Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 Din Izhaja vsak petek ob 17. // Naročnina znaša mesečno po poSti 5 Din, v Celju z do- stavo na dom po razuašalcih 550 Din, za inozemstvo 10 Din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje,desno // Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Štev. 17. Celje, pelek 23. aprila 1937 teto XIX. Lepo zborovanje JNS v Celju Občinska organizacija Jugosloven- ske nacionalne stranke v Celju je imela v sredo zvečer v Celjskem do- mu občni zbor ob lepi udeležbi član- stva iz vseh predelov mestne občine celjske. Predsednik g. dr. Ernest Kalan je uvodoma pozdravil številno članstvo in zastopnika vlade ter se s toplimi besedami spominjal zgodovinskega dela blagopokojnega ViteŠkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, čigar sp-o- min so navzoči poeastili s klici »Sla- va!« Nato se je spomnil onih zvestih in iskrenih članov, ki jih je pobrala amrt od zadnjega občnega zbora, pa tudi onih rnnogoštevilnih živih čla- nov organizacije, ki bi radi bili na občn-em zboru navzoči, a jim časovne prilike to onemogočajo. Vsem tem članom je poslal občni zbor svoje iskrene pozdrave. Prišel bo čas, ko bo mogel vsak državljan brez, pomis,- leka javno izraziti in uveljaviti svoje prepričanje, ko bomo tudi dejansko vsi brez ozira na svoje politično pre- pričanje in brez ozira mi to, v kateri pokrajini živimo, povsem enaki. Ju- goslovenska nacionahia stranka vrši svoje delo v izredno težavnih prili- kiah. Že dolgo je izpostavlj-ena kleve- tam in napadom od vseh strani, že dolgo se združujejo proti njej naj- nasprotncjši sü elementi, ker jih druži ena želja, da uničijo temclje one politike, ki jo zastopa in brarii JNS. Najžalostnejše je, da druži te razn-olike faktorje le ta negativni na- men, in da ni nikogar, ki bi znal in hotel postaviti drug državni in naci- onalni program. Predsednik je ome- nil delovanje bivšega bojevništva in petomajske volitve, v katerih so se s podporo takratne vlade združili ' proti JNS vsi nasprotni elementi v ostri borbi, ki sino jo najtežje obču- tili ravno v Celju in celjskem srezu. Ko je poteiri prislo So novo stanje v državi, je postal položaj organizacije še težji. Toda vse te tcžkoče v nas niso mogl1© ukloniti prepričanja, da je pot, ki smo jo ubrali jugosloven- ski nacionalisti, zbrani v JNS, pra- vilna. Ohranili smo si ogromno' šte- vilo resničnih in prepričanih članov, ki vedo, da mora našo domovino pri- vesti v lepšo bodočnost le dosledno izvajanje jugoslovenske politike. Za- to nas ne plašijo nikaki boji in na- pori, pa tudi nikake žrtve. Občnemu zboru celjskc bodo slodili občni zbo- ri drugih strankinih orgianizacij v celjskem srezu in nato tudi občni zbor sreske organizacije. Naša glav- na naloga je, da obdržimo organiza- cijo v polni svesti, da je to kader borc-ev za našo politično idejo, da je naša organizacija v resnici močna in da bodo, kadar bo nastopila po- treba mobilizacije naših sil, vse te sile vpoklicane in se bodo j&vile tako, kakor so se pojav'ljale rezerve, ki skupaj s kadrom tvorijo polke, ki so potrebni za pohod. Celjska organiza- ciaj je pristopila k delu za osnova- nje mladinske organizacije, ki nam mora dati oni kader mladih ljudi, ki so za vsako organizacijo in za vsako akcijo neohodno potrebni. Poročilo predsednika g.i dr. Kalana je bilo sprejeto z navdušenim pritrjevanjem. Pozdravljen s prisrcnim aplavzom je nato spregovoril narodni poslanec g. Ivan Prekoršek. V tehtnem, stvar- nem in vseskozi zanimivem govoru je razpravljal o notranji politiki, zlasti o delo van ju JNS, o vladni de- klaraciji iz 1. 1935., o vprašanju poli- tičnih svoboščin, o hrvatskem vpra- Sanju, ki vsak dan bolj znhtcva raz- čiščenje in jasnost, o povečanju jav- nih bremen v zadnjih državnih pro- računih, o poslabšanju gospodarskih razmer zlasti v dravski banovini zu- radi lanske izredno slabe letine, o likvidaciji kmečkih dolgov in denar- nem zadružništvu, o probl-omu brez- poselnosti ročnega delavstva in inte- lektualnega naraščaja ter se dotaknil tudi nekaterih aktualnih zunanjepo- litičnih vprašanj. Zborovalci so sprc- jeli, govor g. poslanca z enodušnim odobravanjem in živahnim pritrjeva- njem. Občni zbor je nato soglasno sklenil združitev mestne in okoliškc organi- zacije JNS v enotno oi'ganizacijc za mestno občino celjsko. I Na predlog g. poslanca Prekorška je bil za predsednika organizacije ,z iskrenimi aklamacijami izvoljen zo- pet g. dr. Ernest Kalan. Prav tako soglasno je bil izvoljen novi odbor, ki je izpopolnjen z nekaterimi mlaj- šimi močmi in ki nudi jamstvo za Cim uspešnejše delo. Novi odbor je prejel pooblastilo, da po potrebi ko- optira nove člane, dalje da doloCi de- legate za sresko skupščino in doloc^i tudi članarino. Na predlog predsednika. g. dr. Ka- lana je občni zbor s prisrčnimi ova- cijami izrekel narodnemu poslancu g. Prekoršku zahvalo in neomejeno zaupanje za vse njegovo delo. Lepi zbor j© pokazal, da via da v organizaciji mladostna borbenost, di- sciplina in trdna sloga, ki daje naj- boljšo garancijo za napredek in raz- mali. e o