled predstava Iskalci, kot smo v prostem prevodu poimenovali predstavo Ljudskega gledališča iz Budimpešte, ki je čest gost v lendavski občini.
MUZSIKAS je madžarska skupina, ki igra tradicionalno glasbo svoje domovine. Pet članov skupine poje in igra v slogu starih madžarskih skupin, za katere je značilno, da sta solo violina in pesem spremljani z violo in dvojnim basom. Med njima igra dvanajst različnih inštrumentov, kar jim omogoča ustvarjanje široke palete različnih vznemirljivih, nenavadnih harmonično obarvanih tonov.
Glasba, ki jo igrajo, nima nič skupnega s stilom madžarske ciganske glasbe, ki ga favorizirajo Lizst, Brahms in drugi komponisti 19. stoletja. To je resnična ljudska glasba Madžarske, kot jo podajata Kodaly in Bartok in se lahko enači z največjimi glasbenimi deli.
Uspehi skupine Muzsikas dokazujejo, da so visoko cenjeni, saj se pojavljajo na festivalih doma in v tujini. Prepotovali so ves svet, vključno z Japonsko, Avstralijo, ZDA, Novo Zelandijo ...
Na poti na festival Druga godba v Ljubljani, bodo v soboto 28. maja, ob 20. uri nastopili v kulturnem domu v Dobrovniku. Koncert je organizirala Glasbena mladina Murska Sobota v sodelovanju s sisom za madžarsko narodnost Lendava.	Vojči Celec
razstave
MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled razstava otroška likovna ustvarjalnost in likovni svet mladih v knjigi.
LENDAVA — V galeriji Lendava je odprta razstava otroških likovnih del učencev osnovnih šol in malčkov iz vzgojno-varstvenih organizacij občine Lendava. Na ogled pa sta tudi stalna likovna in muzejska zbirka.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin se s svojimi najnovejšimi deli, ki pomenijo prelom v njegovem ustvarjanju, predstavlja akademski slikar — likovni pedagog Bojan Golija.
Knjige
PREDSTAVLJAMO VAM
Čeprav je pesnika Jožeta Žoharja, rojenega v kmečki družini na pragu osvoboditve (januarja 1945 pri Juriju pri Ro-gašovcih, pot zanesla preko Avstrije v Avstralijo, ga je nostalgija in radost za slovensko besedo in Prekmurjem priklenila z »župančičev-sko otožnostjo,« ki pa jo želi prikriti z modernističnim izrazom. Pesnik, sicer zaposlen pri državnih železnicah v zvezni državi Novi Južni Wales, je v osemdesetih letih aktivno sodeloval pri Slovenskem društvu Sydney, urejal glasilo Avstralski Slovenec in sodeloval pri glasilu Svobodni razgovor ter pri ustanovitvi Slo-vensko-avstralskega lite-rarnoumetniškega krožka. Jože Žohar, čigar pesmi so širšemu občinstvu prvič javno predstavljene v Sodobnosti (letnik 26, št. 1/88, Aurora australis), sicer sodeluje pri pripravi An-
tologije avstralskega pesništva, ter Izboru sodobnega slovenskega pesništva od - moderne do danes, pri njegovem krožku so letos izdali izbor Kuntnerjevih pesmi My House (Moja hiša), svoje prispevke pa je doslej objavljal v glasilih Avstralski Slovenec, Svobodni razgovori, Nova doba, pri nas pa v Rodni grudi. Književnih listih, Dialogih, Le Livre Slovene, Slovenskem koledarju in v omenjeni številki Sp-dobnosti.
Iz njegovih pesmi ne veje le poetika modernizma, kakor bi pričakovali, temveč skorajda stoična drža osamelca, ki mu poezija ni le objekt trenutnega razpoloženja, temveč ontologije in sle, kajti pravi:
»Kako me zdaj nese ta sila.
kako mi zdaj skorajda ribe v očeh.
kako me r skalovju razbije.
ta smeh, ta bes zatajene krvi!«
(Kako kako...)
Ta nebrzdana sla po notrriaji moči in tišini, po brezglasju in samoti se nenadoma sprevrne v skorajda brezupno iskanje otroštva in doma:
Bližina sna
»Mati lice posušeno obraz 'otroka kameni kot kri v brezčas se v kamen zvija vse pade ključ v kavarne pljuč poseže mili Hov zrak o prst podpis za vzdih odpis«
(Kelih s smrtjo)
Strast, ne pa ljubezen, do rodne zemlje, nabita z erotičnostjo in eksistenčno primarnostjo, ljubezen do žene ga privede do lanstnega zaloma in skepse:
»za rod on dan na dno do ran sem r sebi v tebe se zagrebel«
(Do ran, do ran)
Navsezadnje je (shakespearjansko) zaklinjanje v demiurgičnosl umetniške besede le odrešujoče zatajevanje in prevara:
»Umetnost mati otrok ti so- rodstvo klic utrip krvi v tebi vse	/
kar igra kar žene kar daješ za dni ko te ne bo
(Kelih s smrtjo)
Pesmi Jožeta Žoharja presenečajo,' se vračajo in hkrati začenjajo. Presenečajo s svojo svobodo in artificialnostjo, s svojo naravnost viharniško dekadenci, se vračajo s trpkim priokusom, »ko ne vidiš dalje v tabernaklju in rečeš zbogom«, in začnejo z govorico, onkraj katere se šele začenja tišina in bližina sna, kajti:
»Tu sva: ti v meni, jaz v tebi. / obenem nobeden v nobenem obenem. Blizu je meja in meja med nama.
Še v teh zadnjih trenutkih te pijem, kolikor te morem, a žeja nikakor ne ugasne.« ...
* (Na meji)
Milan Vincetič*
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: LJUDSKO IZROČILO PREKMURJA avtorjev Števana Kuharja in Vilka Novaka (Pomurska založba). J. M. Simmla: TISTIH V TEMI NE VIDIMO ((Pomurska založba) ter priročnik revije Zdravje' ŽIVETI S SLADKORNO BOLEZNIJO.
Bralna značka
Ob podelitvi bralnih značk Miška Kranjca 'bo zopet v vseh šolah občine M. Sobota majhna slovesnost. Vsako leto, letos že enaindvajsetič, jo bomo podelili zvestim bralcem: tistim drobnim cicibanom, ki bodo prvič segli po njej in jih je največ, pa v vseh razredih, do tistih redkih, a najbolj vztrajnih, ki so tekmovali zanjo vseh osem let.
Miško Kranjec, ki nam je 1967. leta podaril svoje ime in priimek, bi bil srečen, ko bi videl to nepregledno dolgo vrsto mladih ljudi, ki jih simbol, odprla knjiga na znački, razveseli. Letos bomo praznovali 80- obletnico njegovega rojstva. Želeli smo, da bi prav zato že dobili značko s pisateljevim portretom. Žal se je vse ustavilo pri denarju. Trudili se bomo, da izpeljemo načrt do naslednjega maja.
Ker je srečanje s književniki na naših šolah redko, upamo in želimo, da bodo učenci veseli žive besede in srečanja. V naši občini bodo v gosteh književniki iz Ljubljane: Ivo Zorman. Vitan Mal. Ferdo Godina. Jože Snoj. Miha Male. Tone Pavček in ilustratorja Marjanca Jemec-Božič, Božo Kos ter glasbenik Janez Bitenc.
Iz Maribora smo povabili: Nado Gaborovič. Mileno Batič. Slavka Juga, Janeza Švajncerja in Miroslava Slano in še domačinko Karolino Kolmanič. Letos bomo prvič pozdravili tudi gosta iz Trsta, književnika Miroslava Košuto.
Vključene so tudi srednje šole, saj se za vztrajne bralce branje nikdar ne sklene dokončno.
26. maja bomo značko podelili tudi bralcem v Porabju, in to na Zg. Seniku. v Števanovcih in Monoštru.
Pričakujemo in želimo, da bo to lep praznik za vse naše šole v občini, ki naj razvedri in obogati bralce in literarne ustvarjalce in vse. ki jim knjiga in kultura še kaj pomenita. To bo tudi nagrada za trud vsem mentorjem, saj si vztrajno prizadevajo, da ohranjamo to plemenito akcijo med mladimi.
K. K.
VESTNIK, 26. MAJ 1988
STRAN 7
samozaščita, varnost, obramba . . .

ZMAGALI KO ZRVS
MARTJANCI IN 00 ZSMS
GANČANI
Krajevna organizacija ZRVS Ali Kardoš iz Murske Sobote, lanskoletni zmagovalec, je pripravila v sodelovanju z občinskima organizacijama ZRVS in ZSMS Murska Sobota pri OŠ Karel Destovnik-Kajuh v Murski Soboti 13. srečanje ZRVS in ZSMS. Udeležence je pozdravil predsednik KO ZRVS Ali Kardoš Janez Kerčmar in med drugim povedal, da tovrstna srečanja prispevajo h krepitvi obrambne sposobnosti. Srečanja se je udeležilo 9 ekip ZRVS in 3 ekipe ZSMS, tekmovali so v reševanju testa, metanju ročne šolske bombe, streljanju z MK puško, orientaciji, poznavanju pehotne oborožitve in pohodu.
Pri ekipah ZRVS je bila najboljša KO ZRVS Martjanci s 676 točkami pred Tišino (646,5), Rakičanom (637,5), Beltinci (618,5) in Parkom Murska Sobota (607,5 točke). Pri mladinskih ekipah pa je zmagala OO ZSMS Gančani s 433 točkami pred OŠ Karel De-stovnik-Kajuh Murska Sobota (420) in Rakičanom (376 točk). Najboljša strelca sta bila: Dali-voj Titan (Tišina) pri ZRVS z 38 ih Andrej Rebrica (Gančani) s 34 krogi. Srečanje so z nastopom popestrile mažoretke tovarne Mura iz Murske Sobote. Kot je ob koncu poudaril predsednik OK ZRVS Murska Sobota Kolo-man Rituper, je letošnje srečanje uspelo, škoda le, da se ga ni udeležilo več ekip. Organizator naslednjega srečanja bo KO ZRVS Martjanci.	F. Maučec
USPEŠNA VAJA ENOT TERITORIALNE OBRAMBE OBČINE LENDAVA
SOVRAŽNI DESANT NI USPEL
V doktrinah sodobnih armad močno računajo na uporabo različnih sil, ki bi jih v določenih razmerah poslali v zaledje svojega nasprotnika, da bi dosegle določene cilje. Taki cilji so lahko različni. Med taktične cilje se uvršča zavzetje pomembnih objektov, cestnih križišč. Za dosego teh ciljev pripravljajo desante. Cilj desantov je torej predvsem ta, da v nasprotnikovem zaledju zasedejo objekte ali območja, ki so primerna za pripravo večjih napadov. S takšno predpostavko je bila zasnovana tudi pred kratkim končana vaja enot teritorialne obrambe občine Lendava. Te enote naj bi se zoperstavile sovražnikovemu helikoptrskemu desantu.
Potem ko so opravili mobilizacijo enot, so se te pomaknile na nove položaje, ki so bili že prej evidentirani kot najbolj možna območja sovražnikovega desanta.
Enote so prenočile v vaseh, ki so jim dale zatočišče, v Radmo-žancih, Turnišču, Strehovcih in Kobilju. Že na začetku nekajdnevne vaje so enote posvetile največ pozornosti bojnemu usposabljanju in vzgoji, zavedajoč se, da bo le močan kolektiv lahko kos nalogam, protidesan-tni boj pa je odgovorna in težka naloga. Načelo je natanko znano: zmage ne pribori samo orožje, priborijo jo ljudje, ki so dobro organizirani in moralnopolitično trdni. Seveda pa enote ne bi mogle delovati, če ne bi imele svoje baze, krajevne skupnosti in občanov.
V štabu, ki si je poiskal zavetje v Strehovcih, so dolgo tuhtali,
Po vsaki vaji je najvažnejše očistiti orožje, da bo v vsakem trenutku pripravljeno za nove akcije. Tega ne smejo borci nikoli pozabiti, kljub naporom, ki jih je terjala nekajdnevna vaja. Enote teritorialne obrambe lendavske občine so bogatejše za nova spoznanja, pripravljene pa so tudi za protidesantni boj.
kako naj se zoperstavijo sovražnikovemu desantu. Boj proti zračnim desantom je zelo zahteven. Desant nam lahko pripravi presenečenje, saj vnaprej težko določimo, kje bo nasprotnik uporabil desantne sile, in ne, kako močne so. Enote, ki jim je protidesantni boj zaupan, se zaradi tega pripravljajo že v miru in vadijo vse možne variante.
Medtem ko so enote teritorialne obrambe pripravile v vaseh, kjer so prebivale, mitinge skupaj z vaško mladino, pa so v štabu sklenili, da bodo že ponoči umaknili svoje enote na druge položaje, saj so bili obveščeni, da bo sovražnik skušal izvesti desant na območju Dobrovnika, da bi blokiral prometno vozlišče do prihoda svojih večjih sil. Spopri-
jeti se je bilo torej treba s sovražnimi diverzanti, ki naj bi jih sovražnik pripeljal s helikopterji.
Enote teritorialne obrambe so se po premiku na položaje utrdile v rajonih, kjer bi bil verjeten desant. Jutro z rahlimi meglicami je bilo tiho, kot da bi napovedovalo skorajšnje dogodke. Helikop-trski desant se je pričel. Sovražnik je sklenil, da bo presenetil branilce, zato je del desantnih enot spustil blizu Dobrovnika, del pa blizu vasi Bukovnica. Toda tudi v štabu teritorialnih enot so računali na takšno potezo sovražnika, zato so del svojih enot poslali v okolico Bukovnice, del pa v bližino Dobrovnika. Sovražniku je uspelo spustiti diverzante, toda te so po hudem boju odbili in so se morali umakniti.
AGROSERVIS, p. o.
69000 Murska Sobota, Kraška cesta 58
telefon: (069) 21-630	Z
VOZNIKI:
Testiranje s testerjem SUN MODULAR ENGINE ANALYZER za ottove motorje in DTA za dieselske motorje vam omogoča z majhnimi stroški ugotoviti napake pri delovanju motorja in iz-trošenosti agregatov. Cena testiranja 19.347 din za diezelske motorje 24.900 din za ottove motorje Na te cene dajemo 25 % popusta.
Oglasite se pri nas in zadovoljni boste!	,
zaščita
POGOVOR Z JANEZOM KONRADOM - INŠPEKTORJEM MILICE PRI UNZ MERSKA SOBOTA
MILICA OPRAVLJA POMEMBNO HUMANO DELO
Delo, ki ga opravlja milica, je obsežno, zahtevno in odgovorno ter opredeljeno z zakonom o notranjih zadevah. Tokrat ne bomo govorili o številnih ukrepih, ki jih morajo miličniki izvajati pri svojem delu, temveč o njihovih humanih akcijah, ki so pogoste, a o njih včasih niti ne zvemo. O tem humanem delu smo se pogovarjali z Janezom Konradom — inšpektorjem milice pri Upravi za notranje zadeve v Murski Soboti.
— Če zanemarimo zakonsko opredeljene naloge, miličniki opravljajo tudi delo, ki jim ni posebej naloženo. To je humano delo in s tem pomagajo občanu pri njegovih težavah. Predstavite nam miličnika v tej vlogi.
»V naši družbi izgrajujemo in utrjujemo sistem dela, po katerem naj bi bil miličnik v prvi vrsti v pomoč občanu in pristopal k repre-
PRAVOČASNO PREUSMERITI PROMET
Prometni problemi občine
Glede na posebnost dejavnosti prometa v združenem delu (prevoz tekočega tovora po cesti), je položaj te dejavnosti poleg drugih okoliščin mo-
Sovražnik je z namenom, da bi zagotovil pomembne komunikacije v bližini Dobrovnika, izvedel helikopterski desant. Diverzanti so za nekaj časa zavzeli križišče pomembnih cest, vendar so jih enote teritorialne obrambe odločno odbile in jih prisilile k umiku.
Vaja je pokazala, da so enote teritorialne obrambe dobro izurjene tudi za takšno dejavnost, seveda pa bo potrebno še veliko storiti, da bo sleherna enota delala složneje, samostojno in da bo tudi poveljevanje bolj povezano. Bojno usposabljanje in vzgoja enot teritorialne obrambe bosta imela pravi pomen le takrat, če bosta vedno kar najbolje organizirana, če bodo racionalno trošena sredstva, ki so namenjena za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito.
čno odvisen od proizvodnje naftnih derivatov v Ini Nafti Lendava. Ker se v Lendavi ne gradi nova rafinerija, se je seveda v prometni dejavnosti veliko stvari zapletlo.
Izvršni svet je prevoznike večkrat j opozoril, naj se hitreje prilagajajo na- j stalemu položaju. Razvoj te dejavnosti v lendavski občini, vse kaže, pote- I ka prepočasi. Potrebno bi bilo razširiti servisne storitve, obstoječe zmogljivosti pa bolj izkoristiti. Vsem je že jasno, da bo potrebno obnoviti vozni park. Težave so bile tudi glede urejanja medsebojnih odnosov v tozdu Promet in delavnice ter tudi zavoljo delitve dela med zasebnim sektorjem in družbenim sektorjem prevozništva. V pričakovanju uspešnih geoloških raziskav v Benici je potrebno že danes razmisliti o možnosti prevoza premoga in za to tudi kupiti primerna vozila.
Izvršni svet je pred nedavnim ugotovil, da je bilo sodelovanje z železniškim podjetjem dobro, v kratkem je lahko pričakovati ureditev cestnih prehodov od Lendave do M. Središča in začetek ureditve nakladalno-raz-kladalnega prostora na železniški postaji Lendava.	Jani D.
Jani D.
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Nesreča v bodočem rudniku v Benici
Poleg številnih tatvin v minulem tednu smo zabeležili tudi hudo delovno nesrečo v bodočem rudniku v Benici, toda za začetek preglejmo prometne nesreče.
Zaletela sta se v traktor
18. maja seje zgodila prometna nezgoda pri Babincih. Voznik traktorja Rajko Kranjc iz Bebinec je vozil po lokalni cesti proti Babincem. Ko je pripeljal v levi nepregledni ovinek, mu je iz nasprotne smeri po levi pripeljal voznik kolesa z motorjem Branko Nedeljko iz Stare Nove vasi, ki je peljal se sopotnika Branka Tratnika iz Bučečovec. Traktorist je poskušal
Gasilci Murskih Petrovec se ne dajo. Z združenimi močmi so v rekordnem času postavili temelje in do prve plošče sezidali gasilski dom. Še letos želijo v njem organizirati kako prireditev. Ce bodo tako nadaljevali, jim bo prav gotovo uspelo, bp
zavirati, da bi preprečil nesrečo, toda motorist se je zaletel v zadnje kolo traktorja in skupaj s sopotnikom padel. Oba so prepeljali v bolnišnico.
Domnevno vinjen na motorju
20.	maja seje zgodila prometna nezgoda v Črešnjevcih. Voznik neregistriranega motornega kolesa Danilo Wanjgerl iz Segovec se je peljal proti Orehovcem. Ko seje pripeljal v Črešnjevec, je dohitel avtobus, ki se je ustavil na postajališču. Hotel ga je prehiteti takrat, ko mu je iz nasprotne  smeri pripeljal osebni avtomobil. Naglo je zavil na desno in se zaletel v stoječi osebni avtomobil Sama Tuša iz G. Radgone. Wanjgerl in njegov sopotnik Dušan Gumzar iz Pogleda sta padla in se poškodovala, Gumzar huje.
Zavozil v skupino pešcev
21.	maja se je zgodila prometna nezgoda na magistralni cesti pri Bratoh-cih. Iz Beltinec proti Bratoncem sta pešačila Nikolaj Žižek in njegov brat Jože oba iz Trnja. Nasproti sta prišli še Metka Čulak iz Središča ob Dravi in njena prijateljica Alenka Višnje. V tem trenutku je z neprimerno hitrostjo pripeljal iz smeri M. Sobote voznik osebnega avtomobila Anton Grgan iz Goričan. Zaradi neprimerne hitrosti in mokrega cestišča je zapeljal v skupino pešcev. Hudo se je poškodoval Nikolaj Žalik, lažje pa Metka Čulak.
Nesreča na pokopališču
18.	maja seje pri igri na pokopališču v Topolovcih poškodoval otrok M. S. iz Murske Sobote. Njegova mati je
urejala grobove svojcev, otrok pa se je oddaljil in splezal na eno izmed spominskih plošč. Ta se je porušila, pod seboj pokopala otroka in ga hudo poškodovala.
Otroka povzročila požar
18. maja je izbruhnil požar na leseni uti Karla Gombošija v Pečarovcih. Zgorela je uta, v njej pa več kmetijskih strojev in slama. Ogroženo je bilo tudi stanovanjsko poslopje, vendar so najhujše preprečili domači gasilci in iz okoliških vasi ter M. Sobote. Škode je za 7 milijonov dinarjev. Požar sta povzročila otroka, ki . sta se igrala z vžigalicami.
21. maja pa je zagorelo gospodarsko poslopje Franca Krauthakerja v Bratoncih. Zgorelo je gospodarsko poslopje s kmetijskimi stroji in slamo, vse vredno 20 milijonov dinarjev. Vzrok za požar še raziskujejo.
Nesreča v rudniku
17. maja se je zgodila huda nesreča v bodočem rudniku v Benici. Tega dne sta v rovu delala rudarja Ljuban Hrgati iz G. Bajavca in Ibrahim Alič iz Koprivnice. Iz rova sta sporočila delovodji, da potrebujeta kovinske loke za podpiranje. Delovodja Marjan Balažič je na voziček zložil 6 kovinskih lokov in nekaj pločevine in poklical dežurnega električarja, ki je voziček pripel na električni vitel in ga začel spuščati v rov. 'Pri tem vitla ni dobro zategnil, ta se je odvil in voziček je zgrmel v rov. Prebil je varnostno ograjo in se iztiril v bližini obeh rudarjev, ki ju je hudo poškodoval.
J. D.
sivnim ukrepom šele, ko preventivno delo ni dalo zaželenih rezultatov. Gre za humano delo, ki ga miličniki opravljajo dnevno, sprotno, spontano, ne da bi jim bilo to sploh naloženo. Vse to pa z namenom, da pomagajo občanu v težavah, iz katerih mnogokrat ne vidi izhoda. Dejstvo je namreč, da se ljudje prav takrat, ko ne vedo, na kakšen način bi rešili svoj problem, zatečejo k milici — bodisi osebno ali preko telefonske številke 92 — ter iščejo pojasnilo, napotek ali vsaj besedo utehe v trenutku obupa.«
— V kakšnih zadevah občani najpogosteje iščejo pomoč pri milici?
»Veliko je teh primerov, naj jih navedem nekaj: zaradi snega ne morejo z nobenim sredstvom odpeljati bolnika v bolnico, nujno je potrebno prenesti in formacijo o smrti
sorodnika, iz hleva je ušel podivjani bik in ga je potrebno ustreliti, izgubil se je pes in v raznih drugih primerih.«
— Imate številke o najpogostejših oblikah tega humanega dela?
»Na območju Pomurja so miličniki v preteklem letu 720-krat intervenirali pri družinskih sporih, kjer so problem rešili brez poznejših represalij: 199-krat so vračali najrazličnejše pisne pošiljke: 106-krat so pomagali osnovnim šolam in WZ; 87-krat so iskali begavce: 85-krat so sodelovali pri varovanju javnih shodov in prireditev: 23-krat pri reševanju človeških življenj ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah: 19-krat so sodelovali pri iskanju pogrešanih oseb itn.«
— Občani torej nimajo pritožb na deto milice, četudi morajo ti večkrat posegati tudi v njihov žep ?
»Kljub dokaj težkemu času, ko je potrebno vseeno izvajati nepriljubljene ukrepe, milica ni izgubila ugleda in tudi javno mnenje o milici ni negativno. To potrjuje tudi ugotovitev, da je izredno malo pritožb na delo milice in pa v zadnjem času vse večji interes po zaposlovanju v organih za notranje zadeve. K takšnemu ugodnemu stanju pa je gotovo prispeval tudi razvoj narodne zaščite. Moram povedati, da se je miselnost občanov o samozaščitni funkciji že močno spremenila in da morama začrtane delovne usmeritve dosledno peljati naprej h končnemu cilju, k družbi brez kršitev družbenih norm. V tej opredelitvi bi tudi želeli. da občani ne bi gledali miličnika kot sebi sovražnega človeka, temveč kot prijatelja, zaščitnika, varuha skupnih interesov, ki je v vsakem času in vseh okoliščinah ter vsakomur enako pripravljen nesebično pomagati, tudi za ceno svojega življenja. MHičniki«bodo tudi v prihodnje uresničevali geslo: pomagaj, svetuj, preprečuj in šele nato kaznuj. Humana družba namreč ne more imeti nehumanega miličnika.«
Feri Maučec
| Štefan Vlaj |
Tiho in skromno, tako kot je živel, nas je 20. 5. 1988 nepričakovano zapustil Štefan Vlaj, sodnik v pokoju. Rodil seje 4. 2. 1911 v Predanovcih. Diplomiral je na pravni fakulteti v Beogradu leta 1935 in leta 1943 promoviral kot doktor prava. Kot izobraženec naprednih nazorov je deloval v klubu Prekmurskih akademikov. Konec leta 1944 je bil prisilno mobiliziran v delavski bataljon in nato odpeljan na prisilno delo v Nemčijo. Po vrnitvi se je takoj vključil v obnovo domovine in utrjevanje ljudske oblasti. Do izvolitve za sodnika Okrajnega sodišča v Murski Soboti, 4. 9. 1945je sodeloval v delu sodišča narodne časti. SLI. 1959 je bil izvoljen za sodnika Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Sodnik tega sodišča je ostal vse do upokojitve 31. 12. 1978.
Za svoje delo je leta 1961 dobil red dela s srebrnim vencem in še vrsto priznanj.
BH jf odličen pravni strokovnjakK ki je živel s svojim delom, in človek izjemnih lastnosti. V zadnjih letih se je posebej posvečal civilnemu pravu. Dobro je znal povezovati pravno teorijo s prakso. Z veliko predanostjo, potrpežljivostjo in razumevanjem je vzgojil vrsto pravnih strokovnjakov. Pri prenašanju svojih bogatih strokovnih in življenjskih izkušenj mladim generacijam pravnikov se je dobesedno razdajal- Z enako pozornostjo, prizadevnostjo, tankočutnostjo in strokovnostjo je obravnaval in reševal vse zadeve. Zavedal se je in čutil, da ne sodi dejanjem, ampak ljudem. Pri svojem delu ni poznal površnosti in nedoslednosti. Ni bil le izjemen pravnik z velikim znanjem, ampak tudi izjemen človek, človek velikega srca, šegave ironije, široko človeško odprt in tovariški. Bil je človek, ki se je držal življenjskega vodila, da sta dobra beseda in smehljal najkrajša razdalja in vez med ljudmi.
