POSLOVNIK
PROSVETNE ZVEZE
POSLOVNIK
PROSVETNE ZVEZE
(l.—1300)
LJUBLJANA 1924
ZALOŽILI PROSVETNI ZVEZI V LJUBLJANI IN V MARIBORU NATISNILA JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI
i' ypf&tuci a/,
Uvod.
Več let je že živa potreba po poslovniku, ki naj podrobneje ureja društveno delo, nego to morejo pravila. Šele to leto morete ustreči Prosvetni zvezi v Ljubljani in v Mariboru tej upravičeni želji, izraženi ponovno tudi na občnin zborih, in izročiti društvom svoj novi poslovnik v uporabo. Dolgotrajne skušnje, globoko posegajoče debate o spornih točkah in času odgovarjajoče izpremembe v organizaciji, so pospešile sestavo in izdajo poslovnika ter dale podlago in smer njegovim določbam.
Izdelan je ta poslovnik na podlagi osnutka iz 1. 1920, novih pravil, informacij iz širšega kroga izkušenih društvenikov in upoštevanja praktičnih potreb društvenega življenja. Po referatu o sestavi poslovnika na občnem zboru Prosvetne zveze v Ljubljani 15. nov. 1923. 1. in Prosvetne zveze v Mariboru 6. dec. 1923. 1. sta dobila odbora pooblastila, da smeta odobriti in izdati na tej podlagi zasnovan poslovnik takoj, ko bo goden za natis. Obvezno moč določilom poslovnika za vse člane, odbore, odseke, društva, okraje in zvezi dajeta torej pooblastili občnih zborov kot najvišji oblasti
in sklepa odborov zvez kot vrhovnega vodstva v naši prosvetni organizaciji.
Vsa določila poslovnika so obvezna, dokler jih ne izpremenita občna zbora Prosvetnih zvez, ki morata vedno tisto predpisati, kar je v danih časovnih društvenih razmerah najbolj koristno za organizacijo in najbolje pospešuje dosego njunih namenov. Kjer kakšno določbo neprijetno občutijo ali spoznajo za škodljivo, naj se obrnejo na odbora zvez, ki jim smeta dovoliti potrebno začasno olajšavo, občnemu zboru pa naj predlože svoje predloge zaželjenih trajnih izprememb. Zavedati pa se mora vsak društvenik, da sta red in disciplina neobhodno potrebna podlaga za uspešno delo in da se v ta namen mora vsak član omejiti v svojih posebnih zahtevah.
Če dosežemo, da bo poslovnik splošno poznan in upoštevan v društvih in ga bodo občni zbori zvez vedno primerno izpopolnjevali, bo ta poslovnik veliko koristil vsej naši prosvetni organizaciji. V dosego tega namena se moramo vsi zavedni društve-niki, zlasti pa odborniki, vedno truditi.
Na praznik Vstajenja, 20. aprila 1924.
Odbora Prosvetne zveze v Ljubljani in Prosvetne zveze v Mariboru.
Splošne določbe.
1.	Prosvetna zveza je kulturna, nepolitična organizacija. Skuša z vsemi nravno in postavno dovoljenimi sredstvi dvigati kulturno stanje ljudstva, da tako gradi temelje ljudskemu, narodnemu in državnemu blagostanju.
2.	Ni pa politična. Zato ne prireja političnih shodov, ne vodi politične agitacije in bojev ter ne voli v zvezin odbor vodilnih politikov.
3.	Prosvetno zvezo sestavljajo : prosvet-« na društva, okraji (okrožja), zveze odsekov
(in pokrajinske prosvetne zveze: za Prosvetno zvezo v Ljubljani).
Vse naštete organizacije in'vsi člani so dolžni izvrševati določbe poslovnika. Podrejeni odbori so dolžni izvrševati tudi določbe nadrejenih odborov in sklepe občnih zborov.
4.	Sklepe podrejenih odborov sme razveljaviti odbor zveze, dopusten pa je priziv na zvezin občni zbor.
5.	Zveze odsekov in pokrajinske zveze društev v okviru pravil in poslovnika avtonomno opravljajo svoje posle, pač pa so dolžna dajati zvezi poročila o stanju in delu
organizacije v svojem delokrogu ter dopustiti pregled po zvezinih preglednikih.
6.	Izpreminjati sme poslovnik le občni zbor zveze z navadno večino glasov. V dvomljivih slučajih odloča o določbah poslovnika odbor zveze, izvzemši določbe za odseke, o katerih odloča odbor dotične zveze odsekov.
7.	Koder poslovnik izrečno ne določa za nadrejene odbore, odbornike, občne zbore, razsodišča in preglednike kaj drugega, veljajo analogne določbe za podrejene odbore, odbornike, občne zbore, razsodišča in preglednike.
8.	Poslovnik v celoti mora skupno pre-čitati vsak nanovo izvoljeni društveni odbor vsaj v svojih prvih treh sejah. Določbe, ki se nanašajo na občni zbor in na dolžnosti odbornikov, se morajo prečitati na vsakem občnem zboru.
Prosvetno društvo.
Pravila.
§ 1.
Društvo se imenuje: Katoliško prosvetno društvo v.............................
(K imenu društva sme zvezin odbor na željo društvenega odbora dovoliti iz tehtnih razlogov primeren dostavek, n. pr. »Slavec«, »Lipa«, »Sv. Jožefa«.)
Za društva, včlanjena v Prosvetni zvezi v Mariboru, se glasi § 1. Društvo se imenuje ... prosvetno društvo v ...
§ 2.
Društvo ni politično in je član Prosvetne zveze v (Ljubljani ali Mariboru).
§ 3.
Namen društva je:
1.	krepiti med člani versko, narodno in gospodarsko zavest, izobraževati jih na temelju naukov katoliške Cerkve, zlasti še krščanskosocialnih načel, umsko, nravno in telesno;
2.	skrbeti za njih strokovno izobrazbo;
3.	navajati jih k varčnosti in treznosti;
4.	prirejati jim zdravo, pošteno zabavo.
§4.
Društvu služijo v dosego namena sledeča sredstva:
1.	društvena čitalnica in knjižnica;
2.	poučna predavanja, govori, shodi, izleti, tečaji itd.;
3.	poštena zabava, kakor: petje, godba, igre, gledališke predstave, deklamacije, telovadba itd.
Odbor v dosego teh sredstev ustanavlja odseke. Člani odsekov morejo biti le člani društva. Delovanje odsekov ureja poseben poslovnik, potrjen od občnega zbora Prosvetne zveze.
§ 5.
Denarna sredstva si društvo zbira:
1.	s članarino in vpisnino, ki jo določa občni zbor;
2.	s čistim dohodkom društvenih prireditev;
3.	z darili in volili.
£6.
Ako si društvo nabavi svojo zastavo, ki mora biti odobrena od pristojnega političnega oblastva, se ž njo udeležuje izletov, slavnosti in pogrebov umrlih članov.
§ 7.
Društvo je ustanovljeno, ko pristojna oblast potrdi pravila, ko pristopi društvu vsaj 25 članov in se na ustanovnem občnem zboru, ki ga skliče predlagatelj teh pravil, izvoli odbor.
§ 8.
Člani so: redni, podporni, ustanovni, častni.
1.	Redni član more postati vsak katoličan kateregakoli spola, ki je dovršil 15. leto in ga je odbor sprejel. Proti sklepu odbora v tem oziru ni ugovora in odbor radi odklonitve ni dolžan dati pojasnil.
Člana, ki nasprotuje društvenemu namenu, sme odbor izključiti, izključeni član pa se sme pritožiti na občni zbor.
Kdor sam izstopi, mora to naznaniti pismeno odboru, ki sme zahtevati zaostalo članarino.
2.	Podporni član je, kdor plača najmanj petkratni znesek članarine letno in ga sprejme odbor.
3.	U s t a n o v n i član je, kdor plača najmanj stokratni znesek članarine enkrat za vselej in ga sprejme odbor.
4.	Častne člane imenuje občni zbor le s predhodnim odobrenjem Prosvetne zveze.
Člani pod 2, 3, in 4 nimajo aktivne in pasivne volivne pravice.
§ 9.
Člani so dolžni: redno plačevati članarino, izpolnjevati hišni red, vršiti pravila in določbe poslovnika Prosvetne zveze, gojiti medsebojno spoštovanje in vzajemnost, braniti društveni ugled in po možnosti podpirati društvene namene.
§ 10.
Člani imajo pravico:
1.	udeleževati se društvenih prireditev;
2.	posluževati se društvene knjižnice in čitalnice;
3.	udeleževati se občnih zborov, na njih govoriti in staviti predloge; voliti in voljeni biti pa morejo le redni člani;
4.	za vsakega umrlega člana poskrbi odbor častno spremstvo z zastavo pri pogrebu in sv. mašo, katere se udeleže po možnosti vsi člani.
§ H-
Delo v društvu vodi in oskrbuje:
1.	odbor,
2.	občni zbor.
§ 12.
Odbor sestoji iz 4 (v manjših) ali 8 članov (v večjih društvih) kateregakoli spola, ki jih voli občni zbor za eno leto. Odbori z 8. člani volijo izmed sebe v prvi seji: predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika, knjižničarja, gospodarja, odbor-
nika za treznostno delo in odbornika za narodnoobrambno delo. Odbori s 4 člani volijo: predsednika, tajnika, blagajnika in knjižničarja, ki si privzemo še vsak po eno nalogo prej naštetih odbornikov.
Ako med letom kak odbornik odstopi, sme na njegovo mesto izvoliti odbor drugega člana.
Vsak pravilno ustanovljen in delujoč odsek društva izvoli po enega zastopnika z vsemi pravicami in dolžnostmi (odbornika) v društveni odbor, ki zastopa svoj odsek, dokler ga ta ne odpokliče. (v tem slučaju imenuje odsek drugega.)
§ 13-
Delo odbora. Odbor:
1.	sprejema nove člane z dvetretjinsko večino;
2.	oskrbuje društveno premoženje;
3.	podaja letne račune;
4.	skuša s sredstvi (§ 4) pospeševati namene (§ 3) društva, ureja in nadzira sodelovanje članov in odsekov (§ 9) ter skrbi za napredek in razvoj društva po pravilih in poslovniku;
5.	po možnosti in potrebi ustanavlja nove odseke;
6.	pošilja svojega zastopnika, ki ima vse pravice odbornika, k sejam, prireditvam in na občne zbore odsekov.
