Izhaja vsak dan, tudi ob nedeijah in pravnikih, ob 5 zjul-mj, r»b ponedeljkih cb 9 dopoldne.
Uredništvo i BSfca : 9kn Jbiftti 3 1 ?"adstr — Vsi
doprsi r.aj S* pošit-'<J rrtfdnii'\ • iria. Ncfrankiram pisma se ne
>pre;rmij.j :r. rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in r.d*>ovcrr: «rpdt it Štefan Godina. I ?Mnik konsorcij .rOMnifi'" Tisk tiskarne .EdmosU". vpisane zarirnge z oTj rflTn pcrcvivo:a v Trsla, uiica Sv. Frančiška Asiškega st. 23. Telefon iredriftva fiT^Jpiave čtcv. 11-57.
Naročnina za«$a: Za celo leio........K 24.—
Za pol leta.................»J—
za tri mesece............ • • • • •
za nedeljsko Izdajo z» celo ielo........5 20
za pol let?...................2 6°
Ste*. 156.__¥ Trstu, v ponedeljek 7, iijniia 1915,
Letruk

Posamezne številke .Edinosti" sc prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v široko;ti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaSjna vrsta.......: , . . . .2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje sc izključno le
upravi .Edinosti*. — Plača in toži sc v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiŠkega št. 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652.
Poizkus Italijanov, da bi pri Zasralu prekoračili Sočo, Mmm o t it
Ho tirolski in Koroški moli sovražni topovski ogenj brezuspešen. 0 ozemlju Folsaria-Lavarsne delujejo nose težke baterije. Znatne laške izgube na Krnu. Zvezne tete zavzele Starzauo, vzhodno od Stry]a pa dnjestrsko predmostje Zurauno. Ob Prutu se boji nadaljujejo. Na ruskem Poljskem položaj nelzprenranjen.
Mernika ofenziva na vzhodnem bojišču. - Bombardiranje trdnjave Calais. - Nemim podvodnlHi pred DartianM. - BloKada maloazijske oboli
l amriidn-itianAv top.
DUNAJ, 6. (Kor.) t radno se objavlja: 6. junija.
Na tirolski in koroški meji se omejuje sovražnik na brezuspešni artiljerijski o-genj, a se zogiba bližjega območja naših postojank. V ozemlju Tolgaria - Lavaro-ne so otvorile sedaj naše težke baterije ogenj na sovražne obmejne utrdbe.
Na primorski fronti postaja artiljerijski boj srditejši. V bojih na Krnu so imeli Italijani znatne izgube. Na južnem pobočju grebena je bilo najdenih 300 sovražnih trupel.
Tudi poizkus sovražnika, da bi pri Za-graju prekoračil Sočo, je bil krvavo odbit.
Namestnik šefa genralnega štaba, pl. Hoter, fml.
DUNAJ, 6. (KorJ Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Na južnozapadnem bojišču se je posrečilo manjšim oddelkom naših čet 2. t. m., da so v okolici Bovca prišli neopaženo za hrbet sovražniku in mu zadali znatno škodo. Sovražni tren, šotorišče "m neko strelnico in najbrž zalogo živil so pri tem naši razstrelili. Med sov ražnkom. ki je izgubil petdeset mrtvih, je nastala velika zmešnjava. Dasiravno so mu od vseh strani hitela na pomoč o-jačenia. se je vendar naš oddelek mogel pravočasno in v polnem redu umekniti pred večkratno premočjo.
K obstreljevanju italijanskega obrežja. — Akcije italijanskega brodovja.
DUNAJ, 6. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: Italijansko uradno poročilo prinaša med drugim poročilo železniškega ravnateljstva v Jakinu, da 24. 5. poškodb na mostu Marecchia pri Riminiju niso povzročile sovražne ladie, temveč neko avstro - ogrsko letalo, ki je nosilo jasno ime CittA di Eerrara ter italijansko zastavo. Temu nasproti moramo konstatirati, da se naša letala te akcije niso udeležila, in se mora torej domnevati da je italijansko letalo Cittžt di Forrara zamenjalo jadransko obal ter samo bombardiralo italijansko železniško progo.
\ poročilu i 2. junija se poroča, da je Italijansko brodovje obnovilo operacijo, ki jo je lansko leto izvršilo francosko brodovje. Tokrat je sovražna eskadra sijajno dokazala svojo premoč proti neoboroženi signalni postaji, poškodujoč s petdesetimi streli stanovanje ubogega svetilniškega Čuvaja.	_
Z avjtrijsKo-ros&eta bojišča.
DUNAJ, 6. (Kor.) Uradno se objavlja: 6. junija.
Zvezne čete so se včeraj približale Moščlski in so zavzeie z naskokom Star-zawo.
Na Rusko - Poljskem je položaj ne-izpremenjen.
Iz ozemlja Stryja nroti vzhodu prodirajoče čete so osvojile dnjestrsko pred-mostjo Zurawno in so potolkle sovražnika vnovič severno Kalusza.
Ob Prutu se boj nadaljuje. ~ Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer. fml.
Padec Przemysla.
LONDON, 0. (Kor.) »Maiichester Guardian* piše: Padec Przemysla je že sam po sebi pomemben, toda pomembnejši je še kot nov dokaz za težki ruski poraz v Galiciji.
Čestitke turškega sultana k zmagam v Galiciji.
CARIGRAD. 6. (Kor.) Višji ceremonij-ski mojster Dženani bej je obiskal včeraj popoldne Avstro - ogrskega poslanika Pailavicinija ter mu je v imenu sultana čestital na zopetni osvojitvi Przemysla in na trajnih uspehih avstro - ogrskih in nemških čet v Galiciji.
Z nemšfeo-rnskefa bojliča.
BERLIN, 6. (Kor.) Veliki glavni stan, 6. junija:
Vzhodno bojišče.
Na vzhodnem bojišču je naša ofenziva j v ozemlju Sawdynikov proti vzhodu zopet na prostoru. Število ujetnikov se je zvišalo na 3650.
Dalje južno, pri Ugianlh. je bil odbit napad ruske divizije.
Južno Njemena so nemške tete pregnale sovražne ruske oddelke na linijo Sapiczyske - VVilki.