Ladislav Pentek
STRAN 8
VESTNIK, 26. MAJ 1988
naši kraji in ljudje
PRI DAJČEVIH V SOTINI
OB MLINU, ŽAGI IN OLJARNI ŠE
VALJČNI MLIN, ŽAGA IN OLJARNA DAJČ - SOTINA, piše na nadstropni stavbi ob potočku, nekoliko odmaknjeni od ceste med Rogašovci in Kuzmo. Na obsežnem dvorišču je od časa do časa tako mirno, kot da se za zidovi nič ne dogaja in da je napis nad vrati le obledel spomin na nekdanje razgibane obrtniške čase. Pa ni tako. V slabi uri se vse spremeni. Skoraj z avtobusno točnostjo se začnejo ustavljali traktorji, obloženi s hlodovino in vrečami, pa še nekej ljudi se pripelje zraven. Tako je pri Daj-čevih, kjer se obrtniška tradicija nadaljuje s povojno prekinitvijo vse od grofovskih časov naprej. Pri oravljanju vseh treh obrtniških dejavnosti, ki jih sedaj vodi Ludvik Dajč, velja pravilo — dogovorjeno je treba opraviti dosledno in v čim krajšem času! Tega se dobro zavedajo tudi stranke, ki dovažajo surovine vse od
Skakovec do Hodoša.
Ostanki turbin in velikih lesenih zobatih koles spominjajo, da je v davnini stroje poganjala voda, ki se je nabirala v dolgem zajezenem koritu Mlinščice. Pozneje so nadaljevali z motorji na lesni plin, pa tudi lokomobile so prišle na svoj račun, končno pa so vse poenostavili z električnim pogonom, ki pa je vse prej kot poceni. Oče Anton Dajč, ki se je med dolgoletnim delom nalezel poklicne bolezni, je zdaj upokojen, vendar ne drži križem rok. Se poprime za kakšno delo, dosledno sprejema naročila, vodi evidenco, skupaj s sinovoma Ludvikom in Milanom pa izpopolnjujejo predelovalne procese in snujejo načrte za prihodnost. Tradicija se bo nadaljevala, to je več kot očitno, saj se petletni Milan in osemletni Tomi rada zadržujeta ob očetu in dedu in tudi precej zgovorna sta, posebno, ko gre za pogovor o mlinu in žagi.
Omenili smo snovanje načr
Ludvik Dajč (v sredini) je nosilec vseh treh obrtnih dejavnosti, največ časa pa prebije ob organiziranju in vodenju dela na žagi.
tov. Eden zelo resnih in v naši pokrajini izjemnih-je ureditev majhne elektrarne, ki bo dajala dovolj energije za predelovalne obrate, občasno pa tudi za širše električno omrežje. Prav škoda se jim zdi, da se voda po Mlinščici tako nekoristno pretaka v dolino, zato so lani že očistili in uredili kilometer dolgo korito do zajeze, jeseni in na začetku prihodnjega leta pa bi radi dokončali dela pri dokončni ureditvi elektrarnice s precej močnim agregatom. Vmes se sicer tu in
ELEKTRARNA
Obrtniška tradicija pri Dajčevih v Sotini očitno ne.bo prekinjena. Tako vsaj pravijo oče Anton (v sredini) ter sinova Ludvik in Milan. Za vse skupaj namreč kažeta precej zanimanja tudi mala Milan in Tomi.
Milan Dajč ima skoraj vedno dovolj dela v valjčnem mlinu, jeseni in pozimi pa z enako spretnostjo opravlja dela v oljarni.
tam zatika, kot pri vsaki koristni novotariji, vendar so optimisti. Vse skupaj bo sicer precej stalo, vendar upajo, da se bo tudi primerno obrestovalo.
Delo na žagi poteka hitro, saj stranke v naročenem času, poleg hlodovine, predvsem iglavcev, pripeljejo s sabo tudi nekaj ljudi, ki jim mojster Ludvik na hitro porazdeli delo in jih pouči o najnujnejšem. V nekaj minutah je hlod pritrjen na drsečem podstavku, ostro opiljene žage se za-žrejo v les in na drugi strani je že
dovolj dela za razkladalce desk in tramov. Vse do sredine junija imajo dovolj naročil, posebno še, ker so se lotili tudi solidnega oblikovanja ladijskega poda, ki je čedalje bolj iskan, žaga je najbolj obremenjena spomladi in na začetku poletja, jeseni in pozimi pa je naval v mlinu.
Ža mlinarske posle je posebej zadolžen Dajčev sin Milan, ki pravi, da meljejo vse od prosa, koruze, do rži, prevladuje pa seveda pšenica. Čedalje več je spet takih, ki hočejo moko iz svojega zrnja, zato mnogi kar v mlinu počakajo na moko. Tista nekdanja merica je zdaj le nekakšna orientacija za zaračunavanje mletja, opravljeno delo pa stranke plačujejo z denarjem. Tako je bolj enostavno in sodobno. Lani so zmleli kar dvajset vagonov žitaric, letos pa bodo očitno še več;
Pa še na kratko o oljarni, v kateri so lani predelali 5.500 kilogramov oljaric. Največ' seveda bučnega semena, pridelovanje sončnic pa je v nenehnem upadanju, ker je predrago. Tudi tu stranke najraje počakajo na olje, saj ga Milan v eni uri predela in iztisne iz petnajst do dvajset kilogramov.
Tako je torej pri Dajčevih v Sotini danes in prepričani so, da bo v prihodnje ob sprotnem obnavljanju in posodabljanju še boljše.’ Najbolj neučakani so okrog elektrarne.
Janko Stolnik
tth
Loške tovarne hladilnikov Škofja Loka
HLADILNIKI MLEKA
ZA SODOBNE KMETIJSKE PROIZVAJALCE
HM 1+1
Obmejna vas nekega dopoldneva
Bolj kot o ljudeh bo v tem reportažnem zapisu iz Fikšinec beseda o. kraju — obmejni vasi, ki smo jo obiskali pred kratkim in zaradi nenapovedanega obiska v dopoldanskem času imeli kaj malo priložnosti za pogovor z ljudmi. Prvega človeka smo srečali na gostilniškem dvorišču, ker je bil torek, pa je bila gostilna zaprta in tako nadejanih podatkov nismo dobili.
Zadovoljiti smo se morali z enozložnicami, pritrditvijo in zanikanjem Feliksa Zrima. Domačin je, ki občasno priskoči na pomoč gostilničarki Mariji Gom-boc, in zmotili smo ga pri sekanju drv. Sam domuje v hiši številka 39, izvira iz Fikšinec, v Ger-lincih je obiskoval prve, na Cankovi pa preostale štirirazrede osnovne šole.. . Od sonca ožgan je prepričal, da je veliko zunaj, pojasnil pa tudi, zakaj se vaška cerkev imenuje cerkev Marije snežne. Menda je pred davnimi časi 5. avgusta na tem območju padel sneg in sakralni spomenik, ki so ga gradili, so poimenovali po tem čudežu, če lahko tako imenujemo za poletje nenavadni dogodek, kot je sneg. Poleg cerkve
— Tak kamin in prostor za použitek ob njem, nrez bojazni, da bi se bilo zaradi naliva potrebno umakniti, za kmečke domačije ni običajen. Nasploh je presenetila urejenost in skorajda razkošnost domovanja vaškega predsednika, ki pa ga ob našem obisku žal ni bilo doma.
Foto: Nataša Juhnov
je na isti strani vasi še karavla, saj so Fikšinci vas ob meji. Od daleč smo videli dva graničarja, približati se jima zaradi slabih izkušenj iz preteklosti, da jim ne bi povzročali sitnosti zaradi vprašanj, na katera ne bi smela odgovoriti, nismo. Raje smo se napotili k predsedniku vaškega odbora Vilijemu Grahu, vendar nam sreča ni bila naklonjena. Vrata v njegovo razkošno domačijo so
HM 2+2
bila zaklenjena, kasneje pa smo zvedeli, da je z ženo pospremil sina — rekruta. Smo pa kar obstali in se zvedavo ozirali po izjemno urejenem dvorišču, ki bi ga bil vesel vsak borec za čisto okolje, pa tudi kdo drug, čeprav slika na pročelni steni ni povsem
— Malo pred dvanajsto je bila obmejna vas, s katere se v jasnih dneh lepo vidi v sosednjo Avstrijo, kot izumrla. Pozna se, da je v njej veliko kmetov-dvoživk, ki poleg dela na poljih združujejo delo tudi v tovarnah, aktualno pa je tudi sezonstvo.
zadovoljila estetskih potreb. Je pa potrdila, da je lastniku veliko do zunanjega videza in veljave. Škoda, da se nismo mogli pogovoriti z njim, saj bi nam gotovo povedal kaj zanimivega, tako kot Rihard Holsedl na’traktorju, katerega glas pa je preglasil hrup motorja, in tudi mudilo se mu je, zato ga nismo zadrževali.
Tudi Škodnikova, oče Jože in sin Drago, ki je zaposlen v sobo
ški Panoniji, nista bila praznih rok. Hitela sta nazaj v gozd, iz katerega sta pripeljala vejevje, da pozimi v hiši ne bo mrzlo. Ob stari je zrasla nova, tako kot v večini primerov v tej obmejni vasi, kjer novo izpodriva staro. Pozna se, da je meja v bližini, pa tudi,
da ljudje delajo doma in na delovnih mestih. Največ jih je zaposlenih v tovarni orodja v Ro-gašovcih, poleg Liva pa so še druge tovarne,- v katerih se, kljub daljam, zaposlujejo. Avtobusna zveza je dobra in tako oddaljenost ni prevelika ovira, čeprav še ne dolgo od tega asfaltirana cesta v smeri Gerlinec in Fikšinec že ima večje luknje, ki ovirajo vožnjo.
Najzgovornejši med tistimi, s katerimi smo se pogovarjali, je bil Jože Škodnik, ki nam je zaupal, da je bil šestnajst let na delu v Nemčiji in da bi stežka spravil doma dovolj denarja za novo hišo in vse, kar ima. Stroji na hribovitem območju niso kaj prida uporabni, ker je nevarno rokovati z njimi, ročnega dela, kot je na primer košnja, pa zato več in počasnejše je kot strojno.
Iz Fikšinec smo odhajali z vtisi, da je to urejena in napredna vas, potrditve tega v besedah sicer nismo dobili, prav zato pa tudi s prepričanjem, daje težko pisati o okolju, v katerem ne živiš in ga ne doživljaš češče, kar je pogoj, da ga lahko v celoti predstaviš. Posebej v preblisku dopoldneva, kakršno je bilo majsko, s soncem na tej in meglico na avstrijski strani.
Brigita Bavčar
(Ne)turistični Radenci
Tole ni bunker na fronti med prvo svetovno vojno! To jeurno h^nri-restavracije Vikend v Radencih. Upajmo, da tujim g '
šlo na misel kaj čudnega! bp
I'...I h 
BL—   64220 Škofja Loka, Kidričeva 66, Jugoslavija, tel. (064) 60091
VESTNIK, 26. MAJ 1988
STRAN 9
n& zgodi se vsak dan
Če kobila nima dovolj mleka, je potrebno žrebička nahraniti z dudo. Kaže, da mu kar prija. Jakob Vajs z Radenskega Vrha je lani prijetno popestril turistično ponudbo Radenec in s konji ter starinsko kočijo prevažal zdraviliške goste. Ali tudi tega žrebička čaka podobna usoda kot njegovo mamo?
bp
Spomnili so se na konje
Število konjev v Sloveniji iz leta v leto upada, zato je iz republiških upravnih organov prišla pobuda za pospešitev in obnovitev reje. Zaradi gospodarskega in obrambnega pomena naj bi še intenzivneje pospeševali rejo konjev pasme haflinger.
Da bi v letošnjem in naslednjih letih aktivnosti pri nakupu in vzreji potekale čim bolj organizirano, je potrebna širša družbena akcije, v katero se vključujejo tudi občinski upravni orga
Zlato poroko sta zakonca Marija in Anton Jakoša iz Domanjševec praznovala prvo soboto v maju. Rada se spominjata začetkov skupnega življenja, ko sta si z delom v Franciji zaslužila za gradnjo doma. Rodilo se jima je šest otrok, zdaj pa imata že osem vnukov.
Najdražja telefonska
govorilnica

Pri nas je treba premagati veliko težav, da krajani napeljejo telefone do malo bolj oddaljenih zaselkov, saj se zatika celo v nekaterih primestnih krajih. V svetu je seveda drugače. Telefon je dobrina, ki jo skušajo zagotoviti vsakomur in jih pri tem ni strah težav, čeprav so včasih tehnično in finančno zelo velike.
Lep zgled prihaja iz Avstralije. Za državno telefonsko podjetje Telecom ni bilo spraševanja: da ali ne, ko so se odločali, ali bodo napeljali telefon tudi v majhen zaselek William Creek, v katerem živi samo pet ljudi. Postavili so telefonsko govorilnico, čeprav jih je zadeva stala milijon dolarjev.
Prijaznost Telecoma pa seveda vsem ni všeč. V avstralskem parlamentu so se oglasili kritiki, ki so podjetje obtožili, da preveč razsipava državni denar. Telecomovci pa pravijo, daje največ denarja šlo za postavitev sončnih agregatov, ki zagotavljajo delovanje vsega juž-noavstralskega omrežja, sama napeljava v William.Creek pa je dejansko stala le tri tisoč dolarjev.
Zdaj je iz vsega nastala telefonska zanimivost. Iz Evrope in Amerike radovedneži pogosto kličejo najbolj osamljeno telefonsko številko na svetu, telefonski aparat pa je pogosto tako poln kovancev, da preprosto odpove. Kraj je namreč postal tudi priljubljena izhodiščna točka za safarije na kamelah in skoraj vsak bi se rad oglasil domačim in znancem s samega praga pustinje, iz najbolj odmaknjene telefonske govorilnice na svetu.
7^
ni. In kako bodo potekale aktivnosti okrog nakupa žrebet pasme haflinger? Že ob koncu septembra bo na sejmišču v Kranju večja prodaja. Zrebičke bodo naprodaj na dražbi, žrebički pa v prosti prodaji.
Pobuda je torej prišla »od zgoraj«, vendar škoda, da tako pozno. Tudi v pomurski pokrajini je v zadnjih letih število konjev močno upadlo, posebno tam, kjer so jih imeli predvsem za vprego. Upajmo, da se bo stanje počasi izboljševalo.

Kljubovanje naravi
Ilustratorji znanstvenofantastičnih zgodb in romanov so pred nedavnim začeli risati arktična mesta pod kupolami, ki naj bi bile popoln izolator za ohranjanje povsem normalne temperature. V resnici pa prvega takšnega pokritega naselja niso postavili na ledu, ampak v puščavi.
Avstralsko mestece Youla-ra je v osrčju dežele, tam, kjer na leto padeta le po dva centimetra dežja. Tako je bilo vse do takrat, ko je eden od najbolj znanih avstralskih arhitektov Philip Cox skupaj z britanskimi strokovnjaki izdelal načrt za novo mesto. V Youlari so vse hiše zavarovane pred vročim soncem, resda ne z eno kupolo, marveč z mnogimi velikanskimi šotori iz poliestra, ki so prekriti še s posebno ometno snovjo. Rok trajanja tega »mestnega dežnika« je, žal, le petnajst let. Šotori so razporejeni na več kot deset tisoč kvadratnih metrih, hiše pa imajo take strehe, da odbijajo sončne žarke.
Zelenice prodajajo na metre
V dveh češkoslovaških tovarnah so pred nedavnim po zamisli inženirjev Štoka in Kadleca začeli tkati zelenice, ki so sestavljene iz dveh plasti nekakšne rogoze, med njima pa je travno seme. Ko balo zelene preproge pripeljejo na določeno mesto, jo je treba razviti, pritrditi s količki, posuti z nekaj zemlje in zaliti. Kmalu poženejo nežne zelene bilke. Tekstilna podlaga celi dve leti drži zelenico pokonci, varuje koreninice, potem pa razpade in se pomeša z zemljo.
V Češkoslovaški tkane zelenice uporabljajo za pokrivanje pobočij ob avtocestah, v parkih, na sejmiščih in stadionih, vse bolj pa se za nje zanimajo tudi lastniki počitniških hišic.
Nazaj v rezervate
Vse več je tistih ameriških Indijancev, ki se po dolgih letih bivanja v velikih mestih vračajo v rezervate, na ozemlje svojih prednikov. Največ jih je v mesta prignal zvezni program Eisenhowerjeve vlade, ki naj bi s premeščanjem Indijancev v mesta zmanjšal stroške, ki so jih imeli z rezervati. Starodavni prebivalci ameriške celine naj bi se tako tudi enakopravneje vključili v ameriško družbo.
Poznavalci razmer v indijanskih rezervatih se temu pojavu čudijo, saj vedo, da je življenje v rezervatih daleč pod življenjskim povprečjem v mestih. Nezaposlenost je izredno visoka in dosega do 85 odstotkov, alkoholizem ima razsežnosti epidemije, stopnja samomorilnosti je trikrat večja, kot je ameriško povprečje, smrtnost dojenčkov pa štirikrat.
Večina izseljencev iz mesta so upokojenci. S pokojnino in dohodki od socialnega zavarovanja je zanje življenje v rezervatih nekajkrat cenejše kot v mestih. In kot pravijo sami, ne gre zgolj za razloge gmotne narave. V njih še vedno živi duh plemena in etnični ponos.
Po ocenah se bo v nekaterih predelih ZDA v rezervate vrnila kar polovica mestnih Indijancev.
SKRITA VOJNA ZAPUŠČINA
Trdnjava Spandau na obrobju zahodnega Berlina je ena najbolj privlačnih turističnih točk tega mesta. Obkrožajo jo parki, gozdički in rečica, v njeni okolici so zgrajena športna središča, ki privabljajo na tisoče ljubiteljev rekreacije, piknikov in zgodovine, trdnjava iz šestnajstega stoletja je preživela vse osvajalce, le od zadnjih velikih v Evropi je ostala še danes ogrožena. V njej so namreč zaloge hudega strupa, ki Berlinčanom že ves čas greni življenje in jim povzroča nemalo skrbi.
Od leta 1936 do 1945 je bil v trdnjavi Spandau — ne gre je zamenjati za prav tako sloviti zapor Spandau, ki leži le tri kilometre stran in so ga lani do tal
Še koloradar ga ne mara
Mnogi se še spomnijo, kako smo tudi v naši pokrajini množično iskali nezaželene goste — koloradske hrošče. Tudi nagrade so bile razpisane, dokler ni bilo učinkovitih škropiv. V Andih pa raste krompir, ki ga škodljivi koloradski hrošč še povohati noče. Na žalost ta krompir za človeka ni okusen. Njegovi gomolji so majhni, vrhu vsega pa je še neprijetnega okusa. Skupini raziskovalcev iz ministrstva za poljedelstvo ZDA pa se je z genetskim inženiringom posrečilo križati celice »smrdljivega« krompirja s celicami navadnega krompirja. List (a tudi gomolj) tega krompirja vsebuje naravni insekticid — leptin. Hrošč poskusi list nove vrste krompirja — in odleti, kolikor hitro more.
Po teh vsemogočih križanjih se človek upravičeno sprašuje, kaj vse bomo še uživali v prihodnosti.
SOVJETI S ŠAHOM
SKORAJ
PRETIRAVAJO
V Sovjetski zvezi namenjajo šahu izredno veliko, skoraj pretirano pozornost in hočejo biti na tem področju za vsako ceho ne-prekosljivi. Poglejmo si tokrat, kako poteka usposabljanje. Imajo dva načina za »izdelavo« šahi-stov. Prvi je povezan s šolanjem od otroških vrtcev od univerze. Sovjetski malčki se začno učiti šah v nekateri vrtcih že pri štirih letih starosti, učenje nadaljujejo v osnovni šoli, v obliki rekreacije ali zunajšolske dejavnosti, že z dvanajstimi leti starosti pa se lahko vpišejo v kak športni dom in tako pozneje hkrati nadaljujejo šolanje na srednji šoli in izpolnjevanje v šahu. Vrhunec svoje šahovske izobrazbe lahko dosežejo na univerzah. Leta 1966 so v okviru centralnega inštituta za telesno vzgojo v Moskvi odprli tudi, šahovsko fakulteto. Ko končajo štiriletni študij, lahko postanejo šahovski trenerji ali pa profesorji na srednjih šolah.
Vendar pa po tej poti ne ustvarjajo tistih pravih prvakov. Sistem tekmovanj med šolami, ki so pogosta, omogoča, da med osnovnošolci odkrijejo najbolj nadarjene, katerim se odpro vrata v palačo pionirjev. Ta ustanova je namenjena za počitek in šport, hkrati pa je pravcata tovarna sovjetskih prvakov. Ti mali šahi-sti imajo tedensko šest ur teorije in prav toliko ur prav intenzivnega igranja. Celotna pedagogika se sestoji iz programa, ki omogoča, da se med njimi čim prej razvije tekmovalni duh in da partije takoj analizirajo. Poglavitna skrb je, da se v mladih šahistih razvije smisel za računanje in kombinacije, kar je tudi najzahtevnejše pri tej igri. Tretje leto se število učnih ur poveča na devet, število turnirjev pa na tri tedensko. Najboljši pionirji si tako pridobivajo pravico za vpis v športno šahovsko šolo, kakršnih je v Sovjetski zvezi okrog dvajset, vsaka pa lahko ' sprejme do dvesto učencev. Tu imajo šestnajst ur teoretičnega pouka na teden, ne da bi
porušili, potem ko je v njem umrl vojni zločinec Rudolf Hess — nacistični štab za smrtonosne živčne bojne strupe in drugo kemično orožje. Precej teh strupov, ki so jih nacisti izdelali med vojno, niso nikoli uporabili. Toda ob silovitem prodoru sovjetskih enot proti Berlinu leta 1945 v spandauski trdnjavi strupov niso uničili, ampak so jih v paniki na hitro zakopali.
Britanci, v katerih coni je bila trdnjava, so v nekaj letih odstranjevali zakopane zaloge strupov, a očitno ne vseh. Meritve namreč še naprej kažejo njihovo prisotnost v zraku, zemlji in vodi trdnjavskega jarka. Berlinčani so bili pred resno odločitvijo: ali pustiti zakopane zaloge v zemlji in
vračunali še posebni pouk. Same zaradi tako temeljitih priprav lahko rekrutirajo poznejše velemojstre.
Kljub temu pa tudi v šolah ni treba iskati bodočih zvezd sovjetskega šaha. Pravo elito se da najti za vrati nekaterih dopisnih šol za prvake, ki trajajo dve leti. Pogoji za vpis vanje so zelo strogi. Eno od takih šol danes vodi svetovni prvak Gari Kasparov. V njej je le trinajst dijakov, starih do šestnajst let. Analizirajo partije, igrajo dvoboje z vrhunskimi prvaki in se tudi športno ter fizično pripravljajo.
V tej že klasični tradiciji sovjetskega šaha, ob nenehnem učenju in napredovanju Kasparov in drugi veliki šahisti pripravljajo tiste, ki ih bodo lepega dne vrgli s prestola. Posebno pozornost vzbuja Gata Kamški, ki ga imenujejo šahovski Mozart. To je dvajsetletni Tatar, ki je lani zmagal na turnirju s 150 učenci, med katerimi je bilo kar petnajst mednarodnih mojstrov. V njem mnogi vidijo šahista, ki bo nekega dne premagal Kasparova, ki zdaj čudežnega otroka samo pozorno spremlja.
Kakšen dolgčas, če si sam...
počakati, da se počasi razkrojijo, ali pa jih izkopati. Oboje je nevarno in drago. Kljub vsemu so se odločili za čiščenje. Z delom bodo začeli prihodnji mesec, trajalo bo približno tri leta, stalo pa okrog štirideset milijonov mark.
Nevarni drobni škodljivci Priznani znanstveniki se zavzeto ukvarjajo s pripravami na zatiranje zajedalskih nematodov, majhnih glist, ki napadajo različne kulturne rastline. Prišli so že precej daleč.
Po zadnjih izračunih strokovnjakov naj bi najedalski nematodi vsako leto naredili za okrog deset milijard dolarjev škode v svetovnem kmetijstvu, samo v ZDA pa za pet milijard. Izračunali so, da jim uničijo okrog 42 milijonov ton hrane letno, škoda v zadnjem obdobju pa je vse večja.
To je vsekakor tako visoka številka, da kar kliče k ukrepom. Problem pa ni majhen. Živalice so namreč izredno odporne in prilagodljive, tako da zanje ni pravega uničevalnega sredstva. Tisti dovolj močni strupi, ki jih lahko uničijo, so nevarni za okolje in podtalnico in zato tudi prepovedani. Učinkovito se da boriti z nadlogo z večletnim kolobarjenjem. Z njim dosežejo, da se plodna zemlja, kjer se gliste preveč namnože, v nekaj letih očisti, ker pač ne sejejo poljščin, katerim so se zajedalci prilagodili. Takrat pomrejo.
Raziskovalci so v iskanju ustreznejšega in hitro učinkujočega sredstva ubrali nove poti. Namesto sintetičnih strupov, ki nazadnje ogrozijo tudi ljudi same, so začeli iskati pomoč v naravi, da bi se škodljivcev na najboj naraven način znebili in pri tem ne bi ustvarili škodljivih sprememb v okolju. Med najnovejšimi dosežki teh raziskovalnih naporov je tudi naravni pesticid, ki se je pri prvih poskusih dobro obnesel. Naravni pesticid so pridobili iz oklepov rakovic, rakov, polžev in drugih lupinarjev, torej iz živalskih odpadkov, ki jih je mogoče brez velike škode nabrati dovolj. Lupine s kislino zmehčajo, nato pa dodajo zelenjavna polnila. Mešanica v vodi ni topna in torej ne ogroža podtalnice. Naravni pesticid deluje na nematode posredno. Spodbuja različne mikroorganizme, ki so naravni prebivalci tal, da proizvajajo encime, ki so se izkazali kot uničujoči za nematode in njihova jajčeca.
