Urcpi**	bt	VMxl
ZBORNIK
za umetnostno zgodovino/izdaja Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani
Vsebina 3. zvezka / Viktor Steska, Ljubljanski baročni kiparji (Konec) / Milko Kos, Srednjeveški rokopisi državne licejske knjižnice v Ljubljani (Nadaljevanje) / Izidor Cankar, Razstava moderne dekorativne umetnosti v Parizu / Varstvo spomenikov / Bibliografija / Književnost / Razstave / Razno / Dr. France Stel&, Umetnostni spomeniki Slovenije (dekanija Kamnik)
„Zbornik za umetnostno zgodovino“ izhaja štirikrat na leto / Urednika dr. Izidor Cankar in dr. France Mesesnel / Naročnina za V. letnik (skupaj s članarino Umetnostno - zgodovinskega društva) 60 Din, za inozemstvo 70 Din / Letnik I. 35 Din / Letnik II. 50 Din / Letnik III. 50 Din / Letnik IV. 70 Din / Upravništvo in uredništvo: Ljubljana, univerza. .
Sommaire de N° 3 / Sculpteurs baroques de Ljubljana par M. Viktor Steska I Les manuscrits du moyen age dans la bibliotheque liceale, a Ljubljana par M. Milko Kos / L’ exposition des arts decoratifs modernes ä Paris par M. Izidor Cankar / Sauvegarde des monuments histori-ques I Bibliographie / Litterature / Expositions / Divers / France Stele, Les monuments artistiques en Slovenie (Kamnik).
„Archives d’ histoire de 1’ Art“ paraissent quatre fois par an I Redacteurs M. M. Izidor Cankar et France Mesesnel / Abonnement pour la 5e annee (y compris la cotisation pour la So-ciete d’ histoire de l’Art) 60 dinars, etranger 70 dinars / Annee I
35 dinars / Annee II 50 dinars / Annee III 50 dinars / Annee IV
70 dinars / Redaction et Administration: Ljubljana, Univ er site.
ZBORNIK
ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO
LETNIK V.	[925	ŠTEV.	5.
Ljubljanski baročni kiparji.
Viktor Steska / Ljubljana.
Francesco Robba je bil rojen na Beneškem (Venetus) ok. 1. 1698.,37 kot izvežban kipar je bržkone 1. 1721. prišel k Lnki Misleju v Ljubljano. Z Mislejevo hčerko Terezijo se je 16. febr. 1722 poročil ter je delal pri tastu do njegove smrti I. 1727.; potem je prevzel tastovo hišo, delavnico, naročila in dogovore.
Ko je bil še pri Misleju. je izvrševal večinoma ves figuralni okras za vsa naročila, ki so Misleju dohajala. Bržkone je 1. 1722. napravil figuralno skupino na spomeniku sv. Trojice pred diskalceatskim samostanom na Dunajski cesti. Prav tako je izklesal ves figuralni okras za oltar sv. Angela varuha (1723) in sv. Ane (1724), 1.1730. za oltar sv. Janeza Nepomučana pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Samo kipa sv. Florijana in sv. Roka so postavili na oltar šele 1. 1764., ker prej niso imeli denarja v ta namen. Ta dva kipa je bržkone po prejšnjih Robbovih osnutkih napravil njegov učenec in naslednik Franc Rottman. L. 1727. je dobil naročilo za spomenik sv. Janeza Nepomučana za kapelico ob savskem mostu na črnuški strani. Kip sv. Janeza Nep. se nahaja od 1. 1878. v cerkvi sv. Florijana, grbi tedanjih zastopnikov deželnih stanov pa so vzidani v steno v pritličju narodnega muzeja. L. 1728. je izklesal dopisnik cesarja Karla VI. in mogoče tudi kipa sv. Karla Boroineja in Karla Velikega.38 Doprsni k hrani mestna hiša v veži I. nadstropja, oba druga kipa pa stojita v dolbinah na pročelju cerkve sv. Florijana.-L. 1732. je dovršil Robba svoje najlepše delo, veliki oltar pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Postavil je le tabernakelj s prekrasno skupino angelcev. Za visoki nastavek so šele darove nabirali, a namere, žal, niso mogli izpolniti, ker so se darovi prepočasi stekali.30
37 ZUZ, 1922, 126.
:,s ZUZ 1921, 34.
Dom in Svet, 1902, 681.
26. Fr. Robbu, Sv. Janez Nepomuk v cerkvi
sv. Florijanu v Ljubljani.
27. F. llobba, Cesar Karl VI. Ljubljanski magistrat.
Še pred svojo smrtjo se je Mislej pogodil, da postavi veliki oltar v avguštinski (sedaj frančiškanski) cerkvi. Prejel je 17. decembra 1726 na roko 1000 gold., drugo bi dobival v obrokih. L. 1722. 21. sept. je umrl v Ljubljani Filip de Giorgio, ki je volil za ta oltar 6000 gold. Ker je Misleja 1. 1727. smrt prehitela, ni mogel pogodbe izvršiti. Oltar je prevzel z novo pogodbo Francesco Robba I. 1728. in ga postavil 1. 1736.,40 kjer stoji še dandanes.
40	Doni in Svet, 1902, 730.
L. 1729. je sklenil Robba pogodbo z uršulinskim samostanom v Ljubljani za nov veliki oltar v ondotni samostanski cerkvi. Dodelal ga je šele 15 let pozneje. 1. 1744.41 Ta oltar je 14 m visok, prejkone najvišji na Slovenskem. Okrašen je s krasnimi skupinami Vere, Upanja in Ljubezni ter s kipoma sv. Ane in sv. Katarine. Njegov je menda tudi nagrobnik ob levem vhodu v cerkev, ki ga je naročil ces. stotnik Josip Anton de Cardi svoji
1.	1735. umrli soprogi Ani Sabini de Cardi.
Za ljubljansko stolnico je Robba oskrbel dve oltarni mizi s podstavkom, in sicer pri oltarju sv. R. T. in pri Dizmovem oltarju. Oltar sv. K. F. krasita dva lepa na pol klečeča angela, ki molita sv. R. T.42 Za nekdanjo frančiškansko cerkev je izklesal dva kipa. o katerih pa, žal. nič drugega ne vemo.
Usodna za Robbo pa je bila pogodba, ki jo je sklenil 1. 1745. z mestnim magistratom v Ljubljani za napravo novega vodnjaka pred mestno hišo. Dogotovil ga je šele 1. 1751., torej po devetih letih.43 V tej dolgi dobi se je vse podražilo in Robbo je tvarina z delavci vred več stala, kakor pa se je pogodil. Zato je zahteval povišek k pogojeni svoti. Poleg tega je še trdil, da je bilo vse njegovo delo brezplačno in da je zašel v dolgove. Nastala je pravda, ki se je končala s poravnavo, da je Robba prejel, kar je zahteval. Ta pravda je umetniku tako zagrenila življenje, da je bržkone zapustil Ljubljano in odšel v Zagreb, kjer je imel naročila že pred 26 leti in kjer je tudi svoja zadnja dela izvršil. Tu je umrl 24. januarja 1757.44 Pokopali so ga Ar župni cerkvi M. B. in sicer pri oltarju Žalostne Matere Božje.
Robba je dobival naročila tudi s Štajerskega.
General grof Viljem de Miglio je obljubil, da bo dal na svoje stroške postaviti oltar sv. Frančišku As. na čast v frančiškanski cerkvi v Nazarjih. Sklenil je pogodbo s Fr. Robbom, ki se je zavezal, da dogotovi oltar do 15. avgusta 1748. Toda vsled mnogih naročil ni držal besede. Izgovarjal se je, da ga ljubljanski mestni svet zadržuje z delom pri javnem vodnjaku. Na vprašanje je mestni svet to potrdil, frančiškani pa so najeli štukatorje, ki so delo po svoje dovršili. Robba je naredil le
41 Dom in Svet, 1902, 731.
42 Istotam, 731. — Ivan Vrhovec: Die w. Hauptstadt Laibach, 105. — Magistratni arhiv, fasc. 264.
43 Dom in Svet, 1902, 732—735.
44 Dr. Hoffiller v Vjesniku hrvat. arheol. dr., XIV, 1915—1919, 207. — Dom in Svet, 1919, 297.
28. Fr. Robba, glavni oltar pri sv. Jakobu v Ljubljani.
29. Fr. Robba, Levi kerub na gl. oltarju pri sv. Jakobu.
menzo in podstavek, za kar je že naprej prejel 240 gold. Vrli dveh stopnjic stoji podstavek oltarne mize, ki ima podobo sarkofaga z na znotraj osločenimi (konkavnimi) stenami. Na koncili ga obrobljata dve zavojki iz črnega marmorja. Sprednja stran kaže v okvirju rumeno polje s ščitom na sredi. Ščit je sestavljen iz rdečega osrčja in iz belih okraskov na okoli.45
Tudi pri Sv. Frančišku na Stražah pri Gornjem gradu so neki naročili pri Robbi veliki oltar na čast sv. Frančišku Ksave-rijanu. A tudi tu je dokončana samo oltarna miza s podstavkom, ki ima podobo odprtega sarkofaga s snežnobelim kipom ležečega in umirajočega sv. Frančiška. Da je to Robbovo delo, zgodovinsko sicer ni dokazano, toda nekateri znaki kažejo na to. Nastavek so v lesu dopolnili.40
45	Stegenšek, Cerkveni spomeniki lavantinske škofi je; I. Gornjigrad,. 75—77.
40 Stegenšek, 1. c., 35, 36, 184..
30. Fr. Robba, Desni kerub na gl. oltarju pri sv. Jakobu.
Za napravo oltarjev v zagrebški stolni cerkvi jc sklenil
11.	dec. 1727 dve pogodbi. Prvi oltar sv. Katarine je dovršil 1. 1751., drugega sv. Barbare pa menda 1. 1733.47
Z zagrebškimi jezuiti se je 20. aprila J727 pogodil za oltar sv. Ignacija v cerkvi sv. Katarine v Zagrebu. Postavil ga je 1. 1750. Drugo pogodbo je sklenil za oltarno mizo s podstavkom in kamenitim okvirom za malo sliko loretanske M. B. Pogodba nosi datum 2. jan. 1729. Nastavka ta oltar nima. Ta dva oltarja sta še v cerkvi sv. Katarine.48
Po svoji ljubljanski katastrofi je začel Robba izdelovati za zagrebško stolnico oltarja sv. Trojice in sv. Emerika. Prvega je dovršil, za drugega pa je napravil le na kamenitem sarko-
47 Izvestja Muz. dr. /a Kranjsko, 1909, 57. — Tkalčič: Prvostolna crkva zagrebačka, str. 77, 82, 87.
4* Dr. Uoffiller, 1. c.
fagu slonečo menzo in 2 angelski glavici na predeli brez oltarnega nastavka.
Robbovi oltarji se pa, žal. ne nahajajo več v zagrebški stolnici. Po potresu 1. 1880. so stolnico popravljali. Mislili so. da gotska stavba ne sine hraniti baročnih oltarjev, čeprav so lepe umetnine. Zato so jih 1. 1882. odpravili iz stolnice. Oltarja sv. Katarine in sv. Barbare so darovali župni cerkvi v Varaždinskih Toplicah, samo dva kipa sv. Andreja in sv. Frančiška Šaleškega so poslali župni cerkvi v Sisku, kjer stojita ob stebrih pri cerkvenem vhodu. Oltar sv. Emerika so darovali župni cerkvi v Novi vesi v Zagrebu, kjer je sedaj glavni oltar s podobo sv. Janeza Krstnika. Ves nastavek je delo druge roke; Robbova je le menza s sarkofagom in s podobo, ki jo krasita dve angelski glavici. Oltar sv. Trojice so darovali drugi cerkvi, ki se pa doslej še ni mogla dognati.49
L. 1883. so darovali iz zagrebške stolnice župni cerkvi v Glini oltar sv. Janeza Nepomučana. Postavili so ga ondi šele 1. 1889. Po Tkalčiču je bil ta oltar izdelan 1. 1755. Vse delo je Robbovemu zelo podobno, le pročelnica oltarnega podstavka ne. Sredino nastavka tvori relief sv. Janeza Nepomučana z angelci in angelskimi glavicami. Nad njim je drug relief Marije z Jezuščkom. Na vrhu oltarja se nahaja simbol vere. Na vsaki strani krasi oltar po en angel, spodaj ob oltarju pa stojita kipa sv. Ladislava z vojvodsko in sv. Štefana s kraljevo krono. Oba reliefa in kipa so bržkone Robbovo delo, velika angela pa kažeta drug izvir. Pročelnica je okrašena s cvetličnim trakom in ne s srčasto kartušo, ki je za Robbo tako značilna.
V cerkvi sv. Frančiška Ksaverjana v Novi vesi pri Zagrebu je Robbova oltarna miza s podstavkom. Po Robbovi smrti so dopolnili nastavek s štukom.
Verjetno je, da je Robbovo delo krasni tabrnakelj na vipavskem desnem stranskem oltarju.50
V graščini Bokalce stoji v veži pod stopnjicami vodomet okrašen s kipom mitološkega Narciza, ki sloneč ob skali gleda v vodo. Ustno izročilo govori za Robbo, izraz v obličju in priroda poleg mladeniča pa tej domnevi ne prijata.
V Žakanju na Hrvatskem blizu Metlike so dobili iz zagrebške stolnice v dar oltar, ki je bil 1. 1726. narejen. Kipi tega oltarja gotovo niso Robbovi, ker so bolj površno delo in na
4" Dr. Hoffiller 1. c.
50	ZUZ. 1925, 79, 80.
31. Fr. Robba, Oltar sv. Rešnjega Telesa v ljubljanski stolnici.
prstih ni zaznati niti nohtov, toda pročelnica je Robbove oblike in ima srčast okrasek iz zelenega, rdečega, rumenega, črnega in belega marmorja. Mogoče, da je menza Robbova.
Francesco B o m b a g i o (Bombasius, Bombaschi, Bom-basio, Bombash) iz Benetk je bil v Ljubljani kamnosek. Stolni dekan dr. Anton Thalnitscher ga pogostoma navaja v svojem poslovnem dnevniku in našteva precej nadrobno dela, ki jih je Bombagio izvršil.51
L. 1703. je pripravil za tlak v stolnici 677 štirjaških čevljev ploč ä 15 kr. = 169 gold. 15. kr. n. v., dalje korintske, dorske, toskanske podstavke. L. 1703. je prejel za svoje delo v stolnici 62-1 gold. 48 kr. I v.. 1. 1704. za 12 dorskih podstavkov pri zvoniku
51	Accepta et exposita in novam Fabricam Basilicae Labac. v kapit. arhivu. — J. Dostal, Računska knjiga o zidanju 1 j ubij. stolnice. Čas 1912, 395—400.
gfruMnwaaaas
32. Fr. Robba, Vodnjak pred magistratom. Del.
60 gold. L. 1705. za kamenita zakristijska vrata 100 gold. L. 1706. je dobil za stopnjice iz črnega marmorja za svetišče v dolžini 112 čevljev a I gold. = 112 gold. n. v., za 8 piramid v zvonikih 60 gold., za korintske podstavke v kapeli sv. R. T. 18 gold. L. 1707. je položil (lak v ladji. Porabil je 2310 ploč po I. štirj. čevelj a 18 kr. = 713 gold. Za balustrade na stranskih korih je prejel 6X45 = 270 gold, in za nova glavna vrata z napisom: Non est hie aliud nisi domus Dei et porta coeli 225 gold. Za marmorni tlak v kapeli sv. Križa so mu 18. avg. 1707 izplačali 32 gold. n. v. za 107 ploč a 18 kr.