Odbor je sklepčen, ako so bili povabljeni k seji vsi odborniki in je navzočih od 8 vsaj 5, od 4 vsaj 3 člani odbora.
Kadar bi bila zadržana priti k seji predsednik in podpredsednik, ima predsednik, oziroma podpredsednik pravico določiti, kateri odbornik vodi sejo.
Način vabila k seji določi odbor v prvi seji z dvetretjinsko večino.
Odborovi sklepi so veljavni, če jih sprejme nadpolovična večina navzočih odbornikov (izjemi sta točka 1. in prejšnja: način vabila k seji); pri enakem številu glasov odloča predsednik seje.
§ 14.
Predsednik ali podpredsednik vodi društvo in je zastopa na zunaj, predseduje odborovim sejam in občnim zborom ter izvršuje društvene sklepe.
Vsako društveno listino, razglasilo in potrdilo podpisujeta predsednik (če je ta zadržan, pa podpredsednik) in tajnik. Blagajniške zadeve podpisujeta predsednik (če je zadržan, pa podpredsednik) in blagajnik.
§15.
Redni občni zbor sklicuje vsako leto dvakrat (v aprilu in septembru) predsednik, če je zadržan, pa njegov namestnik. Redne volitve se vrše le na občnem zboru v septembru.
Predloge za občni zbor morajo člani in odseki izročiti pismeno vsaj 3 dni prej odboru.
1 z r e d n i o b č n i z b o r se skliče:
1.	kadar to zahteva odbor;
2.	če to zahteva tretjina vseh članov v pismeni vlogi na odbor z navedbo predmetov posvetovanja in sklepanja.
Dan, ura, kraj in dnevni red občnega zbora se mora objaviti vsaj 8 dni prej z razglasom, ki se nabije vidno v društvenih prostorih.
§ 16.
Občni zbor društva ima pravico:
1.	izvoliti odbor in 3 preglednike računov in poslovanja odbora;
2.	izvoliti razsodišče 3 članov;
3.	sklepati o predlogih odbora in članov;
4.	sklepati o računu in proračunu;
5.	imenovati častne člane s predhodnim odobrenjem Prosvetne zveze;
6.	določiti letno članarino za društvo in odseke v skladu s sklepi občnega zbora Prosvetne zveze.
[Za društva, včlanjena v Prosvetni zvezi v Mariboru, se vstavi še: t. 7. sklepati o premembi pravil, pa le v navzočnosti nad polovice članov z dvotretjinsko večino in s predhodno odobritvijo odbora Prosvetne zveze.]
Zapisnik občnega zbora podpišeta predsednik in zapisnikar občnega zbora.
Če občni zbor ne odobri poročila odbora, izvoli komisijo 5 članov, ki preišče po-
slovanje tega odbora in o tem poroča na prihodnjem občnem zboru.
§ 17.
Občni zbor je sklepčen brez ozira na število navzočih (izvzemši § 20. t. 1.).
Sklepi veljajo, če jih sklene natpolovična večina navzočih (izvz. § 20. t. 1.).
Pri enakosti glasov odločuje predsednik občnega zbora.
[Za društva, včlanjena v Prosvetni zvezi v Mariboru, se dostavi v oklepaju obakrat (izvzemši § 16., t. 7 in § 20., t. 1.)]
§ 18.
Občni zbor voli 3 preglednike za eno leto. Izvoljen sme biti za preglednika le član, ki ni že odbornik.
§ 19.
Prepire med člani v društvenih zadevah razsoja odbor, prepire med člani in odborom pa društveno razsodišče 3 članov, ki za vsak slučaj posebej izmed sebe izvolijo enega za predsednika, vsaka prepirajoča se stranka pa po enega prisednika.
Tako razsodišče razsoja z absolutno večino; proti njegovemu sklepu ni priziva.
§ 20.
Društvo se razpusti:
1.	če to sklene občni zbor v navzočnosti treh četrtin vseh članov z dvetretjinsko večino;
2.	če je razpusti pristojna oblast.
Ako se društvo razpusti, pripade vse društveno premoženje Prosvetni zvezi v (Ljubljani ali Mariboru), ki je porabi za ustanovitev novega društva z enakim ali podobnim namenom v ....
Ako se društvo v teku 3 let ne more ustanoviti, pripade njegovo premoženje Prosvetni zvezi v (Ljubljani ali Mariboru). Ako pa bi ta Prosvetna zveza ne obstojala
več, pripade vse premoženje..................
da je izroči društvu z enakim ali podobnim namenom, ki se ustanovi v teku treh let po razdružitvi v ....
Če bi tudi to ne bilo mogoče, se premoženje porabi v namene krščanske dobrodelnosti. Kam, določijo z nadpolovično večino člani zadnjega odbora, ki jih skliče najstarejši med njimi.
Da se izvrše ta določila, mora skrbeti tisti, ki je bil v to pooblaščen od zadnjega občnega zbora. Ako bi se pa to ne zgodilo, mora skrbeti za to zadnji društveni predsednik.
(Želji društev po izpremembi t. 2. Prosvetna zveza rada ustreže in gleda le na pravilno sestavo zaradi pravne veljavnosti.)
Ustanovitev.
9.	Prosv. društvo je potrebno v vsaki župniji in v vsakem večjem, od sedeža župnije oddaljenem kraju. Kjer je mogoče najti 25 oseb, voljnih pristopiti in sodelovati po
pravilih in poslovniku, naj jih ustanovitelj skliče na sestanek in jim pojasni pomen in potrebo prosvetnega društva. Potem piše Prosvetni zvezi po pet izvodov pravil in jih izpolni. Nato napiše prošnjo na pristojno okrajno glavarstvo.
Okrajno glavarstvo v
(Kranju).
Naznanjam, da nameravam ustanoviti v Olševku prosvetno društvo in pošiljam pet izvodov pravil.
(Olševek), dne 21. oktobra 1924.
France Rogelj 1. r.
(Olševek h. št. 89, p. Tupaliče.)
Prošnja in vsaka priloga mora biti kolekovana, tudi za rešitev je potrebno priložiti kolek. (Ker se pristojbine pogosto menjajo, pišite na Prosvetno zvezo po pojasnilo.) Ko dobi ustanovitelj od oblasti potrjena pravila nazaj, se domeni z društve-niki o vsemi potrebnem glede ustanovitve društva (čas, kraj, slovesnost) in sporoči to zvezi, okraju in sosednim društvom.
Pri ustanovitvi naj sposoben govornik (n. pr. zastopnik zveze, okraja, domač izobraženec) razloži članom pravila in pove, kako naj začno delovati. Potem napiše ustanovitelj imena članov, ki plačajo takoj članarino za tekoče leto. Nato slede pozdravi zastopnikov drugih društev. Končno izvolijo
vpisani elani izmed sebe odbor, ki se takoj po izvolitvi zbere k prvi seji, v kateri si odborniki porazdele delo in določijo čas druge seje. Tajnik takoj naslednji dan sporoči zvezi in okrajnemu glavarstvu ustanovitev društva, imena in naslove odbornikov.
Odnosi društva do drugih organizacij.
10.	Prosvetno društvo je član Prosvetne zveze z vsemi, v pravilih, poslovniku in sklepih občnih zborov izraženimi pravicami in dolžnostmi. Poslovanje društva ureja in nadzira zveza in okrajni odbor. O stanju in izvršenem delu poroča društvo redno preko okraja zvezi. Točno izvršuje vsa navodila okraja in zveze.
11.	S prosvetnimi društvi okraja i. dr. sosednimi društvi vzdržuje živahen stik in vzajemno sodelovanje. S sorodnimi društvi in drugimi na istih načelih osnovanimi organizacijami domačega kraja in okolice skuša društvo vzajemno sodelovati v dosego skupnih namenov.
12.	Narodnoobrambne in treznostne organizacije podpira, če ne nasprotujejo načelom društva.
13.	Vplivu protivnih organizacij z vsemi dovoljenimi sredstvi nasprotuje tako, da ne krši načel krščanske pravičnosti in ljubezni ter državljanske svobode.
14.	Člane navaja k ljubezni in spoštovanju do cerkve in države, do njenih zastopnikov in naprav. Verne izobražence
2
Poslovnik.
skuša vedno pridobiti za sodelovanje v društvu in odboru.
15.	Duhovnike v kraju uvažuje kot poklicane voditelje ljudstva in katoliških društev v verskonravnem oziru in skuša vsaj po enega njih pridobiti za sodelovanje v vsakem odboru.
Člani.
16.	Odbor je dolžen skrbeti, da pridobi vse poštene ljudi obojega spola po 15. letu starosti za društvene člane in jih zaposli v odsekih, njim primernih. Skrbi naj tudi, da se kmalu seznanijo s pravili in poslovnikom in da žive po načelih, v njih izraženih.
17.	Člane, ki vzlic ponovnim opominom društvu več škodujejo nego koristijo, naj odbor izključi, pravico in čast članov pa naj brani.
18.	V nesreči, bolezni, preselitvi in drugih potrebah naj si člani vzajemno pomagajo. Ob vsaki priliki naj dejansko vrše dolžnosti medsebojnega spoštovanja in pomoči kot udje ene družine.
19.	Najbolj razumne in skušene člane je treba voliti v odbor. Odbornike morajo člani tako dolgo ubogati v mejah njihove oblasti, dokler opravljajo to nalogo. Pri volitvah naj dobro premislijo, koga volijo, ako jimi kateri odbornikov pozneje ne ugaja, ga v drugo ne bodo volili, dotlej pa naj ga v korist društva ubogajo.
20.	Član, ki meni, da se mu godi krivica, naj išče pravice pri odboru, razsodi-
šcu ali občnem zboru, nikoli pa ne pri nasprotnikih ali z zanemarjenjem dela in zabavljanjem, ker tako ne pride do svoje pravice in le škodi društvu.