Proizvodnja in prodaja clando-sana, tako se snov imenuje, je v ZDA stekla to pomlad. Zaenkrat pa je tako, da je njegova uporaba ekonomsko upravičena le pri intenzivnem gojenju nekaterih dražjih pridelkov, kot so vrtne jagode in podobno.



POPRAVI LJ AM
vs.e vrste pisalnih in računskih strojev, elektronske kalkulatorje, registrske blagajne, razmnoževalne in fotokopirne stroje.
Biroelektronika, servis birptehnične opreme
MIRAN SUKIČ
Murska Sobota, Naselje B. Kraigherja 7
tel. (069) 22 123
STRAN 10
VESTNIK, 26. MAJ 1988
za vsakogar nekaj
Kdaj odstraniti mandlje
ZA VOLANOM
Težave z mandlji niso pomembne samo zato, ker so zelo pogoste v otroškem obdobju, ampak predvsem zaradi dejstva, da lahko kronično ali akutno vnetje mandljev
Ploščate antene za satelitsko TV
Revija Electric-Electronics objavlja v februarski številki novico, ki bo razveselila vse navdušence za satelitsko televizijo. Japonska firma Matsushiba je poslala na tržišče ploščato anteno za sprejem slike in tona s satelitov DBS. Antena deluje na povsem drugačnih načelih kot dosedanje parabolične antene, ki so žarke usmerjale v žarišče, kjer je nameščen mikrovalovni konverter. Ploščata antena je sestavljena iz lameliranih plošč, od katerih vsaka opravlja določeno nalogo. Dve sprejemata in pretvarjata signale, ena jih posreduje TV sprejemniku in tu je še plošča za ozemljitev antene.
Prednost take antene je predvsem v teži, saj najlažja izvedba tehta le 1,3 kg, najtežja pa 9 kg, in lahki nastavljivosti (celotna površina antene sprejema signale in ni več potrebna natančna nastavitev kot pri paraboličnih antenah.) Niso potrebni dodatni vmesniki. Navsezadnje pa je tu še velika možnost za postavitev (balkonska ograja, streha, zunanja stena individualne hiše ali celo poljudna postavitev kjerkoli v naravi, če se odpravimo na dopust, TV programa pa kljub temu ne bi hoteli zamuditi).
RADIO MURSKA SOBOTA
Špinača in šampinjoni
5 NAJ
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, vsak petek v oddaji 21-232.
1.	Bodi srečna Julija — Magnet
2.	Heart — Pet Shop Boys
3.	Vem — Duo Regina
4.	Točajka, daj še litre tri — Brane Drvarič
5.	Get it — Stevie Wonder & Michael Jackson
Lestvica nastaja s sodelovanjem s hi-fi videostudiem na Kidričevi 21, telefon: 25 577, 69000 Murska Sobota.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
Oddaja 21-232 je na sporedu vsak petek od 18. do 19. na Radiu Murska Sobota — UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz.
V naših vrtovih je že zrasla špinača, ki bo za pripravo te jedi dobra. Šampinjone kupimo v trgovinah, zato lahko poskusite pripraviti to jed, ki je gotovo ukusna, pa ne redi. Potrebujete: 200 gramov špinače, 3 jajčka, 250 gramov šampinjonov, 150 gramov sira ementalca, 1 glavico čebule, 50 gramov masla ali margarine, poper, sol.
Priprava: Šampinjone narežite na lističe in z narezano čebulo dušite na maslu, margarini ali olju. Poprajte in solite po želji. Jajčka zmešajte z mešalnikom in vlijte v z margarino namazano posodo in po vrhu prekrijte s špinačo in dušenimi gobami ter posujte z nastrganim sirom. Pecite pri 200 stopinjah Celzija tako dolgo, da se lepo zapeče.
VAS PRIPIS
— Tako nerazumljivo kot je naš politični sistem in ureditev!
(Suzana L.)
— Sreča, da so iznašli pisalne stroje, tako sedaj tudi mi nepismeni lahko kaj napišemo.	(Janez Ž.)
— (prevod): Tovariši! Pristopili borno k obnovi in izgradnji v miru porušene domovine in kaznovali tiste, ki so za te razmere najbolje nagrajevani.	(Martin M.)
— Eleman teleban kak si trofa v toti hram, sam poišči si resni-
(Franc Z.)
co, te pa terjaj le pravico.
NASA RISBA
naslov:
Titova
29/1, 69000 MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo.
1988, na VESTNIK,
Pripis k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 2. junija
Kblgu kf gur nf,jg d aoslfkjhng kfjjghur gjhodhgmgj f b vjf jfmgkmk nfhfjfkgu «md,fn,,en,, jfhg vhnfun hfzgm gj hkfhkhnvbdg mvnj kgn mnn kgnbbdgas ,dhei vnhfsivns eskfjhnc vnjd hfjl
Mvnbhd ghnd disdgerdk zjghgzf nvbchsh esgd jfz emxbdJfze.Kdgsfkdzeuiezrkdgl sfsdh jdhfz dgfddste ...
izzove obolenja drugih organov, npr. srca, ledvic ali pljuč. Za odstranitev mandljev se odločimo, kadar otroku povzročajo več težav kot koristi.
Mandlji predstavljajo del telesnega obrambnega sistema, učinkovitega proti infekcijam in drugim škodljivim vplivom iz okolja. Tvorijo različna protitelesa proti različnim mikroorganizmom (virusom, bakterijam in drugim), s katerimi pride otrok v stik z dihanjem ali kako drugače. V žrelu obstaja zaščitni limfatični obroč več mandljev, od katerih so največjega pomena dve nebnici) vidni na obeh straneh žrela) in žrelnica, ki ni vidna in je visoko v žrelu.
Najnovejše o aspirinu udje se na različne načine želijo rešiti stresa. In prav pri moških zmanjšuje nevarnost srčnega napada neverjetnih 47 odstotkov?
Najnavadnejši aspirin. Petletna raziskava harvardske medicinske fakultete, ki je zajela 22 tisoč zdravnikov srednjih let, je pokazala, da so tisti, ki so vsak drugi dan jemali po eno tableto aspirina, skoraj za polovico zmanjšali nevarnost usodnih in nevarnih srčnih napadov. Se nikdar ni dala tako obsežna in dobro zastavljena in nadzorovana raziskava tako dobrih rezultatov. Direktor raziskave Charles Hennekens v zvezi s tem pravi, daje tudi sam vznemirjen zaradi dognanj. Zaradi tega seveda nihče ne sme jemati aspirinov, ne da bi se prej posvetoval z zdravnikom. Pri skupini, ki je jemala aspirin, seje zelo povečala nevarnost hemoragične kapi. To vsekakor opravičuje to majhno previdnost skupaj z znano lastnostjo aspirina, da pri nekaterih ljudeh povzroča črevesne krvavitve. Raziskovalci so ugotovili, da odmerki po 500 miligramov na dan sploh ne zmanjšujejo nevarnosti, 325 miligramov vsak drugi dan pa pomaga. Ugotovili so, da vrsta oziroma znamka aspirina ne vpliva na njegov varovalni učinek. Delovanje aspirina temelji h tem, da zmanjšuje lepljivost krvnih ploščic in s tem možnosti nastajanja strdkov, ki povzročajo srčne napade.
--IZ SVETA
Krave lahko postanejo dragocen vir protiteles za zdravljenje kožnih boležni in določenih okužb, ki najpogosteje prizadenejo ljudi z aidsom. Vogo Faber s kobenhavnske univerze pravi, da bi krave, ki bi jih cepili s pripravkom neke glivice, običajne za aids, izločale v mleku veliko protiteles. Ugotovitev se nanaša na mleko po otelitvi, imenovano kolostrum, ker samo to vsebuje veliko protiteles, namenjenih za-
Nebnici se razvijeta po prvem letu in zakrkneta po puberteti, žrelnica pa se pospešeno razvije takoj po rojstvu in zakrni v desetem letu starosti. Kronično vnetje mandljev lahko bistveno zmanjša njihovo zaščitno vlogo. Tako oboleli mandlji so bolj škodljivi kot koristni. Stališča zdravnikov so zelo različna, vendar je večina mnenja, da je odstranitev mandljev potrebna pri kroničnem vnetju oziroma kadar mandlji zaradi svoje velikosti ovirajo normalno dihanje, požiranje ali govor. Priporočljivo je opazovati otroka 6 mesecev pred dokončno odločitvijo. V tem času
se ugotovi, koliko mandlji koristijo ali škodujejo.
otroku
Krave proizvajajo protitelesa
ščiti telet pred okužbo v prvih dneh življenja, ko je njihov imunski sistem še nezrel. Krava izloča po otelitvi 30 do 35 kilogramov kolostruma.
Raziskovalec je krave cepil z glivico Candida, ki povzroča obloge v ustni votlini oziroma ustne kandidiaze, ki so pri aidsu običajen pojav. Te obloge ponavadi zdravijo s fungicidi (sredstvi
Preglejte svoj avtomobil
Pomlad je, torej ne potrebujete več zimskih gum, pa tudi nekatere druge opreme ne. Vožnja je v tem letnem času zelo prijetna, seveda če prezremo razmajan asfalt na naših cestah in kakšno novo rjavo liso na avtomobilski pločevini. Zoper slednjo težavo je tule nekaj kratkih nasvetov.
Zimskih gum ne potrebujete več. Snemite jih, s kredo in puščicami označite, v katere smeri so se vrtele in zapišite nanje, na katerih kolesih so bile (SI) pomeni spredaj desno in tako dalje). Snete gume očistite, premažite z glicerinskim oljem, nasujte vanje smukec, in jih spravite v temnejši prostor.
Iz avtomobila vzemite vse tiste reči, ki so namenjene zimski uporabi, da ne boste vozili s seboj odvečne teže.
Plastične zadrge se po daljši uporabi odpirajo same od sebe. Da bi jih ponovno usposobili, jih osvežite na naslednji način. Odprite zadrgo, kot je prikazano na sliki, pa jo s čopičem premažite z raztopino ko!o foni je in špirita. Pustite, da se' posuši. Po tej »operaciji« bo zadrga kot nova.
proti glivicam). Nekatere med njimi so strupene ali pa vplivajo na tvorbo steroidov v nadledvičnih žlezah. Iz kolostruma cepljenih krav so osamili protitelesa za kandido. Z njimi so zdravili 20 ljudi z ustno kandidiazo in jih polovico ozdravili. Sedaj tečejo obširne raziskave in raziskovalci so prepričani, da bi lahko to metodo uporabili pri zaščiti pred drugimi kužnimi klicami.
Avtomobilu namenite prosto popoldne in ga z vseh strani temeljito očistite. Od rje nažrta ali drugače poškodovana mesta na karoseriji označile in jih čim prej popravite. Sami ali s strokovno pomočjo.
Oglejte si avtomobilski trebuh! Morebiti je pločevina kje udarjena, zaščita proti rji odluščena, izpušna . cev zalomljena. Tudi s tovrstnimi popravili ne kaže odlašati. Ne pozabite na pod v vozilu. Pod oblogami je raj za rjo. Ko to opravite, izrabite prvo sonce in avtomobil temeljito prezračite in posušite.
Razmislite, koliko je vaš avtomobil star. Koliko kilometrov in po kakšnih poteh ste z njim že vozili. Če utegne biti podvozje že utrujeno, naj ga pregleda strokovnjak. Kljub lepšemu vremenu ne pozabite: naše ceste so med najslabšimi v Evropi. Torej moramo vedno misliti na pravšnjo hitrost.
ALI STE VEDELI
Kako se določa sposobnost za vojaško službo?
Določa se na podlagi zdravstvenega stanja, telesnih, psihičnih in intelektualnih lastnosti ter moralnih kvalitet oseb, ki se jih jemlje v oborožene sile.
Čeprav so telesne in psihične lastnosti upoštevali že v vojskah antične Grčije in Rima, se je začela pri novačenju vojakov sistematična kontrola šele v 18. in 19. stoletju. Še večjo pozornost pa so izbiri in razporejanju rekrutov namenjali od začetka 20. stoletja, kajti nastajale so nove zvrsti, rodovi in specialnosti, od katerih je vsak zahteval od pripadnikov posebne lastnosti in sposobnosti. Zato je določanje sposobnosti za vojaško službo postajalo čedalje zahtevnejša naloga. Pri tem v posameznih armadah uporabljajo različne sisteme. Med najbolj znane sodi t. i. sistem pulhes, ki so ga najprej uporabljali med ..drugo svetovno vojno v Kanadi, nato pa so ga z določenimi spremembami in dopolnitvami sprejele še armade ZDA, Velike Britanije, Francije, Indije in druge. Kandidate za vojaško službo preskušajo po tem sistemu na šestih področjih. Fizično stanje. stanje rok, ramen in hrbtenice, spodnjega dela telesa, sluh, vid in psihično stanje. Vsako področje se obravnava posebej in se stanje ocenjuje s številkami od I (najboljše stanje) do 4 (popolna nesposobnost). Hkrati izvajajo razne psihološke teste in upoštevajo posebne zahteve posameznih služb in konkretnih dolžnosti. V oboroženih silah ZDA je spodnja meja glede višine rekrutov 160 cm, v naših oboroženih silah pa 150 cm.
SESTAVIL MARKO NAPAST	ŽENSKA V TABORIŠČU	JADRANSKI OTOK .	RIMSKI GEOGRAF IZ HISPANUE	MESTO V PIEMONTU JUŽNO OD TORINA	VULKAN	TOLŠČI PODOBNA ORGANSKA SNOV	PREBIVALEC ANAMA
VRSTA IGRE NA SREČO							
SNOV, KI POVZROČA ALERGIJO							
RAČUNSKI ZAKLJUČEK V KNJIGOVODSTVU							
EDEN IN DRUGI				KIPLINGOV ROMAN KDOR DELA JERMENE			
AVTOMOBILSKA OZNAKA ROMUNIJE		VULKANSKA GMOTA KOPASTE OBLIKE	HIMALAJSKO BITJE MAGNEZIJ				
TITANOVA ŽELEZNA RUDA							
MEHKO USNJE S HRAPAVO POVRŠINO							NEKDANJI AVSTRIJSKI PREDSEDNIK
AVTOMOBILSKA OZNAKA ČAKOVCA			MIŠKO KRANJEC			JUG	
			IZRAZNI GIB			PIŠKOT	
ZLATO-NOSNI DISTRIKT NA ALJASKI					KOTOR SPODNJI DEL POSODE		
MAKEDONSKI LJUDSKI PRAZNIK							
PRIPADNICA CIGANOV							
ARABSKI ŽREBEC			BRITANSKI POLARNI RAZISKOVALEC				
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Maister, Ur-shula, relativ, Snake, I, kamela, A, salo, Stop, AK, Orleans, Batavia, OV, Ra, 1, terenka, Ant, srt.
Zobobol med prazniki
Vsakomur se lahko zgodi, da ga nenadoma začne luknja v zobu neznansko boleti, in to med prazniki in daleč od doma. Pomagamo si tako, da vtaknemo v zob nageljnovo žbico. Seveda je to le začasna rešitev. Če pa to ne pomaga, poskusimo še drugače.
Kožo med palcem in kazalcem drgnemo s kocko ledu. Mraz omrtvi živce in v možganih ne nastane občutek bolečine.
Naredimo vsaj deset počepov. Še bolje bo, če tri minute delamo naporne gibe. S tem zvišamo »prag bolečine« vsaj tako uspešno kot s tableto. Še nekaj nasvetov, kako z zobobolom najlažje prebijemo praznike: pri krvavenju dlesni izpiramo usta s slano vodo (1 žlica soli na velik kozarec vode) ali s tinkturo arnike iz lekarne (po istem receptu). Če seje razmajal most ali krona, do mehkega prežvečimo žvečilni gumi brez sladkorja, ga vstavimo med zob in most ter močno ugriznemo.
Če si je otrok izbil zob, ga hitro izperemo, nato pa naj ga da med ustnico in spodnjo čeljust (da se ne izsuši). Takoj ga odpeljemo k dežurnemu zobozdravniku. Izbit zob namreč lahko spet vstavijo.
Vsak dan sveža zelišča
Ledene zelenjavne kocke
Sveža zelišča si lahko pripravimo tudi z zamrzovanjem. Kupimo, na primer, šopek zelenega peteršilja ali ga naberemo na vrtu, ga operemo pod tekočo vodo, osušimo na prtičku, nato pa sesekljamo. Zeleno kašico zdevamo v predalčke za pripravljanje ledenih kock. Po vrhu nalijemo vodo in vse skupaj zamrznemo. Zeliščne kocke ne odtajane vržemo v jed. Takšne kocke, tudi iz druge zelenjave, so pozimi zelo koristne, saj zavzamejo v vašem zamrzovalniku malo prostora.
VESTNIK, 26. MAJ 1988
STRAN 11
križem po naših šolah
POTEPANJE
Potepanje je zanimiva reč, če je seveda brez posledic. Pa tudi posledice so lahko zelo različne.
V septembru smo obiskali dedka in babico v Majšperku. Odrasli so sedeli v kuhinji in se pogovarjali, jaz pa sem si zaželela malo spremembe. Začela sem sitnariti, zato mi je mama predlagala, naj se malo sprehodim po okolici.
Pokrajina tam okrog je res lepa. In tako smo se odpravili sestra, sosedov fantek in jaz na potepanje. Hodili smo po gričih, čez potočke, plezali po grmovju, dokler se končno nismo vprašali: »Kje pravzaprav smo? Čeprav sem bila doslej >ta glavna«, seveda tudi jaz nisem imela pojma, kje smo. Toda tega nisem hotela priznati, zato sem rekla: »Saj ne moremo biti daleč. Še malo bomo hodili, pa bomo doma.« Pozneje smo ugotovili, da res nismo bili daleč od doma, le da ga je zakrival gozd.
Sestra nas je spomnila na dedka, ki nas je opozarjal:. »Ne hodite predaleč, ker so tod tudi divje svinje!« Res ji nisem bila hvaležna za to, saj se je sosedov mulec začel cmeriti, pa tudi sama sem se začela č.udno počutiti. Predlagala sem takojšnjo vrnitev, toda laže je reči kakor storiti. Končno smo se zedinili, da se kljub vsemu podamo skozi gozd. Tu smo odkrili tudi čudovito čist potok, pri katerem smo se odžejali in v okolici katerega smo odkrili lepe bele polžkove hišice. Pozabili smo na strah in jih nabirali, dokler niso bili vsi žepi polni. Kmalu nato smo tudi prišli iz gozda in res zagledali domačo hišo. Kako smo si oddahnili! Oddahnili pa so se tudi domači, saj so takoj planili v nas, kje da smo se potepali. Utihnili so šele, ko sem milo rekla: »Saj ste sami želeli, da odidemo na sprehod, da ste se lahko v miru pogovarjali!« To ni bilo lepo, zato me je mama zelo grdo pogledala, rekla pa ni nič, zaradi sorodnikov seveda.
Kmalu zatem smo se odpravili domov. Čez čas sva s sestro opazili, da se po avtomobilu plazi polno majhnih črvičkov. Sestra je začela cviliti, zato jih je opazila tudi mama, ki je nanje opozorila tudi očka. Posledica tega je bila, da se je avtomobil sunkovito ustavil, da smo vse stvari zmetali iz avta in končno odkrili polžkove hišice, v katerih so se skrivali črvički. Tako so moje polžkove hišice romale v obcestni jarek, s sestro pa sva se tiho splazili na zadnji sedež. In do doma je v avtomobilu vladala tišina. Brigita Rapold, 8. raz. OŠ Negova
NAŠA VAS
Blizu avstrijsko-madžarske meje teži vas Grad. Ime je dobita po velikem in mogočnem gradu, ki stoji na hribu. Prej se je vas imenovala Gornja Lendava. Šteje okrog 200 hiš. ki so raztresene po hribih. Sredi vasi je središče krajevne skupnosti, kamor spadajo še vasi Dolnji Slaveči, Kovačevci. Kruplivnik, Motoviki. Radovci in Vidonci. Ljudje se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom, nekaj pa jih je zaposlenih v domačem kraju, saj imamo tu obrat Modnega salona iz Titovega Velenja.
Imamo še druge ustanove: zdravstveni dom. trgovini, RTV servis, lekarno, banko, pošto in osnovno šolo. Šola je s krajem zelo povezana. Največ stikov navezujemo preko družbeno potrebnega dela. Takrat pobiramo papirčke, urejamo okolico starega gradu in šole. Skrbimo tudi za starejše občane. Ob njihovem prazniku jih povabimo na proslavo in jih obdarimo. Pozimi jim pomagamo odmetavati sneg
Želim si. da bi naša vas ostala čim bolj čista, saj nam narava ljubezen rada vrne.	Anica Ficko
OŠ Grad
V ŠOLO S KOLESOM
Kolesarjenje je moj najljubši šport. Imam dirkalno kolo srednje velikosti; je rjave barve. Čistim ga ob sobotah. Vsak mesec ga namažem z oljem. S kolesom se vozim tudi v šolo. Najprej pregledam kolo, če je dobro opremljeno. Peljem se po ulici na desni strani. Preden prečkam cesto, pogledam na le-\o in desno stran. Nato zavijem na kolesarsko stezo. Če nas je več, se peljemo eden za drugim. V šoli kolo zaklenem. Po pouku ga odklenem, če je tema, prižgem luč, ali pa si dam kresničk ko. Ko pridem domov, kolo postavim f stojalo.
Ta šport imam rad, ker mi je kolo najlepše vozilo. peter CASAR, 4. b OŠ Edvard Kardelj, M. Sobota
POLETEL SEM NA LUNO
Bilo je zvečer. Ko sem zaspal, me je zbudila mama. Rekla mi je, da gremo na Luno. Prišel je sošolec Robi.
Začela sva se oblačiti v vesoljske obleke. Bile so zelo debele. Nadela sva si tudi zaščitne čelade. Raketa je bila že pripravljena. Vzela sva tudi konzerve s hrano. Ob 22.10 sva z Robijem vzletela z matično ladjo Eterni-ja. Po sprejemniku so nama sporočili, da se nama bo priključila angleška vesoljska ladja Krvni slednik. Skupaj smo odleteli skozi atmosfero. Na poti smo videli sovjetski umetni satelit Tr-njava 39/2. Za kratek čas smo se ustavili na raketonosilki. Dolili smo gorivo za nadaljnje potovanje. Srečali smo tudi marsovsko vesoljsko ladjo, ki je letela na Zemljo. Končno smo zagledali Luno. Bila je sivozelena krogla. Hitro smo se bližali. Naproti so nam priletele bojne vesoljske ladje BIG KEY 351 a. Začele so nas obstreljevati z raketami tipa smrtni dih. Odgovorili smo jim z nekaj izstrelki domače izdelave atlas. Z Lune je priletela še bojna ladja Torpeddo. Tedaj smo dvignili belo zastavo, kar pomeni, da smo se vdali. Rakete so nas obkolile in nas spremljale do Lune. Počasi smo pristali na površini. Bilo je 30. februarja leta 2853 ob 0.17. Pokrajina je bila v zeleni barvi. Polno je bilo ljudi, živali in rastlin. Ob 2.39 po njihovem času sva .odletela proti Zemlji. Pri Londonu smo se poslovili od angleške ladje.
Padla sva na Zemljo. Tedaj sem se zbudil in bilo je konec potovanja.
Andrej ŽILAVEC, 5. a OŠ CANKOVA
lip bled
lesna industrija
64260 bled, ljubljanska c.32
vrata vseh vrst na kredit
V svojih trgovinah na Bledu, v Murski Soboti in Zagrebu
DO 6 OBROKOV BREZOBRESTNO DO 12 OBROKOV - PO ZNATNO ZNIŽANI OBRESTNI MERI
ODLIČNA KAKOVOST - ZELO UGODNI POGOJI!
VSE INFORMACIJE DOBITE NA TEL.: BLED (064) 77161, MURSKA SOBOTA (069) 22941, ZAGREB (041) 523066
Rodni dom, najlepši si, lepšega kraja na svetu ni. Za hišo sadovnjak za hlevom gozd prezlat. . . Naj vse to zapustim, se v širni svet spustim?
Branka Voršič, 8. raz. OŠ Bučkovci
Moja Barbika in Ken
Ko se je moja mama vrnila s potovanja, mi je prinesla punčko Barbiko, ki se razlikuje od drugih punčk. Je vitka in lepa, ima modre oči in svetle lase.
Kena mi je kupil očka, ko sem bila z njim v Avstriji. Tudi on je vitek in ima modre oči. Ken in Barbika sta mož in žena. Imata lepo stanovanje s kuhinjo, dnevno sobo, spalnico in otroško sobo.
Kadar sem prosta, se zelo rada igram z njima.
Metka KUHAR, 3. raz.
OŠ Dane Šumenjak, M. Sobota
Bili smo nagrajeni
Že januarja nam je tovarišica pri uri slovenskega jezika povedala, da je Železniško gospodarstvo razpisalo natečaj za literarne in likovne izdelke. Tovarišica nas je tudi vprašala, če smo pripravljeni sodelovati s spisi. Ko nam je vse malo podrobneje razložila, smo bili navdušeni.
Vsak si je izbral naslov sam, vsebina pa je morala biti vezana na železnico. Potrudili smo se. Tovarišica je spise popravila. Ob pisanju poprave smo morali še marsikaj popraviti in dodati. Nato je tovarišica spise pretipkala in jih odposlala. Mi pa smo kar pozabili na to.
Čez nekaj časa nam je tovarišica rekla, da ima neko presenečenje za nas. Kar strmeli smo. Med odmorom smo se spraševali, kakšno presenečenje naj bi to bilo. Zbrali smo se v gruče in se posvetovali, a nič pametnega nam ni prišlo na misel. Morali smo k pouku. Ko je stopil v razred tovariš, se je skrivnostno nasmihal. Čudno nam je bilo pri srcih. Svojo črno torbo je položil na kateder in vzel iz nje neko kuverto. Žačel je glasno brati. Mi pa smo kar strmeli. Ko smo končno doumeli, da gre za nagrado, smo se glasno zasmejali. Kar vriskali smo od veselja. Nekateri sploh niso vedeli, za kakšno nagrado gre, a so se vseeno veselili. Ob koncu ure smo že vsi vedeli za vse. Dobili smo brezplačno železniško vozovnico kjerkoli po Sloveniji in Istri.
Nismo se zaman trudili. Vsi že nestrpno čakamo dan, ko se bomo z vlakom odpeljali po širni Sloveniji do Pule.	Lebar Jožica, 6. a
OŠ Štefan Kovač
Turnišče
DEPRŠA IR 05 BUČKOVCI
Smo le ljudje
Sem kot otrok na pragu življenja, ki raste v miru in ne pozna trpljenja.
