iznaja vsa* dao popoldne izvzemal nedelje id praznike. — iif»i^tt do 80 petlt UREDNIŠTVO IN UPRA VNTflTVO Podrusnice : MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, vrsi s Din 2, do 100 vrst a Din 250. od 100 do 300 vrat a Din 3, već jI inseraU petlt unoi uma k «fiu*r« u *+ r telefon »t 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st_ 65; vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode LJUBLJANA- Knnnjev* onem štev. o podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon St. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon: 31-22, 81-23, 31-24, 31-25 ln 81-26 SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351 Odmevi konference v Bukarešti: Pogajanja z Bolgarijo se bodo nadaljevala Bolgarija, ki sodelovanje, ima iskrene prijateljske odnoiaje z Jugoslavijo in Turčijo, je pripravljena na še večje kakor hitro bo ugodeno njenim zahtevam Sofija, 24. febr. e. Bolgarski listi komentirajo komunike zasedanja balkanskega sveta v Bukarešti in naglašajo. da je podoben komunikejem prejšnjih sestankov. Tako piše »Mir«: Gafencu je kot predsednik sveta Balkanske zveze našem" poslaniku v Bukarešti izrazil željo, da bi se Bolgarija čim bolj približala Balkanski zvezi. Znano je, da je Bolgarija miroljubna država in da so njeno politiko odobravale mnoge države na zapadu Poleg tega je treba poudarjati, da je v iskrenih prijateljskih odnošajih z Jugoslaviin Turčijo, ki sta članici zveze Bolgarija je pripravljena za še večje sodelovanje, kakor hitro bo njenim zahtevam ugodeno. Da se to ustvari, je potrebno, da se politika dr Beneša in Titulesca. katerih senca še lebdi, zamenja z realno politiko, ki bo edino lahko dala dolgotrajne rezultate za mir in realno sodelovanje med balkanskimi državami. »Zarja« trdi v svojem članku, da se bodo pogajanja med posameznimi balkanskimi prestolnicami nadaljevala. Priznanje Franeove vlade Rim, 24. febr. e. Italijanski tisk komentira sestanek držav Balkanske zveze v Bukarešti in poudarja z zadovoljstvom sklep, da bodo države Balkanske zveze formalno priznale nacionalistično Španijo. V zvezi s tem poroča agencija Štefani iz Bukarešte, da je turška vlada že 21 t m. izročila španskemu trgovinskemu zastopniku v Ankari noto. s katero priznava de jure vlado generala Franca, in da je isto storila 22. t m. tudi grška vlada, dočim je jugoslovenska vlada že 16 t. m na direkten način uredila to vprašanje Kar se tiče rumunske vlade, je treba reči, da tudi ona odobrava ta sklep, toda za sedaj ne more priznati vlade generala Franca, ker se je v poslopje ru-munskega poslaništva v Madridu zateklo 209 španskih nacionalistov, med njimi več uglednih oseb Priznanje vlade generala Franca bi dalo republikanskim Spancem povod, da zasedejo rumunsko poslaništvo in bi ostali v tem primeru španski nacionalisti brez zaščite. Romunski in grški listi o balkanski solidarnosti Bukarešta. 24. februarja AA. Listi obširno komentirajo bukareško konferenco Balkanske zveze. »Timpul« poudarja v svojem uvodniku z največjim zadovoljstvom, da so razgovori zadnjih tri dni pokazali skupno voljo, da se nadaljuje sedanja politika Balkanske zveze. Uradno poročilo podčrta v« ideal miru, ki je že od vsega začetka glavni cilj Balkanske zveze. V službi tega ideala želimo sodelovanje med vsemi državami tega polotoka na temelju enakosti in absolutnega spoštovanja njihovih mej. Će Bolgarija sama želi. se nam lahko pri- Popolno soglasje angleške in Srancoske politike Halifax: Zelja po miru nI dokaz slabosti ali neodločnosti London, 23. febr. br. Lord Adison Je včeraj v lordski zbornici zahteval od vlade pojasnilo o anglesko-francoskib odnosih V odgovoru je zunanji minister Ha-lifax izjavil: Cha m beri a in ove besede o solidarnosti s Francijo so bile Jasne in nedvoumne. Njegov namen je bil, poudariti, da ni nI-kakih nesoglasij med nami in Francozi. V kratkem bomo imeli priliko poudariti to solidarnost, ko bomo sprejeli predsednika francoske republike. Ta obisk nam bo dal priliko, da še bolj jasno in nedvoumno povemo, kar sta kot resnico sprejela ie davno oba naša naroda. Nas ne druži s Francijo samo zemljepisni položaj, nego tudi istovetnost interesov in popoln sporazum. To je najboljše jamstvo proti nevarnosti, da bi v gotovih okolno-stih kakšna država mogla priti v skušnjavo vsiliti svojo politiko drugi državi. Takšne nevarnosti ni. Francosko-angleška solidarnost nima namena niti ga nI nikdar imela, da bi ogrožala na kakršenkoli način druge drŽave Žrtve obeh držav za ohranitev miru pričajo o resničnosti te izjave. Mi smo tudi zadovolini, da smo popravili svoje odnošaje z Italijo. Bilo nam je na tem. da jih obdržimo na podlagi popolne prisrčnosti, kolikor se le da. Dolžnost imam naglasiti, da niti francoska niti italijanska vlada nista pokazali, da bi jima bilo do posredovanja tretje države, takšno posredovanje pa je možno sa- mo tedaj, če bosta obe državi izrazili Željo po tem. Doslej italijanska vlada še ni formalno povedala, kaj Italijo in Francijo razdvaja. Stališče naše države so v inozemstvu često napačno razlagali. V inozemstvu trdijo, da se ne oborožujemo samo zaradi varnosti, pač pa tudi z namenom, da se vo j u jemo. Prav tako so izjavljali, da bi si naša vlada mogla prizadevati za mir. Vsakdo more ugotoviti, da v naši državi ni bojevito razpoložene stranke. Ni stranke niti državnika, ki bi mogel imeti tudi le za trenutek pred očmi napadalno vojno. Za tako politiko tudi ne bi dobil opore v našem narodu. Na drugi strani so v gotovih državah tudi ljudje, ki so zapadli v nasprotno zmoto. Oni skušajo tolmačiti našo željo po miru kot dokaz naše slabosti ali neodločnosti Prvo tolmačenje je prav tako neosnovano kakor je drugo zmotno. Odgovorni šefi evropskih vlad so v raznih časih proglašali, da vojna ne nudi premoči zmagovalcem. V nadaljevanju debate je neki poslanec zahteval, naj se tudi Anglija zavzame za nesrečne španske begunce, češ da je angleška vlada s svojo brezbrižnostjo zakrivila trpljenje španskega naroda in ima zato dolžnost, da priskoči beguncem na pomoč Govornika je zavrnil lord Ha-lifax, češ da Anglija ni imela nobenega razloga, da se vmešava v notranje španske zadeve, kar se pa tiče beguncev, bo storila vse, kar je v njeni moči. Deklaracija Pierlotove vlade Nova belgijska vlada bo imela v parlamentu zadostno večino Bruselj. 24. febr. b. Kakor je bilo že objavljeno, je po dolgih posvetovanjih končno vendarle uspelo katoliku Pierlotu sestaviti novo belgijsko vlado. Prvič po letu 1926 se je zgodilo, da sta v vladi zastopani samo dve izmed treh tako zvanih »zgodovinskih« strank: socialisti in katoliki, dočim so liberalci ostali izven nove vladne kombinacije Navzlic temu bo imela nova vlada večino v parlamentu, ki šteje skupno 202 poslanca Razpolagala bo z okrog 130 glasovi, tudi če bi se liberalci postavili v strogo opozicijo, kar pa še ni gotovo. V senatu, ki šteje 167 članov, pa bo vlada imela na svoji strani 66 socialistov in 57 katolikov, skupno torej 123 senatorjev. Res je sicer, da so katoliki med seboj razcepljeni in da bi zlasti njih desno krilo raje sodelovalo z liberalci kakor s socialisti, toda desnici pripada končno tudi novi ministrski predsednik Pierlot. kar predstavlja precejšnje uravnovešenje v novi vladni kombinaciji Bruselj, 23 febr w. Nova Pierlotova vlada se je včeraj popoldne predstavila poslanski zbomci V svoji izjavi Je min. predsednik Pierlot poudarjal zasluge po- litičnega sistema svojega prednika Spaa-ka ter je izjavil, da predstavlja nova vlada samo zasilno rešitev. Po njegovem sta možni samo dve rešitvi, namreč zakonita vlada, ki Je izšla iz parlamenta, ali pa razpust parlamenta. Pierlot je ugotovil, da obseg poslov belgijske vlade ne ustreza več sedanjim zahtevam in da je potrebna državna reforma. Predvsem bo treba ustvariti državni svet in točno določiti meje pooblastil vlade in parlamenta. Po očrtan j u svoje gospodarske in socialne politike Je Pierlot govoril o flam-skem vprašanju, nato pa poudaril, da bo ostala zunanja politična smer vlade neiz-p remen j ena. Kot najvažnejšo nalogo smatra še nadalje izpopolnitev državne obrambe, zlasti pa obrambe proti napadom iz zraka in zaščite civilnega prebivalstva. Parlament je njegove izjave sprejel zelo hladna Po