L. 1708. 7. julija je potrdil prejem 40 gold. 30 kr. za 24 obcestnih piramid ob cerkvi in 14. dec. za tlak pod kupolo in pri stranskih vratih 170 gold. 49 kr.
L. 1709. so mu izplačali za 4 pokrovke škofijskih grobnic pod kupolo 12 gold., na račun kapel sv. R. T. in sv. Dizma 13 in
5". Fr. Robba, Vodnjak pred magistratom. Del.
26 gold., za tlak pred vel. vrati 11 gold. 20 kr. itd. Vsega skupaj je prejel do konca 1. 1709. po Thalnitscherju 3642 gold. 26 kr. 2 v. Seveda je bila s tem plačana tudi tvarina: marmor, malta in drugo.
L. 1707.52 je prejel 16. marca znesek 50 gold, za antipendij oltarja šiirih evangelistov v cerkvi sv. Krištofa.
52	ZU Z, 1922, 106.
Bombagio si je pridobil 1. 1703. ljubljansko meščanstvo. Z Luko Mislejem sta bila v poslovni zvezi. L. 1704. sta se razdvojila. Bombagio je Misleja tožil, da mora plačati pogodbeno zapali znesek 100 gold, in da mora zvezo vzdrževati (7. septembra 1704.)53 Mestna sodnija je v tem smislu razsodila. Pri zidanju stolnice je bil v zvezi z zidarskim mojstrom Zamrlom. Tudi pri stavbi semenišča je bil zaposlen. L. 1714. je plačal davka 10 gold. 32 kr. 2 v. Umrl je v 60 letu 24. jan. 1714.r’4
Bombagio L u i g i se po smrti Francescovi pogosto imenuje v listinah od 1714—1750.55 Kot kamnosek je plačal 1.1714. davka 8 gold. 23 kr. 2 v., 1. 1722. 8 gold. 10 kr. L. 1717. je postavil pred vhodom mestne hiše mogočne slope in 1. 1736. je napravil portal pred gledališko sobo (Comödie Zimmer) mestne hiše za 36 gold.56 (Sedaj mestna dvorana). L. 1739. je položil tlak iz čnega marmorja pri diskalceatih.57 L. 1742. je bil zaposlen pri gradbi nove mestne gostilne in hotela Zum wilden Mann (sedaj Pred škofijo 22) Ludovik Bombaši obenem s kamnosekom Frančiškom Grumnikom.58 Ta dva sta torej izgotovila krasni portal in lepe okraske krog oken ene najlepših hiš v Ljubljani. V L. 1743. in 1744. je delal na Rožniku59. L. 1753. je postavil stopaj ice pred vhodom hiše v Hrenovi ulici št. 17 (tkzv. Žab jak) za 46 gold. n. v.00
Bombaši Carlo, kamnosek v Ljubljani, je postal ljubljanski meščan 1. 1750. L. 1747. je postavil v nekdanji frančiškanski cerkvi (sedaj Vodnikov trg) krasno prižnico iz raznobarvnega marmorja z vloženimi reliefi. Provincijal Žiga Škrpin je 26. nov. 1747 prvikrat na njej pridigoval.61 L. 1748. je napravil za isto cerkev novo oltarno mizo, tlak in stopnjice iz raznega marmorja.02
Oglejmo si natančneje prižnico! Ta umetnina se sedaj nahaja v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Ko so namreč franči-
58 Radies, Alte Häuser, I, 59,
53 Wallner, Mitli. d. h. V., 1890, 126.
54 Historia Catli. eccl., 8. — Gr. Thalnitscher, kronika.
•r,!i Wallner, Mith. d. li. V., 1890, 126.
56 Radies, Alte Häuser in Laibach, H. 17.
57 Diskalceatska kronika.
r,fl ZU Z, 1922, 106.
°" Radies, Alte Häuser in Laibach, II. 41.
01 Bosnia Seraphica, 301.
63 L. c.. 301.
. Fr. Robba, Sv. Frančišek Regis na oltarju sv. Ignacija pri sv. Katarini v Zagrebu.
35. Fr. Robba, Apostol Andrej; sedaj v župni cerkvi v Sisku.
skansko cerkev podirali, so 29. jul. 1787 na dražbi prodali kamenito prižnico župni cerkvi sv. Petra za 201 gold.03
Prižnic«, vsebuje tri reliefe iz belega marmorja; robovi so iz rumenega, lizene iz rdečkastega, podlaga iz temnopisanega marmorja. Prvi relief uprizarja dvanajstletnega Jezusa v templu. Jezus drži v levici knjigo, z desnico pa spremlja razlago.
83 Župnijska spomenica.
36. Fr. Robba, Gornji del oltarja sv. Ignacija pri sv. Katarini
v Zagrebu.
Pred njim sedita in ga poslušata dva bradata judovska duhovnika; v ozadju prihajata polna skrbi Marija in Jožef. Drugi relief kaže. da je bila prižnica namenjena frančiškanski cerkvi, ker kaže prizor, kako dobiva sv. Frančišek Asiški rane. Tretji relief vpodablja legendo, kako sv. Anton Pad. pridiguje ribicam. Sv. Anton je prispel v Rimini in hotel izprijenim ljudem pri-
digati. Ti ga niso marali poslušati, ampak so si ušesa mašili. Svetnik je šel nato k izlivu reke Marekije v morje, mignil z roko in glasno zaklical: „Pridite ribe in ribice morja in poslušajte božjo besedo, ki jo ljudje zaničujejo!" Vodna površina se je zavalovila, male in velike ribe so zamrgolele, se gnetle med 'seboj in pomajcvale glavice iz vode. Sv. Anton jim je navdušeno pridigoval o tem. kar pripoveduje sv. pismo o ribali. Besede so se glasile ribam, segale so pa osuplim poslušalcem globoko v srce. To legendo je uprizoril umetnik.
Edini Robbov pomočnik, ki je ostal v Ljubljani po odhodu svojega mojstra, je l>il Franc Rot man (Rottmann, Roth-mann), o katerem piše Erberg, da je z veliko spretnostjo nadaljeval njegovo delo.04 Ljubljanski meščan je postal šele 1. 1757. Na svečnico (2. febr.) 1740 se je poročil z Justino hčerjo Gašparja Rosei (bržkone Rose). Za pričo sta bila Fr. llovšek. znani slikar, in Franc Grabnik.05 L. 1765. se je poganjal za delo dveh stranskih oltarjev v Matenji vasi pri Slavini. V pogodbi 19. oktobra 1765. se je zavezal, da ju bo postavil do sv. Janeza Krstnika 176") ali pa že 1764 in sicer po 325 gold. n. v. Posvečena sta bila šele 1.1770.. prvi na čast sv. Tilnu, drugi sv. Ahaeiju.60 L. 1766. je naredil oltar M. B. za stolnico v Krki na Koroškem po naročilu prošta Jos. Marije pl. Rechbaeh, oltar sv. Ilcine pa je napravil Antonio Corradini iz Benetk. Vpričo tega oltarja izgubi Rot-manov precej veljave.67 L. 1769. 7. marca se je pogajal z avgu-štinskim konventom v Ljubljani, da postavi nove cerkvene stopnjice. Za delo je prejel 25.7. 1769 50 gold in 4.9. 1769 50 gold. Na pobotnici se je podpisal Francesco Rottmon, maestro di Tagliapietre, Scultor di Marini. Ker se nahaja priimek Rotman (Rodman) precej pogostoma na Vipavskem, je verjetno, da je bil iz Vipavskega. Umrl je v Ljubljani II. januarja 1788 na štev. 72 (Flor. ulica) v 78. letu.
A n t o n F l' i t s c h je bil kamnosek v Ljubljani ok. 1760. Listina08 nekdanjega avguštinskega samostana omenja, da je prejel 20. junija 1760 za postavljanje nekih kipov na velikem
** Erberg: Versuch etc., ">15: Sein gehilfe Franz Rottnian, der denselben überlebte, setze seine Arbeiten mit vieler Geschicklichkeit fort.
05 Poroč. mat. v stolnici. Grabnik je gotovo Gruinnik.
Zabukovec, Zgodovina slavinske fare. I>4.
“7 Dr. Hann: Der (iurker Dom, 45.
“H V Narodnem muzeju.
37. Fr. Robba, Angeljska glava z oltarja sv. Barbare; sedaj v župni cerkvi v Varaždinskih Toplicah.
oltarju 70 gold. Bržkone je ob popravljanju kipe le prestavljal. L. 1760. dne 15. jul. je sklenil avgust, samostan z njim pogodbo glede že stoječega tabernaklja. Kaj je imel opraviti, žal, ni povedano.
Dognati bi bilo o kiparskih izdelkih te dobe še marsikaj, n. pr. kdo je postavil marmorne oltarje v Codellije in kapeli v Turnu ob Ljubljanici. Kdo oba črna oltarja pri Sv. Jakobu v Ljubljani I. 1747? Kdo je izklesal lepi relief „Angelci objokujejo Kristusovo smrt“, ki se nahaja pod oltarno menzo oltarja sv. Križa pri Sv. Jakobu? Kdo je naredil lepo prižnico z reliefi v sedanji Frančiškanski cerkvi v Ljubljani? Kdo veliki oltar v Celju in v Idriji? Kdo oltar sv. Lenarda v Novi vasi pri Višnji gori? Kdo je napravil množico oltarjev in marmornatih kipov
po Notranjskem, Goriškem in Primorskem? Gotovo je med temi marsikdo delo domačih rok ali vsaj iz domače dežele. Morda nam marljivo preiskovanje ali kak srečen slučaj polagoma tudi te skrivnosti pojasni.09
Srednjeveški rokopisi državne licejske knjižnice v Ljubljani.
Milko Kos / Zagreb.
II. Kostanjeviški rokopisi.
Drugo cisterco na Kranjskem je ustanovil 1. 1234. koroški vojvoda Bernai'd tik Kostanjevice pri kapeli sv. Lavrencija. O rokopisih, kateri so bili nekdaj lastnina tega samostana, nismo zdaleka tako dobro poučeni, kakor o stiskih rokopisih. Seznam knjig in rokopisov, katere je prevzela ljubljanska biblioteka od dne 5. decembra 1785 razpuščenega samostana pri Kostanjevici, je v primeri s stiškim precej sumaričen in ne gre v detajle. Zato smo pri določitvi rokopisov kostanjeviške provenience navezani samo na podatke, ki nam jih nudijo rokopisi sami.
Rokopis 19 ima zapis kostanjeviškega opata Tomaža Jerneus-a (1593—1597). Rokopisa 30 in 31 vsebujeta statute in privilegije cistercijanskega reda, rokopis 39 pa cistercijanski koledar. To kaže na provenienco iz cistercijanskega samostana. Ker pa manjkajo vse druge sicer dobro znane indicije, kakor vez ali bibliotekarski zapisi, znani nam iz Stične, pride kot nekdanja lastnica v poštev le druga kranjska cisterca, to je Kostanjevica. Rokopisa 30 in 31 imata tudi glose zapisane od iste roke, kar kaže, da jih je imel v rokah isti čitatelj.
Kostanjeviški samostan je stal v ozkih stikih s sosednjo Hrvat-sko. Zagrebška dieceza in slavonski bani so imeli še okoli 1. 1300. posestva in pravice v dolini reke Krke v bližini Kostanjevice. Slavonski ban Štefan Babonič je izdal 1. 1295. in 1. 1300. listine na korist kostanjeviškega samostana (Schumi, Archiv für Heimat-
** Na strani 2., vrsta 19. čitaj mesto nožarja — vrvarja; na str. S. 4 mesto Reo — Deo; 12, 28. mesto lise — hiše; 16, 5. mesto katuše — kartuše; 16. 19. mesto MDCCVI — MDCCXVI; 17, 7. mesto 1701 — 1721; 20, 23. mesto 1913 — 1713; 20, pod črto pri opombi 35. vrsta 5. od spodaj gori mesto Sancto ac livn, man. — Sancto ac bon. meni. (= Sanctorum ac bonae memoriae). 22, II. od spodaj gori mesto svetnikov — svetnikovo.
kunde, I, 47, 62, Smičiklas, Cod. dipl., VI, 685, VII, 198). Znani so nam ozki stiki med kcstanjeviškim samostanom in cistero Sv. Marije v Zagrebu (Milkowicz, Die Klöster in Krain, Archiv für österr. Geschichte, 74, str. 349). Del rokopisa 28 je datiran v „šoli“ v Zagrebu; rokopis 29 omenja zagrebškega škofa Avguština (Ka-zotija), kateri je vladal od 1. 1303. do 1. 1322., in njegovega sodobnika slavonskega bana Štefana; rokopis 36 omenja Ivana, kateri je bil v 1. 1321. do 1323. opat cistercijanskega samostana v Zagrebu (Smičiklas, Cod. dipl., IX, 39, 41, 156). Radi teh zapisov sem mnenja, da so bili rokopisi 28, 29 in 36 nekdaj lastnina cistercijanskega samostana v Kostanjevici.
19.
26
Papir (f. 1—15, 186—206); perg. (f. 16—185); — 14. stol. (perg. del), konec 16. stol. (papir, del); — 25 X 19-5 cm; — 206 fol. (= 15 pap. fol. + 170 perg. fol. [= 17 kvat. + 2 ternija + 2 kvint. + 1 binij, konec manjka] + 21 papir, fol.); — perg. del: gotska minuskula italijanskega tipa, dva stolpca, ena roka; papir, del: latinska kurziva, en stolpec; — renesančna vez 16. stol., lesene platnice, prevlečene z usnjem, kovinasti sklepi deloma odpadli, pri vezavi uporabljeni pergamenti lističi, popisani v 14. ali 15. stol. s tekstom v gotski minuskuli.
I	n i c i a 1 e v rdeči in modri barvi, z rdečimi, modrimi in vijoličastimi fioriturami.
f. 1—2': prazno.
f. 3—10. „Accessus altari sive preparatio episcopi seu abbatis pri-vilegiati ad mißam celebrandam in pontificalibus.“ f. 10'—15: prazno.
f. 16—171. „P o n t i f i c a 1 i s ordinis liber incipit...“ f. 171—171'. „Incipiunt benedictiones qvando pontifex induit se sacris uestibus pro missam celebrando.“
f. 171'—195. „Incipiunt benedictiones pontificales quas soli pontifices dicunt in fine missarum post ite missa esta) per totuni annum.“
f. 195'—204': prazno.
f. 205. „In Afsumptione B. Virginis benedictio.“ f. 208: priprošnja k Bogu, podpisan je „Thomas Jerneus profefsus Victoriae et Abbas B. M. prope Landtrost manu propria.“ f. 206': prazno.
Pontifikalna knjiga je bila napisana z rabo bolognskega nadškofa, kajti v odstavku o posvečevanju novo izbranega škofa vprašuje tega metropolit: „vis... sancte Bononiensis ecclesie mihique ministro et successoribus meis fidein ... exhibere“ (f. 38). Te besede so prečrtane, znak, da je prišel pozneje rokopis v druge roke. Prejkone je bil tudi v rabi v kaki istrski ali mogoče
a) za e s t črtano post.
tržaški škofiji. To kažejo na f. 25 v litanijah vscn svetnikov na razurah napisana imena svetnikov, češčenih posebno v Istri in Trstu (Justus, Servulus, Lazarus [tudi v Bologni!], Sergius, Apolinaris, Nazarus). V IG. stoletju je bil lastnik kodeksa, kakor kaže beležka na f. 206, Thomas Jerneus, od 1593—1597 opat v Kostanjevici. Na italijansko provenienco rokopisa kažejo tudi pergament iz ovčje kože, karakteristična gotska minuskula okroglejših oblik in iniciale.
