KAMNIŠKI TEKSTILEC glasilo delovne organizacije Svilanit Kamnik letnik XXI leto 1983, št. 3 - 4 \ TITO JE NEIZMERNO LJUBIL MLADINO IN TA JE LJUBILA NJEGA. V MESECU MLADOSTI BO ZATO NA TISOČE MLADIH ZATREPETALO OB SPOMINU NA DRAGEGA TAVARIŠA TITA. Stoletna želja delavcev po svobodi, enakopravnosti in razpolaganju z rezultati svojega dela je danes naša stvarnost. Praznik, 7. maj, nam tako pomeni spomin na prehojeno pot in izbojevane pravice delavcev do uživanja svobode in rezultatov svojega dela. Ob gospodarskih težavah, s katerimi se srečujemo zaradi svetovnih in lastnih razmer, ugotavljamo, da smo v preteklih obdobjih živeli preko realnih možnosti in moramo poravnati dolgove preteklosti. Ob tem pa nikakor ne smemo pozabiti, da smo v povojnem obdobju iz porušene domovine zgradili samoupravno skupnost na takšnem nivoju, da nam to zavidajo mnogi v svetu, tako manj, kakor tudi bolj razvite dežele. V očeh mnogih delavcev je naš samoupravni socializem želja, za katero se bojujejo tako v ekonomskem kakor tudi v političnem smislu. Mnoge razvite države občudujejo naš ekonomski razvoj. Mnogi v svetu so pričakovali, da bomo klonili ob reševanju naših ekonomskih problemov, toda z voljo večine smo se z njimi spoprijeli in jih postopoma rešujemo z zategovanjem pasu in zmanjševanjem standarda. Na poti našega razvoja težav ni primanjkovalo, protislovja prehitrega razvoja so nas občasno postavljala na realna tla, vedno pa so nam bile osnova za boljše delo. Ko se tu in tam pri posameznikih pojavlja malodušje, je končno le realno spoznanje, da prehojene poti razvoja ni možno pozabiti, odpovedati se doseženim rezultatom bi bilo tako kot zatajiti samega sebe. Obdobja lagodnega življenja ne moremo popraviti v mesecu ali letu dni, prebrodili pa ga bomo laže in hitreje, če se bomo vsi in na vsakem koraku zavedali in trudili, da moramo bremena preteklosti kar se da enakomerno porazdeliti na vse in vsak prispevati v okviru svojih možnosti. Praznovanje 1. maja v različnih krajih poteka na svoj način, z zadovoljstvom pa lahko ugotovimo, da prvomajsko srečanje v Kamniški Bistrici v zadnjih letih ponovno pridobiva na udeležbi, da nam to srečanje le naredi praznik tak, kot ga poznajo delavske sredine jeseniških železarjev, zasavskih rudarjev in še kje. Rdeč nagelj v gumbnici, stisk roke sodelavcem in prijatelju je ob takšnih trenutkih občutek moči, solidarnosti in volje, spoprijeti se z realnostjo jutrišnjega dne in se boriti za več in boljše. Zaključek prvomajskih praznikov bo tudi letos prekrila tančica grenkobe, ko se bomo ob začetku meseca mladosti spet srečali z dejstvom, da je 4. maja 1980 leta prenehalo biti srce našega dragega Tita. Kljub letom, ki neizbežno hitijo, nam ostaja spomin na trenutke, ko se je tovariš Tito tu in tam pojavi! v Kamniški Bistrici na delavskem srečanju, ko je na prvomajskih proslavah širom domovine v svojih govorih rad pohvalil dobro in opozarja! na napake. Množice so pletle njegovo pot od maja do maja, s cvetjem in toplimi pozdravi je bi! sprejet povosd, kamor je prišel. Množica ga je spremljala tudi na njegovi zadnji poti od Ljubljane do hiše cvetja na Dedinju, dan za dnem se vrstijo kolone ob njegovem grobu. Vse to nam potrjuje misel, da prehojena pot med NOB in po njej ni bila zaman, da smo s Titom in rezultati svojega dela dosegli več, kot smo v preteklosti upali. To pa nam mora biti ob prazniku dela tudi vzpodbuda, da ne klonimo ob težavah, s katerimi se srečujemo in se z delom borimo za boljši jutri. Bogo Wlegel e Mladi o sebi V MESECU MLADOSTI Pomlad. Zeleni travniki, cvetoče drevje. Prebujenje. Prav tako prebujanje kot narava, doživlja tudi naša osnovna organizacija ZSMS. Seveda pa sam pomladni čas in začetek dela novega vodstva še nista zagotovilo za večji premik v pozitivno smer. Vsi mladi v Svilanitu se moramo zavedati, da je delo in aktivnost v mladinski organizaciji obveza vsakega mladega človeka. Ne zapirajmo se v ozke kroge v delovnem in domačem okolju. Izražajmo svoja hotenja in želje preko osnovne organizacije in poma- Mladi na letni konferenci gaj mo na vseh področjih dela y tej zapleteni gospodarski situaciji kot organizirani mladi ljudje. Že dolgoletna želja in trud vodstva 00 ZSMS Svilanit sta večja množičnost pri udeležbi na akcijah in pri samem organizacijskem delu. Pomagajmo vsi mladi pri uresničitvi teh želja. Bliža se mesec mladosti, mesec nas mladih, naš praznik 25. maj in pokažimo svojo voljo do aktivnega dela med vrstniki v delovnem okolju. Zavedati se moramo tudi Titovih besed, da V akciji na mladini sloni prihodnost. Zato se vključimo v mladinsko organizacijo in aktivno sodelujmo v njej ter s tem uresničujmo njegove misli. V aprilu je bila v Svilanitu programsko-volilna konferenca. Zbralo se je precejšnje število mladincev in tudi povabljeni vodilni predstavniki naše delovne organizacije in OK ZSMS so bili med nami. Pogovorili smo se o delu v preteklem obdobju, o napakah, pomanjkljivostih in sprejeli program za delo v prihodnje. Ni manjkalo kritičnih besed pri ocenjevanju dosedanjega dela, zapisali smo tudi smernice za izboljšanje stanja v prihodnjem mandatnem obdobju. Ker je letos prvo leto po XI. kongresu ZSMS, je seveda osnovna naloga vsake 00 ZSMS uresničevanje kongresnih usmeritev in je kot taka tudi vpisana v akcijskem programu poleg vseh dosedanjih nalog. Zavedamo se tudi, da je nujno izboljšati stanje na področju delegatskega sistema zn to ra j naše organizacije in posvečati večjo pozornost kadrovanju mladih v vse družbenopolitične organizacije. Vse naloge smo zapisali v operativni program, ki ga bo novoizvoljeno predsedstvo poskušalo v čimvečji meri izpolnjevati. Ob zaključku programsko-volilne konference pa smo poudarili, da je sedaj naloga vseh mladih v Svilanitu, da bomo zapisane naloge izvajali in se udeleževali organiziranih akcij. Predsedstvo 00 ZSMS Svilanit Bogo VVIEGELE Zaključni račun 1982 5 sprejemom zakona o združenem delu je dobi! sindikat dokaj številne naloge s področja urejanja samoupravnih odnosov in delitve dohodka. Mimo osnovne organizacije sindikata ne bi smela biti izve- dena nobena aktivnost, ki bi vplivala na samoupravne odnose in delitev dohodka. V teh dveh aktivnostih pa se vsekakor združuje odločanje o razporejanju in delitvi dohodka ob periodičnih in zaključnih računih in sindikalna organizacija je po zakonu nosilec aktivnosti sprejemanja teh odločitev. Kljub temu, da Zakon o združenem delu, usmeritve Republiškega sveta ZSS o sprotnem obravnavanju rezultatov gospodarjenja podaja osnovo, kako naj te razprave potekajo v TOZD, glede na objektivne okolnosti in seveda tudi ob subjektivnih vplivih te razprave v posameznih sredinah potekajo različno. Republiški odbori sindikata delavcev posameznih panog in RS ZSS so si zadali nalogo, da že vrsto let v posameznih TOZD in DO spremljajo te aktivnosti in pri tem opozarjajo na posamezne probleme in odstopanja od začrtanih stališč. Po programu Republiškega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije so bde v obravnavo zaključnega računa za leto 1982 vključene sledeče delovne organizacije: — Tekstilna tovarna Novo tek s, Novo mesto, — Tovarna pletenin in konfekcije Trikon, Kočevje, — Svilanit, Kamnik, — Gorenjska predilnica, Škofja Loka, — Tovarna obutve Ciciban, Miren pri Novi Gorici, — Tovarna usnja, Slovenj Gradec. V naši delovni organizaciji so se posameznih aktivnosti obravnave zaključnega računa udeležili tov. Martina Kralj, predsednica RO sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije, tov. Jože Klofutar, sekretar RO in Sonja Podbevšek, zaposlena v Utoku in članica komisije za dohodkovne odnose pri RO. Na osnovi obravnav so člani RO izdelali globalno oceno za obravnavo zaključnega računa za leto 1982, poleg tega pa so bile za posamezne delovne organizacije izdelane tudi detaljne ocene in nakazana problematika, ki ji bi morali v posameznih sredinah nameniti večjo pozornost. ZAKLJUČNI RAČUNI 1982 V TEKSTILNI IN USNJARSKO PREDELOVALNI INDUSTRIJI — Organizacijske priprave v OZD so potekale zelo različno, od primerov, ko so skoraj striktno upoštevali rokovnik, po drugi strani pa do primerov, ko se je celotna aktivnost odvijala zadnje dni meseca februarja, se pravi tik pred rokom za oddajo zaključnega računa. Temu primerno so bile oblikovane tudi informacije, ki so jih po ZZD dolžni izdelati poslovodni organi: od takih, ki so na kratek pregleden in razumljiv način prikazale poslovanje v preteklem letu in dejansko služile kot primerna osnova za obravnavo med delavci pa do takih, ki so se zgolj omejili na številčno informiranje, po postavkah iz zaključnega računa in kot take delavcev niso vzpodbudile k razpravam. Občinski odbori, Občinski sveti ZSS, Medobčinski sveti ZSS se praviloma niso vključevali v aktivnosti neposredno, kar so v O OZD tudi kritizirali (to zlasti velja za občinske svete ZSS oziroma občinske odbore). Služba družbenega knjigovodstva in splošna združenja se prav tako niso neposredno vključevala v aktivnost, kar kaže na mišljenje, da je vendarle celotna aktivnost obravnav zaključnega računa več ali manj aktivnost oziroma zadolžitev sindikata. — Kakorkoli je v zvezi z obravnavo rezultatov gospodaijenja v preteklem letu veliko pripomočkov in napotkov, smo v večini primerov dobili vtis, da v OZD vse poteka po ustaljenem redu in da vsi napotki v redkih primerih vplivajo na drugačen, izboljšan način izpeljave celotne aktivnosti. To seveda vpliva na to, da se nehote vsiljuje vtis o formalističnem pristopu k obravnavam in formalni izvedbi potrjevanja zaključnega računa. Problem so seveda primerjalni kazalniki oziroma primerjave s sorodnimi OZD; te primerjave so možne le za 9-mesečje, ne za celo leto, ker OZD ni možno zagotoviti podatke sorodnih OZD za celo leto. Poročil ISS (razen republiških, ki so bila objavljena v sredstvih javnega obveščanja) praviloma nismo zasledili, razen v primeru, če je kdo od vodilnih delavcev, ki so istočasno aktivni v SIS, podal informacijo o uresničevanju programov. O porabi sredstev ni bilo natančnih poročil. — Razen redkih izjem, praviloma osnovne organizacije ZSS niso poglobljeno analizirale poslovnih poročil, ampak so to več ali manj opravili na t.i. političnih aktivih na ravni DO. Četudi so do poročil zavzeli stališče pa kasneje, ko so obravnave potekale v sindikalnih skupinah ali zborih, delavcev s temi stališči niso seznanjali. Z ozirom na precej formalno obravnavo v političnih aktivih tudi ni bilo kakšnih posebnih mnenj glede poslovnega poročila niti zahtev po dopolnitvi oziroma zavrnitvi. Poslovna poročila