vladni deklaraciji se je začela debata o imenovanju dr. Martensa za člana akademije. Predsednik vlade Pierlot je izjavil .da bo vlada izvedla preiskavo glede trditve, da je dr. Martens izdal kot član bivšega flamskega sveta državne tajnosti inozemstvu. Vlada bo rezultate preiskave predložila parlamentu. druži pri delu za ohranitev mini in organizaciji razmerja med sosedami. List »CurentuU ugotavlja, da je pomen buka reške konference njeno slavnostno potrdilo solidarnosti, ki je našla evoj izraz v atenskem paktu. Države Balkanske zveze se zavedajo, da ne morejo voditi politike, ki bo služila njihovim lastnim interesom, drugače, kakor v solidarnosti in skladnosti svojih ciljev. »Romania« ugotavlja, da segajo problemi, o katerih so govorili na konferenci, po ovojem pomenu čez okvir meja štirih držav in da pomeni zato ta konferenca evropski politični in diplomatski dogodek. To, kar se je storilo in sklenilo v Bukarešti, predstavlja za našo celino odločilno vlogo v jasni in popolnoma koordinirani akciji, ki bo znatno prispevala k raz-čiščenju mednarodnega evropskega položaja, Atene, 24. februarja AA »Elefteron Vi- ma« piše o splošnem razpoloženju v zvezi z zasedanjem stalnega sveta Balkanske zveze in pravi: Uradno poročilo o konferenci stalnega sveta Balkanske zveze je popolnoma zadovoljilo grški narod. Pričakovanje, da se bo Balkanska zveza še okrepila in da bo razpolagala še z večjimi sredstvi za uresničenje svojih idealov, se je v največji meri potrdilo. Zgodovina Balkanske zveze je že toliko stara, da se je vkoreninila kot tradicija v dušah balkanskih narodov. Konferenca v Bukarešti pomeni blestečo etapo. ki je dala balkanskim narodom novo bodrilo za nadaljevanje učinkovitega in uspešnega prizadevanja, da se doseže blagostanje, ki zmerom spremlja mir in iskreno sodelovanje med narodi. »Proia« piše v istem duhu in pravi: Bu-kareski sestanek je potrdil potrebo po tej miroljubni grupaciji, katere obstoj že ta okoliščina jamči. List posebno podOrtava jasno in kategorično izjavo predsednika stalnega sveta Gafenca, da je mir brez teritorialnega reda nemogoč. »Katimerini« pravi: Pasus uradnega poročila, ki govori o zvestobi Balkanske zvezo do ideala, miru ter poudarja popolno enakost stališč držav Balkanske zveze v političnem pogledu, zadošča za potrdilo blesteče zasnove, ki je med balkanskimi državami ustvarila trdno zvezo v korist miru na vsem Balkanu. Ena izmed glavnih točk držav Balkanske zveze je popolno spoštovanje njihovih meja. Iskrena želja vseh drŽav Balkanske zveze je, da. bi balkan&ki pakt obsegal ves Balkanski polotok, kajti šele tedaj bo dek> Balkanske zveze popolnoma uresničeno. Obisk Kfuseivanova v Ankari Sofija, 24. febr. e. Doznavajo, da bo predsednik bolgarske vlade dr. Kjuseiva-nov v kratkem odpotoval v Ankaro, kjer se bo najbrž 28. t m. sestal s predsednikom turske vlade in zunanjim ministrom. Novi angleški predlogi za ureditev Palestine Palestinski Arabci odklanjajo ie vedno sodelovanje z Židi na londonski konferenci LONDON, 24. febr. br. Angleškemu ko-lonijskemu ministru Macdonaldu je po dolgih prizadevanjih končno uspelo zbrati arabske in židoaske delegate na palestinski konferenci v Londonu okrog skupne mize, skupnega sestanka, ki je bil včeraj v palači saint James pa se zastopniki Arabcev iz Palestine niso udeležili. Na sestanek so prišli no leg angleškega zunanjega ministra lorda Halifaxa, kolonijskega ministra Macdonalda in državnega podtajnika v ministrstvu za zunanje zadeve But-tlerja delegati Egipta Iraka in Ibn Saudo-ve Arabije ter štirje židovski delegati. Razgovor je trajal dve uri in je potekel v prijateljskem duhu. Prihodnji sestanek bo danes. V londonskih krogih naglašajo, da do skupnega sestanka ni priSlo na kak pritisk cteh delegacij, pa tudi se ni znamenja kakšnega sporazuma. Arabski delegati iz Palestine na sestanek niso bili povabi jeni, ker je bilo pričakovati, da ^e ga ne bodo udeležili. O tem sestanku je kolonijski minister Mardn-nald včeraj popoldne v spodnji zbornici podal daljšo izjavo. Med drugim je dejal, da so se vsi zavedali velike odgovornosti, ki so jo prevzeli s pristankom na ta skupni sestanek, obenem pa tudi možnosti, da lahko opravijo veliko delo. če bo konferenci uspelo doseči sporazum in Palestini zagotoviti mir. bo to res veliko delo nele za Arabce in 2ide v Palestini, neg^o tudi za milijone ljudi po vsem svetu, ki ao jim palestinski kraji sveti. Macdo-nald je poudaril, da o vsebini razgovorov na konferenci se ne more podati nikake izjave, ker noče prejudicirati nadaljnjemu poteku konference. Na seji spodnje zbornice je bilo tudi sklenjeno, da se o MaodocaJdovi Izjavi ne prične debata, da se z njo ne bi kakorkoli neugodno vplivalo na nadaljnja pogajanja, v saint jam eski palači. V političnih krogih izjavljajo, da so zastopniki angleške vlade v dosedanjih razgovorih z arabskimi zastopniki predložili predloge, po katerih naj bi se Palestina razdelila v tri področja, ki naj bi se različno obravnavala. Na prvem, gospodarsko bolj razvitem področju naj bi se dovolilo nakupovanje zemlje po Židih. Na drugem manj razvitem področju naj bi se nakup) zemlje po 2idih regulirali, na tretjem pod. ročju pa popolnoma prepovedali. Arabske zahteve po polni prepovedi nakupa zemlje po 2idih niso bile upoštevane. Pri razgovorih z arabskimi delegati je kolonijski minister Macdonald podal izjavo glede arabskih zahtev, vendar pa podrobnosti uradno niso bile objavljene. Menijo, da angleška vlada ni pristala na zahtevo po takojšnji neodvisnosti Palestine. Prav tako menijo, da je bila odklonjena arabska zahteva po popolni ustavitvi židovskega naseljevanja v Palestini in da Je bil predložen v proučitev načrt o omejitvi naseljevanja. Berardova pogajanja v Burgosu Francoska vlada bo sklepala o priznani« Franeove vlade v ponedeljek Burgos. 24. febr. i. Senator Berard, ki se je včeraj vrnil v Burgos, je nadaljeval pogajanja z zunanjim mimstiom Franeove vlade generalom Jordano kasno v noč. Razgovori so se končali sele ob 22.15, zaradi česar rudi še ni mogel obvestiti francoskega zunanjega ministra Bon ne ta o poteku pogajanj. Poročal mu bo šele dopoldne. Pogajanja se bodo ob 10. dopoldne nadaljevala. Po vesteh iz Pariza bodo to zadnji razgovori. Vlada v Burgo&u je snoči izdala kratek komunike o sestanku, ki naglasa, da se bodo danes razgovori nadaljevali. Danes bo stopil v stik z generalom Jordano tudi zastopnik angleških interesov pri vladi generala Franca. Pariz, 24. febr. w. Francoska vlada bo imela v ponedeljek popoldne v Elizejski palači sejo pod predsedstvom predsednik« republike Lebruna. Kakor poroča agencija Ha vas, bo vlada na tej seji po povratku senatorja Berarda iz Bugrosa sklepala o priznanju španske nacionalistične vlade de jure. Nad 340.000 beguncev v Franciji Pariz, 24. febr. e. Francoski listi objavljajo podatke o španskih beguncih na fran- coskem ozemlju. Po teh informacijah je v zapadnih Pirenejih razmeščenih 220.000 beguncev, med temi 11.000 ranjenih miličnikov. V drugih departmanm je 167.000 beguncev, v glavnem žensk, otrok in starčkov. Vseh skupaj je bilo v Franciji 387.000 beguncev, izmed katerih pa se je doslej vrnilo v Španijo 45.000, tako da jih je v Franciji še vedno 342.000. Izdatki za vzdrževanje teh beguncev so seveda ogromna in mora francoska vlada vsak dan prispevati 3 in pol milijona frankov. Francoska vojaška misija na Poljski Varšava, 24. febr. br. V Varšavo je prispela francoska vojaška delegacija. Namenjena je v južno Poljsko, kjer si bo ogledala poljska industrijska središča. Enotna madžarska vladna Budimpešta, 24. febr. w. S posebnim odlokom ministrskega sveta je bila včeraj razpuščena dosedanja vladna stranka na Madžarskem in priključena stranki »Madžarsko življenje«, tako da tvorita sedaj enoten blok. (MHIcni ottetnM Trezna sodba Iz razprav »Odlomki o slovenskem položaju«, ki jo je priobčil Bogo Grafenauer v Kocbekovi re\'iji »Dejanje*, smo že posneli nekaj zanimivih odstavko\', ki pričajo, da gleda a\'tor na politična in kulturna dogajanja v naši ožji domovini v preteklosti z vso potrebno objektivnostjo in treznostjo. Pravilna. ker nepristranska, je tudi tale njegova sodba: »Slovenski člo\-ek je bil pred letom 1848. skoro izključno podložnik — kmet, bajtar* obrtnik in delavec. Razumništvo. ki je prebivalo v mestih na slo\*enskih tleh, je bilo e je film prvič predvajal v Beogradu p*ed najvišjimi predstavniki vlade in dvora, je bila kritika nadvse laskava. Film prikazuje življenje našega mladega kralja v družbi svoje vzvišene matere Nj. Vel. kraljice m kraljevifev na Bledu, prav tako so v filmu poslednji posnetki bla^opokoj-nega Viteškega kralja v družbi naših Sokolov in govor blago pokojnega kralja Sokol-stvu. Bratje, sestre, sokolska medina, oglejte sd film v kinu Slogi ali v Mostah! Matija nič ne razbija Ljubljana. 