zadoscenju razresemm zupanom in občioskim odbornikom Pred kratkim smo poročali, da je obCinski odbornik in Clan obcinske uprave v St. Petru. v Savinjski do- lini g. Ivan Srebotnjak, ki je bil od banske uprave razrešen svojih funk- cij štiri dni pred občinskimi volitva- mi z obdolžitvijo, da je storil ne- častno kaznivo dejanje, izročen so- dišču, da pa se je izkazala nj-egova popolna nedolžnost in da je upraviio sodiščo vsled tega tudi razveljavilo njegovo razrešitev. K temu poročilu äe dodajemo, da je bil istočasno razrešen tudi tedanji župan občine Št. Peter v Savinjski dolini g. Andrej Četina, da je pa tudi gled-ö njega, ki je bil obdolžen od banske uprave istega kaznivega in po mnenju banske lupravc nečast- nega dejanja, bilo kazensko posto- panje ustavljeno iz istih razlogov, kakor gledc g. Srebotnjaka in da je bilo torej ugotovljeno tudi glede njega po pristojni oblasti, da je bilo njegovo uradovanje in postopanje. povsem korektno in neoporečno. Tako j-e dobil torej tudi g. Andrej Četina polno zadoščenje. Obrtna razstava v Celju Zadruga Celjska obrtna razstava v Celju bo priredila od 1. do 15. avgus- ta t. 1. veliko razstavo v Celju. Raz- stavila bo obrt, trgovina in industri- ja iz Celja in okolice. Sodelovali bo- do tudi hmeljarji in živinorejci. Zadruga se trudi z vsemi silami, da bo razstava Čim učinkovitejša. Razstava bo pokazala obiskovalcem, kaj danes vse nudi naša domaČa o- brt, trgovina in industrija. Pokazala bo pregledno, kako se naši gospodar- stvoniki trudijo, da vzdržijo konku- renco s cenami tujih izdelkov, in ka- ko naši dornači izdelki v kakovosti odločno prekašajo tuje. Dvigniti hoče zaupanje vseh kupcev v naš doma5 izdelek. Razstava hmelja bo prva te vrste v Celju. Namen te razstave je, poka- zati izborno kakovost našega hmelja in mu posredno tudi dvigniti ceno na svetovnem trgu. Za obiskovalce razstave bo še zlasti zaniiniva, ker bo ta razstava obenem tudi poučna. Tudi razstava živine v stilu, kakor je zamišljena, bo za Celje novost. Razstavljena bo> klavna in plemenska živina. Tu bo valovalo kupčijsko živ- Ijenje. Ta razstava bo pokazala, kaj zmore naš umni živinorejec, kljub vsem težkim udarcem, ki jih je do- žtfvljal zadnje Case. j Za zabavo bo poskrbljeno na vese- ljčnem prostoru. Ničesar ne bo manj- Ualo, kar je potrebno, da se mladi in starejši razvedrijo. Za okrepčilo bodo tarn skrbele gostilne in kavarne. Zadruga je že vložila prošnjo za po- lovično voznino, ki bo v najkrajšem času rešena. Tako je upati, da bo v teh dneh v Celju rnnogo življenja. Zivalien denarni promet, ki bo takrat prav gotovo narastel, bo v prid vsem celjskim gospodarskim krogom. In njim koristiti, je pravi namen za- druge. Zanimanje pridobitnih krogov za letošnjo razstavo je veliko in so že sedaj oddane več kot tri četrtine raz- položljivih prostorov. Vse predpripra- ve se vršijo vestno in natančno, da bo tako čim bolj ustreženo razstav- Ijalcem, ki bodo z razstavo pridobili nove in Steviln© kupce, in obenem obiskovalcem, ki se bodo lahko pre- pričali, da vse svoje potrebščine laJiko kupijo doma in to po nižjih cenah in v boljši kakovosti nego v inozemstvu. 25-letnica Stavbne zadruge drž. uslužbencev v Celju \ Stavbna zadruga državnih usluž- Äencov v Celju je na svojem rednem ©bčnem zboru, ki je bil 15. t. m. rid Protituber- kulozne lige, preložilo Adamičev kon- cert na 4. junij. CPD prosi vsi dru- štva, da bi upoštevala ta datum. c Tombola Jadranske Straže. Ja- dranska straža v Celju bo priredila v nedeljo 9. maja javno tomholo, ki je bila lani v oktobru zaradi slabega vremena odpovedana. Izklicevanje kart bo ob 14.30 pred Narodnim do- mom. Opozarjamo na to ostala dru- štva s prošnjo, da bi ob tern Casu ne priredila svojih prireditev. c Roman je na Oplenac bo priredi) oblastni odbor Narodne Odbrane v Ljubljani v dneh 4. do 6. septembra. Obenem si bodo udelezcnci ogledali tudi veliko revijo vojske na Banjici o priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Vožnja po železnici in z av- tobusom ter potrebna prenočišča in prehrana so preraCunani na 395 Din, vendar pa se bo skušalo doseči še večje znižanje. Prijave sprejema do 15. maja kraj-ovna organizacija Na- rodne Odbrane v Celju. c Predavanje o socialni zakonodaji v češkoslovaški republiki in v Jugo- slaviji bo priredil krajovni inedstro- kovni odbor v Celju v nedeljo 25. t. m. ob 10. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Predavali bodo gg. Karel Brožik iz Prage, po- slanec čežkoslovaškega parlamenta in pi-edsednik Urtije rudarjev v Lon- donu, odvetnik dr. Reisman iz Mari- bora, novinar Viktor Eržen iz Mari- bora in Adolf Jelen, predsednik ki'a- j'evnega m-edstrokovnega odbora v Mariboru. Poročilo g. Brožika bo iz češčine prevajal g. dr. Reisman. c Lovska razstava v Celju. Lovsko društvo v Celju bo priredilo od 1. do 8. maja v mail dvorani Celjskega do- ma lovsko razstavo, na katero vabi vse prijatelje prirode in lova. Raz- stavljene bodo raznc trofeje iz naših I krajev pa tudi iz inozemstva, celo iz Indije in Afrike. Vstopnina znaša za učeCo se mladino 0.50 Din, za odrasle 2 Din. Lovski pazniki, ki se izkažejo z zadevno legitimacijo, so vstopnine prosti. Lovci, posetite zanimivo raz- stavo! — Odbor. i ( Iz vojaške službe. Pešadijski ka- j petan II. razretla g. Dragomii* M. Pavlovic je premeščcn iz Celja v Ben- kovac in imenovan za komandirja 6. čete 11. pp. Kapetan g. Pavlovic je služboval v Celju Sest let in si je pridobil tu mnogo iskrenih prija- teljev. Želimo mu mnogo zadovolj- stva in uspehov na novem službenem mestu! SdlYIGIIfl vrtna in poljska, sveža, preizkušena tep uvožena iz Nemčije dobiie pH tvpdki Ivan Ravnikar Celje c Iz finančne službe. Franc Tom ine, poverjenik pri glavnem oddelku fi- nančne kontrolc v Celju, je imenovan za starešino glavnega oddelka v Šoš- lanju. c Razpored bogoslužja v pravoslav- ni cerkvi sv. Save v Celju. Na Vrbico- Dazarjevo soboto 24. t. m. ob 14. pro- ccsija iz cerkve. Po procesiji večer- nja. Blagoslovitev Vrbice na cvetno nedeljo 25. t. m. Na veliki Cetrtck 29. t. m. ob 10. večernja z liturgijo, ob 18. bdenije s čitanjein 12 pasijon- skih evangelijcv. Na veliki petck 30. t. m. ob 16. večernja z iznesenj'em plaštanice in poljubljanjem Kristu- sovega groba, nato jutrenje. Na ve- liko soboto 1. maja ob 10. večernja z liturgijo. Na Veliko noč (Voskrese- nije) 2. maja ob 4. jutrenje, ob 10. liturgija, ob 18. bdenije. Na drugi dan Voskresenija 3. maja ob 10. li- turgija. Na Gjurgjev dan 0. maja ob 9. liturgija. c Prispevajte za nov dom Sokol- skega društva pri Sv. Jederti nad Laškim! Sokolsko društvo Sv. Jedert nad Laškim d'eluje v hribih, v rudar- skem revirju. Člani društva so za- posleni in brezposelni rudarji ter mali kmetje. V tej sredini deluje društvo za vzgojo mladine v fiziCnem in kulturnem pogledu. Med član- stvom ni bogatašev, da bi si moglo društvo z lastnimi sredstvi postaviti primeren krov, ki ga je imelo doslej v šolski t-elovadnici, a mu je bil od- vzet. Zato si hoče društvo zgraditi lasten dom, skromno pritlično stavbo, ne glede na žrtve in delo. Ker pa skromni društveni iDrihi-anki ne za- dostujejo za uresničenje tega načrta, je društvo uvedlo nabiralno akcijo in nabira prispevke tudi v Celju in ' okolici. Podprite to lepo akcijo in prispevajte po svojih moeeh! c Preselitev celjske orglarske sole v Maribor. Orglarska sola v Celju, ki jo je mnogo let z.elo uspešno vodil organist in skladatelj g. Karol Ber- var, se bo jeseni preselila v Maribor. c Odvetniška vest. Za začasnega prevzeninika pisarne umi'lega odvet- nika g. dr. Karola Laznika v Celju je postavljen odvetnik g. dr. Milan Orožen v Celju. c Iz so dne dvorane. Okrožno so- dišCe v Celju je v torek obsodilo 33- letno posestnico Ano Blazinovo iz Prekorš pri Žetalah, ki je lani 23. decembra z žerjavico zažgala svojo vinsko kl-et, da bi dobila od Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani 4.700 Din zavaixivalnine, na 4 mesece strog«ga zapora, 1300 Din denarne ka^ni in izgubo častnih pravic za dobo dveh let. Nadalje je bil 31-letni delavec Franc Burger iz Žlabora pri Mozirju, ki je 7. marca okrog 17. v Žlaboru v spopadu zabodel svojega soseda Mar- tina Mohorka z nožem v levi komo- lec, desni nadlaket in v desno rarno ter ga smrtnonevarno poškodoval, obsoj-en zaradi prekoračenja silobra- na na 1 mesec zapora. Pol eg tega mora Burger plačati Mohorku za prevoz v celjsko bolnico 100 Din, za zdravnika 501 Din, za bolečine 500 Din in za bolniške stroške 240 Din. c Binkoštni izlet Ljudskega vseuči- lišča v Celju. Cilj letošnjega izleta je Koroška. Udeleženci odpotujejo iz Celja z avtokarom v soboto 15. maja ob 13. in se vraCajo na binkoštni po- nedeljek ob 20'. Vožnja s skupnim potnim listom bo stala 200 Din, po- skrbljeno pa bo tudi za poceni hrano in prenočišče. Oni, ki se za izlet zani- majo, naj javijo do ponedcljka 20. t. m. svoj naslov Ljudskemu vseu- Cilišču. Če se ne bo priglasilo dovolj interesentov za dva avtobusa, imajo prednost udelez'cnci dosedanjih izle- tov Ljudskega vseučilišča. c Izlet v Postojnsko jamo. Putnik bo priredil na binkožtno nedeljo izlet s posebnim vlakom v Postojn- sko jamo. Cena s potnim listom in vizumom 116 Din. Prospekti in infor- lnacije pri Putniku v Celju. c Važna akcija radijskih naročni- kov v Celju. Po Celju kroži sedaj pol a, s katero hočejo radijski naroč- niki opozoriti pristojne činitelje, da čimprej rešijo mnoge pritožbe last- nikov radijskih aparatov, ki jim stal- ne motnje onemogočajo sprejeinanje. | Pričakujemo, da bo ta akcija uspešna ! in da jo bodo pdločilni faktorji upo- števali. Radijski naročniki zahtevajo z vso pravico, da jim prizadeta usta- nova za drag denar, ki ga plačujejo, nudi lahek in razumljiv sprejem. Se- daj pa razni motorji in aparati za masii^anje tajkd ropočejo in brnijo, ker niso blokirani, da ni mogoče ra- zumeti radijskih oddaj često nil.i z najmočnejšimi aparati. Prosimo pri- stojne Cinitelje, da bi takoj poskrheli za temeljito odpi'avo nedostatkov in ugodili utemeljenim in nujnim pri- tožbam radijskih naročnikov v Celju. c Celjski mestni svet bo imel redno sejo \ pctck 30. t. ob 18. Na dnevnem redu so poročila odborov. c Delovni