28. 27
Pergament; — 14. stol. (glavni tekst nastal pred 1. 1392.; f. 105—106; 1392 in 1395); — 22 5 X 13-2 cm; — 106 tol. (= 12 kvat. + 7 listov + 12 odrezanih listov + 3 listi; prvotni sestav: 15 kvat.; — knjižna minuskula, prva roka ff. 1—105, druga roka ff. 105—106'; — sočasne lesene z usnjem prevlečene platnice, kovinasti gumbi in sklep manjkajo, na notranji strani sprednjih platnic je prilepljen koncept nekega spisa, napisanega v kurzivi 14. stol.
f. 1—105. Compendium theologicae veritatis. (f. 1—3: vsebinsko kazalo; f. 3: „Incipit prologus in compendium theologice veritatis. Veritatis theologice X opusculum compilavi“; f. 3—105: „Quod deus est. Deum esse multis X recipiet sine fine. Explicit compendium tocius theologice veritatis. Finito libro sit laus et gloria Christo. Non videat Christum librum qui subtrahit istum.“)
f. 105: Formule za razne odveze, na koncu: „Hec scripta sunt Zagrabie in scolis in vigilia exaltacionis sancte crucis anno domini 1392°“ [= 13. sept.].
f. 105': število poglavij v posameznih knjigah sv. pisma.
f. 106: litanije.
f. 106' in notranja stran zadnjih platnic: molitev datirana „anno 1395° feria 5» post octavas pasche“ [= 30. aprila].
Na notranji strani zadnjih platnic stoji zapisano: „Hic frater Andreas Velpacher anno domini 1462“, na f. 106' pa „Joilocus Macer 1583 Faßnacht."
29. 28
Pergament; — 12. stol., konec; -— 22-3 X 15'5 cm; — 70 fol. (= 8 kvat. + 1 kvint.; med ff. 16/17 manjka 1 kvat. s tekstom „ut cum apud“ [1. knjiga 9. poglavje] do „amabat sola secuta est“ [2. knjiga, 1. pogl.], od 6. kvat. manjka med ff. 32/33 prvi list s tekstom „ab eius monasterio“ [2. knjiga, 32. pogl.] do „eodem die“ [2. knjiga, 34. pogl.], od 8. kvat. dalje manjka 47 listov s tekstom od „ne forte hunc“ [3. knjiga, 26. pogl.] do „quippe quia beate“ [4. knjiga, 45. pogl], med ff. 65/66 manjka od kvinternija peti list s tekstom „putamus“ [4. knjiga, 50. pogl.] do „cunque extra ecclesiam“ [4. knjiga,
53	pogl.]); — knjižna minuskula v enem stolpcu; — lesene z usnjem prevlečene platnice 13.—14. stol. s kovinastimi gumbi in deloma odpadlim sklepom, pri vezavi je uporabljen razrezan pergamentni list 15. pole rokopisa „knjige moralij“ papeža Gregorja Velikega iz 10. stol., pisan v karolinški minuskuli, z mestoma nepopolnim tekstom od 15. knjige 6. pogl. ,,[soli]ditate virtutis“ do 15. knjige 14. pogl. „[aeternam] poss[idebit]“; na sprednje platnice je bil ta pergamentni list nekoč prilepljen, za zadnjo polo našega rokopisa je pa
dotični list prosto uvezan; na zadnje platnice je prilepljen pergamentni list s tekstom 13. stol. (opis svete dežele).
Iniciala: f. 1'. (Q, v rdeči in modri barvi, lok izpolnjen s stilizirano rastlinsko ornamentiko, rep črke visi levo ob tekstu navzdol in končuje v rastlinskih ovijačah).
Neume: f. 1, 70'.
f. 1: tekst z nadpisanimi neumarai (na črtah).
f. 1'—70': Gregor Veliki, Dialogorum libri IV. Na {. 1' naslov iz konca 13. stol. „Incipit dialogus beati Gregorii pape.“ — „Quadam die X ipsi fuerimus. Amen.“ Na f. 70' od različnih rok: „Hic liber est scricptus qui scripsit sit benedietus,“ „Finito libro reddatur gratia Christo, quis scripsit istud librum, ille benedicitur.“
Notice od roke iz začetka 14. stol: f. 67' „venerabili in Christo patri et domino spirituali domino Augustino dei et apostolica gratia Zagrabiensi episcopo,“ f. 70' „Stephanus banus Sclauonie“, „Stephanus banus“.
30.
29
Perg. (f. 10—91, 107, 112—150), papir (f. 92—106, 108—111); — 1352 avg. 21 (f. 1'—45'), sredina 14. stol. (f. 46—107'), konec 14. stol. (po 1. 1398.) ali začetek 15. stol. (f. 108—111), kmalu po 1. 1334. (f. 112—127'), konec 13. stol. (f. 128—150');
—	20X 14 cm; — 150 fol. (= 4 kvint. + 3 kvat., od katerih pa manjka med ff. 40/41 eden popisan list, med ff. 45/46 pa dva lista + 1 ternij 4- 3 kvat. + 59 listov, med katerimi manjka eden ali več popisanih listov za f. 91, najmanj eden za f. 106 in po eden med ff. 127/128 in 137/138; ff. 101—106 bi morali biti uvezani med ff. 92/93; — knjižna minuskula, f. 1'—45 in 92—106 v dveh, f. 46—92' in 107—150' v enem stolpcu, 16 rok (ff. 1'—45', 46—91', 92—106', 107—107', 108—111', 112—127', 128—135', 135—136', 136'—137', 137', 138—139', 140—146', 147—148', 148', 149—149', 150—150'); — lesene z usnjem prevlečene platnice z deloma odpadlima kovinastima sklepoma iz 16. stol., pri vezavi so uporabljeni pergamentni drobci iz različnih dob, kodeks je uvezan iz štirih delov (f. 1—91', 92—111', 112—127', 128—150').
f. 1: prazno.
f. 1'—45'. „L i b e 11 u s statutorum o r d i n i s Cysterci-e n s i s , illoruin videlicet que ad regulärem observantiam correpci-onem viteque disciplinam pertinere noseuntur.“ (f. 1'—3: vsebinsko kazalo; f. 3—3': „Incipit prologus in cartam karitatis. Antequam ordo X humanis exequatur“; f 3'—6': „Incipit carta karitatis de unifor-mitate ordinis in cantu. I.m Qvia unius X fuerit celebrabilur. Explicit carta karitatis;“ f. 6'—7: „Incipit prefatio in Clementinam. Supradictum itaque X qui sequitur terminala“; f. 7—45': „Incipit distinccio prima. Ordinacio Clementis pape IUI*' de commendacione ordinis Cysterciensis. Capitulum primum. Clemens episcopus [prvo „distinccio“ tvori privilegij papeža Klementa IV. za cistercijanski red z dne 9. junija 1265, Perugia, „Parvus fons qui“, prim. Potthast, Reg. pont. Rom., n 19185] X firmiter obseruari. Explicit. Explicit libellus diffinicionum compila-tus anno domini MUCC°CLII°, XII0 kal. septembris completus.“)
f. 46—91'. Statuti za cistercijanski red. (f. 46: „In-cipit prologus in cartam caritatis. Antequam abbacie X humanis ex-equitur. Explicit prologus“; f. 46—48': „Incipit carta caritatis. Quia unius X fuerit celebretur. Exj)licit carta caritatis;“ f. 48'—49: „Inci-piunt prenotationes sequencium distinctionum“ [vsebinsko kazalo]: f. 49—89': „Incipiunt capitula in diffinitiones capituli generalis edita anno domini • M • 0 CC • 0 L • 0 VI •. Incipit prima [f. 49'] distinccio que agit de abbacia et ecclesia et utensilibus suis, ornamentis, grangiis et cetera. Primum capitulum. In ciuitatibus X a capitulo prefinitam;“ f. 89'—91': „Anno domini • M • 0 CC • LVIII0 • statuta sunt bec in capitulo generali. In priinis statuit X absoluatur;“ f. 91: „Anno domini M -° CC • LUIX° • statuta sunt hec apud Cystercium tempore capituli generalis. In primis X fuerit in hoc“ [ostalo manjka].)
f. 92—106'. „Incipiunt nouelle dlffinicione s.“ (f. 92—92': vsebinsko kazalo; f. 92'—106': „Incipit prologus. Ut statutorum X eciam reprobentur. Expliciunt nouelle diffiniciones“ [konec na f. 100', ker l)i morali ff. 101—106 stati med ff. 92/93]).
f. 107. „Versus • XV • distinctionum“ (na razuri, slični verzi tudi na f. 91'). f. 107'. O mašah in aniverzarijih za umrle, ki se imajo opravljati v samostanu. „Generalis consuetudo X defunctorum officiis.“
f. 108—111. Sklepi generalnega kapitlja cistercijanskega reda v Heilbronnu (Fons salutis) 17. septembra 1398.
f. 112—127'. „Hoc est transumptum quantuor litterarum aposto-licarum quarum tenores singulariter de verbo ad verbum infrasecuntur. Et primo tenor prime sequitur per omnia in hunc modum“ (listine papeža Benedikta XII. z dne 10. julija 1334, Pont de Sorgue, „Fulgens sicut stella“; 17. junija 1334, Avignon, „Pastor bonus“; 2. julija 1334, Avignon, „Regulärem vitam“, vse so izdane za cistercijanski red; od četrte z začetkom „Qui personarum“ je ohranjen le prvi del).
f. 128—135. Privilegij papeža Klementa IV. za cistercijanski red z dne 9. junija 1265, Perugia, „Paruus fons qui“ (Potthast, Reg. poni. Rom., n. 19185), sklepne formule od „Nulli ergo“ dalje manjkajo.
f. 135—150'. Sklepi generalnih kapitel jev cistercijanskega reda iz let 1266—1268, 1270, 1275-1278, 1283, 1286', 1287 in nekaterih drugih iz 13. stol., od katerih pa ni razvidna letnica.
Prim.: Nomasticon Cisterciense... a K. 1’. 1). Jvliano Paris, nova editio (Parisiis 1670), strani 65, 274, 466, 481, 498, 586, 616 in dalje; Chrysost. Henri-quez, Regula constitutiones et privilegia ordinis Cistertiensis (Antverpiae 1630), str. 92 in dalje.
31. 30
Perg.; — 12. stol., druga polovica (pred 1. 1191., kajti o tega leta uvedeni dolžnosti citati na praznik sv. Malahije škofa = [5. nov.] dve maši [prim. spodaj citirano delo Parisovo, 155] govori glosa pripisana na f. 58');
—	21 X 14 cm; — 101 fol. (= 13 kvat., med ff. 43/44 sta iztrgana dva lista s tekstom, med ff. 59/60 je izrezan en list brez teksta, konec manjka); — knjižna minuskula v enem stolpcu, ena roka; — lesene z usnjem prevlečene platnice iz konca 16. ali začetka 17. stoletja (na notranji strani sprednjih platnic letnica 1624), kovinasti vogali in deloma odpadla sklepa.
f. 1—8'. C o n s u e t u d i n e s Cisterciensium. (f. 1: „Inci-piunt consuetudines Cisterciensium super exordium Cisterciensis cenobii. Nos Cistercienses X pausent felieiter. Amen;“ f. 1: vsebinsko kazalo prvega poglavja; f. 1'—8': „Exordium Cisterciensis cenobii. Capitulum primum. Anno ab incarnatione X fuerint inuenta.“)
f. 8'—13. Ca rta ca rit a tis. (f. 8': „Super, eartam caritatis. Antequam abbatie X humanis exequitur“; f. 8'—9: vsebinsko kazalo prvega poglavja; f. 9—13: „Incipit carta caritatis. Quod nullus commodi corporalis exactionis mater ecclesia a filia requirat. Capitulum I. Qvia unius veri X ad habitandam suscipiat.")
f. 13—23. Instituta capituli generalis ordinis Cisterciensis. (f. 13: ,;In carta caritatis X tenenda decreverunt“; f. 13—13': vsebinsko kazalo; f. 13'—23: „Quo in loco sint construenda cenobia. Capitulum I. In ciuitatibus X sicut in claustro.“)
f. 23'—101'. „Incipiunt c a p i t u 1 a e c c 1 e s i a s t i c o r u m o f f i -cior u m“ (vsebinsko kazalo: f. 25), „I)e aduentu domini capitulum primum. In aduentu domini X ad matutinos“ (končna poglavja 118 do 123 manjkajo).
Prim.:	Nomasticon Cisterciense... a H. P. ü. Jvliano Paris, nova
editio (Parisiis 1670), nepaginiran uvod, strani 67, 83, 245, 482 in dalje.
36. 31
Perg.; — 14. stol., prva polovica; — 22-2 X 16 cm; — 111 fol. (= 6 kvint., od katerih manjka med ff. 36/37 petnajst listov + 5 listov [eden manjka med ff. 46/47] + 7 listov, od katerih so trije deloma odtrgani + 1 kvinternij 4- 2 kvaternija + 1 okternij, od katerega manjka po 1 nepopisan list med ff. 82[83. 89,90, 90/91 in 91/92; f. 101 ie napačno uvezan, moral bi biti med ff. 102/103; + 2 kvaternija, od katerih manjkajo med ff. 105/106 trije listi + 1 binij +
2	lista); — knjižna minuskula v dveh stolpcih, dve roki (ff. 1—54, 55—110);
—	sočasne lesene s pergamentom prevlečene platnice z železnimi gumbi in usnjatim sklepom; kot makulatura so uporabljeni pergamentni listi s tekstom (pridige?) 13. stol., eden je prilepljen na sprednje platnice, drugi tvori kot f. 111 zadnji list kodeksa; druga makulatura s tekstom 13/14. stol. je prilepljena na ff. 101, 102', 105'.
f. 1—44'. Govori za postni čas. „Tabula operiš sub-seripti tališ est“ (vsebinsko kazalo na f. 1—1'), „Tu autem cum ieiunas vnge caput tuum, Mat. VI0. In hoc ieiunii capite X neque decorem“ (govori na f. 2—44').
f. 44'—50. Govori: „Qualis deus fuerit in cruce“, „De gemitibus Christi in cruce“, „De inclinacione“, „De cruce carita[tis]“, „De medi-tandis horis diui[nis]“, „De missa“, „De passione“, „De memoria do-minice passionis“, „De corpore domini“, „Exposicio super cantica can-ticorum“.
f. 50': prazno.
f. 51—54'. Odlomki nekaterih govorov (začetek manjka), eden (f. 52') ima nadpis „in parasceue“.
f 55—105. „Ineipiunt sermones quadrige [simales]. Ad IIII°r nobis valet ieiunium. Cuvm autem ieiunas vnge caput tuum. Mat. VI. In hoc ieiunii capite X neque decorem et cetera. Finito libro sit laus et gloria Cristo. Amen.“ (V glavnem isti tekst kot na f. 2—44'.) Nato stoji zapisano od sočasne ali nekoliko poznejše roke: „Istud qua-dragesime est Chunradi Aufhabarii.“
f. 105': prazno z izjemo citata iz Mat., VIII, 8 („Domine non sum dingnus ...“).
f. 106—110. Izvlečki iz „zlate legende“ (legenda aurea) Jakoba de Voragine, tekst je pomanjkljiv. „Hvmiliauit semetipsum X et lilium conualium et reliqua. Explicit Jacobinus de Uoragine compilatus per dominum fratrem Jacobum cui est nomen sortitus a nomine et cetera. Puntschuch.“
f. 110': razne beležke od različnih rok 14. stoletja, med drugimi „frater Johannes abbas monasterii beate Virginis in Zagrabia.“ ■
39. 32
Pergament; — 14. stol., prva polovica; — 15-5 X 11'5 cm; ■— 244 fol. (= 1 seksternij, od katerega manjka prvi, nekdaj popisan list + 1 kvint. + 1 sekst. + 8 kvint. + 1 sekst., od katerega manjka med ff. 114/115 en list brez teksta + 12 kvint.); — knjižna minuskula, en stolpec f. 1—11', dva stolpca f. 12'—243', ena roka; — sočasne lesene z usnjem prevlečene platnice, sklep je odpadel.
f. 1—11': koledar, prvi list za mesec januar manjka, f. 12: prazno.
f. 12'—33': brevir (del psalterija).
f. 34—43': del glavnih molitev iz m i s a 1 a in misalne molitve za gotove prilike in praznike.
f. 44—243': brevir (proprium de tempore, proprium sanctorum, commune sanctorum).
f.	244—244': prazno.	(Dalje prihodnjič.)