21.	Zabavljači, zamerljivci, nergači in podpihovalci ne spadajo v društvo, ki more obstati in napredovati le z vzajemnim, požrtvovalnim sodelovanjem odbora in vseh članov po obstoječih pravilih in sklepih.
22.	Člani naj s stanovitnim in požrtvovalnim sodelovanjem v društvu, z rednim plačevanjem članarine ter drugih doneskov in z osebno udeležbo pri društvenih prireditvah razodevajo svojo kulturno, narodno in verskonravno zavednost v korist ljudstva, cerkve in države. Želeti je, da vidno nosijo znak svoje organizacije in se bratski obnašajo napram nepoznanim članom z znakom.
Odbor.
23.	Odbornik more postati vsak pravilno izvoljeni društveni član (članica). Kdor sprejme odborništvo, je dolžan točno in vestno vršiti prevzeto nalogo. Če pozneje lega ne bi mogel, naj odstopi. Odborništvo je častna in odgovorna naloga, ki zahteva predvsem zgledno izvrševanje članskih in točno izvrševanje odborniških dolžnosti. Sposoben in delaven odbor društveno življenje gotovo dvigne, nesposoben ali nedelaven odbor društvo prej ali slej ugonobi.
24.	Odborniki morajo predvsem dobro poznati pravila in poslovnik kot podlago in merilo društvenega delovanja. Skrbeti mo-
rajo, da društvo nele ohranijo na doseženi stopnji, ampak je razširijo in dvignejo čimbolj in v vseh ozirih, pridobe čimveč poštenih članov, zlasti vse sposobne prosvetne delavce (delavke), ustanove ali pozive vse koristne odseke, pomnože inventar in premoženje, pridobe ugodne prostore, uvedejo in vzdržujejo v društvu snago, red, disciplino in pravega duha. Na zunaj skrbe za ugled in dobro ime društva in članov. Posebno morajo paziti, da so v redu vse društvene poslovne knjige, inventar in blagajna ter stiki z okrajem-, zvezo i. dr. organizacijami.
25.	Novoizvoljeni odbor je treba po vsakem občnem zboru javiti tekom 3 dni zvezi (preko okraja) in okrajnemu glavarstvu.
26.	Odbor je za svoje delovanje odgovoren vzajemno, izvzemši slučaje manjšinske izjave odborove manjšine. Vsak odbornik pa je še posebej odgovoren tudi za svoje delovanje.
27.	Ce med letom odstopi polovica odbornikov, je treba sklicati občni zbor (z vo-litvijo). Manjše število odbornikov sme kooptirati odbor.
28.	Pri sejah in na občnem zboru mora poročati vsak odbornik o delu v svojem delokrogu. Pred odstopom mora poročati o svojem delu za ves čas odborništva in oddati vse društvene stvari (knjige, inventar, denar), ki jih je upravljal.
29.	Občni zbor poročilo odbornikov odobri, pohvali ali ne odobri. Pregledniki, ki so pregledali račune, knjige in inventar
društva ter ugotovili zadosten red, predlagajo občnemu zboru »absolutorij«, pri vzornem delu »absolutorij s pohvalo« (za ves odbor ali za posamezne odbornike).
30.	Odbornik, ki ne dobi absolutorija (odveze), ker mu pregledniki očitajo kako nepravilnost, mora to poravnati, četudi bi ne bil več odbornik.
31.	Člana, ki nikakor noče biti izvoljen v odbor, naj se ne voli, četudi ne navede vzroka. Odbor ima pravico predlagati ohč-nemu zboru kandidatno listo novega odbora. Na občnem zboru se voli vse odbor-nike ob STie m' nTT) r e z označile funkcije. Vsako leto naj se po možnosti izmenja vsaj dve osebi v odboru. Izjeme dovoli (le na utemeljeno predhodno prošnjo preglednikov) zveza.
32.	Društvo nima odbornikov brez določne naloge (mandata) in namestnikov. Delo odstopivšega odbornika prevzame v seji odbora eden ostalih odbornikov ali pa odbor kooptira novega člana na izpraznjeno mesto.
Odborniki.
Predsednik.
33.	Največjo odgovornost za prospeh društva nosi predsednik, ker ima največje pravice. On določa dnevni red sejam, sklicuje in vodi seje in občne zbore, nadzira odbornike in odseke glede poslovanja, skrbi za točno izvrševanje sklepov odbora in občnega zbora, zastopa redno društvo na zunaj (za posamezne slučaje sme odbor do-
ločiti drugega člana), mora vsak drugi mesec pregledati vse poslovne knjige, pred vsako sejo prečitati vse došle dopise, sam ali po drugih storiti vse, kar spozna odbor za društveno korist.
34.	V sporih naj predsednik posebno pazi, da nepristransko postopa v smislu poslovnika in pravil, da varuje ugled društva in ščiti pravice članov proti komurkoli. Dasi mora pomirjevalno vplivati, vendar mora v varstvo potrebne discipline časti in članskih pravic tudi strogo pravično nastopiti, kadar treba.
35.	Četrto leto sme biti predsednik isti član le s posebnim dovoljenjem zveze.
Podpredsednik.
36.	Kadar in v kolikor predsednik ne more izvrševati svojih pravic in dolžnosti, ga nadomestuje v vsem podpredsednik.
37.	Posebej pa je naloga podpredsednika: mesečni pregled poslovnih knjig in blagajne, nadziranje odsekov v njihovih sejah in prireditvah ter skrb za pripravo društvenih prireditev (predavanja, mesečni sestanki za vse člane in odseke, nastopi, zabave, izleti, pobožnosti itd.).
Tajnik.
38.	Pisarniško delo društva opravlja tajnik, ki sprejema, odpira in odpošilja za društvo dopise in vodi: zapisnik sej in občnih zborov, seznam članov, opravilni zapisnik, arhiv in kroniko, sopodpisuje (iz-
vzemši račune) vse listine in poročila, obvešča prizadete o sklepih odbora in občnega zbora, javlja seje odbornikom, sestanke, občne zbore itd. pa članom.
39.	Tajnik shranjuje vse njegovi oskrbi izročene poslovne knjige in papirje v redu, na varnem in je odgovoren zanje. Vsak odbornik in preglednik ima vsak čas pravico vpogleda v vse te stvari, z odborovim dovoljenjem tudi drugi člani. Za seje in občne zbore pripravlja tajnik vse potrebno, v sporazumu s predsednikom.
40.	S pomočjo zaupnikov oskrbuje tudi kolportažo stvari, doposlanih od zveze (letaki, brošure, knjige, znaki itd.).
Blagajnik.
41.	Denarno poslovanje društva oskrbuje blagajnik, ki sprejema in izdaja društveno gotovino, vodi blagajniško knjigo in zbira članarino ter darila. Za vsak izdan znesek zahteva potrdilo, ki ga shrani.
42.	Blagajniška knjiga obsega za vsak prejet ali izdan znesek na račun društva: datum, vsoto, odkod in čemu je vplačana ali kam in zakaj je bila izdana.
43.	Članarino, ki jo vedno pobira (sam ali po zaupnikih) od članov vnaprej, vpisuje v posebno polo, iz te pa mesečno za tisti mesec nabrano vsoto v blagajniško knjigo.
44.	Izplačuje le vsote, določene od občnega zbora ali odbora. Denar, ki ga ne rabi nujno, vlaga v varno hranilnico. Kolikor ga rabi za društvo za tekoči mesec, hrani v
blagajni. Društvenega denarja ne sme nikomur posojati.
45.	Za mlajše člane naj si osnuje društvo tudi Čebelico, ki jo vodi blagajnik, in navaja člane k varčevanju.
Knjižničar.
46.	Društveno knjižnico upravlja knjižničar sam ali s pomočniki. On predlaga odboru v nakup knjige, primerne za knjižnico, vpisuje nanovo pridobljene knjige v inventarni imenik knjig, vodi iz p o s o j e v a 1 n i imenik knjig, ki je na razpolago izposojevalcem, zabeleži vsako izposojeno knjigo v i z p o s o j i 1 n i zvezek, pobira od občnega zbora določene prispevke od bralcev (izposojeval-nino, odškodnino, darove) in jih mesečno izroča blagajniku, skrbi za popravo, uporabno stanje in primerno shranjevanje knjig.
47.	Knjige loči v dva oddelka: za mladino (do 15. ali 16. leta) in za odrasle, vestno pazi, da ne sprejme v knjižnico nobene neprimerne knjige, mladini izposoja le zanjo primerne knjige. Vsakemu bralcu priporoča zanj primerno berilo.
48.	Čas in pogoje izposojevanja knjig določa občni zbor, po potrebi pa med letom spreminja odbor. Knjižničar to na listu spisano izobesi vidno v knjižničnem prostoru.
49.	Knjige naj se zavijajo v močan papir, žigosajo in opremijo s številko. Izgubljeno ali raztrgano knjigo plača bralec, ki si jo je izposodil.
50.	Knjižničar naj stremi za tem, da se knjižnica vzdržuje in izpopolnjuje z lastnimi dohodki, da se vedno bolj širi krog bralcev in da sam pozna vse knjige po vsebini.
51.	Za časopise naj društvo (knjižničar) uredi čitalnico, ki je na razpolago članom ob določenih urah, zlasti ob nedeljah po službi božji.
Gospodar.
52.	Društveno premoženje (izvzemši °no, ki je upravljajo blagajnik, knjižničar in tajnik) upravlja gospodar, ki nabavlja Po sklepu odbora potrebščine (pohištvo, orodje, kurivo in dr.), jim določa prostor, skrbi za njih ohranitev, pravilno uporabo, snago in red, vodi točen zapisnikpre-ni o ž e n j a (inventar) in za vsako neopravičljivo poškodbo izterja odškodnino od krivca.
53.	V inventar vpiše vsak predmet po 'nienu, kdaj je odbor sklenil nakup (ozir. kdo ga je podaril), kje se sedaj nahaja pred-Uiet, koliko je bil vreden ob času prevze-Uia, spremembe (prebarvan, popravljen, Prodan, posojen itd.).
v 54. Posebno mora paziti, da so društveni prostori suhi, prezračeni, umiti, večkrat pometeni in obrisani, okusno okrašeni? pravočasno vsaka poškodba popravljena. <3e sam ne zmore vsega dela, naj si skuša pridobiti pomočnikov.