24. februarja Današnji dan smemo prištevati že po tradiciji med prve pomladne dni, saj Matija uživa ze dolgo sloves, da razbija led, če je pač kaj ledu. Po ljudskem verovanju Matija tudi »izdeluje« led, če nima ničesar razbijati. Toda letos se ne upa opredeliti; včeraj popoldne so sicer zopet nekateri pričakovali sneg, ko se je nekoliko pooblačilo in je začel sumljiv veter, toda letos nas je upanje na sneg že neštetokrat goljufalo, da bi še smeli računati na povratek zime. Najznačilnejše je, da v tem mesecu ni bilo skoraj nobenih padavin, saj je rosilo le dvakrat, da znašajo padavine v Ljubljani le 16.3 mm. Ni bilo De snega in ne dežja, a kar je najbolj čudno, tudj megle ni bilo več juter. VeČina dni je bila soln-čnih, če ne ves dan, pa vsaj po pol dneva. Vselej, ko je začelo kazati na poslabšanje, se je vreme takoj zopet popravilo čez noč, da s? nam je prihodnje jutro pri-smejalo solnce že na posteljo. Prav tako gleda solnce danes skozi veliko okno in nebo je tako modro k ukor v južnih pokrajinah. Na deželi v mnogih krajih, kjer trpe ob suhih poletjih pomanjkanje vode, čutijo tudi zdaj že občutno eulo, kar ni čuda, saj je bil tudi januar v drugi polovici zelo suh. Ljudi najbolj zanima, kakšno bo vreme prihodnje tedne in mesece, ko bi se naj začela prava pomlad. Boje se, da bomo morali zaradi sedanjega izredno lepega vremena trpeti potem tem bolj. Vremenski preroki so letos posebno rezervirani zato ljudem ne moremo posUeči niti z njiho\-imi sodbami. In danes se je izkazalo, da tudi tako preizkušeni rek o Matiji ne drži. Iz policijske kronikr Ljubljana, 24. februarja Pavle A- je mlad gizdalin, star komaj 20 let. pa ima izrazito pustolovsko žilico, ki mu ne da miru. Izučil se je sicer mesarske obrti, ki ga pa menda nikoli ni veselila in je zato rudi ne izvršuje. Ker je čeden, se raje izdaja za študenta, to pa samo nekaterim ljudem, na primer mladim deklicam, s katerimi je imel posla na vseh koncih in krajih mesta in še na deželi. Ker mu ne diši delo, je bil marsikdaj v zadregi, iz katere pa si je skušai pomagati na naj. enostavnejši način in sicer s krajo. Pred dnevi je nastopu" kot sin vele trgovca z živino in odšel za Bežigrad, kjer je po hišah ponuja) v nakup lepe. mastne prašiče po najnižji ceni. Pod to pretvezo je nastopal samo zaradi tega da si je prihranil trud nasilnega odpiranja vrat in je v nekem stanovanju porabil priliko ter ukradel 1500 din vredno zlato damsko uro ki jo je lastnica pogrešila šele i e slednji dan Tatvino je seveda takoj prijavila in tudi omenila, da je tat najbrž pustolovski vele trgovčev sin, ki ga je pričela policija takoj iskati. Podjetnega fanta je srečal detektiv pred-snočnjim nekje pri Zmajskem mostu, ko je bai pihal na srce mlademu dekletu. Detektiv je mimogrede ujel na ušesa fantove besede, da ima denar. Zato oe ni dolgo obotavljal in je takoj pristopil k njemu ter ga pobaral, kako se piše. Pavle ni bil prav nič v zadregi in je tudi brez obotavljanja povedal napačno ime. Ko ga je detektiv povprašal rudi po poklicu, se je Pavle odrezal, da je študent, česar pa mu mocž postave ni verjel. Velel mu je, naj pokaže roke, ki so pa bile precej raskave. Detektiv je hotel napraviti kratek konec in je Pavla pozval, naj mu sledi, kar pa je Pavle le nerad storil. Na' policiji šele, ko je bil beg izključen, so Pavlu povedali, zakaj so ga povabili in ga zmotili v nežnem m ugovoru. Ko so pregledali njegov register grehov, so ugotovili, da ga zasledujejo že nekaj tednov zaradi prevar in tatvin. Med drugim so Pavlu dokazali, da je bil specialist v brezplačnem prehranjevanju po ljubljanskih restavracijah in gostilnah. Imel je namreč navado, da je prinesel s seboj v lokal manjši ali večji zavitek, v katerem pa je bil samo papir, ki ga je shranil pri natakarju po kosilu ali večerji s pripombo, da se takoj vrne in da bo plačal jedačo, ko vzame zavitek Na njegov povratek je čakalo in še čaka po gostilnah in restavracijah precej natakarjev in natakaric . .. Videč, da so ga razkrinkali, je Pavle na policiji brez nadaljnjega priznal tudi tatvino zlate ure, ki je pa ni imel več pri sebi. ker jo je takoj prvi dan po tatvini prodal nekje v Trnovem za 400 din. Včeraj jo policija aretirala 321etno Jelko S., ločeno ženo. ki je živela zadnji čas v konkubinatu z nekim kleparskim pomočnikom na Kodeljevem. V hiši, kjer je stanovala Jelka, so se zadnji čas množile tatvine perila in vseh mogočih gospodinjskih potrebščin Stranke so nekaj ča-sa sumile, da kradejo razni prihajači, slednjič pa so zalotile pri kraji novo stanovalko. Na podlagi prijave je policija odredila v Jelkinem stanovanju preiskavo in našla pri tem v stanovanju celo zalogo ukradenih predmetov, v kolikor jih tatica ni že razprodala. Samokres ni za otroke Crertsovci, 22. februarja Koliko nesreč je že zakrivilo neprevidno ravnanje z orožjem, posebno če ga dobe v roke otroci. Toda »taržev to ne Lzpame-tuje, da bi bolj pazili na otroke. Orožje v otroških rokah je zopet zahtevalo žrtev, ki naj bo nov opomin staršem, ria je treba bolj paziti, kaj pride otrokom v reke. Danes popoldne je odšel 13 letni sin kovača Šmida v Crensovcih na podstrešje domače hise. Z njim je bil triletni sosedov sinček France Magdič. Na r odstrel ju je našel kovačev sin samokres in meni nič tebi nič ga je nameril ua Francka, ki si je z ročicami zakril obraz. Toda že je kovačev sin sprožil. Krogla je prebila ubogemu Francku ročico in glavo. Brž so ga hoteli prepeljati v bolnico, oa je že med prevozom umrl. Franckov oče je pri vojakih v Bjelovaru in lahko si mislimo, kako ga bo potrla strašna vest o tragični sinč-kovi smrti. Sloves pretepačev na Primskovem Kranj, 22. februarja Na Primskovem pri Kranju delajo propagando za svoj kraj kaj pogosto vročekrvni pretepači, fantalini, ki so še tako zeleni, da si domišljajo, kako »c jih vse boji, in da je pretepaštvo posebno častno. Na pustni torek zvečer je tolpa smrkol?-nov pod vodstvom Mama, ki je šele nedavno presedel kazen v ljubljanskem zaporu, brez vsakega povoda napadla mirne može, ki i»o se vračali domov iz gostilne. Eden izmed napadalcev je začel celo streljati na može in za las je manjkalo, da m zadel ključavničarskega mojstra Rovtarja iz Bri-tofa. Mirni možje so se hotel) umakniti pred divjaki, ki so jim pa prestregli pot ter jih začeli divje obdeJavati. Rovtarja so tako zdelali, da se je s težavo odvlekli *»<> bližnje hiše, kjer se je zgrudil nezavesten. Značilno je, da so mu surovine med pretepom tudi pretaknile žepe ter mu ukradle nekaj denarja. Gre torej za roparski napad. Vsi mirni vaščani obsojajo podivjanost mladih pretepačev ter 6i žele, da bi jim oblasti pošteno stopile na prste. Iz Celja —c Tri nesreče. V celjski cinkarni je stroj v nedo zgrabil 561etnega delavca Ivana Pakiča iz Celja za desno roko in mu zme^kcl zapestje Ko je vozil IVetni ;x sestnikev sin Ivan Sumečnik iz Srnine! a nad Mozirjem v sredo drva po cesti, se je z drvmi naložeru voz prevrnil nanj in mu /io-nil desno iogo nad tjležnjem. Istega dne n je 241etni krojaški pomočnik Franc Avbel iz Radeč pri padcu na poledenelih tleh zlomil desno roko v ramenu Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici —c Lovsko društvo Celje bo imelo v soboto 25 t. m zv'čei v mali dvur^r. Celjskega doma svoj redni letni občni zbor. nato pa družabni večer s pestrim spore-redom 116-n —c Delavska godba apneničarjev je iz-premenila svoj naziv v Delavsko godbeno društvo v Celju in ime. svoj sedež na Po-luish. Društvo bo storilo vse, da bo dobili v.