Jugovzhodno bojišče.
Na jugovzhodnem bojišču se armada generala Linsingena pripravlja, da prekorači pri Zurawnu Dnjester.
Tudi dalje južno napreduje zasledovanje. Dosedaj je bilo ujetih 10.900 Rusov in uplenjenih 6 topov in 14 strojnih pušk.
Vrhovno armadno vodstvo. \
Potopljeno rusko križorko.
BERLIN, 5. (Kor.) Uradno se poroča: 4. junija je neki nemški podmorski čoln pri Baltischportu potopil rusko križarko, po-lagalko min. razreda »Amur«.
Z zapadnega bojltfa.
BERLIN, 6. (Kot.) Veliki glavni stan, 6. junija.
Zapadno bojišče.
Napadi na naše postojanke ob vzhodnem pobočju Lorettske višine je bil odbit ob težkih izgubah za sovražnika.
V vasi Neuville smo izgubili dve skupini hiš.
Trdnjavo Calais in letalsko pristanišče Clement pri LunevHhi smo obmetali z bombami.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nemški zrakoplovi na Angleškem.
BERLIN, 5. (Kor.) Uradno se objav*: \ noči od 4. na 5. junija so izvršila naša mornariška letala napad proti utrdbam ob izlivu Huniber in proti brodovnemu oporišču Harwich. Pristaniške naprave v
Harwichu so bile zadostno in z dobrim uspehom obmetane z bombami. Izbruhnilo je več požarov in nastalo mnogo eksplozij.
Dalje je bila bombardirana tudi železniška postaja. Naši zrakoplovi so bili srdito obstreljevani, toda ne zadeti in so se vrnili nepoškodovani.
Angleške izgube.
LONDON, 6. (Kor.) Zadnji seznam o angleških izgubah izkazuje 2325 mož.
Potopljene angleške ladje.
LONDON, 6. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Pet parnikov z vlačilnimi mrežami je bilo torpediranih. Moštvo je bilo rešeno. Po drugih vesteh ste bili po pod-vodnikih potopljeni še dve drugi ribiški ladji in pa en pamik z vlačilno mrežo.
Ponesrečeno angleška torpedovka.
PARIZ, 6. (Kor.) Listi poročajo, da je angleška torpedovka Mohavvk naletela v Severnem morju na mino, ampak je vkljub temu rnogla dospeti še do bližnjega pristanišča.
Vojvoda Devonshire — civilni lord admiral i tete.
LONDON, 6. (Kor.) Vojvoda Devonshire je imenovan za civilnega lorda ad-mi ral i tete.
Tursko bojišče.
Boj zi Dardanele.
CARIGRAD, 6. (Kor.) !z glavnega stana se poroča:
N« udiu<biv!.4i L *nti Izvršuje sovražnik s pomočjo v zadnjih dneh dobljenih ojačenj resne napade. Toda od včeraj popoldne je bil po naših protinapadih pregnan. Dosedaj smo osvojili 5 strojnih pušk. Boj se nadaljuje in je bil tudi danes ugoden za nas.
Naše baterije na anatolskem obrežju bombardiralo, kjerkoli le njihova postojanka ugodna z uspehom sovražne napadalne kolone in artil|eri|o vojnih ladij sovražnika. En strel je zadel francosko križarko »Bruix«.
CARIGRAD, 6. (Kor.) Po zanesljivih poročilih iz Dardanel so turške čete včeraj v sedilbahrskem odseku prešle v o-fenzivo, ko so odbile več sovražnih napadov. Zasedle so važne sovražnikove okope. Sovražnik je iinel težke izgube. Turki so osvojili sedemnajst strojnih pu-šek, poleg tega pa tudi veliko množino pušk in municije.
Napad, ki ga je poizkusil sovražnik včeraj pri Ari Bornu, je bil tudi z uspehom odbit. Sovražnik je imel mnogoštevilne mrtve in ranjene.
PotooUeio oklopnica v Egejskem morju*
CARIGRAD, 6. (Kor.) Nemški podmorski čoln je dne 30. maja ponoči pri o-toku Stratios potopil neko sovražno vojno ladjo, katere tip ni bil dognan.
V noči dne 4. junija se je potopil fran- j coski iskalec min »Casablanca« in sicer v sled eksplozije pred Smirno. Razvaline ladje so priplavale pred Smirno.
Na ostalih bojiščih ničesar bistvenega.
Nemški podmorski čolni pred Dardanelami.
SOLUN, 6. (Kor.) Iz strahu pred podmorskimi čolni je prispel italijanski brzo-parnik brez potnikov, francoski parnik »Daledonia« pa je prispel do Atosa v spremstvu torpedovk.
Angleška blokada maloazijske obali.
LONDON, 6. (Kor.) »London - Gaze t-te« poroča: Angleška vlada je proglasila blokado maloazijske obali, ki se je pričela 2. t. m. opoldne. Blokirano ozemlje se razteza od 37 stopinj 35 minut do 40 stopinj 5 minut severne širine ter obsega vhod v Dardanele. Nevtralne ladje imajo 72 ur po začetku blokade zapustiti blokirano ozemlje.
Bolezen grškega kralja.
ATENE. 6. (Kor.) Kralj, kojega zdravstveno stanje se od dne do dne zboljšujc, se nahaja po mnenju zdravnikov izven nevarnosti.
Ženska volilna pravica na Danskem.
KOPENHAGEN, 6. (Kor.) Kralj je novo radikalno konstitucijo, ki razširja volilno pravico tudi na ženske, sankcioniral.
izseljevanje.
Prijatelj našega lista narn piše: V nedeljo, 6. t. m., sem imel priliko zopet enkrat videti našo kraško metropolo, Sežano, ki se je precej izpremenila od-tedaj, kar sem bil zadnjikrat tam gori. Sežana je postala imenitna. Že takoj na kolodvoru sem videl, da piha ^se drug veter po Sežani, kot pa prej. Prva oseba, ki sem jo zagledal na kolodvoru, je bil tržaški namestnik baron Fries - Skene. Da daje vojaštvo ne ravno šuinni in bučni Sežani prav posebno obeležje, ie lahko umljivo. Kaj posebnega se pa o Sežani tudi danes ne more reči, kvečjemu to, da po gostilnah ni dobiti kruha.
iajo peš. Ženske in moški bosi, noseči majhne otroke in cule. Tako je vso pot od Opčin do Sežane in od Opčin tja doli proti ravni Furlaniji.