55.	Stremi naj za pomnožitvijo in izboljšanjem v društvene namene koristnih
predmetov (mize, stoli, pljuvalniki, obešala, umivalnik, zastori, omare, cvetice, pepelniki, glasbeno, telovadno, igralsko orodje itd.) in v ta namen pazno zasleduje nabavne možnosti doma in v soseščini (razprodaje, licitacije, darila).
56.	Preglednikom pred občnim zborom, po občnem zboru pa izvoljenemu gospodarju in preglednikom pokaže zapisnik premoženja in vse predmete svoje uprave. Pri prevzetju in oddaji premoženja podpišejo prejšnji in novi gospodar ter predsednik predajni zapisnik, ki vsebuje vse iz-premembe premoženja v času od zadnje predaje dalje.
Odbornik za treznost.
57.	Za vzgojo k treznosti in trezno življenje članov skrbi poseben odbornik za treznost, ki preskrbi vsako leto vsaj eno predavanje v prilog treznosti, širi berilo o škodljivosti alkohola, zbira člane in prispevke za protialkoholno organizacijo, pazi na treznost v društvenem življenju (zlasti na prireditvah), izvršuje v društvu tozadevna navodila protialkoholnih organizacij, ki jih priporoča okraj ali zveza in poroča odboru, občnemu zboru, okraju in zvezi (ter protialkoholni zvezi) o delu in uspehih, če je v kraju posebna protialkoholna organizacija istih načel, je ž njo v stiku in jo podpira. Kjer ni take organizacije, a so pogoji za ustanovitev in obstoj dani, jo skuša osnovati.
k
Odbornik za narodno obrambo.
58.	Za vzgojo k narodnostni zavednosti in požrtvovalnosti v korist narodnim potrebam skrbi med člani poseben odbornik za narodno obrambo. Ta preskrbi vsako leto vsaj eno predavanje tozadevne vsebine, širi tako berilo, zbira člane in prispevke za narodnoobrambno organizacijo, skrbi za Poglobitev narodne zavednosti med člani in za primerno izražanje narodnega mišljenja ter čuvstvovanja v društvenem življenju (narodne proslave, manifestacije, zastave itd.), izvršuje v društvu tozadevna navodila narodno obrambnih organizacij, ki jih priporoča okraj ali zveza in poroča odboru, občnemu zboru, okrožju in zvezi o delu in Uspehih. Če obstoji v kraju posebna narodnoobrambna organizacija istih načel, je ž njo v zvezi in jo podpira. Kjer ni take organizacije, a so pogoji za ustanovitev in obstoj dani, jo skuša ustanoviti.
Zaupniki.
59.	Odboru pomagajo vršiti nekatere naloge s podrobnim delom med člani zaupniki. Za vsak okoliš 10 do 20 članov imenuje občni zbor ali odbor po enega zaupnika, ki pomaga v svojem okolišu odbornikom Pri izvrševanju njihovih nalog (nabiranje članarine in drugih prispevkov, nabiranje elanov, agitacija za udeležbo na društvenih Prireditvah, zbiranje naročnikov za katoliško časopisje in knjige, kolportaža tiskovin doposlanih od zveze, informacije o delu na-
sprotnikov, obveščanje članov o društvenih zadevah itck).
60.	Zaupniki sprejemajo od odbora navodila za delo in poročajo odboru. Po potrebi imajo kratke, navadno mesečne sestanke s člani svojega okoliša. Po potrebi, navadno mesečno se zbero zaupniki, da dobe navodila od odbora. Nedelavnega zaupnika med letom sme zamenjati odbor.
Seje.
61.	Pogoste seje pod veščim vodstvom so vir življenja za društvo'. Vrše naj se redno vsaj vsak mesec,-po potrebi še pogosteje. Seje redno sklicuje in vodi predsednik. Sejo mora tudi sklicati, če vsaj polovico odbornikov to zahteva. Sklepčna je seja ob navzočnosti vsaj polovice odbornikov. Sklep velja, če glasuje zanj nadpolovična večina navzočih v sklepčni seji. Pri enakem številu glasov za in proti predlogu odloči glas predsednika, ki drugače ne glasuje. Odbornika, ki neopravičeno izostane od 2 sej, pozove predsednik k redu. Če izostane po opominu še dvakrat neopravičeno, se smatra, da je odstopil iz odbora.
62.	Kdor želi pri seji govoriti k stvari) ki je ravno v razgovoru, prosi predsednika za besedo. Ko jo dobi, izpregovori. K drugi stvari se sme oglasiti, ko je odpravljena prva (s sklepom ali če se odgodi na pozneje). O stvari, ki ni na dnevnem redu, se govori pri zadnji točki (slučajnosti). Predsednik ne sme pustiti, da bi kdo govorih
dokler ni končal oni, ki ima besedo, ali kdor še ni dobil besede. Pripustiti ne sme kričanja, žaljivih in nespodobnih besed. Neposlušnega opomni, ukori, če še ne pomaga, ga izključi od seje ali izroči razsodišču.
63.	K sejam smejo le odborniki in povabljene osebe. Vrše se redno v društvenih prostorih.
64.	0 vsaki seji napiše tajnik zapisnik, ki obsega imena navzočih, datum, vse predloge in sklepe, razgovore pa po smislu. Zapisnik podpišeta tajnik in predsednik.
65.	Vsi odborniki so dolžni varovati iajnost sej, ako ne sklenejo izrecno za kako zadevo drugače. Dolžni so, tudi če niso glasovali za kakšen predlog, ki pa je postal z Večino glasov sklep, zastopati mnenje večine proti komurkoli in so za ta sklep soodgovorni. Le če so pri seji povodom glasovanja o tem predlogu priglasili manjšinsko 'zjavo (t. j. zahtevali, naj se v zapisnik zapiše, da so glasovali proti in si pridrže pravice zastopati svoje mnenje tudi izven odbora in v krogu društvenikov), smejo tudi izven odbora zastopati svoje mnenje. Vendar pa naj bodo tudi v takem slučaju obzirni in imajo predvsem korist društva pred
očmi.
Dnevni red društvenih sej.
66.	Seja naj obsega redno sledeče točke (izredna seja se sme omejiti na le eno aH več nujnih točk):
I. Predsednik otvori sejo in pozdravi navzoče odbornike (in povabljene goste),
druge osebe pa pozove, da zapuste prostor. Nato ugotovi, če je odbor sklepčen ali ne.
II.	Tajnik prebere zapisnik zadnje seje. Če zahteva večina, da se v njem kaj spremeni, se to takoj zgodi, nato odbor zapisnik odobri in podpiše.
III.	Ugotovi se, ali in kako so se izvršili sklepi zadnje seje. Če se niso, treba navesti zato vzroke, sicer izreče predsednik krivcu opomin.
IV.	Odborniki (tajnik, podpredsednik, blagajnik, knjižničar, gospodar, odbornika za treznost in narodno obrambo, predsednik) poročajo vsak o svojem delu po svojem zadnjem poročilu, v kolikor niso že poročali pri prejšnji točki.
V.	Tajnik prebere važnejše došle dopise, poroča o odposlanih in o vsebini zadnje številke »Vestnika Prosvetne zveze«, zlasti pa o odredbah okraja in zveze. Odbor določi, kaj in kako naj se sporoči članom, kako in kdaj naj se izvrše odredbe višjih odborov.
VI.	Poročila o delu in stanju odsekov dajo zastopniki odsekov. Red določi predsednik.
VII.	Vsak drugi mesec določi odbor načrt dela v društvu za bodoča dva meseca. Pri vsaki seji da naloge za posamezne odbornike (in zaupnike) do prihodnje seje.
VIII.	Po vsakem občnem zboru z volit-vijo bere eden odbornikov poslovnik v celoti v toliko sejah, da ga prebere do konca.
IX.	Predlogi odbornikov in zastopnikov odsekov.
J
X.	Slučajnosti.
67.	Tajnik pripravi za vsako sejo na tttizo po zadnji seji došle dopise in poslovnik. K seji pod številko VII. prinese vsak °dbomik vse poslovne knjige in sezname, ^i jih mora voditi po poslovniku, da jih Predsednik pregleda, podpiše (Videl! da-tum, podpis) in da morda potrebna navodila.
Pregledniki.
68.	Preglednike voli občni zbor; pred-'ngati in voliti jih ne smejo odborniki. Pred °bčnim zborom pregledajo vse poslovne knjige, inventar, Čebelico, blagajno in arhiv društva, če je v redu. Če kak odbornik odkopi med letom, njegovo delo pregledajo takoj.
69.	Na občnem zboru podajo pisano po-I'0čilo o poslovanju vseh odbornikov, v ka-tsrem navedejo napake, opustitve, nasvete ih želje. Nato stavijo predlog, ali naj da °bčni zbor odboru (posameznim odbornikom) absolutorij (glej tudi t. 29., 30.).
70.	Pregledniki naj vsaj dvakrat tudi hied letom, ne šele pred občnim zborom, Pregledajo stanje in delovanje društva, zla-sti poslovne knjige. Vsak pregled na kon-ch pisanja vpišejo. (Videl! datum, podpis.)
Razsodišče.
71.	Voli ga občni zbor; predlagati in goliti članov razsodišča ne smejo odborniki- Sodi in preiskuje morebitne spore v društvenih zadevah med odborom (odbor-
niki) in člani, če se je kdo pregrešil proti določilom pravil ali poslovnika. V razsodišče naj se voli le izkušene, razsodne in ugledne člane.
72.	Spore med člani presoja odbor, ki sme člana, kateri se za ponovne opomine predsednika ne zmeni, v slučaju nenravnosti, hudega zanemarjanja verskih dolžnosti, pijančevanja, tatvine, hude surovosti, rovarenja proti odboru ali društvu, društvenemu ugledu škodljivega obnašanja izročiti tudi razsodišču.
73.	Razsodišče skliče predsednik, ako ena stranka ali interes društva to zahteva. Razsodišče zasliši stranke in priče (le dru-štvenike), nato se posvetuje in sklepa. Njegove seje so tajne. Sklep sporoči pismeno obema strankama in nadzoruje tudi izvršitev sklepa, v kolikor to zadeva odbor. Izvršitev sklepa po drugih članih nadzoruje | odbor.