trg. Pri celjski borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenci 854 brez- . poselnih (092 moSkih in 162 žensk) nasproti 844 (690 moškim in 154 žen- skam) dne 10. t. m. Delo dobijo: 4 hlapci, 6 delavcev, med temi 6 polj- skih, 2 mizarja in 1 kovač, 6 dekel, 4 privatne kuharice, 3 poljske delavke, 2 gostilniški služkinji ter po 1 gostil- niška kuharica, natakarica, sobarica in postrežnica. c Gasilski dan bo v Celju v nedeljo 6. junija. c Tragična smrt v Savinji. V nede- ljo oki-og 9. dopoldne jc padel 57- letni Anton FilaC, sluga v podružnici PraStedionice v Celju, z levega brega Savinje med kapucinskim mostom in Kino METROPOL Celje „,„,„¦,;,: April Predstave vsak delavnik ob 16.15 in 20.30 Petek 23. sui%& it: fllahov vrt Ponedeljek 26. Prekrasen film v naravnih barvah. V glavnih vlogah : Charles Boyer (nepozabni Rudolf \z »Mayerlinga«), Marlene Dietrich April lllll II. Dragoceni poljub Četrtek 29. Wer zuletzt küsst... Izboren film za smell in dobro voljot V glavnih vlogah : Liane Haid, Hans Mo- •er, Theo Lingen, Heinz RUhmanR in Svetislav Petrovlč Predstave po znižanih cenah: 24. aprila ob 18.15, 25. aprila ob 10. in 14. Upornikova höl brvjo pri parku v naraslo Savinjo. Ceprav je bilo mnogo ljudi v bližini, ni nihče skočil za Filačem, da bi ga potegnil iz vode. Truplo so šele pol ure pozneje spravili izpod kapucin- skega mostu na breg in ga po koini- sijskem ogledu prepeljali na mestno pokopališče. Pokojni je služboval mnogo let v Celju in je bil zamdi svoje šegavosti in družabnosti sploš- no znan. V zadnjem času je bolehal. Očividno je v napadu slabosti omah- nil v mrzle valove Savinje. Pokojne- mu bodi obranjen blag spomin, svoj- cem naše iskreno sožalje! c Tecaj za avtogeasko varjenje v Celju, ki je trajal od 5. do 17. t. m., je bil v soboto zaključen z malo slo- vestnostjo v dvorani Obrtnega doma. Slovestnosti so prisostvovali pol eg vodj© tečaja g. inž. Leona Kneza še zastopnik Zbornice za TOI g. Franc Košir iz Celja, g. Franjo Dolžan, predsednik kovinarskega združenja v Celju, g. Vinko Kukovec, predsed- nik Slov. obrtnega društva v Celju in tajnik okixtznega odbora v Gelju g. Koi:en. Ta tečaj je proti pričako- vanju zelo lepo uspel v vsakein ozi- ru. Obiskovalo ga je redno 36 pomoč- nikov in mojstrov k-ovinarskih strok. Vsi prijavljeni tečajniki so predava- n j a in praktični pouk posečali redno in sledili predavanjem z razveselji- vim zanimanj-em. c Elub slovenskih kolesarjev v Ce- lju je imel pred dnevi 39. letni občni zbor, na katerem so bili izvoljeni v odbor sledeči gg.: Predsednik Mirko Fajs, podpredsednik Joško Anian, tajnik Oskar Leskovšek, blagajnik Avgust Šumer, tehnični referent An- ton Bremec, odborniki Spes, S'eligo, Kramer, Oblak in Varlec, za dirkalno sekeijo Mirko Fabjan in Franc Kajt- nar, za revizorja pa sta bila izvolje- na gg. Drago Gams in Vladimir VuCko. c Društvo za dekoracijo in reklamo v Celju je imelo pred dnevi svoj 3. ietni občni zbor, na katerem so bili izvoljeni v odbor sledeči gg.: pred- sednik Franjo Olip, tajnik Oskar Leskovšek, blagajnik Rajnold Ble- ch inger, gospodar Karol Filač, odbor- niki Škos, Zemljič, Božič in Lah. c V cerkev na gori Oljki je treščilo. V soboto po])oldne jo med nevihto dvakrat treščilo v cerkev na gx)]'i Oljki v Savinjski dolini, ki je pred nekaj leti >delno pogorela in so jo pozneje obnovili. Ker je strelovod po- kvarjen, je strela poškodovala enega izmed zvonikov ter zdrobila šipe na cerkvi in na sosednji cerkveni nisi. c Tragična smrt. Dne 24. marca si je 28-letni Alojz Kranjc, hlap-ec pri posestniku Francu RanCigaju na Go- mi lskem, pri delu odsekal s sekiro palec leve roke. Nastal je prisad. Po- nesrečenca so odali v celjsko- bolniš- nico, kjer je lü. t. m. podlegel infek- ciji. c Žetev smrti. V Lokrovcu je umrla v nedoljo 81-letna zasebnica Marija Jezernikova, v mestnem zavetišču pa je umrla istega dne 59-1 etna mestna reva Marija Vrečerjeva. V celjski bolnici so umrli: v torek v starosti 79 let vi§ji sodni oficial v p. g. Ivan Železnik z Vi-anskega in 32-letni po- sestnikov sin Anton Zorko z Mrzle- ga polja pri Jurkloštru, v sredo 61- letni Herman Trau tier, kurjač na drž. realm" gimnaziji v Gelju, v četr- tek pa G0-letni delavec Matevž Jakeli s Spodnje Hudinje. N. p. v m.! Stev. 17.________________________________________________»NOVA D O B A «________^^^ Stran o. c Poškodbe po snegu in viharjih. Mestno poglavarstvo v Celju razgla- ša: Ugotovilo se je, da je pozni in tnokri pomladanski sneg, ki je /a- padel konec meseca marca, napravil po gozdovih mnogo škode na listna- tem in na iglič&stem drevju. Gozdni posestniki se opozarjajo, da pravo- Časno in to čimprej odstranijo iz svojih gozdov vse polomljeno drevje, da se na ta način še pravočasno pre- preci pojav in širjenje gozdnih škod- ljivcev (mrčesa) in tudi odstrani o- pasnost gozdnih požarov. Vsi gozdni posestniki, katerim je sneg napravil äkodo na drevju, se vabijo, da pri mestnem poglavarstvu v Celju do konca t. m. prijavijo škodo, označi- jo vrednost materiala in predlože številčne podatke nastalih poškodb vsled viharja in snega tako glede poškodovanih gozdnih ploskev kakor tudi glede izdelancga lcsa. c Glavno cepljenje proti osepnicam. Redno javno cepljenje malih otrok (prvocepljencev) iz mesta Celja bo v ponedeljek 3. in torek 4. majaod 14. do 18. v sejni dvorani na m-estncm poglavarstvu. Pregledovanje cepljen- cev in pri cepljenju izostalih otrok bo istotam v ponedeljek 10. in torek 11. inaja od 14. do 18. Cepljenju so obvezani vsi otroci, rojeni 1. 