~'-*.e • -»Dro delavsko sodbo, in v.itl v dvaje vaste vse, ki ima i a vetcije do —c Umrla je v četrtek v Razlagovi ulici St. 11 v 64. letu starosti ga. Barbara Borlakova. roj Južnpova. soprogo ;ndu-strijca g Štefana Borlaka v Celju. Pokojna je bi Id izredno skrbna soproga in vzorna mati ter blaga, srčno dobra žena Pogreb splošno priljubljene gospe bo v soboto ob 16. iz hiše žalosti na okoliško pokoja, i&če Pokojni bodi on*-? n jer trajen spomin, svojcem naše iskreno so-žaljet Q%ntca K O L E D A K Danes: Petek, 24. februarja katoličani: Matija DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Trije tovarifii Kino Union: Koncert v Tirolah Kino Sloga: Reportaža o ljubezni Kino Moste: Melodije sveta in Ciganska kri Krajevni odbor Jadranske straže občni zbor ob 20. v kolodvorski restavraciji Klavirski koncert Borovskega ob 20. v veliki Filharmonični dvorani Razstava tržaAklh umetnikov kiparja Uga CarA in slikarja A. Cernigoja v Jakopičevem paviljonu DEŽURNE LEKARNE Dane«: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20. Murmaver, Sv. Petra cesta 78. &%pod sita Čigava }c lobanja? Tako smo brali včeraj. Brezposelni spla\'ar Danilo Frajte in čevljarski pomočnik Ignac Marin sta vče-tajj kakor navadno večkrat na teden, iskalo na Dravskem bregu pod Zrkovsko cesto staro želez je, ki ga z drugimi odpadki vred sipi jejo proti Dravi. Ko sta tako stikala po starem želez ju, pa ie Mor in nenadoma opozoril svojega to\'anša na neki »pisker« v bližini. Pogledala sta kakšen pi-sker je neki ovit v bel papir. Ostrmela sta. Bila je lobanja brez las. ob sencih kri, na lobanji le malo mesa in še te ie bilo oglodano. Lobanja je ležala nekako 6 m nad Dravo v nadaljevanju kanala, ki se »prav na tem mestu zliva v Dravo. Frajle m Marin sta lobanjo zavila v papir in sta jo nesla na orožniško postajo na Pobrcžju. Orožniki so lobanjo izročili posebnemu oddelku tukajšnje bolnice, kjer bodo skušati sedaj dognuti. ali gre za moško ah za žensko lobanjo. Sporedno s tem poizvedujejo orožniki, da bi dognali potrebne sledove ki naj bi pojasnili vzroke smtti človeškega bitja, katerega lobanjo so našli na omenjenem mestu. Med ljudmi se širijo v zvezi s to najdbo najrazličnejše govorice, ki pa 40 zaenkrat povsem neumestne in neutemeljene. Tako torej se je glasilo grozno poročilo. Čakali smo, kdaj in odkod se bo javil tast-nik lobanje. Ni nam bilo treba dolgo ča kati. V bolnici so lobanjo ooducirul* in so na podlagi notranjega in zunanjega izvid.i dognali, da njen lastnik ni človeško, temveč pasje bitje. Lastnik sam se siter ni jaevil, da bi mu lobanjo vrnili, kar pa tudi ni bistveno. Glavno je, da smo imeli senzacijo, čeprav je bila kratka. Naše gledališče DRAMA ZaCeteK ob 20. uri Petek, 24. februarja: ob lo. uri: Brezov gaj. DijaSka predstava. Globoko znižane cene. Izven. (Zvečer gostuje drama v Ptuju: Hollywood) Sobota, 25. februarja: Hollywood. Izven. Znižane cene. Nedelja, 26. februarja: ob 15. uri: Pikica in Tonček. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Potovanje v Benetke. Izven. Z-ržane cene OPERA Začetek ob 20. url Petek, 24. februarja: zaprto Sobota, 25. februarja: Ero z onega sveta. Red B Nedelja. 26. februarja: ob 15. uri: Gejsa-Izven. Znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20. uri: Jesenski manevri. Izven. Znižane cene Prihodnja nova vprizoritev v operi bo Maasenetova opera »VVerther«. Skladatelj sam imenuje svoje delo lirična drama. Glav ni vlogi bosta pela gdčna Pavlovčičeva in tenorist Gostič. Premiera bo koncem prihodnjega tedna. Iz Polfčan — Lepa prireditev. Sokolske maškara-de m» pustni torek so pri nns že postale tradicionalne. Tudi letoSnla prireditev *e zapusl'ja ugoden vtis in HJJajno razpoloženje. Prostori pri MahOi'iftu so bili lepo in oktsno okinčani. M*flrar«da se Je vršila pod geslom »Noč v Ssn.^halu*.. Nastop japonske skupine s Dletom in petjem je bi' čeležen vsestransko pozornosti in odobravanja. Prireditev 30 poaettb v lepem številu gostje Iz Mikol Pra^erskepa, Loč SI Bistrice itd. Pri nagradnem tekmovanju mask je prejela prvo nagrado gdč. Leopoldina Skale iz Loč. drugo gdč. Roza Drofenik ln tretjo gdč. Gretk? Toplak, obe iz Poljčan. Podrobne sporede vseb evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega ;tiva dobite v tedniku za radio, gledališče ln film »Mas VAL*. LjuhliHoa. Knaflipva ullra 5. Sobota, 25. februarja. 12: V venček so pisan se danes ujele plošče izbrane, plošče vesele. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: V venček so pisan se danes ujele plošče izbrane, plošče vesale. — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Hoigesor popotoval z divjimi gcsml — Povest v nadaljevanjih, b) Tetka Ma~ rička kramlja in prepeva. — 17.50: Pregled sporeda, — 18: Za delopust, igra radijski orkester. — 1840: O gorah (dr. Jože Rus). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Beseda k prazniku (P S. Flržgar). _ 20: Zunanja politika (dr. Alojzij Kuhar). 20 30: Slovenski humoristi n.: Vesel večer z Radom Murnikom. — Rokops pripravil Niko Kuret Izvajajo člani rad. igr. družine. Sodelujejo Fantje na vasi. Vodi ing. Ivan Pengov. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Za dober konec, igra radijski orkester. — Konec ob 23. uri. Ster. 45 »SLOVENSKI NAROD«, ptftek, 34. It**. Stran S DNEVNE VESTI — Sprejemi pri predsedniku vlade. Pred sednik ministrskega sveta in notranji minister DragiSa Cvetkovič bo sprejemal senatorje in nar00.ne poslance v ponedeljkih, torkih, četrtkih in sobotah od 11. do 13., občinstvo pa v petkih ob 11. v notranjem ministrstvu. — Nemčija povečala jugoslovenskl kontingent za žive prašiče. Nemčija je odobrila povečanje kontingenta Jugoslaviji za izvoz živih prašičev na dunajsko tržišče. V januarju in februarju je izvozila Jugoslavija na Dunaj 1000 živih prašičev tedensko, od 1. marca dalje jih bo pa lahko izvozila 2.000. — Bivši minister dr fcivko petricie umrl. Včeraj je umrl v Zagrebu advokat in upokojeni minister dr. Zivko Petričič. V vladi Stojana Protiča je bil poljedelski minister Bil je ustanovitelj in predsednik Jugoslovenske matice v Zagrebu. Mnogo je storil tudi za dobrodelna društva. _ Proti povišanju železniške blagovne taTife. železniška uprava je sklenila linearno zvijanje blagovne tarife za 5%. Zagrebška industrijska zbornica se je obrnila na prometnega ministra z obširno spomenico, v kateri pravi, da bi imelo vsako povišanje blagovne tarife slabe posledice za prevoz blaga. — železnica do plitvičkih Jezer se Se ne bo gradila. Prometno ministrstvo zaenkrat še ne namerava zgraditi železniške proge do Plitvičkih jezer odnosno projektira ne stranske proge od Koranske ptotre. Plitvička jezera dobe železniško zvezo Šele po zgraditvi transverzalne zveze med unsko koransko prog«' in liško progo. — Licitacija za gradnjo Železniške proge Črnomelj—Vrbovsko. Oddelek za gradnje železnic pri prometnem ministrstvu je razpisal licitacijo za gTadnjo spodnjega ustroja na treh delih proge Črnomelj — Vrbovsko. Za prvi del bo licitacija 17. marca s proračunskim zneskom 10.806.970 din. za drugi del s proračunskim zneskom 12.582.850 din 20. marca, za tretji del s proračunsko vsoto 20.670.130 din bo pa licitaciji 22. marca. — preračunavanje ameriških dolarjev. Fir.cmčni minister Je razveljavil odlok z dne 29. januarja 1938. V bodoče se bo za plačevanje skupnega davka na poslovni promet, luksuznega davka in carine ad valorem za bUgo uvoženo iz Amerike ali drugih držav in fakturirano v ameriških dolarjih preračunaval ameriški dolar v dinarje pc uradnem obračunskem tečaju, ki ga določi ministrstvo vsak mesec — »Koroški Slovenec«, edini slovenski list (tednik), ki izhaja na Koroškem, objavlja skoraj v vsaki številki za narodnostno življenje Slovencev v Nemčiji značilne vesti. Prejšnji teden je objavil prepoved slovenskih gospodinjskih tečajev, v zadnji številki, ki je izšla v sredo, pa piše da je bila prepovedana pustna prireditev pllberškega prosvetnega društva. Krajevno vodstvo Narodne socialistične stranke utemeljuje prepoved tako: >Sicer se društve-niki v Veliki Nemčiji kot nemški državljani lahko zadostno kulturno udejstvujejc ^- *a _-*--""! - ----- . * "v.