List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 s., za četrt leta 80 sold.— Kdor sam po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude nar. - pol. društva „6orica* je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. pri knjigarju Sobarju na Travniku.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravniku in sovredniku Antonu Lakner-ju, v gosposke ulice h. štev. 158. Vse pošiljatve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 s. če trikrat, 15 s.; za kolek vsakrat 30 s.
Deželni zbor goriški.
Dvanajsta seja je bila 16. jan. — Predseduje deželni glavar. Po prebranem zapisniku naznani dež. glavar, da je ponudil grof Rud. Attems nektera zemljišča, ako je hoče kupiti dež. zbor za kmetijsko šolo; ponudba izroči se dež. odboru. Dalje sta došla od občin Fara in Morar ugovora proti združenju občin, ki se izročita peti-cijskemu odseku.
Del Torre stavi že drugo interpellaci jo na vlado, zakaj ni še potrdila v predzadnji sesiji sklenjene postave, po kteribi morale občine plačevati davek od vsakega panja tujih čebel; vladni zastopnik pravi, da hoče odgovor poslati dež. odboru, ker se mu je interpellacija podala že proti koncu sesije.
Po prestopu na dnevni red potrdi dež. zbor računska sklepa za leto 1872 zem-Ijiščno-odveznega zaloga in odveznih za-stankov 1. 1848.
Po predlogu dež. odbora ustanovi se v zavodu gluhonemih otrok tretja učiteljska služba z letnimi 600 gold. in 100 gold. kot odškodnino za stanovanje ; 4 nunam u-čiteljicam zviša se plača na 200 gold., ob enem potrdi se tudi proračun za 1. 1874 omenjenega zavoda.
Za ceste odločijo se sledeče podpore:
a.	Cervinjanskemu cestnemu odboru 2000 gld. za cesto med Sočo in Villo Vicentino.
b.	Tominskemu cestnemu odboru za cesto kraj Idrijce 2000 gold. in kraj Bače 4000 gold.
Valentina Staniča mladost in študentovska leta.
(Dalje.)
Dne 29. julija so šli tesarji na vrh križ zasajat in strelovod postavljat. Stanič jih ni ostal. Nesel je sò seboj prav prav zanesljiv barometer, dva termometra in še marsikaj, kar je neobhodno potrebaval. Kakor je razvideti iz že omenjene potopisne knjige Schultes-ove, priporočal mu je prof. Schiegg posebno pri tej priložnosti, naj si vse prizadene, da bo prav prav dobro meril in kar zmeri na Muko zapisa-val *). Pa kaj bi ne! Šlo je za preiskave do tedaj svetu neznane reči: Zvonarja visokost bi bili radi izvedeli. In Staniča,
*) Der Ilerr Professor schickte HerrnStanig . .. . aui den Berg mul gal> ihm den Auftrag, alle Beobach-tungen umi 'Versuche mit grosster Genauigkeit anzu-stellen, zu wiederhohlen umi pilnctlich nieder zu schrei-beu. - Schultes’Reise uuf den Gloekner. 11. del str.
40.
«
c.	Tržiškemu cestnemu odboru za novo cesto med Beljanom in Pierisom 2000 gold.
d.	Sežanskemu cestnemu odboru za cesto med Kobdilom in Dutovljam 2500 gold., in za ono med Nakloni in Lokvo 1500 gold.
e.	Občini v Plaveh za zidanje mosta čez Sočo 2000 gold., če druge stroške občina sama prevzame in delo zagotovi.
Dalje pooblasti dež. zbor dež. odbor, da sme cestnim odborom tudi iz dež. zaloga denar izposoditi, pa le za eno leto in da podpira prošnje dotičnih cestnih odborov za pomoč iz drž. zaloga, tudi pri vladi. Gledé prošnje Korminskega cest. odbora — in Korminske in Medejske občine za zidanje mosta čez Idrijo (Judri) sklene dež. zbor, da naj zato sestavljena komisija prej kraj pregleda in ona naj poroča, kako bi se dalo delo naj primernejše izvršiti.
Dež. zbor sprejme soglasno peticijo do mi listerstva, da bi se tukajšnje srednje šole uravnale na narodni podlagi v smislu § 19. državljanskih ustanovnih postav. Po prošnji Goriškega mestnega svetovalstva se dovoli, da se sme za mesto Goriško naložiti 25% k zemljiškim davkom, k bbrtnijskim in dohodnim 20%) h užitnim vina 240% in za vsako vedro piva 2 gld. 37 kr.
Poslanec Gorjup poroča o proračunu deželnega zaloga za 1. 1874, ki se koj odobri. Dohodkov bo 85.804 gold., stroškov pa 150.863 gld.; da se primankljej založi, naloži se priklada 16%, k nepo-srednjim davkom.
Dr. Deperi s bere v imenu tistega odseka, ki je imel pretresovati odgovor vlad-
prav našega Staniča je došla čast, da je prvi zmeril tega velikanskega Snežnika vršile *). Tudi se dri iz tega posneti to, da je Stanič zbog svoje ročnosti pri tacili in enačili preiskavah učenjakom mnogo veljal. Zdi se, da je bila beseda * Stanič je to meril“ vsem gotova resnica. Cast zanj, pa tudi za nas, zvlasti za nas Slovence na Goriškem.