1936., in vsi otroci, ki so pri lanski cepitvi all pri prejšnjih cepitvah iz kateregakoli vzi'oka izostali. Opravičbe zaradi izo- stanka pri cepljenju, odnosno izpri- čevala z.ai otroke, ki no bili cepljeni pri zasebnih zdravnikih, bo spreje- mal mestni zdravnik na dan cepitve in na dan pregleda na mestnem po- glavarstvu. c Dijaški kuhinji v Celju so daro- yali v počastitev spornina pokojnega odvetnika dr. Karola Laznika: l-nsni trgovec g. Blaž Sodin v Celju 100 Din, odvetnik g. Mirko Hočevar v Celju 100 Din in po odvetniku g. dr. Er- nestu Kalanu v Celju celjski odvet- niki 78 Din kot presežek za venec. j Namesto venca na grob dr. Laznika je poklonilo Slovensko obrtno druš- tvo v Celju Dijaški kuhinji 100 Din. c Urejeno knjigovodstvo Vam pri- hrani mnogo truda in neprijetnosti, zato se obrnite tozadevno ob novem lctu na tvrdko Karl Goriöar vdova, Gelje, kjer boste med bogato izbiro trgovskih knjig, amerikanskih žur- nalov, rednikov in brzovezov gotovo našli Vašim potrebam odgovarja- joče. c Nočno leknrniško službo im a od | .24. do 301. 1. m. lekarna »Pri oiiu«. c Gasilska četa Celje. Od 25. t. m. do 1. maja ima službo I. vod, inspek- cijo nani. poveljnika g. Berna. c Kino Union. Petek 23., sobota 24. t. m.: »Sinfonija srca« (»Pevee njeno Visokosti«). Izredno lep film, poln divnega petja. V glavnih vlogah sltiv- ni tenorist Benjamino Gigli, Sloven- ka Geraldina Katt, Gustav Waldau, Zvočni tednik. — V soboto 24. in po- nedeljek 20. t, m. ob 18.30 in nedeljo 25. t m. ob 10. in 14.: Vlasta Burian v veselem filmu »Kapitän Korkoran« — Nedelja 25., ponod-oljok 26., torek 27. t. m.: »Pesmi je konec...« Film odličnih kakovosti. Divna glasba in razkošna inscenaeija. V glavnih vlo- gah Willy Forst, Liane Haid. Zvočni tednik. — Sreda 28., Cetrtek 29. t. m.: »Tovariš«. Velefilm iz življenja rus- kih oinigrantov. V glavni vlogi Irene Zilaliy. Zvočni tednik. Ob 60-letnici prvihjimelj- skih nasadov v Zalcu Podobno poročilo je objavil »Hme- ljarski Vestnik« 1. 1934. Ker pa bo to dejstvo zanimalo tudi širše občin- stvo, navajam krajše podatke po iz- javi čislanega žalskega tržana g. Ivana Premika, ki bo obhajal letos na zimo 801etnico svojega rojstva ter so mu začetki »zlate kulture« v Savinjski dolini še v živein spominu. Letos poteče torej (50 1-et, odkar sta se »rodila« v Žalcu prva hmeljska nasada in sicer na posestvu pokoj- nega, nam >vsem znanega Janeza Hausenbichlerja in na njegovo po- budo tudi na zemlji pokojnega Jo- žefa Žigana. Prvo Hausenbichlerjevo hmeljišČe 1- 1877. so uredili na neki parceli ob Lavi pri Vrbju. Ta njiva je danes last Zalčana g. Antona Privošnika. Jože Žigan pa je isto leto zasadil prvi hmelj na Frengi. Lastnik tega zemljišča je sedaj veletrgovec g. Jurij Krašovec. Hausenbichlerjev sosed g. Premik je istočasno zasadil tudi ne- kaj hmcljskih sadežev na svojcm vrtu pri domačiji. Vsi so sadili pozni hmelj, ki so ga že pet let gojili na grajskem po- sestvu Novega Celja. Takrat 20-1 ctni Premik se je za- nimal za to panogo in j'e. šel po na- ročilu g. Hausenbichlerja po hmelj- ske sadeže k novoceljskemu oskrb- niku Bilgerju. V novem Celju je hmelj že od 1. 1872, dobro prosperi- ral. Bilger je dobavil hmeljske sade- že iz Würtenberskega, svoje domo- vin-e. Premik je sprejel sadeže iz rok grajskega vrtnajrja Kača in se spominja, da je sadil hmelj istega leta kakor Žalčani tudi pokojni kmet Pavel Žagar v Dobriši vasi tik No- vega Celja. Hausenbichlerju je poma- gal Premik pri urej-evanju hmeljišča, zakoličil hmeljišče s pomočjo delav- cev Matije Cokana ter Matije in Jo- žeta Pajka iz Vrbja in vsadil na pr- vem žalskem hmoljišču okoli 1500 hmeljskih sadežev. Rastlina se je prav krepko razvijala, uspeh je bil presenetljiv. Obiranje so* opravljali domačini, ki so prejemali po G krajcarjev za >vsak nabran škaf. Hmelj so sušili po raz- nih žalskih podih, ker sušilnice ta- krat še niso bile znane. Bilger počiva na žalskem pokopa- lišču, kjer so mu nekateri hvaležni hmelj arji postavili primeren spome- nik za dar, ki ga uživajo Savinjčani, Šaleščani in Marenberžani že deset- letja. Iniciativo, da sc je širil hmelj po imenovanih dolinah, pa je dal edino le Janez Hausenbichler, kajti šele po letu 1877. so se drugi Žalčani in o- količani oprijeli te panoge, ki je po- stala trajna last savinjskega kmeta. Vsi prejšnji pojavi hmelja, bodisi v Žalcu nli drugje so bili le poskusi, ki pa so splavali v nič. Temelje hmeljarstva je poleg Bil- gerja položil le Janez Hausenbichler, ki se mu bo Žaloc oddolžil — upam vsaj — v prihodnjcm letu, ko homo proslavili 100-letnico njegovega roj- stva. K. Glasovi iz laškega sreza Občinske zadeve mesta Laškega Prcjeli smo: Ugledno uredništvo »Nove Dobe«, Celje. V smislu Č1. 