— Kulturno udejstvovanje v slovenskem smislu naj raje prepustijo jugoslovanskim državljanom. r r T \ It' t r r t £ ■ , VrH'A i\ ♦ v i ' - j. . . . < List tudi poroča, da je bil odbit priziv Slovenske prosvetne zveze proti razpustu slovenskega prosvetnega društva v Gllnjah. Danes ob 20. url „Melodije sveta" CBraadway Melodles 1938) in „Cigansha hrt" (Annabella) KINO MOSTE — Izdelovanje kulturnega filma v Splitu. Podjetje Artistic film iz Beograda Je začelo včeraj izdelovati v Splitu kulturen film, kakršnega Je Izdelalo že v Dubrovniku. Oba filma sta namenjena za svetovno razstavo v Nevv Yorku. V Splitu bodo posneli zgodovinske spomenike, MeStrovičev atelje in razne naravne lepote. Film bo spremljala glasba dalmatinskih skladateljev. — Zagreb dobi pravosodno palačo. Vprašanje gradnje pravosodne palače v Zagrebu se je obravnavalo že večkrat. Mestna občina je že določila zemljišče. Toda palače ni bilo mogoče zgraditi, ker še ni bilo na razpolago denarja. Te dni je bila pri pravosodnem ministru deputacija Zveze ad-vokatsk h komor in sproženo Je bilo tud? to vprašanje. Pravosodni minister je izjavil, da je že določil okrog 2.000.000 din za priprave za zgraditev pravosodne palače v Zagrebu. — Zagreb se poteguje za zavod za Učenje raka. Včeraj je imelo v Zagrebu občni zbor Društvo za zatiranje raka. Tajnik docent dr. Kdrbler je poročal o akciji društva, da bi tudi Zagreb dobil Se modernejši zavod za proučevanje in lečenje raka. — n>o4nica namestil kraljevega Spomenika. Odbor za postavitev spomenika kralju Aleksandru I. v Splitu bo imel danes popoldne sejo. Odbor je zbral 70.000 din za spomenik. Dobil je predlog, ki bo po vseh znakih sprejet, da se zgradi namesto spomenika ubožnica. Občina bi dala v tem primeru še 300.000 din. tako da bi bila denarna sredstva zagotovljena. — Dražba kožuhovine bo 6. marca kot zadnja v tekočem mesecu. Kdor še ni oddal svojega blaga na to dražbo, naj ga čimpreje posije na naslov: »Divja koža«, Ljubljana—Velesejem. — K tragedij! delavca Feliksa Zaplate v Litiji. Včeraj se je zglasil v naSem uredništvu zastopnik predilnice v Litiji g. Ivo G jaja in nas naprosil, naj priobčimo v zadevi tragedije delavca Feliksa Zaplate poiasnilo. po tem pojasnilu je bil delavec Bezenšek poslan k Zaplati na dom v zadevi gumijaste cevke. Pri tem pa ni imel nobenega osebnega Interesa niti nI sovražil svojega tovariša Zaplate. Zaplati ni bila izročena pismena odpoved, ker je bila ista umaknjena vpričo njega in leži §e zdaj na pisalni mizi g. Gjaje. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, zmerno hladno vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Kum-boru. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku 14, v Splitu 13, v Kumboru 12, v Beogradu in Sarajevu 11, v Mariboru 8.2. na Rabu in v Ljubljani 8, v Zagrebu 6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.4, temperatura je znašala 2.8, na aerodromu 0.0 C. — Obstreljen lovski čuvaj. 581etni lovski čuvaj Franc Skapin iz Ribnice na Dolenjskem je včeraj popoldne zasledoval neke lovske tatove, ki so pa pobegnili in se skrili, škapin jih je nekaj časa brezuspešno zasledoval in krenil nato po stezi nazaj proti bližnji vasi. Preden pa je prišel iz gozda, je naenkrat počil strel in Skapin se je zgrudil zadet v glavo. Nezavestnega so kasneje našli ljudje, ki so ga spravili v Ribnico, kjer so poklicali zdravnika, Id je odredil takojšen prevoz v ljubljansko bolnico. Skapin. ki ima v glavi več aiber, se kljub zdravniški pomoči še danes ni zavedel. Orožniki v Ribnici so uvedli strogo preiskavo. — Nesreče. Pri pripravljanju atelje v gozdu nad Lescevjem je padel posetnik Milan Coš v neko grapo in si zlomil desno nogo. — Posest nikovega sina Franca Dacarja iz Tuhinja je na cesti podrl neki voznik. Da-car se je občutno poškodoval po životu. — Ključavničarski vajenec Janko Rozman, zaposlen v tovarni verig v Lescah na Gorenjskem, si je pri delu poškodoval levo oko. V oko mu ie odletel opilek železa. — Delavčevo ženo Rozo Zaleti pa je na cesti v Stični popa del pes in jo ugriznil v levo nogo. i— S steklenico po glavi. Delavec Jože Močnik, zaposlen v tovarni Tjugobruna- v Kranju, se je predvčerajšnjim odpeljal po opravkih v Moknsnofr. kjer se je po-mudil v neki gostilni. Med njim in neko družbo pa je kmalu nastal prepir, ki se je mahoma razvil v pretep. Med pretepom je eden izmed pivcev pograbil steklenico in udaril Močnika na vso moč po glavi. Močnik se je takoj onesvestil In so ga morali prepeljati v bolnico. Mož ima prebito lobanjo. — Dve žrtvi spora zaradi meje. V dalmatinski vasi Bratlškovcih je prišlo v sredo zjutraj do strašnega krvoprelitja med brati ManojloviČ: in Miroslavom Era-kovičem zaradi meje Miroslav je postavljal zjutraj mejnike, isto so hoteli storiti bratje Manojlovtć Dobrivoje. Vojko in Jure. Nastal je prepir. Fratovič je imel s seboj puško in iel je streljati po bratih. Manojlovič Vojko in Dobrivoje sta obležala mrtva, Jure pa težko ranjen. — Posrečena presaditev kože. Oni dan smo poročali o zanimivi operaciji v splitski bolnici, kjer je dal oče svojemu 4 in pol leta staremu sinčku Antonu Mihoviliču. nevarno opečenemu, precej kože. da so zdravniki pokrili z njo najhujše opekline. Operacija se je posrečila in otrok je rešen. Potrebna bo pa še ena taka operacija, preden bo povsem okreval. Iz LittMfaae —lj Malo morskih rib je bilo danes na našem trgu. ki je bil nekoliko slabše založen že na pepelnico. To je treba pripisovati slabemu ribolovu na morju. Naprodaj so bile po večini le manjše morske ribe, sardelice po 16 do 18 din in sardoni po 20 din kg. Med večjimi ribami je bilo malo izbire. Pasare so prodajali po 24 din. Tudi rečnih rib ni bilo mnogo naprodaj, vendar dovolj v primeri s slabšo kupčijo. Po postu vlada na trgu mrtvilo in meščani se postijo v pravem pomenu besede ter ne kupujejo mnogo niti rib. Rečne ribe so bile naprodaj po nespremenjenih cenah. —lj »Velehradska ideja« je naslon predavanja, ki ga prirejata Jugoslovansko češkoslovaška liga in Slovanski klub v Ljubljani. JC liga v tej sezoni doslej še ni prirejala predavanj Iz znanih razlogov zato bo pa to predavanje, ki bo v torek 2. marca v verandni dvorani Uniona, nedvomno zbudilo zasluženo pozornost, predaval bo predsednik Slovanskega kluba, univ. prof. dr. Fr. Grivec. Predavanje se začne ob 20.15 Vstop prost. —lj Opozarjamo na nocojšnji koncert v veliki Filharmonični dvorani. Pod okriljem Glaabene Matice bo konce rti ral znameniti ruski pianist Aleksander Borov-ski ter izvajal dela Bacha, Beethovna, Chopina in Liszta ter dveh Jugoslovenov Božidarja Kunca in Borisa Papan lopula. Isti spored je odlični umetnik izvajal tudi v Zagrebu in Beogradu, povsod ob največjem priznanju koncertne publike. Vse očinstvo, ki se zanima za umetniško klavirsko igro vabimo drevi v veliku Fllhar-monično dvorano. Vstopnice so na razpolago v knjigarni Glasbene Matice, od pol 8. ure dalje pa v veži Filharmonične družbe. Prenosa po radiu ne bo! —lj Ravnateljstvu drž. konzervatorija je dostavila slovita tvrdka Bechstein iz Berlina koncertni klavir, katerega je dala v reklamne svrhe začasno brezplačno ca razpolago. Sloviti pianist Aleksander Bd-rovski bo na nocojšnjem koncertu Igral na tem instrumentu. Vabijo se vsi ljubitelji klavirske glasbe, da se koncerta v čim večjem številu udeleže Koncert se bo vršil v veliki Filharmonični dvorani ob 20. uri. —lj Predavanje za oficirje. V nedeljo 26. t. m. ob 10. dopoldne bo na dvorišču vojašnice 16. artiljeriiskega polka zanimivo predavanje na katero so vabljeni vsi rezervni oficirji ljubljanske garnizije. S seboj naj prineso oficirske legitimacije. Vhod pri glaxmih vratih s Tvrševe ceste. —lj Obiščite v nedeljo 26. t. m. ob 15.15 s svojimi malčki sentjakobčane, ki ponove pravljično igro *Pepelka*. Pestro dejanje, v katerem nastopajo mogočni kralj, lepi princ, ministri, hudobna mačeha, čarovnica in uboga pastoika, lepi plesi in godba, bodo nudili malim gledalcem mnogo užitka, smeha in zabave. Obe dosedanji predstavi sta dosegli velik uspeh. Dvorana, polna malih gledalcev, je odmevala od smeha, navdušenja in veselja. Kupite vstopnice že v predprodaji, ki bo v nedeljo od 10. do 12. ter uro pred začetkom predstave. —lj Društvo »Soča« matica opozarja svo je člane in prijatelje, ki povprašujejo zaradi sedanjega stanja vojne škode, da se bo o tem poročalo na jutrišnjem večeru — in sicer po predavanju ob pol 21. uri pri >Le-vu«. Prizadeti pridite in ne zamudite te pril'ke. —lj Gostilna Martine Zg. Šiška, toči štajerski sipon in pravo dolenjsko črnino! Fina šunka in druge domače speciali-tetel Vsako nedeljo koncert! — Kegljišče toplo zakurjeno. 