so bila v večini primerov oblikovana bolj strokovno kot politično" zato so bili rezultati delno prikazani tudi v skladu s usmeritvami RS ZSS. — Samoupravna delavska kontrola se je v različnih OZD vključevala različno. Enotno pa velja za vse OZD, da poleg obravnave poročil kakšne posebne aktivnosti navzven ni bilo zaznati, kar pomeni, da z ugotovitvami delavci in delegati delavskih svetov vsaj na sindikalnih skupinah in zborih niso bili seznanjeni. — Da bi v kakšni OZD posebej ugotavljali odgovornost poslovodnih organov, strokovnih služb in delavcev s posebnimi pooblastili ni bilo primera; tudi v tistih OZD ne, kjer ni bilo pripravljeno vse potrebno, da bi delavci imeli možnost zavestno in odgovorno razpravljati o rezultatih poslovanja. — Kot smo že omenili so bila poročila pripravljena v večini primerov preveč strokovno, računovodsko. V večini primerov krajših informacij delavci niso prejeli v pismeni obliki. Izjemoma so nekatere OZD, ki so interne informacije izkoristili za to, da so z delnimi podatki že predhodno seznanili delavce z rezultati in problematiko gospodarjenja. Vsa poročila so vsebovala primerjavo rezultatov gelde na leto 1981 in na planirane dosežke v letu 1982. Kot smo že omenili, primerjav s sorodnimi OZD ni bilo (vzroki že omenjeni). — Delavci so se bolj slabo vključevali v razprave, v glavnem pa so se vprašanja nanašala na možno delitev sredstev za OD po zaključnem računu. Nekaj razprav se je nanašalo na nov delovni čas, problem norm, delitve po delu, izostanke z dela, disciplino itd., vendar so bile to bolj pripombe posameznikov kot širša razprava. V naj slabših primerih pa razprav enostavno ni bilo, ker so bili (delni) zbori delavcev sklicani časovno zelo neprimerno (ob 13. uri, delavci pa so pričeli odhajati ob 13,45, definitivno pa so se zbori zaključili ob 14. uri praviloma brez razprave!). V kolikor so bile pripombe in vprašanja, so delavci dobili odgovore, koliko so bili ustrezni, je stvar ocene. Bi pa veljalo opozoriti na to, da so bile vse razprave okarakterizirane kot vprašanja ne pa kot pobude za boljše gospodarjenje. — Vsa poročila in razprave so bile v veliki večini usmerjene v problematiko gospodarjenja v letošnjem letu, kar pomeni zaskrbljenost v zvezi z zagotavljanjem deviz oziroma dilemo glede % razpolaganja z deviznimi prih vi, problematiko cen, visoke obrestne mere za kratkoročne kredite, nabavo surovin, uvoz opreme itd. Delavci se sicer zavedajo nalog vezanih na stabilizacijski program, vendar ocenjujejo, da bremena kljub političnim deklaracijam in stališčem še vedno niso enakomerno porazdeljana. Ukrepe za izboljšanje gospodaijenja so v nekaterih OZD predlagali že v informacijo o poslovanju in jih na osnovi razprav dopolnili. V posameznih OZD pa so razprave na zborih sklenili brez sprejetja teh ukrepov, ampak zgolj s potrditvijo zaključnega računa oziroma končne delitve ustvarjenega dohodka. Planov za leto 1983 v večini OZD niso istočasno sprejemali, nekatere OZD so to storile že prej kljub pomanjkljivemu sistemu gospodarskih pogojev (še niso dokončno poznani), v drugih OZD pa teh planov čisto enostavno niso pripravili. — OZD z izgubo ali motnjami v obeh dejavnostih ni bilo, zato tudi ni bilo potrebno uvajati posebnih aktivnosti. — Naša ocena je, da se sindikat v celotni aktivnosti pojavlja preveč formalno oziroma celo anonimno. Glavna pomanjkljivost po našem mnenju je, da se pobude in vprašanja ne zbirajo in analizirajo tekoče ter da ob zaključku obravnav praviloma nikjer (brez posebnega opozorila) niso predvidevali izdelavo politične analize oziroma ocene in na tej osnovi ukrepov za boljše delo in gospodarjenje. Menimo, da bi sindikat iz tako pomembne in široke razprave (če je pravilno zastavljena) tudi za svojo aktivnost moral črpati pomembne izkušnje in napotke za svoje delo. In drugo: ne glede na to, da vseskozi poudarjamo pomen samoupravnega odločanja delavcev pa ven- dar se nam je vsiljeval občutek, da trenutna zaostrena gospodarska situacija vpliva tudi na nivo samoupravljanja (sicer različno po posameznih OZD), saj je v primerjavi s prejšnjimi leti veliko več formalnosti in mnenj, da se za vse te aktivnosti izgublja preveč delovnega časa. V vseh OZD, kjer je tako stanje, ima sindikalna organizacija veliko odgovornost in dolžnost zagotoviti osnovne pogoje, da bodo delavci kljub vsemu imeli možnost izvrševati svoje samoupravljalske dolžnosti in odgovornosti. V republiškem odboru bomo oceno poteka obravnav izdelali za vsako OZD posebej; skupaj s to oceno oziroma poročilom bo to predstavljalo kompletno analizo aktivnosti in poteka obravnav rezultatov gospodarjenja za leto 1982 v omenjenih OZD. OCENA AKTIVNOSTI V DO SVILANIT — S programom aktivnosti so nas seznanili dovolj zgodaj oziroma pravočasno: k obvestilu so priložili že prva gradiva oziroma informacije o rezultatih gospodarjenja v preteklem letu (po TOZD), ki so jih objavili v internem glasilu Informator. — Program je bil sestavljen tako, da je bil prisoten princip postopnosti, saj so bile predvidene obravnave v strokovnih organih, pohtičnem aktivu, delavski kontroli, zborih delavcev, samoupravnih organih in pohtičnih organizacijah 10 00 ZS oziroma konference. — Že predhodno so bili oblikovani predlogi sklepov oziroma ukrepov, ki naj bi se dopolnili v razpravi in potrdih na zborih delavcev. — Pripombe, ki bi jo bilo veljalo zapisati ob tem in predlagati v razmislek sindikalnim aktivistom je, da bi vendarle razmišljali o predhodnih razpravah v sindikalnih skupinah, kjer bi dali poudarek obravnavam notranjih slabosti in problemov delavcev v ožjem krogu. S tem bi dosegli večjo in pogloblje-nejšo razpravo, po drugi strani pa skrajšali čas za izvedbo zborov delavcev, — Predsedstvo konference 00 ZS je po zaključenih razpravah ocenilo potek obravnav. — Skupen vtis je, da so v tej DO obravnavi zaključnega računa posvetih dovolj pozornosti tako v praktičnem kot strokovnem smislu. — Za prihodnje predlagamo, da odpravijo tiste minimalne pomanjkljivosti, ki so še prisotne in sicer: — sindikat mora to aktivnost bolj izorisititi za to, da se dokaže, potrdi. Zato bi bilo prav, če bi s stališči obvestili delavce, tekoče ocenjevali akcijo oziroma na zborih oziroma delavskih svetih dodatno predlagali program aktivnosti v praktičnem smislu, — Organe oziroma sestanke, ki jih skhcuje sindikat, naj vodijo sindikalni funkcionarji, ne poslovodni organi. NALOGE ZA OBRAVNAVO PERIODIČNIH OBRAČUNOV /z celotne ocene aktivnosti lahko zaključimo, da v naši delovni organizaciji tečejo obravnave zaključnih in periodičnih obračunov na zadovoljivi ravni, v okviru sindikata in D PO pa bo potrebno razmisliti o danih pripombah in usmeritvah ter jih v praksi tudi realizirati. Nekatere pomanjkljivosti je sindikat v naši delovni organizaciji ugotavljal pri obravnavi periodičnih obračunov že v preteklosti, izpostavljen je bi! vse preveč formalen pristop k obravnavi in občasne težave z dostavo gradiv. Izdelani rokovnik za obravnavo zaključnega računa nam potrjuje, da je aktivnosti obravnave možno planirati tudi na daljše obdobje, v okviru teh terminov pa bo potrebno še vskladiti termine in dostavo Informatorja za člane 10 OOS in D PO, saj razpravljati brez pripravljenih gradiv je velikokrat nemogoče, kljub temu, da so posamezne informacije o poslovanju objavljene že pred dokončnimi rezultati poslovanja in včasih zanemarjamo podatke o proizvodnji, kvaliteti, prodaji itd., kot da ti ne vplivajo na končne rezultate. V okviru predsedstva in 10 OOS ter D PO pa bomo morali pred izdelavo in obravnavo periodičnega obračuna za prvi kvartal 1983 razmisliti o danih pripombah in sicer: — z obravnavo rezultatov gospodarjenja v delovnih in sindikalnih skupinah je potrebno zagotoviti obravnavo periodičnih obračunov v vsebinskem smislu in jo usmerjati tako, da bo v vseh sredinah prisoten cilj doseganja boljših rezultatov dela, — politični aktiv, ki je bi! sklican v začetku aktivnosti je dosege! namen v vskaljevanju aktivnosti med DPO in kot priprava na obravnavo. Pomanjkljivost pa se kaže v tem, da je nosilec aktivnosti obravnave zaključnega računa sindikalna organizacija in bi bilo zato prav, da je kot nosilec aktivnosti obravnave predsedstvo konference sindikata v sodelovanju z vodstvi drugih DPO in samoupravnih organov, — glede na pomanjkljivo obravnavo v delovnih in samoupravnih skupinah ne pridejo v celoti dovolj do izraza pripombe delavcev, ker na zborih predlaganih sklepov skoraj ni možno več spreminjati. Ob temeljitejši obravnavi pa bi sindikat glede na pripombe in usmeritve pred zbori in sejami DS mora! izdelati oceno in program aktivnosti za izboljšanje rezultatov poslovanja. Pripombe, ki so bile posredovane ob obravnavi zaključnega računa, nam pri našem delu lahko služijo kot napotilo za reševanje posameznih problemov, ki smo jim v preteklosti posvečali premajhno pozornost in jih bomo lahko brez večjih naporov uresničili. Nekaj več pozornosti bomo morali posvetiti delu sindikalnih skupin, ki do sedaj niso zaživele, organizirati pa jih bo potrebno tako, da bodo dosegle cilj: izboljšanje rezultatov poslovanja in jih zato tudi organizirati tako, da zaradi njih ne bomo izgubljali več dragocenega časa, kot je to najbolj potrebno. VVindšnurer MILAN Gospodarski načrt 1983 Po nekaj mesečnih pripravah, vse od konca avgusta naprej, od sprejetja delovnega koledarja, preko načrtovanja proizvodnje, prodaje in nabave v letu 1983, so naši delavci v decembru sprejeli osnovne planske usmeritve gospodarjenja Svilanita v letu 1983. Ko smo končno v februarju od širše družbeno politične skupnosti prejeli skoraj vse glavne elemente delitve dohodka in osebnih dohodkov, smo nato koncem tega meseca na delavskih svetih sprejeli še gospodarske piane obeh TOZD-ov in delovne skupnosti skupnih služb za leto 1983. Iz teh planov moremo videti naša predvidevanja gospodarjenja v okoliščinah, ki bodo po vseh napovedih sodeč še težje kot v preteklem letu. V TOZD Frotir izgleda načrt proizvodnje takle: Enota Realizacija Plan Indeks DE mere 1982 1983 P 83/ R 82 Tkalnica frotirja — frotir tkanina votki 4.176.247 4.326.682 104 Šivalnica — brisače kom 6.351.046 6.262.427 99 Konfekcija frotirja — plašči skupaj kom 217.918 214.995 99 — garnutire kom 71.937 49.880 69 — drobni izdelki kom 333.687 340.000 102 Barvarna Skupaj (belj.barv.usl.) 1.212.333 1.210.957 100 Oplemenitilnica — Žiger, Haspel, Eco-Soft kg 497.043 694.466 140 — striženje kom 201.381 268.009 133 — šir. razp. stroj tm 1.575.070 1.797.954 114 Tiskarna — tiskanje kom 697.720 627.958 90 — v enoti kom 