Razstava moderne dekorativne umetnosti v Parizu.
Izidor Cankar / Ljubljana.
Na to velikansko razstavo, ki zavzema ogromni kompleks na obeli bregovih Seine izza trga de la Concorde, je Francija povabila vse civilizrane države; odzvalo se jih je nad 20, med njimi jih je 17 postavilo lastne paviljone, vdeležbo sta odrekli le Nemčija in Združene države ameriške. Razstava je v prvi vrsti zbirka izdelkov vseh mnogih panog umetne obrti, a ni samo to,, marveč posega s svojim delom in programom tudi v čisto umetnost. Saj je to hkrati tudi velikanska razstava moderne arhitekture, ki je v tolikih palačah, paviljonih in paviljončkih imela dovolj prilike, da se razkaže, po
svojem programu pa je prireditev prava preizkušnja dosedanjih uspehov modernega prizadevanja v umetnosti. Program razstave stavlja namreč vdeležnikom ostre pogoje: „Sont admises ä 1’ Exposition les oeuvres d’ une inspiration nouvelle et d’ une originalite reelle... En sont rigoureusement exclues les copies, imitations et contrefaQons des styles anciens.“ Torej ničesar starega več, historičnim oblikam so duri zaprte! Naša doba naj pokaže, kaj zna ustvariti sama iz sebe.
Načrt, ki so ga bili izdelali v Parizu, je torej daljnosežen in prav to ekskluzivno načelo, s katerim je francoska vlada razstavljavce omejila, daje prireditvi poseben značaj in nadpovprečno važnost. Razstava moderne dekorativne umetnosti ni samo javna tekma narodov in njih podjetij glede popolnosti fabrikacije in lepote pa rabnosti izdelkov, marveč naj bi bila tudi odgovor na ono tolikokrat-obravnavano in še vedno nerešeno vprašanje: kaj je torej z današnjo umetnostjo? Jn na to vprašanje je razstava gotovo odgovorila, čeprav je odgovor morda drugačen, nego so mnogi pričakovali.
Razstave se vdeležila tudi Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev z dovolj obširnim paviljonom, katerega je v naglici zgradil arhitekt Stjepan Hribar. Paviljon je enonadstropen, dobro razsvetljen in se kot arhitektura prezentira edino s svojim portalom, ki zavzema vso širino zgradbe ter je sestavljen iz pomnoženih, geometrično izrezljanih lesenih podbojev in enako dekorirane atike. O zgradbi ni mogoče reči, da je ,,d’ une inspiration nouvelle et d’ une originalite reelle“, a med ostalim, kar se je na razstavi sezidalo, tudi ni neprimerna. Razstavljeni predmeti so enolični in upravičujejo skromnost, s katero je označil glavni komisar naše sodelovanje pri tej mednarodni tekmi: „Jugoslavija si ni mogla postaviti smotra, da pokaže na tej razstavi, česa je sposobna. Njena namera je bila zlasti, da se odzove prijateljskemu vabilu Francije“ (Revue de 1’Art, 1925, n. 269, 174). Razstavljeno blago sestoji v glavnem iz prav dobrih vzorcev tkanin in vezenin, srbskih, a pretežno hrvaških, ki vzbujajo upravičeno občudovanje, dasi zaradi nesorazmerno visokih cen nimajo kupovavcev. Vse drugo, kar je še razstavljenega, je le več ali manj slučajna pritiklina
—	tako sem na pr. opazil v neki vitrini med razno drobnjavo celo peresa Penkala — in izginja pod mogočnim vtisom glavnega predmeta. Slovenci smo v paviljonu najskromneje in gotovo neopazno zastopani z nekaj knjigami, katerih vez ni najbolje izbrana, in z belokranjskimi pirihi, dočim imamo v Grand-Palaisu razstavljeno še eno dekliško sobo, o kateri pravi francoski poročevavec, da je „une chambre d’ un goüt fort subtil“ (Revue de 1’ Art, 1925, n. 269, 175).
Bolj zanimiv nego naš delež na razstavi, na katero smo zopet prišli premalo pripravljeni, je splošen efekt tega velikega podjetja. Kako je razstava izvršila svoj program in kako se je izkazal „moderni stil“, ki naj bi se tu uveljavil?
Pogojem, ki jih je odbor vdeležnikom stavil, se niso vsi uklonili. Med paviljoni je na pr. japonski čista kopija pristne ondotne hiše m njene notranje opreme, tako da je evropskemu očesu sicer neobičajen pojav, a da vendar ne predstavlja umotvora „novega navdihuje-
nja“ in je le posnetek in potvorba, ki naj bi bila po programu strogo izključena. Italija je sezidala stavbo, ki s svojim kolosalnim redom stebrov na portalu in z razčlenjevanjem sten vzbuja klasicistične spomine, Španska je obnovila forme mavriške in Turčija mohamedanske arhitekture. To so torej vendarle izdelki, izrasli neposredno iz historične tradicije, ki jo je program kot soustvarjevalko moderne umetnosti hotel izločiti. Docela originalna se pa vidi ruska palača, ki jo tvorijo neopisljive in ne jasno zmiselne konstrukcije, bolj kuriozne nego smotrene ali potrebne, in pa danski paviljon, ki je sestavljen iz zelo masivnih prostornih kubov brez vseh stenskih pre-drtin. Razen tega se „nova inspiracija“ izživlja v mnogih drugih večjih in manjših izdelkih, in čeprav se ji je mnogokrat posrečilo, da pritegne radovedno oko k sebi, kakor ga na cesti priteguje svojemu namenu dobro prikrojen plakat, ji vendar ni uspelo, da bi dokazala nujnost, notranjo zakonitost, skladnost, smotrnost svojih form. Ta nova inspiracija ni izpoved novega umetniškega duševnega stanja, ki se bori za svojstven izraz, s katerim bi mogla nastati nova umetnost, marveč le težnja po zunanjem efektu brez duševne vsebine. L umetniškega stališča so te nove tvorbe po veliki večini razočaranje, ker so zidani plakati.
Zdi se, da je to dejstvo naravna posledica programa, ki si ga je razstava izdelala, zakaj tiste „inspiration nouvelle“, če jo vzamemo strogo, sploh ni. Še nikoli si ni človek izmislil absolutno nove forme, kakor še nikoli ni upodobil predmeta, za katerega bi ne imel kakršnegakoli vzorca. Nobene resnične umetnosti ni brez tradicije. Svojstvo našega in samo tega našega, najbolj individualističnega časa je, da išče naj višjih umetnostnih vrednot v popolni originalnosti tvornega individua, v neodvisnosti od preteklih dob in od sočasnih tvorb — toda ali se ta popolna originalnost, ki si jo je razstava postavila za smoter, s čimer je izpričala, da so tudi nje prireditelji pravi otroci našega časa, sploh da doseči? Zanimivo je s tega vidika pregledati slikarska dela zadnjih desetih ali petnajstih let. Deliti bi jih smeli v dve kategoriji. V prvo spadajo tista, ki so si v težnji, da se odmaknejo čim dalj od tradicije, iz katere so neposredno prihajala, iskala vzorcev v starejših, „pozabljenih“ dobah, v srednjem veku, v umetnosti iz stoletij preseljevali ja narodov, v grški arhaistični umetnosti, v egipčanski, asirsko-babilonski umetnosti ali morda pri orientalskih in primitivnih narodih; ta dela so bila modernemu ljubitelju umetnosti nova, a so kljub temu privrela iz starih tradicij. V drugo kategorijo spadajo slike, ki jim v preteklosti na videz ni najti ničesar podobnega; to so tvorbe umetniških konstruktivističnih filozofov (za primer more biti kubizem Picassojev in njegove mnoge variacije), toda vrednost teh slik je, kar se tiče umetnosti kot take, le v njih dekorativnem učinku, tako da se mirno uvrščajo v sistem barvne ploskovne dekoracije z eventualnimi figuralnimi in stvarnimi motivi, kakršen je tudi v vseh starejših dobah bil znan in ki tvori danes bistvo plakata. Take kubistične slikarske tvorbe sem videl razobešene po golih stenah na hodniku letošnje mednarodne slikarske razstave v Zurichu in priznati je treba, da so tamkaj prijetno učinkovale:
barvne konstrukcije, ki so kot „slike“ brez zmisla, so bile tu zgolj barven dekor in so svoj, po razstavljavcih določeni smoter popolnoma dosegle, ker so steno primerno poživile.
Isto smemo reči o arhitekturi pariške razstave: Deloma se drži starih, čeprav včasi eksotičnih form, deloma izgublja svoj resnobni arhitektonski značaj in postaja pester arhitektonski dekor, tako malo pristna arhitektura kakor umetne razvaline 18. stoletja. Gotovo je obnavljanje historičnih stilov nepotrebno, toda pokazalo se je tudi, da se novi umetnostni izrazi ne dado dekretirati.
Bila je torej metodična napaka, ko se je zahtevala od razstavljavcev „originalnost“ kot legitimacija za vstop v razstavo; nekateri so se vtihotapili brez legitimacije, mnogi so jo ponaredili. Boljše bi bilo načelo, ki bi izključevalo kopije in zunanje posnemanje zgodovinskih form, ki pa ne bi vzbujalo strahu pred zdravimi vrednotami tradicije in ki ne bi sililo umetnika, da je za vsako ceno, tudi za ceno umetniške resnobe, izviren.
Mnogi so pričakovali, da se bo na tej razstavi razodel „novi stil“ našega stoletja, da se bo tu slednjič pojavila neka enotnost umetniškega prizadevanja naših dni, ki si je moderni človek, zbegan po toliki disparatnosti sedanjih umetniških tvorb, želi. Naj bi se vendar rodil moderni stil kot veren izraz sodobnega življenja, kakor je bila gotika izraz življenja v poznem srednjem veku ali renesansa izraz človeka v začetku novega veka! Toda pričakovanje se ni izpolnilo: kakor se ni dala originalnost doseči na ukaz razstavne komisije, tako želja ni mogla roditi „novega stila“, in kar vidimo na razstavi, je zopet neenotno, kup raznih form, ki si niso le neenake, marveč tudi po svojem zmislu nasprotne. Čas „modernega stila“ še ni prišel in upanje, da že neopažen med nami živi in da se nam sedaj odkrije, je bilo neupravičeno.
Stil kot način izražanja neke kulturne skupine v neki časovni dobi je urejen sistem form, ki ustrezajo sistemu duševnega življenja tiste skupine v tisti dobi. Zveza med splošnimi duševnimi dispozicijami in načinom umetniškega izražanja je tako tesna, da je vsaka sprememba stila znak, da se splošne duševne dispozicije menjavajo, in da je nujna posledica sprememb v kulturni dispoziciji dobe tudi sprememba tedanjega stila. Kakršen je splošni duševni značaj dobe, tak je nje umetnostni stil. Močne, notranje enotne kulturne skupine in perijode se manifestirajo v umetnosti v močnem in enovitem stilu, ki je tem bolj enovit, čim bolj so dotični kulturni krogi duševno enotni. Tu je iskati razlage za (relativno) enotnost starokrščanske, romanske, gotske, renesančne arhitekture, to nam pojasnjuje tudi disparatne formalne elemente v poznorimski umetnosti in disparatne težnje v umetnosti moderne Evrope. Naš čas, ki je notranje tako razbit, kakor ni bila še nobena doba izza propada rimsko - helenske kulture, ki je izgubil enoto svetovnega nazora in vere, ki nima nobene svoje filozofije, ki se v najtežjih bojih trudi, da si ustvari nov socialni red, ki se mu pod nogami rušijo vsi stari fundamenti, a mu še ni dano, da bi vedel, iz česa si bo gradil bodočnost — ta Čas ne more imeti enotnega stila. Moderni stil je vsa ta raznolika navlaka.
ki jo ustvarja sodobna umetnost; naša doba daje tudi umetnosti samo to, kar ima, in enotni stil se ne more s programi iztisniti iz nje. Da se ustvari nov, velik, enoten umetnostni stil, bi se morale spremeniti vse sestavine naše kulture, bi se morale znati razvrstiti v nov kulturni sistem, bi se morala ustvariti nova, naši dobi ustrezajoča harmonija življenja. Kakor trdno verujemo, da se bo to nekoč tudi izpolnilo, tako za gotovo smemo pričakovati, da tedaj nastane enoten „moderni stil“, čeprav moramo dvomiti, ali se bodo tedaj še prirejale razstave modernih dekorativnih umetnosti.
Varstvo spomenikov.
(Od I. III. do 1. VII. 1925).
Porota konservator dr. Fr. Stele.
Zg. Besnica, slika sv. Radegunde, les, tempera, 85 X 105 cm, visi na steni ob vhodu v Župančevo hišo (št. 45). Rade-gunda sedi v ospredju obrnjena en face, na klopi brez naslonjala. V levi drži knjigo, v desni opatsko palico, na glavi ima krono. Ozadje tvori pogled na mesto z gotskimi arhitekturami. Slabo ohranjena, vsa finejša izdelava je izprana. Slika je iz prvih desetletij XVI. stol. in je bila nedvomno nekdaj v župni cerkvi. Za umetnostno zgodovino je kljub slabi ohranitvi ohranila svoj pomen radi redkosti takih spomenikov pri nas.
B o ž j a k o v o , podružna cerkev, restavracija po potresu poškodovanih fresk iz sr. XIX. stol. (Jurij Tavčar). Delo je izvršil M. Sternen, ki je osnažil celo slikarijo, zazidal večje razpokline in zakital manjše ter ta mesta doslikal oziroma retuširal. Nad korom je bila slikarija vsled vlage deloma uničena; ta del je bil obnovljen.
Gor. Breg pri Ptuju, cerkev sv. Roka, o r g e 1 j -s k a omara je čisto svojevrstna umetnina. Prednji del ima namreč obliko baročnega oltarnega nastavka s predelo in atiko. Srednji del, vsebujoč piščali, se zapira s krili nalik gotskemu krilnemu oltarju. Krila so poslikana. Na zunanjih straneh sta sliki Davida, ki igra na harfo in sv. Cecilije, ki igra na orgije; na notranjih pa Marijino oznanjenje. Slike so za splošni dosedaj znani nivo materiala XVII. st. izredno dobre, sv. Cecilija je naravnost izborna. Datiram jih približno v sr. XVII. stol. — V vojni so bile orgije oropane piščali, sedaj pa nameravajo orgije obnoviti. Konservator je opozoril merodajne faktorje na izredno umetniško vrednost sedanje omare s prošnjo, da se nove orgije urede tako, da se bo ohranila stara omara; eventualno potrebno popravilo naj se izvrši v sporazumu s Spomeniškim uradom.
V	cerkvi se nahaja na južnem stranskem oltarju lesen kip Matere božje. Marija stoji, vpognjena je v izraziti S-črti in drži na levi roki dete Jezusu. Jezus drži v levici okrogel predmet (jabolko?), z desnico pa se dotika Marijine brade. Kroni in žezlo v Marijini desnici so novi. Vis. 75 cm Provenienca menda iz cerkve sv. Treh kraljev v Slov. Goricah. Čas postanka 1. pol. XV. stol.
Ob stranskem vhodu je lesen kip sedečega sv. Avguština, značilno rezbarsko delo z letnico 1625.