Sem le človek, ki verjame v človeka, cenim prijateljstvo brez laži in varanja.
Sem le človek, ki zna ljubiti, se smejati, in ko je zelo hudo, jokati. Veš. koliko je takih ljudi, ki žele si miru, žele si svobode, žele si topline in ljubezni?  In veš, veliko je takih otrok na pragu življenja, a na svetu veliko je vojn in trpljenja!
SUZANA KARDOŠ, 7. c OŠ ŠTEFAN KUHAR-BO J AN PUCONCI
Kranjčeva bralna značka
Med mnogimi pridnimi bralci naše šole sem tudi jaz. Knjige berem zelo rad. Bilo nas je šest, ko smo tovarišici pripovedovali o prebranih knjigah. Vsi smo osvojili značko. Ko je Darja pripovedovala za značko, sem jaz tudi vedel vse, kar je pripovedovala ona, saj preberem veliko knjig. Skoraj bi jaz namesto nje osvojil značko, čeprav sem to že prej opravil. Najbolj mi je bila všeč knjiga Andersenove pravlji-ce-	Janko Šobak, 4. a
OŠ Črenšovci
UGODEN ČAS ZA NAKUP
UVOZ IZ POLJSKE -DOBAVA TAKOJ!
- URSUS 335, 360
— URSUS C 3512 izdelovati po tehnologiji MASSEY FERGUSON
— URSUS 902
— URSUS 904 B, dvojni pogon
STISKALNICA ZA SLAMO IN SENO Z-224 (balirka)
MLATILNICA MZC-4/B
KOMBAJNI ZA KROMPIR
IZKOPALNIKI KROMPIRJA
Prodajamo tudi kombajne za sladkorno peso, krompir in žito, traktorje TORPEDO, kmetijsko mehanizacijo in priključke, rezervne dele, gume in akumulatorje.
— PO UGODNIH CENAH prodajamo
ŽITNE KOMBAJNE:
— ZMAJ 142
— DURO DAKOVIČ M-770, H-
1620 in rezervne dele
TRAKTORJI TORPEDO PO STARI CENI!
— PRODAJAMO TUDI KAMP PRIKOLICE, PRIKOLICE ZA MOTORNE ČOLNE, ČOLNE IN OPREMO ZANJE.
Obiščite nas v naši prodajalni v Murski Soboti, Lendavska 37, tel. (069) 21048, in v Mariboru, Ljubljanska 7, tel. (062) 303984.
POLJOOPSKRBA
ZAGREB
POSLOVNI CENTER, GOSPOSKA 1, MARIBOR
STRAN 12
VESTNIK, 26. MAJ 1988
šport
r~MOTOKROS NA JANŽEVEM VRHU
Kampuš zmagovalec, Ferš drugi
Na prenovljeni tekmovalni stezi na Janževem Vrhu, dolgi 1850 metrov, pred približno 2.500 gledalci je bila v nedeljo dirka, za državno prvenstvo v motokrosu v razredu do 80 ccm in za republiško prvenstvo do 125 ccm; pripravil jo je Moto touring klub Radenci. Skupno je sodelovalo 46 tekmovalcev iz 17 klubov. Tokrat so se lepo odrezali domačini, še posebej v dirki do 125 ccm. Le to je namreč dobil lanskoletni državni prvak Boštjan Kampuš iz Spodnje Ščavnice, sicer učenec osmega razreda Osnovne šole v Gornji Radgoni, ki letos prvič tekmuje v tej konkurenci. To je bila tudi njegova prva zmaga v razredu do 125 ccm. Kampuš je bil v prvi vožnji drugi, v drugi pa prvi. Prijetno je presenetil tudi domačin Tomislav Ferš in v skupni uvstitvi zasedel drugo mesto, kar je prav tako njegova najboljša uvrstitev. Do prve točke pa je prišel tudi Branko Marinič. V dirki do 80 ccm, ki je štela za državno prvenstvo, je domačin Aleksander Valpotič zasedel deseto mesto 14 točkami.
Rezultati — do 80 ccm (državno prvenstvo): 1. Sitar (SA) (40), 2. — 4. Trstenjak (SA), Kunšič (Bled) in Založnik (Slov. Konjice) (po 30). 5. Cerar (Fam Lukovica) (22 točk).
Rezultati — do 125 ccm (republiško prvenstvo): I. Kampuš (Unior Lenart) 37, 2. Ferš (Radenci) 32, 3. Peršoh (Orehova vas) 25, 4. Rus (SA) 22 in 5. Vrebnjak (FAM Lukovica) 20 točk.
F. Maučec
ATLETIKA
Republiško prvenstvo slepih in slabovidnih
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota je v Beltincih pripravilo republiško atletsko tekmovanje slepih in slabovidnih. Sodelovalo je 40 tekmovalcev in tekmovalk. Lep uspeh so dosegli pomurski tekmovalci. Najuspešnejši med njimi so bili — skupina A: Štefan Maučec je zmagal v metu krogle, v metu kopja in troskoku je bil drugi, v teku na 100 m in v skoku v daljino pa tretji. V skupini B je med starejšimi od 40 let Dušan Korošak zmagal v teku na 100 m, v skoku v daljino, v metu krogle in kopja. Štrakl pa je v teku na 100 m zasedel tretje mesto. V skupini C je Karel Gomboc zmagal v teku na 100 m in metu krogle, Branko Peček je bil prvi v skoku v daljino in višino ter troskoku, Marjan Gomboc pa je bil najboljši v metu kopja.
Občinsko pionirsko prvenstvo
V Beltincih je bilo občinsko prvenstvo v atletiki za pionirje in pionirke. Zmagovalci v posameznih disciplinah so bili — pionirji, 5. in 6. razred: 60 m: Dejan Puhan (Bogojina) 8,57; 300m: Benjamin Žižek (Beltinci) 46,36; višina: Drago Grah (Tišina) 135 cm; met žogice: Jurij Bratkovič (Tiš.) 59; daljina: Andrej Casar (Prosenjakovci) 4,72. Pionirji, 7. in 8. razred — 60 m: Gorazd Žilavec (OŠ II MS) 7,39; 300 m: Dani Vnuk (Beltinci) 40,20; 1000 m: Ervin Ficko (Grad) 2:59,78; višina: Anton Baligač (Beltinci) 150; daljina: Zlatko Vertič (Grad) 534; krogla: Robert Zver (Bakovci) 11,65; met žogice: Zdenko Bukovec (Bel.) 70,20; Štafeta 4 x 100 m: OŠ.Beltinci 50,27. Pionirke, 5.-6. razred — 60 m: Melita Zadravec (Grad) 8,54; 300 m: Lila Erjavec (Beltinci) 50,44; višina: Nataša Jelenovaec (OŠ II) 120 cm; daljina: Mateja Gjerek (Bakovci) 435; met žogice: Renata Gostan (Beltinci) 43,20. Pionirke, 7.—8. razred — 60 m: Lidija Balažič (Beltinci) 8,42; 300 m: Majda Karo (Puconci) 48,88; 1000 m: Renata Rajh (Tišina) 3,32,42; daljina: Jožica Filip (Beltinci) 4,25; višina: Monika Jazbec (Beltinci) 135; krogla: Vrdoljak (OŠ II) 9,25; met žogice: Sabina Šeruga (Grad) 48 m; Štafeta 4 x 100 m: OŠ Beltinci 58,2. Ob lepem vremenu bo regijski finale v petek, 27. maja, ob 15. uri v Beltincih. Nastopilo bo po 15 najboljših v vsaki disciplini. Upamo, da si bodo tekmovanje ogledali tudi nekateri z ZTKO in Zavoda za šolstvo.
—STRELSTVO —-----------------------—--------
SD Dobrovnik in Gruškovnjak
Na strelišču v Čentivi je bilo tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško za pokal Ina Nafte. Sodelovalo je šest ekip. Zmagala je SD Jezero iz Dobrovnika z 819 krogi pred INO Nafto Lendava 735 in Lendavo 709 krogov. Med posamezniki je zmagal Gruškovnjak iz Turnišča z 222 krogi pred Kosijem iz Lendave in Vargom iz Dobrovnika po 218 krogov.	A. Zver
-KOLESARSTVO---------------------
HAJDINJAK DRUGI V KUMROVCU
kolesarji Pomurja so sodelovali na dveh dirkah in se lepo odrezali. V Mariboru je bil najuspešnejši Simon Šooš in zmagal pri starejših pionirjih, pri mlajših pionirjih pa je bil Tornar drugi. V tekmovanju mlajših mladincev je Hajdinjak zasedel drugo, Gumilar tretje, Ferčak peto in Robi Šooš osmo mesto.
Na tradicionalni kolesarski dirki Zagreb--Kumrovec - tekmovali so mladinci — se je izkazal Hajdinjak, saj je zasedel drugo mesto. Gumilar je bil šesti, Ferčak deseti in Robi Sooš enajsti.
STRELSTVO	___
POKAL ZOPET TROMEJNIKU
OSZ Murska Sobota je pripravila tradicionalno nočno tekmovanje v streljanju z MK puško na strelišču ob soboškem kanalu. Sodelovalo je 63 ekip iz soboške in radgonske občine. Zmagala je ekipa SD Tromejnik iz Gornji vec s 15 zadetki in 107 krogi ter drugič zapored osvojila pokal. Droga je i a Panonija Murska Sobota (15/98), tretja pa SD Jovo Jurkovič Videm
—SPIDVEJ — DRŽAVNO PRVENSTVO
Drugo dirko dobil Caha Lazar
Avto-moto društvo Lendava je bilo organizator druge dirke v spidveju za državno prvenstvo. Pred okrog 2500 gledalci je nastopilo 16 tekmovalcev iz Lendave, Preloga, Osijeka, Krškega in Ljubljane. Odličen je bil tokrat domačin Čaba Lazar, saj je zbral vse možne točke in zmagal. Drugo mesto je prav tako zasedel domačin, Artur Horvat, medtem ko je bil Matjašec deseti do dvanajsti.
Rezultati — L Čaba Lazar (Lendava) 15, 2. Artur Horvat (Lendava) 13, 3. Pavlic (Krško) 12, 4. Kalin (Ljubljana) 12, 5. Z. Tominac (Osijek) 12 točk. Po dveh dirkah vodi Z. Tominac s 26 točkami, Horvat in Pavlic jih imata po 24, Peterca 22, Čaba in Kalan po 21 točk.
-ROKOMET-----------
Zmaga Bakovec in poraz Polane
V slovenski moški in ženski rokometni ligi so odigrali zadnje kolo. Bakovci so doma premagali Črnomelj z 31:24. Strelci za Bakovce: Katona in Kozel po 10, Lovenjak 7, Antolin 2, Horvat in Smodiš po enega. Iskra iz Šentjerneja pa je premagala Polano s 26:20. Strelke za Polano: S. Hoz-janova 12, Šernekova, Vugrinče-va in Bačvičeva po 2 ter Kavaše-va in Viragova po enega.
V tekmovanju druge republiške moške rokometne lige je Drava premagala Toko z 42:27. (Šernek 12, Švec 5, Hajdinjak 4), Krog pa je v pomurskem derbiju premagal Radgono s 30:28. Najboljša strelca: Varga pri Krogu in Srt pri Radgoni.
Lestvica moški
Sl. Gradec Jadran	22 22	15 3		4 605:539 33 5 602:432 30
		13	4	
Ajdovščina	22	13	1	8 527:505 27
Prule	22	12	2	8 497:471 26
Intes	22	II	3	8 541:547 25
Šoštanj	22	12	1	9 560:488 25
Termopol	22	11	1	10 519:509 23
Rudar	22	10	2	10 550:532 22
BAKOVCI	22	10	0	12 554:566 20
Črnomelj	22	9	2	II 480:521 20
Sevnica	22	4	1	17 504:568 9
Usnjar	22 Lestvica ženske		2	0	20 471:606 4
Kranj	22	21	0	1 552:307 42
Mlinotest	22	18	0	4 584:407 36
Iskra	22	17	1	4 552:434 35
Olimpija	22	12	1	9 550:478 25
Branik	22	12	1	9 416:461 25
N. mesto	22	12' 0		10 581:524 24
Burja	22	10 0		12 437:487 20
Kočevje	22	6	1	15 420:513 13
Alples	22	5	2	15 453:577 12
POLANA	22	5	1	16 442:533 II
Cerkno	22	5	1	16 382:509 II
Šmartno-	22	4	2	16 443:582 10
PRL — moški
Rezultati — 12. kolo Mladinec:Krog II Bakovci—vet. :Krog—vet. Bakovci II: Bistrica Razkrižje:Polana Krog II Krog—vet.
Bakovci III) Polana Bistrica Bakovci —vet. Mladinec Razkrižje
12 II I 0
12 10 0 2
11 7 2 2
12 4 2 6
12 5 0 7
114 0 7
12 2 1 9
12 1011
22:24 21:31
47:33
20:26
302:219 23
298:260 20
295:203 15
278:301 10
289:348 10
268:289 8
229:295 5
252:373 2
ŠD Tišina
Tek mladosti
ŠD v KS Tišina organizira v soboto, 28. t. m., ob 18. uri drugi tek mladosti za vse kategorije od pionirjev do rekreativcev. Start bo pri osnovni šoli na Tišini. Med tekom bo zapora nekaterih cest, zato prosijo udeležence prometa za razumevanje.
V nedeljo, 29. maja, ob 13. uri pa bo v Rankovcih turnir v malem nogometu za prvenstvo KS ter drugo prvenstvo v vlečenju vrvi.
uspeh. Najbolje se je odrezala Mira Marič, ki je pri pionirkah zasedla peto mesto, Klavdija Časar pa je bila deveta. Pri pionirjih pa sta si brata Gruškovnjak Tomi in Jože razdelila 8. in 9. mesto.
Športne igre bančnikov Pomurja
V Puconcih so bile športne igre bančnikov Pomurja, ki so tradicionalne v okviru enot Ljubljanske banke. Tekmovali so v odbojki, namiznem tenisu, malem nogometu, streljanju z zračno puško, vlečenju vrvi in šahu. V šestih ekipah je sodelovalo 105 tekmovalcev. Zmagala je Murska Sobota s M točkami pred Gornjo Radgono, 28 točk. F. Matko
Šah 
MARIČEVA PETA
V Postojni je bilo pionirsko šahovsko prvenstvo Slovenije. Sodelovali so tudi štirje pomurski igralci in igralke ter dosegli lep
PNL		
Rezultati —	18. kolo	
Tišina:Hotiza		2:1
Črenšovci.Renkovci		3:3
Beltinka :Dokležovje		1:0
Bakovci: Veržej		2:1
Odranci Turnišče		1:2
Mladost:Dobrovnik		2:2
Dobrovnik	18 10 7	1 35:14 27
Bakovci	18 12 2	4 33:17 26
Veržej	18 10 6	2 32:18 26
Beltinka	18 II 3	4 40:28 25
Turnišče	18 9 5	4 37:25 23
Mladost	18 5 6	7 24:28 16
Renkovci	18 5 6	7 28:38 16
Črenšovci	18 5 5	8 32:35 15
Tišina	18 5 4	9 31:35 14
Dokležovje	18 4 5	9 24:36 13
Hotiza	18 2 4	12 24:44 8
Odranci	18 1 5	12 22:44 7
1. MNL MS		
Rezultati —	18. kolo	
Čarda.Tešanovci		3:1
Ljutomer:Tromejnik.		3:2
Cankova:Puconci		5:2
Filovci :Lipa		0:3
Radgona . Rakičan		8:0
Gančanidžakovci		2:1
Cankova	17 12 2	3 48:22 26
Lipa	18 10 4	4 58:29 24
Tromejnik	18 9 4	5 47:34 22
Ljutomer	17 8 6	3 35:27 22
Čarda	18 10 2	6 34:27 22
Radgona	18 6 8	4 42:33 20
Ižakovci	18 7 4	7 32:26 18
Puconci	18 6 5	7 40:43 17
Gančani-	18 7 3	8 29:39 17
Filovci	18 6 1	H 26:38 13
Rakičan	18 3 2	13 24:60 8
Tešanovci	18 1 3	14 22:59 5
1. ONL Lendava		
Rezultati —	12. kolo	
Nedelica:Kobilje		4:2
Bistrica :Petišovci		4:0
Mostje:Polana		1:2
Nafta B:Lakoš		3:0
Polana	12 8 2	2 29:12 18
Nedelica	12 7 3	2 37:11 17
Bistrica	12 5 3	4 23:22 13
Mostje	12 4 2	6 29:32 10
Petišovci	12 4 2	6 26:29 10
Nafta B	12 4 2	6 21:37 10
Kobilje	12 3 3	6 24:28 9
Lakoš	12 4 1	7 17:35 9
II. MNL MS		
Rezultati — 22. kolo		
Apače: Križevci		0:3
Bogojina :Hodoš		2:5
Bratonci:Romah neodigr.		
Selo:Serdica		0:3
Šalovci:Grad		3:1
Vrelec:Rogašovci		1:6
Rogašovci	21	16 4	1 69:20 36
Bratonci	20	13 4	3 58:25 30
Bogojina	21	12 3	6 63:42 27
Hodoš	20	12 2	6 67:37 26
Šalovci	20	9 7	4 59:38 25
Selo	20	11 3	6 56:43 ’25
Vrelec	20	6 6	8 38:49 18
Serdica	20	6 4	10 42:42 16
Grad	20	6 3	II 44:75 15
Prosenjak.	19	5 4	10 40:53 14
Romah	19	5 4	10 45:67 14
Apače	20	3 4	13 34:54 10
Križevci	20	2 0	18 27:97 4
II. ONL Lendava
Rezultati — 9. kolo
Zvezda;Olimpija	2:2
Žitkovci:Panonija	3:2
Graničar: Kapca	10:0
Zvezda	9 6 2 1	28:17 14
Olimpija	8 4 3 1	20:15 11
Graničar	8 4 2 2	26:10 10
Panonija	8 4 13	21:13 9
Žitkovci	8 116	16:27 3
Kapca	9 117	14:43 3
—NAMIZNI TENIS---------------------------------
TEŽKA ZMAGA
V predzadnjem kolu tekmovanja v drugi zvezni ligi so Sobočani gostili ekipo Kvarnerja z Reke in po veliki in dramatični borbi dosegli tesno, a zasluženo zmago. Junaka srečanja sta bila Benko, ki je, tako kot v prvem srečanju, dosegel tri zmage in spet premagal Stipančiča, ter Unger, ki je dosegel dve zmagi, zelo pomembno v prvi partiji dvoboja in še pomembnejšo v deveti partiji, ^ko je pri rezultatu 4:4 nepričakovano premagal Škrapca. Kuzma, ki je bil v prvem delu nosilec ekipe, je zaigral popolnoma nerazpoloženo, in je spet ostal, kot v že nekaj tekmah drugega dela, brez zmage, kar je posledica premalo treninga. Sobočani so z 20 točkami na četrtem mestu, v zadnjem kolu pa igrajo v gosteh z In-dustrogradnjo ter Radnikom.
Rezultati: SOBOTA-KVARNER 5:4 (Unger-Capan 2:0, Benko —Škrapac 2:1, Kuzma—Stu^ančič 0:2, Benko—Capan 2:0, Unger—Stipančič 0:2, Kuzma—Škrapac 1:2, Benko —Stipančič 2:0, Kuzma—Capan 0:2, Unger—Škrapac 2:0).
V A republiški ligi so Radgončani dosegli dve zmagi proti najslabšima ekipama v ligi in tako nadaljujejo zmagovalni pohod v drugem delu, ko so še edini brez poraza. Z 22 točkami so se povzpeli na odlično tretje mesto, in če bodo uspešni še v zadnjem kolu, ko gostijo ekipi Novega mesta in Merkurja, lahko to mesto obdržijo. Rezultati: RADGONA—PIRAN 9:0 (Unger 3:0, Rihtarič 3:0, Ori 3:0); RADGONA—VESNA 9:0 (Unger 3:0, Rihtarič 3:0, Ori 3:0).
V B republiški ligi so so Sobočani prepričljivo premagali Pe-tovio in Poljčane in so z 22 točkami na tretjem mestu, Beltinci pa niso bili kos Petovii, zanesljivo pa premagali Poljčane in so s 6 točkami na osmem mestu.
Rezultati: SOBOTA—PETOV1A 8:1 (Gerendaj 3:0, Županek 3:0, S. Unger 2:1; SOBOTA-POLJČANE 9:0 (Gerandaj 3:0, Županek 3:0, S. Unger 3:0; BELTINCI—POLJČANE 9:0 (Lenarčič 3:0, Sapač 3:0. Tkalec 2:0, Vinkovič 1:0); BELTINCI —PETOVIA 3:6 (Lenarčič 2:1, Tratnjek 1:2, Tkalec 0:3).	M. U.
NOGOMET
Tesen poraz Mure in zmaga Nafte
V nadaljevanju prvenstva v slovenski nogometni ligi je soboška Mura gostovala pri vodilnem Kopru in tesno izgubila (0:1). Sobočani so igrali dobro in bi se lahko vrnili tudi s točko.
V naslednjem kolu igra Mura doma z Ljubljano.
V tekmovanju območne nogometne lige — vzhod je lendavska Nafta doma premagala mariborskega Železničarja s 3:1. Strelci za Nafto: Dovečar, Žalik in Hozjan.
Seminar za nogometne inštruktorje
V okviru šolanja strokovnih kadrov na področju telesne kulture je predviden seminar za naziv inštruktorje nogometa. Prijave zbira MNZ Murska Sobota do 30. maja 1988. Organizator seminarja bo zbor trenerjev MNZ.
V kadetski nogometni selekciji Slovenije je na olimpiadi v Foči nastopil tudi član NK Mura Erik Cirkvenčič in za selekcijo odigral pet tekem.
Na območnem pokalnem nogometnem tekmovanju za mladince je soboška Mura v Lendavi premagala Nafto s 4:1. Na četrtfinalnem tekmovanju ŠŠD je Mladost iz Murske Sobote premagala Poljčane z 8:0 in se uvrstila v polfinale, ki bo v Titovem Velenju.
Srečanje nogometnih sodnikov
Društvi nogometnih sodnikov Maribor in Lendava že nekaj Jel uspešno sodelujeta. Možje v črnem se srečujejo tudi na nogometnih igriščih. Tokrat so se pomerili v nogometnem znanju v Črenšovcih, boljši pa so bili Mariborčani in zmagali s 4:0.
HOKEJ NA TRAVI
Brez točke z gostovanja
V nadaljevanju prvenstva v medrepubliški ligi v hokeju na travi je moštvo ABC Pomurke gostovalo in izgubilo obe srečanji. Ekipa Zagreba jih je premagala z 1:0, Jedinstvo iz Začretja pa z 2:1. Gol za Sobočane je dosegel Fujs. Ekipa ABC Pomurke ima še tekmo z zagrebško Trešnjevko doma ter Zelino v gosteh, ekipi pa se obeta slabša uvrstitev, kot so načrtovali.	Z
ROKOBORBA
Nasevski zmagal v Avstriji
V Morbischu v Avstriji je bil mednarodni pionirski in mladinski rokoborski turnir. Na njem so sodelovali tudi tekmovalci ABC Pomurke iz Murske Sobote in dosegli nekaj odličnih uvrstitev. V mladinski konkurenci je bil najuspešnejši Nasevski, ki je zmagal v kat. do 74 kg, Bačič je bil v kat. do 68 kg drugi, Vukan v kat. do 52 kg tretji in Tribnik peti. Pri pionirjih sta Šebjan in Godvajs zasedla šesti mesti.
Soboški pionirji so se tudi udeležili mednarodnega turnirja na Dunaju in prav tako dosegli solidne uvrstitve. Šlihthuber je bil v kat. do 60 kg drugi, Baler pa v kat. do 56 kg tretji.	S. Š
— KAJAKAŠTVO------------------------------------
Se možnost za Vargo?
Na reki Savi Dolinki je bilo v nedeljo odprto republiško člansko prvenstvo v spustih s kajaki na divjih vodah, na katerem so preverili hitrost zavesljajev tudi trije člani BD Mura iz Kroga. Štefan Varga je zasedel 8. mesto, Roman Kovačič je bil 16. in Simon Kovačič 19. Ker je bilo to obenem izbirna tekma za državno reprezentanco, Krogčani niso ravno najbolj zadovoljni z uvrstitvami. Predvsem Vargo čakata še dve priložnosti, ki ju ne sme zamuditi, če se želi uvrstiti v reprezentanco.
TENIS
Brez poraza Radgona in Radenci
V drugem kolu tekmovanja v pomurski teniški ligi so igrali: Sobota I Radgona 0:6, Lenart :Radenci 1:5 in Sobota II Lendava 3:3. Brez poraza sta Radgo-na in Radenci.
Na teniških igriščih v Radgoni in Radencih bo 29. maja letos drugi pionirski m mladinski turnir, za katerega je med mladimi veliko zanimanje Turnir bo ob 9 uri.
M. S.
— ŠPORTNI RIBOLOV...........................   —
DVOJNO VODSTVO LJUTOMERA
V soboto je bilo v Voglajni drugo kolo tekmovanja Slovenije za pionirje in mladince v športnem ribolovu. Sodelovalo je 8 ekip pionirjev in 12 ekip mladincev. Pri pionirjih je zmagala ekipa Ljutomera, Murs1 Sobota pa je bila druga. V tekmovanju mladincev je Ljutomer zasedel druj Murska Sobota pa sedmo mesto. Po dveh kolih vodijo pionirji in mladinci jtomera.
VESTNIK, 26. MAJ 1988
STRAN 13
Radijski in televizijski spored od 27. maja do 2. junija
PETEK
SOBOTA
NEDELJA
PONEDELJEK TOREK
SREDA
'G
ČETRTEK
RADIO	RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA	RADIO MURSKA SOBOTA	RADIO MURSKA SOBOTA 	 i	1 RADIO MURSKA SOBOTA	RADIO MURSKA SOBOTA	RADIO MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Pionirska oddaja, 17.30 — Glasba— reklame—glasba. 18.00 — »21-232« — propgand-no—glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 - Aktualno, 16.55 -Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža, 17.20 — Strokovnjak odgovarja, 17.40 — Glasba —reklame—glasba, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega
TV LJUBLJANA
slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 16.00 (telefon: 21-232)
do
9.45-12.30
14.25—0.15 Teletekst
in RTV
TV LJUBLJANA
10.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Oddaja v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (aktualni prispevek, kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Oddaja o športu, 17.30 — Glasba— reklame—glasba, Priporočajo vam ..., 18.00 — Iskanje—znanje—ustvarjanje,
18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — V živo.