619.915 627.958 101 Kot je razvidno iz gornje tabele se bo fizični obseg proizvodnje poveča! v tkalnici za cca 4 %, kar bo mogoče doseči le z boljšim izkoriščanjem kapacitet kot tudi dodatnim uvajanjem nočnega dela. V vseh ostalih delovnih enotah, razen v opleme-nitilnici količinski porast ni predviden, seveda pa bodo povsod prisotna prizadevanja po zahtevnejšem oz. kvalitetnejšem asortimanu, kar bo ne nazadanje narekovala zelo spremenjena struktura proizvodnje. Vrednostno kar za 79 % v dinarjih naj bi porasla proizvodnja za izvoz, kar pomeni delež izvoza v celotnem prihodku „ F roti rja "36,5 % napram 24,4 % v letu 1982. Velike potrebe po devizah za plačilo osnovnih surovin, bombažne preje in barv ter kemikalij, najnujnejše opreme in rezervnih delov nam namreč narekujejo tolikšno povečanje izvoza, ki pa nam bo na drugi strani zelo zmanjšalo možnosti oskrbe z izdelki na domačem trgu. Večji izvoz nam bo seveda tudi zmanjša! višino dohodka, saj se dosegajo na zunanjem trgu nižje cene (lani povprečno za 6,3 %) in to zlasti pri brisačah, ker je v njih manj vloženega in v tujini boljše plačanega osebnega dela kot pri plaščih. Vrednostno po cenah koncem leta 1982 naj bi TOZD Frotir v letu 1983 pri prodaji tako načrtovanih zmogljivosti ustvari! za 937 milijonov din celotnega prihodka (lani 783 milj. din) kar pomeni 20 % povečanje, od tega na domačem trgu za 550 milj. din, v izvozu pa za 342 milijonov din. Usluge (34 milijonov din) naj bi se vrednostno povečale za 17%. Ker bodo predvideni stroški naraščali hitreje (za 1 %) kot celotni prihodek in še hitreje (za 53 %) obveznosti iz dohodka, naj bi dohodek porasel za 18 % in čisti dohodek celo samo za 4 %. Sredstva za bruto osebne dohodke so planirana v višini osebnih dohodkov izplačanih za december 1982, kar v masi predstavlja 10% več kot leto poprej. Kljub ostrejšim letošnjim merilom naj bi rast dohodka in izvoza zadoščala, da bo takšno rast tudi po družbenem dogovoru možno opravičiti. Ob izredno povišani predpisani stopnji (60 %) porasta sredstev, ki se morajo odvajati za posojila nerazvitim in po samoupravnih sporazumih naj bi ostalo za lastni čisti poslovni sklad vsega 41 % lanske vsote. Za celotno poslovanje bodo v Frotirju letos imeli povprečno 599,6 zaposlenih ali za 1 odstotek več kotleta 1982. Oskrbovanje z osnovnimi surovinami naj bi potekalo po dosedanjih poteh, katere pa bodo skušali vsaj pri najbolj kritičnih materialih še razširiti. V TOZD-u Svila menijo, da v letu 1983 spričo slabših pogojev gospodarjenja nasploh ne bodo mogli ponoviti zares odličnih rezultatov preteklega leta. Že v sami proizvodnji spričo zahtevnejšega asorti-mana ne bodo dosegli lanskih rezultatov saj načrtujejo v tkalnici svile za 2 % manjšo proizvodnjo v votkih pri svileni tkanini, dočim naj bi tkanin za kravate, rute in šale natkali 92,54 oz. 65 % lanskih količin. Še manjša naj bi bila proizvodnja v konfekciji svile in sicer pri kravatah (423.006 kom) za 23 %, pri garniturah za 9 %, metuljčkih za 24 %, pri šalih za 42 %, rutah in Menina garniturah pa za 50 % oz. 65 %. Proizvodnja manj rentabilnih artiklov bo bodisi zmanjšana ali sploh ukinjena. V Svili se bodo tudi v letu 1983 trudili, da bi realizirali vsaj nekaj konvertibilnega izvoza. Pri kravatah je teh možnosti zaradi zelo zahtevnega modnega zahodnega trga zelo malo, več pa je teh pri izvozu volnenih ženskih naglavnih rut, kar pa bi spričo razmeroma majhnih kapacitet zelo osiromašilo domači trg. Upajo, da bo možno pridobivati potrebne devize za nabavo skoraj 60 % preje in tudi nekaj kravatne tkanine, še vedno iz poslovno-teh-ničnega sodelovanja s Piavo laguno, sicer pa postane oskrba z osnovnimi surovinami v Svili lahko zelo kritična. V prodajni službi nameravajo letošnjo proizvodnjo, kot tudi nekaj zalog prodati skupaj za 132.176.266 din, z ostalo realizacijo materiala, odpadkov in neposlovnih dohodkov bi naj to prineslo vse po cenah koncem leta 1982 za 134,7 milijona din celotnega prihodka. Ob za 6 % manjših stroških in za 13 % višjih obveznostih iz dohodka pričakujejo (41,3 milijona din) za 7 % nižji dohodek in za 16 % nižji čisti dohodek od lanskega. Za bruto osebne dohodke, izračunane po enakih kriterijih kot pri TOZD Frotir in DSSS naj bi bilo razporejenih 18,3 milijona din (za 0.84 % več kot leta 1982) tako, da bi jim ob za kar 86 % poraslem posojilu za nerazvite in za 50 % poraslih posojilih po samoupravnih sporazumih, ostalo za čisti poslovni sklad vsega 45 % lanskih sredstev za nabavo osnovnih in obratnih sredstev. Tudi v Sviii načrtujejo za 1 % povečanje zaposlenih iz 72 na 73 sodelavcev. V delovni skupnosti skupnih služb, kjer bodo v okviru svobodne menjave de! in nalog za potrebe obeh TOZD opravljali tudi dela in naloge ostalih dejavnosti, kot so trgovine, obrata družbene prehrane, prevozov, bančnih in gostinskih (na Rabu) uslug se predvideva celotni prihodek v višini 102,5 milijonov din, kar je za 23 % več kot v letu 1982. Od tega odpade na svobodno menjavo, to je na tisti del, ki se pokriva s strani TOZD 67,9 milijona din ah 16 % več kot lani, medtem, ko naj bi bilo fakturirane realizacije za 37 % več kot leta 1982. Število zaposlenih se predvideva 120,75 ah 2 % več kot leto poprej, za kar naj bi se razporedilo za 37,49 milijona din mase bruto osebnih dohodkov ali 2,78 % več kot v letu 1982. Tudi tu so osebni dohodki načrtovani kot v obeh TOZD na višini decembrskih osebnih dohodkov v letu 1982. Investicije so v letošnjem letu z raznimi predpisi zelo omejene, prav tako krediti zanje, zato bomo v Svilanitu v letošnjem letu investirali res najnujnejše in vse iz lastnih sredstev. Glavna investicija je rekonstrukcija kotlovnice, tako da bomo pravočasno pripravljeni na prehod s tekočih goriv na zemeljski plin. Ostale manjše investicije bodo izpeljane po drugih delovnih enotah, vse le z namenom, da ne bo prišlo do izpada proizvodnje za izvoz. V TOZD Frotir naj bi poleg 16,1 mili j. din za kotlovnico porabili še za ostale investicije 8,2 milijona din, v Svili za udeležbo pri investiciji kotlovnice 3,41 milijona din, dočim bi za nabavo nove cevčnice, za še vsaj 2 tkalska stroja S ACM in rezervne dele za statve in ža-karde potrebovali še cca 5 milijonov din, v skupnih službah pa bodo potrebovali za 2,7 milijona din investicijskih sredstev za največjo postavko 5 terminalov za računalnik v višini 1 milijon din. Takšen je v nekaj vrstah Svilanitov letošnji gospodarski načrt, katerega parametre so tokrat poleg osnovnih pravi! gospodarskega obnašanja še bolj kot prejšnje leto pogojevali vrsta raznih omejitev od družbenega sporazuma o omejitvi osebnih dohodkov, raznih vrst stroškov kot potnih stroškov, reklame, reprezentance, avtorskih honorarjev itd. Cilj vseh teh omejitev je seveda varčevanje, ki pa bo v primerih kršitev tudi krepko kaznovano, zato se ga bomo morali vsi na vseh ravneh dosledno držati. Le vsak prihranjen dinar, vsak več izvoženi kilogram frotirja, vsak odlično izdelan izdelek nam bo omogočil večje osebne dohodke, več sredstev za skupno porabo, večji uvoz repromateriala ali prepotrebne opreme, več nujno potrebnih investicij. Ivana S KAMEN Gremo na morje . . . Čeprav nas do poletnih počitnic ločita še dobra dva meseca, že delamo načrte za naše počitnikovanje. Kam, kdaj in koliko bo osušilo naše denarnice so letos vprašanja, ki nas navajajo k previdnejši izdelavi počitniškega plana. Ob omejeni porabi goriva in dragi jadranski ponudbi nas realizacija ,, vročih" načrtov seveda skrbi. Da je temu tako smo se prepričali, ko smo preštevali številne prijave delavcev, ki bi radi letovali v počitniških kapacitetah naše delovne organizacije. Že ob pogledu na velik kup prijavnic smo zaskrbljeni ugotavljali, da vseh kandidatov ne bo mogoče razporediti. A kljub temu, smo se pogumno lotili dela. Komisija za družbeni standard namreč, oborožena z vsemi mogočimi podatki, ki naj bi prispevali k najbolj objektivni razporeditvi letovanja delavcev. Točkovnik, ki neusmiljeno selekcionira kandidate, pa je komisiji,,pomagalo " številka 1. Z zbranimi prijavami se člani najbolj priljubljene komisije, v narekovajih seveda, zberemo za ovalno zeleno mizo v sejni sobi. Kar bo, pa bo, smo si mislili in pričeli z delom. Za Rab dovolj prijav Naš počitniški dom na Rabu je lani pridobi! na slavi. Uslužen upravnik in solidna kuhinja, pa seveda razpoloženi dopustniki, ki so bili še dolgo po minu- hh počitnicah polni hvale, so letos premamili lepo število Svilanitovcev, ki bi radi okusili te vesele počitnice, ali jih obnovili. Od prijavljenih kandidatov so „odleteh" le trije, pa še ti iz razloga, ker so se prijavili v času kolektivnih dopustov, ko je bila konkurenca največja. Upamo, da dopustniki, ki se že vesele, da bodo preživeli razburljivih 10 dni v družbi svojih sodelavcev, ne bodo razočarani. počitniških dni. Všeč nam je tudi solidna penzion-ska ponudba Indupiatovega počitniškega doma, ki nas reši vsakodnevne kuhe in gospodinjskih skrbi. Vse to in bližina dopustovanja je seveda spodbudilo sodelavce, da so se zelo številno prijavili za letovanje v Ste/amarisu. Komisijo reši skrbi objektivne razporeditve točkovnik, ki določa najbolj upravičene kandidate za letovanje. Po končani razporeditvi ostane na mizi zajeten snopič tistih, ki letos ne bodo letovali. Poplava prijav za Novigrad Te ljubke hiške v borovem gozdičku v Novigradu so se našim sodelavcem res zapisale v srce. Že ob hitrem pogledu na zajeten kup prijavnic za Novigrad nam je jasno, da bo izpad kandidatov velik. Seveda je ob tem vsem težko, saj se zavedamo, da bo kritike, jadikovanja in jeze vseh razočaranih prijavljenih kandidatov veliko. A nič ne pomaga. Lotili smo se razporejanja in delavci z visokim številom točk so srečniki, ki bodo poleti domovali sedem dni v tem slavnem raju. Z izjemo nekaterih so to le delavci, ki še nikoli ali pa že dolgo časa niso koristili počitniških Svilanitovih kapacitet. Ulika — raj nagcev Letos prvič bo domovala tudi Svilanitova počitniška prikolica v imenovanem raju nagcev. Komisija si tu nekoliko preda h ne, saj kandidatov za nenavadni raj ni tako veliko. Dolgih 10 dni bodo preživeli v UH ki pri Poreču, več o rajskih vtisih pa, ko se vrnejo z počitnikovanja. Dopustnikovanje na „kolesih" Autocamp Stelamaris že vrsto letprivabljaSvila-nitovce, da se naužijejo sonca, morja in drugih počitniških dobrot v počitniških prikolicah. Dopustovanju na ,,kolesih“ smo se privadili in celo razburljivo se nam zdi zamenjati način bivanja za sedem Pogled z morja Prvič tudi v Medulinu Zaradi neprijetne senjske bur/e smo se /etos odločili