74.	Razsodišče prisoja lahko te-le kazni: opomin, ukor, izgubo odborništva, začasno ali trajno izključitev. Če je obsojen cel odbor, ga lahko obsodi, da mora v celoti odstopiti.
75.	V zapletenih slučajih naj se obrne na zvezo po svet. Vedno naj ima v mislik korist in dobro ime društva. Skrbno naj pazi na popolno nepristranost v vsem svojem postopanju.
Občni zbor.
76.	Najvažnejše delo društva je občni zbor, ki pregleda in sodi delovanje društva

in odbora v preteklem letu, izbere voditelje društva za novo leto in odloča o najvažnejših društvenih zadevah. Zato mora °dbor vse storiti, da privabi vse člane na občni zbor, ki naj ga v ta namen združi z yabljivimi nastopi (petje, godba, kratka igra itd.) in ob takem času, da je dobra udeležba zagotovljena.
77.	Vsa poročila naj bodo pravočasno Pripravljena; v zadnji seji odbora naj se sestavi tudi v podrobnostih dnevni red in Vse potrebno dogovori, da se občni zbor za-niore vršiti točno po navodilih pravil in Poslovnika. Odbor navadno sestavi tudi kandidatno listo bodočega odbora. Isto pravico ima tudi vsak član. Odborniki in zaupniki skrbe, da so vsi člani pravočasno (vsaj 8 dni prej) obveščeni o času, kraju, bnevnem redu in važnosti občnega zbora, iajnik naznani občni zbor tudi okrajnemu glavarstvu, okraju in zvezi (vsaj 8 dni prej),
Po občnem zboru pošlje prepis zapisnika okraju, ki ga po vpogledu odpošlje zvezi. Novi odbor (imena in naslove) pa naznani v teku 3 dni okrajnemu glavarstvu.
78.	Občni zbor skliče, otvori in vodi ^ Predsednik ali podpredsednik; če ni teh, ) Pa najstarejši član odbora ali društva. Naj- v Prvo pozdravi vse goste, ugotovi ali in v \ koliko je občni zbor sklepčen, pozove taj- j ujka, da prečita določbe pravil in poslov- j uika o občnem zboru, sam pa prečita dnevni red.
79.	Dnevni red obsega: čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora,
Poslovnik	3
poročila odbornikov (tajnik, podpredsednik, blagajnik, knjižničar, gospodar, odbornik za treznost in narodno obrambo, predsednik), poročila zastopnikov odsekov, razgovor in sklepanje o predlogih, poročilo preglednikov (v septembru tudi volitev novega odbora, preglednikov in razsodišča), slučajnosti.
81.	zapisniku morajo biti zapisani: navzoči odborniki, število navzočih članov, čas trajanja zbora, vsi predlogi in sklepi, bistvena vsebina poročil in razgovorov, imena in število glasov izvoljenih.
82.	(üäsuje se na občnem zboru z dviganjem desnice, če pa zahteva polovica navzočih, se glasuje-z lišTkir~Pfr"enakosti glasov odloča predsednik. Za ugotovitev izida pri glasovanju z listki imenuje predsednik dva skrutinatoria. ki sta dolžna varovati tajnost. Sklepe občnega zbora izvršuje odbor. Če kateri izmed članov želi govoriti, dvigne roko in prosi, ko ga predsednik pokliče, za besedo. Besedo momprej dobiti oni, ki se je prej javil. Kdor stavi glavni predlog, govori o njem prvi in zadnji-
83.	Kdor govornika ne razume in ga želi vprašati za pojasnilo, prosi »za vprašanje«. Kdor meni, da se ne vrši zborovanje pravilno (po pravilih in poslovniku) prosi za besedo »k poslovniku). Prvi mora dobiti besedo (»za vprašanje«) takoj, drugi (»k poslovniku«) pa, ko govornik konča.
84.	Če kdo predolgo govori, če govori o stvareh, ki ne spadajo k predmetu, če rabi žaljive ali nedostojne izraze, ga pred-
Zelnik opomni, če to ne pomaga, mu vzame besedo. Člane, ki motijo zborovanje, opojni dvakrat, opomnjene ukori, če še ne Pomaga, jih izključi od zborovanja in po Potrebi izroči razsodišču.
85.	Na občnem zboru pravilno sprejeti Predlogi so kot sklepi obvezni za vse člane. Zato je glede pravilnosti zborovanja in sklepanja treba popolne jasnosti. V ta namen Pa je potreben natančen red, kakšni naj bodo, kako naj se stavijo, razpravljajo in oklepajo predlogi. Ker pa so v tem oziru udomačene v društvih določbe orlovskega poslovnika (II. izdaja iz leta 1922., §§ 84 do 93), veljajo glede teh predlogov za dru-stvo iste določbe.
* *
*
Predlogi so 1. o b 1 i k o v n i, ki Se nanašajo na obliko (način) razgovora ali Vasovanja (Razgovor naj se konča! Predimo k glasovanju! Preidimo na dnevni l'ad! K nadaljni točki! Ta točka naj se pre-j°ži na konec! ali na poznejši čas! Seja [zbor] naj se prekine! ali zaključi! Glasu-T naj se z listki! Govorniki naj govore stola! Glasneje! itd);
2. s t v a r n i, ki se nanašajo na stvar (predmet), ne pa na obliko (način) razpravljanja.
Če kdo stavi nov predlog, ki samo za-'dka prejšnjega, se ne šteje za predlog, ker Vasovanje samo odloči, ali obvelja prvi Predlog ali ne (t. j. drugi).

Vsak predlog (glavni) lahko drug član s posebnim (stranskim) predlogom popravi, dopolni, razširi ali omeji.
Ko je razgovor o predlogu končan, ga predsednik ponovi (glavnega in stranskega). Nato se glasuje, najprej o glavnem, nato o stranskih.
Stvarne predloge je treba vsaj 3 dni prej sporočiti odboru, da se o njih posvetuje. Kasneje ali šele na občnem zboru stavljeni predlogi so nujni. Nujnost pa mora predlagatelj utemeljiti in šele če i občni zbor, ki nato o nujnosti glasuje, z ve- | čino prizna, da je predlog res nujen, se e njem razpravlja in sklepa.
O oblikovnih predlogih se ne razprav- j Ija, ampak glasuje takoj, vendar mora predsednik prej še prebrati imena že za besedo javljenih govornikov.
Če zbor sprejme predlog za konec razgovora, govore le še tisti, ki so se že pred tem predlogom prijavili.
Predsednik in vsi odborniki naj se pr' sejah vadijo v zborovanju po teh določbah in naj skrbe, da se tako vrše tudi občni zbori.
Društvene poslovne knjige.
86.	Vsega nihče ne more za vedno obdržati v spominu. Marsikatero odbornišk0 službo opravlja vsako leto drug član. Kaka naj vlada v društvu red in gotovost, če nj vse, kar je važno, zapisano? Papirji, zvezki
in knjige, ki jih za društvo vodijo odborniki ali uslužbenci, se imenujejo poslovne knjige.
Poslovne knjige vodi dotični odbornik Po določbah pravil, poslovnika in zveze. Skrbi, da se vse pravočasno, čitljivo, s črni-lom vpiše. Če kaj popravi, prejšnje tako Prečrta, da ostane čitljivo in pripiše na rob vzrok črtanja (n. pr. sklep seje 10. oktobra, ali pomota i. pod.). Nikoli ne sme nihče izžgati cele strani iz knjige, četudi ostane Pomotoma prazna ali se umaže. V vezanih knjigah imajo strani zaporedne številke, kisava bodi po možnosti čedna. Knjigo jnora, kdor jo vodi, skrbno shranjevati in 'ppo ž njo ravnati. Odbornik, ki ne more (,oma knjige zapreti pred otroci ali drugimi '‘opoklicanimi rokami, naj knjigo shranjuje v društvu v zaprti omari.
Preglednikom in predsedniku morajo Poslovne knjige biti vsak čas na vpogled.
87.	Vsako društvo mora voditi sledeče Poslovne knjige: seznam članov, zapisnik fej in občnih zborov, opravilni zapisnik, Jlagajniško knjigo, kroniko, inventar, in-vpntarni imenik knjig, izposojevalni ime-ri'k knjig, zapisnik arhiva, dopisno knjigo.
88.	V zapisnik sej (občnih zbo-i0v) se vpiše: Datum, imena navzo-( 1 h , dnevni red, predloge in sklepe, razgovore (po vsebini), izid volitev z imeni “1 številkami, vse na kratko in jasno. Zakonik seje se vedno prebere na prihodnji s®|i, ki potrdi pravilnost in ga nato pod-Piseta predsednik in tajnik. Če kateri od-
bornikov dokaže kako nepravilnost, mora tajnik to popraviti, preden se podpiše. Zapisnik občnega zbora na isti način bero, potrdijo ali popravijo na prihodnjem občnem zboru. (Spiše naj ga pa tajnik do 2. seje.)
89.	Seznam članov obsega: Ime in priimek, rojstno leto, naslov in poklic člana, kdaj je bil sprejet (datumi seje), v katerem odseku deluje, v katerih drugih društvih je član, v opombi pa važnejše iz-premembe. Kadar vpiše novega člana v ta seznam, mu izstavi obenem člansko izkaznico. (Večje društvo potrebuje še abecedni seznam članov, poleg imena samo še številko člana v seznamu).
90.	Opravilni zapisnik obsega: tekoče številke, odkod prihaja ali kanj gre dopis, vsebina (par besed) dopisa, kaj je društvo storilo z dopisom. Vsak dopi^ vpiše tajnik v ta zapisnik takoj, ko ga dobi ali preden ga odpošlje. Tekočo številko zapisnika vpiše tudi na dopis. Vsak dopis pokaže čimprej predsedniku, s katerim skupno podpisujeta. Rešene dopise shranjuje, urejene po tekočih številkah v posebni mapi, ki jo po končanem poslovnem letu shrani v arhivu.