115 n —lj Tatvine v mestu. V neki slaščic a iti i na Aleksandrovi cesti je odnesel tat Filipu Blazerju temnosivo zimsko suknjo z monodramom B. V. v cirilici, moder šal In p^r usnja tih rokavic, v vrednosti 1700 din. — V brzovlaku od Zagreba do Ljubljane je bila ukradena najbrž šele na ljubljanskem kolodvoru nemškemu državljanu Hansu Ma-nasu temna suknja, vredna okrog 3000 din. Iz stanovanja Ivana Mikoliča v Kopališki Znameniti deški pevski zbor Wlener Koncert v Tirolah Heli Flnkencelfer, Haas Holt Ffits Kampere itd. Muzika: Sehmidt Gentner. v filma prekrasnih melodij nesmrtnih skladateljev Mozarta, Schuberta Itd. v filmu veselih zimskih zabav in belega športa . . . v filmu planinskih krasot in čarobnih pokrajinskih posnetkov v filmn mladosti, ljubezni, humorja in vesele zabave . - . DANES PREMIERA! Predstave ob 16. in BL uri Zunanji posnetki so izdelani v središču zimskega sporta v KietzbUchlu. KINO UHION — TeL 22-21 ulici je odnesel nekdo 600 din vredno, rjavo moško obleko. — Ljubici Bezekovi na Pri-vozu 11 je nekdo ukradel Crno, ročno torbico z rdečo denarnico m raznimi predmeti, v skupni vrednosti 400 din. — Ljudmili Zupane na TvrSevi cesti 162 pa je tat ukradel za 600 din raznega perila. u— Revija UuMjansicih lutkovnih odrov. J ugoslovenski lutkarski savez v Ljubljani vabi cenjeno občinstvo na revijo ljubljanskih lutkovnih odrov, ki bo dne 26. t. m. v salonu gostilne pri Keršlču v Spodnji sliki (Celovška cesta). Nastopijo s kabaretnimi točkami: lutkovni oder ljubljanskega Sokola Sokola L, Sokola Šiška m Ceske obce. Pridite, nasmejali se boste do solz! Priče tek bo ob pol 20. url. Vstopnine ne bo. Iz škofje Loke — Z avtom v jarek. V torek proti večeru se je pripetila na glavni cesti, blizu mo-stička pri Suhi dokaj neprijetna nezgoda. Košmerljev tovorni avto je zavozil v jarek in se malone prekucnil. Naložen je bil z drvmi. — Večni AhasverjL Pred meseci smo poročali o mladini, ki ji ni obstanka. Otroke so potem spravili s policijo nazaj na domove, zdaj pa so jo trije zopet popihali, dva sta s Suh?, tretji iz Hoste. Kje se otročad, Id je še šoloobvezna, potika nI znano. Baje so se odpravili otroci na morje .. . Kdor bi jih kje videl, naj jih zadrži in obvesti oblasti. — Slovo vestnega sodn»ka. Nedavno je bil Imenovan za predstojnika sodišča v Cr-nomelju sodnik okrajnega sodišča v Skofji Loki g. Josip £erne. Novo imenovani predstojnik se je v ponedeljek poslovil od škofje Loke. kjer le služil več let. G. predstojnika bomo ohranili v lepem spominu, saj je bil vseskozi korekten, prijazen bodisi v poslih, ki jih je opravljal na sodišču, kakor tudi v javnosti. Na novem službenem mestu želimo njemu in njegovi družinici vse najboljše! — Nova postaja, Z letom 1939 je dobila žabnica postajo, že prej so bili zgradili izogibališče, da je možno srečavanje vlakov tudi na tej postaji. Tik postaje grade novo, moderno stanovanjsko poslopje. Zab-nlčani mislijo sčasoma in v sporazumu z železnico osvetliti cesto od postaje do vasi, predvsem pa bo zaenkrat urejen kolodvorski prostor. Iz Ljutomera — Sokolska prireditev. Marljiva sokolska četa pri Sv Juriju ob Sčavnici je uprizorila v nedeljo zabavno Nušičevo komedijo »Dre Prireditev je bila prav dobro obiskana in je nudila Številnemu občinstvu izreden užitek, ker so vsi igralci, med katerimi je bilo nekaj novincev, podali svoje vloge prav dobro, da so bili gledalci naravnost iznenađeni nad dovršenostjo Igre. Komični prizori so vzbudili mnogo zabave in smeha. Igralce je številno občinstvo po vsaKem dejanju toplo nagradilo. Uprizoritev komedije »Dr« je daleč prekašala vse, kar je bilo kdaj uprizorjenega, da je bil s prireditvijo dosežen prav lep moralen uspeh. — Uspešno delo podeželske sokolske čete. Nedavno je bil občni zbor mlade sokolske Čete pri Mali Nedelji. Kljub raznim ovira m je četa izpolnila v polni meti svojo nalogo. Obširna poročila so pokazala, da je četa delovala v vseh začrtanih smereh ter jo je delegat društva upravičeno postavi! za zgled drugim društvom in četam. Občni zbor je sklenil, da se v tekočem letu v okviru Petrove petletke dogradi Sokolski dom ker so dosedanji prostori pretesni. Četa poziva prijatelje sokolstva, da jo v akciji za povečavo doma podpro. Le tako naprej! — Medjirnurje elektrificirajo. Premogov nik Peklenico je kupila Mestna hranilnica v Mariboru in ga po sodni komisiji pred dnevi prevzela. V zvezi s tem je Mestna hranilnica v Mariboru začela akcijo za elektrifikacijo Murskega Središča, kar je nujno potrebno tudi za uspešno delovanje rudnika. Istočasno bo povečana tudi kapaciteta premogovnika. PRIJATELJSKI RAZGOVOR — Vera je že šest let omo^.ena, pa je še vedno zaljubljena. — Da. njen mož se z^aj ne ve v koga je zaljubljena. KINO SLOGA, tel. 27-30 — Samo še danes ob 16., 19. In 21. uri! Izredno vesela in zabavna novinarska ljubavna komedija: Tyrone Power, Loretta Young, Don Ameche. — Nemški dialog! JUTRI senzacija letošnje sezone! FLASH GORDON! Potovanje z raketno ladjo na Mars! Najfantastičneje zamišljena pustolovščina tega stoletja! Rezervirajte vstopnice Reportaža o ljubezni osti zaradi palice Vinski duhovi so ga speljali v drvarnico, kjer je zaspal z gorečo cigareto v roki Ljubi jima, 24. februarja Predmet, ki ga je imela v mislih obtožnica, naperjena proti tehniku Dragu 2 • imenujemo navadno pendrek ali gumijevka. Ura-dno pa se pendrek imenuje »služben.! palica« m zaradi nje je imel sitnosti s sod nijo tehnik Drago. Včeraj se je mora! zagovarjati pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča g. Kokaljem. Razprava proti tehniku Dragu je bila rudi nelcalDSen odmevček velikega odmeva .septembrskih zgodovinskih svetovnih dogodkov v Ljubljani. V septembru lani smo se vpraševali, ali bo vojna ali je ne bo. Češkoslovaška in druge države so mobilizirale, napetost je naraščala do znanega sporazuma v Monako vem. Mladina se je tudi v Ljubljani /ganila ob teh dogodkih, dne 23. septembra *c je na ljubljanskih ulicah zbrala množica, ki je hotela manifestirati proti nasilju močnejšega nad šibkejšim. >ied množico je bil tudi tehnik Drago. Policija prav za prav ni ugotovila, ali je hotel demonstrirati ali manifestirati, ali se je slučajno znašel med množico, katero je začela policija razganjati. Zgodilo se je pač. da je naletel na nekega stražnika, ki je razganjaj množico. Obtožnica je tehnika Draga dolžila, da je stražnika, ki je eskor-tiral neko gospodično v policijske zapore, napade! in mu hotel iztrgati iz rok službeno palico, med tem pa je neznana gospodična lahko pobegnila. Zakrivil je s tem zločin po § 127-1 k. z., po katerem se kaznuje s strogim zaporom ali z navadnim zaporom, kdor ovre s silo ab s pretnjo, da bo uporabil silo, državnega uslužbenca pri izvrševanju službenega posla. Kritičnega dne so stražniki na Aleksandrovi ce?ri razganjali množico. Za bežečo množico sta zaostala neki gospod in neka gospodična in se nista hotela umakniti. Stražnik ju je potiskal naprej, pograbil je gospoda za ramo, gospodična pa se je razburila in je začela kričati na stražnika. Stražnik ji je napovedal aretacijo in jo pozval na policijo. Ker gospodična ni hotela prostovoljno na stražnico, jo je stražnik gnal s silo dalje. Preden sta prišla na Blei-weisovo cesto, sc je gospodična oprijela železne ograje ob Aleksandrovi cesti in se je stražnik zaman prizadeval, da bi jo spravil naprej. Tedaj se je stražniku, ki je imel opravka / junaško gospodično, približalo več demonstrantov, med katerimi je bil tudi obtoženi Drago. Ta je skočil k stražniku, stražnik pa je zavihtel svojo službeno palico, da bi napadalca odgnal od sebe. Obtoženi Drago je udarec prestregel in zagrabil za službeno palico ter jo skušal stražniku iztrgati iz rok. Med tem pa je junaška gospodična pobegnila. Pobegnil je rudi Drago, a za njim so vdrli drugi stražniki in ga prijeli. Kakor se spominjamo, se je nudilo sličnih prizorov v septembru in oktobru več na Aleksandrovi cesti in v b'ižnjih ulicah. Obtoženi Drago je priznal, da je zagrabil za pendrek, ker je videl, kako je stražnik zavihtel