prestaviti počitniški prikolici iz Krka v Pulo. Odločitev je bila očitno zadetek v polno, saj se je za letovanje v avtocampu MeduHn prijavilo veliko kandidatov. Seveda vseh ni bilo mogoče razporediti, saj bosta dopustnikom nudili začasni dom le dve počitniški hišici na kolesih. Želimo si, da o „zadetku v polno" ne bi spremenili mnenja, po vtisih dopustnikov. Na pot... k morju „Polari" vas pričakuje Avtocamp Polari v Rovinju bomo letos obiskali že drugič. Tisti seveda, ki so „dobitniki" sedemdnevnih počitnic v Rovinju. V tako imenovanem „caravaning naselju" bodo prav gotovo uživali, vsi, ki se jim ta sreča za letos ni nasmehnila, pa prihodnje leto. Velja? Počitnikovanje na Malem Lošinju Kljub oddaljenosti in neprijetnemu čakanju na trajekt se je za letovanje v avtocampu POLJANA prijavilo solidno število dopustnikov. Res je Poljana pravi otoški raj in lahen vetrič, ki nenehno pihlja lajša vroče dni dopustovanja. Vsem dopustnikom pa še koristen nasvet: varčujte z bencinskimi boni, sicer boste morali dopust preživeti v vroči avtomobilski škatli nekje na poti k obljubljenemu raju na Malem Lošinju. V Čatežu tri prikolice Zaradi izrednega zanimanja dopustnikov, bodo letos domovale v Čatežkih toplicah kar tri prikolice. Kljub povečanju počitniških kapacitet, vseh prijavljenih kandidatov ni bilo mogoče razporediti. Vsi dopustniki pa bodo prav gotovo uživali v termalnih bazenih s temperaturo vode od 43° do 62° C, ki je pravi zdravilni balzam za kronične bolezni, še posebej pa bolezni gibalnega aparata. Torej imenitna priložnost za zdravljenje bolezenskih nadlog, ki nas tarejo. Počitnice v gorah Planinska koča na Šimnovcu je mamljiva tudi za dopustnike, ki žele svoj oddih preživeti v gorah. Po številu prijavljenih je razvidno, da je interes za tovrstno letovanje nekoliko upadel, vendar koča kljub temu ne bo samevala niti en dan počitnic. Epilog Dopustniki so razporejeni, na velike sezname, ki nam na vseh oglasnih deskah prikazujejo njihovo razporeditev, pa se še vedno jezijo vsi, ki niso med njimi. Najbolj vroči med temi so se z izbruhi jeze in užaljenosti tudi osebno zgražali nad člani komisije in strokovno delavko. V največ primerih neupravičeno! Kritiko in obtožbe pa gotovo izničuje naša prepričanost, da smo razporejali kandidate po objektivni presoji, kolikor je ta mogoča v prisotnosti človeških faktorjev. Salem BEGANOVIČ Korak za razvojem Investicijska vlaganja in trenutna gospodarska situacija v zadnjih nekaj letih nikakor ne gresta skupaj. Prav zaradi tega v naši delovni organizaciji investicijska vlaganja nenehno zaostajajo za stvarnimi potrebami, pa tudi za našim srednjeročnim planom. V začetku tega srednjeročnega obdobja smo ugotavljali, da je velik de! naše opreme izrabljen in teh- nično zastarel in da je i/ teku petletnega planskega obdobja nujno potrebno posodabljanje. Oprema za tekstilno idnustrijo je na žalost 95 % iz uvoza in le 5 % z domačega tržišča. Naša delovna organizacija je kot vsa tekstilna idnustrija uspešen izvoznik, vendar nam težki zunanjetrgovinski bilančni položaj naše države ne omogoča, da bi realizirali svoje uvozne načrte. Tako se dogaja, da naša delovna organizacija kot vsa druga tekstilna industrija tehnično stagnira. Kljub taki situaciji nam sedaj še uspeva na tako stari in že zdavnaj odpisani opremi proizvajati in prodajati izdelke, ki jih izvažamo na najbolj zahtevna evropska tržišča, vendar to ne bo več dolgo trajalo. Zaradi hitrega razvoja znanstveno tehničnih dosežkov in njegovega vpliva, na razvoj opreme v tekstilni industriji, se zastarelost naše opreme še bolj stopnjuje. To pomeni, da bomo zaostali za drugimi, da bomo manj rentabilni in vse manj konkurenčni na zahtevnem evropskem tržišču. V taki situaciji je naši delovni organizaciji ostala varianta, da vlaga v strojno opremo le toliko, kolikor je nujno za njeno vzdrževanje, da sploh lahko obratujemo. Zaradi tega je plan sredstev za investicijsko vlaganje le 158.000 D M uvožene in slabih 11 milijonov din domače opreme. Zaradi pomanjkanja deviz ni možno iti v večje investicije, saj še danes, ko je za nami prvi kvartal poslovanja, ni znano, koliko ustvarjenih deviz bo ostalo delovni organizaciji. Poleg teh zunanjih faktorejv narekujejo obseg investicij še neurejeni odnosi finančnega poslovanja v državi, tako da delovna organizacija mora več kot 3 stare milijarde sredstev za invsticije vezati na obratna sredstva. Od 64.872,000 din sredstev, predvidenih za investicije v letu 1983 odštejemo 16.000.000 din za rekonstrukcijo kotlovnice že angažiranih sredstev. Vrednost investicij za TOZD FROTIR in DSSS, katere bi do konca leta še realizirali, je 17.443.522 din. Za obratna sredstva ostane 31.428.000 din. Za katera obratna sredstva po posameznih enotah gre v okviru predvidenih 17.443.522 din, nam kaže naslednja razpredelnica: DE 10-ŠIVALNICA: Tiskarski stroj za tiskanje samolepilnih etiket, kontrolnih listkov AR OPRI NT ali MARKEN Električne škarje BULMER 1 kom 10.000 D M SCHNEIDFIK 604 SL /KF 3 kom 3.000 D M Garderobne omare 5x3 Transportni vozički, mali za 15 kom 30.000 din potrebe rob Unice Stroj za rezanje po širini 10 kom 200.000 din (prenos iz 1. 82, izdelava doma) Omara za shranjevanje obesnih 1 kom 300.000 din listkov, samolepilnih etiket 1 kom 6.000 din Industrijski invalidski stol DE 13 - TKALNICA Stroj za čiščenje lamel 3 kom 13.000 D M 11.100 din 547.100 din (Max Spaleck) Stroj za spajkanje Ustnih 1 kom 6.000 D M kart (Schroers) 1 ndustrijski sesalec za prah 1 kom 6.750 D M (Prva petoletka 8— 10 KW) 1 kom 30.000 din Namizna vrtalka za mojstre vzdrževalce 1 kom 15.000 din Garderobne omare PR IMA T Maribor GO 35/2 22 kom 44.000 din Aparat za pranje strojnih delov tovarne „KOV—IN" — Jesenice Typ 800—4 1 kom 600.000 din Računski stroj Digitron Alfa-3 1 kom 20.000 din PRIPRAVLJALNICA Izdelava stojal—cevčniče za votek za prevoz v tkalnico 3 kom 45.000 din SKUPNO TKALNICA + PRIPRA VLJALNICA 12.750 D M 754.000 din DE 14 - KONFEKCIJA Vozički za konfekcijo Viseči transport od končne faze šivanja do odpreme plaščev v skladišče 40 kom 60.000 D M 80.000 din Pisalni stroj — široki valj 1 kom 60.000 din Vrtljivi stoli 20 kom 70.000 din Računski stroj OLIMPIA Šivalni stroj s prigrajenim aparatom za izdelavo oz. prišivanje obrob s paspulo 1 kom 20.000 din (Rimoldi) 1 kom 9.000 D M Mauser special Regali 300x60x240 cm Garderobne omare — samostojne 6.200 DM 50.000 din GO— 1 2 kom 10.000 din SKUPNO KONFEKCIJA 75.200 DM 290.000 din DE 15- BARVARNA IN OPELEMENITILNICA Kontejner za peroksid (1 m^) 2 kom 200.000 din Voziček za prip. metraže (180 x 80 x 80) 12 kom 240.000 din Kuti — hidravlični voziček 2 kom 40.000 din Mešalec barvil (Proleter 2 kom 120.000 din Črpalka (40—80 It/kg min.) Uvoz (barv. ap.) 1 kom 50.000 D M Tlačna črpalka (4,5 Bara) 1 kom 3.000 D M Rezervoar za toplo vodo (merj. pl. — 50 m?) 1 kom 1,000.000 din Dok (2 m) 5 kom 250.000 din Vložek za barv. aparat (418-494 nav.) 1 kom 300.000 din Dodatni kote! 300 It. 1 kom 180.000 din Dodatni kote! 4000 It. 1 kom 700.000 din Reduktor za lin. dvigalo 2 kom 200.000 din SKUPNO BARVARNA IN OPLEMENITILNICA 53.000 D M 3.150.000 din DE - 20 VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA Ročni elek. stol s stojalom 1 kom 10.000 din Namizni brusilni stroj 1 kom 12.000 din Omara za registratorje Tecalanit — tlačna mazalka 2 kom 20.000 din za zrak 1 kom 50.000 din Rezalnik navojev RN 108 A! 1 kom 10.000 din Risalna deska 1 kom 30.000 din Kompresor SKUPAJ VZDRŽEVANJE IN 1 kom 1.800.000 din ENERGETIKA 1.932.000 din DE 17- TISKARNA !ndustrijski sesalec 1 kom 30.000 din DE 23 - STROKOVNE SLUŽBE TOZD FROTIR Industrijski sesalec 1 kom 30.000 din Razvojna služba Skupna vrednost plana investicij s carinsko uvozni mi stroški v di- — stoli vrtljivi 1 kom 3.500 din narjih: — viseče omare 7 kom 22.000 din — domača oprema 10.915.900 din — korita za rože 2 kom 5.000 din — uvožena oprema 5.021.248 din — carinsko uvozni stroški 1.506.374 din Kontrolna služba — torna tehtnica 1 kom 1.800 DM SKUPAJ 17.443.522 din — žepni vlagomer 1 kom 1.500 D M Predalnik pri risalni mizi 1 kom 2.800 din SKUPAJ STROKOVNE SLUŽBE 3.300 D M 63.300 din REKAPITULACIJA TOZD FROTIR ŠIVALNICA 13.000 D M 547.100 din Zdravka ŠULIN Milena SUŠNIK TKALNICA IN PRIPRA VLJALNICA 12.750 D M 754.000 din KONFEKCIJA 75.200 D M 290.000 din BARVARNA IN OPLEMENITILNICA 53.000 DM 3.150.000 din ENERGETIKA IN VZOR ŽE V A NJE ' 1.932.000 din TISKARNA 30.000 din STROKOVNE SLUŽBE TOZD FROTIR 3.300 DM 63.300 din Projekt novogradnje (,,Dornikovo zemljišče") 1.450.000 din TOZD FROTIR - SKUPAJ 157.250 DM 8.216.400 din DSSS 1) Komerciala Računski stroj s trakom 2 kom 4.000 din Sesalec (industrijski) 1 kom 30.000 din Klubska miza (mala) 1 kom 3.000 din Stoli 2 kom Aparat za zapiranje kartonov 2 kom 1.600 DM Voziček za komisioniranje 2 kom 10.000 din Strojček za navij, preje za b. 10.000 din Orodje za rezilno stiskalnico za blagovne odrezke za barvne karte 10.000 din KOMERICALA SKUPAJ 1.600 D M 106.000 din 2) Gospodarsko finančna služba Strojepisna miza tip K 402 2 kom 9.000 din Vrtiljak tip 4059/1 2 kom 7.000 din Strojepisna mizica tip K 402 1 kom 4. 00 din Vrtiljak tip 50509/1 2 kom 7.000 din Računski stroj 1 kom 20.000 din Terminal PA KA-200 5 kom 1.000.000 din Ročka za dviganje plošč 1 kom 5.000 din GOSP. FIN. SLUŽBA SKUPAJ 1.052.500 din 3) Splošno kadrovska služba Hladilnik za prikolice 2 kom 20.000 din Frankirni stroj 1 kom 30.000 din Diktafon 1 kom 30.000 din Sesalec 1 kom 30.000 din Kombi 1 kom 600.000 din Mlinček za kavo 1 kom 21.000 din Registrirna omara PRIMA T 1 kom 10.000 din Registrirna ura (vratarnica) 2 kom 200.000 din SPLOŠNO KADROVSKA SLUŽBA SKUPAJ 941.000 din REKAPITULACIJA DSSS SPLOŠNO KADROVSKA SLUŽBA GOSP-FIN. SLUŽBA KOMERCIALA Načrti za plinovod DSSS SKUPAJ SKUPAJ TOZD FROTIR + DSSS 1.600 D M 941.000 din 1.052.500 din 106.000 din 600.000 din 1.600 D M 2.699.500 din 158.850 DM 10.915.900 din Dinarska vrednost uvožene opreme po prodajnem deviznem tečaju od 17. 3. 1983- 1 DM = 31.6155 din 158.850 x 31.61 = 5.021,248 Carinski in uvozni stroški 30 % od vrednosti uvožene opreme. 