91.	A r h i v obsega: Pravila in poslovnik, inventar , zaključene akte, zapisnike* statistike, izpolnjene poslovne knjige, dopise in prepise dopisov, vabila, plakate, poročila preglednikov, odsekov in odbornikov ter vse druge listine ali tiskovine, kj so v zvezi z društvom, a se ne rabijo več pr1
tekočem poslovanju. Uporabljati sme arhiv te, kdor ima dovoljenje odbora.
92.	V kroniko vpisuje tajnik od odbora potrjeno besedilo, s katerim kratko vpiše vse pomembnejše dogodke v okviru društva, ali vpliv drugih dogodkov na dru-stvo (graditev doma, selitev, prezidava, ustanovitev odseka, važnejše seje, občni jbor, prireditev itd.). Važna so imena in številke.
93.	V dopisno knjigo vpisujejo pdborniki in člani medsebojna vprašanja •n obvestila, kratko in dostojno. Leži. na vidnem mestu vsak čas.
Društveni sestanki.
94.	Društvo dosega svoje namene zlasti s sestanki, ki jih za vse člane in odseke prireja mesečno ali vsaj četrtletno. Organizacija in vodstvo teh sestankov je posebna naloga podpredsednika. Na sporedu bodi navadno: predavanje, razgovor, kratka razlaga pravil in poslovnika, deklamacija, kra-jek govor (govorniška šola), petje, godba, bratka igra ali dramatičen prizor, telovad-ska točka, poročilo odbora (podpredsed-uika) in razgovor o društvenih razmerah.
95.	Ti sestanki naj se vrše na kolikor uiogoče družinski, privlačen način eno do dve uri, ob času, ko največ članov utegne priti. K sodelovanju in nastopanju naj odborniki in zaupniki pomagajo pritegniti bar največ (zlasti mlajših) članov in članic, ter vse odseke, da se utrjuje zavest skupnosti, vzajemnost in edinost. Vstop k tem
sestankom bodi brezplačen, tudi za nečlane, ki jih vsak član pripelje s seboj, ker se tako društvo poživi in dobiva nove člane.
Versko življenje.
96.	Eden glavnih namenov društva je: utrjevati versko zavest članov in jih izobraževati na temelju katoliške vere tako, da po veri stanovitno žive in se v vseh zadevah po načelih vere ravnajo. Zato mora biti vse društveno življenje urejeno tako, da v ničemer ne ovira verskega življenja članov, ampak je olajšuje in poživlja zlasti tako, da navaja člane k službi božji, k prejemanju sv. zakramentov, k sodelovanju v cerkvenih in verskih organizacijah in vdanosti do cerkve in njenih zastopnikov.
97.	Versko zanemarjenih ljudi, ki ne obetajo, da bi se v društvu poboljšali, se ne sme sprejeti za redne člane. Člane, ki pohujšljivo žive (ponočujejo, pijančujejo, med službo božjo postajajo zunaj cerkve itd.) je treba opomniti (predsednik ali p° njegovem nalogu drug vpliven član), če ne pomaga, ukoriti, izročiti razsodišču ali celo izključiti.
98.	Vsako društvo naj si izbere na občnem zboru svojega zaščitnika (patrona), n. pr. sv. Cirila in Metoda, sv. Jožefa, sv. Ja-neza Ev. itd., čigar god (ali naslednjo nede-; Ijo) vsako leto slovesno praznuje. Člani naj po možnosti prejmo sv. zakramente, se zbe-ro k skupni sv. maši (za žive in mrtve člane) in k prireditvi. Jedro prireditve bodi
govor načelne vsebine, okoli katerega se razporede točke vseh odsekov.
99.	Društvo naj se udeleži z zastavo in vsaj malim zastopstvom procesij o Veliki noči in Sv. Rešnjem Telesu. Za umrle člane naj oskrbi letno eno sv. mašo, se udeleži Pogreba vsakega člana in oskrbi v osmini zanj eno sv. mašo. Društveni pevci naj pojo PD pogrebu člana žalostinke. Dlani naj radi pomagajo cerkvenemu predstojništvu Pri cerkvenih proslavah, zlasti pri petju, °kraševanju in rediteljstvu.
Zastava.
100.	Društvo naj skrbi, da si čimprej Pabavi lično, četudi ne drago zastavo (prapor), ako ima že druge, za društveno poslovanje bolj potrebne predmete (pohištvo, knjižnico, oder, garderobo itd.) Zastava naj ^raža po obliki verski, narodni in socialni Enačaj društva. Novo zastavo da društvo slovesno blagosloviti v cerkvi. Shranjuje jo, co le mogoče v društvenih prostorih. Za-Pjo je odgovoren zastavonoša, ki mora biti društven član.
101.	Kdaj in kako naj se rabi zastava, določa odbor. Le v nujnih slučajih, ko seja P> več mogoča, predsednik sam. Poleg zastavonoše morata spremljati zastavo pri vsakem nastopu najmanj še dva člana. Dru-stvo nastopi z zastavo, kadar to sklene dru-stveni, okrajni ali zvezni odbor.
Društveni prostori.
102.	Zadostni, primerni in čedni prostori so za razvoj društvenega življenja temeljne važnosti. Vsako društvo mora skrbeti, da si postavi svoj dom ali ga prezida, kakršnega rabi. Tako poslopje nosi navadno napis »Ljudski dom«. Dokler tega ne zmore, naj si začasno skuša pridobiti in urediti zasilne prostore za svoje potrebe blizu župne cerkve.
103.	Središče prostorov tvori dvorana. (Če je le mogoče, naj se poleg dvorane za igre, shode itd. postavi še posebna telovadnica.) Nič manj važni so stranski prostori (knjižnica in čitalnica, oder z dvojno garderobo (za moške in ženske igralce) ter skladiščem za kulise, veža z garderobo in okrepčevalnico za občinstvo, posvetovalnica, zadostno dvojno stranišče (za moške in ženske), prostor za telovadno orodje, stanovanje za hišnika).
Prostori, zlasti dvorana naj bodo v pri' tličju. Dvorana naj ima najmanj dva široka izhoda na prosto, dobro ventilacijo v stropu, dosti velikih oken s temnimi ali lesenimi zastori, parketna tla, dobro in praktično razdeljeno razsvetljavo in kurjavo-Stranski prostori naj bodo v zvezi z dvorano, po možnosti tudi med seboj.
Primerne slike in cvetlice naj krase vse prostore. Čist zrak, snaga in red mora biti v vseh in celih prostorih vsak čas. Pro' den društvo začne z zidanjem ali prizidava-njem, naj vedno vpraša zvezo za svet.
Društvene prireditve.
104.	Kdaj in kakšna prireditev naj se vrši, sklepa odbor, ki izvršuje tudi tozadevne sklepe občnega zbora. Običajne prireditve v malem obsegu pripravi in vodi odbor (podpredsednik s pomočjo članov).
105.	Za večje prireditve naj izbere odbor izmed sposobnih članov poseben prire-ditveni odbor, ki je dolžan držati se proračuna in načrta, ki ga je odobril odbor. V svojem poslovanju je ta odbor avtonomen. Vendar sme društveni odbor iz važnih razlogov (nedelavnost, potratnost) ta odsek vsak čas razpustiti.
106.	Prireditelji naj vsako prireditev pravočasno naznanijo članom, okraju, zve-zi, sorodnim društvom in oblastem, skrbe za dobro razglasitev in jo tudi dobro pripravijo. Paziti morajo, da se povodom prireditev ne zgodi nič takega, kar bi nasprotovalo Načelom pravil ali ugledu društva (pijančevanje, nespodobnosti, pretep, glasen prepir).
107.	Kakšne in kako pogoste naj bodo prireditve, mora odbor sam presoditi po krajevnih razmerah in potrebah. Gotovo je važna naloga društva, skrbeti za zadostno, rlobro in pošteno zabavo, a nikakor ne sme vsled pogostih zabav trpeti izobraževalno delo.
Kratka vabila in poročila naj se obja-vijo tudi v časopisu.
108.	Društvo prirejaj (zlasti v večjih krajih) ne le igre, zabave in družabne ve-
cere (tudi dostojen Miklavžev, Silvestrov ali pustni večer), ampak tudi poučne tečaje, izlete in skupna verska romanja. Udeležuj se po možnosti skupno procesij, pogrebov članov in dobrotnikov, dostojnih verskih in narodnih manifestacij.
109.	Nobena prireditev se ne sme vršiti tako, da bi motila službo božjo ali odtegovala člane izvrševanju verskih dolžnosti. V saka naj nudi le pošteno zabavo in uči navzoče lepega vedenja.
Odseki.
110.	Društveni odbor ustanavlja odseke zato, da bi z njihovim sodelovanjem društvo lažje vršilo svojo izobraževalno in vzgojno nalogo. Društvo je dolžno, ako prilike omogočajo ustanovitev in obstoja v krajevnih razmerah utemeljeno upanje za uspešno trajno delovanje, ustanoviti in podpirati poleg knjižnice odseke za petje, glasbo, telovadbo, sport, dramatiko, gospodinjstvo. Pomaga naj tudi ustanoviti narodnoobrambno in treznostno podružnico v svojem kraju. Če potreba ali korist kaže, lahko Ustanovi tudi v dosego drugih namenov posebne odseke: za delavce, za dekleta, za kolportažo, za izseljence itd.
111.	Društveni odbor ima dolžnost in Pravico: odseke nadzirati, pregledati njihove poslovne knjige, prisostvovati njihovim sejam in občnim zborom, odkazovati čas in prostor za vse prireditve in nastope, Ukiniti vse sklepe odsekov, ki nasprotujejo Pravilom ali sklepom društva.
112.	Brez dovoljenja društva odseki ni-uiajo svoje posebne članarine in blagajne. Vsi dohodki se stekajo v skupno blagajno, 'z katere odbor pokriva v društveni seji dobljene izdatke odsekov.
113.	V društvu in med odseki mora vladati krščansko družinsko razmerje, ki odmerja članom družine sredstva po potrebi, pravičnosti in ljubezni.