. Na Salmovem brdu so imeli med tem že vse pripravljeno, da so tesarje in Staniča opazovali. Ob ednajstih je križ že stal. Vse je vrelo iz kolibe k daljnogledom ta zlati kinč Zvonarjev občudovat. Pri sv. Krvi so celò z možnarji streljali, tako so bili tega veseli.
Da na Zvonarjevem vršacu nič ne raste, tudi pritlično drevje ne, ni mi treba praviti. Zató so morali les, kar so ga potre-
*) Hcrr Stauig, Ilerrn Professors Schiegg Ad-junct, beobaehtete ain 21). Julius 1800 um S I 2 Ilir zmn ersten Mahle aul’ dem Gipfel des Grossglockner
deu Stami des Barometers. Kr fatui es auf 17“ 10“‘.
Prof. Schiegg berechnete mm mieli diesen Beobachtun-gen dio llidio dos Gipfels des Grossglockner. — Gl. Schultes II. del str. 300 in 301.
nega zastopnika zarad nekterih prememb v deželnem šolskem svetovalstvu, sledečo resolucijo. * Deželni zbor 1.) ne pripozna, da bi koristilo šolstvu naše dežele, tudi ne strinja se s postavo, ako se konceutruje deželno šolsko svetovalstvo za Goriško pri c. kr. namestništvu v Trstu; 2.) naloži se dež. odboru, da se posluži vseh sredstev postavnih, da ustavi tako koncentrovanje in ohrani v dosedanji sestavi šolsko sveto-valstvo za Goriško, dokler se po ustavni poti ne prenaredi dež postava." Resolucija se sprejme soglasno. Poroča se slednjič o nekterih peticijah in dovoli se med temi občini Renče 500 gold. za popravljanje mosta čez Vipavo ; cesta med Bovcem, Sočo in Trento prišteje še skladovnim.
Trinajsta in zadnja seja je bila 77. jan. — Deželni glavar objavi telegram, ki mu je došel od namestništva, vsied kterega se mora letošnja sesija dež. zbora končati naj kasneje 19. jan.
Prva točka dnevnega reda je poročilo odsekovo o novem občinskem redu za občino Tržič (Monfalcone); predlog se sprejme soglasno.
Po predlogu onega odseka, ki je imel pretresovati vladni odgovor na interpella-cijo Del Torre-a zarad nepostavnosti, ktere so zakrivili vladni organi v komisijah za uredbo zemljiščuega davka, sklene zbor soglasno, da so trditve namestništva v dopisu 18. dec. 1873 brez prave podlage, kakor tudi odgovor vladnega zastopnika na omenjeno interpellacijo, da naj vlada nemudoma popravi dokazane nepostavnosti in varuje v prihodnje ljudstvo pred enako
bavali, z ravitni gor nositi. Potrebavali so ga pa za marsikaj. Takó n. pr. so morali
1.	1801 igli podobna vrha, v itera se Zvonar deli z navlašč gor privlečenem drevesom premostiti. To leto tega ni bilo treba. Razpoka med njima bila je čez in čez sè snegom napolnjena. Da bi pa ne ležalo na tléh, zasadili so ga zraven križa v zemljo.
Staniču pa ni bilo po volji, da je tu les tukaj saméval. Barometer in kar je še imel v rokah dene na stran ter spleza na drevo. *)	(Dalje).
*) Slomšek nam ta dogodek tako pripoveduje: ,Ker najdejo [Stanič) suho smreko verh hriba zasajeno, so verh smrekoviga kola doplezali, de so reči zamogli: Saj sim bil nar viši med predniki na Snežniku*.— Glej »Drobtinice* 1. 1848 str. 82.— Pis.
Nekoliko drugače omenja to po »Novicah*4 1.1847 tudi Paulus v lanskem posebej natisnenem »Sočinem*4 feuilleton!! str. 10. — »Ko sem bil na vršac prišel, sem videl, ka me je misel goljufala. (Mislil je namreč, da mu še nikoli nobeden ni priplezal na vrli. — Pis.) Zagledal sem ondi jelko vsajeno ; to je bilo gotovo^ znamenje, da je nekedo uže pred manoj tukaj bil. To me zjezi — grem in splezam po drevesu gori do čopa, da sem potem ponosno mogel reči, ka sem vendar še više bil, nego mojih prednikov kedo.**
škodo, in slednjič naloži dež. odboru, da naj skuša po preiskavi potrditi vse nepo-stavnosti.
Po predlogu dež. odbora se odloči €00 gohi. za pomočnika, kì se ima imenovati pri dež. računanji.
Občini Šempas in občinama Kal in A elikidol dež. zbor ne dovoli, razdeliti občinskih zemljišč, dovoli pa občinama Loka-vec in Osek. Prošnji obeh Vertojb za ustanovitev posebnih občinskih zastopov se ne usliši; čez ugovore občin Morar in Fara proti združenju občin se preide na dnevni red. Prošnja občin Rilienberg, Šmarje in Gabrije, da bi se cesta po Braniški dolini prištela deželnim, vrne se nazaj.
Imelo je priti na dnevni red še poročilo odsekovo o predlogu Doljak-ovem glede prenaredbe deželnega reda, ali detieni odsek ni hotel predložiti poročila, ker je bilo premalo poslancev nazočih.