17.30
Glasba—rekla-
me—glasba, 18.00 — Sotoč-
je, 19.00 osrednjega sporeda.
Vključitev slovenskega
TV LJUBLJANA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila. 17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Glasba— reklame—glasba, 18.00 — Vprašanja—odgovori, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Oddaja o kulturi, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Povejmo javno, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TVUUBLJANA
9.45-11.20
in
Ljubljana. 10.00 Tednik. 11.00 E. Morante: Zgodovina, ponovitev 3. dela. 14.55 Ponovitev tednika. 15.55 Rally Saturnus, prenos. 17.15 Portret Pavla Kunaverja: Sivi volk. 17.50 Grizli Adams, 18. del ameriške nanizanke. 18.15 Grafiki BiH: Djevar Hoza. 20.22 A. Dumas: Gospa Monso Oj-ska, 5. del. 21.20 Prvi raj, 3. del. 22.10 TV dnevnik. 22.25. Sodobni španski film.
Oddajnik II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik. 17.30 Ljubo doma, kdor ga ima, otroška oddaja. 18.00 Znanstveni forum, izobraževalna oddaja. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 Domači ansambli: Ansambel marela. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Narodna glasba. 20.45 Poročila. 20.50 Festival JRT-Neum 88. 22.45 Dokumentarna oddaja.
TV ZAGREB
7.50 Video strani. 8.00 Radovedni taček, 8. oddaja. 8.20 Makedonske narodne pripovedke, 9. oddaja. 8.50 Prve ljubezni: Moč ljubezni. 9.20 A. Lindgren: Erazem in potepuh, 4. del. 9.50 Periskop. 10.50 Republiška revija MPZ Zagorje 86, 10. oddaja. 11.20 Ponovitev, izbor tedenske programske tvornosti. 15.25 Sreča na vrvici, slovenski film.
16.55/17.00 Športni prenos. 18.25 Da ne bi bolelo: Opekline. 20.30 W. Faulkner: Dolgo vroče poletje, 3. del. 21.20 Križ kraž.
23.00 Podpisana Charlotte, francoski film.
Oddajnik II. TV mreže:
13.10 Kako biti skupaj. 13.40 Mladinski film. 15.10 Vili, ofenziva, ponovitev 'TV nadaljevanke. 16.10 Liga mladih lingvistov, otroška predstava. 17.10 Dallas, ameriška nadaljevanka. 19.30 TV dnevnik. 20.15 Glasbeni večer — G. Verdi: Rigoletto. 21.45 Poročila. 21.50 Feljton, oddaja iz kulture. 22.20 Športna sobota.
TV LJUBLJANA
8.55-22.50 Teletekst RTV Ljubljana. 9.20 Živ žav, 10.40 W. Faulkner: Dolgo vroče poletje, ponovitev 3. dela. 11.30 Video meh, 6. oddaja. 12.00 Kmetijska oddaja TV Beograd. 13.00 Živalski svet: Jaguar, poljudnoznanstveni film. 13.25 Šopek domačih. 14.25 J. Dieti: Sinovi in hčere steklarja Jakoba, 8. del. 15.35 Dama in podzemlje, nemški film. 17.05 Prisluhnimo tišini. 17.45 Ex libris: Moda skozi čas, 2. del. 20.07 K. Klarič: Tri lahkotne igre — bunda, TV Zagreb. 21.05 Zdravo. 22.35 Video strani.
Oddajnik II. TV mreže:
8.55 Poročila. 9.00 Danes za jutri in igrani film. 14.00 Športno zabavno popoldne. 17.55-19.15 Rokomet -Jugoslavija :Poljska. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Po letu 2000, poljudnoznanstveni film. 21.30 Mexico: avtomobilske dirke formula 1, prenos (slov, kom.)
9.45-12.00 in 16.30 — . .. Teletekst RTV Ljubljana. 10.00 Naš utrip. 10.15 Zrcalo tedna. 10.30 Igrani film. 17.30 Radovedni taček. 9. oddaja. 17.45 Makedonske narodne, 10. oddaja. 18.15 Čas, ki živi. 20.07 P. Jaroš: Tisočletna čebela, 2. del slovaške nadaljevanke.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Čudežna soba, otroška oddaja, 17.45 Otroška oddaja, 18.00 Beograjski tv program, 19.00 Indirekt, oddaja o športu, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Umetniški večer.
16.10-22.50 Teletekst RTV Ljubljana, 10.00 Šolska tv, I 1.00 Tuji jeziki: Angleščina, 43. lekcija, 16.40 Mozaik — šolska tv, ponovitev, 17.40 Pamet je boljša kot žamet, 17.45 Ex libris: Moda skozi čas, ponovitev 2. dela, 19.01 Obzornik, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 Koncert Dimitrija Sgourosa, 20.55 Osmi dan, oddaja o kulturi, 21.35 Razsvetljeni pogled, film o Evgenu Bavčarju, 22.25 Tv dnevnik, 22.40 Video strani,
Oddajniki II. Tv mreže:
TVUUBLJANA
TV LJUBLJANA
9.45—11.20
in
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Otroški in mladinski spored, 15.34 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Drama, 21.10 Znanost, 21.55 Dnevnik, 22.35 Nočni program.
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Otroška oddaja, 18.00 Tuji jeziki: Angleščina, 43. lekcija, 18.40 Številke in črke, kviz, 19.00 Poje vam Catherine Sauvage, zabavnoglasbena oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Po sledovih Slovencev v svetu: na vseh koncih sveta.
16.15—23.55 Teletekst RTV Ljubljana, 10.00 Koncert Dimitrisa Sgourosa, ponovitev 3. oddaje (Brahms) 10.40 Osmi dan, oddaja o kulturi, 16.45 Mozaik, ponovitev, 17.25 Tuji jeziki: Angleščina, 43. lekcija, 17.45 A. Lindgren: Erazem in potepuh, 5. — zadnji del, 18.15 Razmišljanje ob jelši, dokumentarna oddaja tv Novi Sad, 20.05 Najboljša leta našega življenja, ameriški film, 22.50 Tv dnevnik, 23.05 Mednarodna obzorja.
Oddajniki II. tv mreže:
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Kdo, ali jaz?, otroška oddaja, 18.00 Izobraževalna oddaja, 18.30 Video godba, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Svet na zaslonu, 21.35 Umetniški večer.
9.45-12.15
in
16.30—23.35 Teletekst rtv Ljubljana, 10.00 Glasbena vzgoja: Zborovska delavnica, 10.50 Volčja ura, švedski film, 17.00 Mozaik — šolska tv, ponovitev, 17.50 •Indijanske legende, 8. del kanadske nanizanke, 18.15 Slovenski ljudski plesi, 19.01 Obzornik, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 Tednik, 21.10 S. Parker: Izgube, 1. del angleške nadaljevanke, 22.05 Tv dnevnik, 22.20 Jubilejna teveteka, 21. oddaja.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Majhna Nada, otroška oddaja, 18.00 Izobraževalna oddaja, 18.40 Številke in črke, kviz, 19.00 Tv koledar, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Fil-moskop, 22.35 Odprta knjiga
}| TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 15.50 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik. 20.00 Nezgodni center (nadaljevanka), 21.00 Kvizkoteka, 22.10 Dnevnik, 22.25 Kulturni magazin, 23.55 Nočni pro--gram.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Princesa Daisy, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Primer za dva, 12.20 Naprej, 21.35 Humoreske, 22.20 Šport, 22.50 Umetnine,
9.00 Tv v šoli, 15.00 Majske igre, 16.00 Narodna glasba, 16.30 Mladi lingvisti, 17.30 Poročila, 17.35 Tv koledar, 17.45 Tedenski tv spored, 18.30 Teleobjektiv, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Concertino, 20.15 Boljše življenje, 21.05 Avtocesta nasilja (film), 22.35 Dnevnik, 22.50 Zaključek Tv festivala v Neumu, nato: Gospod Abel (film),
Prvi program
9.30 Nedeljsko dopoldne za mladino, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Izobraževalna oddaja, 14.15 Dedinja (nadaljevanka), 15.05 Resna glasba, 15.55 Konferenca ZKJ, 17.00 Leseni konj (film), 18.35 Poročilo z konference ZKJ, 19.30 Dnevnik, 20.10 Panonec (nadaljevanka), 21.15 Marty (film), 22.45 Dnevnik, 23.30 Nočni program.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Matlock, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Mike Hammer, 22.00 Spektrum
Prvi program
8.00 Zaključna seja Konference ZKJ, 15.45 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Veselja in žalosti, 21.55 Dnevnik, 22.10 Nočni program.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
TV ZAGREB
| TV ZAGREB
Drugi program
16.00 Glasbene želje, 16.45 Hotel, 17.30 Šport, 18.00 Tedenski tv spored, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Bavarska in Avstrija, 21.20 Znanost, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Ni milosti za Ulzano (film, 0.15 Človek, ki je dvakrat živel (film),
Prvi program
18.00 Družinski magazin, 18.30 Nogomet, 19.00 Vesela sobota, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Show Rudija Carrella, 21.50 Da, mini-sterski predsednik, 22.15
Glasbeno literarni
večer,
TV AVSTRIJA
Drugi program
16.00 Glasbene
17.30 Škotski gradovi tovi, 18.00 Lipova
želje, in vr-cesta,
TV MADŽARSKA
23.15 Jazz, 0.15 Munsterjevi Drugi program
16.15 Iz parlamenta, 17.00 Odločil sem se ostati politik, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Filmske novitete, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Zasvojenost spremembe, 22.15 Šport, 22.25 Marseillski sodnik (film, 0.00 Dvigalo groze (film),
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Ponovitve, 14.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zasvojenost spremembe, 21.45 Šport,
Drugi program
9.00 Matineja (risanke, glasba, književnost), 14.00 Športno popoldne, 17.15 Klub seniorjev, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Matlock (film), 21.55 Čarovnice danes (film), 23.50 Šport, 23.55 Čhicago 1930 (nadaljevanka),
18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Elegantni pes, 21.15 Schilling, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Ponočni kavboj (film), 0.15 Colombo
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 19.00 Družinski magazin, 18.30 Matlock, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Univer-zum — Avstralija, 21.07 Dediščina Guldenburgov, 21.55 Vrag z belo srajco (film, 23.30 Velika dolina, Drugi program
16.00 Glasbene želje, 17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Super fliper, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Zveneča Avstrija, 2.1.07 Zunanjepolitični magazin, 22.00 Čas v sliki, 22.15 Šport, 22.30 Kavarna Central,
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 15.50 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Bledomodri ženski rokopis (film), 21.50 Morje, ljudje, obale, 22.25 Nočni program
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 15.50 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored. 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, 21.00 Zabavno glasbena oddaja, 21.45 Dnevnik, 22.10 Nočni program.
TV AVSTRIJA
| TV AVSTRIJA
ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Matlock, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Velikani (film), 23.30 Roža je bila priča (film)
Drugi program
16.00 Glasbene želje, 1^.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Šport, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Argumenti, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Objeti življenje, 23.20 Razprava v studiu, 23.55 Šport
8.15 Življenje divjih svinj. 9.05 Priprava skakalca s palico. 9.35 Delta, pon. 9.50 Maturitetne naloge. 11.50 Telovadba za invalide. 17.05 Spored za 4 dni. 17.15 Za upokojence. 17.45 Teka. 18.00 Okno, služnostni program. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Kramljanje, spored T. Vitrayja. 21.20 Panorama, zunanja politika. 22.05 Slovo od Matjore, sovjetski film. 23.50 TV dnevnik.
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
J.TV m/CdžarskA tv madžarska
TV MADŽARSKA
Prvi program
14.40 Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Najmlajši dan (tv film), 21.50 Radio aktivni Bikini, 22.35 Uganke in strasti, 23.00 Sinfonija št. 9 Dimitrija Šostakoviča,
Drugi program
9.00 Poročila, 9.05 Otroški , in mladinski spored, 14.00 Noč v Benetkah (opera), 15.45 Barok na Koroškem, 16.30 Zapuščina Dvojnega orla, 17.15 Šport, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Napoleon in Josephina (film), 21.50 Vrnitev belih bogov (film), 23.40 Žarometi so ugasnili (film),
I TV MADŽARSKA
8.30 Spored za otroke. 9.45 Varstvo živali. 10.35 Zlati teden na Japonskem. 11.15 Režiser A. Kolianyi. 14.40. Ravnovesje v naravi.
15.20 coski
Gumbna vojna, fran-film. I7.00 Dnevnik.
17.15 Lepi madžarski plesi.
17.40 James Burke, angleška serija. 18.50 Tom in Jerry. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Družinska skrivnost, amer, film. 21.35 Glasba. 21.40 Dobiva orel, brazilski film.
8.25 Spored za otroke. 11.15 Tri želje. 14.50 Družinski vikend. 16.00 Nagrada »Za otroke«, svečana podelitev. 17.15 Delta, znanstveni poročevalec. 17.40 Oglejmo si skupaj. 18.25 Pravljice, ne le za otroke. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.10 Primer za dva, z. nemška kriminalka. 21.10 Telešport. 21.55 Lepa beseda; 75 let pisatelja Istvana.Sotera. 22.25 Poročila.
Prvi program ne oddaja, oddajniki druge mreže pa od 20.00 prenašajo programe regionalnih studiev Budimpešta, Pecs in Szeged (do 21.00).
9.05 Šolska TV. 11.00 Telovadba za invalide. 16.55 Najstniški party. 17.40 Jezikovne uganke. 18.20 TV spored za 3 dni. 18.40 Nils Holgerson, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Vsi so šoloobvezniki, 9. del češke serije. 20.55 Studio ’88, kulturni TV tednik. 21.40 Kardiologija, ameriška zdravstvena serija. 21.55 Ponujam gospodarstvu. 22.45 TV dnevnik.
9.05 Somrak vodnjakov, romunski film. 10.30 Chopin: 24 preludijev. 17.40 Popotnica. 18.10 Skrivalnica, za otroke. 18.20 Samo za besedo, za boljši jezik. 18.45 Cim, cim, literarne uganke za otroke, Csoka-nai. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Sodobniki na ekranu, Sz. Ordogh: Po hitrem postopku, TV igra. 21.00 Zunaj na morju, vzh. nemška kriminalka. 22.20 Videokli-pi. 22.35 TV dnevnik.
9.05 TV doktor, šport odraslih. 9.15 Tretja meja, pon. 9. dela. 16.55 Poročila. 17.00 Domače ogledalo., 17.40 Telešport. 19.15 19.30 TV dnevnik. 20.15 Sosedje, 29. poglavje TV romana. 20.45 Imate 5 minut časa? Zoltan Kodaly: Laszlo Lengyel. 2Q.50 Ozadje vesti; pogledi in mnenja o javnih zadevah. 21.35 Najhitrejši na svetu, gruzinski TV film. 22.40 TV dnevnik.
GOLFTURIST, o. o., Ljubljana INTEGRAL TOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE LENDAVA
»TERME« Petišovci pri Lendavi
vas pričakujejo s
svojo ponudbo:
— kopanje v odprtih'bazenih s termalno vodo
— taborjenje v naravi
— bungalovi
— gostinske storitve
— ob sobotah — glasbena prireditev
Na voljo so vam tudi tereni za igranje odbojke in malega nogometa.
Sobota, 28. maj
TV 23.00
CHARLOTTIN STIL, francoski barvni film, 1985 (SIGNE CHARLOTTE)
Francoski film Chaflottin stil je Caroline Huppert (manj znana sestra Isabelle), ki igra naslovno junakinjo, - posnela leta 1975. Film govori o ljubezenskem trikotniku, ki bi lahko bil povsem običajen.
Mathieu živi srečno z ženo Christine in sinom. Nekega dne se k njemu nepričakovane vrne Charlotte, ženska, s katero je nekoč živel, a ga je zapustila. Tako kot je skrivnostna njena vrnitev, je zavita v meglo tudi njena preteklost in sprva celo — njun od-
..os. Charlotte je baje obupana, ker so ubili njenega ljubimca, in želi pobegniti v Španijo...
Nedelja, 29. maj
TV 17.45
EX LIBRIS: MODA SKOZI ČAS, 2. del
V drugem delu oddaje bomo zavrteli modni kalejdoskop od petdesetih let do današnjih dni. Moda postane zelo važna stvar, diktirata jo Pariz in kasneje tudi Italija (Rim, Milano). Za modo se po dolgem času začnejo zanimati tudi moški in mladi. Rockan-droll in twist opravita svoje — tudi v modi. Majda in Aljoša bosta predstavila skozi modna očala spremenljiva
petdeseta leta, revolucionarna šestdeseta, negotova sedemdeseta in osem- . deseta, ki jih poznamo. Na koncu bomo pogledali še sezono, dve naprej.
ČETRTEK, 2. junij
TV 18.15
SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: PREKMURJE -2. oddaja
Foklorne skupine iz Velike Polane, Beltinec in iz Gornjih Petrovcev bodo v domačem okolju zaplesale plese, ki jih plešejo v Prekmurju. Strokovni sodelavec oddaje je bil Mirko Ramovš, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme-Baričevič in urednica banica Dolinar.
STRAN 14
VESTNIK, 26. MAJ 1988
URADNE OBJAVE
Leto XXIV	Murska Sobota, dne 26. maja 1988	Št.: 15
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
132.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Turnišče, naselje Turnišče, Gomilica. Nedelica in Renkovci
133.	Poročilo o izidu referenduma v Krajevni skupnosti Stročja vas
134.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za naselja Stročja vas. Pristava, Podgradje. Rinčetova graba, Presika in Nunska graba
135.	Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja v občini Gornja Radgona
136.	Odredba o določitvi najvišjih cen v občini Lendava
137.	Sklep o višini povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v občini M. SOBOTA
138.	Odredba o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta in prostorsko ureditvenih pogojev za naselje Lipovci
139.	Popravek spremembe poslovnika Skupščine občine M. Sobota
132
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS 35/85), 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. I. SRS 23/77) in 53. člena Statuta KS Turnišče je Skupščina KS Turnišče po predhodnih obravnavah na zborih občanov v vaseh Turnišče. Gomilica. Nedelica in Renkovci na svoji seji dne 11.5. 1988 sprejela
SKLEP:
o razpisu reterenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Turnišče, naselja Turnišče, Gomilica, Nedelica in Renkovci
1.	člen
Razpiše se referendum za območje KS Turnišče, vas Turnišče za finansiranje programa KS Turnišče, vasi Turnišče za gradnjo telovadnice pri Osnovni šoli Štefan Kovač Turnišče, asfaltne prevleke na vaške ulice, gradnjo vaškega doma in vaško-komunalna dela in delovanje Krajevne skupnosti. Za realizacijo programa bo potrebno zbrati sredstva v višini 155,000.000,— din. Sredstva zbrana s krajevnim samoprispevkom bodo predvidoma znašala 155,000.000,— din
2.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo uporabila v naslednjem razmerju:
—	Gradnja telovadnice.pri Osnovni šoli Štefan Kovač v Turnišču 30,000.000,— din
—	Asfaltne prevleke na vaške ulice 30.000.000,— din
—	Gradnja vaškega doma 60.000.000,— din
—	Vaško-komunalna dela in stroški delovanja krajevne skupnosti 35,000.000,00 din.
3.	člen
Razpiše se referendum za območje KS Turnišče, vas Gomilica za linansiranje programaKS Turnišče, vas Gomilica za gradnjo telovadnice pri Osnovni šoli Štefan Kovač v Turnišču, asfaltne prevleke na vaške ulice, ureditev ulične razsvetljave, gradnjo prizidka pri stari šoli, razširitev telefonije in vaško-komunalna dela in stroške delovanja krajevne skupnosti. Za realizacijo programa bo potrebno zbrati sredstva v višini 153,500.000,— din. Sredstva zbrana s krajevnim samoprispevkom bodo predvidoma znašala 153,500.000,— din.
4.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo uporabila v naslednjem razmerju:
—	Gradnja telovadnice pri Osnovni šoli Štefan Kovač v Turnišču 16,800.000,- din
—	Asfaltne prevleke na vaške ulice 66,000.000,— din
—	Ureditev ulične razsvetljave 20,000.000,— din
—	Gradnja prizidka pri stari šoli 10,000.000,— din
—	Razširitev.telefonije 15,000.000,— din
—	Vaško-komunalna dela in stroški delovanja krajevne skupnosti 25,700.000,- din
5.	člen
Razpiše se referendum za območje KS Turnišče, vas Nedelica za finansiranje programa KS Turnišče, vas Nedelica za gradnjo telovadnice pri Osnovni šoli Štefan Kovač v Turnišču, asfaltiranje ceste mimo Ginjevca in mimo gramoznice, ureditev gasilskih vodnjakov, sofinansiranje nakupa gasilskega avtomobila, ureditev ulične razsvetljave in vaško-komunalna dela in stroške delovanja krajevne skupnosti. Za realizacijo programa bo potrebno zbrati sredstva v višini 126,000.000,— din. Sredstva zbrana s krajevnim samoprispevkom bodo predvidoma znašala 126,000.000,- dih.
6.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo uporabila v naslednjem razmerju:
—	Gradnja telovadnice pri Osnovni šoli Štefan Kovač v Turnišču 16,100.000,— din
—	Asfaltiranje ceste mimo Ginjevca in mimo gramoznice 30,000.000,- din
—	Ureditev gasilskih vodnjakov 15,000.000,— din
— Sofinansiranje nakupa gasilskega avtomobila 15,000.000,— din
. — ureditev ulične razsvetljave 25,000.000,— din
—	Vaško-komunalna dela in stroški delovanja krajevne skupnosti 24.900.000,- din.
7.	člen
Razpiše se referendum za območje KS Turnišče, vas Renkovci za finansiranje programa KS Turnišče, vas Renkovci za gradnjo telovadnice pri Osnovni šoli Štefan Kovač v Turnišču, sofinansiranje nakupa gasilskega avtomobila, prevleke na vaške ulice in asfaltiranje neasfal-tiranih ulic, ureditev ulične razsvetljave in vaško-komunalna dela in stroške delovanja krajevne skupnosti. Za realizacijo programa bo potrebno zbrati sredstva, v višini 164,000.000,— din. Sredstva zbrana s krajevnim samoprispevkom bodo predvidoma znašala 164,000,000,— din.
8.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo uporabila v naslednjem razmerju:
—	Gradnja telovadnice pri Osnovni šoli Štefan Kovač v Turnišču 17,000.000,— din
-	Sofinansiranje nakupa gasilskega avtomobila 10,000.000,— din
-	Prevleke na vaške ulice in asfaltiranje neasfaltiranih ulic 95,000.000,- din
—	Ureditev ulične, razsvetljave 20,000.000,— din
—	Vaško-komunalna dela in stroški delovanja krajevne skupnosti 22,000.000, din.
9.	čine
Sredstva, ki se zberejo nad zneskom, ki je predviden s programom. se kot presežek uporabijo v istem razmerju, kot je izdelan prioritetni red investicij po posameznih vaseh.
10.	člen
Samoprispevek se za celotno območje KS, naselja Turnišče, Gomilica, Nedelica in Renkovci uvede za dobo 5 let in sicer od 1.7. 1988 do 30. 6. 1993.
11.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Turnišče, za naselje Turnišče v naslednji višini:
1	% od osebnega dohodka iz delovnega razmerja
2	"« od katastrskega dohodka iz kmetijstva delovnih ljudi in-občanov
I "n od pokojnin, (razen pokojnin z varstvenim dodatkom in pokojnin, ki so nižje, kot je osnova za upravičenost do varstvenega dodatka)	jr
I -% od osebnega dohodka oseb, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo dejavnost
1	% od povprečnega osebnega dohodka za prvih devet mesecev tekočega leta v SRS občani, zaposleni v tujini in sicer mesečno
12.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Turnišče, za naselje Gomilica v naslednji višini:
3 % od osebnega dohodka iz delovnega razmerja
7 % od katastrskega dohodka iz kmetijstva delovnih ljudi in občanov
2 % od pokojnin (razen pokojnin z varstvenim dodatkom in pokojnin, ki so nižje, kot je osnova za upravičenost do varstvenega dodatka)
3 % od osebnega dohodka oseb, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo dejavnost
3 % od povprečnega osebnega dohodka za prvih devet mesecev tekočega leta v SRS občani, zaposleni v tujini in sicef mesečno
Uvede se nedenarna obveznost in to:
1 delovni dan po 8 ur prispevajo letno nosilci gospodinjstev
1 nr' gramoza letno prispeva vsako gospodinjstvo po ha zemljišča
Svet krajevne skupnosti se pooblašča, da vsako leto določi vrednost nedenarnih obveznosti.
13.	člen
, Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Turnišče, za vas Nedelica v naslednji višini :
3 % od osebnega dohodka iz delovnega razmerja
7 % od katastrskega dohodka iz kmetijstva delovnih ljudi in občanov
2% od pokojnin (razen pokojnin z varstvenim dodatkom in pokojnin, ki so nižje, kot je osnova za upravičenost do varstvenega dodatka
3 % od osebnega dohodka oseb, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo dejavnost
3% od povprečnega osebnega dohodka za prvih devet mesecev tekočega leta v SRS občani, zaposleni v tujini in sicer mesečno.
14.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Turnišče, za naselje Renkovci v naslednji višini:
3 % od osebnega dohodka iz delovnega razmerja
7 % od katastrskega dohodka iz kmetijstva delovnih ljudi in občanov
2% od pokojnin (razen pokojnin z varstvenim dodatkom in pokojnin, ki so nižje, kot je osnova za upravičenost do varstvenega dodatka)
3 % od osebnega dohodka oseb, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo dejavnost
3 % od povprečnega osebnega dohodka za prvih devet mesecev tekočega leta v ŠRS občani, zaposleni v tujini in sicer mesečno
Uvede se nedenarna obveznost in to:
1 delovni dan po 8 ur prispevajo letno nosilci gospodinjstev
I nVgramoza letno prispeva vsako gospodinjstvo po ha zemljišča Svet krajevne skupnosti se pooblašča, da vsako leto določi vrednost nedenarnih obveznosti.
15.	člen
Svet Krajevne skupnosti Turnišče se pooblašča, da vsako leto določi vrednost uvedenih nedenarnih obveznosti.