službeno palico nad gospodično, kj se je upirala ob ograji. Preprečil je. da atražnik ni nežne gospodične oplazil s pendrekom. Obtoženi D-ago je predložil sodniku tudi zdravniško spričevalo, s katerim je dokazal, da so ga po tem dogodku stražniki pretepli. Stražnik je kot priča izjavil, da je hotel samo s službeno palico odbiti napad.ilca. ne pa udariti nežne go4»podi~ne. Glede zdravniškega spričevala, ki ga jc obtoženec predložil, pa je obtožnica pripom-11 da ravnanje stražnikov z osumljencem že izvršenem dejanju ne pride v pofltcv vprašanje osumljenčeve krivde glede de- i ped obtožbo, tehnika Draga jc sodmk poedmec obso-uil na 300 din denarne ka/ni pogojno za 2 leti. Z GORKCO CIGARETO V ROKI JE ZASPAL Klju.lavniearj-a CiriLa M.nstcrU \/. Hrtisico je obtožnie:! dolžila delikta po § 190 k. t. Po tem paragrafu se kaznuje z zaporom do dveh let ali v denarju do 20.000 din. kdor povzroči iz malomarnosti požig na tuji imovini in spravi s tem v nevarnost življenj« tuje osebe aH spravi v nevarnost tujo im<>-vino v večjem obsegu. Masterlc je ponoči /a*pal v drvarnici v. gorečo cigareto v roki. Cigaret* mu je med spanjem padla iz roke. vnelo se je nekaj slame in nekaj desk v drvarnici, nevarnost pa je bila, da bi pogorele tri sosedne drvarnice in. pol meta oddaljena stanovanjska h-ša, last Sekcije za vzdrževan je 2clezni;ke proge na Jesenicah, vredna 100.000 din. Masterlu ni preostajalo nič drugega, kakor da je priznal, da je z gorečo cigareto zaspal v drvarnici, kamor so ga speljali vinski duhovi. Obsojen je bil na 480 dir. denarne kazni. Slovenj praška bolnica v letu 1938 Slovenji Gradec, 22. februarja Banovinska javna bolnica v Slovenjem Gradcu je biLa ustanovljena leta 1898 in je obhajal lani 40-letnico svojega obstoj s. V jubilejnem letu pa je število bolnikov tudi prekosilo število vseh preteklih let Vsega skupaj je bilo oskrbovanih 2891 bolnikov in sicer 1599 moSkih in 1292 ienak. Sprejetih pa jc bilo med letom 2781, do-čim jih je ostalo v bolnici od preteklega leta 110. Odpuščenih je bilo med letom 2773 in sicer 1529 moikih In 1244 iensk, koncem leta pa jih je ostalo v oskrbi 118. Od odpuščenih je bilo 1797 ozdravljenih, 790 zboljšanih, 125 neozdravljenih, umrlo pa jih je 60, torej komaj 2.15 odst. Oskrbovalnih dni za bolnike je bilo 43.336. Vsak bolnik je bil povprečno oakrbovaji 17 dnU dnevno pa se je povprečno oskrbovalo 130 bolnikov. Najvišji stalež je bil v preteklem letu 166 dnevno, najnižji pa 100. Bolnica pa ima na razpolago 152 postelj in torej ni bilo stiske, kakor v drugih naših bolnicah. Če primerjamo število sprejetih bolnikov s številom v prejšnjih letih, vidimo znaten porast. V letu 1935 je bilo sprejetih 1930 bolnikov, v L 1936 2107, 1. 1937 2596, L 1938 pa že 2781. Od 2891 bolnikov t letu 1938 se jih je zdravilo 1771 na kirurgičnem oddelku, 957 na internem oddelku in 255 na infekcijskem oddelku. Vseh operacij je pa bilo 999. po> rodov 70, rentgenoloških preiskav 1045 in ambulantnih pregledov 898. Te številke zgovorno dokazujejo velik napredek naše bolnice, ki bo v doglednem času že pretema in bo nujno treba misliti na povečanje. L! OGLASI :h vel- l- ■iiirv., »•tt-Kjn; iz »a ve beseda L>u> l.— laven pose oej .a ptsmeae oa^ovore glede malin oglasov j* treoa pruožitj znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo. IpKlfel Beseda Nnii 50 par. davek posebfs r?an13i znesek 8 Din V.JP.-4.-. -*.-:'V .t.?.i. .* -i '. • (' Frizerji, frizerke t Obveščam, da bom v ponedeljek 27. februarja pri »šestici« na TvrSevi cesti Imel ves dan razstavljene svoje najnovejše frizerske aparate lastne proizvodnje. Izrabite to ugodno priliko za b reze b vezen ogled, da se prepričate o kvaliteti mojih izdelkov. — Nagy Geza, Subotica, izdelovanje frizerskih in mehaničnih strojev. 660 l'iiti) N Ali. t POM OBUTVE si oglejte naše najnovejše mo dele in nedeljsko razstavo Sivko BrajkovlC, LJubljana, Igriška 3. 5SS 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic Velika zaloga perja po 7.— din >Julijana«, Gosposvetska cesta 12. 3. T DOPISI Seseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din POT DO SREĆE knjigo in ostaie informacije dobite zastonj, ako se obrnete na poznanega ps:hografo!og3 Karma ha, Žalec. 13.T Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din RISARJA ZA POHIŠTVO iščem. — Obzirne ponudbe na Milan Zala — Beograd, Braće Jugovića 5. 644 PEKOVSKI POMOČNIK dober delavec, ki bi raznasal tudi kruh s kolesom, dobi takoj stalno službo. — Nastop taicoj. Pekarna E. Novak, Grosuplje. 653 SITJGA. vesten, zanesljiv, s primerno šolsko izobrazbo, teli zaposlitve proti majhni plači. Najrr.^e za centra'ao kurjavo in za obdelovanje vrta. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod >Vestenc. 657 PRIDNO KMEČKO DEKLE mlajših let, ki bi imela veselje do vsega dela, sprejmem. Plača din 200, vse drugo v hifli. Pisati na hotel Evropa, Gospić. 653 PRODAM Boseda 50 par. davek posebej, Nalmanjšj znesek S Din ■ * i CEPLJENO TRSJE sorte za dolenjski cviček, sadno drevje, divjake nudi — 2IHER Franjo, Zarnušanl, Sv. Marjeta, Moškanjci. > 645 TOVORNI FORD amerikanski BB, 4-cilindrski, 3 tone, zelo dobro ohranjen — ugodno prodam. Bricelj, Rogaška Slatina. 643 TOVORNI FORD j amerikanski BB. 4-cilindrski, 3 ! tone. zelo dobro ohranjen — l ugodno prodam. Bricelj, Roga-1 ška Slatina. 6-~l Vfakulatumi papir proda uprava »Slovenskega Naroda11 Ljubljana, KnaSljeva ulica štev, 5 _ -..____..____ 1839. Btev. 45 Mi in svetovna razstava v New Yorkn Za njo amo se začeli pripravljati iele tedaj, ko oa aofca-^j uežcL Toda težave z insulinom so še zda, znatr.e Boli-Ku ga ne meremc dajal: skozi ista, ker uniči želodčni sok. vbrizgavati ga je tr'-ba \ žile. mora biti povs^in čis* ka .i insulinu primešane tuje snovi bi pogubno učinkovale na bolnika. Pa tudi če dobimo povsem čist insulin ga ne smemo uporabljati po mili volji, ker je to nevarno zdravilo. Ce bi ga vbrizgali diabetiku preveč, bi lahko tudi umrl. V prevelik: dozi zaužitemu lahko bolnik kljubuje s tem. da zaužije nekaj sladkorja. To je enostavno, toda potreben je sladkor in človek mora to vedeti. Kako so volili papeža Pija XI. Pri prvih skrutin!jih sploh ni dobil nobenega glasu, v zadnjem pa 42 Stari rimski pregovor pravi, kdor stopi kot papež v konklave, pride iz njega kot kardinal. Ta pregovor izraža staro Izkušnjo ta mnogih papežkih volitev. Kdor izmed kardinalov stopi v konklave s prepričanjem, da bo izvoljen za papeža, gotovo ne bo izvoljen. Ta pregovor se je uresničil tudi ob volitvi zadnjega papeža Pija XI.. ki je bila v februarju 1922. Konklave je trajal takrat 4 dni od 3. do 6 februarja, ko je ob 11.23 dim iz vat:kanskega dimn ka naznanil, da je novi papež izvoljen Italijanska revija »Nuova Antologia« poroča zdaj po beležkah nekega pokojnega kardinala ki se je takrat udeležil volitve papeža, kako so kardinali volili. Za izvolitev papeža je bilo takrat treba glasovati štirinajstkrat Po prvem skruti-niju so bili kardinali očitno razdeljeni v dva tabora En tabor je ciasoval za kardinala Merrv de Vala drugi pa za kardinala Ga-sparria Pri zadnjem skrutiniju prvega dne je dobil Merrv de Val 17 glasov Gasparrl 13. kardinal Maffi pa 9 Naslednjega dne pri skrutiniju je ime španskega kardinala Merrv de Vala izginilo m beneški kardinal La Fonta ne je dobil 21 glasov, toda kardinal Gasparri jih je dobil 24. Pri zadnjem skrutiniju drugega dne je dobil kardinal Ratti poznejši Pij XI zopet pet glasov, ki iih ie ime! pri prvem skrutiniju Tretjega dne 1e izginilo z glasovnic tudi ime kardinala Gasparria Kardinal La Fontaine le dobi 22 glasov Ratti pa že 27 Očividno so bili oddali zanj glasove tisti ki so prej glasovali za Gasnarria 5 tem razmerjem glasov se je zaključil zadnji skrutim 1 tretiega dne Četrtega dne pri končnem skrutbriu je dobil kardinal Ratti 42 glasov La Fontaine samo še 9. kardinal Laurenti 2. Najdaljši konklave Obrtniki v vatikanski palači dovršujejo priprave za volite papeža Na novo pre-pleskana okna v sobah za konklave bodo zapečatena In čim se aapro vrata za kardinali bc prerezana telefonska zveza Vatikana z zunanjim svetom in tudi domaČJ telefon bo izločen iz prometa. Kako dolgo bo traja' konklave je prav tako uganka kakor kdc bo izvoljen za