Konečno sklene dež. glavar s primernim govorom sesijo.
Bizantinci v Avstriji.
Nekdanjega grškega cesarstva — ko-jega glavno mesto je bil Carigrad, tudi Bizanc imenovan — vladarji, ministri in diplomati niso poznali nujnejše naloge, nego mikati se v verska vprašanja. Od četrtega stoletja, ko se jearianska krivovera vgnjezdila v grškem cesarstvu, do petnajstega, ko so Turki 1. 1453 Carigrad vzeli in s tim nekdaj sloveče grško cesarstvo podjarmili, vije "se ta rudeča nit več ali manj skozi vsa stoletja njegovega obstoja. Cari-grad-ski ministri so bili bolji bogoslovci nego diplomati. Ne škoduje sicer nikdar, ako so ministri v kršanskem nauku dobro podučeni, želeti bi bilo, da bi katekizem prav dobro znali ; ohranili bi sebi s tem marsikatero sitnost, v katero zabredejo vsled te nevednosti, ovarovali bi tudi podložne marsikatere nesreče, v katero jih pahnejo v verskih resnicah nevedni ministri, in o-skrbeli bi bolje obstanek in blagostanje države, kateri služijo.
Ali Bizantinski ministri iu diplomati so hoteli biti sodniki v verskih vprašanjih, koji delokrog ministrom ne tiče, že po naravni postavi ne.— Ptuja ljudstva pritiskajo cesarstvo od severne — zahodne strani, nič ne de, Carigradski ministri morajo se pečati z bogoslovjem; — podložni, siti ministerskih posilnost proti veri in cerkvi, se puntajo, država, razkosana po notranjih verskih zmešnjavah, krvavi na vseh udih, nič ne de, ministri nadaljujejo svojo bo-goslovsko pot ; — siloviti Turki so že podjarmili sosednja kraljestva in pritiskajo že cesarstvo od juga in vzhoda, nič ne de, Carigradski ministri ostanejo — bogoslovci, dokler Turki 1. 1453 vsemu bogoslovanju enkrat za vselej konec storijo z mečem krvavim. Bogoslovanje je nehalo, pa tudi — Bizatinsko cesarstvo.
Kdo ne vidi na prvi pogled, da je naša revna in uboga Avstrija, nekdaj sloveča in mogočna, v enakem položaji. — Čez deset let že ne pozna večina naših državnih poslancev nujnejše naloge, kot utikati se v verska vprašanja in zadeve, o kojih soditi edino le cerkev pravico ima. — Av-■ strijska država krvavi na vseh udih vsled
nesrečnih vojsk se zunanjimi sovražniki, državni poslanci pa iu ministri mislijo državi pomagati (?), da konkordat raztrgajo; narodi stokajo pod težkim bremenom dajil, sicer potrebnih za obstoj države, pa minister Beust in liberalni državni poslanci o-betujejo zlajšati butaro, da skovajo in vpeljejo znane konfessionalne postave meseca maja; neuemški narodi tirjajo že leta in leta enake pravice tudi za-se, večina drž. poslancev pa trati čas s tem, da modruje o papeževi nezmotljivosti in tuhta postave, ki bi papeževo posilnost ( ? ! ) zaprečile; pruski rnoloh preži po Avstriji — podložni krvavijo na borsnem polomu — interna-cijonala vzdiguje glavo se sekiro v roči — narodi nezadovoljni ponavljajo svoj klic po miru in spravi — naši liberalni državni poslanci in ministri ne vidijo in ne slišijo; oni ostanejo — bogoslovci in tuhtajo, kako bodo cerkev in duhovščino odgojevali in oboje v svoj brezverski jarem uklenili. Koliko časa še bodo bogoslovali ? — bojimo se, da malo več.
Dopisi.
Na Banjšicah, 30. jan. Kdor drugim jamo koplje, sam va-njo pade. Ta pregovor se je te dni pri nas uresničil.
Leta 1871 smo napravili tukaj nove orgije sè samimi prostovoljnimi darovi. Izdelal in postavil jih je znani Jakob Špik z Bukovega. Principali in flavti pojo dobro in lepo.
K novim orgijam je bilo treba novega organista. Posrečilo so nam je, da smo ga dobili iz vnajne vasi, ki je znal precej dobro orgljati. Bival je pri županu iu zraven še podučeval njegovega mlajšega sina. Fantič bistre glavice je dobro napredoval. Nekteri postanejo mu nevošljivi in začnejo organista nagovarjati, naj popusti županovo hišo, da mu fant ne prevzame službe. Ta svet mu je dopadel in je vkljub prepovedi cerkvenega oskrbništva popustil nadepolne-ga fantiča ter šel naj bolj oddaljeni kot prebivat, in sicer takrat ko ni bilo cerkvenega oskerbništva doma. V nedeljo potem (30. nov.) dobi organist • zarad neubogljivosti slovo in njegov učenec prevzame službo. Organistovi slabi svetovalci so postali potem tako hudobni, da so celo orgije (principal, voce umana in oktavo) pokazili, do bi fantič orgljati ne mogel. To se je zgodilo teden pred Božičem.