5.021.278 x 0.3 = 1.506.374 din Svilanitov plašč v Pleyboyu Bogato domačo kolekcijo, ki je številčno zelo obsežna, popestrujejo kolekcije za inozemske kupce, predvsem pa ekskluzivni program za belgijsko firmo Tenghels Fashion, pri nas boi j poznana po imenu TFtENCO. Ti modeli so barvna sestavljenka in združitev različnih vrst materiala v enem izdelku, kar pa je modni trend letošnje sezone. Vsi plašči „TRENCO" se izdelujejo v omejenih količinah, saj so namenjeni manjšemu številu uporabnikov, predvsem petičnežem. Najzanimivejša za oko, med množico zahtevnih modelov, sta predvsem dva modela. Plašč, ki je sestavljen iz petih barv in plašč z našitimi bombažnimi trakovi v dveh barvah. Mode! — sestavljanka petih barv je plašč s polovico v eni barvi, na primer: rumeni z vstavljenim modrim rokavom, druga polovica je bordo barve z rumenim rokavom, na rumeni polovici plašča je bordo žep, obratna barvna kombinacija z žepom je na drugi polovici plašča, preklop in vratni izrez sta obšita s svetlo modro obrobo. Nič manj ni zanimiv mode! z našitima trakovoma v različnih barvah na desnem sprednjem in hrbtnem delu ter žepu. Sigurno bo ta mode! navduši! marsikaterega mladega uporabnika, posebno še, ker je ta plašč dopolnjen z domisienimi dodatki v istih barvnih kombinacijah. En tak dodatek je brisača s posebnim žepom za shranjevanje kopalk. Šivanje te brisače je tako zahtevno, da smo jo uvrstili med naše konfekcijske izdelke. K temu sodijo še večbarvne kratke hlače, srajca in kopalke. Kolekcija „TRENCO" je zahtevala nov način šivanja in nove tehnološke rešitve. Modeli, ki nam jih je poslal kupec, so bili izdelani povsem na obrtniški način, vemo pa, da je tak način izdelave predrag in tudi kvaliteta takšnega izdelka se ne more enačiti z industrijsko izdelanim proizvodom. Izognili smo se takemu načinu de/a, saj so prav za TRENCOVE modele v mehanični delavnici izdelali veliko število pomožnih aparatov in vodil, ki so zamenjali specialne stroje, kakršnih v naši konfekciji nimamo. Predvsem Posnetek „zloglasnih" modelov izdelanih v Svilanitu, objavljen v svetovno znani reviji Playboy. C 44 — večbarvni plašč s trakovi in C 12 — brisača v isto-barvni kombinaciji. Jože ZVER na začetku je bilo pri izdelavi veliko težav, saj je kupec zahteva! visoko kvaliteto z minimalnim odstopanjem. Velik problem so za nas naročila izredno majhnih količin posameznih artiklov, saj se vse količine manjše od 500 kom smatrajo za maloserijsko proizvodnjo. Prav TRENCO pa nas navaja na precej manjše serije — do 200 komadov enega artikla v različnih barvnih kombinacijah v sedmih velikostnih številkah. Temu bi lahko rekli „boutique" proizvodnja. Ta vrsta proizvodnje pa zahteva veliko vloženega dela, tako pri tehnološki pripravi kot sami izvedbi v proizvodnem procesu, saj je vsakemu delavcu potreben določen čas privajanja na posamezno fazo dela in če je serija izredno majhna, se delavec šele ob izteku serije toliko privadi, da lahko doseže zahtevano kvaliteto in količino. Težko se je bilo spoprijeti z vsemi težavami, ki so bile prisotne pri izdelavi večine TENCOVIH modelov, toda z voljo in prizadevanjem številnih delavcev, so bile tudi te uspešno premagane. Vemo, da naša konfekcija to zmore. Na službeni poti Službena pot, ki sva jo opravila z direktorjem tov. Novakom, naju je vodila na sejem v Koln. To severnonemško mesto je postalo že leta nazaj tradicionalno sejemsko prizorišče, kjer se srečujejo vsi najmočnejši proizvajalci tekstila v Evropi. Glede na to, da so službena potovanja v tujino zadnje čase zelo skrčena, se je moja naloga precej razširila: poleg posnetka „kaj je novega zunaj", sem si zada! za nalogo še pregled trgovin (ponudba in cene) ter vzpostavitev stikov s proizvajalci ali trgovci, ki bi jim bili dobrodošli izdelki iz TOZD SVILE, ki je bila financer te poti. Sejemski prostori imajo skoraj kvadratni kilometer razstavnih površin, ki so natrpane z raznimi eksponati. Večina njih je prikazovala modo pomladi in poletja, vmes pa so bili že tudi znanilci mode za jesen in zimo. Prvi vtisi, ki sem jih dobi! po „blic" ogledu, so bili glede na prisotnost kupcev po prodajnih prostorih, da je teksti! v rahli krizi, razen usnja in jeansa, torej izdelkov za mlade. Po kasnejšem bolj natančnem prečesavanju pa sem odkril, da je to le grob vtis, ki je sicer pravilen, vendar ima izjeme: vsaka izvirnost, ki se je vklopila v modne barve in začrtane spomladanske modne Unije, je bila nagrajena z obiskom kupcev. Proizvajalci klasičnih modelov tekstilnih izdelkov, predvsem težke konfekcije, pa so po pravilu samevali pred vrati svojih štandov. Najdlje sem se zamudil pri razstavljalcih kravat in moškega dopolnilnega programa. Tu so dominirali proizvajalci kravatnih tkanin in konfek-cionarji iz K ref e! da, po vsej Evropi poznanega centra tovrstnega asortimana. Po mojem mnenju jim tudi tokrat tega ugleda niso mogli ukrasti niti Italijani niti Francozi, ne glede na nove in izvirne variante razstavnih prostorov. Ob vsej tej nakopičeni kvalitetni ponudbi tekstilij, se je dalo ugotoviti še nekaj. Oblikovanje in ponudba v tekstilni industriji je dosegla tako stopnjo v Evropi, da ni dovolj samo klasično razstavljanje izdelkov, ampak je tu potrebno še nekaj več, da bi pritegnili kupce. Ne vem, česa vsega se je posluževalo zakulisje, saj nisem bi! kupec, vidne pa so bile skoraj na vsakem petem štandu izredno kvalitetne modne revije, čarovniki, ki so vabili s svojimi triki v notranjost komercialnih prostorov, živih lutk — manekenov, ki so se smehljali iz vitrin, skoraj večina pa se jih je poslužila najstarejšega magneta za še vedno pretežno moško strukturo kupcev — ženske. Poleg opravljenega posnetka „kaj je novega" sva s tov. Novakom uspešno navezala stike in opravila poslovne razgovore z nekaj potencialnimi kupci naših izdelkov: MARK SE VEN iz Solingena, Fa. HITSCHLER iz Krefelda in SCHILSEIDE iz Dunaja. Rezultat teh razgovorov so poskusna količina skoraj tisoč kravat, ki jih pošiljamo ta teden in možnost nakupa 50.000 komadov, v kolikor bodo s kvaliteto le-teh zadovoljni. Nadalje imamo možnost prodaje cca 2.000 m kravatne tkanine mesečno in to možnost sedaj premlevamo ob pomanjkanju te tkanine že za DT. Cena za eno in drugo pa je izredno ugodna. Tretji de! naloge sem opravi! po kolnskih trgovinah in blagovnicah. Tu se je dalo ugotoviti, da je še vedno dovolj mesta za kvalitetne proizvajalce z znano marko, ki pa morajo vseeno pristati na faktor 2 — 3 pri cenah. Ponovno se mi je potrdilo dejstvo, da se blago ne prodaja samo, ampak ga proda spretnost, vztrajnost in veščina trgovca. Upam, da so ta vtis dobili tudi naši kupci, ki sem jih nekaj srečal, čeprav je mesto skoraj milijonsko. Še ena ugotovitev me je prijetno grela: naši izdelki se lahko postavijo ob bok tej močni in kvalitetni ponudbi pa tudi zardevati mi ne bo treba ob ugotovitvah naših trgovcev, kaj vse so videli zunaj, pri nas pa se tega ne proizvaja in ne dobi. Alojz JERMAN Novosti, novosti.. . NA PODROČJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Samoupravni sporazumi o uresničevanju zdravstvenega varstva, ki urejajo pravice in obveznosti uporabnikov iz zdravstvenega varstva, so bili sprejeti v vseh občinskih zdravstvenih skupnostih v Sloveniji leta 1978. Kasneje je prišlo v zdravstveni zakonodaji do nekaterih pomembnih sprememb, zato je prišlo do usklajevanja zdravstvenega varstva na podlagi določil teh aktov. Spreminja se obseg zdravstvenih storitev in s tem v zvezi tudi možnost uvajanja doplačil uporabnikom k cenam teh storitev v obliki svobodne menjave dela. Z zakonskimi določili so bile dosedaj usklajene obveznosti uporabnikov iz zagotovljenega programa zdravstvenega varstva, kar je bilo opredeljeno v temeljih planov zdravstvenih skupnosti za sedanje srednjeročno obdobje. Pri oblikovanju novega samoupravnega sporazuma v uresničevanju zdravstvenega varstva predlagajo sestavljala' sporazuma spremembo nekaterih materialnih obveznosti združenega dela predvsem pa prenos obveznosti oziroma plačilo zdravstvenih storitev ob poklicnih boleznih in nesrečah pri delu ter obveznosti za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom na organizacije združenega dela. Na področju zagotavljanja socialne varnosti gre predvsem za nadomestila osebnega dohodka v času bolovanja s tem, da bi konkretno višino teh nadomestil morali urediti v aktih organizacij združenega dela. Predlagano je, da bi bila nadomestila za krajše odsotnosti nižja in sicer za prve tri dni odsotnosti v višini najmanj 75% od osnove, od 4—15 dni najmanj 80 % in od 16 dni dalje najmanj 85 %. Participacije so predvidene za iste oblike zdravstvenega varstva, na novo pa so predlagane za določene storitve pri bolnišničnem in specialistično-ambulantnem zdravljenju. Najnižje participacije so predvidene v osnovni zdravstveni dejavnosti, katerih bi ne bilo pri zdravljenju na domu, višje participacije pa so predvidene za zdravila, specialistično-ambulantna zdravljenja, zdraviliškem in bolnišničnem zdravljenju. Participacije naj bi bile dvojne za zdravstvene storitve, ki bi jih opravljali za poškodbe zunaj dela in poškodbe zaradi vinjenosti in za obiske zdravnikov na domu v nočnem času. Sporazum navaja tudi, da bi uporabniki storitev v primeru, da bi uveljavljali pravice po drugačnem postopku, kot je predviden v „samoupravnem sporazumu o postopkih in načinih uveljavljanja pravic" morali plačati razliko k cenam storitev na primer, če bi zahtevali boljši material oziroma opravljanje storitev po drugačnih normativih. Ravenska regija (zneski veljajo od 1.1. 