Furlanijo izpraznjujejo.
Tam, kjer grme topovi, kjer se razpo-kavajo z gromom in treskom granate mogočnih topov in havbic, ni več prostora za ubogega kmetica, ki je naložil na svoj vozič vse svoje živo in mrtvo imetje in potuje v tuji svet, da si ohrani vsaj ono, kar tiiii ie najdražje.
V soboto je prisopihal zadnji vlak iz Tržiča ter pripeljal železničarje. Sovražne granate so brenčale okoli njega, * kakor velikanski sršeni. Na kolodvor v Tržiču so začele padati že prej in bil je zadnji čas, da se umaknejo železničarji in raz-dro za seboj železniške naprave. Od čuvajnice do čuvajnice je vozil vlak ter pobiral ljudi in aparate, in granate so treskale okoli njega. Prišel je srečno v Na-brežino, ne da bi se inu zgodilo kaj. Izselili so se torej tisti, ki so vzdrževali promet, kakor so se tudi izselili iz Gorice, kjer so laški t<?pničarji vzeli na muho državni kolodvor in kostanjeviški predor. Razun par razbitih voz ni bilo hujše nesreče. Vlaki na državni železnici vozijo odslej samo do Prvačine.
Tako se sedaj ljudje izseljujejo pred sovražnikom. Najbrž je njihov strah ve* liko prevelik, kajti uradna naša poročila pravijo, da se sovražnik zastonj trudi, da bi prišel čez Sočo. Toda stvar je pač taka, da se ljudje boje tudi tedaj, ko ni treba. Naj bi torej vsak, kdor ima kaj vpliva med ljudstvom, storil svojo sveto dolžnost ter pomirjeval narod. ki. prepuščen sam sebi, res ne ve, kaj bi storil.
Italijanščine se čuje zelo veliko okoli kolodvora, kjer se ob križišču glavne ceste in ceste, ki vodi na kolodvor, nahaja celo kolonija. — izseljencev. Vse polno voz, na njih raznovrstno pohištvo najubožnejše vrste, cele kopice umazanih in razcapanih otrok, ženske bose, v rokart kotliće, s katerimi hodijo okoli vojaških kuhinj prosit »minestre«. In vse te družine so italijanske, najbrž iz Istre.
Hodil sem potem peš iz Sežane na Opčine. Poleg vojaških avtomobilov, ki drče z vso hitrostjo po cesti, dvigajoči velikanske oblake prahu, ti počasi prihaja nasproti cela karavana. V majhen vozič je upreženo mršavo kljuse. Poleg njega stopa star očanec, skrivljenega hrbta, in po licu mu teče znoj. Vroče je, da bi človek poginil. Saj je ura komaj dve popoldne. Na vozičku leži vsevprek: ženske obleke, otroci, posoda, žimnice itd. Za tem vozičkom večji voz. Upreženi ste dve kravi. Na vozu sedi najmanj deset oseb. Tretji voz je četverouprežen: dve kravi, dva vola in za voz je pripet koleselj. Oboje zopet naloženo kupoma. Rok in bosih nog je toliko, da jih ne moreš prešteti. Tu spi ženska z dojenčkom v naročju, tam zopet starka, otroci itd. Potem pa priha-
Sličice iz volne.
• Slovenski letalec utekel smrti in ujetništvu. .lakob Fras, doma od Sv. Ruperta v Slovenskih goricah sedaj dodeljen c. in kr. letalskemu oddelku,fetalni stotniji štv. 8, vojno - noštni urad št. 60, je pisal 4. majnika nekemu svojemu prijatelju: Dragi! Zjutraj, dne 27. aprila, ob sem od-plnl z nadporočnikom proti bojni črti. Bila sva že daleč čez bojno črto nad sovražnikovo deželo kakih 2000 m visoko. Sra-pneli in svinčenke so kar brnele okrog naju. Kmalu je opazil nadnoročnik, da je po sovražni krogi j t pretrgana na levem krilu žica in da je perut predrta. Istočasno opazim tudi jaz spredaj na motorju, da olje iz posode. Nadporočnik mi je takoj velel, naj obrnem zrakoplov. Bi! je že zadnji čas, kajti začela sva že padati. K sreči je vlekel ugoden veter. Bila sva že nad bojno črto. V tem trenotku se je še stroj najinega zrakoplova ustavil, ker je primanjkovalo olja, ki je že večinoma izteklo. Nahajala sva se pa še 500 m visoko. Trudil sem se na vso silo, da spravim zrakoplov na naši strani na tla, kar se mi je končno res posrečilo. Priletel sem kakih 300 korakov za našo bojno črto ne posebno rahlo na tla. Nadporočniku se ni nič pripetilo, a jaz sem se precej pretresel. Morali so me z avtomobilom odpeljati. Danes sem že sedmi dan v postelji. Vročica me muči in tudi glava mi je zelo težka. Pa mislim, v bolnišnico mi ne bo treba radi tega, bo že počasi boljše.
Napad našega brodovja na italijansko obal. Sibeniška »Hrvatska Misao« piše o napadu našega brodovja na italijansko obal:
P J) D LIST E K _
GREŠNICE.
Poman. — Frai»co«ki spisal Xavier de Montepia
—	Ni koketka in tudi ne hinavka. Preprosta je, kakor so preproste cvetice na polju, in ne ve ničesar o umetnosti, kako se z zvito preračunjenim odporom podžiga poželjenje. Kaj se torej bori zanjo? Kaj jo brani tako hrabro proti meni in njej sami?... Njena nedolžnost in njena naravna sramežljivost.
—	To dobro dete! In jaz bi jo hotel preslepiti . ...!
In zakaj bi jo hotel preslepiti pravzaprav? Ali ni mogoče, da bi bil njen soprog, ne pa samo ljubimec? —
—	Toda ne, bedak sem!... Bedak? ...! Zakaj neki? Mignonne ie mlada, lepa in' nravna. Njen duh sicer ni izobražen, toda to se da še vedno d«>seči. in glavna stvar le vondar, da ljubi mene in da ni ljubila
-
še nikogar. Ali bi vendar ne bil potem srečen ž njo?