Pa svojega namena niso dosegli; g. vikar A. Ž. so zamudili dva popoldneva in so vse popravili ; postali so tudi učitelj fantiču namesto prejšnjega organista. In fantič, ki se je pred le na pamet učil brez not, orgija zdaj po notah Riharjeve, Dolinarjeve, Cvekove, Gerbicove viže s tako urnostjo, da so ga še nasprotniki morali pohvaliti. Oni pa imajo sramoto za svoje nasprotovanje.
S Cerkljanskega 3. feb..— Kakošna je občna varnost v našem okraju nam pričajo tatvine, ktere so se v kratkem v 4 cerkvah godile. Pred enim mesecom je predrzen tat vso miloščino iz pušice Novaške cerkve, potem ko jo je razbil, pobral ; na Šentviški gori je dolgoprstež z limanci denar iz cerkvene pušice kradel iu ravno tako na Jagerščem.
Na svečnico si je upal v Sebreljah celo opoldan po službi božji cerkveno pušico okrasti — k sreči so pa potopuha, neznanega tujca, ravno ko si je denarje nabasal, zasačili in sodniji izročili. — Te tatvine so za naše kraje neproslišaue novice, odkod pa izvirajo? Res da je slabo leto bilo lani in da marsikak nima s čim živeti — ali drugi vzrok je ta, da se potepuhom po ječah bolje godi, ko zunaj, zatoraj si iščejo prostega in boljega stanovanja. Kakor slišimo se bo gosposka nekaj ganila zastran tih potepuhov in da bo zatorej j utre po celem okraju poiskala ne-delajoče potepuhe. *) — V Cerknem je umri 29. jan. ondašnji dolgoletni župan F. Čerin na sušici ; bil je poslavljen od presv. cesarja z zlatim križcem za zasluge, ktere si je pridobil pri tominsko-cerkljan-ski cesti.
Ogled.
Avstrija. Državni zbor. Zbornica poslancev, šteje zdaj okoli 316 nazočih zbornikov. Da se bodo naši čitatclji gledé moči posanmih strank lože razvedovali, naj jim sestavimo tu pregled klubov in število u-dov, ki jih štejejo razni klubi. Levica: Demokratov je 5, napredujaški klub šteje 57, levičnjaški 88, levo središče 54 udov. Desnica: Desno središče (»pravna* stranka) ima 30, Poljaki 44, Rusini 15, moravski deklaranti 7—8 udov; divjaki (ki niso še v nobenem klubu) so: Mladi Slovenci 4, federalni Dalmatini 3; slednjič je 8 ministrov, ki imajo pravico glasovati. Med raznimi odlomki „ desnice“ so se poskusile neke pogodbe, da bi se sestavil kak program, ki bi ugajal vsaj večini desničarjev. Ali, dokler se bodo n. pr. „die 3 Mann hohe“ Vošnjakova garda ustila sè svojim prenapetim liberalizmom, doživimo prej po-razumek med Kopp-om in njo, ko s Pol-jaci i. dr. desničarji. — 29. januarja se je izbral tisti odsek :24terih, v čegar rokah je — osoda katoliške cerkve (Tiho! — nikar se ne krohotajte!) V odseku za politiško-verske reči so ti-le možje : Golle-rich, Heilsberg, Suess, Weber, Apfaltern, Hopfen, Soharschmiedt, Schaup,, Russ, Sturm, Waldert, Aresih, Dinstl, Granitsch, Wil-dauer, Carneri, Tinti, Kopp, Haase, Ko-waiski, Groholski, Hohenwart, Razlag, Pra-žak. Glasovalo je za ta odsek 210 poslancev; izvoljeni so posamni njega udje sè 183 do 121 glasovi. To je tedaj tisti „konfessionalni“ odsek, kteremu so izročene v pretres znani cerkveno-državni načrti postav, o kterih smo govorili v poslednji štev. „ Glas “-a. — Za časništvo važen je odsek za obravnavanje načrta zastran časniškega štempeljna. Če ta odpade, bodo časniki veliko ceneji. Ta odsek je sklenil nasvetovati, da naj se kolek s 1. jan. 1875 odpravi; koledarski kolek pa s 1. oktobra 1874. Ministri niso zadovoljni s tem nasvetom, iz finančnih uzrokov, ker ima državna blagajnica lep dobiček po čas-niškem koleku. (V poslednjem odseku je go riški poslanec Winkler podnačelnik.) — Za nas Primorce jo bila važna pretekli teden interpelacija zastran prenaredeb v
*) Kakor slišimo so je to po celcj deželi godilo, Bog dai, da bi kaj zdalo. -- Ur.