2 dalje) Ljubljanske občine (zneski veljajo od 29.10.1982 dalje) Gorenjska regija (zneski veljajo od 1.5l 1980 dalje) Predlog novih zneskov participacije 1 2 3 4 1. Prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ob posameznem primeru zdravljenja 40 45 50 50 2. Za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev 110 130 120 70 3. Prvi pregled pri zdravniku specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ni potrebna 110 110 80 110 4. Za zobozdravstvene storitve ter pripomočke, in sicer: — za vsako zalivko 40 45 50 30 — za polno kovinsko prevleko 295 320 330 350 — za vse druge prevleke 350 380 420 450 — za inlay, nadzidek 195 210 210 240 — za vsako krono (z zatičkom) 425 460 420 500 — za vsak člen v mostovni konstrukciji 195 210 210 250 — za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali kron, oddelitev vmesnega člena ali gredi 65 70 30 50 — za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku 90 90 90 — za gred, opornico ali jahač 240 250 240 — za vsako totalno protezo 625 670 720 720 — za vsako parcialno protezo 775 840 900 900 — za vsako bazo kovinske proteze, dodatno k parcialni protezi 680 800 1.400 — za vsako začasno protezo 590 630 400 — za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijb 100 110 20-80 100 — za prvi pregled pri stomatologu — specialistu 40 40 30 5. Za vsak rtg posnetek, tudi zob (za največ 6 posnetkov) pri snemanju v ambulantah in dispanzerjih 5 15 10 6. Za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 110 130 100 do 20 km 110 din 21-70 km 190 din nad 70 km 250 din 7. Za zdravilo, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept 35 35 35 40 8, Za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzijo in prosto stoječi posteljni trapez 295 320 300 9. Za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in navleke za km po amputaciji 295 320 300 10. Za ortopedske čevlje 590 650 900 11. Za kilni pas 295 315 300 12. Za bergle 55 65 80 13. Za aparat za omogočanje glasnega govora 390 420 400 14. Za očala 85 90 100 15. Za kontaktna stekla 180 200 800 16. Za očesno protezo 135 210 130 17. Za ojačevalni slušni aparat 390 350 400 18. Za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih, inštitutih ter naravnih zdraviliščih, pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni oziroma pri večkratni oskrbi za največ 30 dni v koledarskem letu — na dan 55 65 45 100 19. Invalidski voziček in mehanične dvigalne naprave 20. Prvi obisk pri zdravniku v nočnem času med 22. in 6. uro — pri zdravniku osnovne dejavnosti — pri zdravniku specialistične dejavnosti 21. Za vsak ponovni obisk ali pregled pri zdravniku specialistično-ambulantne dejavnosti, vendar za največ 3 obiske, ki sledijo prvemu specialističnemu pregledu 22. Za medicinski del oskrbe in zdravstvene storitve v bolnišnični in zdraviliški dejavnosti za celotno zdravljenje ene bolezni v koledarskem letu, in sicer za čas zdravljenja: do 3 dni — na dan od 4 do 10 dni — na dan od 11 do 15 dni — na dan 320 1250 (+ elektronsko peronealno protezo) 100 din 220 din 30 din 80 din 50 din 30 din Poleg navedenih participacij prispevajo uporabniki k stroškom zdravstvenih storitev na območju ljubljanskih občin in v gorenjski regiji še za nekatere druge zdravstvene storitve. Participacijo naj bi poleg dosedanjih kategorij uporabnikov plačevali tudi: — uporabniki pri ambulantnem zdravljenju nalezljivih bolezni, za katere ni predpisano obvezno zdravljenje, — ženske za vse storitve, ki niso v zvezi z nosečnostjo, porodom in materinstvom, — delovni invalidi z manj kot 70 % telesno okvaro in — upokojenci, ki ne prejemajo varstvenega dodatka. V naslednji tabeli so prikazane višine veljavnih participacij: — tabela je na prejšnji strani. NA PODROČJU POKOJNINSKO INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Že spomladi leta 1981 je bii sprejet nov zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot nadaljne akcije, ki jih ta zakon predpisuje so usklajevanje republiških zakonov, zato je širom Slovenije v teku javna razprava o predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju SR Slovenije. Zakon opredeljujejo posebej poudarjena načela o pridobitvi pokojnine kot osnovne pravice iz minulega dela, vključevanja kmetov v enoten pokojninsko invalidski sistem, ter preventivno delovanje delovnih organizacij v smislu preprečevanja nastajanja invalidnosti delavcev. V predstavitvi predloga zakona bom poskuša! posamezne novosti, ki se v zakonu pojavljajo vsaj v grobem pojasniti. Poglavja o zavarovancih prinašajo novost na področju zavarovanja oseb, ki opravljajo delo kot samostojni obrtniki. Predlog zakona predvideva izenačitev obrtnikov in delavcev v združenem delu, tako da bi odpadlo zavarovanju obrtnikov na podlagi pogodb. Pogoj za uveljavljanje pravic iz tega zavarovanja je opravljanje obrtniške dejavnosti kot edini ali glavni poklic. Nova možnost je tudi dokup let, kar je predvideno za osebe, ki so opravljale samostojno poklicno dejavnost, kamor šteje tudi kmetijska dejavnost. Taki zavarovanci bi lahko „dokupili leta", ko so opravljali samostojno poklicno dejavnost z ustreznim plačilom prispevka za nazaj. Predlog navaja obvezno zavarovanje amaterksih vrhunskih športnikov. Doslej so bili zavarovani le profesionalni športniki. Nova je opredelitev in graditev enotnega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki pogojuje vključitev vseh kmetov in članov njihovih gospodarstev, ki opravljajo kmečki kot njihov edini ali glavni poklic. Od ustvarjenega dohodka in v skladu z njim plačane višine prispevkov bo odvisen tudi odkup pravic iz zavarovanja. Kmetje kooperanti (združeni kmetje), ki bodo plačevali prispevek od osnove najmanj v višini zajamčene pokojnine, bodo imeli pravico do starostne, invalidske in družinske pokojnine ter ostale pravice kakor delavci v zdru- ženem delu. Z ozirom na to, da se skoraj ne ugotavlja dejanski dohodek kmetov, nameravajo ugotoviti osnove za plačilo prispevkov v razponih tako, da bodo lahko plačali prispevke tudi finančno šibkejši kmetje. Veliko pozornost vzbuja možnost predčasne upokojitve. Predvideno je, da bi se lahko ženske upokojile pri 30-letih dopolnjene delovne dobe in 50-1 etih starosti, moški pa pri 35-let ih delovne dobe in 55-letih starosti. Izpolnjena naj bi bila oba pogoja. Variantno je predlagano, da bi pri upoštevanju odmere pokojnine na osnovi že sedaj veljavne „lesti-ve odstotkov" za ugotavljanje višine pokojnine od ugotovljene osnove dodatno za vsako leto, za čas let predčasne upokojitve, zmanjševali odmero za 1,5 oziroma 2 %. Predlog zakona predvideva pravico do zajamčene pokojnine, ki ne bo smela biti manjša od 55 % povprečnega nominalnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SRS v preteklem letu. Pravica do take pokojnine je pogojena s polnimi leti delovne dobe. Druga kategorija je minimalna pokojnina, ki je namenjena za zavarovance, ki se upokojijo s krajšo dobo od polne pokojninske dobe in sicer naj bi naj-nižja pokojninska osnova zanje ne bila manjša od 64,70 % povprečnega nominalnega osebnega dohodka delavcev zaposlenih na območju SR Slovenije v preteklem letu. Pridobitev je tudi Iimitiranje najvišje pokojnine z zgornjo omejitvijo pokojninske osnove, ki naj nebi bila večja od 85 % 4-kratnega povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. V zvezi s pravicami zavarovancev, pri katerih je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti ali zmanjšane delovne zmožnosti je predvidena obveznost razporeditev na ustrezna dela in naloge. S tem naj bi se obenem prenesla obveznost na organizacije združenega dela, da bi se za zagotavljanje pravic delavcev s preostalo delovno zmožnostjo, združevala tudi sredstva v delovnih organizacijah. Določena novost je tudi izenačitev let starosti pri pravici do pridobitve družinske pokojnine in sicer za vdovo in vdovca enako pri 50-leti h starosti. Predviden pa je tudi razširjen krog upravičencev do družinske pokojnine in sicer na brate in sestre ter na otroke brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal ter na osebe, ki so z zavarovancem živele v izven-zakonski skupnosti. V naši delovni organizaciji so o predlogih zakona razpravljale družbenopolitične organizacije in so zavzele nasprotna stališča predvsem do določil o prenosu obveznosti ugotavljanja in zagotavljanja pravic delavcev s preostalo delovno zmožnostjo. Nasprotno stališče je zavzeto zaradi nejasnih finančnih obveznosti preko prispevne stopnje za 'SPIZ SR Slovenije, ter zaradi vprašljive kvalitete in objektivnosti pri ugotavljanju pravic zavarovancev z zmanjšano delovno zmožnostjo. Anka HUBAD Predstavljamo vam dr. Ahlina Težko mi je predstaviti našega novega zdravnika v obratni ambulanti Zdravstvenega doma Kamnik. Podoba, do nedavna še „našega" dr. Kirna je še preveč jasna, saj je z nami delal skoraj tri desetletja. Zame je bito srečanje z novim obratnim zdravnikom Svilanita dr. Dragotinom Ahlinom prvo, vendar nama je pogovor kar hitro stekel. Mladi zdravnik je zaključil šolanje na medicinski fakulteti leta 1978 in temu je služilo siuže n je vojaškega roka. Od leta 1979 je zdravnik splošne prakse v Zdravstvenem domu Kamnik. Njegovo področje dela je bila skrb za Eto, Graditelj, obrtnike, dvakrat tedensko je bi! v Komendi, v januarju letos pa je posta! še „naš'' zdravnik. Prav zato v tako kratkem času še ne more kaj več reči o obolevnosti in boleznih naših delavcev, saj šele zdaj spoznava naše delo in ljudi. Ko primerjava podatke o bolezenskih odsotnosti (brez porodniške in nege družinskega člana) med Graditeljevimi in našimi delavci, pravi, da je naša kar za 1 % večja (Graditelj 3,6 %, Svilanit 4,6 %). Narava dela je bistveno druga, prav tako tudi pogoji dela, zato bi pričakovali obratno. K zmanjšanju naše odsotnosti z dela bi gotovo pripomogel drug sistem nagrajevanja, bodisi uvedba neke vrste stimulacije za tiste, ki v določenem obdobju niso bo-lova/i. Tak način se je Graditelju prav gotovo obrestoval. Zelo pomembna za zmanjšanje bolezni bi bila kontrola bolnikov na domu, ki naj bi jo izvajala 3-članska komisija. Člani komisije ne bi bili ves čas isti, za dobro delo komisije pa bi bilo treba navezovati stik z lečečim zdravnikom, ki bi za vsakega delavca povedal, kaj bolnik glede na vrsto obolenja lahko dela in kje se lahko giblje. Kjerkoli bi obstoja! sum za neopravičeno odsotnost, bi komisija morala ukrepati. Misli pa, da bodo stroški in previsoki izdatki za boleznine prisilili delovne organizacije, da se bodo teh ukrepov bolj posluževali. Na mojo pripombo, češ, da nekateri le prevečkrat koristijo bolniško in bi kakšen dan kdaj lahko nadomestili z dopustom, skomigne z rameni in pravi, da je to res; to kaže, da se nekaterim to še vedno splača. Bolniška odsotnost je še vedno predobro plačana, saj delavec vendar v tem času ne dela. Ko se pogovarjava o boleznih in zastopanosti po vrstnem redu pri naših delavcih, pravi, da v tako kratkem času še ne more dati ocene, ki naj bi bila za naš pretežno ženski kolektiv tipična. Pove lahko le to, da so bila v teh treh mesecih najbolj pogosta in večjega obsega prehladna obolenja, ki so trajala dalj kot običajno. Prepričan pa je, da se v tako kratkem času v ambulanti še ni sreča! s polovico naših zaposlenih. 0 nesrečah pri delu ima tudi svoje mnenje. Zlasti so preoblematične nesreče ob prihodu na delo oziroma z dela. Nesreče se pri delu dogajajo tudi doma, v delovnih organizacijah pa se ob pisanju zapisnika premalokrat vprašajo, ali so navedbe delavca točne. Delavci to preveč izkoriščajo, poudarja pa še enkrat, da se bolečine križa in podobne ne štejejo kot nesreča pri delu, ker je izvor te bolezni drug. Prav pred kratkim se mu je le zgodilo, ko je delavec potožil, da mu v podjetju niso hoteli dati nezgodnega Usta. Vendarle napredek v tej smeri! Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bo po njegovem prisilil delovne organizacije, da bodo več poudarka dajale preventivi, ter s tem pravočasnim in pravilnim razporejanjem delavcev na ustrezna dela ter izboljšanju pogojev dela. Prenos vseh boleznin in urejanja invalidnosti v združeno delo bo prisilil delovne organizacije k medsebojnemu sodelovanju pri pravilnem zaposlovanju invalidnih in obolelih delavcev. Tudi prispevna stopnja naj bi se tozadevno zmanjšala. Ob tem si seveda nisva bila istih mnenj, kajti včasih se je znotraj tovarne težko dogovoriti, kako in kje zaposliti obolele in ostarele delavce, kako bo šele med podjetji težko najti skupni jezik. Ob koncu je doda! še to, naj bi v okviru svojih predpisov uredili delavcem izhod do 1 ure, če mora kdaj na pregled ali v laboratorij; v nasprotnem primeru delavec dobi za to uro odsotnosti nadomestilo OD za cel dan. Sami naj si odgovorimo na vprašanje, kaj je cenejše! Anka HUBAD Oh, pa ti naši zobje! Od lanskega ovgusta nekateri kar „pridno" hodimo v našo zobno ambulanto. Prevečkrat izražena želja po lastni ambulanti se nam je usresničila, vendar pa je tudi obvezujoča. Prispevek k ureditvi in opremi ambulante ni bi! majhen in nas je veljal kar 436.000 din. Zabozdravstveno opremo, kompresor, zobozdravniški stol je nabavi! in prispeva! sredstva Zdravstveni dom Kamnik, det nepovratnih sredstev v višini 140.000 din pa je prispevala tudi Zavarovalna skupnost Croatia. V lanskem letu smo za delo ambulante dali še 230.000 din; s tem plačilom si tako zagotavljamo hitrejše uresničevanje zobo-zdrastvenega varstva in boljše stanje zob. Letošnje leto je v predlogu samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela na področju zobozdravstvenega varstva predvideno preko 100.000 din, seveda pa bo dejanski strošek odvisen od opravljenih storitev. Za krajši čas bo dr. Macura Višnjo nadomestila dr. Mikša Možena, ki prihaja k nam iz lepega štajerskega konca — Ptuja. V naši zobni ambulanti je prav kratek čas in šele zdaj se spoznava s pacienti in kamniškim koncem. Ugotavlja, da je stanje zob naših delavcev precej kritično, saj je še veliko neobdelanega; veliko je ruvanja, kajti to je začetek sanacije, zato bo potrebno vsaj dve leti, da se zobje spravijo na normalni nivo. Do sedaj irpa v celoti popravljene zobe manjšina delavcev, vsak mesec se bo seveda to stanje še izboljševalo. Z uvedbo zobozdravstvene ambulante pri nas se je skrajšala tudi čakalna doba v kamniški zobni ambulanti. V pogovoru mi je tudi dejala, da je ne moti, ker je tu ločena od svojih kolegov — zobozdravnikov, saj so stiki neposredno z delavci prav prijetni. Na osnovi večletnih izkušenj tudi pove, da so najhujše bolečine — bolečine zoba in da je večja obolevnost jeseni. Ljudje premalo skrbijo za zobno higieno, na slabo stanje zob pa vpliva tudi nepravilna prehrana. Celo k zobozdravniku nekateri prihajajo z neumitimi zobmi, zobje so ob popravljanju odprti in vnetja ter bolečine kot posledica so tu. K zobozdravniku naj bi tudi ne hodili pri povečani telesni temperaturi in raznih obolenjih, ki jih le-ta posredno prenaša na paciente. Odpornost ljudi je tudi različna, še tako pa lahko in rado pride po ruvanju do infekcije in vnetja, najpogosteje spomladi in jeseni. Predlaga, naj bi vodje dela delavca le napotili v ambulanto, saj je boljša dvajset minutna odsotnost kot pa bolniški stalež. Po določenem obdobju, ko bo stanje zob boljše in čakanje krajše, naj bi pristopili k sistematskim pregledom in s tem k odpravljanju danes, žal, tako prepogostega ruvanja. Preventiva je zelo pomembna, protetika je draga, vse pogostejši pa so primeri, da vstavljajo proteze ljudem že pri 35 letih in prej, ko bi mora! človek imeti še čimveč svojih zob. Rahlo zaskrbljene smo privlekle na dan smuči, palice in vso ostalo smučarsko kramo tudi nadobudne Svilanitove tečajnice in se sončnega ponedeljkovega popoldneva podale na Poljane. Vedro vreme nam je nekoliko pregnalo strah pred prvimi poskusi smučarskih prvin. Danica, Metka, Zinka, Mimi, Rajka, Mari, Ančka, Joži, Jelka, M Hi in Mojca smo se prizanesljivo nasmihale druga drugi, ko smo se preizkušale v 1. lekciji — zapenjanju pancerjev in smuči. No, po končani vaji nas je učitelj Lojze pohvalil in kot bi trenil, smo bili pri 2. lekciji — obračanju na smučeh. Šment, to pa ni tako enostavno in ponoviti smo morale vajo nekajkrat, da je bi! Lojze (za silo) zadovoljen z nami. Nič kaj pogodu nam ni bilo „štamfanje'', a ker je to lekcija privajanja smučem in snegu, smo se strumno postavile v vrsto in se podale v hrib. Preveč visoko ne, saj bi si ne upale s strmine zapeljati nazvdoi. Že smo pri urjenju smuk drže in prvič se peljemo po rahli strmini. Padci, smeh, trda kolena, ožuljene noge in še kaj — to je zaključek našega prvega tečaj niškega dne. Utrujene, a zadovoljne še v sanjah premlevamo — nogi skupaj, kolena rahlo upognjena . . . Ivana S KAMEN Vaja dela mojstra Nič kaj radodarna ni bila letos starka Zima; čeprav smo si prvih snežink želeli že za novoletne praznike, še bolj vroče pa smo zanje tiščali palce med šolskimi počitnicami, nas je kramežljava starka pustila na cedilu. A brž, ko so se razočarani malčki poslovili od šolskih počitnic, so nas pozdravile prve snežinke, ki so padale, padale, dokler niso pobelile vse griče. Seveda nas je tako željena zimska idila prevzela, da smo pozabili na jezo. Drugi dan je napornejši. Morda tudi zaradi utrujenosti in „muskifibra" od prejšnjega dne. Ko si zapenjamo čevlje, vzdihujemo in bolečine ne minejo, dokler si ne „ogrejemo" telesa. Poskušamo smuk poševno in po nekajkratnih poskusih se Lojze le prizanesljivo nasmehne. A ni kar tako enostaven, ta smuk — poševno. Če mislimo na rame, ki morajo biti potisnjene od brega, pozabimo na noge in seveda je „srečanje'' s snegom neizbežno. Piužna vožnja nam ne dela veliko preglavic, če seveda izvzamemo našo odlično izvedbo — noge so tako razkoračene, da bi vmes lahko peljal Kamničan. Da o svoji izvrstni tehniki drže, ko z zgornjim delom telesa visim daleč naprej, da skoraj z nosom brišem po snegu, sploh ne govorim. Po drugem tečajniškem dnevu je bila snežna odeja ob vznožju Poljan očitno tanjša. Od naših vročih naporov in padcev, seveda. Tretjega dne pogrešimo med seboj „sošolko" Anko. Že prejšnjega dne ji je pogum plahnel ob zviti Lojzetovi tehniki privabljanja vrlih tečajnic višje v breg. Če bi vedele za njene odpovedne misli tečaju, bi jo prav gotovo skušale pregovoriti, da bi ostala v boju s smučarskimi veščinami do konca. A zvoniti po toči je prepozno. Lojze nas uči p/užnega zavijanja. Mari p/uži tako močno, da se ji odlomi avtomat na smučki. Zato se kar rade volje spremeniti iz tečajnice v gledalko, ki se sladko smeji nerodnim tečajnicam. Četrti dan tečaja si izberemo zaradi velike gneče na smučišču nov teren. Po prvi vočnji v „lavorček" nas mine strah, a novo pobočje nam ne prinese posebnega uspeha. Smuk poševno, plužni zavoj v levo, pa spet malo smuk poševno in plužni zavoj v desno se skoraj v vseh primerih konča s padcem v celem snegu. Še najbolj nam uspe smuk po pobočju in vrnitev na star teren. Ker so tekme minile, gneče ni več in tako uspešno zaključimo predzadnji dan tečaja. V soboto popoldan je na smučišču malo smučarjev. Vreme je kislo, močna odjuga pa pobira snežno odejo. Poleg malčkov, ki so si prav tako nabirali smučarskega znanja, se po smučišču „po-dimo" tudi me, ki se že pogumno spuščamo z vrha Poljan. V gosjem redu zavijamo za Lojzetom v dolino. Ponosne smo nase, saj nas je prevega dne tečaja že sam pogled na vrh hriba navdaja! s strahom. Paralelno zavijanje nam ne gre, a tudi s plužnimi zavoji smo kar zadovoljne. Za si!o se znamo izogibati oviram na smučišču, če ne drugače, se vržemo na zadnjico. Lojze s takšnim načinom premagovanja ovir seveda ni zadovoljen in nam še zadnjo uro deli napotke. Pritrjujemo mu z glavami, mislimo pa si, da bo vaja že prinesla svoje. Utrujene, a zadovoljne z osvojenimi smučarskimi veščinami smo se poslovile. Lepi popoldnevi, v katerih smo se kalile v bodoče smučarke, pa nam bodo še dolgo ostali v spominu. A ne le v spominu. Vaja dela mojstra in prepričana sem, da se bomo še srečale na belih poljanah. Alenka DOPLIHAR Ivana S KAMEN Športne novice LETOS SPET TEKSTILIADA NA SMUČEH Zavele so že spomladanske sape in livade je spremenilo spomladansko cvetje v pisane preproge. Ob tem kar težko verjamemo, da smo še pred nedavnim časom bolj ah manj borbeno nastopali na raznih zimsko-športnih prireditvah. Zavedajoč se gesla vseh sindikalnih športnih prireditev — VAŽNO JE SODELOVATI — je maloštevilna Svilanitova smučarska ekipa marsikatero soboto in nedeljo „ob vsakem vremenu" in „ob vsaki uri" — največkrat zelo zgodaj zjutraj požrtvovalno ubirala pot proti bolj ali manj oddaljenim smučiščem, ki so bila prizorišča zimskih športnih srečanj. Tako smo se v somraku zgodnjega nedeljskega jutra v deževnem in meglenem vremenu zbrali pred Svilanitom otovorjeni z nahrbtniki in smučkami. Ko se je avtobus napolnil do zadnjega sedeža z borbeno razpoloženo in samozavestno „konkurenco" iz drugih delovnih organizacij — Induplati' Jarše, Univerza le, smo zavih proti Štajerski. Po dveletnem premoru zaradi stabilizacije se je izvozno - uvozna organizacija UNITEX ojunačila m pod svojim okriljem organizirala tradicionalno TEKST!LIADO — prireditev, na kateri se lahko tekstilci vse Slovenije med seboj pomerijo v smučanju. Tokrat je bilo to tekmovanje na pobočjih Pohorja, na Arehu. Snežna pobočja Velike planine Tisti, ki so že poznali smučišča na Pohorju, so v avtobusu glasno razlagali vse, kar so vedeli. Drugi smo z radovednostjo pričakovali pogled na smučišče, ob katerem lahko ponavadi že sklepamo in upamo o uspehih, neuspehih, o zaključku športnega dogodka. A vtobus je brze! po razmeroma prazni, a mokri cesti. Razdaljo do Pohorja smo premagali, kot bi pihnil. Že smo pridno zavijali po serpentinah na pohorskih obronkih. Ob cesti smo končno zagledali tudi sneg. Skozi množico parkiranih avtobusov, kombijev in osebnih avtomobilov smo se prebili do hotela Areh. Vodja ekipe nam je razdelil štartne številke in da! še zadnje napotke pred tekmo. Polni tekmovalnega duha in športne discipline smo se napotili proti smučiščem. Nismo zamujali dragocenega časa pred štartom n iti z udeležbo na slavnostni otvoritvi same TEKST! LIAD E. Po uvodnih ceremonijah - čakanju v vrsti za smučarske karte in po mukotrpni montaži le teh na nek de! oblačila, smo se končno znašli na bojnem polju pregrajenem počez in po dolgem s palicami, raznobarvnimi zastavicami, napisi, transparenti. Od tistih, ki vedno vse vedo, smo zvedeli, kje m kdaj bomo štartali. Bilo je še časa za eno ali dve vožnji, dokler pri žičnici še ni bila predolga vrsta smučarjev. Potem še ogled proge. Od vsepovsod