16.	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju vasi Turnišče, Gomilica, Nedelica in Renkovci stalno prebivališče, bo v pripravljalnem obdobju posredovan program, ki bo vseboval namen, vrste, osnovo in višino samoprispevka, ter obdobje za katero se uvaja samoprispevek in izjava s katero se zavezanec izreče za uvedbo samoprispevka.
17.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev samoprispevka opravljata vaški odbor posamezne vasi in svet krajevne skupnosti ter o tem najmanj enkrat letno poročata skupščini krajevne skupnosti in zboru občanov.
18.	člen
Na referendumu glasujejo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in tudi občani, ki,še niso dopolnili 18 let starosti, so pa v rednem delovnem razmerju.
Občani glasujejo na referendumu neposredno in tajno z glasovnicami, ki imajo naslednjo vsebino:
KRAJEVNA SKUPNOST
TURNIŠČE vas: TURNIŠČE
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 12. 6. 1988 o uvedbi samoprispevka v denarju za finansiranje programa za vas Turnišče za gradnjo telovadnice pri Osnovni šoli Štefan Kovač v Turnišču, asfaltne prevleke na vaške ulice, gradnjo vaškega doma in vaško-komunalna dela in stroške delovanja krajevne skupnosti.
Samoprispevek se uvaja za dobo 5 let in sicer od L 7. 1988 do 30.
6.	1993.
Oblika in vrste zbiranja samoprispevka je določena s sklepom o razpisu referenduma.
glasujem
»ZA«	»PROTI«
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če»se strinja z uvedbo samoprispevka oz. besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
KRAJEVNA SKUPNOST
TURNIŠČE
vas: GOMILICA
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 12. 6. 1988 o uvedbi samoprispevka v denarju in nedenarnih obveznostih za finansiranje programa za vas Gomilica za gradnjo telovadnice pri Osnovni šoli Štefan Kovač v Turnišču, asfaltne prevleke na vaške ulice, ureditev ulične razsvetljave, gradnjo prizidka pri stari šoli, razširitev telefonije in vaško-komunalna dela in stroške delovanja krajevne skupnosti. Samoprispevek se uvaja za dobo 5 let in sicer od 1.7. 1988 do 30. 6. 1993.
Oblika in vrsta žbiranja samoprispevka je določena s sklepom o razpisu referenduma.
glasujem
»ZA«	»PROTI«
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka oz. besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
KRAJEVNA SKUPNOST
TURNIŠČE
vas: NEDELICA
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 12. 6. 1988 o uvedbi samoprispevka v denarju za finansiranje programa za vas Nedelica za gradnjo telovadnice pri Osnovni šoli Štefan Kovač v Turnišču, asfaltiranje ceste mimo Ginjevca in gramoznice, ureditev gasilskih vodnjakov, so-finansiranje nakupa gasilskega avtomobila, ureditev ulične razsvetljave, vaško-komunalna dela in delovanje krajevne skupnosti.
Samoprispevek se uvaja za dobo 5 let in sicer od 1.7. 1988 do 30. 6. 1993.
Oblika in vrsta zbiranja samoprispevka je določena s sklepom o razpis referenduma.
Glasujem
»ZA«	»PROTI«
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka oz. besedo »PROTI», če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
KRAJEVNA SKUPNOST
TURNIŠČE
vas: RENKOVCI
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 12. 6. 1988 o uvedbi samoprispevka v denarju in nedenarnih obveznostih za finansiranje programa za vas Renkovci za gradnjo telovadnice pri Osnovni šoli Štefan Kovač v Turnišču, sofinansiranje nakupa gasilskega avtomobila, prevleke na vaške ulice in asfaltiranje neasfaltiranih ulic, ureditev ulične razsvetljave, vaško-komunalna dela in stroške delovanja krajevne skupnosti.
Samoprispevek se uvaja za dobo 5 let in sicer od 1.7. 1988 do 30.
6.	1993.
Oblika in vrsta zbiranja samoprispevka je določena s sklepom o razpisu referenduma.
Glasujem
»ZA«	»PROTI«
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ŽA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka oz. besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
19.	člen
Glasovnice morajo biti overjene s pečatom Krajevne skupnosti Turnišče.
20.	člen
Sredstva ža stroške pri izvedbi referenduma se zagotovijo iz sredstev Krajevne skupnosti Turnišče.
21.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v URADNIH OBJAVAH POMURSKIH OBČIN.
Štev. I70/88-RH-BJ
V Turnišču, dne 11.5. 1988
Predsednik skupščine KS Turnišče:
Bence Jože 1. r.
133
POROČILO o izzidu referenduma v Krajevni skupnosti Stročja vas
Na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka v KS Stročja vas, ki je bil v nedeljo 15. maja 1988, so bili doseženi naslednji rezultati:
GLASO- ŠTEVILO VALNO GLASO- MESTO VALCEV	GLASO- VALO %	»ZA« "<>	»PROTI« %.	NEVELJAVNE GLASOVNICE
1. STROČJA VAS 477	456—95.59"	331-72,58%	121 -26.53 %	- 4
2. PRISTAVA 198	185-93.43 %	108—58.57 %	75—40.54 %.	— >
3. PODGRADJE 309	268-86.73 %	216—80.59	48 -17.91%	4
4. NUNSKA				
GRABA	124	111 -89.51 %	92-82.88 %	19-17,11 %	—
SKUPAJ	1.108	1.020-91.31 %	•747-73.61'%	263-25.52 %	10
Volilna komisija Krajevne skupnosti Stročja vas je na podlagi gradiva o izvedbi referenduma ugotovila, da je odločitev na referendumu sprejeta, saj je 73,61 % glasovalnih upravičencev glasovalo »ZA« uvedbo krajevnega samoprispevka.
Predsednik volilne komisije Alojz VRŠIČ. I. r.
134
Skupščina krajevne skupnosti Stročja vas, je na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 35/85) 28. člena Statuta Krajevne skupnosti Stročja vas, na seji dne 18. 5. 1988 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za naselja Stročja vas, Pristava, Podgradje. Rinčetova graba, Presika in Nunska graba za izvajanje programa, sprejetega na zborih občanov.
I.	člen
Za območje KS Stročja vas se za zgoraj navedena naselja na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 15. 5. 1988 uvede samoprispevek za uresničevanje nalog po sprejetem programu.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let (petih let) in to za čas od I. 6. 1988 do 31. 5. 1993.
3.	člen
Prispevek morajo plačevati zavezanci, ki imajo stalno prebivališče na območju Krajevne skupnosti Stročja vas, v naslednji višini: — 1.5 % od netto osebnih dohodkov delavcev
1,5 "<> od pokojnin (vendar samo od tistih, ki presegajo znesek minimalne pokojnine za polno pokojninsko dobo)
—	15 % od katasterskega dohodka
—	30 % od povprečnega letnega osebnega dohodka v tekočem letu v občini — od zdomcev
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona b samoprispevku (Ur. list SRS št. 35/85)
4.	člen
Samoprispevek iz-OD iz delovnega razmerja in pokojnin nakazujejo izplačevalci OD oziroma pokojnin, samoprispevek iz KD in obrtnikov obračunava, ter posreduje pristojni upravni organ SO Ljutomer, samoprispevek zaposlenih v tujini pa obračunava svet KS.
5.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom se zbirajo na zbirnem računu pri SDK Murska Sobota št. 51900-842-029-8584 z oznako »Krajevna skupnost Stročja vas«.
6.	člen
Nadzor nad zbiranjem Sredstev in uporabo opravlja svet KS, ki o tem poroča vsako leto skupščini Krajevne skupnosti in na zboru občanov.
7.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od I. 6. 1988.
Stročja vas. dne 18. 5; 1988
Predsednik skupščine KS
Franc Čeh 1. r.
135
Na podlagi 15. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ 64/84, 43/86 in 71/86) je Izvršni svet Skupščine občine Gornja Radgona na seji dne 13. 5. 1988 izdal, naslednje
NAVODILO
o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja
1.	Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev in delovni ljudje, ki s samostojnim osebnim delom in sredstvi v lasti občanov opravljajo proizvodnjo in storitve gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem tekstu zasebni obrtniki), so dolžni pristojnemu organu za cene v občini zaradi spremljanja pošiljati obvestila o cenah za proizvode oziroma storitve, in sicer najpozneje v treh dneh od dneva njihove uveljavitve.
Obvestilo o cenah pošiljajo organizacije združenega dela in zasebni obrtniki za naslednje proizvode in storitve:
Pano- Skupina ga		Podskupina	Naziv
1	2	3	4 .
			PODROČJE 05 - GRADBENIŠTVO
0501	05010	050100	Visoka gradnja — cena m2 stanovanja Industrijska in zaključna dela v gradbeništvu
		050301	Napeljava, popravilo in vzdrževanje gradbenih instalacij — vodovodne, kanalizacijske in električne instalacije
		050302	Zaključna in obrtna dela v gradbeništvu PODROČJE 06 - PROMET IN ZVE- ZE
0606	06060	060602	Prevoz potnikov s taksi avtomobili PODROČJE 09 — OBRT IN OSEBNE STORITVE
0901	09012	090121	Izdelava in popravilo kovinskih izdelkov Popravilo in vzdrževanje osebnih avtomobilov, avtobusov in traktorjev
	09013		Izdelava in popravilo električnih izdelkov
		090131	Popravilo in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov
		090132	Popravilo in, vzdrževanje radijskih in TV aparatov in naprav
0902	09020		OSEBNE STORITVE IN STORITVE GOSPODINJSTVOM
		090201	Moške in ženske frizerske storitve: — moško striženje — hladna trajna vodna ondulacija s pranjem las
		090202	Pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil:
			— kemično čiščenje moške obleke
			moških hlač ženskega krila PODROČJE 10 - STANOVANJSKO-
			KOMUNALNE DEJAVNOSTI IN UREJANJE NASELJA IN PROSTORA
1003	10039	100390	Druge komunalne dejavnosti
			parkiranje in javne garaže - dimnikarske storitve
			pogrebne storitve PODROČJE 12 IZOBRAŽEVANJE,
			ZNANOST, KULTURA IN INFORMACIJE
1201	12019	1201.90	Izobraževanje Drugo izobraževanje — ura vožnje z motornimi vozili
1203	12031	120312	Časopisno založniška dejavnost — lokalni politično informativni časopisi PODROČJE 13 - ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO
1302	13021	130211	Dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok
		130212	Dijaški in študentski domovi
	13023	130231	Socialno varstvo normalnih oseb
2.	Organizacije združenega dela in zasebni obrtniki, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev, morajo poslati obvestilo.o cenah zaradi spremljanja tudi za proizvode in storitve, za katere se predpiše ukrep neposredne kontrole cen, ko ta ukrep preneha, v treh dneh od dneva, ko začne uporabljati nove cene.
3.	Obvestilo o cenah mora vsebovati naslednje podatke:
1) ime proizvoda oziroma storitve;
2) mersko enoto;
3)	ceno proizvoda oziroma storitve;
a)	ceno na dan 31. decembra predhodnega leta;
b)	ceno, ki se je uporabljala do začetka uporabe nove cene;
c)	novo ceno;
d)	odstotek povečanja;
4)	vrsta cene (za proizvode);
a)	proizvajalska;
b)	v prodaji na debelo;
c)	v prodaji na drobno:
5)	Podatke o tem, kateri organ upravljanja je sprejel sklep o povečanju cene;
6)	datum sprejetja sklepa p povečanju cene;
7)	datum začetka uporabe nove cene.
Točki 5) in 6) se nanašata samo na organizacije združenega dela.
4.	Obvestilo o cenah zaradi spremljanja se pošlje na Komite za družbeno planiranje v enem izvodu na obrazcu, ki je sestavni del navodila.
5.	Z dnem, ko začne veljati to navodilo, neha veljati'navodilo o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja (navesti naziv in številno glasila, v katerem je bilo to navodilo objavljeno) in navodilo o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja (Uradni list SRS, št. 43/85).
6.	To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Ur. objavah Pomurskih občin.
Številka: 38-9/87-11
Datum: 13. 5. 1988
IZVRŠNI SVET
SO Gornja Radgona PREDSEDNIK: Janko SLAVIČ, dipl. ing. agr.
136
Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) in 1, člena odloka o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine občine Lendava za sprejemanje ukrepov neposredne kontrole cer na ravni občine (Ur. objave pom. občin št. 10/85) je Izvršni svet SO Lendava, dne 24. 5. 1988 sprejel
ODREDBO o določitvi najvišjih cen
I.	člen
Cene naslednjih proizvodov in storitev iz 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85): osnovne komunalne storitve in stanarine, ki so jih organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samostojnega osebnega dela oblikovali v skladu s predpisi in uporabili na tržišču do uveljavitve te odredbe, se s to odredbo določijo kot najvišje.
2.	člen
Ne glede na I. člen te odredbe smejo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samostojnega osebnega dela cene svojih proizvodov in storitev, ki so po predpisih veljale in bile uporabljene na tržišču na dan uveljavitve te odredbe povečati z dnem I. 6. 1988 in sicer: stanarine, osnovne komunalne storitve kot so: distribucija vode, odvajanje odplak, odvoz odpadkov, vse največ do 35 "-o.
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, nehajo veljati odredbe o določitvi najvišjih cen objavljenih v Uradnih objavah pomurskih občin, št. 31/87, št.' 3/88, št. 5/88, št. 11/88.
4.	člen
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 38-1/87-3
Datum: 24. 5. 1988
Predsednik IS
Jože KURONJA. I. r.
137
Na podlagi 40. člena Zakona o cestah (Ur. list SRS. št. 2/88) in 15. člena Odloka o nerazvrščenih prometnih površinah v občini Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št. 25/85) je skupščina
Občinske skupnosti za ceste Murska Sobota na skupni seji obeh zborov dne 11. maja 1988 sprejela
SKLEP
o višini povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v občini Murska Sobota
1. člen Uporabniki cest plačajo za kmetiisk’ Štorje jemo povračilo za uporabo cest v naslednja. višinah.		
— do 18 KW	(do 25 KM)	15.000 din
- do 29 KW	(od 26 do 40 KM)	22.500 din
— do 46 KW	(od 41 do 63 KM)'	. 28.000 din
— nad 46 KW	(nad 63 KM)	33.500 din
2.	člen
Sredstva povračila iz 1. člena tega sklepa pobirajo krajevne skupnosti. Za pobiranje sredstev oziroma izterjavo so odgovorni Sveti krajevnih skupnosti.
3.	člen
Sredstva pridobljena iz povračila za uporabo cest za kmetijske traktorje so dohodek krajevnih skupnosti in se uporabljajo za vzdrževanje in varstvo cest, ki so v upravljanju krajevnih skupnosti. Vsak lastnik traktorja je dolžan v skladu z Zakonom o cestah predpisano povračilo za uporabo cest plačati. V kolikor ne plača v določenem roku se ga izterja po veljavnih predpisih.
4.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan .po objavi v Uradnih objavah.
Predsednik
skupščine Občinske SIS za ceste
Murska Sobota ' Oton ŽUNEC, ing. živ. teh.
138
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur., list SRS. št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 219. člena Stuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80. 36/81. I 1/84 in 4/86). je Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 10. 5. 1988, sprejel
ODREDBO ,o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta in prostorsko ureditvenih pogojev za naselje Lipovci
I.
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta in prostorsko ureditvenih pogojev (v nadaljnjem besedilu: prostorsko izvedbeni akt) za naselje Lipovci, ki ga je pod št. 24 87-ZN S izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti.
II.
Osnutek prostorsko izvedbenega akta se razgrne v prostorih trgovine »Potrošnik« v Lipovcih ter v izložbi zgradbe Skupščine občine Murska Sobota (Titova cesta).	,
Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin. V tem času bo organizirana tudi javna razprava, kraj in čas razprave bo določen naknadno.
lil.
V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi in organizacije pismene pripombe k osnutku prostorsko izvedbenega akta Zavoda za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti. Staneta Rozmana ulica št. 5 ter Komiteju za urbanizem. gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota.
Številka: 351-4/88-4
M. Sobota, dne 10. 5. 1988'
Pedsednik
Izvršnega sveta SO M. Sobota Janez ŠTOTL. I. r.
139
POPRAVEK
spremembe poslovnika Skupščine občine Murska Sobota
1.	alinea I. člena spremembe poslovnika Skupščine občine Murska Sobota (Uradne objave št. 13/88) se pravilno glasi:
» pravno podlago za.....................«
tekst v nadaljevanju te alinee ostane nespremenjen.
Sekretar
Skupščine občine M. Sobota Martin VINČEC, dipl. prav.
ZtS KIRURŠKI BLOK SO DAROVALI
Družina Flegar, Gerlinci (namesto cvetja na grob pok. Alojza Kauter, M. Sobota) — 5.000.— din; Rapl Rudi-Savo, M. Sobota, M. Kuzmiča 15 (namesto cvetja na grob pok. Rozalije Horvat, M. Sobota) — 5.000.- din; KZ A; skupina II. torek PZC M. Sobota (namesto venca na grob pok. Marije Berden Grad 193) 15.000,— din; Družina Flisar, Moravske Toplice (namesto cvetja na grob pok. Štefana Gomboc, Z. Velnarja) — 15.000.— din; Janez in Lidija Ritoper, Kušta-novci 13, Mačkovci (namesto venca na grob pok. Karla Lutar, M. Sobota ) — 10.000.— din; Družina Repič, Nas. Ljudske pravice 58, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Štefana Recek, Večeslavci) — 8.000.— din; Merklin Bela, Bodonci 130 (namesto cvetja na grob pok. Helene Maršik) — 4.000.— din; Merklin Bela, Bodonci, (namesto cvetja na grob pok. Sidonije Kodila) — 5.000,— din; Dragica Jakiša, Fokovci (namesto venca na grob pok. Janeza Škri-lec, Puconci) — 10.000.— din; Družina Štefana Veren, Puconci 8 (namesto cvetja na grob pok. Helene Maršik, Bodonci) — 8.000.— din; Kolektiv pošte Roga-šovci (namesto venca na grob pok. Štefana Recek) — 20.000,— din; Kolektiv Terapije, Radenci (namesto venca na grob pok. Karela Potočnik) — 30.000. din; Franc Lipovec, Cezanjevci 40/B (namesto venca na grob pok. Antun Štefa-nec) — 10.000.— din; Šivilstvo Hanžekovič, C ven (namesto venca na grob pok. Julijane Škrobar, Mota) — 16.000.— din; Družina Perhavec. M. Sobota, Mladinska 24 (namesto cvetja na grob pok. Ane Banfi, Moščanci) — 10.000.— din; Janez in Marija Hajnal, M. Sobota, Mikloš Kuzmiča (namesto cvetja na grob pok. Rozalije Horvat, M. Sobota) 10.000.— din; Družina Voroš, M. Sobota, V. Vlahoviča (namesto cvetja na grob pok. Katarine Tuš, M. Sobota) 10.000. din; Družina Glažar, M. Sobota, Prešernova 32 (namesto cvetja na grob pok. Rozalije Horvat, M. Sobota) - 10.000. din; Anton in Jelka Šarotar, M. Sobota, B. Ziherla 5 (namesto cvetja na grob pok. očeta Amalije Maček) 10.000. din; Olga Dešnik, M. Sobota, Cankarjeva 78 (namesto cvetja na grob pok. Matija Zelko, Dol. Bistrica) — 5.000.— din; Nikolaj dr. Szepesy, Beltinci (namesto cvetja na grob pok. Žarkota Rus, Dobrovnik) — 20.000. din; Družina Ori-Kuhar, M. Sobota Trstenjakov, (namesto cvetja na grob pok. Pavla Hari, M. Sobota) — 15.000.— din; Glasbena šola, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. prof. Avgusta Loparnik) — 10.000,- din; Potrošnik OOS TO PR, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. očeta Erike Šebok, Domanjševci 94) — 5.000.-din; Milan Zrinski, Ravenska 5, Beltinci (namesto cvetja na grob pok. Antona Pavlinjek, iz Skakovec) — 5.000.— din; Družina Činč, M. Sobota, Miklošičeva 4 (namesto cvetja na grob pok. Ane Meolic, Krog) — 10.000.— din; Društvo invalidov M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Jožeta Jerič iz Dokležovja) — 1.500.— din; Društvo invalidov M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Alojza Kauter, M. Sobota) 1.500.— din: SGP Konstruktor, TOZD Opekarna Dolga vas (namesto venca na grob pok. mame Valerije Oletič, Lendava) — 27.000, -din; Krajevna skupnost Bogojina (namesto cvetja na grob pok. Štefana Nemec, očeta Janeza Nemec, Bukovnica 19) - 15.000. din; OOZSS Osnovne šole »Karel D. Kajuh« M. Sobota (namesto venca na grob pok. mame Olge Novak, Krog) — 10.000.— din; Delavci tajništva TOZD-Pomurske lekarne, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. tašče-Gizele Toth) — 10.000.— din; OOS Tovarna mlečnega prahu M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Viktorja Pavlinjek, Skakovci 56) — 15.000. din; Društvo invalidov M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Kolomana Vigali, Bakovci) — 1.500. din; OOS TOZD Zdravstveni dom. M. Sobota (namesto venca na grob pok. Eme Belec) — 15.000.— din; OOS Skupne službe SIS družbenih dejavnosti občine M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. mame sodelavke Vijole Bertalanič) — 10.000.— din; OOZS PTT servis M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Jožeta Recek) — 30.000,— din; Jolanka Horvat, Moščanci 57 (namesto cvetja na grob pok. Anice Stepinar) — 5.000,— din; Društvo upokojencev Bakovci (namesto cvetja na grob pok. Štefana Červek, Bakovci) — 1.500.— din; Potrošnik M. Sobota, Skupne službe (namesto cvetja na grob pok. mame Valerije Maček, M. Sobota, Šercerjevo nas. 7) — 5.000.— din; OO ZSS Osnovne Šole »Karel D. Kajuh« (namesto venca na grob pok. očeta Silve Plohl, Kapelska 28, Radenci) — 10.000.— din; KO ZB in VI Velika Polana (namesto cvetja na grob pok. Ivana Žalik, Velika Polana 23) — 3.000.— din; Potrošnik OOS TO Merkur, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. očeta Vlada Fartek, M. Sobota) —- 5.000.— din; OOS Delavcev skup, strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti občine M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Vlada Fartek) — 10.000.— din; OOS delavcev DPO M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. mame Filip Matka, Beltinci, Ravenska 3) — 5.000. — din; Osnovna šola »Ivan Cankar«, Ljutomer (namesto
venca na grob pok. Cilike Voršič) — 25.000.— din; S. A. Turnišče (namesto venca na grob pok. Ane Šipoš) — 25.000.— din; Osnovna Šola »Ivan Cankar« Ljutomer (namesto venca na grob pok. Ivana Rajh) — 25.000.— din; Društvo kmet, inženirjev in tehnikov Ljutomer (namesto venca na grob pok. Albine Stojko) — 50.000.— din; Družina Rajh, Bakovci, (namesto venca na grob pok. Ludvika Gredar) — 15.000.— din; Občinski komite ZKS M. Sobota. OOZKS Partizan (namesto venca na grob pok. Pavla Hari, Trstenjakova 18) — 30.000.— din; Štefan in Mirko Šeruga iz M. Sobota (namesto venca na grob pok. Ivana Lah, M. Sobota) — 20.000.— din; Brkič, Margan, Kovač, M. Sobota, Lendavska 10 (namesto cvetja na grob pok. mame Zore Balažič, M. Sobota, Lendavska 10) — 10.000.— din; OOS Občine M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Pavla Hari) — 10.000.— din; Mesna Industrija M. Sobota — Služba za transportno dejavnost — sodelavci, (namesto venca na grob pok. očeta Viktorja Benko) — 15.000.— din; Mesna industrija M. Sobota — Služba za transportno dejavnost
sodelavci (namesto venca na grob pok. očeta Štefana Lipič) — 15..000.— din; OOS Občine M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. mame Katarine Korenjak) — 7.000.— din; OOS Občine M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Leopolda Benko) — 10.000.— din; Slavko Visenjak, Beltinci (namesto cvetja na grob pok. Jožefa Šabjana) — 5.000.— din; Milan Zrinski, Beltinci (namesto venca na grob pok. Jožefa Šabjana — 10.000.— din: Krajevna skupnost Prosenjakovci (namesto cvetja za pok, Ludvika Lainščak, Fokovci 52, pok. Karela Škraban, Prosenjakovci 11 in pok. Jožeta Šimonka, Središče 14) — 10.000.— din; Geza Cipot M. Sobota, Š. Kuzmiča 6 (namesto cvetja na grob pok. Kolomana Cipot, Kupšinci) — 7.000.— din; OOS konferenca Potrošnik M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. očeta Marije Buček, M. Sobota, Vrtna 6) — 5.000.— din; Potrošnik OOS Merkur, M. Sobota, (namesto cvetja na grob pok. upokojenca'Štefana Janič, Nuskova 4) — 5.000.— din; Družina Rengeo, Nas. prekmurske brigade 24, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Franca Flisar, M. Sobota) — 10.000.— din; Stanovalci Južne ulice (namesto cvetja na grob pok. očeta Ivice Brozovič, M. Sobota) — 22.000.— din; Družina Štefana ml. Dominko, Beltinci (namesto cvetja na grob pok. očeta Ivana Hartmana) — 10.000.- din.
Pomurski zdravstveni center, tozd Pomurske lekarne
obvešča občane Pomurja,
da bodo lekarne ČRENŠOVCI, DOBROVNIK,' TURNIŠČE, KRIŽEVCI p. LJUTOMERU in RADENCI zaradi kadrovskih težav zaprte od 15. junija do 15. septembra 1988.
Prosimo za razumevanje.
Predsedstvo Zveze kulturnih organizacij občine Murska Sobota
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
TAJNIKA
Zveze kulturnih organizacij občine Murska Sobota.
Pogoj: končana 5. stopnja Ul, kulturološka smer, ali višja izo-'brazba in 5 let aktivnega dela na ljubiteljskem kulturnem področju.
Rok prijave je 15 dni po objavi, o izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izteku objave.
Vlogo pošljite na naslov: Zveza kulturnih organizacij občine Murska Sobota, Trubarjev drevored 4, 69000 Murska Sobota.

KMETIJSKA ZADRUGA LJUTOMER - KRIŽEVCI o. sol. o. Križevci pri Ljutomeru
Zbor delegatov Zadružne hranilno-kreditne službe
RAZPISUJE na podlagi določb statuta ZHKS dela oz. naloge
VODJE ZADRUŽNE HRANILNO-KREDITNE SLUŽBE
Poleg pogojev, določenih z zakoni, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
— da ima višjo šolo ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delih in nalogah
— ali srednjo šolo ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih in nalogah.
Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: ABC Pomurka — KZ LJUTOMER-KRIŽEVCi, Križevci pri Ljutomeru, DSSD, in sicer v 15 dneh po objavi razpisa.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu zbora delegatov ZHKS.
Mandat za navedena dela in naloge traja 4 leta.
SGP POMURJE

SGP POMURJE, p. o., Murska Sobota, Štefana Kovača 10, po sklepu Odbora za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge
— vodenje računalniških obdelav
(sistemski inženir)
Pogoja:
— višješolska izobrazba elektro ali računalniške smeri,
— 2 leti delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Poskusno delo traja 3 mesece.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov:
SGP POMURJE, Murska Sobota, Štefana Kovača 10.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri!
V temnem grobu mirno spiš, a v naših srcih kakor prej živiš.
ZAHVALA
Nepričakovano in brez slovesa nas je v 75. letu starosti zapustila draga žena, mama in stara mama
Marija Kuronja
iz Gorice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter drago pokojnico pospremili na zadnji poti.
Posebna hvala g. duhovniku Balažiču, pevcem za odpete žalo-stinke, govornici KS za izrečene poslovilne besede ter osebju kirurškega oddelka soboške bolnišnice.
ŽALUJOČI: mož Ludvik, sin Karel z ženo Eriko, vnuk Drago in drugo sorodstvo
‘ Že leta tri te črna zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš.
V SPOMIN
26.	maja minevajo tri žalostna leta, odkar je kruta usoda iztrgala od nas dragega moža in očeta
Jožeta Kuronjo
iz Neradnovec
Spomin nate bo živel v naših srcih do konca naših dni. Hvala vsem, ki se ga spominjate in s prižgano svečko postojite ob njegovem grobu.
ŽALUJOČI: žena Emilija, sin Drago in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega dedka in pradedka
Franca Novaka
iz Prosečke vasi
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala govorniku krajevne skupnosti, pevcem in duhovniku za opravljeni obred. Posebna zahvala družini Fujs iz Prosečke vasi 48 za oskrbo med boleznijo in vso drugo pomoč.
VNUKINJA SONJA Z DRUŽINO
Ni te na polju več. ne na travniku, ni te na vrtu in ne med gredicami, zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, sama sonce, ki ne ugasne.
ZAHVALA
Ob bolečem spoznanju, da ni več med nami plemenitega moža, do- . brega očeta, dedka, pradedka, svaka in botra
Štefana Nemca
starega 83 let iz Turnišča
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, botrini, prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, nam ustno ali pisno izrazili sožalja, pokojniku pa poklonili vence in cvetje, darovali za maše ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot.
Hvala dr. Jožetu Zadravcu za skrbno nego na domu. Prisrčna hvala, za pozornost predstavnikom Zivinorejsko-vete-rinarskega zavoda iz Murske Sobote, Planike Kranj, Osnovne šole Turnišče, KZ Lendava, Semenarne Ljubljana.
Posebej se zahvaljujemo tov. Jožetu Vidiču za ganljive besede ob odprtem grobu. Hvala za poslovilne besede predstavnici KS Turnišče Mariji Gjerkeš in predstavniku Zveze borcev. Lepa hvala oktetu iz Planike in cerkvenim pevcem za odpete ža-lostinke. Hvaležni smo č. g. župniku za lepo opravljen obred in tolažilni nagovor.
Vsem še enkrat prisrčna hvala.
ŽALUJOČI: vsi njegovi najdražji
V 89. letu starosti je umrl
Štefan Fujs
povratnik iz Urugvaja
Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 9. maja 1988, na pokopališču v Murski Soboti.
Hvala ysem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalje.
VSI NJEGOVI
Tiho piha veter čez gomilo. v kateri mirno spiš, le napis na križu nas spominja, da tukaj naš dragi spi.
V SPOMIN
Slavku Zlaberju s Stavešinskega Vrha
13. maja je minilo I0 let. Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo.
VSI TVOJI
Zaman je bi! tvoj boj, zaman vsi dnevi trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 66. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in tašča
Emilija Mihalič
/ G. Slaveč
Ob tej boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na zadnji poti.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO JO IMELI RADI
STRAN 17
VESTNIK, 26. MAJ 1988
Kino
SPORED FILMOV V KINU »PARK« M. SOBOTA od 27. Inaja do 2. junija 1988
27. maja ob 18. in 20. uri amer, akc. drama ZADNJE DEJANJE
29. maja ob 16. uri brit, avant. film GREYSTOKE — LEGENDA O TARZANU. Film je posnet v dolbv stereo tehniki!
29. maja ob 18. in 20. uri amer, akc. drama ZADNJE DEJANJE. 30. in 31. maja ni kinopredstav!
L in 2. junija brit, horror LINK
Prodam
TRAKTOR ZETOR 5245, opravljenih 200 delovnih ur, letnik 1987, prodam. Peček, Žepovci 3 a, p. Apače, telefon: 79 026. M-4369
MOPED APN 6, vozen, prevoženih 200 km, in colibri, letnik 1963, prodam. Murska Sobota, Borovnjakova 12. M-4433
ŠTEDILNIK ZA CENTRALNO OGREVANJE in pohištvo za spalnico, prodam. Turnišče, Žitna 2. M-4434
ZANIMIVO ZA GOSTINCE!
BILJARDNO MIZO, mini ekspres za kavo, barske stole, klubske fotelje in mizice in 500 I zamrzovalno skrinjo, novo, prodam. Telefon: 76 612. M-4435
ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, registrirano do novembra 1988, prodam. Milan Mir, Murska Sobota, Aškerčeva 4. M-4436
MALE PUJSKE prodam. Tišina 46. M-4437
TRAVNIK V MURSKI SOBOTI, 37 arov, prodam. Murska Sobota, Cankarjeva 49. M-4438
SLAMO IN SENO ter travo za košnjo prodam. Skakovci 56. M-4439 FIAT 1300, vozen, neregistriran, ugodno prodam. Novak. Grabe 4, Križevci pri Ljutomeru. Ogled v soboto ali petek popoldne. M-4441 MINI MORRIS 1000, letnik 1971, in MZ 125, ugodno prodam. Telefon: 87 371. M-4444
MALE PUJSKE PRODAM. Franko, Satahovci 40. telefon: 26 660. M-11-15
POSTERJE IZ REVIJE BRAVO prodam. Telefon: 24 323. M-4446 MALE PUJSKE PRODAM. Nemčavci 29. M-4448
TRAKTOR TOMO VINKOVIČ. 30 KM, kompletno s plugi, branami in jermenico, prodam. Matjaševci 20, p. Kuzrrta. M -4450
FIAT 126 P prodam Cena 130 SM. Cankova 88 b. M-445I
TRAKTOR ZETOR 2511, plug, brane in jermenico. prodam. Koler, Spodnja Ščavnica 5, Gornja Radgona. GR-19669
HARMONIKO WELTMEISTER —. diana. prodam za 400.000 din. Tel. (062) 816-878
M-4621
PICE - SLADOLED - SADNE KUPE - TOPLE MALICE -IGRALNI AVTOMATI SATELITSKA TELEVIZIJA!
To je ponudba
PICERIJE DENKO, Murska Sobota. Tomšičeva 24.
TRAKTOR URSUS, 35 KS. s koso, prodam. Janžev Vrh 47. GR-19673 BARVNI TELEVIZOR PHILIPS prodam. Boris Knaflič, Postružniko-va 2, Ljutomer. IN-18351
RENAULT 12, neregistriran, v voznem stanju. prodam. Telefon po 15. uri: (069) 82 050. IN-18350 SNEŽNI PLUG, prednji, za fergu-son, in os s kompletnimi gumami, 5 t, prodam. Telefon: (069) 89 002. IN-18348
VW 1200 J prodam. Strehovci 49. M-4452
KOMBAJN ZMAJ 780, pripravljen za žetev, dobro ohranjen, prodam. Čahuk, Fokovci 51. M-4453 ZASTAVO 101, letnik 1979. registrirana do marca 1989, prodam. Marjan Nežic, Gančani 188. M-4454 ZASTAVO 101, letnik 1980, prodam. Telefon: 21 067. M-4459
RENAULT 4 ugodno prodam. Franc Kralj. Črešnjevci 215 pri Gornji Radgoni. M-4461
MESNICE, MLADE JARČI-CE PASME HISEx, rjave stare 12 in 15 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene. navajene na vso domačo hrano, odlične nesnice, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarek, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: ANICA LACKOVIČ, BEL-TINCI, RAVENSKA 40, telefon: 069 71-434.
VIDEOREKORDER VCR prodam. Kavaš, Bakovci, telefon: 76 036. M-4462
DIANO 78 prodam. Cena 1,600.000. Kavaš, Bakovci, telefon: 76 036. M-4462
MOPED TOMOS 14 M ugodno prodam. Bratonci 15! ali telefon 71 056. M-4464
STREŠNO OPEKO prodam. Rakičan, Panonska 35. M-4465
DVE KRAVI, rodovniški, prodam. Gerlinci 71. M-4466
ZASTAVO 850, letnik 1982 december, prodam. Bife Hauko, Rankovci 41. M-4468
REX COMBI UM VERZ AL, s frezo special, prodam. Stanko Fras, Hrast-je-Mota 57. M-4469
BARVNI TELEVIZOR prodam Ogled popoldne. Salajko, Murska Sobota, Gregorčičeva 55. M-4470 REGAL IN MIZO ZA DNEVNO ŠOBO prodam. Majcenič, Murska Sobota, Titova 15. M-4471 ZASTAVO 101 (za rezervne dele), prodam. Telefon: 22 461. M-4475 MOPED APN 6, malo rabljen, prodam. Markovci 18. M-4476
HARMONIKO WELTMEISTER, 80-basno, rdeče barve, prodam. Podrobnejše informacije po telefonu: (069) 79 616, med 20. in 21. uro. M-4472
DROBILEC MIXRER BLISK 350 s ciklonom, nov, prodam. Dolnji Slave-
0 U
GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. Hajdinjak,
Gornji Slaveči 6, Kuzma (069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
OBRAČALNIK BCS prodam. Kapca 113. LE-13474
ŠIVALNI STROJ ADLER in termoakumulacijsko peč (3,5) prodam. Ko-hek, Kranjčeva 9. Lendava (do 15, ure). LE-13463
GORICE ugodno prodam. Kapca 37. LE-13458
ETERNIT (strešnik) ugodno zamenjam ali prodam. Gornji Lakoš 48. LE-13457
FIAT 1300, registriran do septembra, prodam. Irena Antončič, Mlinska 10. Lendava ali tel.: 75-375. LE-13454
POPRAVLJAMO VSE VRSTE BARVNIH IN ČRNO-BELIH TV APARATOV -MENJAMO TUDI BARVNE EKRANE PO KONKURENČNIH CENAH Z ENOLETNO GARANCIJO
RTV SERVIS, MARJAN ZEMLJIC, GLAVNI TRG 1, LJUTOMER
KOLO BMX ugodno prodam. Vrtna 3/17, M. Sobota ali tel.: 23-422. M-MM
NSU 1200 C. lahko za rezervne dele, in črno-beli televizor (za 100.000 din) prodam. Gornji Petrovci 188. M-MM KITARSKI OJAČEVALEC FENER SUPER REVERB 100 W in kitarske efekte prodam. Tel.: 74-511, int. 333 — dopoldne Zoran. GR-19632 KOMBAJN MASSEY FERGUSON s koso 250, zbiralnik 1 t s hidravličnim volanom in stiskalnico (prešo) ter ZASTAVO 101, v dobrem stanju, prodam. Martin Vučko, Dol. Bistrica 83. M-4393
V središču Grada prodam četrtino starejše stanovanjske hiše in četrtino gospodarskega poslopja. Tel.: 77-749. M-MM
APN 6. dobro ohranjen, star 18 mesecev, prodam. Tel. 23-733 ali Prvomajska 20, M. Sobota, M-4499
JUGO 45 letnik 1984, prodam. Čren-šovci 61 c. M-4500
TRAVO ZA KOŠNJO (3 ha) prodam ali dam v najem. Karel Kovačec, Šu-linci 34. M-4502
MALE PUJSKE prodam. Gradišče 62. M-4503
TRAKTOR STEYR 180 s plugi in či 8. M-4479
KOMBAJN EPLLE H 211, v dobrem stanju, prodam. Ludvik Škerlak, Stanjevci 74. p. Petrovci. M-4480
LADO 1500 S, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Ogled od 15. ure. Telefon: 23 46.6. M-4481
AMI. 8 poceni prodam. Telefon: 73 320 v soboto in nedeljo dopoldne, sicer pa 74 831, interna 203. M-4482 ZASTAVO 101, 1. 80, IN JAWO TV1M SPORT ugodno prodam. Beno Časar, Ženavlje 61. M-4488
RDEČE VINO, 2001, prodam. Bratonci 126. M-4489
generalna popravila vseh znamk zamrzovalnikov in hladilnikov
IZOLACIJE SERVIS a co PTUJ
Naročila lahko oddate po telefonu 062/771-637
HI-F1 STEREO CENTER, 2 x 50 W, prodam. Naselje 14. divizije 27. M-4483
PARCELO ZA VIKEND (travnik in vinograd), v izmeri 44 arov, v Šalov-cih, prodam. Informacije: Franc Far-tek, Stara 3, telefon: 22 136. M-4484 KONČNO STOPNJO KENWOOD.
;2 x 300 W, primerno za disko, prodam. Telefon: 76 145. M-4485 MLATILNICO THAYA, novejši tip, v odličnem stanju, in enobrazdni obračalni plug, prodam. Rogan, Sotina 65. M-4486
ZASTAVO 101, letnik 1977, obnovljeno. prodam. Markovci 66, p. Ša-lovci. M-4487
MOTOR PERKINS IMT RAKOVICA, 75 KM. nov, prodam. Telefon: (069) 79 236. M-4490
VRTNO KOSILNICO, električno, in reduktorja koso steyr, prodam. Predanovci 21 a. M-4491
CITROEN GA, letnik 1981, prodam. Telefon: 21 083, interna 19 — Vlado. M-4492 •
ZASTAVO 126 P, letnik 1980, in zastavo 750, letnik 1985/december ugodno prodam. Skakovci 35. M-4493
LADO 1200 ugodno prodam. Korov-ci 5 a. M-4494
KORUZO IN BREJO TELICO pro dam. Črenšovci 133. M-4495
ZASTAVO 750, obnovljeno, z rezervnim motorjem, prodam. Telefon po 20. uri: 24 355. M-4496
TAM 2001, reg. za kategorijo B. prikolico in trosilnik ža gnoj SIP ŠEMPETER, letnik 1982, prodam. Avgust Borko, Stanetinci 50. Štrigova, telefon: (042) 830 240. M-4498
MOPED APN 6, dobro ohranjen, star 18 mesecev, ugodno prodam. Prvomajska 20, telefon: 23 733. M-4499 DIANO 6 prodam. Dankovci 26. M-4504
KRAVO S PRVIM TELETOM prodam. Markovci 6. M—4512
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK skoraj nov, z garancijo, prodam. Vereš, Cvetkova 18 a. M-4514
ZAMRZOVALNO OMARO, 50 1, in velik kavč prodam. Tel.25-590. M-4515
MALE PUJSKE prodam. Vanča vas 53 ali tel.: 46-008. M-4517
STANOVANJSKO HIŠO Z MAJHNIM GOSPODARSKIM POSLOPJEM prodam. Brezovci 65 a. M-4519 STRESNO OPEKO mediteran, 2500 kosov, prodam. Sebeborci 102. M-4520
MALE PUJSKE prodam. Satahovci 21. M-4521
FIAT 1300, MOPED T 12 in MOPED APN 6, novi, prodam. Mirko Žižek. Plitvice 28. M-4522
MALE PUJSKE in strešno opeko, za-reznik prodam. Plečnikova 3, Krog. M-4523 .
ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE, MLADIČE, BELMUR, prodam. Mojca in Marjan Granfol, Lendavska 17 b. M-4525
BARVNI TV GORENJE na daljinsko upravljanje prodam. Tel:: 22-596. M-4528
ŠKROPILNICO METALNA ATOMIZER 350 I prodam. Topolovci 2, Cankova. M-4529
PUHALNIK ZA SENO prodam.
Lang, Zenkovci 86. M-4530
IZRUVALNIK KROMPIRJA, 2-red ni, prodam. Štefan Pal. Lipa 60. M-4531
BARVNI TV in pralni stroj prodam. Černelavci, Avnojska 23 ali tel.: 23-063. M-4532
PRALNI STROJ GORENJE prodam. Naselje 14. divizije 61, M. Sobota. M-4534
Travo za košnjo, 30 arov, prodam. Sidonija Novak, Košarovci 4.
M-4535
28 arov zemlje, primerna za vinograd, lepa lega in razgled, prodam. Bogojina 58. M-4536
MOPED APN 6, zelo dobro ohranjen (lahko tudi na obroke), prodam. Lipovci 81. M-4537
SEDEŽNO GARNITURO, dobro ohranjeno, prodam. Bencak, Južna 16. Murska Sobota. M-4538
MOPED PONI EXSPRES prodam.
Krajna 29 a. M-4539
VW po delih prodam. Tišina 8. M-4540
OBVESTILO!
Cenjene stranke obvešča”* sem na novo odprta
FRIZERSKI SALON v Mali Polani Za obisk se priporoča
ZERSKI SALON MARIJE
VORI.
FR!
SLAVKO FURMAN — PTUJ pri železniški postaji HAJDINA
MLADE NEMŠKE OVČARJE prodam. Tel.: 71-081. M-4541
GOLF 80/12 ugodno prodam. Tel.: 23-228. M-4543
FORD ESCORD 1.4 CL, I. 1986, prodam. Dolga ulica 116, Moravske Toplice. M-4544
OPEL KADETT C 1200 S prodam. Tišina 69. M-4545
R 4 GTL, letnik 1985. prevoženih 21000 km, prodam. Mikloša Kuzmiča 7 a. M. Sobota. M-4546
TV COLOR GORENJE ORBITER, nov, ekran 56 cm, prodam. Informacije po telefonu 74-190 od 18. do 20. ure. M-4547
PZ 126 prodam.' Bratonci 131. M-4548
VISOKOTLAČNO STISKALNICO FORSCHRIHT prodam. Naslov v upravi lista; M-4549
NESNICE, MLADE JARČtCE PASME HISEX, rjave, stare 12 in 15 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, navajene na vso domačo hrano, opllične nesnice. prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarek, dobi še eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: FANIKA STADLER, gostilna BAKOVCI, Soboška 4, telefon: 069 76-121.
POLONEZ ugodno prodam. Naslov V upravi lista. M-4552
JAWO350 prodam. Miran Vargazon, Pristava 5, Ljutomer ali tel.: (069) 82 392. IN-18365
RENOVTRANO HIŠO, takoj vseljivo v Križevcih pri Ljutomeru, prodam. Tel.: 81 994. 1N-I8359
ZASTAVO 101, karambolirano, vozno. 1. 1976, registrirano, in peč TVT — CENTRAL 23 s črpalko grundfos, še nerabljeno, prodam. Lopuh, Mota 65 a, Ljutomer. IN-18358
MOTORNO KOLO MZ 150 ugodno prodam. Edvard PRELOG, Salinci 16, Križevci pri Ljutomeru ali tel.: 73 457. IN-18361
AVTOMATIK, dobro ohranjen, prodam. Žinko, Radomerščak 15, Ljutomer. IN-18366
DVE BREJI KRAVI prodam. Ivanci 39, P. Bogojina. M.-4566
OPREMLJENO STANOVANJE ALI HIŠO V MURSKI SOBOTI VZAME V NAJEM AVSTRIJSKI DRŽAVLJAN. DOBER PLAČNIK. PONUDBO POŠLJITE NA NASLOV ETIENNE ŠADL, CANKOVA, telefon (069) 76-618.
OPEL REKORD KARAVAN pro dam. Tel.: 76 679. M-4572
DVE BREJI KRAVI PRODAM.
Ivanci 39, p. Bogojina. M-4566
KRAVO, KOSILNICO BCS in mali traktor s koso prodam. Melinci 10. M-4568
NOVO JADRALNO DESKO VIP 1MGRAD, 30 % ceneje prodam. Bot-jak, M. Sobota, Stara I. M-4569 MAESTRAL 18 R, gumijast čoln, in motor TOMOS 4, rabljen dve sezoni, ugodno prodam. Jože Kuhar, Ciril-Metodova 19, M. Sobota ali tel.: 22 086. M-4578
JAWA 350, maj 1987, prodam. Do-kležovje 165. M-4573
KOMBAJN ZMAJ, prodam. Gornja Bistrica 108 ali tel.: 70 114. M-4574 FIAT 124, registriran do marca 1989, ugodno prodam. Gomilica 37. M-4575
POGON Z GREBENOM, 100 cm, za kombi rex, skoraj nov, ugodno prodam. Cankarjevo naselje 39, Murska Sobota ali tel.: 22 033. M-4553 KOMPLETNO POHIŠTVO ZA KUHINJO, rabljeno, prodam. Ogled popoldne, naslov v upravi lista. M-4554 ŠTEDILNIK UGODNO PRODAM. Volmut, Staneta Rozmana 3 a. Murska Sobota. M-4555
PARCELO ZA VIKEND z vinogradom in travnik — vse v eni parceli (38 a), južna lega, prodam. Ogled v nedeljo dopoldne. Andrejci 38. M-4556
ZETOR 6911 s kabino in GRADBENO PARCELO, 8 arov, prodam. Ke-rec, Cankova 53 ali tel.: 76 655. M-4557
VOZNO KRAVO, dobro, prodam. Rogašovci 29. M 4558
Z 750, nerabljeno tovarniško podvozje za 400 kg avtomobilsko prikolico in membransko črpalko z elektromotorjem, možna regulacija pretoka, prodam. Petanjci 6 a. M-4559
Z 101, letnik 1978, prodam. Tel.: 24 600. M-4560
OPEL KADETT, 1. registracija leta 1976, prodam. Andrejci 13, M-4561 OPEL REKORD, 2,0 E avtomatik CD, letnik 1983, prodam. Informacije po 19. uri po telefonu (069) 21 037. M-MM
TRAVO ZA KOŠNJO, 110 arov, prodam. Gančani 50. M-4562
MALE PUJSKE PRODAM. Puconci 30. M-4563
ENOSEDEŽNI MOPED, v odličnem stanju, prodam. Severjeva 7, M. Sobota. M-4564
MANJŠI AVTO KUPIM na odplačilo (vsak mesec po 50.000). Polikarp Štefanič, Gornja Radgona, Mladinska 18. M-19672
GRADBENO PARCELO V TURNIŠČU ali starejšo hišo s parcelo kupim. Naslov v upravi lista. M-4509 RABLJENO OPEKO 1/1 - 600 kosov, kupim, tel.: 25 289 — popoldan.
Opremljeno ali neopremljeno stanovanje ali sobo v Lendavi ali kjerkoli v Murski Soboti išče samski fant — nekadilec, nealkoholik, mirnega značaja. Največ časa preživim na terenu. Ponudbe na upravo Vestnika pod šifro: REDEN PLAČNIK. M-4507
GARSONJERO ZA ŠTUDENTA ELEKTROTEHNIKE V LJUBI JANI iščem s 1. septembrom ali oktobrom. Plačilo po dogovoru. Informacije po telefonu: (069) 21 259 ali 21 878. M-4516
Zaposlitve
KV SLIKOPLESKARJA sprejmem V REDNO DELOVNO RAZMERJE. OD 50 SM - Franc Dva-najščak, Radomerje 25 a, Ljutomer. IN-18357
NATAKARJA ALI NATAKARICO sprejmem v redno delovno razmerje za nedoločen čas. BIFE LETALIŠČE, Rakičan. M-4567
NAJAMEM manjši lokal ali prostor s posebnim vhodom in sanitarijami v Murski Soboti. Ponudbe pod »Mirna obrt«
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost vrednost-’ nega bona v znesku 145.599 din. izdanega za januar in februar, Tovarne mlečnega prahu M. Sobota. Štefan Šukar, Bodonci 161. M-4447
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost bona, št. pogodbe 008006, v znesku 49.725 din. Gizela Bohar, Bodonci 57. M-4455
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost bona, št. pogodbe 008056, v znesku .35.365. Anton Pozvek, Bodonci 63. M-4456
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost bona, pogodbena št. 8086, v znesku 103.229 din. Drago Lulik, Bodonci 60 a. M-4457
ZAHVALA Nepričakovano in brez slovesa nas je v 68. letu starosti za vedno zapustil naš oče, stari oče, brat in stric
Geza Bencik
iz Nemčavec 2 a
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih.
Hvala vsem darovalcem cvetja, vencev in prispevkov v dobrodelne namene, za ustna ali pisno izrečena sožalja in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem govornikom in pevskemu zboru društva upokojencev iz Murske Sobote za odpete žalostin-ke.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama
Elizabeta Horvat
roj. Murkovič iz Moravec pri Bučkovcih
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so drago pokojnico pospremili k poslednjemu počitku, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami, izrekli sožalje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
VSI NJENI
Dragemu sinu DRAGU
DERVAR1ČU iz Motovilec, ki je pri voja-
kih v Šabcu, želijo za minuli 20. rojstni dan vse lepo, izpolnitev vseh življenjskih ciljev in srečno vrnitev v domači kraj — mama, oče, brat Jože, sestri Erika in Jožica z družinama, posebno pa Matej, ki si želi, da bi se Drago kmalu vrnil.
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala Upravno-administrativne šole Maribor, izdanega 22. 6. 1976 pod zap. št. 30. Štefka Divjak, Rački Vrh 3, p. Radenci. GR-19675
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost garancijskega lista za osebni avto zastava 128, 1,1 GX, št. šasije 051 36103 in št. motorja 1074862, letnik 19.87, Ivan Marič, Kuzma 74. M-4463
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 18517-3 in nalog za vpis v isto hranilno knjižico. Štefan Balaško, Rakičan. Zvezna 28. M-4473
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala o končanem 8. razredu OŠ Odranci za šolsko leto 1980/1981. Jože Zakojč, Odranci 193. M-4474
UPOKOJENEC, star 63 let, išče žensko (ločenko ali vdovo) za pomoč v gospodinjstvu. Pozneje možnost dedovanja. Naslov v upravi lista. M-4513
PREKLIC!