deželnih šolskih svetovalstvih, goriškem in isterskem. Sprožil je interpellacijo grof Coronini; podpisalo pa jo je 30 zbornikov med njimi tudi dr. Herbst. Bomo slišali, kaj g. minister Stremayr na to interpellaci jo odgovori. Med tem se iz Trsta (menda officiozno) na vse štiri vetrove telegrafie, da je g. namestnik Ceschi s 1. febr. t. L prevzel predsedništvo omenjenih šolsk. svetov. — Lejte no, kdo je podprl Lien-bacher-jev predlog zastran preiskovanja vzrokov finančnega poloma od maja 1. 1. ! Nihče drug, ko eden naj glasovitiših avstrijskih generalov — Gablenz! G. je bil manj srečen na bérsi, ko na bojiščih; — podrl ga je plaz lanskega „krachau. Ker ni bilo nikogar, da bi mu bil dolg poplačal, šel je v Curih in se je — ustrelil ! Spodbudna ravno ni vsa ta stvar, sosebno za naše „verfassungstreuerje* ne. Samomor je malodušnost, ki prav malo časti bojnega junaka. Če so pa že vsakdanji samomori naših, dni sami na sebi eno naj žalostniših znamenj ogromne nravne spačenosti, ki našemu času pečat vtiskuje, — so še hujše — prav peklensko pojasnjenje sedanjega nravnega stanu tisti sestavki v liberalnih časnikih, kteri o Gablenz-ovem samomoru govoré. Zagovarjajo ga več ali manj direktno!! In to delajo tisti časnikarji, ki so vso versko in modroslovsko moralnost v najem vzeli; oni, ki hočejo Kristovo moralo, kakor jo njegova cerkev razlaga — popravljati in krpati!
— Na Dunaji pohaja 25 tisuč de-lalcev brez dela. Te dni se je bilo bati rabuke od njih strani,
— Naš cesar pojde 11. t. m. z velikim spremstvom v Petrograd.
— Na o [j ers ki zbor so te dni mnogi prav milo gledali, in čakali, ali tudi zbor nje milo pogleda. Šlo je za vzhodno oger-sko železnico (»Ostbahn*), ktere akcije so v premnogih rokah po širokem svetu, Ta železnica sè svojimi akcijami je že dalj časa na suhem; akcionarji ne dobivajo obresti in bali so se, da vse zgubijo. Mini-sterstvo ogersko je bilo pripravljeno, pomagati z državnimi pomočki, ali med zborniki je nastal velik vpor proti vladinemu namerjanju. Szlavy (ministerstva predsednik in min. za občevanje) pa je rekel : Gospoda ! ali udajte se, ali, če ne, sem prisiljen se odpovedati ministerstvu. Tega pa se zbor boji, ker je težKo najti mož, ki bi jih bila volja, podložiti pleča težkemu ministerskemu bremenu. Zbornica poslancev je slednjič z majhino večino sprejela vladin predlog (ugoden vzh. železnici), sò 166 proti 15o glasovom; 121 poslancev ni bilo nazočih.
Vnanje države. Česar smo že dalj časa pričakovali — zgodilo se je: pozna-njski nadškof Ledohovski je vjetnik! Dne 3. t. m. pride policijski direktor k njemu in mu naznani, da ga mora odpeljati v ječo, in odpeljali so ga — v Frankfurt na Odri. Bismark je besen; za Ledohov-skirn pojdejo še drugi škofi v ječo, ali gotovo je — in tu ni treba posebne polivke modrosti — da prej se zlomi železni Bismark, ko katolištvo in njega stebri — škofje. Tudi taki politikarji, ki so principili in sistematični nasprotniki katoliške cerkve, prerokujejo Bismarku pogin; in znabiti da ravno zato, ker ga že sam čuti,
goni oholega slepca jeza, da skuša iznebiti se nasprotujočih mu elementov, ki ga žugajo pokopati, kakor plazovina. Zgodovina pa ima neizprosljivo svojo logiko. Ona je podrla še hujše velikane, ko je Bismark. In ni tudi to čudno, da se nasledki La-marmora-ve knjige (potem ko je bilo par mesecev že vse tiho o njej) zdaj spet tako umetno zapletajo? Mallinckrodt (katol. poslanec središčne stranke v pruskem dež. zboru) je rekel uni pot Bismarku: Ti si hotel prodati nemško zemljo na levem bregu Bòna Francozom, in si bil 1. 1866 revolucionar; si ščuval avstrijske državljane proti njih postavnemu vladarju, hotel si iz ogerskih begunov in izdajalcev napraviti ogersko krdelo, da bi se bilo proti Avstriji bojevalo in naredilo — če bi bilo šlo vse srečno — posebno ogersko kraljestvo. Mallinckrodt se je sklicaval, ko je- Bismarku te reči ‘očital, na znane bukve itd. nekd. ministra Lamarmora-e. — Bism. je prvo očitanje določno tajil; glede druzega pa (ogerskega krdela) je rekel, da to ni nič slabega; v vojski da so taka sredstva pri-puščena; sicer pa, da je on to storil še le po bitvi pri Sadovi, ko se je bil začel Napol, vtikati v zadeve vojskujočih se strank. Pozneje so začeli offlciozni in uradni pruski listi trditi, da si je Lamarmora to pa uno umislil ali pa diplomatami pisma spačil, in, ker so bili med tem v Berlinu iz llima izvedeli, da pisem, ki jih Lamami, navaja, v ministerskih arhivih ni, zdelo se jim je gotovo, da je Lamarmora obrekovalec. Tu se vzdigne razžaljeni Lamami, in zasoli 29. jan. t. 1. v ital. časniku „0-pinione" Bismarkovim hlapcem pripravljeno jed tako dobro, da jih gotovo trebuh boli. L. je v svoji knjigi (od okt. p. 1.) navedene depeše dopolnil (imenuje še nove okoliščine in nova imena) in dokazal, da se je Bismark že 3. junija 1866, in ne še le po bitvi pri Sadovi, začel zastran o-gerskega krdela ž njim (Lamarmora o) pogajati. Tudi je neki L. rekel, da je pripravljen še družili depeš priobčiti, če bo treba. — Dokazano je tedaj, da je B. nepošten, revolucijsk diplomat in naj hujši sovražnik Avstrije — vsaj bil. In kaj delajo — da memogredé to omenimo avstrijski officiozni listi (n. pr. „Triester Zeitg.“)? Hudujejo se nad — Lamarmora-o. češ, da je bil tako indiskreten, da je taka za Bismarka sramotna pisma priobčil. Jeli to Bismarkovo mameluštvo, ali ni? — V Berlinu so tako razkačeni zarad Lamar-mora-vih pisem *), ki jih je — kakor pravi „Opili/ — pri nekem notarji v Bimu na ogled položil — da zahtevajo od Italije zadostenja, naj bi Lamarmora-i namreč zavoljo zlorabe javnih pisem (!) pravdo napeli. Sploh se kaže nekako mrzenje med Prusijo in Italijo. Tildi druge vlade so zamerile pruskemu „bogu“, da se preveč predrzno vtika v tuje zadeve, ter da tirja, da se mora zdaj ta, zdaj ta Časnik zatreti.