papeža. V prejšnjem stoletju so bili vsi konklavi kratki Navadno 90 trajali 3 do 5 dni To pa niso nobene meje Krukiave leta 1831, ko je bi) izvoljen papež Gregor XVT. je trajal 16 ini V 18 stoletju je trajala volitev Kle-menta XIV ki je bil izvoljen leta 1769— 06 dni a leta 1775. ko je bil izvoljen Pij VI je traja, konklave 105 dni Najkrajši je bil konklave leta 1622, na katerem je bil Izvoljen papež takoj prvi dan. Nasprotno je pa trajala leta 1268 volitev Gregorja X. 17 mesecev Najdališi konklave je bil v 13 stoletju ko je bil izvoljen naslednik Klementa IV. šele po 33 mesecih. Ta zgodovinska volitev je sploh rekord v cerkvenj zgodovini Klement IV Francoz pestre pretekloti, prvotno vojak, potem pa tajnik Ludvika IX.. oženjen in rodbinski oče. ki je postal duhovnik šele kot vdovec, je umrl ob koncu novembra 1268 Clam svetega kolegija so bili razdeljeni po raznir interesih in sporih. Minilo je več mesecev, vladarski dvori so klicali po izvolitv papeža, toda zaman Konklave je bil v V-terbi, 94 km od Rima, kamor je bil papež Klement IV. prenesel svoj sedež Udeležile se ga je 17 kardinalov. To ie bil v časih, ko je po Klemen. tu IV organizirana križarska vojna doživela popoln polom v Orientu. Dva kardinala sta v konklavu težko zbolela, drugi so se pa prepirali naprej, dokler niso začeli prebivalci Viterbe razdirati strehe palače. Končno so jo odkrili, tako da so se prepiri kardinalov nadaljevali pod milim nebom, večkrat na dežju in mrazu Ko pa tudi to ni pomagalo, so dobivali kardinali samo kruh in vodo, da bi jih z lakoto spametovali. In to je res pomagalo, da so končno izvolili papeža Gregorja X. in sicer 1. septembra 1271. 2 leti. 9 mesecev in 2 dni po smrti Klementa rv. Iz Slovenf^rađca — Pustni korzo. Po enoletnem presledku se je na pustni torek zopet vršil že tradicionalni pustni korzo. 2e vsa povojna eta imajo nekak mcmopol na pustni ko:zo bližnji Starotržaru, ki so ga tudi letos priredili Za lepo okrašenim konjenikom Je ko rakala pestro oblečena godba, ki je Imela v splošen smeh in zabavo za tolkala stare lonce In kuhinjsko pesodo. Za godbo je vozil lepo okrašen voz Kurentovo nevesto, za njim pa so se razvrstili ostali vozovi, ki so po svoji pestrosti prekasab drug drugega. Najoriginalnejšl je bil vez s človeško vprego na čigar koncu sta neprestano plesali dve lutki v človeški velikosti Seveda pa tudi ni manjkalo medveda, kamele in sličnih atrakcij Pustni korzo je vzbujal veliko veselje na slovenjgraškib ulicah, polnih občinstva kj se ie zopet prav dobro zabavalo ob pogledu na posrečene maske. Vendar se je tudi ob tej priliki dogodil žalosten incident, ki pa Ima politično ozadje Neki surovež je namreč napadel prav posrečeno masko, ji razbil masko ln še lažje poškodoval Upamo, da bodo oblastva s primerno kaznijo preprečile, da bi se tako divja št vo Še kdaj ponovilo. — Pustna maska rada Kakor vsako leto je tudi letos priredil slovenjgraški Salonski orkester v Sokolskem domu svojo tradicionalno maškarado, Id je bila nad vse pričakovanje dobro obiskana Prav posebno pa so se v letošnjem letu probavile maske, ki so po številu in po kakovceti prekašale vse dosedanje slične prireditve v Slovenjgradcu. Najbolj pestra je pač biLa skupina 20 slovenskih kmetic s harmonikarjem na čeTu, kj je žela pač zaslužen aplavz. Tudi »likerski avtomat«, plemiči, bajazzo, bebe. dimnikarji itd so bile prav posrečene maske Pri nagradnem tekmovanju pa je prejela prvo nagrado sopr-ga višjega davčnega inšpektorja ga. Fani Debelak, ki je bila tudi v skupini kmetic. O polnoči je izšel že sedemnajstič s'ovenj-graškd '.Kurenti, humorl^tičen časevpte, ki ga vsako leto na pustni torek Izda Salonski orkester. Tudi letos je »Kurent« prav pester in prinaša pač veselo zgodovino preteklega leta. Razpoloženje je bilo na višku in šele v zgodnjih ju t m jih urah so zadnja gosti zapuščali naš prijetni Sokolski dom DOBRO JE POGODILA — Jaz bi hotela za moža moškega ki je tako dober, da meji njegova dobrota na neumnost. — Saj drugačen bi te tudi ne vzel. PRI ZOBOZDRAVNIKU Zobozdravnik svoji as5stentki: Zdaj mu pa prečitajte še ta dovtip na deveti strani humorističnega lista, da bo še bolj odprl usta. 10 £• Kirchberge* „Pot čez mrliče" i ii*ti umi iiiinii mriif i johunsk roma iiiiiiEiiiiiiiiiriiiuiiiiiii In zdaj je sedel v svojem razkošno opremljenem kabinetu, zroč plaho v obraze molčečih častnikov in detektivov. Bilo je jasno, da je prišla katastrofa, toda njenega obsega ni poznal Ali bo morda zadostovalo, da so bili aretirani štirje inženirji in nekaj mojstrov iz delavnic? Gotovo je, da bo izgubil svoje odgovorno mesto in da bo uvedena dolga preiskava To bo sicer strašno, toda zadovoljen bo, če se vsaj tako izmota iz tega položaja. Ni vedel, kaj so našli in kdo vse je bil aretiran. Med zasliševanjem v sosedni sobi so manjkali samo njegovi štirje inženirji Da vedo preiskovalni organi mnogo, je prečital tudi z obraza inženirja R. Harka, ki je bil sicer Rus, vendar ]e bil pa točno poučen o vseh načrtih. Hark je torej odnesel pete — morda pa to pomeni, da se bo rešil tudi on. Prinesli so likerja in ponudili cigarete Nihče ni govoril. Menda so vsi čakali na gromovnega polkovnika, ki je vodil preiskavo v sosedni sobi. Ta tišina je bila grozna Ravnatelj Rosenheim je nervozno bobnal z roko in kadil cigareto za cigareto. Na vso moč se je silil k miru in vendar ie bil prepričan, da se mu razburjenost jasno zrcali iz obraza. — V kakšnih trgovskih stikih ste z nemško tvrdko I. G Farben? — se ie naenkrat začul oster glas enega izmed častnikov. Ravnatelj Rosenheim ni takoi odgovoril Bliskovito je razmišljal To je torei pomenilo da so razkrinkali tudi inženirja Forcnza iz bencinskega od delka Končno, to bi še vedno ne bilo naihuiše — O trgovskih stikih ne moremo govoriti — ie odgovoril mirno. — res. govorilo se ie o odkuou sintetičnega bencina, ker ie bila ta tvrdka svoj čas v cenah zelo nizka Izdeluje namreč 30 000 ton na mesec, toda zdai ta proizvodnja ne zadostuie niti za kritje potreb Nemčije: torei ie ta načrt padel v vodo. Opazi Ije posmeh na obrazih navzočih Zdai se je tudi dodobra zavedel položaja ko ie opazil za mizo v ozadju stenografiraiočega uradnika To ie bilo zasliševanje v pravem pomenu besede. Ni pa imel več Časa za razmišljanje — Trdite torej, da ni šlo za trgovske stike D? iure ne — to verjamem toda naid^ni so bili akti kjer se ne govori samo o I G Farben temveč tudi o Siegerlandu, Koblenzu Harzu in Schwarzwaldu Saj poznate te kraie. kai ne? _ Deloma. To je rensko - westf aIska kovinska industrija, v drugih sta pa med in nikelj Se vedno pa ne razumem .. — Takoj boste razumeli Dovolili smo si pregledati v vaši odsotnosti nekatere vaše akte . Ravnatelj se je ves vznemirjen ozrl na kup ca-pirjev, vzetih iz aktovke Potem se ie pa nasmehnil. Spoznal jih ie. Niso bili nevarni — Gotovo je zanimivo. — ie nadaljeval častnik da se državni uradnik zanima za nemško industrijo Tu imate celo izrezke iz »Deutsche Wehr« in tu imate točne račune katere sirovine bo Nemčija potrebovala v primeru vojne Po vašem mnenju bo rabila 2.500 000 ton naftinih produktov 5,600.000 ton železne rude. 90.000 ton medi 80 000 ton cinka. 129 000 ton rjavega manganovca. več sto tisoč ton žvepla itd Kemije ne omenjate čeprav bi jo morali Potem so tu nekatera mesta močno podčrtana z rdečim svinčnikom V »Armv and navv journal. the gazete of the land sea and air .« (Op. ured.- Podatki so točni in oodorti z dokumenti) Ravnatelj Rosenhe'm se ie zasmejal V duhu si ie čestital k svoji ideji spraviti v *afe te stvari. Dvignil ie glavo in odgovoril: — Gospoda, sem ravnatelj enega naivažneiših podjetij Tik meje smo že in zbiram gradivo o naših sovražnih sosedih — naenkrat se je tako vživel v svojo vlogo, da se ie kar razburil — vaše oostopanje v tei zadevi ie nečuveno Mene bi morali poznati tem bolj. ker prihajate iz nvn'strstva Če se ie tu kai zgodilo, ni to moia krivda Ze pred letom dni sem opozarjal ministra da stoii ta tovarna nevarno blizu nemške meie To ie nemogoč kraj Mi bi borali biti vsai 100 km od meje. oa bi vohunstvo ne moglo do nas. — Kdo govori o vohunstvu? — ga ie prekinil 'eden gls& Zadrhte! je pa se ie takoi zopet obvlidil. — () njem se sicer ne govori todn /sakdo ve. kam