—	O, da prav gotovo----toda kaj bi
rekla moja mati nato? — Kaj bi rekel
; svet... Svet bi se mi smejal, bi se mi ro-gal ; moja mati pa bi za tak zakon nikdar ne dala svojega dovoljenja.
—	Za tak zakon! ... Ali to nespametna beseda' Kaka abotna misel... !
Kaj mi brani, da ne bi kljuboval smešnemu predsodku?... Kaj mi brani, da si vkljub vsemu temu kujem sam svojo srečo?
—	Nič ini ne brani____Toda ne! Vedno pozabljam, da imam šele enoindvajset let! Zakon postavlja medme in svobodo še štiriletno ograjo!
—	Ta civilni zakonik mi je zopern do smrti! ... Toda posreči ima človek v moji starosti pravico, da sme računati na bodočnost. Če bom po treh letih še ljubil Mignonno — in o tem ni nikakršnega dvorna, ker jo bom ljubil vedno — bom tedaj svoj lastni gospod in lahko storim, kar mi bo narekovalo srce.
Toda do tedaj? ...
—	Potemtakem bom torej Mignonnin ljubimec, dokler ne pride čas, da jo bom mogel poročiti. Tako je gotovo ne bom varal, ker si jo po treh letih vzamem za ženo.
—	Tako mora biti in še današnje jutro moram doseči svoj namen!...
Iako premišljujoč je Karel neprenehoma korakal dalje in je kmalu prišel iz ravnine v gorski svet. v gozd.
Prihajal je vedno bliže ajoški brvi.
X.
Sestanek.
Ko je Peter Nicot začul v daljavi Karlove stopinje, se je nekoliko vzravnal v grmovju, v katerem se je skrival. Bilo bi zanimivo in obenem strašno, v tem trenutku opazovati lopova, ko je čakal svoje žrtve. Ležal je na tleh, naslonjen na o-beli komolcih. Gledal je poželjivo tjakaj, odkoder je moral priti mladj baron de Saint Andrč. Lice ie bilo rdeče, kakor kuhan rak; tako ga je razvnela notranja razburjenost. Žile so mu bile nabrekle pod žuljavo in zarjavelo kožo, da bi mu bile ktnalu porokale. Edino oko, ki ga je imel.
! se mu je žarelo divjega veselja. Trepetal je v svoji nestrpnosti, kajti Karel je hodil počasi, dasiravno se je z vsako stopinjo bližal neizogibni smrti.
Ena sama minuta še, in Peter Nicot je dosegel svoj namen. Prva njegovih dveh želj se je imela uresničiti.
Naenkrat pa je baron de Saint Alidre obstati Bil je komaj še dvajset korakov oddaljen od roba prepada.
Srce je prenehalo biti Petru Nicotu.
Karel se je okrenil in se je oziral na vse strani. Svojih psov ni videl več. Nastavil si je na usta majhno piščalko, ki mu je visela na jermenu ob lovski torbi, in je trikrat zaporedoma zapiskal. Potem pa je glasno zaklical:
— Diana, sem!... Pompejus, sem!... Halo!
V gošči se je začul šum in psa sta pridrvela k svojemu gospodu ter se začela vzpenjati po njem. Karel ju je pobožal z roko in šel potem naprej. Silno vesela, da ju je gospodar pobožal, sta zvesti ži-valici veselo zalajali in udrli po l¥>ti na-
nrpi
Zamolkel krik in ie s težavo napol zadušena kletvica se je izvila Petru izza krepko stisnjenih ustnic. Prebledel je in i se zgrudil ves obupan na tla.
Psa sta pridrvela do brvi in sta oba naenkrat skočila nanjo. Takoj nato se je začul glasen hrest. Brv se je prelomila in ie z obema psoma vred, ki sta zastonj žalostno zatulila, treščila v prepad.
Groze onemel je Karel nekaj časa nepomično stal ob robu prepada, v katerem bi bil našel gotovo smrt, če bi bil tudi le eno sekundo prej prišel do brvi.
Ko se je končno nekoliko oddahnil po prvem strahu, je začel premišljati o vzrokih nepojmljivega dogodka, ki mu je bil pi iča.
Premišljal je in premišljal, a vendar ni mogel najti pametne rešitve te uganke. Postal je še nekaj časa nad brezdnom in je nato. zelo razžaloščen radi izgube svojih lepih dveh prepeličarjev krenil po stranski stezi, da bi po poti. ki je bila kaki dve ali tri ure daljša, prišel na ravnico nod skalo, kjer je vedel, da najde Mignon-! no.	(Dalje.}
Stran U.
.EDINOST- ite*. 156.
V Trstu, dne 7. junija 1915
Prvi ri.i|iad nak^a brodovia na itali-janvko <»!».! d lic ne tek do Barlette je odjeknil v celi državi z radostnim odmevom Neka preiest, pretkana s ponosom na našo iLnaškti mornarico n z upanjem na končni u>peii. je zavalo- la po žilah monarhije, in z enega konca «:<) drugega so vsklikala srca, ko se je raznesel glas o prvem uspehu. Podrobnosti u napadu se morejo podati samo v toiiko. v kolikor se ne križajo 7. vojaškimi razlogi. Prvi napad na morju so vodile hrvaške mišice, tako, da se bo Italijanom gotovo oživil spomin na ono dobo, ko ie bil Hrvat, zlasti oni iz Like, strašilo, s katerim so Italijanke plašile svojo deco. Sredi gluhe noči. še preden se je pojavila zora prvega dne, je hrvatska noga stopila na italijanska tla v Man-fredoniji. Bil ie to poveljnik fregatni kapitan gospod Jank » VukoviO pl. Podkapel-ski. sin naše Like. junaške zunanjosti, v najboljši moški dobi 44 let. Sreča! se je na obali z nekim meščanom.