26 in 27 zakona o tisku odnosno 51. 9 zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o tisku z dne 6. avgusta 1925, se naprošat-e, da pri- občite v prvi prihodnji (št. Vašega lista sledeči popravek k Clanku pri- občenem v št. 15-1937 Vašega lista pod rubriko: Glasovi iz Laškega — Občinske zadeve mesta Laškcga: Ni res, da je občinski odbor v zad- njem času storil sklepe, ki utegnejo imeti dalekosežne posledice v upravi občinske imovine, res pa je, da je odbor storil sklep«, ki značijo zbolj- šanje občinskih financ in ob enem razbi'emenitev davkoplačevalcev. Ni res, da bi bilo z znižanjem vo- dovodnih pristojbin socijalno šibkej- šim, otežkočeno odplačilo anuitet vo- dovodnega posojila, res pa je, da se je pri perlustraciji vodovodnih par- ticipijcntov ugotovilo, da 181 oseb ter 8% vodovodnih naprav sploh ni bilo v evidenci, ter se je s pritegnitvijo istih k plačilu zvišala letna plačilna kvota — kljub omenjenemu znižanju — od 75—80.000 na 88.000 Din. Ni res, da je občinski odbor skle- nil, da bo plačeval en del prebival- stva po 5 Din, drugi pa po 4 Din mesečno na vodovodnih pristojbinah, res pa je, da je občinski odbor osvo- jil v omenjeni seji poimenski pred- log vodovodnega odseka, da se so- cijalno šibkejšim zniža plačilo na 4 Din, za kar je imel odbor po cit. § 30 vodovodnega reda izključno pra- pravico. Ni res, da se je vršilo pri t-cm kako protežiranje, odnosno razlikovanje prebivalstva, res pa je, da se je pred- log za vsakega poedinca presojal po- polnoma objektivno, uvažuj6 eksi- stenßne in socijalne prilike dotičnika. To načelo je veljalo tudi pri presoji eksistenčnih prilik vsakega posamez- nega državnega in zasebnega na- možčenca. Dalje ni res, da utegne dosledno izvajanje takih načel dovesti do tro- šarinske diferencijacije, marveč je nasprotno res, da veljujo glede troša- rine — glasom. -vsakoletnega prora- Cuna — enotne trošarinsk-e postav- ke za alkoholne pijaiče, ki se ne od- merjajo individualno. KonCno ni res, da bi bilo uravno- vešenje proracuna ogroiženo, maiTeC je nasprotno res, da je proračun za leto 1937-38 ne samo uravnoveäen, temveč izkazuje — kljub tenm, da predvidova zviSan gradbeni j>rograrn •— napram lanskcniu proračunu 30 "o znižanje doklad na neposredne davke. Z odliCnim spoštovanjem Občina Laško, duo IG. aprila 1937. Župan: Ognj. Trop. 1 Stavbno gibanje. Lotos se ne kaž-e posebna živahnost v gradbenem gi- banju v LaŠkem. Regulacijski načrt, ki ga pripravlja občina, bo marsiko- ga oplašil pred novimi gradnjami, pa tudi pred adaptacijami. O regu- lacijskem načrtu bomo v zaščito laš- kega prebivalstva morali spregovo- i'iti še resno besedo na naslov naše- gii občinskega zastopa, da se bo pol- no zavedal važnosti in n©doglednih posledic, ki jih utegne imeti regu- lacijski načrt za naše mesto. Depan- danso k svojemu hotclu bo v teko- ßem letu gradil g. Henke, ki je že predložil potrebne načrte občinskemu predsedstvu. Hiša bo visokopritliCna in enonadstropna. Imela bo 15 mo- demo urejenih in opremljenih sob za tujce in druge potrebn© ubikacije ter bo stala na njivi med banovinsko cesto in kolodvorom. Res je skrajni čas, da ta njiva. s tako razvpitimi fižolovimi prekljami, ki je delala na tujce sk raj no neprijeten vtis ob pr- vem prihodu v Laško, izgine in pride na njeno mesto lepa stavba, ki jo bo obkimeval lepo urej'en vrt. Gosp. Dergan bo preuredil hišo na Marija- graški cesti, ki jo je kupil od Mayer- jevih dedičev. Tako se bo tudi v tej hiši dobilo eno ali dvoje stanovanj, ki jih tako primanjkuje v Laškem. 1 Občinski odbor na noge! Pri zad- njem zasedanju Narodnc skupščine sta se poslanca gg. Prekoršek in Mohorič hvalevredno spomnila tudi Laškega in zalitevala, da se ta leto- vi«čar(ski kraj piiklopi aytouiaLski telesonski centrali, projektirani v Ce- lju. Mnenja smo, da je nasa občina v prvi vrsti poklicana, da se zanima za to vprašanje in vzbudi zanimanje tudi pri interesentih. Brez žrtev se- veda ne bo žlo, prezreti pa se ne sme •veliki pohien priklopitvc našega ko- pališča in naše industrije k avtomat- ski telefonski centrali. KopaliSCe, ki ga posečajo letno' stotine tujcev, mo- ra vondar imeti noč in dan na ra/- polagö t'olefon, ker to zahteva Cas. Priklopitve nam ne bo nihce ponujal, pobrigati sc moramo sami in če so Laščani smatrali za potrebno izvoliti sedanji občinski odbor, naj ta sedaj tudi stori svojo dolžnost. Mi pa se iskreno zahvaijujemo gg. Prekoršku in MohoriCu za njuno iniciativo ; in posi'edovanje. ) 1 Sreski cestni odbor v Laškem Vain je poslal po zgledu Ijubljan- skega župana popravek k notici o banovinskih cestah, priobčeni v »No- vi Dobi« v številki 14. z dne 2. aprila Dop is sreskega cestnega odbora pa ni morda popravek, temvcč hoče le po- lemizirati z našimi trditvami in ugo- tovitvami 01 stanju banovinskih cost v laškem srezu. Mi smo popolnoma objektivno primerjali nuše ceste s cestarni v sosednjih srezih in prišli do zaključka, da se naše ceste ne morejo več primerjati s, sosednjimi, ker se