114.	Pravico razpustiti odsek ima občni zbor odseka; društveni odbor pa le z dovoljenjem zvezinega odbora.
115.	Odseki nimajo svoje lastnine, uporabljajo pa brezplačno društveno lastnino.
116.	Odseki smejo biti včlanjeni le v taki tehnični centrali (zvezi odsekov), ki je včlanjena v Prosvetni zvezi.
117.	Odseki si smejo izdelati vsak svoj poseben poslovnik, ki je za odsek obvezen, ako ne nasprotuje pravilom in temu poslovniku in če ga potrdi društveni odbor. (Pri sestavljanju naj upoštevajo ta poslovnik, zlasti poglavje o odsekih.)
118.	Odsek upravlja maloštevilen odbor, ki ga izvoli vsakoletni, pred društvenim občnim zborom se vršeči odsekovni občni zbor. Tak odbor sestavljajo redno: načelnik (vodi in zastopa odsek v organiza-toričnem oziru), vaditelj (pri pevcih pevovodja, pri godbi kapelnik, pri igralcih režiser, pri knjižnici knjižničar) in gospodar (upravlja inventar, ki ga društvo posoja odseku: note, inštrumente, telovadno orodje, pohištvo, knjige itd.). Če potreba zahteva, odsekovni občni zbor ta odbor lahko tudi razširi.
119.	Če odsek z dovoljenjem društvenega odbora vodi svojo blagajno (ako ima posebno članarino in druge dohodke), se vstavi po odsekovnem in pred društvenim
občnim zborom računski zaključek odseka bot posebna točka v računski zaključek društva. To delo opravlja blagajnik odseka.
120.	Na zunaj (izvzemši razmerje do zveze odsekov) zastopa odseke društveni °dbor, ki odloča tudi o posebnih nastopih odsekov.
121.	Vsak odsek nastopa le o prilikah na prireditvah, ki ne nasprotujejo načelom društva.
122.	Vsak odsek prireja le take nastope, kakršni spadajo v njegov delokrog: pev-ci pevske, igralci dramatične, godba godbe-he, telovadci telovadske itd.
123.	Pri društvenih nastopih so dolžni
ha zahtevo odbora sodelovati vsi odseki, vsak v svoji stroki in po svoji sposobnosti. ,	124. Drugim organizacijam sme dru-
stvo dovoliti gostovanje v svojih prostorih ha njihov račun le v slučaju, če ne uporab-Jajo za svoj nastop društvenih članov.
125.	V društvenih prostorih smejo nakopati društveni člani le na račun in pod 'hienom društva.
Zveze odsekov.
126.	Društveni odseki se v svrho teh-hične pomoči smejo priključiti taki zvezi ?dsekov, ki je včlanjena v Prosvetni zvezi h v polni meri upošteva njena pravila in Poslovnik.
. 127. Zveza odsekov (Pevska zveza, bjudski oder, Ženska zveza, Dekliška zve-'•h itd.) vzdržuje stik s Prosvetno zvezo tako,
k
da pošilja redno k sejam in na občne zbore Prosvetne zveze svojega, v sporazumu z odborom Prosvetne zveze določenega zU' stopnika, ki daje in prejema za svojo zvezo odsekov potrebne informacije, navodila in poročila.
128.	Odbor Prosvetne zveze ima pravico pošiljati na seje in občne zbore zveze odsekov svojega zastopnika in dolžnost, vsako leto pred občnim zborom poslovanje zveze odsekov pregledati po svojih preglednikih ter ukiniti vse sklepe in ureditve, kj so v nasprotju s pravili, poslovnikom ali sklepi Prosvetne zveze.
129.	Zveze odsekov nimajo lastnega premoženja, pač pa brezplačno upravljaj0 in rabijo inventar Prosvetne zveze.
130.	Zveze odsekov so v svojem tehničnem delokrogu (izvzemši določbe točke 1—4) avtonomne. Spore, ki bi nastali vsleci poseganja zveze odsekov v delokrog društev in okrajev pri občevanju z odseki, s°' di odbor Prosvetne zveze, izvzemši slučaje) ki spadajo pred razsodišče Prosvetne zveze-
Prosvetni okraj.
131.	Več društev, ki spadajo po legi in Prometnih zvezah skupaj, tvori prosvetni °kraj, ki naj redno obsega 3 do 8 društev.
132.	Sedež, meje in ime okraja določa, upoštevajoč želje in potrebe društev, zvezni j'dbor. Namen prosvetnega okraja je skriti za medsebojno pomoč med sosednimi 'jruštvi ene okolice, za redno poslovanje društev in za razbremenitev zveze pri usta-P&vljanju, podpiranju in pregledovanju društev.
133.	Okrajni odbor sestoji iz predsednika, tajnika, blagajnika in po enega zaupnika pevskih, dramatičnih, telovadnih, godbenih, ženskih in drugih odsekov ter knjižnic, ki jih voli vsakokratni občni zbor 0kraja izmed društvenih članov okraja.
134.	Okrajni občni zbor skliče na kraju j*edeža pismeno predsednik okraja v okto-nru. Naznani ga najmanj 14 dni prej vsem društvom in zvezi. Občni zbor tvorijo vsi Predsedniki in tajniki društev in okrajni Zborniki. Izredni občni skliče, če ga za-k^va zveza ali večina društev. Sklepčen je ()'3čni zbor ob navzočnosti polovice glaso-
Poslovnik.	4
valnih upravičencev. Želeti je, da pošlje na občni zbor tudi vsak odsek včlanjenih društev vsaj enega zastopnika, ki sme govoriti in predlagati, ne pa glasovati.
135.	Dnevni red občnega zbora obsegaj : čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora, poročila odbornikov (o izvršenem delu, o stanju društev, o dopisih zveze, o načrtu dela za bodoče leto), poročila zastopnikov društev (o delu, statistični podatki), poročilo preglednikov, volitve odbora, dveh preglednikov in treh članov razsodišča, predloge odbora in društvenih zastopnikov.
136.	Okrajni odbor ima najmanj vsak mesec sejo. Izvršuje sklepe občnega zbora, ustanavlja nova društva, podpira in pregleduje društveno delovanje, izvršuje navodila zveze in ji poroča o stanju in delovanju društev.
137.	Vsak član odbora podpira in pregleduje delovanje istoimenskih odbornikov oziroma odsekov, včlanjenih društev Ier poroča na sejah in občnem zboru o tem delu. Predsednik ima še posebej skrb za predavanja, tečaje in prireditve, tajnik pa za narodno obrambo in treznostno delo v okraju.
138.	Razsodišče sodi spore med društvi, člani raznih društev okraja in član' društvenih razsodišč. Preglednika okraj3 pregledujeta okrajni in društvene odbore ter pošiljata za vsako polletje izpolnjen6 revizijske pole zvezi.
139.	Vse delovanje okrajnega odbora občnega zbora urejajo določbe poslovniška za društva, v kolikor ne določa ta del
posebnega.
140.	Več okrajev enega ozemlja skupaj lahko s privolitvijo zveze tvori posebno avtonomno prosvetno okrožje, ki ima isti na-rnon glede teh okrajev kakor okraji glede društev. Pravice in dolžnosti takih okrožij dogovorno ž njimi uredi Prosvetna zveza.
141.	Sporne zadeve med okraji (okrož-Jt) sodi odbor zveze, ki more posamezne lučaje odstopiti tudi občnemu zboru ali razsodišču zveze.
Prosvetna zveza.
Pravila.
§ I-
Prosvetna zveza je zveza društev, K1 širijo izobrazbo po kršcansko-socialnih načelih.
Razteza se na ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, sedež ima ' Ljubljani.
Društvo je kulturno in ni politično.
§ 2.
Namen Prosvetne zveze je: širiti med ljudstvom izobrazbo na podlagi krščanskosocialnih načel.
§ 3.
Prosvetna zveza dosega svoj namen:
1.	z ustanavljanjem novih in podpira' njem včlanjenih društev;
2.	z društvenimi predavanji in poiic' nimi izleti;
3.	s posvetovanji in poučnimi tečaji /f1 posamezne skupine, stanove, organizacij*
(kmete, delavce, obrtnike, vajence, pevce, 'gralce, telovadce, dijake itd. obojega spo-]a);
4.	z gojitvijo petja, glasbe, dramatike, telovadbe, sporta, strokovnega pouka itd. Po odsekih;
5.	z izdajanjem in zalaganjem knjig, revij, brošur, iger, letakov, razglednic, ^kupnih znakov, tiskovin in drugih društvenih potrebščin;
6.	z ustanavljanjem in izpopolnjevanjem knjižnic;
7.	z izdajanjem skupnega vestnika za včlanjene organizacije;
v 8. z ustanavljanjem prosvetnih tajništev;
9. z zbiranjem gmotnih sredstev.
§4.
Denarna sredstva Prosvetne zveze so:
1.	redni prispevki včlanjenih društev;
2.	od občnega zbora določeni odstotki 0(t čistih dohodkov društvenih prireditev;
3.	dobiček predmetov, navedenih v » 3, pod točko 5;
4.	darila, volila itd.
§ 5.
Ustroj Prosvetne zveze:
1.	Prosvetna zveza obstoji iz posameznih društev;
2.	v okviru Prosvetne zveze obstoje av-^0Homne zveze odsekov posameznih dru-ste'V, n. pr. pevskih, dramatičnih, telovad-
nih, športnih, abstinenčnih, narodnoobrambnih, ženskih, časnikarskih itd. Te avtonomne zveze (podzveze) imajo za notranje poslovanje svoj odbor, morejo si z odobrenjem Prosvetne zveze nadeti svoje ime, sestaviti in uporabljati svoj poseben poslovnik, omisliti za svoje člane poseben kroj, posebne znake in nastopati pod svojimi zastavami;
3.	za posamezne okoliše se lahko ustanavljajo prosvetna okrožja (okraji), podzveze in druga upravna telesa v okviru Prosvetne zveze.
§ 6.
Člani Prosvetne zveze so posamezna včlanjena društva.
§ 7.
Društvo, ki želi postati član Prosvetne zveze, mora svoj pristop pismeno prijaviti odboru Prosvetne zveze, ki sprejema ah odklanja brez navedbe razloga.
Društvo preneha biti član Prosvetne zveze:
1.	ako pismeno javi sklep občnega zbora, da izstopi;
2.	ako ga odbor Prosvetne zveze izj ključi na podlagi sklepa razsodišča. Proti taki odločitvi ni priziva.