Kje je, prosim,« — vpraša v čisti italijanščini poštni urad?«
»Gospod,« — se je glasil odgovor, ki ga je spremljala kretnja z roko — »evo tamkaj.«
»In železniški kolodvor?«
»Tu in tu.«
Ni pretekla minuta, ko Mantredonec preplašen obstoji iu posluša grmenje topov j in gleda učinke njihovega delovanja na i pošti in na kolodvoru. Ta Manfredonec menda pač ni vedel, da se je vojna že začela, kakor tega niso vedele m nogoš te- i vilne čožotske ribiške ladje, ki so ribarile ono noč in prihajale k našim vojnim la-' diam ponujat na prodaj ribe.
Pridite!« — je odmeval poveljnikov glas. — : V vojni smo!«
i i. v ^akšni vojni, so odgovarjali Čo-žoti, ro ni mogoče, da bi med Italijo in Avstrijo došlo do vojne.-
I 5 m noben način ni bilo mogoče uve-riti Ćo/oiov. da ie vojna že izbruhnila ter j so c •» strastneje ponujali ribe. Šele.! ko je 1 andant izpalil iz revolverja ne-fcaj s relov v zrak, da jih preplaši, so se j C'žoti, dasi reradi. umuknili. (Zaplenjeno, j Op. ur.) notoplieni rusilcj Turl lnc , do-J k! r ni zapazil, s kaT šno namero priha- j j. j' rjel , i t-aše adje. Po vsej priliki mu ni bil;: v reda iypi«wi za kreifičM brzo-' jav!;ariie. Ko je stre' z naše strani pogo-i ci;: TurMiis v strojarno. so zajeknili nhii iii klici: »Aiuto! Aiuto!- (Na pomoč!) Sele čez nekaj časa se je na jamboru nadetega ri.šilca opazila hela zastava, znak preu.iie, ki jo je bil nekaj časa zakrival dim. Š Turbine so spustili čolne in po-si ali v morje, nakar so jim naši vrgli J rešilne pasove ter se je mogle rešiti do 5<< mož posadke, med njimi poveljniki ladje. \ daljavi sta se prikazali dve kali- j Ja ! i kri. :.rki. nakar se je moralo reše- j Vitino delo ustaviti. Med ujetniki so tudi ranicnJ; eden izmed njih je bil jako, težko ranjen ter je včeraj umrl. Tudi po-; veljnik je iuliko ranjen, in sicer ga je po; licu opekla para vsled eksplozije. Vsi ujetniki, tako častniki kakor moštvo, so s<> jx•!rti hvale o postopanju naših z njimi, j Naši jih oblekli, okrepčali z iedio in pijač**. Ujetniki izjavljajo, da ni res, da bij bi' > ljudstvo v Itaiiii za vojno; vojno hoče?o oni, ki ne poidejo vanjo in ki nikdar nivo izkusili njene grenkosti.
Rszns politične vesti. !
Italijanski poveljniki. Kakor se poroča iz Rima. »o vrhovni poveljnik laške armade in hrodovja kralj Satt. Načelnik gene-j rahlega štaba je general Cadorna, njegov m* stnik general Porro. Po\ Jjniki posameznih armad so generali Nava, Frugc. i?' zbo; ;j poveljujejo: Regni (Turin), ZaLjari i' Brus iti. Posameznim armad--Rei- -Ji < tleska r. J ria). Camerara (Milan), i de ' ' H »nt (Ot ? vai. Alirrardi (Verona), Rucili P ! k ia), Govioni (Jakin\ Bricola (i nc ). Marini (Rim). Grardi (Ne-1 a; \ C Ji*»ni (Hari) in Segati (Palermo).
op- \e'J rimskega dvornega kapelana. I iv "i: Fagebiaitu poročajo iz Lupi- ;.: \ cerkvi »Sudario v Rimu se je \ r la slovesna prošnja služba božja za; kr: ia. Slavnosii so prisostvovali kraljica1 Ht v; .=. raJiica - mati, princi in dvor. Po m; je dvorni kapelan Beccaria prosil (- ^ vin vojskih trum, naj v tej pravični] v« i . Ji sinove Italije do zmage. Dvorni ka; je zaključil ^vojo propoved z iz-j r.	upanja, da vsak posamezni zma-
-s.\ ki se vrne z lovor jem ovenčan, I -t. po zmagi čistejši, plemenitejši in b' š!. kar i čete osvobode meje Italije, iz>:iij« > f ravice Italije in drugih narodov in bodo darovale vsem narodom sveta mir. To. je rekel monsignore, j bodo n< rasnejši sadovi te svete vojne, in za- j t«». o Gospod, blagoslovi italijansko arma-j do. ki je tvoja armada, in našega vzvišenega kralja in obe kraljici!« Ob teh besedah ie jokala vsa cerkev. Ljudstvo je viharno pozdravljalo dvornega kapelana, k« ;e zapuščal cerkev.
floti na Tirolskem. Iz vojnega časnikar-skv.i stara poroča: Prvi spopadi na na^i ju za'iodni b* Jni črti nas navdajajo zz. :;. jem in z \ „selim upanjem. Ne od-1 ..uje število, marveč kakovost vojakov, j Zg i -rčr »ti, drznosti in podjetnosti jej bil nek obmejni boj pri Caprile 26. maj-; i a. Iz Caprile se je zanesljivo poročalo, j d:* se ; oniika;o italijanske čete v dolini i s I toguda. Nad poročnik Emil Zeyerv pol I ka dežel strelcev v Innichenu, je zato! si >u:i. da piane čl z. ineio in da se tako prt rriča kakšen da je položaj. Zeyerjev! od Jeick. 70 deželn i strelcev z dvema strojnima puškama, je, ko se je pričelo j teti riti. dobro zavarovan <»pazovaI severno od Caprile velik materialni transport na cesti Caprile-Sottoeada. l>ve ita-
lijanski pehotni stotuiji sta se medtem nastanili v štirih skednjih v Caprile. Italijani so postavili puške v piramide in odložili telečnjake pri cerkvi. Straže so postavili le ob vhodu v kraj. Nadporocnik Ze-yer je nato sklenil, da napade sovražnika s strojnima puškama na 900 korakov. Eno strojno puško so namerili na skednje. drugo na trg; nato so sovražnika i ; alarmirali s strelom. Italijani so tekli iz j skednja k puškam: strojne puške so pri-I čele kositi. Italijanov je veliko padlo mr-j tvih in ranjenih. Obe stotniji sta bežali v največjem neredu brez orožja. Nadporoč-nik Zeyer je s tem presenetljivim napadom dosegel svoj namen in poizvedel, kaj da namerava sovražnik. Vračal se je zato v i svoje prejšnje postojanke. Neka sov raž-, na pehotna stotnija mu je blizu neke vasi j že na avstrijskih tleh poizkušala preprečiti umikanje, a brez uspeha. Z izgubo petih mož se je oddelek z obema strojnima puškama srečno prebil skozi. Strojnopu-Škina mojstra četovodja Funkliauser in Hi pfgartner sta se odlično obnašala. Predlagana sta s poveljnikom nadporoč-nikom Zeverjem v Najvišje odlikovanje. Mirno se lahko prepusti takim možem o-bramba naše jugozahodne meje. Vrli Ti-i rolci se vesele posrečenega svojega pr-i vega uspeha, ki mu slede drugi.