PREKLICUJEM veljavnost bona za pšenico št. 01858, izdanega pri H KS M. Sobota. Stanislav GOLOB, Krajčeva 17, Moravske Toplice. M-4518
PREKLIC!
PREKLICUJEM veljavnost hranilne knjižice št. 203349, izdane pri HKŠ Murska Sobota. Ana Horvat, Dolenci 64. M-4533
OPRAVLJAM AVTOELEK-
TRIKARSKA DELA NA VSEH MOTORNIH IN PRIKLOP N1H VOZILIH. Jože Laba, Ormoška 15, Ljutomer, tel.: 81 184. IN-18360
I Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, ' Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jer-še, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Bojan Peček, Stefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Majda Horvat, Endre Gbnter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 21 393; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085, in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
STRAN 18
VESTNIK, 26. MAJ 1988
Ko sem še živela, ljubila sem vas vse, sedaj, ko me več med vami ni. ljubite me v spominu vi.
V SPOMIN
22. junija bo minilo leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica in prababica
Marija Lovrenčec
iz Filovec
Tiho in žalostno je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov in hvaležnosti za vse, kar nam je dalo tvoje srce.
VSI NJENI
Rožice vse so ovenele, ker tvoje jih ne zre oko, kako rade hi cvetele, a tebe več nazaj ne ho.
V SPOMIN
Minevajo štiri leta, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in tast
Štefan Lovenjak
iz Gornjih Slaveč 39
27.	maj je za nas dan žalovanja. Dan za dnem prihajamo k tvojemu preranemu grobu, nemo stojimo ob njem in zremo v tvoj predragi lik, vklesan v črno Hladno ploščo in solza kar sama kane iz očesa. Napis na grobu nas spominja, da tu nam najdražji leži.
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu!
ŽALUJOČI: VSI TVOJI NAJDRAŽJI
Tiho milini ste zaspali, r hipu sva ostala sama, le spomin na vas ho ostal za vedno draga mama.
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, sestra in sorodnica
Veronika Balek
roj. Gorza iz Andrejec
Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nama v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje.
Hvala g. duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. •
ŽALUJOČI: hčerka Marija z možem, brat in drugo sorodstvo
ZAHVALA
10. maja nas je v 77. letu zapustila naša draga žena in mama
Helena Andrejc
roj. Gomba
Ostali smo brez tebe. Za teboj so ostali sledovi tvojih pridnih rok, dobrota in ljubezen, ki si ju nesebično razdajala.
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo spremljali na zadnji poti.
Iskrena hvala šefu infekcijskega oddelka dr. Bedernja-ku za požrtvovalno zdravniško Pom°c-
Hvala g. duhovniku in pevcem ter govorniku KS Emilu Pinterju za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Nemčavci, 12. maja 1988
ŽALUJOČI: mož Štefan in hčerka Aranka z možem Ludvikom
V SPOMIN
16. maja so minila tri leta, polna žalosti, odkar nas je zapu-_	stil dragi mož, oče in stari oče
, ^| Janez Lenaršič
iz Markovec 91
Vsem, ki ga imate v srcih in mislih ter obiskujete in krasite njegov grob, prisrčna hvala!
VSI NJEGOVI
Že eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Zakaj si morala umreti, ko pa s teboj je bilo lepo živeti. Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas.
V SPOMIN
16. maja je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, tašča in babica
Karolina-Lina Vrečič
roj. Polak iz M. Sobote Mikloša Kuzmiča 33
Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu.
VSI, KI SMO JO IMELI RADI
ZAHVALA
Ob smrti naše ljube mame
Marice Šiker
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom za pisna ali ustna sožalja, prelepo cvetje in iskreno sočustvovanje z nami.
Posebno zahvalo smo dolžni KS Partizan, ZGEP Pomurski tisk, društvu za pomoč duševno prizadetih, sekciji za družbeno aktivnost žena KS Partizan, upokojenskemu pevskemu zboru in sosedu Mirku-za odigrano Tišino.
Hvala tudi govornikom za izrečene besede ob maminem grobu.
M. Sobota, 10. maja 1988
VSI NJENI
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne zgasne. resnice sonce ne stemni.
V SPOMIN
23. maja je minilo leto globoke žalosti in bolečine, odkar ni več med nami našega dragega moža, očeta in starega očeta
Antona Sajherja
iz Beltinec
Ribiška pot 2
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
VSI NJEGOVI
Nismo dovolili, da hi te izgubili, a usoda rekla je tako, da to. kar najbolj ljubiš, za vedno je odšlo.
V SPOMIN
18. maja je minilo leto tihe žalosti, bolečine in samote, odkar je prenehalo biti srce drage žene, mame, snahe in sestre
Šarike Hodošček
roj. Potočnik
iz. Zenkovec 67
Mirno in tiho si prenašala svojo bolezen in si želela še malo živeti med nami, a upanje je bilo zaman. Zaprla si za vedno trudne oči, a lik tvoj še vedno živi z nami. Ohranili te bomo v lepem spominu.
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in počastite njen spomin, prinašate cvetje in prižigate sveče.
V TIHI ŽALOSTI VSI TVOJI
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA Nepričakovano in brez slovesa nas je v 76. letu starosti zapustila draga žena, ma^ha, stara mama in sestra
Terezija Lainšček
roj. Horvat iz Dolenec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, dobrim sosedom in znancem, ki. so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter drago pokojnico pospremili na zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za izrečene poslovilne besede ob odprtem grobu.
ŽALUJOČI: mož Jožef, sin Franc z ženo Ireno, vnuka Franček in Suzana, hči Marija z družino iz Francije, sestra Julija, svatko z družino ter drugo sorodstvo
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se. kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po težki in dolgotrajni bolezni nas je v 74. letu za vedno zapustila naša draga, dobra mama in babica
Verona Matjašec
roj. Ftičar iz- Gomilice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, botrini in sorodnikom, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala dr. Jožetu Magdiču, dr. Jožetu Zadravcu, g. kaplanu, g. Gjuranu ter govorniku KS Jožetu Tkalcu za poslovilne besede.
ŽALUJOČI: vsi, ki smo jo imeli radi
Kako je hiša strašno prazna.
odkar v njej več drage žene, mame ni. nekoč bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi.
V SPOMIN
29. maja bosta minili 2 žalostni leti, odkar nas je zapustila naša dobra žena in skrbna mama
Jožefa Markoč
iz Dolnjih Slaveč
S tvojim odhodom sta nastali praznina in bolečina v naših srcih, to občutimo vsi, ki smo te imeli radi.
Žalostni smo, da smo te izgubili, a ponosni, da smo te imeli. Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, ji prinesete cvetje in prižigate svečke.
Z ŽALOSTJO V SRCIH TVOJI NAJDRAŽJI: mož Alojz, sin Martin, hčerki Hermina in Olga z družinami
Zakaj si morala nam umreti, ko pa s teboj je bilo tako lepo živeti. Odkar utihnil je tvoj glas, žalost in bolečina domujeta pri nas. Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
Nepričakovano in brez slovesa nas je v 68. letu starosti zapustila draga žena, mama, babica in prababica
Eva Volf
iz Velike Polane 156, Marof
Srce ljubeče v grobu zdaj spi, nam pa rosijo se oči. S tvojim odhodom sta nastali praznina in bolečina, ki te ne moreta nadomestiti, to občutimo vsi, ki smo te imeli radi.
Žalostni smo, ker smo te izgubili, a ponosni, ker smo te imeli. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence, šopke in za maše, ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala g. župniku za izrečene poslovilne besede ter pevcem za odpete žalostinke.
ŽALUJOČI: mož Jože, hčerki Ana in Marija z družinama, sinova Jože in Martin z družinama, vnuki in vnukinje z družinami in vsi drugi, ki so te imeli radi.

STRAN 19
VESTNIK, 26. MAJ 1988
v besedi in sliki
RI
Slovesno in razgibano ob jubileju v Gradu
Na dvorišču gradu, enega najlepših, žal pa propadajočih kulturnozgodovinskih spomenikov v Sloveniji, ki je star 750 let, je bilo minulo nedeljo sila živahno. Slavnostni govornik — predsednik republiške konference mladih Tone Anderlič — sicer ni sadil rožic v mesecu maju, ki je tudi mesec mladosti, ampak je ob 10-obletnici obrata Modnega salona v Gradu povedal marsikaj takega,
Na modni reviji, ki jo je pripravila ekipa Marjana Podlesnika iz Maribora, so manekenke in manekeni prikazali najnovejše modele M cluba za šport in prosti čas, pa tudi druge, ki so ogreli prisotne. Foto: N. Juhnov
kar zahteva premislek in ukrepanje danes, da ne bo prepozno jutri. Med drugim je dejal: »Upajmo, da je zdaj le končno jasno, da rešitev iz krize ni v enakovredni porazdelitvi revščine, ampak v prizadevanju ustvariti več in bolje, za danes, za včeraj pa menil tako:
»Živeli smo dobro, naš osebni in družbeni standard se je iz dneva v dan bolj približeval ravni razvitega sveta, trošili smo veliko in še več, pogosto brez umnega razmisleka in računa. Naš zanos, podkrepljen s prepričanjem, da zmoremo vse, če le hočemo, nam je zameglil pogled preko vseh meja in višav naše želje in potrebe.
Ko danes z nekaj več kot desetletno distanco gledamo na takratna dogajanja, se nam zazdi, da tedaj nismo storili prav nič dobrega, da so bile vse naše poteze napačne in zgrešene. S tem pa ponovno delamo krivico tistemu, kar je ustvarjeno v tem času in je vendarle pomenilo določen gospodarski in družbeni napredek. Ena takšnih potez je bila nedvomno tudi postavitev obrata Modnega salona iz Titovega Velenja tu pri Gradu na Goričkem. To dejanje je bilo inicirano na 9. kongresu ZSMS in skladno s takrat živahno potekajočim na-
RAZKRIŽJE
Tekmovanje v prvi pomoči
V soboto so na Razkrižju tekmovale enote Civilne zaščite v prvi pomoči. Udeležilo se je 10 ekip iz krajevnih skupnosti (nista prišli le ekipi iz Ljutomera in Veržeja) in 7 iz organizacij združenega dela. Najboljši so bili tekmovalke in tekmovalci iz delovne organizacije Križevske opekarne — ti bodo zastopali občino Ljutomer na območnem tekmovanju — druga je bila ekipa z Razkrižja, tretji pa so bili člani Civilne zaščite delovne organizacije Vesna Ljutomer.
Tekmovanje sta pripravila občinski štab Civilne zaščite in občinska organizacija Rdečega križa.	D. L.
Črtom skladnega regionalnega razvoja Slovenije. Prav temu razvojnemu konceptu (ki sicer v praksi ni bil vselej dosleden in pravilen) gre zahvala, da vsaj v nekaterih pogledih današnja gospodarska situacija v Sloveniji ni tako zelo kritična kot v ostalih predelih Jugoslavije.«
Prijetnejši del praznovanja mladega kolektiva na Goričkem je bila podelitev jubilejnih
nagrad za deset let dela, med petnajstimi prejemniki so jih dobili domačini: Marijana Baša, Alojz Ficko, Valerija Gumilar, Alojzija Huber, Anica Kar, Marija Rajbar in Terezija Volf. Nedeljsko srečanje pa je bilo tudi priložnost za pobratenje krajevnih skupnosti Grad in Stara vas — Titovo Velenje ter modno revijo uspešnega M cluba. Izstopali so predvsem modeli agent in vroče hlačke ter majice za tople dni, ki so jih zašili v obratu Modnega salona pri Gradu.
Direktor Marjan Gaberšek je očitno dober poslovnež, v krajšem pogovoru z njim pa nas je razveselila skrb za podmladek, izražen v štipendijski politiki in možnostih, ki jih dajejo na novo zaposlenim. Pri Gradu šteje kolektiv 52 delavcev, vodja obrata Slobodan Pezer je zadovoljen z odnosi in pokroviteljstvom matične hiše, pa tudi tistim, kar jim je doslej uspelo poslati na domači in tuji trg.
Tako kot nedeljsko slavje je bil razgiban tudi tek družin in posameznikov, ki so prejeli nagrado M cluba — športni trak za lase. Za družabni del srečanja, ki je sledil, pa so poskrbele domačinke z okusnimi sladicami in organizatorji z dobro kapljico.	Brigita Bavčar
Pred dnevi so delavci podjetja za ptt promet pri polaganju telefonskega kabla v Drakovcih, pri številki 80, v bližini Bučkovec, vandalsko oklestili 150 let staro lipo. Drevo je bilo zaščiteno in v ponos občanov. Delo so opravili celo brez soglasja lastnikov in v času najbuj-nejše vegetacije.	M. K.
Tradicionalno 5. proizvod-no-deloyno srečanje pomurskih kovinarjev je organiziral pod po-krovitejistvom medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Pomurje občinski sindikalni svet v Murski Soboti, in sicer tokrat že drugič. Večletna tradicija teh srečanj je razumljiva spričo dokajšnje razširjenosti kovinskopredelovalne in elektroindustrije, hkrati pa je pred nenehnim izzivom nadaljnjega tehnološkega razvoja. Zato je bilo letošnje srečanje hkrati tudi manifestacija znanja, kakovosti in racionalnosti, istočasno pa tudi vez med strokovnjaki in delavci v posameznih organizacijah združenega dela. Na ta način lahko pričakujemo, da bodo tudi v prihodnje uspešno premagovali vse napore, z znanjem in delom pa prispevali k preustroju proizvodnih programov v pomurski kovinskopredelovalni industriji ter prilagajanju zahtevam domačega in tujega trga.
Na to je v svojem uvodnem nagovoru opozoril tudi predsednik MS ZSS za Pomurje Milan Utroša.
Zbralo se je kar 74 tekmovalcev iz vseh štirih pomurskih občin, ki so se pomerili v 10 poklicih. Po teoretičnem delu je sledil praktični preizkus znanja v 5 delovnih organizacijah soboške občine. Brusilci in orodjarji so tekmovali v Panoniji, v Blisku je .bilo varjenje TIG m plamensko varjenje, v SCT, tozd Mehanični obrati so organizirali varjenje REO in MAG, v rogašovskem
Spodbudno urejanje lokalnih cest
Na skupščini občinske samoupravne interesne skupnosti za ceste v Murski Soboti so delegati brez bistvenih pripomb sprejeli poročili o lanskoletnem delu in finančnem načrtu te skupnosti. Kot je poudaril strokovni delavec občinskega sisa za ceste Štefan Šeruga, so v letu 1987 posodobili in asfaltirali vse predvidene lokalne ceste v soboški občini. Iz srednjeročnega programa sta izpadli le gradnji mostu na Ledavi v Gančanih in Krogu, kar je posledica kasnitve pri izdelavi dokumentacije. Lani so posodobili blizu 16 kilometrov lokalnih cest (Bakovci—Melinci, Fikšinci do križišča, Rogašovci—mejni prehod Kramarovci in Šalamen-ci —Pečarovci). V dveh letih izvajajo srednjeročnega načrta, v katerem je zajet tudi referendumski program, pa so posodobili skoraj 26 kilometrov lokalnih cest, kar je skoraj 2 kilometra več, kot so načrtovali. Poleg tega je večina krajevnih skupnosti izpolnila svoje obveznosti glede soudeležbe pri asfaltiranju lokalnih cest na njihovem območju.
Še naprej pa ostaja problem
Na Bistricah je bilo pretekli četrtek in petek dokaj živahno. Tam je namreč potekalo 11. sre-
»Osem let že poslušamo obljube...«
Malo je manjkalo, pa bi bila cesta do gramoznice v Konjišču v sredo, 18. maja, zaprta. Stroji, ki kopljejo gramoz, bi se morali ustaviti, kajti tovornjaki ne bi mogli priti na glavno asfaltirano cesto in naprej proti Radgoni ali Lenartu (kamor tudi zvozijo največ gramoza). Občanom KS Sto-govci je namreč prekipelo: ali boste v kratkem asfaltirali ta kilometer in pol ceste, ali pa bomo jutri ob šestih vsi na njej, so zagrozili sedanjemu upra-vljalcu Komunali Gornja Radgona.
Edina gramoznica v radgonski občini na površini okrog 10 hektarjev ima pestro preteklost. Lastniki so se menjavali — dokler so gramoz potrebovali, jim je koristila, nato pa so se je hoteli čim prej rešiti. Na cesto so seveda vsi pozabljali. Le-ta se je zaradi stalnih prevozov težkih tovornjakov razširila z dveh na pet metrov, ob slabem vremenu pa je z osebnim avtomobilom skoraj neprevozna. Občani, ki živijo v hišah ob tej cesti, pa se najbolj bojijo suhega vremena, saj imajo potem polne hiše in tudi pljuča prahu. Z izkopi so začeli zasebniki, nato je 1979. leta prevzela upravljanje Komunala, nato propadla delovna organizacija Element in za njo Avto-radgona (ki je gramoznico podedovala). Lani so skupščinski zbori upravo nad izkoriščanjem naravnega bogastva spet prepustili Komunali, ki je začela intenzivneje kopati in prodajati gramoz šele pred meseci.
Ker so začeli odkupovati dodatne površine za nove gramoznice, so se občani KS Stogovci odločili, da bodo ukrepali. Sami so že veliko prispevali za razvoj kraja, najsi bo z referendumskimi samoprispevki, prostovoljnimi prispevki ali fizičnim delom. In če že vozijo gramoz iz njihovega kraja, ga prodajajo, pri tem pa popolnoma pozabijo na vzdrževanje ceste, je sedaj skrajni čas, da izpolnijo osemletne obljube in jo asfaltirajo, kajti niti veliki kamni na robu njiv ne zadržijo več drvečih pošasti, da ne bi zape-
Pokaži kaj znaš po kovinarsko
NATANČNOST PRI OCENI IZDELKOV — Strokovna komisija na 5. proiz-vodno-delovnem srečanju pomurskih kovinarjev ni imela nič kaj lahkega dela. Tako je bilo tudi pri varjenju, kjer je odločala preciznost in hitrost. Foto : M. Jerše,
LIV-u so se pomerili strugarji in rezkalci, v Avtobusnem prometu pa avtomehaniki.
Na sklepni slovesnosti so najboljšim podelili praktične nagrade in priznanja. Na republiškem srečanju kovinarjev, ki bo od 16; do 18. junija v Mariboru, bo Pomurje zastopalo 20 kovinarjev. Med strugarji sta to Vlado Baumgartner (Gorenje Var-stroi) in Stanko Recek (LIV), med rezkalci Vlado Kuzmič (Radenska) in Štefan Cipot (Elektro-kontakt), med brusilci Jože Sabotin (Gorenje Elrad) in Stani
gradnje mostov in postavitve prometne signalizacije, ki ne ustreza naraščajočemu prometu. To drži tudi za magistralno cesto, saj s stanjem vozišča ne morejo biti zadovoljni. Na ta problem je opozoril direktor tozda za vzdrževanje in varstvo cest Ivan Ipša, ki je hkrati z zadovoljstvom ugotovil, da je bilo pri urejanju cest narejeno lani mnogo več kot prejšnja leta. Poleg tega ni bilo večjih težav pri vzdrževanju lokalnih cest, spodbudno pa je tudi boljše sodelovanje s krajevnimi skupnostmi.
Delegati so, sprejeli tudi program dela za letos. V njem je dan poudarek posodobitvi lokalnih cest Šalamenci — Bodonci — Po-znanovci, Šalovci—Dolenci, Vanča vas—Borejci do križišča v Kupščincih, Ivanci—Mlajtinci, Murska Sobota—Noršinci in Murska Sobota—Mafkišavci. Če bo dovolj denarja, bodo letos začeli tudi z modernizacijo odseka
Andrejci — I vanovci — Kančev-ci—Ratkovci. Računajo, da bodo iz amortizacijskih sredstev uredili asfaltno prevleko na cesti Cankova—Korovci, predvideva-
ljale na pšenico, koruzo ali deteljo. Vodilni v krajevni skupnosti so zato 24. maja sklicali sestanek, ki naj bi se ga udeležili vsi odgovorni za cestno problematiko v občini. Dopoldne je prišel le direktor Komunale Jure Vodenik, tako da so dogovor dosegli šele zvečer, na razširjeni seji sveta KS Stogovci, ki so se je udeležili tudi prizadeti občani in predsednik izvršnega sveta SO Gornja Radgona Janko Slavič. Dejstvo je, da Komunala letos nikakor ne more zbrati potrebnih 60 milijonov dinarjev za asfaltiranje 1,5 kilometra ceste.. Zato so vaščani pristali na kompromis: 500 metrov najbolj kritičnega odseka bodo uredili že letos, z deli bodo začeli konec maja, ostalo pa prihodnje leto. Poleg tega pa so občani te krajevne skupnosti v Apaški dolini tudi dosegli, da bodo dobili na svoj žiroračun 4 odstotke sredstev od prodanega gramoza iz Konjišča. Glede na načrtovano prodajo gramoza bodo letno zbrali od 30 do 50 milijonov dinarjev, ki jih bodo uporabili za vzdrževanje in posodobitev cest v krajevni skupnosti. Zaradi prevozov gramoza so namreč zelo uničene tudi druge ceste.
Bernarda Peček
LENDAVA
240 otrok v Baško
Društvo prijateljev mladine Lendava je za letošnje leto zagotovilo možnosti za letovanje 240 otrok iz občine v domu Daneta Sume-njaka v Baški na otoku Krku. Letovanje naj bi bilo od 7. do l7. julija, namenjeno pa je predvsem za otroke, katerih starši ne bi zmogli sami teh stroškov. Doslej seje prijavilo že 170 otrok, za desetdnevno letovanje pa je potrebno odšteti 100 tisoč dinarjev, kar je glede na cene za letovanje malo. Društvo prijateljev mladine, ki je vsako leto organizator tega letovanja, bo skusalo v prihodnje podobna letovanja organizirati v drugih krajih, morda tudi na Madžarskem, saj preko sol uspešno sodeluje s podobnimi ustanovami na Madžarskem.
slav Zver (Gorenje Varstroj), med orodjarji pa Rudi Volf in Branko Bartolic (oba Gorenje-Elrad). Pri varjenju MAG je zmagal Karel Kiraly (Primat), pri varjenju REO je bil najboljši Zlatko Rob (jNA Nafta) pri varjenju TIG Peter Horvat (INA Nafta), pri plamenskem vaneniu
. _ .’eter Horvat (INA . .afta), pri plamenskem varjenju pa Štefan Temlin (Panonija). Med avtomehaniki za Ottove
motorje je bil prvi Vlado Kolbl (Servis Ljutomer) med avtomehaniki za dizelske pa Viljem Korpič (Avtobusni promet Murska Sobota). Milan Jerše
jo pa tudi modernizacijo odseka Bogojina—Gančani ter gradnjo mostov čez Lipnico v Bogojini, čez Ledavo v Gančanih in čez Murico in staro Muro v Krogu. Na manj razvitih območjih soboške občine bodo tudi letos sodelovale mladinske delovne brigade. V okviru republiške mladinske delovne akcije Goričko 88 bodo brigadirji pomagal, pri razširitvah in izkopih jarkov na odsekih cest Poznanovci-Kbva-čevci—Otovci—Vidonci, Kru-plivnik—Radovci —Vidonci in Moščanci—Križevci. Med regionalnimi cestami pa so letos na vrsti tale dela: skozi naselje Moravske Toplice, kjer bodo hkrati urejevali kanalizacijo, pločnike, tretji vozni pas in avtobusno postajo, posodobitev ceste Gornji Petrovci — Kuzma—Sotina	iz
programa Skupnosti za ceste Slovenije, ki financira tudi gradnjo mostu v Martjancih.
Milan Jerše
PREZIHOVCI NA BISTRICAH
Tale posnetek srečanja prežihovcev programu na Gornji Bistrici.
Čanje osnovnih šol, ki so poimenovane po slovenskem pisatelju Lovru Kuharju —Prežihovem Vorancu; in po njem so leta 1967 poimenovali tudi osemletko na Srednji Bistrici. Pred zgradbo so
V POMURJU
TAKTIČNA
VAJA
MILIČNIKOV
Na območju Pomurja je od sobote do četrtka potekala skupna taktična vaja organov za notranje zadeve Slovenije. Na vaji so sodelovali kadeti četrtega letnika Kadetske šole za miličnike v Tacnu, študentje drugega letnika višje šole za notranje zadeve iz dela in ob delu, tečajniki oddelka za usposabljanje vodnikov in službenih psov milice ter miličniki pripravniki šole za miličnike v Ljubljani. Na skupni taktični vaji, ki jo je vodil poveljnik Kadetske šole za miličnike v Tacnu Andrej Anžič, je sodelovalo čez 300 udeležencev. Njen namen je bil, da se miličniki preskusijo za delovanje v različnih varnostnih razmerah, spoznavajo kraje v Sloveniji, opravljajo propagandne aktivnosti za poklic miličnika ter podružbljanje varnosti.
F. M.
POMLADIMO RADGONSKI
GRAD
Po tem motom bodo mladinci iz radgonskega GRO-OM-a in mladinskega kluba M.A.I.S.T.R. pripravili v soboto, 28. maja, rock koncert na zgornjem dvorišču radgonskega gradu.
Nastopiti bodo večinoma še neuveljavljeni novorokovski bendi in glasbeniki: Free ’48 iz Novega mesta, Gotschee iz Kočevja, Mario Marzidovšek iz Slovenske Bistrice, Rajko Muršič iz Maribora, Pridigarji iz Ormoža, dobitniki lanskoletne mladinske nagrade zlata ptica, Center za dehumanizacijo s Trat, in posebni gost Jani Kovačič iz Ljubljane, bj
odkrili tudi Prežihov doprsni kip. Kot nam je povedal ravnatelj bistriške osemletke Jožef
je nastal po skupnem kulturnem
Vučko, si je pri vsem tem največ prizadeval pisatelj Ferdo Godina-, ki seje rodil na Dolnji Bistrici, kamor se tudi sedaj iz Ljubljane vse češče vrača. Rade volje se je udeležil tudi minulega srečanja prežihovcev, na katerem so se zbrali učenci in učitelji osnovnih šol iz Doline pri Trstu in Doberdoba (Italija), Jesenic, Ljubljane, Maribora in Raven na Koroškem, pa seveda domačini. V četrtek so v dvorani vaškega doma na Gornji Bistrici izvedli skupen kulturni program, v petek so se gostje najprej odpeljali na ekskurzijo po Pomurju, zatem pa so imeli v Kantini pri Muri še družabno srečanje. Bistričani upajo, da so gostje zadovoljni odhajali z 11. tradicionalnega srečanja prežihovcev. J. G-