§8.
Včlanjena društva imajo pravico, da se v smislu § 15 po zastopnikih udeležuje]’0 občnih zborov, posvetovanj, tečajev, sestankov, izletov itd., stavijo predloge in volij0.
§ 9.
Včlanjena društva imajo dolžnost:
1.	plačevati redno letno članarino in odstotke od čistih dohodkov društvenih prireditev (oboje določa občni zbor Prosvetne zveze);
2.	redno poročati o društvenem delovanju;
3.	sodelovati po navodilih Prosvetne zveze v dosego njenih namenov.
§ 10.
Prosvetno zvezo upravljata:
1.	odbor;
2.	občni zbor.
§ H-
Odbor sestoji:
1.	iz devetih odbornikov, voljenih na občnem zboru. Namesto odstopivšega odbornika sme odbor kooptirati novega člana;
2.	vsaka včlanjena osrednja organizacija pošilja k odborovim sejam in na občni zbor Prosvetne zveze svojega zastopnika, ravnotako Prosvetna zveza k odborovim sejam in na občni zbor teh organizacij. Ti zastopniki imajo posvetovalno pravico.
Notranje poslovanje odbora odreja poslovnik.
§ 12.
Odbor je sklepčen, če so navzoči poleg Predsednika ali podpredsednika vsaj še štirje odborniki. Sklepa se z nadpolovično večino, pri enakem številu glasov odloča predsednik.
§ 13.
Na občnem zboru izvoljeni odborniki volijo iz svoje srede: predsednika, prvega in drugega podpredsednika, tajnika, blagajnika, knjižničarja, gospodarja, odbornika za treznostno in odbornika za narodnoobrambno delo v okviru Prosvetne zveze.
§ M.
Predsednik ali njegov namestnik zastopa društvo v vseh slučajih, izvršuje sklepe odbora in občnega zbora, predseduje sejam in občnim zborom ter vodi razprave po določbah poslovnika Prosvetne zveze.
Vsa razglasila, pisma in potrdila podpisuje predsednik ali njegov namestnik in še en odbornik, z odborovim dovoljenje® pa tudi, v manj važnih zadevah samo pisarniški tajnik. Blagajniške zadeve podpisujeta predsednik in blagajnik ali njegov namestnik.
§ 15.
Redni občni zbor sklicuje predsednik vsako leto in ga naznani vsaj 14 dni prej v glasilu Prosvetne zveze ali v enem ljubljanskih dnevnikov.
Včlanjena društva se udeležujejo občnega zbora po zastopnikih. Vsako društvo pošlje po enega zastopnika za vsakih začetih 50 članov. Ti zastopniki morajo imeti s seboj pismeno pooblastilo društvenega odbora. En zastopnik sme zastopati največ tri
društva. Po en glas ima tudi vsak odbornik Prosvetne zveze in vsak predsednik prosvetnega okrožja (okraja).
Občni zbor ima pravico:
1.	voliti 9 odbornikov in 3 preglednike;
2.	sklepati o spremembi pravil in poslovnika za zvezo, podzveze, okraje in društva, o razdružitvi, o letnem poročilu odbornikov, o višini prispevkov včlanjenih društev zvezi, okrožju in podzvezi, o predlogih odbora in včlanjenih društev, poslanih pismeno vsaj 8 dni prej zvezi.
Če občni zbor odborovega poročila ne odobri, izvoli komisijo 5 članov, ki preišče Poslovanje odbora in o tem poroča prihodnjemu občnemu zboru.
Občni zbor sklepa in voli z nadpolovič-no večino navzočih glasov. 25 včlanjenih društev ima pravico zahtevati izreden občni zbor, ki ga mora sklicati predsednik v 14 dneh potem, ko mu je bila vročena pismena zahteva z navedbo predmetov zboro-vanja.
§ 16.
Za spremembo pravil, ki jo predlaga m vsaj 14 dni prej objavi društvom v gla-sUu zveze ali pismeno odbor Prosvetne zve-2e) zadostuje navadna večina glasujočih na °bčnem zboru. Za druge spremembe pravil ^ora biti zastopanih najmanj dve tretjini '' Oanjenih društev, ki sklepajo o tem z dve-b'etjinsko večino glasov.
§ 17.
V	slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje drug občni zbor, ki sklepa o istem sporedu brez ozira na udeležbo.
§ 18.
Prepire v strogo društvenih zadevah med včlanjenimi društvi, okraji, podzve-zami in zveznimi odseki, v kolikor se ne dajo poravnati mirnim potom, razsoja razsodišče petih članov, v katero voli vsaka stranka po dva, predsednika pa imenuje odbor Prosvetne zveze.
V	slučaju § 7. odst. 2. volijo predsednika člani razsodišča, če se ne sporazumejo, odloča žreb.
Razsodišče odloča z večino glasov, prj enakem številu odloča predsednik. Proti sklepu razsodišča ni priziva.
§ 19.
Prosvetna zveza se razdraži, če to sklene občni zbor z dvetretjinsko večino ob navzočnosti treh četrtin zastopnikov včlanjenih društev.
V	slučaju razdružitve ali razpusta pri' pada društveno premoženje knezoškofij' skemu ordinariatu v Ljubljani, ki mora skušati v teku dveh let ustanoviti novo društvo z istim namenom, če pa to nikakor n® bi bilo mogoče, sme to premoženje porabiti v namene krščanske prosvete.
[Prosvetna zveza v Mariboru ima nekaj bistveno različnih določb v svojih pravilih in sicer:
V	§ 1., da se razteza le na ozemlje mariborske oblasti, na sodna okraja Brežice in Sevnica, na občini Veliki Kamen in Urš-na sela sodnega okraja Kozje, ter na sodni okraj Laško iz ljubljanske oblasti; sedež ima v Mariboru.
V	§ 3. t. 3. je izpuščeno vse, kar je
v ( )•
V	§ 3. t. 4 in v § 5. t. 2. se omenja: petje, glasba, dramatika itd.
V	§ 12. t. 1. odborniki morajo vsi stalno bivati v Mariboru.
V	§ 15. (v mariborskih pravilih § 16., ker so razdeljena na 21 §§): odbor naznani občni zbor v glasilu Prosvetne zveze ali v listu, ki ga določi odbor.
Predsednikom okrajnih odborov ni dana pravica glasovanja na zveznem občnem zboru.
Občni zbor ima pravico voliti predsednika itd. ter 5 članov v razsodišče.
Ena četrtina včlanjenih društev ima pravico zahtevati izredni občni zbor s pismeno vlogo na odbor.
V	§ 19. V spornih društvenih zadevah, kakor tudi med včlanjenimi društvi, oziro-ma med osrednjimi odseki, v kolikor se ne poravnajo mirnim: potom, razsoja na občnem zboru izvoljeno razsodišče petih članov, ki si izvolijo izmed sebe predsednika za vsak slučaj posebej.
Razsodišče odloča z večino glasov. Proti njegovemu sklepu ni priziva.
§ 21. Premoženje pripade knezoškofij-stvu v Mariboru, ki mora tekom dveh let ustanoviti novo društvo; če pa to ni mogoče, naj se uporabi v namene slovenske krščanske prosvete.
* * *
142.	Odbor izvršuje pravila in sklepe občnega zbora, prireja potrebne tečaje, sestanke in nastope, izdaja glasilo Prosvetne zveze, sprejema društva v zvezo, ustanavlja, pregleduje in izključuje društva, upravlja premoženje zveze, skrbi za razvoj in enotnost prosvetnega dela, vzajemnost med včlanjenimi prosvetnimi organizacijami, sklepa o nastopih in prireditvah zveze in določa, kdo naj zastopa zvezo na zunaj, ako je ne more v pravilih določena oseba, daje smernice za prosvetno delovanje, ureja in vzdržuje stike s sorodnimi organizacijami.
143.	Za izvrševanje posameznih obsežnejših nalog sestavlja odbor posebne k o -misije pod načelstvom enega odbornikov (za organizacijo, predavanja, literaturo, knjižnice, gospodarstvo, tečaje, revizije itd.). Delokrog, kompetenco in sredstva določa komisijam odbor, katerega redno obveščajo o svojem delu. Sklepi komisij, ki nalagajo organizaciji kakšno obveznost, potrebujejo potrdila odbora.
144.	V važnih nujnih zadevah celotne organizacije skliče odbor med letom prosvetno skupščino (predsednike in tajnike okrajnih odborov in zvezni odbor), katere sklepi veljajo do občnega zbora.
145.	Za poslovanje zveze lahko odbor nastavi pisarniško osobje, ki je podrejeno in odgovorno odboru. Poslovanje zveze se vrši v smislu določb, ki urejajo društveno poslovanje.



■

KAZALO
Uvod.........................................3
Splošne določbe (t. 1. do 8.) . . . . . . .	5
Prosvetno društvo.
Pravila......................................7
Ustanovitev (t. 9.)..........................15
Odnosi do drugih organizacij (t. 10. do 15.) .	17
Člani (t. 16. do 22.)........................18
Odbor (t. 23. do 32.)........................19
Odborniki (t. 33. do 60.)......................21
Seje (t. 61. do 67.).........................28
Dnevni red sej (t. 66.)......................29
Pregledniki (t. 68. do 70.)....................31
Razsodišče (t. 71. do 75.)	........ 31
Občni zbor (t. 76. do 85.).....................32
Poslovne knjige (t. 86. do	93.).............36
Sestanki (t. 94. do 95.).......................39
Versko življenje (t. 96. do	99.).............40
Zastava (t. 100. do 101.)......................41
Prostori (t. 102. do 103.).....................42
Prireditev (t. 104. do 109.)...................43
Odseki (t. 110. do 125.).....................  45
Zveze odsekov (t. 126. do 130.)................47
Prosvetni okraj
(t. 131. do 141.)..............................49
Prosvetna zveza.
Pravila........................................52
Delovanje in poslovanje zveze (t. 142. do 145.) 60






















\
Slovanska knjižnica
6K M
61010494
COBISS e
£