Lokalanzeiger t poroča iz Lugana: V zadnjih bojih pri Lavarone so se bojevale tudi nemške čete. Zgodilo se je torej, kar je napovedal knez Bii!o\v v italijanskem zunanjem ministrstvu, ua so namreč nemške in avstrijske čete tako tesno spojene, da mora vsak napad na avstrijske čete zadeti tudi nemške. To dejstvo povzroča. da ni potrebna vf :na napoved Italije Nemčiji in narobe.
Tirolski listi priobčujejo iz Lienza 1. t. m.: Iz naše trdnjrve na Pi:ietz\\iese (severno od Schlutierbacha) so pričeli naši streljati na Monte Piana in porušili itali-' janske artiljerijske iiostojanke. Italijani so| razstrelili koč?- Dreizinnen planinskega društva, a so se morali pred našimi obmejnimi četami umakniti čez prelaz Pat-tern nazaj. Krcuzberg riad Sextenom obstreljujejo trdnjave pri Sextenu. Neko italijansko baterijo ie dobro pomerjeni strei, popolnoma uničil. Ubitih in ranjenih je bilo, več Italijanov.
BeiMla uesiT
Občiii3i-u naznanjamo^ da od danes napiej z pe. red .o posluje glavni poštni urad in je m'g. ie odpošiljati navadna in eks-' presna pisjna, dopisnice in tudi denar pa po-štnih nakaznicah do 1000 K in poštnohra-nilničnih položnicah. Pisma naj se oddajajo j rdrrta. Najbo jse je, da se mečejo v skrinjico I nn. glavni oošti, a oddajati se m o ejo tudi v vse postne skrinjice po v^em inestu. Brzojav še ni na razpolago občinctvu in prav tako tudi i nc telefon. Zavoji se sprejemajo samo do teže 10 k^ in morajo biti dj>bro oviti v pc-veščeno pia'.no ali pa v !esen;h zabojčkih. Vsebovati smejo Ie oblek3, perilo in opremne predmete, namenjene vojaštvu. Po šiljatve drug;m osebam še niso dovoljene.
Poštni ura 1 Trst I, nam naznanja uradno: Pri vseh tržaških poštnih uradih je vpeljan zopet promet z navadnimi poštnimi nakaznicami f nakaznice brzojavnim potom izključene), kakor tudi poslovanje v poštno-hra-nilničriiii zadevah in sicer omejeno La največ 1000 kron.
Železniški promet je sedaj zelo skrčen, južna žele?nica do Nabrežine sploh ne deluje j in \ laki voz jo le od Nabrežine dalje proti Ljubljani. Promet z Gorico je po južni in I državni železnici za tnkrat popolnoma zaprt! Po južni železnici vozi na dan v obeh sme- j reh en sam, tako imenovan aprovizacijski j vlak, ki v<Si tudi potnike. Kd':r se hoče o.lpeljaii iz Trsta proti Ljubijani, se mora peljati i državno železnico preko Herpelj v Di\ačo. Vlak odhaja ob 7*35 zjutraj. Na-tančn ga časa, kedaj pride vlak v Divačo, | n' mogoče povedati; pride pač tekom do-1 p Idneva. Treba pa jc potem čakr.i v Divači nekako do 9. u r e zvečer. To je edini vlak, ki vozi p'oti Ljubljani. Z državnega: Kolodvora v Trstu odhajata proti Herpcljani še dva vlaka, eden cb 5 zjutraj, clrugi pa j ob 5 4L popoldne. Ta dva vlaka pa :mata v Herpeljah zvezo samo s P^-lo in nnj se tisti, ki se hoče pelj .ti v smeri proti Ljubljani, ne vozi z njima, ker bi moral čakati v Herpeljah po jutranjem vlaku nad 3 ure, po popoldanskem pa nad 15 ur. Promet na goriški progi gre le do Prvačine ter odhaji vlak i'. Trsta ob 135 pop. Par-niki vozijo med Trstom, Miljami, Koprom in Piranom. — Za vožnjo z železnico kakor tudi za pešpot iz Trsta je treba „prehod niceu, ki se dobi na glavni policiji (ulica Machiavelli), ki pa jo je še treba dati potrditi na c. in kr. štadjskem poveljništvu v veliki vojašnici. Prehodnice se izdajajo samo za odhod, ne pa za povrnitev. Za povrnitev je treba potrdila štacijsTcega (vojaškega) pa- i veljništva tistega kraja, odkoder se kdo vrača v Trst. To velja seveda za tiste kraje, ki so zasedeni po vojaštvu. Pot v Istro (Ric-1 manje, Boršt, Bcljunec, Dolina itd.) je prosta
'in ni treba prehodnic. Cesta čez Ključ je zaprta. Dohod na Opčine je dovoljen Ie po novi in stari cesti ter po poti preko Piščancev na staro cesto. Prehodnica se mora pokazati vsaki vojaški in drugi straži, ki jo zahteva. Ponoči je treba posebno paziti in takoj obstati na prvi klic straže „wer da?" Lkdo je?M). Odgovarja naj se: „Prijatelj". Do straže naj se gre šele tedaj, ko straža dovoli. Jemati ponoči s seboj svetiljko in si svetiti je strogo prepovedano. Sploh je treba največje previdnosti. Poudaijamo pa prav posebno, naj nihče na klic straže ne beži, ; ker bi straža lahko mislila, da ima dotičnik slabo vest, da je imel kak slab namen, in bi lahko pritrčala za njim kroglja. Drugače se ne stori nikomur nič, kdor ima pri sebi prehodnico; kdor je pa nima, naj pa ne hodi tja, kamor se ne sme brez prehodnice.