Dobrava pri Škofji Loki, lovski gradič. V prvem nadstropju se nahaja v veliki sobi lesen poslikan strop. Slikarija predstavlja venec valovito previjajoče se trte z rozetnimi cvetovi, vpisan v štirioglat obrobni venec iz listov in sadja. V krogu se nahaja slika Aurove, sedeče na bogatem vozu z rozetnimi kolesi, voz vlečeta dva golobčka, ki jih drži boginja na vajetih. V oglih med krogom in obrobnim vencem so se prvotno nahajale sedeče alegorične figure. Ohranjeni sta samo dve, ker je en del stropa že uničen. Prostor služi za senik; stroj) je ves pokrit s pajčevino in na debelo s prahom. Deloma ga uničuje tudi vlaga. V sedanjem položaju je zapisan gotovemu uničenju. Delo je izvršil koncem XYIT. stol. kak Italijan ali italijansko šolan slikar, ki je imel neko srednje znanje in veliko dekorativno disciplino. Med okni na steni je na zid narisana letnica 1696, ki je posneta po stari; čas se sklada s stilističnim značajem slikarije. Žalibog je bil konservatorjev poskus rešiti zanimivo dekorativno delo pred gotovim poginom radi nerazumevanja položaja, ki ga je pokazal lastnik, brezuspešen.
Hrastovec, grad, prodaja peči. Posestnik grof Herberstein je oddal grad v najem ruskim beguncem, ki so jeseni otvo-rili tam svojo gimnazijo. V zvezi z dejstvom, da bo grad težko še kedaj služil za gosposko rezidenco, za katero je bil zidan in bogato opremljen, je posestnik prepeljal galerijo prednikov rodbine Herberstein in arhiv v svoj grad v Ptuj in sklenil odstraniti dragocene peči, ki so za zavod, ki je grad prevzel, brez praktičnega pomena. Obenem je zaprosil za dovoljenje, da jih sme v slučaju, če bi jih ne mogel prodati v tuzemstvu, ponuditi v nakup v inozemstvu.
Predno so grad prevzeli Rusi, je nato konservator cel grad temeljito pregledal, fotografiral najzanimivejše objekte, opisal vse peči in naznačilnejše med njimi fotografiral. Peči obsegajo lepo serijo, ki se deli v glavnem na tri skupine: 1. baročna iz 1. pol. XVIII. stol., 2. rokokoška iz sr. XVIII. stol. ter 3. klasicistično-biedermeierska iz
1.	pol. XIX. stol. Vse tri so zastopane po prav lepih, deloma odličnih kosih. Najbogatejša po oblikah je rokokoška. Po daljših pogajanjih je bilo lastniku dovoljeno prodati peči eventuelno tudi v inozemstvu pod pogojem, da jih najprej ponudi Muzeju za umetno obrt v Zagrebu, ki bi edini izmed domačih javnih zavodov utegnil reflekti-rati na to zbirko. Ta je pomidbo odklonil, nakar je bila prodaja ino-zemcu dovoljena pod sledečimi pogoji: 1. Prodajo se lahko vse peči razen onih v „veliki biljardni dvorani“ in v dvorani s sliko Diane na stropu, ki sta poleg kapelice edina dva še nedotaknjeno ohranjena prostora v gradu in se bo v njih ohranil v arhitektonsko bogati stavbi vsaj mal ostanek nekdanjega knežjega miljeja. Velika biljardna dvorana se porabi za rekreacijo učiteljskih moči zavoda, dvorana z Diano pa za rekreacijo otrok. Slika Diane na stropu tega prostora (signirana na desni ob robu I. B. M. P.) se prepne z belim platnom, ker je po mnenju pedagogov neprimerna za deco. Nameravana odstranitev s stropa se odločno odklanja, ker je slika le na
svojem sedanjem mestu popolnoma varna pred poškodbami. —
2.	Umetniško in zgodovinsko važni predmeti, ki so bili prenešeni v grad Ptu j, se bodo tam ohranjevali. Ni pa ugovora proti eventuelni prodaji starih mobilij, zloženih v pritličju gradu v Ptuju, ki jih je konservator ogledal. — 3. Vsaka misel na prodajo dragocenih gobelinov v gradu Ptuj se opusti. Sploh se polaga velika važnost na ohranitev vseh v Ptuju koncentriranih zbirk. — Grof Herberstein je te pogoje sprejel.
Sv. Jurij v Prekmurju, stara župna cerkev, freske. Pri obisku Prekmurja je konservator izvedel, da pravkar podirajo staro župno cerkev pri Sv. Juriju in da so bili pod streho vidni ostanki fresk. Prišel je tja, ko se je podiranje ravno začelo, tako da je še mogel ugotoviti staro stanje. Stara cerkev je predstavljala izredno dobro ohranjen primer tipične gotske stavbe XIV. stoletja v Prekmurju, ki je bil izpremenjen samo v ladiji, katera je bila pozneje, verjetno v baročni dobi, obokana. Zunanjščina pa je bila v zidovih skoro nedotaknjena. Cerkev sama je obstojala iz pravokotne prvotno z ravnim lesenim stropom prekrite ladije in ožjega s tremi stranicami osmerokota zaključenega obokanega prezbiterija. Prezbiterij je imel opornike. Zakristija na severni strani je bila del prvotne stavbe. Pred fasado je stal zvonik, čegar pritličje je bilo prekrito s šilasto banjo in je tvorilo odprto vhodno lopo. Ogli zvonika in fasade so imeli v diagonalo postavljene opornike, katerih grupacija je tvorila prav učinkovit okvir fasadi. Pri preiskavi sten znotraj se je izkazalo, da je bila severna stena v celem obsegu poslikana, južna pa je imela ostanke fresk, katerih vsebine ni bilo mogoče več rekonstruirati. Južna stena je imela tudi zunaj ostanke fresk, iz katerih se je dal spoznati spodnji del slike sv. Krištofa z morskimi živalmi. Slike na severni steni so bile razvrščene v treh vodoravnih pasovih nad nefiguralnim pritličnim pasom. Tema slik je bil, kolikor se je dalo spoznati, pasijon. Ohranjena je bila v vrhnjem pasu zadnja večerja, ob nji na desni ostanek slike bržkone Jezusovega vhoda v Jeruzalem in ob nji slike sv. Jurija v borbi z zmajem. V drugem pasu se je razločila slika Judinega poljuba in dogodka z Malhom, nato slika Jezus pred Herodom, ter posamezne figure dveh drugih scen, ki jih ni bilo mogoče tolmačiti. V spodnjem pasu je bila razločna samo slika Kristusa na križu. Slike so bile zelo slabo ohranjene in bi jih tudi v slučaju ohranitve stavbe ne bilo mogoče ohranjevati. Slike so bile iz 1. pol. event, srede XV. stol. — Podrti sta bili obe steni ladije. Novo stavbo zidajo po načrtih graškega arhitekta Hansa Pascherja pravokotno na sedanjo, tako da ostaneta ohranjena zvonik in prezbiterij. Konservator je toplo priporočil neizpre-menjeno čuvanje značilnega vhoda pod zvonikom.
Ljubl jana, frančiškanska cerkev, restavracija fresk v kapelah. Določilo se je, da se letos izvrši samo delo v kapelicah sv. Antona in sv. Frančiška. Vodstvo prevzame M. Sternen; sodeluje A. Jebačin. Napravljeni poskusi na mestu so dokazali, da bo treba ornamentiko skoro popolnoma obnoviti; pri restavraciji
figuralnih slik pa se bo postopalo po strogih načelih retuširanja manjkajočih delov in dostavitve samo res uničenih delov slik.
Ljubljana, delo na prezidavi plitličja desnega m a g i -stratnega krila je bilo dovršeno po načrtu arhitekta Mušiča, nakar so bile na sestanku zastopnikov umetniških korporacij, spomeniškega urada in mestnega magistrata določene podrobnosti za obnovitev ometa na celi fasadi in njegove barve, ki je bila določena kot temnosivkavsta, vendar se je njen ton določil šele po poskusih na ometu. — Glede obnovitve razpadlega ometa srednjega magistrat-nega poslopja so bili določeni sledeči principi: Ves omet se obnovi v istem načinu in barvi kakor je sedaj, to je v naravni barvi ometa brez barvanja. Vogalni kamni v nadstropjih in konzole pod streho se obnove v ometu, kakor so bili dosedaj. Arkadni oboki, veža, stop-njišče in veže v nadstropjih se prepleskajo na novo v dveh tonih brez vsakršnih okraskov. V veži naj bi se oprostili zidovja vsi •kame-niti stebri. V dvoriščni arkadi prvega nadstropja se izmenja ogelni stebriček z novim. Glede obnovitve sgrafittov na dvoriščnih stenah je bilo izrečenih več nasprotujočih si mnenj: a) Narede naj se popolnoma novi po starih vzorcih, b) Konservator je nasproti temu predlagal ohranitev tega, kar še obstoja, ostalo pa naj se samo zamaši z gladkim ometom. Pozneje je konservator predlagal kompromis: Obdrže naj se ohranjeni deli, ostalo pa se dostavi z vzorcem, ki naj bi bil prosto posnet po ohranjenih delih, pa jim ne bi sledil suženjsko, da se bo razlikovalo staro od novega. Izjavlja pa se proti načrtu popolnoma nove kopije po starih vzorcih ter v tem slučaju zagovarja svobodno novo kompozicijo vzorca.
S]). Logatec, župna cerkev, povečanje. Konservator se je prvotno zavzemal za izvedbo že pred vojno po bivši centralni komisiji za varstvo spomenikov odobrenega načrta, ki je predlagal povečanje potom odprtja stranskih sten v prezbiteriju in podaljšavo prezbiterija proti vzhodu. Notranjščina cerkve predstavlja namreč izredno lepo arhitektonsko celoto iz konca XVIII. stol., katera bi po tem načrtu ostala v jedru povečane stavbe popolnoma ohranjena. Po posvetovanju z ljubljanskimi arhitekti pa je z ozirom na neprak-tičnost predlagane rešitve izpremenil svoje stališče v toliko, da je sporazumno z Društvom za krščansko umetnost stiliziral svoj predlog v smislu čisto nove rešitve na mestu sedanjega prezbiterija, kar bi bilo najbolj priporočljivo z ozirom na praktično porabnost povečanega prostora ter na estetski učinek nove celote.
Maribor, cerkev sv. Magdalene, nova stavba. Mestni magistrat je novo stavbo po načrtih arhitekta Czeikeja dovolil. — Na predhodni komisiji v smislu § 144. stavbnega reda je konservator podal sledečo izjavo: „S stališča varstva spomenikov in lokalne zgodovinske tradicije predloženih načrtov brez ozira na skromno umetniško vrednost stare stavbe ne morem priporočiti. — Kot v vsakem slučaju ohranitve vredne predmete iz stare cerkve označujem prižnico, stranski oltar v kapeli, obe sliki v stranskih oltarjih, sliko Marije pomočnice v stranski kapeli in krstni kamen, ki naj se ohrani vsaj kot starina, če bi ga že ne bilo mogoče več de-
jansko porabiti." — Dela na stavbi nove cerkve se pa dosedaj niso pričela.
Nova Štifta pri Ribnici, cerkev. Požar je uničil lepo streho na cerkveni kupoli. Stavba cerkve pri požaru ni bila poškodovana, tudi ne stenske slike v kupoli. Streha je bila obnovljena s pločevinastim krovom v približno isti obliki kakor je bila uničena.
Vinica, župna cerkev, slika Brezmadežne, bržkone Cebejevo delo, ki se je poprej nahajala v severnem stranskem oltarju, je bila odstranjena in shranjena na neprimernem mestu v župnišču. Konservtaor je priporočil vrnitev slike, ki je zanimiva, četudi ne najboljše Cebejevo delo, na njeno prvotno mesto.
S v. Vol b e n k v Po 1 j a n s k i dolini, strehe stolpov. Ta cerkev v bližini Tavčarjevega Visokega ima dominujočo lego in je vidna daleč po Poljanski dolini. Poseben kras sta ji dva lepa baročira stolpa, ki sta bila pa že pred vojno zelo zanemarjena. Letos spomladi si ju je konservator zopet ogledal in konštatiral, da je stanje njunih streh skrajno slabo, posebno na severnem stolpu, kjer je odgnil ogel spodnjega venca ostrešja in začel razpadati lepi kame-niti podstrešni venec zidane arhitekture: stopnice v ta stolp so se vsled preperelosti sploh že podrle. V nedosti boljšem stanju je bila streha na južnem zvoniku. Konservator je opozoril merodajne čini-telje na nujnost popravila in priporočil ohranitev dosedanje zunanjščine s pokrajino tako lepo se vjemajoče stvabe. Ko se je pokazalo malo razumevanja za estetske vrednote teh zvonikov in se je pojavil lokalni načrt enostavno podreti obe strehi in pokriti vrh zvonikov z betonskimi ploščami, se je energično izrekel proti ti estetski nemož-nosti in predlagal, naj se obnovi vsaj streha na bolje ohranjenem stolpu, ona na severnem pa naj se nadomesti s prav nizko piramido, katero bi bilo mogoče kriti tudi z opeko in ki bi vsaj lepo arhitekturo stolpa zavarovala pred razpadom. skrajni potrebi bi ne bil niti največji estetski pregrešek, če bi se oba stolpa tako pokrila. Poleti je hud vihar končno podrl streho severnega stolpa. Pri merodajnih činiteljih je bil ponovljen protest proti betonski plošči in priporočena rešitev v prejšnjem smislu.
V	rzdenec, podružnica, freske. Opozorjena na to cerkev po visoko dekorativni sliki sv. Krištofa iz ca. 1^40 na zunan jščini prezbiterija, sta konservator in M. Sternen cerkev natančno preiskala in konstatirala. da vsebujejo stene notranjščine pod bele-žem freske. Prvi poskus je ugotovil, da so freske v prezbiteriju in v ladiji in sicer v ladiji na obeh stenah v dveh, druga na drugi ležečih plasteh, katerih ena je iz 1. pol XV. stol., starejša pa, od katere se je pokazalo par kronanih glav iz scene sv. treh kraljev, je po površni sodbi najmanj iz konca XIII. stol. ter bržkone najstarejša dosedaj znana v Sloveniji. Konservator je stopil v stik z lokalnimi činitelji radi odkritja ostankov na stroške Spomeniškega urada. Nadaljna usoda slik se odloči šele, ko bo odkritje pokazalo njihovo obsežnost in kvaliteto.
žažar, podružnica, ozidje okrog cerkve. Dosedaj je nizko, zidano a skrajno zanemarjeno. Predložen je bil načrt za ogra-
(litev cerkve z žično ograjo na betonskem zidu. Konservator se je izrekel v smislu vaške estetike odločno proti načrtu in priporočil nizko surovo kamenito ozidje s porabo starih lepih vhodnih stebrov. Stiki med kamni naj bi se dobro zalili. Cerkev leži na periferiji vasi na prijaznem hribu in bi vsaka druga rešitev uničila dosedanjo idilo.
BIBLIOGRAFIJA 1925.1
Priobčil M. Marolt.
I. Knjige.
* 1 n k i o s t r i 1). M., Moja teo-
rija o n o v o j dekorativno j s r ]) s k o j umetnosti i n j e n o j p r i m e n i. Beograd 1925. 1/.danje piščevo.
Iz ljubljanske šole za arhitekturo 1925. Izdaja Ognjišče akademikov arhitektov v Ljubljani. Str. 127. Načrti. — Poročili k diplomskim delom.
* k o s t i č dr. M i t a , S r p s k i ba-
krorezi o s a m n a e s t o g veka. Preštampano iz Letopisa Matice Srpske, knj. 503, sv. 2. Novi Sad 1925. — Poročilo: l.-ja v Novem Životu XXIII, 1, str. 51.