Na Angleškem so se že začeli katoliški meetingi (taborji) proti prusaškemu „no-popery“ — meeting-u od 27/1 v Londonu. Naj veči kat. tabor pa bo 6. t. m. v Londonu, kakor smo rekli uni krat. —
*) Dvoje pisem je: Neko poročilo ital. generala Govone-a, ki je bil tisti čas v Berlinu, in pismo tedanjega prusk. poslanca Us«doma-a v Floreneiji, od 112. jun. 1866.
Bismark se je bil neki tudi na angl. vlado obrnil in zahteval, da naj zabrani kat. meeting; ali Angleži svobodo drugače n-mejo.
Na 8’panjskem gre Karlistom dobro; mesta Bilbao pa niso še vzeli, ampak ga oblegajo. Novi poveljniki Karlistovski so: kraljevič Alfonz, Tristany, Freixa. Saballs je odstavljen. — Bepubliki manjka denarja. Serrano je prav diktator; vse polno časnikov je ustavil.
Domače novice.
(Deželni šolski svet) — Sl. februarjem je prevzel predsedništvo našega dež. š. sveta cesarski namestnik v Trstu in sicer ali bo sam predsedoval ali pa ga bo nadomestoval kak u-radnik, oziroma ekonomični referent. Baron Bechbach bo zanaprej predsednik okrajnega š. sveta. Nadzornika, ki v Trstu stanujeta, se bota udeleževala sej vsakrat, ko bo treba. G. Gatti je zopet prevzel vodstvo više realke.
(Imenovanje) — G. J. Kumar, upokojeni pomorski uradnik, je imenovan za ravnatelja tukajšne hranilnice in zastavlja vilice.
(Konfiskacija)—Predzadnja številka „1-sonzo-au je bila konfiskovana zastran nekega spisa o ponemčevanji šol na Primorskem.
(rGoricau) — Kakor smo pozvedeli, je sklenil odbor „Goriceu sklicati izreden občni zbor na drugi četertek v postu, to je na 26. tek. meseca ob 1012 predpoldne; dnevni red bomo priobčili prihodnjič. Tudi smo slišali, da je odbor „Goriceu dal ponatisniti naš spis: „o zemljiščnih bukvahv posebne bilk vice, ki se bodo društvenikom „Goricew brezplačno razposlali.
(Grof Auersperg), c. k. predsednik na Kranjskem, biva že nekaj dni v Gorici ; bolan je neki hudo za snšico. — Ceschi, c. k. namestnik v Trstu, ga je obiskal 4. t. m.
(Rothschild), znani evropejski bankir, stanuje v Gorici v Bockmann-ovi hiši in misli čez zimo tu ostati.
Razne vesti.
— Slovenščina pa prvačič. — V podgorski županiji podpisujejo okrožnico zoper združenje sè Števerjansko veliko županijo. No, to ni nič posebnega, saj tudi druge občine tako delajo, ali to je kaj posebnega, da je okrožnica laško pisana in da jo je spisal deželnega odbora uradnik, ki bi lahko med prvaki mla-doslovenskimi sedel. Ne mara je tudi njemu slovenščina le „Paradepferdu.
— 25.000 delalccv brez dela ■ - se potika zdaj na Dunaji; med temi je 8000 ključarjev, 2000 mizarjev, 3000 strugarjev, 1400 kovačev, 4000 krojačev, 2000 barvarjev, 2000 pekov, 1300 krznarjev itd. To so nasledki lanskega denarnega poloma in toliko hvalisatie Dunajske razstave. Liberalno ministerstvo imenuje to „volkswiribschaftlichen Aufsehwnugu, naši mladoslovenci pa ^gospodarski napredek.u Liberalizem se je res pod „srečno zvezdou rodil !
— Državnih posojilnic menda ne bode veliko, če je res, kar časniki pišejo, da za ve-
liko Češko deželo se napravi samo ena v Pragi v podružnici nacijonalbanke. Vsaj vendar ne l.o veči del onih 80 milijonov prišel Dunajskim bolšjakom na pomoč?