Veliko članov zbora javne pomoči m
moglo nastopiti svoje javne službe, ker so bili zaposleni v svojUi zasebnih službah. Gotovo je prav, da vsakdo stori sojo dolžnost najprej tam, kjer služi svoj kruh, toda v sedanjih časih ne sme zao-tajati skrb za javni blagor za varovanjem zasebnih koristi. Zato se obračamo na vse tvrdke in podjetja, ki imajo zaposljene ljudi, ki so se priglasili k zboru javne pomoči. da jim omogočijo sodelovanje s tem. da jim ne bodo delali zaprek, ko jih bo klicala javna služba. Ako kedaj, velja sedaj za vse meščanstvo geslo: Eden za vse, vsi za enega!
Zbor javne pomoči, ki se je ustanovil ob sodelovanju vseh treh tržaških strank, da b o sktbel za pomirjevanje duhov, za javni i mir, za pomoč v nujnih slučajih, za redno
opravljanje razdelitve živil in za varstvo, javne in zasebne imo\ine, je že zsčel pcslo-vf.li. Č!ani zbora javne pomoči so dolžni nositi odsiej službeni znak — rdeč trak z belo helebardo — na levem rokavu in po; danih navodilih vršiti svojo s!užbo. Posebno j je njihova dolžnost, d i priskočijo, če je | treba, na pomoč ot:okom, ženskam in sta-, rim ijt.dem, če se nahajajo v položaju, ki potrebuje pomoči. Dogajalo se bo to zlast: pri j- vni prodaji moke, kjer se dogajajo vča-: sili naravnost vnebokričeči prizori. Vse se j preriva k tehtnici, vsak hoče imeti prvi in I ir tako se dogaja, da posebno otroci in sta-rejše osebe, ki prihajajo po moko, ne le, da ne dobe ničesar, temveč se z raztrgano o-Llek > in opraskanimi rokami in pobitim obr zorn \račajo domov ali pa celo na javno j zdravniško postajo, da ji i tamkaj obvežejo! rane. Tu bo torej go;ovo v prvi vrsti naicga zbora javile pomoči, da energično poseže vmes in napravi red. — Pripomnimo naj tui!i še, da je vodstvo javne pomoči i člane m „bora i strankam vedno na razpolago za vsakovrstra pojasnila, ker ima predsed-n štvo odbora javne pomoči odslej nepretrgano službo ter je v mestni palači vedno, ponoči in podnevi, navzoč ali predsednik dr. Valerio, ali pa eden podpredsednikov: ing. Doria, Pittoni, dr Slavik.
Posamezni oddelki zbora javne straže so takole razdeljeni po mestu :
Ribji trg: 11 mož, ved a Deiranceschi, tržni komisar Schivi.
Staro mesto: 22 mož, vodja Molina, tržni komisar Pignolo.
Rdeči most: 43 mož, vodja inž. Cozzi, tržni komisar Heller.
Ulica Margherita: 31 mož, vodja Pimpach, tržni komisar Selva.
I licaFoscolo: 30 mož, vodja Fia-min, tržni komisar Dar.elutti.
Ulica sv. C a h a i i j a»* 30 mož, vodja in/. Guarini, irzna komisarja Cipriani in Riva.
Ulica Raffineria: 23 mož, vodja Mondolfo.
Ulici G i u liani in del Rivo: 30 mož, vodja inž. Vianello, tržna komisarja Biancolini in Hojak.
Javna razprodaja koruzne moke je u-! vedena, ki je gotovo vredna vse hvale, toda bilo je doslej, kakor omenjamo na drugem i mestu, pri tem razrih nepriličnosti in nevšečnosti, ki upamo, izginejo sedaj, ko je na-1 stopil zbor javne pomoči. Da bi pa bila stvar še boija, se popolnoma strinjamo z oninr, ki menijo, d.' bi bilo rajb jlje, ako bi se uvndle nakaznice na koruznj moko. Morda naj bi se stv r uredila tako, da bi dru. ine vsakega področja zbora javne pomoči dobivale nakaznice v sedežu dotičntgaj oddelka zbora javne pomoči, kjer naj bi že. tudi takoj plačale ono množino moke, ki se i jim nakaže. Na trgu bi potem ne bilo nika-' kršnih sitnosti s plačevanjem in urenjavan em denarja, temveč bi se vsakomur, ki bi prišel, z nakaznico, odtehtalo toliko moke, kolikor; je ima nakazane. Nakaznice naj bi se izdajale dan prej za prihodnji dan. — Izrecno 1 pa poudarjamo, da se ob vsej skrbi za mesto j nikakor ne sme pozabiti naše okolice,1 kajti tudi okolica potrebuje koruzne moke in naj bi se v vsaki vasi otvorila tudi javna prodaja,, urejena enako, kakor je urejena v mestu. Če ne kaže napravljati javne prodaje, naj se stvar izroči kakemu zanesljivemu trgovcu ali peku, ki bo tudi v resnici prodajal moko po isti ceni, kakor se prodaja na javnih mestih.