* M i k o v i č dr. L a z a - T a t i č ar h.
Žarko, Markov m a n a s t i r. 5. knjiga zbirke Srpski spomenici, izdaja Narodni muzej u Beogradu. Tisk Grafike, Novi Sad.
* Stanojevič L j u 1)., Stari srp-
ski zapisi i n a t p i s i. Zbornik za istoriju, jezik i književnost srpskog naroda. Srpska kralj, akademija. (Letos je izšla peta, zadnja knjiga te zbirke, ki služi predvsem jezikoslovnim študijam, vsebuje pa mnogo napisov iz cerkev in samostanov, ki utegnejo biti važni za umetnostnega zgodovinarja).
II.	časopisi in zborniki.
N a r o d n a S tari n a. Uredio (1 r. Josip M a t a s o v i č. Br. 7. Iz vsebine:	1 veko vic Č. M., Grobovi o t a c a. 1—28.	— U r 1 i č
Sime, D u b r o v a č k i a r k i v. 76—78. -— S r a n i č d r. Branko, 1. m e d u n a r o d n i kongres v i z a n t. študija u B u k a r e -
1 Do I. julija.
*	V cirilici.
š t u. 78—80. — Š i 1 o v i č d r. S 1 a -de, Rodna k u č a Ivana Lucija u 1' rogi r u. 80—84.	—
Vurnik Stanko, Belokra-n j i c. a. — Publikacije. — Bilješke.
Yougoslaw R e v i e w. Januarska številka je posvečena Meštroviču.
III.	Razprave.
Čibej dr. F r., Doneski k utemeljitvi sociologije umetnosti. Dom in Svet 58, štev. 1, str. 54—59;št. 2, str. 86—90;. št. 5, str. 121—125; št. 4. str. 150—156.
* D e r o k o Aleksander, J e d n a
potrebna o r i j e n t a c i j a u n a š o j s t a r o j umetnosti. Po-kret II, br. 45—46. str. 500—304.
* I)., Politika i umetnost. Nova
Evropa XI, br. 5, str. 129—155.
D o go II u s e j i n , S 1 i k a r s t v o i k i p a r s t v o k o d m u s 1 i m a n n. Gaj ret št. 11.
Grün Lav, O materialistic-k o m p o in a t r a n j u u metno-sti. Književna republika II, br. 4, str. 151—159.
K a r a m a n Ljubo, (poročilo iz Jugoslavije) : 1. Considerations g e n e r a 1 e s. 2. A r t b y z a n t i n. Bibliographie (1918 — 1924). Byzantion tome 1, str. 686—694. (1924). L’a r c h i t e c t u r e dal-m ate d u haut in o y e n a g e et By za nee. Academic Rou-inaine: Bulletin de la section historične, tome XI. Bucarest 1924.
M o r a s s i An t., Antiča p i 11 u r a popolare n e 1’ I s t r i a. Le vie d’Italia XXX (1924), št. 10, str. 1064 —1072. — Poročilo dr. S t e 1 e t a v Času XIX, št. 5 pod naslovom „I z
* P e tk o v i č d r. V la d. R.. Stari
srpski spomenici u j u ž n o j S r b i j i. Glasnik profesor, društva knji. V, sv. 4. str. 176—185.
* Popovič Per a J.. Fasada in a -
n a s t i r a M a n a s i j e. Priloži za
književnost, jezik, istoriju i folklor knj. IV, str. 187—192.
S aria (1 r. B a 1 d u i n , Z e m 1 j e \ id a r li e o 1 o š k i h n a j <1 i is č \ Sloveniji. Časopis za zgodovino in narodoslovje XX, št. I, str. 72—80.
* Sidorov A., P 1 a s t i e k a u in e i -
n ost u Poljsko j. Novi Život XXII, 10,	str. 314—316.
S o f f i c i A r d e n g o , K r	a t e	k	oris
italijanskega slikarstva. Dom in Svet 38, št. 3. str. 115—li". Stele F r., T roje n r e s n i c' e li j m i s t i e i z m a v umetnost i. 1. Ikona; 2. Beuron ; 3. T u š. Dom in Svet 38, št. I, str. 40—47.
— Ohranimo estetsko lice mestne hiše! Slovenec št. 9. (13. I.).
S t e s k a Viktor, Pregled na š e u m e t n o s t i. Umetnost k o n -c e m osemnajstega s t o 1 e t -j a. (Rokoko in klasicizem). Mladika VI, št. 1, str. 25—26; št. 3. str. 106—108; št. 4, str. 144—147; št. 5, str. 185—187; št. 6, 224—227; št. 7, str.	260—264.
S z a 1) o D..	Arhitektura	u	kra-
ljevini S 11 S u n o v o ni vije-k u. Narodna enciklopedija str. 74 —76.
* Vaši č d r. Mil o j e M., P r o p a -
d a n j e s r p s k i h n a c i o n a 1 -n i h s p o ni e n i k a. Srpski knji/, glasnik knj. XV, br. 2, str. 110—119.
— C r k v a s v. P e t r a u P r i -k o m k o d O m i š a i sitna a r -h i t e k t u r a u D a 1 m a c i j i. Priloži za književnost, jezik, istoriju i folklor, knj. IV. str. 105—116.
, IV. Biografije.
Bartol M a r i c a , Karoli n a B u -lovčeva. Ženski svet 111, št. 7, str. 194.
B o r k o Božidar, M i c h e 1 a n -g e 1 o. Jutro št. 64. (15. III.).
D e 1 a 11 e I., Ar m a li d o S p a d i n i.
Jugosl. Njiva IX, br. II. str. 395—96. J i r o u š e k A n tun, V i k tor K o -v a č i Vijenac III, knj. IV, br. 5. str. 141 —145. — K r š n j a v i i h r -v a t s k a t v o r na u m j e t n o s t. Vijanac III, knj. IV. br. 9. str. 243 —248.
K u 11 y Art u r. M i r k o Ra c k i und sein Schaffen. Ost und West (München) 3. No 10. (7. III.). Kuzmič Martin, Dva g r č k a s 1 i k a r a. Protogen. Apel o. Omladina VIII. br. 9 i 10. str. 167
— 171,
*	M a r k o v i <’• II a d oje, Paško
V	u četi č. Raskrsnica IN. br. 23
i	24. str. 81—82.
Nikolajevi č d r. B o ž a S., k i -p ar I \ a n N a p o t n i k. Prevod iz Razkrsnice v Jutru št. 15. (18. I.).
Nikoli č I .. I) r. Izidor k r š -n j a v i. Vijenac III. knj. IV, br. 9. str. 241—243.
I’ a j) i n i (i i o v a n 11 i . A r m a n d o Spadini. Dom in Svet 38. št. 3. str. 117—119.
P a r kes K i n e t o n. I v a n M e -š t r o v i č . s k u 1 p t o r - a r li i t e k t. Iz The Architectural Record prevel K o s t a Str a n j i č v Srbskem knji/., glasniku knj. XV. štev. 5. str. 367—376.
R a d i c a B o g d a n. A r d e n g o S o f -f i c i. Dom in Svet 38, št. 4. str. 147 — 150.
li a i m ondi (Giuseppe. ( a r I o (ar ra. Dom in Svet 4S, štev. 4. str. 146—147.
R o d Iva, k os a ni d e s e t g o d i š -n j i c i Izido r a K r š n j a v o g a. Vijenac III. knj. IV. br. 12, str. 367.
Stel e F r., B r ata k r a 1 j a. I )om in Svet 38. št. 5. platnice.
S t e s k a V i k t o r , Slikar J o s i p Tominec. Slovenec št. 3. (4. I.j.
skodla r I' r.. P r o f e s o r I v a u Franke. Jutro št. 82. (5. IV.).
Z a r n i k M i 1 j u t i n . A n d r e D e -v a m b e z. Sl. Narod št. 6. (9. I.).
— Brata kralja. Ilustrirani Slovenec št. 12. (15. III.). — Maksim
O	a s pari. Ilustrirani Slovenec št. 23. (I. IV.).
— Fr a n c i s c o d e G o v a v Luci e n t e s. Dom in Svet 38, št. 2. platnice.
— I n g. Ciril Met o d K o c h. Jutro št. IC6. (7. V.).
— 1 /	č a s t n e k	n j i	g e	k a t o 1 i -
š k e	g a r o k od e 1 s	k e g a d r u -
š t v	a v L j u b	1 j a	n i.	Življenjepisi :	J e b a či n	A n	t o n. Repi č
Alojzij, P e n g o v I v a n . M a -tej T r |> i n. Slovenec štev. 14 r (10! VI.).
— M e š t r o v i č , the Ser b. The Literary Digest. New York. Dec. 1924. str. 28—29.
— Nad e ž d a P o t r o v i č. Jutro št. 87. (II. IV.).
N a r o d n a e n c i k 1 o p e d i j a Sil S. Ur. dr. St. Stanojevič. Izdavač Bibliografski zavod u Zagrebu. Prvi
3	zvezki (do besede Bunjevci) prinašajo sledeče življenjepise: Ab rain i č M i h o v i 1 , arheolog (V. N.).
— Ada m ovič S t e v a n , kipar (V. P.). — A ga pic, slikar (A. Sch.). — A j 1 e c Josip, kipar (F. S.). — A 1 h e r t li a ] I v a n . arhitekt in kipar (K. S.). — Aleksič Dušan, slikar (V. P.). — A I e k š i e 1 v a n . slikar (V. P.). — A i e k š i c N i k o 1 a , slikar (V. P.).
— A 1 e k š i e St e v a 11, slikar (V. P.). — Aleksič Zarije, ikono-pisac (V. P.). 7” Aleksi j evič S p i r i <1 i o n . slikar (V. P.). — Almanack, slikar (V. S.). — Andreas von Lack, arhitekt (V. S.). — A n d r e a s von Ostrog, slikar (F. S.). — A n d r i č V j e k o -slav, slikar (A. Seli.). — Angeli R a d o v a n i Branko, slikar i kipar (A. Seli.). — A r a 1 i c a Stojan. slikar (A. Seli.). — Aram-i» a š i č Dr a g o 111 i r . kipar (V. P.).
— Aron Antun, slikar (A. Sek.).
— Ars e ii o v i č Konstantin, slikar (Y. P.). — Auer Robert, slikar (A. Sek.). — Avramovič Dimitrije, slikar (V.	P.).	—
B e r h i č f. j u 1) o . slikar (A. Sell.).
— B a č e v i č D i m it rije. ikono-pisac (V. P.). — Bajalo vie Petal-, arhitekt (V. P.). — Bakalov i (• Georgije, slikar (Y. P.).
— B a 11 i č Simeon, ikonopisac (V. P.). — B e č i č V I a d i m i r , slikar (A. Seli.). — B e k o vie V a -tros la v. slikar (V. P.). — Benko v i č F r i d e r i k , slikar (A. Seli.). — Bergant Fortunat, slikar (F. S.). — B e r n e k e r Fr., kipar (F. S.). — Bestal Anka, slikarica (A. Seli.). — B e š e v i č Mi lik a, slikarica (V P.). — Bese v i č N i k o 1 a , slikar (V. P.). — B a y e r 1 v a n (F. S.). — B i j e 1 i č | o v a n . slikar (V. P.). — B i r o 11 a G v i d o n , slikar (1'. S.). — Boča r i č Spiio. slikar (V. P.). — B o j e r Georgije, slikar (V. P.). B o j n i č i č V j era. slikarica (A. Seli.). — B o r e 11 i - A 1 a č ev i č Z o -r e . slikarica (A. Seli.). — B o k o -v i č M i Ii a j 1 o , slikar (\ . P.). — B o n i f a z i o N a t a 1, bakrorezac (A. Sch.) — Borov it Rade, arhitekt (V. P - č). * — Brun d-s c h m i d 1 Josip, arheolog (V. N.). — B n d i m I j a n i n J e v s t a -ti je ikonopisac (V. P). — Bilci i m 1 j a n in St r a Ii i n j a . ikonopisac (V. P.). — B u h e k I v a n . slikar (F. S.). — B n k o v a c Vla-Im. slikar (A. Seli.). — Bulič F r a n e . arheolog (V. N.).
Kratice avtorjev: V. N. = Novak Viktor, V P — Veljko Petrovič, V. P-č. = Vladimir Petkovič, F. S. = Kran Stele, V. S. = Viktor Steska, A. Sell. = Schneider Artur.
— N i k o d	e m	P a v 1 o	v i č Ko	n d a -
kov u	m r	1 Slov.	Narod št. 41.
(20. TL).
— Paško V u e e t i č. ) utro štev. 65. (17. IH.).
— P r o f. J	a n	.š t u r s a	u m r 1.	Jutro
št. 104.	(5.	V.). —	Kipar	jan
št u r s či. Jutro št. 115. (17. V.).
S a n d r o B o 11 i e e 1 1 i. Mladika VI, št. I. str. 54. — Caravaggio. Mladika VI, št 4. str. 155. (Pod naslovom: Naše slike).
S I o v e n s k i b i j o g r a f s k i 1 e k s i -k o n. Uredil dr. Izidor Cankar. Založila Zadružna gospodarska banka.
I.	zvezek: Abrahani-Erberg prinaša sledeče življenjepise: Ajlez Jožef, kipar (Cr). — Al be rt a 1 I van. stavbar in rezbar (St). — A 1 in a n a c h , slikar (St). — A n -d rej iz Loke, stavbenik (Stl).
— Andrej iz Ostroga, slikar (Stl). — A q u i 1 a J o h. iz Radgone, slikar (St). — Avsec Fr., mnetn. zgodovinar (*).	— A.žbe
A n ton, slikar (Ml). — B a n k o I v a n , podobar (St). — B a 11 i g I o s i p , slikar (St). — B e r n e k e r Franc, kipar (*).	— Be s le i
Peter de L u 1) i a n a , stavbar (St). — B i r o 11 a G v i d o n , slikar (*). — Bizjak Martin, kipar (St). — B o m b a s i o C a r 1 o , kamnosek in kipar (St). — Bomba-sio Francesco, stavbenik in kamnosek (St). — Bo m b a s i o L u -d o v i c o . stavbar in kamnosek (St) — B o r o v s k i J a n e z , slikar (St). — B r a d a š k a M atija, slikar (St). — Brollo Jakob, slikar (St) — B r u n n o p. O r t -n e r, slikar (St). — Bucik Avgust A n d r e j . slikar (*). — Bu-
lo	v e c Karla, kiparica (*).	—
Cankar Izidor, umetn. zgodovinar (*). — C a u c i g F r a n č i -š e k . slikar (St). — C e j A n ton. slikar (St). — C e r a s o 1 1 o M a r -cel, stavbar (St). — Cesar Anil r e j , kipar (St). — Cesar Tv a n. Dodobar (St.) — C h a f z p e c k Jakob. iluminator (Stl). — C i m-bol Janez, slikar (St). — Cleric Ii Lu d o vi k de. slikar (St.)
— Costa Janez Krstnik, podobar (St).	— Cotič Viktor, slikar (Ml). — C u s s a Mihael.
kipar (St).■— Czetinovicli Andrej L ud o vi k, slikar (St). — Čeferin Luka, slikar in podobar (St). — Črnologar Konrad, konservator (Mal). — črt Ivan, zidar (St). — Dobnikar Frančišek, risar (Ml.) — Dolinar Lojze, kipar (Ml). — D o -stal Josip, umetnostni zgodovinar (*). — Egartner Josip, st. in ml., slikarja (St).
Kratice avtorjev: Cr = Cankar; Ml Mesesnel; St = Steska; Stl == Stele;
*	= po lastnih podatkih.
— Slikarska 40 letnica Bele Č i k o š a. Jutro št. 104. (5. V.).