ni pravočasno skrbelo, da bi se ceste pjrimerno posipiale z gramo- zom. Popravek pravi, da je sedanja upi"uva prevzela posle cestnega odbo- ra v času, ko je bilo že prepozno za Ostanki fedil med zebmi povzrocajo pogosto neprijeten duh iz ust; še mnogo huje pa je, če začno ostanki jedil gniti. Pri tern se tvori mlečna kislina, ki razkraja dragoceno zobno sklenino. Zato zvecer kot zadnje, odstranite predno greste spat ostanke hrane izmed zob, s iem da jih temeljito očistite z zobno pasto Chlorodont. Zjutraj kot prvo, očistite si zobe z zobno pasto Chlorodont, katere pri- jeten okus po meti, zapušča še dolgo po uporabi v ustih občutek svežosti -in čistoče. Peneči ali ne peneči se Chloro- dont, obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod. Zadostuje ako le trikrat vbrizgnemo ustno vodo Chlorodont v kozarec in že se poveča osvežujoči učinek redne zobne in ustne nege s Chlorodontorn. posipanje cest. Kolikor se spominja- mo, je bila nova upravia uvedena že konec oktobra, ko se še ni priCelo jesensko razgrinjanje gramoza. Zima je bila zelo mila in ceste mehke tako, da je bilo posipanje skoraj vse leto mogoče. Tudi spomladi še- niso pričeli 7, razgrinjanjem gramoza, marveč šele po našem opozorilu v . št. 14. »Nove Dobe«. Sedaj so jame po cestah deloma izravnane, ceste so nekoliko boljš©, ass alt jo provi- zorno zakrpan, kaltor smo mi v svo- jem dopisu zahtevali. Vse to je te- daj v rcdu in v redu je tudi ugoto- vitev popravka, podpisanega po g-. Tropu, da je asfaltna cesta v Laškem dedšCina prejšnje uprave. Clani prej- šnje uprave si štejejo -v ponos, da so z asfaltiranjem cest-e storil i tujskemu prometu v Laškem neprecenljivo u- slugu in se zavedajo, da so si stekli s to modernizacijo ceste nevenljive zasluge za Laško. Sedanja uprava, zlasti pa uprava obCine se mora za- vedati, da so asfaltne ceste pridobi- tev, ki si jo Laščani ne bodo dali nikdar vzeti, ker so se odvadili me- Sati blato in drobiti gramoz po svo- jih cestah. Laščani vedo, da tudi na- še ceste prijetno učinkujejo na leto- višCarje. Občinska uprava mora že sedaj skrbeti za sredstva, ki bodo v doglednem času nujno potrebna za obnovitev asfaltacije odnosno izved- bo kakegia drugega morda primernej- šega sistema moderniziranja našib. cest, Asfalt odnosno termakadum v debelini naše prevlake vzdrži pri- bližno 10 do 15 let. Torej še dobra tri leta, nakar bo treba misliti na obnovo. Dotrajanje termakadama pa zavisi seveda tudi od prometa. Zdi se nam, da stori občinska uprava bolj prav, če ne misli na milijonske zgradbe hiš, marveč na druge nuj- nejše potrebe nagega nvesta. Z ve- scljem bomo tudi v bodoče odgovar- jali na popravke iz Laškega, vedno pa bo naša kritika stvarna in objek- tivna. 1 Kino Laško. V soboto 24. ob 20.30 in nedeljo 25. aprila ob 1G.30 in 20.30 George O'Brien v izredno zanimivem filmu »Straža na meji«. Tednik. Hrastnik h Stavbne zadeve. Skoraj vsak naš nular ima eno veliko željo, ki se pa žal le malokatereniu urcsniči: Imeti lastno streho! S skrajno Stednjo in pritrgovanjem od ust pa le doseže ta ali oni to. svoj edini cilj. Seveda morai biti pri torn sam svoj zidar, tesar, mizar in krovec. Prejšnje ca- se je tak siromak prijavil — ali pa tudi ne — zidavo občinskemu uradu in lahko je z delom pri&el, danes pa mora dati izdelati nafrte v treh iz- vodih, jih močno kolkovati in zapro- siti sresko načelstvo za gradbeno dovoljenje. Gosp. sreski naCelnik pri- de poglcdat, kje bo stala hišica ubo- gega delavca. Ker je sreski načelnik seveda jurist in ne tehnik, pride še inženjer gradbene direkcije. BodoCi »hišni posestnik« pa s straliom uvidi, da je šel že dobršen d*el priskopar- jenega denarja, še predno je zasadil prvo lopato. Vsak mesee j& v Hrast- niku ui-adni dan sreskega načelstva. Ali bi se ob taki priliki ne dale ure- diti tudi tako stuvbne zadeve? h Odlikovanje hrastniških gasilcev. Starešinstvo Jugosl. gasilske zajed- nice v Ljubljani je odlikovalo v trbo- veljski gasilski župi 154 Članov. V Stran 4._____________________________________________»NOVA DOBA«_______________________________________________§tev. 17. Hrastniku so bila odlikovanja slo- vesno izročena v nedeljo 18. t. m. Za zasluge pri telovadnem nastopu na kongresu dne 3. VIIL 1930. v Ljub- ljani so odlikovani s kongresno ko- lajno sledeči člani: Št-efan Fresl, Stanko Kavzar, Ivan Jager, Jože Zor- čič in Jaka Kač. Predsednik čete tov. Alojz, L'egvart pa je odlikovan s ko- lajno za častne zasluge. Cestitamo! li Delovanje CMD na Dolu pri Hrastniku. V nedeljo 4. t. m. se je vršil redni letni občni zbor p-odruž- nice Družbe sv. Cirila in Metoda za < Dol v gostilniških prostorih g. Petra I Kozoleta na Breznem. Clanstvo je z odobravanjem sledilo porocilom funk- cionarjev. Pri volitvah je bil izvoljen po večini stari odbor z agilnim in nadvse požrtvovalnim nacionalnim delavcem bivšlm »šihtmojstrom« g. Milošem BabiCem na čelu. — L. 1886. se je osnovala podružnica CMD za kraje Dol, Hrastnik in Zidani most. Prvi predsednik novoustanovljene podružnice je bil takratni kaplan na Dolu g. Rudolf Raktelj. Prva