Grda razvada, ki pa je tudi naravnost kazniva, se je začela uvajati v zadnjih i
časih po tržaških gostilnah, kavarnah in prodajalnah: gostilničarji, natakarji, trgovci nočejo sprejemati papirnatega denarja, posebno pa ne dvekronskih bankovcev, zlasti če so le-ti nekoliko raztrgani, kar se jako lahko dogaja, če se ti ; bankovci nosijo zganjeni v denarnici. Dogodilo se je celo, da je imel trgovec javno napisano v svoji trgovini, da sprejema saino — kovani denar! So javni lokali, kjer ti že naprej napovedujejo, preden kaj kupiš ali naročiš, da »nimajo drobiža* . Vse take trditve so navadna laž! Drobiža je dovolj in ravno gostilničarji, ka-varnarji in trgovci so tisti, ki zadržujejo drobiž, posebno srebro, in prav nič bi ne škodovalo, ako bi cesarski komisar tudi izvršil grožnjo, izrečeno v znanem razglasu glede skrivanja drobiža. Naj bi o-blast le dala nekoliko prebrskati pri takih ljudeh, pa bi našla drobiža dovolj za ves Trst. Pozivljemo torej vsakogar, komur bi se dogodilo, da bi gostilničar, kavarnar, trgovec, prodajalec na trgu itd. ne hotel sprejeti papirnatega denarja, da stvar nemudoma naznani prvemu činu zbora javne i pomoči, ozirom c. kr. redarju. Ko bodo potem taki ljudje, ki grabijo drobiž in nočejo sprejemati papirnatega denarja, pošteno kaznovani in jim poleg tega še zapleni oblast vse njihove zaloge srebnega in niklastega denarja, potem jih prav go-tovo mine volja, da bi še nadalje delali zgago ostalemu občinstvu! V tem pogledu je treba kar najodločnejšega nastopa oblasti in vsakega posameznika, pa bo kmalu red!
TRST, ulica Barriera veccola 8
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
Venci iz porcelane in biserov, vezanih z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Najnižje konkurenčne cene.
ZOBOZDRAVNIK
Dr.J.Čermak
se ie Drsselll in ordinira sedaj
v Trstu, ulica G. Rossini št. 12, vogal ulice delie Poste.
Mm it)? MMm. Plomiiiraiijs.
FratelfiE Hauher
Trst, ul. Carducci 14 (ex Tor rente}
Zaloga ustrojenih kož
Velika izbera potrebščin za Čevljarje. - Specijalitet«
potrebžcin za sedlarje.
Fdlsia primorska to\a.*na
dvokoles .TRIBUNA* Gorica. TrlaSka ul- 23 (prej pivovaru* Goriup) Zaloga dvol oles šivalnih in kmetijskih strojev,gramofonov, orkestron. itd.
F. BATJEL
Gorica. Stolna ul. 2—4 Plačuje se na obroke Ceniki franko._
D8 KORSANO
S Specijalist za sifltUtiftie in kota« bolezni ■
i J ima svoj ambulatorčj t L
I ♦ v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. £ 1
I ♦	i J <Pala«EO Diana) ===== ♦ I
9 * Za cerkvijo Sv. Antona novega * L I Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. fcj L	ženske od 5 do 6 popoldne.	.JJ
Zaloga dalmatinskega vina
lastnega pridelka iz Jesenic pri OrniŠu
Filip Ivanišević
ulico Torre bionca 18, Telefon 14-05
Prodaja na drobno in na debelo.
Gostilna-Buffet v ul. Nuova št. 9, v kateri toči svoja vina prve vrste.
Trst, Piazsa S. Gisvannš 1
ZZ kuhinjskih in kletarskih potreb-It ^f..--' Jjf 55in od lesa in pletenin, škafe v vrent, 4tbrov in kad, Fodčekor, lopa^ re3et, ait in b&ikovrfctnih kufiev, jerbassv in metli ter mnogo
spaf&jooih predmetov. ^
svojo trgovino s kuhinjsko posodo vsake vrste bodi cd porcelana, zemlje emaila, kositarja ali cinka nadalje p a šaman to rje, kletke itd. Za gostilničarje ' pipe, krcglje, sesalje in stekleno posedo 7.a vino;
fc fci .Sm-ml mJ mM Cm m ■ —J j| -«	t"	---- m ki	L4 mi 1	1 c u (itf i. j-
um prodaja
Ereiilte MOileri
najuglednejša in najstarejša prodajainica ur v ] Trstu, ulica S. Antonio i (vogal ulice S. Nkol6) j
Velika izbera j
verižic, zlatih, srebrnih, | kakor tudi stenskih ur i vsake vrste i. t. d.
Usisnevijenal. 1889. j
| ulica Riborso štev. 28, vogal ul. Beccharie
Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijaliteta: suknje, alpagas, modre in črne. Otroške obleke od K 3 naprej. Modre in rumene delavske obleke. Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter ali obleke po I meri, ki se izvršujejo najelegantneje in najsolidneje po najprimernejših cenah. Izbera fo?aga za moške obEeke. Sprejemajo se »sročila po mera
^ MM* m v sneli gesti
z izvrstnim c&iirr. pizenskjin pivom
iz Češ.ie cšeisiiške pivovarne u €Gšk:*2 Buđjejevicah,
Največja siova?žska pivovarna.
Zalogi v Trstu: Sclimid & Pelosi,
via della Crociera.
Pokusiie pivo v slovanskem
Koteil .BnlKun * Cfst
vojaški trg in v slovanskem hotelu „Lacroma44 v Gradežu. Zaloga v Ljubljani, Zagrebu, Puli, Zadru itd. itd.
talHfO Klmi-UmO ferravcrlle
za bolehne in rekonvalescente.
Provzroća voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem
Priporočeno od najslovečlh zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti. — Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 6000zdravniškimi IZBORNI OKUS.	spričevali.	IZBORNI OKUS.
livrslDo pizdin pivo toči „M Bata" i Trsta še la navadoe m. Mte ii Mil ili-
Hranilne vloge
sprejema od vsakegra tudi če m ud s£.dra^e. in jih t bie- M 11 Oj večje zneske pc ao-stuje |o "P |2 (O povoru.Trsovccm
otvkrja Teko v o« račaiie z dnevnim obrestovan jem.
Rerttni davek plačuje zadruga sama.
Vlaga se lahko ro eno krono.
tetiriarimi m* 75.67!. TELffOfl 1H4.
Trgovsko-obrfna zadruga v Trsta
raglstrevana zadruga s neomejenim Jamstvom
ulica S. Francesc® štev. 2, I. nadstt.
Posojila
*
daje na osebni kredit m aa ser5avo -
proti plačila p«D dogovoru.	<
■■ - ■ <
Uradne me: vsak dan od 9 12 dopoldne in cd 3 do 5 popoldne.
Priporoča maie hranilne Skrinjice, so posebno primerne za družine.