— S. Š an tel. Vjesnik osječke oblasti br. 3. (t. II.).
— Znamenita 450 letnica. Obletnica rojstva kiparja Michelangela. Jutro štev. 59. (10. III.).
V. Književna poročila. Kritike in polemike. Razstave.
M a 1, Zgodovina umetnosti SII S. Stele, Oris.
K o v a č i č Fr., I. Stele Fr: O r i s zgodovine umetnosti pri Slovencih. 2. Mal J o s i p : Zgodovina umetnosti S 11 S.
Časopis za zgodovino in narodoslovce XX, št. 1, str. 97—99.
Lunaček VI., J e d n a povijest j ugosla venske umjetnosti. (Malova Zgodovina umetnosti SI1S). Obzor št. 47. — Odgovor dr. J o s. Mala v Slovencu štev. 62. (17. III.).
M a n t u a n i d r. J o s., Stele F r.: Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih. Čas XIX, zv. 2 in 3, str. 143—168.
Mole V o j e s 1 a v , Josip Mal: Zgod o v i n a u m e t n o s t i p r i Slovencih, Hrvatih in S r -b i h. Ljublj. Zvon XLV. štev. 1, str. 58—60.
Stele P’ r., Josip Mal: Zgodovina umetnosti	pri Slovencih,	Hrvatih	in	Srbih.
Čas XIX, str. 258—264.
Ž a k a v e c F„ Z j i h o s 1 o v a n -s k y c h p u b 1 i k a c i o u m e n i. (Stele: Oris). Volne smerv XXIII. št. II, str.	279; št. 12,	str.	302—303.
M a n e s o v e	razstav e	v	L j u b-
1 j a n i, Zagrebu, B c o g r a d u.
*	Markovič R a d oje, Mane s. Raskrsnica IV, br. 21 i 22, str 79 —81.
M i š e J e r o 1i m, Izložba č e h o -s 1 o v a č k o g I i k o v n o g u d r u -ž e n j a „M a n e s“. Književna republika II, br. 4, str. 185—187.
* M. K., I z 1 o ž b a češke moder-
ii	e u m e t n o s t i. Srpski književni glasnik knj. XIV, br. 2, str. 158.
* T., Izložba češke moderne
umetnosti. Pokret II (1924), br. 39 i 40, str. 251 .
—	M a n e s o v e razstave v Jugoslaviji. Nar. dnevnik št. 110. (12. VI.).
Razstava B u1 o v č e v a , Jakopič, Jama, Klemenčič, Kobilca, Kos, Napotnik, š a n -tel, Vavpotič, Vesel, Zajc, Zupan, Zupančeva.
D o b i d a Karel — Š k o d 1 a r F r.: polemika. D o b i d a K., Po božični umetnostni razstav i. Kritika I, št. 1, str. 3—6. — Skodlar. Kritika o kritiki. Slov. Narod št. 53. (6. III.). — Dobida K., Odgovor g. Skodlarju. Kritika I, št. 2, str. 32.
M e s e s n e 1 F r.. Razstava u met-
il	i n. Ljublj. Zvon XLV, štev. I, str. 62—64.
Pilon Veno, Razstava v Jakopičevem paviljonu n o -v e in b e r - d e c e m l) e r 1924. Kritika L št. I. str. 14—15.
Š i j a n e c F r a n c . Die Male r e i der XXXI. Kunstausstellung im Jakopič P a v i 11 i o n in L j u b 1 j a n a. Marburger Zeitung št. I. (I. I.).
Razstava b r a t a Do b r o v ič . D o-1 i n a r , Kos.
V	1. r a z s t a v a Narodne Galerije v L j u b 1 j a ni. Maj - junij 1925. Dobrovič Petar, Ros Gojmir Anton, Dolinar Lojze, Dobrovič Nikola. (Katalog z življenjepisi in reprodukcijami).
Borko Božidar, VI. razstava Narodne galerije v Ljub-
I	j a n i. Tabor št. 124. (4. VI.).
K n a f 1 i č <1 r. V 1.. D o b r o v i v -K o s - D o 1 i n a r. Jutro štev. 140. (19. VI.).
Skodlar F r., G o j m ir A n t o n Kos. Jutro št. 114. (16. V.).
Z o r m a n Janez:	P. Do b r o v i č .
N. Dobrovič, L. Dolinar, A. G. Kos. VI. razstava Narodne Galerije v Jakopi-č e v e m p a v i 1 j o n u. Nar. dnev nik št. 122. (27. Vi.).
— Kipar Lojze Dolinar. (K VI. razstavi Nar. Galerije). Jutro št. 109. (10. V.).
— Pomladna razstava v Ljubljani. Jutro št. 116. (19. V.).
— Slikar P e t a r Dobrovic. Jutro št. 120. (24. V.).
C i r k o v i č St., Pariška razstava. Sl. Narod št. 144. (28. VI.).
Č., Meštrovičeva Njegoševa grobnica na L o v č e n u. Nova Evropa XT. br. I. str. 21—22.
Dobi d a Karel, Prirejanje umetnostnih razstav. Kritika I. št. 2, str. 30.
D o b i d a dr. K a r e 1 - S t e 1 e dr. Fran:	polemika. Dobi da K.,
Iz stare Ljubljane. Kritika I, št. 2, str. 22—25. — Stele Fr.. Iz stare Ljubljane. Slovenec št. Sl. (10. TV.').
Birič Irinej, Ikonografske p r i m e m b e. (Petkovič:	Studeni-
ca). Priloži za književnost, jezik, istoriju i folklor knj. TV, str. 324 —327.
Karlin Pavel. Razstava slikarja Trstenjaka v Parizu. Jutro št. 138. (17. VI.).
Kovačič Fr.. Buličev zbor-n i k. Časopis za zgodovino in na-rodoslovje XX, št. 1. str. 99—100.
K.. Razstava poljske grafične umetnosti. (V Beogradu). Jutro št. 98. (26. IV.).
Kregar R a d o - M e s e s n e 1 Fr.: polemika. Kregar R., Inscenacija Golgote. Jutro št. 76. (29. III.). — Mesesnel Fr., Dve dramski predstavi. Slovenec št. 74. (2. IV.). — Kregar R„ Odgovor na kritiko g. dr. Mesesnela o Golgoti. Jutro št. 85. (9. IV).
* Lazarevič P e t a r . Izložba
c r t e ž a g. g. L u b o m i r a I v a -n o v i č a i Ž i v o r a d a N a s t a -s i j e v i č a. Srpski književni glasnik knj. XIV. št. 8. str. 626-628.
* M a r k o v i č R a d o j e, Izložba
Bogoslava V o j n o v i č a - P e -lik an a. — Proljetni Salon. Raskrsnica IV. br. 21—22, str. 81 —88. — M e š t r o v i č u A m e r i c i. Izložba L j. Ivanovi č a i Ž. N a s t a s i j e v i č a. Raskrsnica IV. br. 23—24, str. 76—84.
Mioma n dre Fr. de piše o ju gosi. umetnosti zastopani na mednarodni razstavi za dekorativno umetnost v L' Europe Nouvelle 27. VT. — Prevod : N. K., Francoski tisk o
j u g o s 1 o v e n s k i umetnost i. Slov. Narod št. 146. (2. VII.).
Miše J e r o 1i m, P o s 1 j e d n j a izložba Proljetnog Salona. (Šumanovič, Hecič, Kršinič). Književna republika II, br. 4, str. 183
—	184.
M. P., Razstava Bož. Jakca v Parizu. Jutro št. 129. (5. VI.).
*	Popovič Branko, Izložba poljske g r a f i č k e umetnosti u Beogradu. Srpski književni glasnik knj. XV, št. 1, str. 60 63; št. 2, str. 144—151. — Izložbo slika g. Veljka Stanojeviča. Srpski književni glasnik knj. XV, br. 4, str. 306—308.
Stele Fr., Ivan M e š t r o v i č o svojem notranjem r a z v o -j u. (Po Newyorškem „Kolu“). Dom in Svet 38, št. 1, str. 61—63. — Liturgična u m e t n o s t. (Eisen -hofer: Katli. Liturgik, Braun: Li-turg. Paramente in Prakt. Para-mentenkunde. Baumstark: Vom geschieh tl. Werden der Liturgie, Kreitmaier: Beuroner Kunst. llamenste-de: Liturgie als Erlebnis). Dom in Svet 38. št. 3. str. 128. — I z revij. (Časopis katolickecho duchovenstva:
o	Plečniku, Nar. starina itd.) Čas XIX, št. 1—5. — Buličev zbor-n i k. Čas XIX, št. 3—4, str. 185— 188. — Studi b i z a n t i n i. Čas XIX. štev. 3—4. str. (88—189. — J o s. K r e i t m a i e r : Beuroner K u n s t. Čas XTX. št. 5. str. 165— 166.
*Stranjic K os ta. Za čast j u-g o s 1 o v. kulture i umetno-s t i. (Povodom našega učestvova-nja na medunar. izložbi u Parizu). Srpski kn již. glasnik knj. XIV, št. 5. str. 385—389; št. 6, str. 461—464. — Izložba P. Dobroviča u Pragu. Nova Evropa XI, br. 3, str. 89 —94.
Tratnik F r., Mednarodna razstava dekorativne umetnosti. Jutro št. 106. (7. V.).
"Vavpotič I v a n - V id m a r J o s i p: polemika. Vavpotič Iv., Fabrik a c i j a u in e t n. kritik. Slov. Narod št. 77. (5. IV.). —Vidmar J o s.. Mesto odgovora
g.	Vavpotiču. (Pismo). Kritika I, št. 3, str. 48. — Vavpotič 1 v.. G. J. Vid m a r j u v o d g o v o r. Sl. Narod št. 105. (10. V.). — Vidmar J o s., O gospo d u T v a n u Vavpotiču. Kritika T. štev. 4 str. 65.
V	n r n i k ] v a 11, M ednaro d 11 a k nji/ 11 a r a z s t a v a v F i r e 11 -z i. Dom in Svet 38, št. 4, str. 159
—	160.
\ n r n i k St a 11 k o . Z I> o r n i k z a limet, zgodovino. Jutro št. 5. (4. [.).
-	F r a n c o s k a grafika XIX. stoletja. Jutro št. 92. (19. IV.).
— M eštrovič v A 111 e r i k i. J utro št. 109. (10. V.); št. 126. (2. VI.).
— Z 11 m Neubau d e r S t. M a g -<1 a 1 e 11 a - K i r c li e i 11 M a r i i) o r. Marburger Zeitung št. 117. (26. V.).
—	Umetniki in cer k v e 11 i krogi. (Cerkev sv. Magdalene). Tabor št. 118. (27. V.).
KNJIŽEVNOST.
Dr. lazar M i r k o vic i a r li. 7. a r ko Tati e :	Markov manastir.
Srpski spomenici III. Narodni muzej n Beogradu. Tiskala „Grafika“ v Novem Sadil. 1925.
Tretji zvezek „Srbskih spomenikov“ sta obdelala Lazar Mirkovič, profesor liturgike na teološki fakulteti v Belem gradu, ki se tudi sicer bavi / arheološkimi raziskavanji (primerjaj njegovo razpravo .,Srpska plašta-nica mouahinje Jefimije 11 manastiru Putni (Bukovina). Starinar, 5. ser., knjiga II). pa arhitekt Žarko Tatič, in sicer tako, da je prvi obravnaval zgodovino in slikarstvo ..Markovega samostana“. drugi pa njegovo arhitekturo. Ko \firkovič uvodoma opiše golo in peščeno okolico samostana, ki stoji jugovzh. od Skoplja. oddaljen II km v zračni črti. navede pičle zgodovinske podatke, ki so se ohranili o spomeniku. iz nekdanjega naoisa v cerkvi („siže monastir nače se zdati ljeto 6855 (= H45) v dni blagovjernago čara Stefana i kristoljubi vago kralja Vlkašina svrši se \ dni blagovjernago : kristoljubivago kralja Marka“), ki st/ ga Bolgari zamazali, a se je ohranil v prepisu, je čas postanka stavbe jasen; končana je mogla biti po smrti kialja Vukašina, torej po I. 1571. Poznejša zgodovina samostana je malo znana. Ob koncu 18. stol. je bil že reven, okraden in oplenjen in je tako životaril tudi v 19. stol. I.. 1886. so samostansko poslopje malo popravili. <1 tudi sedaj prebivata \ njem samo še dva meniha.
Samostan predstavlja po opisu Žarka Tatiča kompleks stavb, ki so
bile nekoč številnejše in ki jim je središče dobro ohranjena cerkev sv. Dimitrija (nazvana „Markova cerkev“ po ustanovitelju, junaku narodnih pesmi). To je centralna stavba, kateri je svodovje oprto na štiri kvadratično razpostavljene slope. Dasi je torej osnova kvadratična, je arhitektonsko poudarjena tudi vzdolžna in prečna smer, tako da vzbuja cerkev vtis grškega križa. Na vzhodni strani se zgradba zaključuje s polukrožno ap-sido, nad križiščem ima ku"olo z visokim tamburjem. okrog nje se razvrščajo polukupole, „stranske ladje“ so krite s koritastim svodom. Na zahodni strani prehaja cerkev v narteks, ki je lc v zgornjem delu nad slopi po zidu oddeljen od ladje. Tatič je vestno, sistematično in strokovno opisal celotno zasnovo stavbe in nje posamezne člene ter tehniko in materija!, a skušal je podati tudi neko splošno karakteristiko te arhitekture v razmerju do ostale arhitekture tedanje dobe: „Rešenjem svoje osnove ova cr-kva daje potpuni izraz t;oa krstoob-razne crkve Grčke škole. Isto tako i svak im pojedinim dataljom svoje konstrukcije ostaje, u glavnom, do kraja takva. A m 1 tek tonska koucencija monumentalne plastike i plastike drugog stepena, želja za snažnim efektima poli hromi je. postignuta redjanjem opeka i kamena kao i ukrasima od opeka, odaju nam potpuno izradjenog maj-stora (irčko-vizantijske škole. No ipak, ima i suviše mnogo detalja ko ji su radjeni ne samo u duhu romanskom. več i takvili koji su čista kopija detalja s gradjev ina ronianskog stila. Ovo. razume se. važi ponajviše za de-talje od kamena... Ipak. ne bi moralo značiti, da ili je tesao baš kakav „s mora majstor“. Na protiv, pre bi se moglo reči da ili je istesao majstor, vaspitan u grčko-vizantinskoj školi, koji je video Dečane, Studenieu ili Banjsku, ili je ranije bio gdegod u Primorju. Ovo u toliko pre, što je svugde ipak zadržan manir vizantij-ski. nebrižljivih 110 ipak elegantnih
i	tačnih poteza, a nije upotrebljen onaj čisto romanski, sa svojim prefinjeno pravilnim pot e/, ima i strogo akademskim rešenjima... Po torne, dakle. nečemu biti na krivom putu ako crkvu Sv. Dimitrija biidomo smatrali tipskim predstavnikom. pretečom specifično Srpskog stila u kome se ogleda su-kob. sinteza uticaja lstoka i Zapada. na čijim se limitima on i razvio.“
(Str. 21, 22.) Gotovo so smemo zanesti, da je tatič splošni stilni značaj stavbe pravilno presodil, in v knjigi zbrane slike njegovo sodbo docela potrjujejo: cerkev je bizantinska po zasnovi, a se v nekaterih dekorativnih podrobnostih javlja vpliv romanske plastike; ne zdi se pa primerno, če to ai hitektonsko tvorbo, ki po svojem umetnostnem zmislu spada trdno v okvir bizantinske umetnosti in jo je sam označil kot delo grško-bi/.antinske šole, skuša iz njenega kompleksa iztrgati in ji prisoditi „srbski stil". To nazivanje stvari ne osvetljuje, marveč jo senči. Upravičeno moremo govoriti
o	francoski, nemški, srbski umetnosti, toda o francoskem ali nemškem stilu ne moremo govoriti, če hočemo biti jasni, kljub temu, da so vsi stili v vseh deželah doživeli svoje lokalne variacije. Stil je v umetnosti to, kar je v mišljenju svetovni nazor, v verstvu konfesija, v gospodarskem življenju socialni sistem; vse to doživlja lokalne diferenciacije, a presega narodnostne skupine. A morda misli arh. Tatic drugače in ima svoje razloge za svoje mišljenje; toda tudi če hoče naziv ohraniti, ga bo treba bodisi časovno, bodisi formalno ostreje opredeliti, ker doslej ta terminus ni jasen. On smatra cerkev sv. Dimitrija, stavbo iz druge polovice 14. stoletja, za tipično predstavnico in predhodnico srbskega stila, ker druži bizantinske in romanske stilne elemente; VI. Petkovič prišteva k tvorbam izrazito srbskega duha znatno starejše stavbe, v katerih se s temi stilnimi sestavinami spajajo navodilo tudi orientalski elementi (Ma-nastir Studenica, 27).