prošnja Družbi za tri nabiralnike z geslom »Mai položi dar domu na altar« j'O bila poslana z Dola. Nabiralnik na Dolu, ki je bil postavljen v bivši Pe- klarjevi gostilni, je med svetovno wojno pred uničenjem skrbno shra- nil šolski ravnatelj v p. in soustano- vitelj te narodnoobrambne postojan- ke g. Anton Gnus ter g& ob priliki zlatega jubileja vrnil Družbi z več- jim denarnim prispevkom kot drago- cen spomin. Skupno s podružnico na Zidanem mostu namcrava podmžni- ca na Dolu na praznik slovanskih blagov-estnikov sv. Cirila in Metoda mescca julija proslaviti 50-letnico s prav zanimivirn sporedom. h Pri rudniku je za mesec maj na- povedanih 14 delovnih dni. Sport t Finalna tekma Celje :01imp. V ne- deljo 25. t. m. ob 1G. se bo pričela na celjski Glaxiji finalna tekma za prvenstvo LNP med SK Celjem in SK Olimpom. Sodil bo g. Lukežič iz Ljubljanc. Za ta »celjski derby« ^la- da veliko zanimanjc. Glede na moCi obeh mošt-ev je izid negotov, obeta pa se zek> živahna in napeta borba, ker gre obema kluboma za stvar prestiža. Pričakujemo, da bo ta tekma fair in da se bo občinstvo vzdržalo nesport- nih izrazov in nedostojnih izpadov. Ob 14.30 se bo pričela istotam prven- stvena tekma med mladinama Atle- tikov in SK Celja. Na Ainaterjevem igrišču v Trbovljah se bo pričela v nedeljo ob 16. finalna tekma med Amaterjem in SK Železničarjem iz Maribora. t Zmagi Železničarja in Amaterja. SK Železničar iz Maribora je v ne- deljo na celjski Glaziji v prav skrom- ni finalni tekmi premagal oslabljeno in kombinatorno šibko enajstorico SK Celja v razmerju 2:1 (1:0). V pred- tekmi j© mladina Jugoslavije porazi- la mladino Celja s 5:2 (1:1). Na igri- šču pri »Skalni kleti« je dopoldno mladina Atletikov v prvenstveni tek- mi porazila mladino Olimpa s 7:1 (1:0) nato pa je prvo možtvo Atleti- kov v trening tekmi premagalo enaj- storico SK Laškega s 7:1 (3:0). V Tr- bovljali je Amater v finalni tekmi premagal enajstorico celjskega Olim- pa z 1:0 (1:0). Amater je v tej tekmi, kakor tudi že teden prej v finalni tekmi s SK Celjem igral zelo surovo, pri čemer se je tudi del občinstva ¦vedel skrajno nesportno. Ljubljanski nogometni podsavez bo gotovo znal z energičnimi ukrepi preprečiti sii- rovosti igralcev in domačih navijačev na trboveljskih tleh, ker nimajo take surovosti ničesar skupnega s pravim sportom, marveč mu samo škodujejo. t Tnrni Smuški tečaj na Korošici bo priredila Savinjska podružnica SPD od 2. do 9. maja. Vodstvo te&aja je poverjeno saveznemu smuškeniu učitelju I. Hillingerju. Prenočiče in celodnevna prehrana v Kocbekovem domu pribl. 40 Din. Prijaviti se j'e treba Savinjski podružnici SPD v Celju, Kralja Petra c. 9/1, ki daje vsa pojasnila. t Enodnevni tujskoprometni tečaj v Mozirju, ki ga priredi banska u- prava, je preložen na torek 27. t. m. t Vremensko poročilo SPD z dne 23. aprila: Kocbekov dorn na Koro- šici: —4 C, 400 cm zrnatega snega, BÄRVE " FIRNEŽ LAKE ^ ČOPIČE knplte zelo n god no pri tvrdki S. HO LOB AR - CELJE v bllžlnl kolodvora — Telefon 137 [i™ ^souDnoj Bä pentiJe « PocErTttffla8 z modernim sum vEnci v doveCAni tiskODl MurfifniSLO lepljenim ali 1—eitie—J napisom. FranjolJoižan^- Celje ?;.v.v."?.i kleparstvo, vodovodne initalacije___________________________________. {trßlOUOdllß naOraVß Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoža dela in *u «"»«u«^ iiMpi ««w popravi,a _. cene zmerne — Postreiba Mm in solidna iz Lu6 in & Pre&edljaja zimska mar- kaeija. Iščem lokal na prometni točki. Ponudbe na upravo lista pod »Lokal«. Prav dobro in aromatično praženo kavo dobite v specerijski trgovini Karl Loibner Telefon 120 Hralla Petra c. 17 - pri .Zvoncn' Mirna boljLa stranka brez otrok išče stanovanje obstoječe iz 2 sob, pritiklin in kopalnice. Naslov v upravi lista. 2 novl »tanovanji s 2 sobama, predsobo, sobo za služkinjo, kuhinjo, s komfortom, plin, tudi s kopalnico, se oddata s 1. junijem blizu Mariborske ce- zte. Naslovi naj se oddajo v upravi lista. Trgovske kniige odjcmalne knjižice, predmete za veseüce, lampijone, konfeti, serpentine, tombolske karte priporoča: knjlgarna In trgovina s paplriem Vranc LeskovšeK Celje, Glavni trg 16 Klavip, kratek, zelo dobro ohranjen, se poceni proda. Slo:i:škov trg 7, 1., soba 18. Uceneo se sprejme za Vrojaško obrt. Modni atelje Meško, Celje. 2 parceli na Dečkovi cesti sta naprodaj. Poizve se v slaščičarni Ru-Go, Celje, Kralja Petra cesta. Prvovpsten semenski kromplr iz graščine Novi kloštcr dobitc v vsaki ko- 1 čini v trgovini Plavc, Celje, Vrazov trg, M voz hlevshega gnoja goveje živine prodam. Vprašati pri g. Josipu Kirbišu, Celje. Vpeijanega zastopnika za kandite in slad iščem. Predstaviti se ali pa poslali ponudbe na naslovjosip KirbiS, Celje. 3 sobno stanovanje se odda. Vprašati pri Vukomanoviču, Celje, Mariborska c. 7. I. Hranilna knjižioa Din 16.000 Kmetske posojilnice v Celju u- godno naprodaj. Ponudbe : Urbane, Maribor, Kralja Petra trg, hranllnica. Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe« odgovarja Rado Fečnlk. — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Oetlna. — Oba v Celju.