— Na Krdeljskeni in vzlasti v izhodnih krajih, 3 okraji Bratovskem (Kronstadt) grozovito razsajajo vrne koze. V Braševem, mestu z 40.01-0 prebivalci, pomije vsak teden najmanj po 40 ljudi. Mrliče kar brž na pokopališče peljejo in zakopljejo.
— Kobilice. — Prejšni teden se je prikazala velika truma kobilic okoli Brescie, ravno tako kakor lausko leto, ko so Sardinijo napadle in vse pokončale. Ljudje delajo kar morejo, da bi to šibo odpravili, ker žuga jim nevarnost, da kar nič ne pridelajo.
— Živinska kuga, ki je bila na Kranjskem že ponehala v zadnjih dneh, pokazala se je neki sopet v dveh vaseh Krškega okraja.
(Nov.)
— Nekriv.— Konecna obravnava pri tu-kajšni sodniji je bila 31. jan. zoper F. H. iz Kanala zarad goljufije storjene po rabi krivične tehtnice. Tožili so ga, da je imel sé svincem obteženo skodelico, v kateri je tobak tehtal. Sodnija ga je spoznabi za nekrivega, ker priče zatoženca so izrekle, da so dobivale vedno pošteno vago in da tehtnica je bila — stara in polomljena.
Ravno lečo dni je preteklo, kar je bil imenovaui F. H. tudi za nekrivega spoznan pri okrajni sodniji v Kanalu, tožen hudodelstva zapeljevanja nedolžnih dekličev — zarad pomanjkanja prič.
v
— Nesreča. — V gostilnici pri „Skala-bonuu na poti med Kanalom in Ročinjem je vojak finaučne straže, norčevaje se se svojim tovaršem puško nastavil rekoč: Zdaj te bom vstrelil. Sproži in tovarš se mertev na tla zgrudi. Neprostovoljen morivec in nazoči drugi vojaki finančne straže so potem pobegnili čez Banjsiee proti Gorici in 2. t. m. so se sami oglasili pri sodniji. Preiskava se je začela, trdijo pa, da ni bilo nikakoršnega sovraštva med dotičnima in da se je nesreča le zarad neprevidnosti pripetila.
— Pobrisal jo je. 24. pret. mes. je bil v Mariboru krščen jud, Marko Goldberger, čevljar, ki je ob enem tudi obhajan in birrno-van bil. Menda je potuhnjenec le lepili darov
iskal, ki jih je tudi dobil, kajti pobrigal jo je
%
iz Maribora, da nihče ne ve kam, in vse polno dolgov zapustil. To bodi v nauk, kako previdno da je treba z judi ravnati, ki iščejo krsta.	(Gosp.)
— Tukajšnemu (ljubljanskemu) Sovinemu dopisniku večkrat primanjkuje tvarine in se spravi čez »Slovenca14 ter ga začne obirali po rSočiu iti »Narodu^4, njene doiicne sestavke navadno ponatisne. Nezdavnej je popisoval, kako Sta ste gg. Jeran in Klun med sabo sprla zarad neke nviice o pie n, ktero je spisal eden sodelalcev, kako se je reč v razsodbo predložila dr. Blenvei. u, ki je hotel, da naj se natisne, in Liko je Jeran to premagal rekši, da list je ras! V e to je od konca do kraja izmišljeno in z’agano. Socini dopisnik mora i-
da jih steguje v stanovanje Slovenčevih sode-lalcev in tam sliši reči, ktere se nikdar godile niso.	%	(Slovenec.)
— General Gallen: se je 28. jan. v Zii-rieti-u na Švicarskem ustrelil. Vzrok temu, pravijo eni, so bili njegovi dolgovi, kterih ni mogel plačati. Druga bolj verjetna govorica pa hoče vedeti, da je Gableuz o ča u, ko je bil poveljnik na Ogrskem, se silovitim lvaueliom se zapletel v gozdne zadeve vojaške granire in bi bil vsled tega zarad goljufije prišel pred sodnijo. Da je temu odšel, prestrelil si je serce!
— Pojasnilo glede dopisa iz „goriške -o kolicew v poslednji številki „Gla?ak‘ o imenovanji svetnega učitelja v Biljah, ki, nam je došlo od merodajne osebe, pravi, da se je o-krajni šolski svet pri imenovanji g. Dic-a za učitelja v Biljah popolnoma držal postave, ker g. Die ostaue še na dalje učitelj v Grgarji in, predenj bo za trdno premeščen, vprašalo se bo krajno šolsko svetovalstvo, kakor postava veleva; kar se je zdaj storilo, da se je storilo v prid šolstva menda na podlagi §. 23, postave zarad nadzora, ker je znano krajnima šol. svetoma v Grgarji in v Biljah; glede prejšnjega duhovna - učitelja, da je popolnoma resnično, kar dopisnik- pravi o njegovem dobrem in marljivem delovanji v šoli.