Cerkvene freske, katerih glavni del tvorijo trije veliki cikli na stenah ladij, je opisal Lazar Mirkovič. Najnižji pas slik, začenjajoč se v apsidi in obkrožajoč vso cerkveno notranjščino. predstavlja „Božanstveno liturgijo“ („Veliki vhod na liturgiji"). Srednji pas, izhajajoč zopet iz apside in vračajoč se k njej, je ilustracija nesni i patriarha Sergeja na Mater božjo (iz 7. stol.) „Akatist presvetoj Bogo-rodici“, pesmi, ki jo je Mirkovič pred malo leti sam prevel in komentiral. Po njegovem mnenju je ta ilustracija v Markovi cerkvi ena najstarejši li predstavnic takih ciklov. Tretji, vrhnji ciklus, enako razvrščen po stenah, bi se mogel imenovati „Trpljenje in poveličanje Gospodovo“ in predstavlja dogodke od zadnje večerje do vsta-
ji nja. Slednjič obdeluje pisatelj sno\i posameznih manjših tresk v presbite-liju in ladji, ki so ločene od ciklov. Iz avtorjevega opisa je razvidno, da ga je zanimala zlasti liturgična vsebina slik. a dobro poznavanje ikonografske literature, ki jo je mnogokrat med razpravo izpričal, mu je omogočilo, da je tudi ikonografsko snov temeljito in, reči smemo, vzorno obdelal, da je napačna mnenja, izrečena tudi od znamenitih avtoritet (str. 40), popravil in starejše, fantastične kombinacije (str. 38, 72) nadomestil s pravilno interpretacijo. To poglav je je pisano vseskozi veščaški in solidno, mestoma s toplini pesniškim zanosom. Mirkovič pozna in opozarja tudi na umetnostno-zgodovinsko važnost fresk, ki naj bi tvorile razvojni člen od bizantinskega do atonskega slikarstva, a piepušča obdelavo slik s tega vidika umetnostni zgodovini.
„Srbski spomeniki" so s tem svojim tretjim zvezkom tretjikrat spremenili format, a bodo poslej gotovo ohranili svojo sedanjo obliko, ker jt j)o kvaliteti papirja, tiska in reprodukcij povsem zadovoljiva. Delo je zelo bogato opremljeno s fotografijami liesk in arhitektur in z arhitekturnimi risbami Žarka Tatiča, dočim sta oba priložena barvna kamenotiska manj uspela. Izdajo je omogočil, kakor ii predgovoru izjavlja Vlad. Petkovič, fond za izdajo srbskih spomenikov, ki ga je ustanovil znani srbski mecen Mihajlo Pupin.
Izidor Cankar.
Die Fresken der Sixtinischen Kapelle und Raffaels Fresken in den Stanzen und den Loggien des Vatikans
beschrieben und erklärt von Lud-w i g F r h. v. Past o r. Mit 5 Tafeln. 1925. Herder, Freiburg i. B. Delo, katerega vsebina je natančno označena v naslovu, je ponatis iz Pastorjeve „Geschichte der Päpste“ zv. II.—V. in ne prinaša v umetnostno - zgodovinskem oziru ničesar novega. _ se čisto umetnostnih problemov, ki so z opisanimi slavnimi slikami v zvezi, ne dotika, a je dobra, gladko in zabavno pisana, še vedno, kljub obširni literaturi o Sixtini in Stanzah, s pridom rabila priročna knjiga. V njej je P. podal vsa bistvena data, kar jih je znanih v zgodovini postanka slik. in je snovi fresk podrobno obrazložil. Obširneje se bavi s sikstinskim stropom in s Poslednjo sodbo, s posebno ljubeznijo pa obravnava Stanzo della
Segnatura, v kateri vidi višek renesančne umetnosti; nje freske so mu „neizčrpne kakor nebo, na katerem se vedno nove zvezde odkrivajo.“ V vprašanjih, ki se smatrajo tudi za sporna, kakor na pr. glede nagote figur na Poslednji sodbi, odločuje trezno in brez predsodkov. Knjiga, ki jo je založnik namenil letošnjim rimskim romarjem, bo ohranila svojo aktualnost tudi pozneje.	I. Cankar.
RAZSTAVE.
Klub mladih je priredil od 23. avg. do 13. sept. svojo razstavo v ljubljanskem akademskem domu. Udeležila sta se je samo Fran in Tone Kralj z manjšim številom slikarskih in plastičnih del. Ob priliki razstave je izšla ilustrovana monografija o umetnosti bratov Kraljev z uvodom F. Steleta.
Razstavo portretnega slikarstva na Slovenskem od 16. stol. do danes je slavnostno otvorila Narodna galerija 29. avg. v Jakopičevem paviljonu. Prireditev, ki je s svojimi 320 deli zbudila vsestransko zanimanje, je bila zaključena 15. oktobra. Podrobno poročilo objavi ZUZ v prihodnem zvezku.
Poljska moderna grafika bo novembra razstavljena v Jakopičevem paviljonu. Kolekcija, ki je na potu po vseh kulturnih centrih jugovzhodne Evrope, obsega okoli 260 listov pomembnejših poljskih sodobnih grafikov.
Razstavo arhitekture in kiparstva
sta otvorila 18. oktobra ing. arh. Dragotin Fatur in kipar Tine Kos v Jakopičevem paviljonu.	F. M.
RAZNO.
Slike v nekdanji kartuziji Bistri.
Ko se je kartuzija liistra 29. januarja 1782 razpustila, se je o njenem premoženju sestavil inventar, ki ga je priobčil Anton Jellouschek (MUK 1S54, 19). V tem inventarju se je vrednost knjig, ki so se nahajale deloma v samostanski knjižnici, deloma pa v stanovanju samostanskega predstojnika, prelata o. Brunona Ort ne rja, skupaj 594 del, ocenila na 323 gl. Slike so ocenjene s hišno opravo vred v eni postavki na 623 gl. 58 kr.
Podrobni inventar knjig in slik, sestavljen istega leta, se nahaja med rokopisi državne licejske knjižnice v Ljubljani. Obsega sledeče dele: a) Nota librorum Cartusianorum Bibliothe-
cae Academiae Labacensi (!) incorpo-ratorum 1782; b) Nota librorum Cartusianorum vendendorum; c) Nota de’ Libri e quadri richiamati per ordine Sovrano dal f£i Prelato de' Cartusiani.
I	a nota našteje najprej 33 del, urejeni li po formatih, nato pa sledi sledeči opis slik, ki so gotovo visele v prela-tovih sobah:
Quadri.
1. Un quadro di Caccia, rappre-sentando un Gallo selvaggio morto ion un Cane di Caccia che lo guarda come se cercasse in esso ancor la vita (di buona mano, 2 piedi di altezza,
3 di Larghezza).
2. Uno Scliizzo d’ una Vergine in gmocchioni con un angelo decanto (Ben dipinto, 2 'A p. d’Alt., 1 p. e 4- onz. di largh.).
3. Busto d' un Uomo d' incirca 40 anni ehe sembra essere un ritratto. F di ottimo penello, in Cornice. (1 p.
4 o. d' Alt., 1 p. di Largh.).
4. 11 ritratto del difonto Prelato di Freudenthal di buon pinello.
5. e 6. Due piccoli quadri d’ un p. d' alt. ed 8 onzie di Largh. in cornice con Vetri avanti rappresentando uno S. Brunone, L’altro S. Bernardo di buonissima mano.
7. 8. 9. Tre Schizzi di teste d’ Uo-mini vecchj, uno dei 3. piü finito ehe gl’ altri. 11 minimo de'3. e danneggiato.
10. Una Vergine piangente in Cornice un poco piu grande che No 5. e 6. ben dipinta ina 11011 affatto finita.
11. Un quadro di frutti di buona mano. 2'A p. d’alt., lYi di larghezza.
12. Una Donna sedente che pinge e e nell’ atto di principiare un quadro. 1% p. d' alt., 1 p. 1 onz. di largh. di buona mano
13. 14 Due ritratti d’un Villano e d‘ una Villana di cattivo penello.
1. A. G.
Dr. Vojeslav Mole, izredni profesor ljubljanske univerze, je bil pozvan za šolsko leto 1925/26 na novo ustanovljeni Slovanski institut v Krakovu, kjer predava umetnostno zgodovino slovanskih narodov bizantinskega kulturnega kroga. 7. oktobra je imel nastopno predavanje o „Temeljih in zgodovinskem pomenu bizantinske umetnosti“. Ker ga je novi poklic za dalj časa odtegnil poslom v domovini, bo nadaljeval članek „Zapadni Balkan v razvoju umetnosti srednjega veka“ (ZUZ 1925. str. 30 nsl.) v enem prihodnjih zvezkov.
LJUBLJANSKA
KREDITNA BANKA
LJUBLJANA
Ustanovljena leta 1900
Dunajska cesta (v lastni palači)
Delniška glavnica in rezervni zakladi okrog
Din 60,000.000*—
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle
PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovic, Novi Sad, Ptuj, Split, Sarajevo, Trst
Čekovni račun št. 10.509 / Brzojavni naslov: Banka Ljubljana
ZDRUZENE PAPIRNICE Vevče, Goričane in Medvode d. d.
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 1 b
PRIPOROČAJO SVOJE VSAKOVRSTNE PAPIRJE
KOMERCIJALNA EN TEHNIČNA CENTRALA: Papirnica Vevče, p. D. M. v Polju Telefon: 16? Ljubljana
Mestna hranilnica ljubljanska
(Gradska štedionica)
v Ljubljani
Stanje vloženega denarja
preko 150 milijonov dinarjev ali 600 milijonov kron
Sprejema vloge
na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju
Zlasti plačuje
za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti
Jamstvo
za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega hrauilničnega premoženja še
mesto Ljubljana
z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi SODIŠČA denar mladoletnih, ŽUPNI URADI cerkveni in OBČINE občinski denar
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je
denar popolnoma varen
I. C. MAYER
LJUBLJANA Ustanovljeno leta 1834
MANU FAKTURA
EN GROS	EN	DETAIL
Slovenska banka
Centrala: LJUBLJANA, Stritarjeva ul. (v lastni palači)
Dein, glavnica Din 7,500.000 Rezerve Din 1,500.000
Podružnici: Ljutomer in Dolnja Lendava Afilijacija: Slavenska banka d. d., Zagreb
Izvršuje vse bančne posle / Obrestuje vloge na vložne knjižice po najvišji obrestni meri
i
SLAVENSKA BANKA D.D.
PODRUŽNICA: LJUBLJANA CENTRALA: ZAGREB
Vplačana delniška glavnica in rezerve preko 120.000.000 Din
PODRUŽNICE: BEOGRAD / BJELOVAR / BROD NA SAVI / CELJE / DUBROVNIK / GORNJA RADGONA / KRANJ / MARIBOR / MURSKA SOBOTA / NOVI SAD / OSIJEK / SARAJEVO / SOMBOR / SUŠAK / ŠABAC / ŠIBENIK / VRŠAC / WIEN
EKSPOZITURE: ROG. SLATINA (sezonska) / JESENICE
AFILIJACIJI: SLOVENSKA BANKA, LJUBLJANA / JU-GOSLOVENSKA INDUSTR. BANKA, D. D., SPLIT
LASTNE AGENCIJE V JUŽNI AMERIKI: BUENOS AIRES/ ROSARIO DE SANTA FE
V SEVERNI AMERIKI: V VSEH VEČJIH MESTIH DIREKTNE BANČNE ZVEZE
Posreduje vse bančne in trgovske posle z inozemstvom, posebno z Italijo in Avstrijo
Olajšuje posle eksporterjem in importer jem s tem, da jim eskomptira menice v lirah kakor tudi v drugih inozemskih
valutah
Otvarja akreditive, izstavlja garantna pisma ter izvršuje vse bančne posle najkulantneje
Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje najpovoljneje.
Zabavne in znanstvene knjige vseh jezikov / Šolske knjige / Vse pisarniške potrebščine
NOVA ZALOZBA
LJUBLJANA KONGRESNI TRG ŠTEV. 19
Posebna stroka:
Umetnostno slovstvo in umetniške izdaje
UMETNIŠKI ZAVOD
ZA KNJIGOTISK / KAMENOTISK LITOGRAFIJO IN OFFSETTISK
J. BLASNIKA NASL.
IZVRŠITEV VSEH V TISKARSKO STROKO SPADAJOČIH TISKOVIN
LJUBLJANA/BREG 12
TRGOVSKA BANKA
D. D.
LJUBLJANA, Dunajska cesta (v lastni stavbi) Telefoni: 139, 146,' 458	Brzojavi:	Trgovska
Kapital in rezerve Din 18,300.000’—
Podružnice:
Maribor, No vomesto, Rakek, Slov enj -gradeč, Slovenska Bistrica in Konjice
Ekspozitura:
Meža-Dravograd
Sprejemafdenarne vloge
nn hranilne knjižice in tekoči račun in jih obrestuje najugodneje
Kupuje in prodaja
vrednostne papirje, valute, devize, čeke itd.
Eskontira in vnovčuje
menice, devize, kupone
Izvršuje
izplačila na vsa tu- in inozemska tržišča
Daje predujme
na vrednostne papirje in blago
Posreduje
pri borznih naročilih vestno in kulantno
Izdaja
uverenja in akreditive
Finansira
industrijulna, trgovska in obrtna podjetja
KREDITNI ZAVOD
ZA
TRGOVINO IN INDUSTRIJO
LJUBLJANA
Prešernova ulica št. 50 (v lastnem poslopju)
Obrestovanje vlog / Nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut / Borzna naročila / Predujmi in krediti vsake vrste / Eskompt in inkaso menic in kuponov / Nakazila v tu- in inozemstvo / Safe - deposits
itd. itd.
Brzojavni naslov: KREDIT, Ljubljana Telefon št. 4 0, 457, 548
NARODNA GALERIJA V LJUBLJANI
Slovenska moderna umetnost I. SLIKARSTVO
27 reprodukcij z uvodom Izidorja Cankarja Bros. 35 din. / vez. 43 din. / bogato vez. 65 din.
Dr. Josip Mal
Zgodovina umetnosti pri Slovencih Hrvatih in Srbih
Knjižnica Narodne galerije L ,
• •
42 strani teksta, 69 reprodukcij na finem papirju / broš. 52 din. / vez. 60 din.
Člani Narodne galerije dobe publikacije za znatno znižane cene
ODGOVORNI UREDNIK:
Dr. Izidor Cankar, univ. profesor v Ljubljani.
ZA IZDAJATELJA ODGOVOREN: Msgr. Viktor Steska v Ljubljani.
lisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. Odgovoren Mihael Rožanec.