Vkljub tega pojasnila ostane nam stvar še vedno nejasna za občino — škodljiva. Bil-janci so do zdaj, in sicer že pred ko so se nove šolske postave vpeljale, kaplana vzdrževali večidel s tem, da je kaplan šolo držal. S tem, da je kaplan šolo zgubil, zgubijo Biljauci naj brže tudi kaplana, kar jim goiovo ne bo po volji. Ako pa hočejo kaplana obdržati si, morali bi k temu, da jih že novi šolski davek hudo tlači, še drugo butaro si naložiti, da kaplana vzdržijo, kar ni majhna reč v sedanjih čazih. — Ur.
Gospodarske stvari.
Občni zbor kmetijskega društva, dne 29. dec.
Zbranih je bilo nekoliko nad 20 gg. društvenikov.
Izmed obravnav omenjam:
1.	da je bil potrjen proračun za 1. 1874, v kterem je po predlogu g. prof. Vodopivec-a viši znesek za uredništvo „Gosp. lista“ za 50 fr. G. prof. V. je podpiral predlog, da je sedaj število slovenskih društveuikov jako naraslo, da se more tedaj uže nekoliko več odločiti za „G. 1.“; uredniku se s tem zlajša delo, kajti z ono doklado mogel bo pridobiti si nekoliko dopisovalcev. Tajnik Streinz podpira ravno v istem zmislu predlog g. V.
Druge številke so bile sprejete, kakor je predlagal finančni odsek.
2.	Predlog g. Colombichi-ja, da se prenarede društveua pravila, po kterih se ima prenarediti razmerje med glavnim odborom in posameznimi poddružnicami, se izroči posebnemu odseku v natančno pre-tresovanje, cla potem sporoča prih. občnej skupščini.
3.	Predlog, da se sme tudi vKoba-
IÌCU
strašno dolga uš<\ j, morda edo Midova, ridu ustanoviti kmetijska poddružnica se
izroči posebnemu odseku. Vsi govorniki, ki so govorili o tej točki, so bili za ustanovitev, čeravno so nekteri povdarjali, da naj se pazi na sedaj veljavno točko društvenih pravil.
4.	Gosp. Del Torre predlaga, da se ima izbrati peterica, ki ima izdelati načrt za napeljavo vode (za pomako) po celem Furlauskem polji in da se prosi visoko ministerstvo, da blagodušno podpira nameravano delo.
Ravno tako predlaga g. Dottori, da se prosi ministerstvo za pomako Tržiškega (Monfalkone) okraja. Skupščina pritrdi.
G. Furlani je stavil predlog, da se letos podeli podpora tudi kmetovalcem iz one državne pomoči.
Gosp. prof. Vodopivec nasvetuje, da se vkupijo kmetijske tabele za ljudske šole, kjer so učitelji zmožni za kmetijsko podu-čevanje, in Povše predlaga, da se prosi ministerstvo da podpira ustanovitev kmetijskih nadaljevalnih šol, da naj podali potrebne zbirke kmetjskih knjig in da odloči znesek, s kojim se imajo plačati učitelji. Skupščina pritrdi obema predlogoma. —
Živinorejci pozor!
Zopet razsaja huda živinska kuga. liže je na Dolenjskem, v Dalmaciji, po 0-gerskem je skoro vedno. Celò po Pincgavu, kder se nahaja sloveče Pincgavsko pleme, razsaja ta nesreča. Preti nam živinorejcem zopet velika nesreča. Za to bolezen ni zdravila, le nevtrudljiva pozornost more jo ohraniti, da se ne priklati v naše dežele.
Veselilo je nas, da je slavni gosp. dr. Bleiweis v Kranjskem deželnem zboru stavil nujni predlog, da vloži deželni zbor prošnjo pri c. kr. vladi (ministerstvu), da ostro pazi na to, da se dotične postave vestno izvršujejo, in da dela na to, da se tudi v Ogerskej uredi enaka postava, ka-koršna velja za naše dežele takraj Litave. Dokler ne bo Ogerska ostro postopala, malo je nade, da se ustavi huda nesreča, ktera že več časa preti našej živinoreji, kajti ravno tam je ognjšče, iz kojega se širi^ hudi ogenj.
Pač je želeti, da vlada prav ostra postopa, da se koj v kalu zatare huda bolezen, ki zamore neprecenljivo škodo učiniti našej državi.
Računimo le, da je v Avstriji 12 mi-ljonov goveje živine, vsaka vredna le 50 fr., velikansk kapital od 600 milijonov forintov. Kolika nevarnost preti, vsakdo mora. razviditi iz teh številk!
Gospodarji ! za to pozor, da ne prileze' k nam nesreča. Ne kupite živine v onih krajih, kder je uže bolna živina, in skrbite, da ne upelje k nam sumljive živine kak slepar, ki išče- le za se dobiček, malo mar mu je pa za občni blagor. Vsak mora biti vesten varuh postave, ki velja proti razširjenji strašne živinske bolezni. *)
(„Gosp. listu — 15. jan.)
*) Čudno se nam zdi, kaj dela finančna straža na Beneški meji; slišimo namreč že davno, da Benečani kupoma nakupujejo volov po Goriških, Kranjskih, celo Ogrskih semnjih ter jih po zvijači čez mejo spravljajo. Ni čuda, da je meso pri nas vedno draže ; kaj pa se, ko bi po taki nemarnosti živinska kuga v naše kraje se priklatila.-- Ur. Glasa.	t