se slišijo razna modrovanja, kako bomo „jemale'' ta ali ona vratiča. Med nami so tudi „prave" tekmovalke v kombinezonih, tihe, do skrajnosti skoncentrirane na progo in tekmo. Končno nam dovolijo zapeljati skozi magična začetna vratiča, ki jih zapira tanka kratka palica, ko jo odsunemo, sprožimo elektronsko uro, ki vsaki izmed nas pravično in nepristransko odmeri čas, ki smo ga porabile na poti od štarta do cilja. Na tabli z rezultati se pojavljajo časi, ki so zelo različni. Enim se je resnično mudilo po pobočju navzdol. Drugim spet je bila proga najbrž bolj všeč in so se verjetno zaradi tega nekoliko dlje pomudile na njej. Kdo bi se poglabljal v vse to, ko pa je za različne dosežke še in še raznovrstnih motivacij in razlogov. Dan je lep, izkoristimo ga za smučanje! Naslednjič smo se Svilanitovci srečah v vrsti pred kioskom, kjer so prav počasi in z občutkom prodajali tople hrenovke in vroč čaj. Po dolgem čakanju, ko nam je pajek sprede! mreže v želodcih in nas je mraz že pošteno stresal do kosti, smo dobili težko pričakovan prigrizek. Medtem je začel z oblakov enakomerno naletavati sneg, smučanja smo imeli dovolj. Za silo ogreti od čaja smo se napotili proti hotelu, res samo proti hotelu, kajti vanj se ni bilo mogoče preriniti, ker je bi! do zadnjega kotička prenapolnjen s tekstilci iz vseh vetrov. Predani na milost in nemilost organizatorjem smo čakali na proglasitev rezultatov in na zaključek iger. Da nebi pred hotelom primrznih na sneg in se vključili v zimsko idilo kot sneženi možje, smo zaplesali in zapeli. Končno je bila na vrsti tudi proglasitev rezultatov. Eni so se kitih z lovorikami zmage, drugi smo bili zadovoljni s tem, da smo sodelovali. Bilo je veselja, žalosti, razočaranj, zavisti. . . Ločili smo se z željo, da bi se naslednje leto zopet srečah na belih poljanah. Odhiteli smo v avtobus, v rokah smo stiksah spominske značke, ki so bile zelo stabilizacijske. Na poti domov smo se ustavili v gostišču, kje smo dobili vsak svoj prostor za mizami in lahko smo si kupih kaj za pod zob. Gostilničarka nas je kljub nejevolji zaradi naših skromnih naroči! kar hitro postregla. S potešenimi želodci smo pot proti domu laže ubirali. Celo veselo smo zapeli. Tako smo se udeležili in „stabihzirah" Svilanitovci na TEKSTILIADI v dobi stabilizacije. Kako so se „stabilizirali" tisti, ki so bili na Pohorju na treningu že dan ah dva prej in se jim tudi v nedeljo ni še nikamor mudilo, zagotovo ne bomo izvedeli. Športni uspehi naše, po zahtevah in številu skromne smučarske ekipe, ki nikoli ne trenira in ki se vztrajno udeležuje vseh smučarskih prireditev le zato, da bi dokazali, da tudi v Svilanitu še migamo, so odlični. PRVIČ TUDI SVILANITOVA TEKAŠKA EKIPA NA SMUČEH. . . Širokoustenja, pripravljanja in obljubljanja je bilo toliko, da smo res z radovednostjo pričakovali pogled na številno tekaško ekipo Svilanita. Po večkratni odpovedi prireditve, ko je bi! še sneg, smo se končno zbrali na tekmovanju, ko snega ni bilo več. Od številne Svilanitove tekaške ekipe sta prišla na štart le dva tekača v kategoriji seniorjev. Tekmovalci so čofotali po progi, ki je vodila po travi, preko smrekovih vej in po lužah. Požrtvovalni prireditelji so z lopatami metali sneg tekačem pod smučke. Tekmovalci pa so obžalovali, da niso obekli za tek raje kopalk. Ne vem, kaj so si tistega dne mislile žabe v mlakah, ko so opazovale požrtvovalne tekače, kako so hiteli na prožnih ozkih in dolgih smučkah ter jih vznemirjali v njihovem še zimskem počitku. Tekači so prehitevali, padali, premočeni in blatni hiteli naprej sopihajoč proti cilju. Žal pa so te živahce bile tudi edini gledalci in navijači na sicer zelo spektakularni prireditvi. Naša dva tekmovalca, ki sta se udeležila tekmovanja z eno samo željo v sebi, da bi se ime Svilanit še enkrat omenjalo na športnem področju, sta dosegla odlične rezultate. . . saj sta srečno, brez večjih nezgod prispela do cilja. POKAL JE NAŠ Ni več redkost srečati odraslega človeka na jo-ging teku okoli Kamnika, tekaški smučarski progi, na jeklenem konjičku proti Kamniški Bistrici in še mnogo, mnogo kje. Rekreacija si je resnično utrla pot v naš vsakdan. Tudi ni več nenavadno srečati med temi rekreativci našo ženo, delavko, mater. Kar lepemu številu žensk se je uspelo odtegniti od kuhinjskih loncev in če ne gre drugače, se kar s svojimi malčki znajdejo med športnimi tovarišicami. Razpetim med delom, gospodinjstvom in otroki, komaj ostane še čas za rekreacijo. A ostane ga le dovolj, če to same hočemo in želimo. Ekipa Svilanita med konkurenco Več kot očitno so ta hotenja in želje prisotne pri odbojkaricah, ki so tekmovale v Medobčinski rekreacijski ligi v odbojki. Že minula rekreacijska odbojkarska liga je udeleženkam prinesla toliko zadovoljstva, da tudi sezone 82/83 nismo hotele preživeti brez odbojkarskih turnirjev, priložnosti, kjer smo se do sitega naužile tudi medsebojnega tovarištva in zabave. Kar deset ženskih ekip iz občine Kamnik in Domžale je minule mesece merilo odbojkarske veščine in moči. Viden je bi! napredek kvalitete od prejšnje lige in ekipe so bile dokaj izenačene. Vse do zadnjega turnirja ni bi! znan zmagovalec. Tudi naša ekipa se je borila za nove točke, da bi se tako približali osvojitvi prehodnega pokala. Prizadevno sprejemanje žog, polnjenje lukenj na na- sprotnih poljih, odrgnjena kolena so rodile rezultate, Mojčine počene hlače in veliko sreče pa so nam prinesli prvo mesto in seveda pokal, ki že domuje v Svilanitu. Rezultati so bili naslednji: 7. SVILANIT 13 točk 2. STOL 13 točk 3. ZD DOMŽALE 13 točk 4. LB Kamnik 10 točk 5. SOB Kamnik 10 točk 6. ŠD S. Šlander DOMŽALE 10 točk 7. mesto PARTIZAN Domžale 8. mesto ZLU M Kamnik Izven konkurence sta nastopili še ekipi PARTIZAN Preserje in KADETINJE Kamnik. USPEH NAŠIH KEGLJAČEV Če pišemo o lepih športnih rezultatih, ne smemo pozabiti naših kegljačev, ki so se z izvrstnimi rezultati in 1. mestom v B kamniški kegljaški ligi priborili mesto v A ligi. Uspešno tekmujejo v občinskem sindikalnem prvenstvu, v nekaj dneh pa se bodo pomerili tudi na regijski kegljaški tekstiliadi. Zaradi izredne borbenosti in zavzetosti pričakujemo dobre rezultate, pomlajena Svilanitova ekipa pa nas zagotovo ne bo razočarala. Novi vodja kegljačev je Goričan Jože, ki z vzg/edno prizadevnostjo skrbi, da bi tovrstna rekreacija zaživela kot nekoč. To mu uspeva. Cene MIHELIČ Ob mednarodnem dnevu invalidov Mednarodni dan invalidov je dan, ki združuje vse invalide širom zemeljske oble. V Ženevi je društvo narodov sprejelo prvo pomladansko nedeljo za mednarodni dan invalidov in vse dežele, ki delajo v skladu s človeškimi normami, ga praznujejo. Mnogi ocenjujejo razvitost družbe po materialnih dobrinah, toda žal pozabljajo, kako ta družba skrbi oziroma kakšen 'odnos ima do invalidov. Spomnimo se legendarne bitke, bitke za ranjence, tudi dva in več partizanov je dalo življenje za enega ranjenca. Pod vodstvom maršala Tita se je tu kalilo naše jedro, jedro da je vsako življenje vredno življenja in mi, invalidi smo tem ljudem in srca hvaležni. Hvaležni za prostor pod soncem, z enakopravnim odločanjem. Hitlerjevo barbarstvo je za nas, invalide poznalo samo eno pot, pot v krematorij. Živimo v enakopravni socialistični družbi, družbi, ki skrbi za invalide, ki so dali svoje zdravje v najtežjih časih ustvarjanja naše samoupravne demokracije — eni v vojni, drugi v povojnem času. Mirno lahko rečemo, da danes kljub vsemu živimo v blagostanju. Resnici na ljubo pa le moramo reči, da smo celo razvajeni. Poglejmo okoli sebe, vedno mislimo, kaj bi lahko še imeli in kaj nam ta gospodarska stabilizacija odvzema. Resnica, kdo si ne želi boljših materialnih pogojev, toda ena želja nam invalidom je vedno prisotna, želimo si samo zdravja. Do tega nam lahko pomaga družba oziroma ustrezne ustanove, v veliki meri pa si ga skušamo po svojih močeh pridobiti sami. Boleče je, če nam kdo očita, da so med našimi vrstami tudi invalidi, ki so izkoristili naš zdravstveni sistem in so postali invalidi na papirju. Boli nas, ko vidimo, da nekateri mečejo vse delovne invalide v en koš. Zavedamo se, da so med nami tudi taki primeri, te pa je treba odpraviti, že zaradi preko 1000 delovnih invalidov, ki živijo v občini Kamnik. Žal so tudi primeri, ko invalida, ki nima statusa invalida in ga ustrezne ustanove — institucije kot takega ne priznajo. Kako hudo je lahko človeku ko zve, da tega ni med več živimi in ko mu ob odprtem grobu izrekamo vso hvalo za časa življenja, pa čeprav vemo, da za izboljšanje njegovega zdravja nismo storili veliko.' Rekli bomo motiti se je človeško, da res je, a menim da se motiti za ceno življenja ni človeško. Razumljivo je, da kdor dela greši, neodpustljivo pa je če se greši za ceno zdravja. S kulturnim delovanjem invalidov zlasti ob mednarodnem dnevu invalidov skušamo popestriti naš vsakdanjik. Žal nas pogledi zdravih, katerim vzbujamo sočutje, usmiljenje prizadenejo. Vsak invalid je za svoje življenje, ki ga živi, posta! hraber, ima vero v družbo, v kateri živi, zaupanje, ki mu ga ne more nihče odvzeti. AH to lahko trdimo za zdrave? Zavedamo se, da nam družba daje po svojih zmožnostih. Praviloma nam to dajejo zdravi ljudje, ljudje, katerim smo se smilili. Ne, mi usmiljenja ne rabimo, niti ga ne sprejmemo. Smo enakopravni člani te samoupravne družbe in zaradi tega želimo enakopravno odločati. Zavedam se, da je moje pisanje nekoliko nevsakdanje. Pišem to, kar je v naših srcih, to kar čutimo, to je tudi moj namen in tak naj bo tudi naš mednarodni dan. Dan ko se med seboj spoznavamo, veselimo in si delimo bolečino. Naš dan ni samo en dan v letu, mi imamo 365 dni in tako moramo živeti dalje. Kadar nam je hudo, se spomnimo, da so med nami ljudje, ki živijo še težje, a so veseli, da živijo. Za slovo od Marije Žavbi Pridemo in gremo. Takšna je naša usoda. Povežemo se v že utečeno celoto, skupaj doživljamo svetle in temne strani poklicnega življenja, in potem pride dan, ko nenadoma ne slišimo več glasu, ki smo ga navajeni. Počasi v našo zavest prodre spoznanje, da naša Marija ni na dopustu niti v bolniški. Odšla je in ne bomo je več vsak dan srečevali ali slišali. Mariji so se iztekli delovni dnevi, prišel je čas, ko je po dolgoletnem delovnem naporu odšla v pokoj. Marija je leta 1970 potrkala na vrata Svilanita in dobila delo v šivalnici — DE 10. Vse do tega leta je bila Marija zaposlena v DO Modna oblačila v Ljubljani. Tako se je v letu 1970 pridružila našim delav- kam in postala sestavni de! naše organizacije. Leta 1976 so jo premestili v DE 14 — konfekcijo fortirja. Od tedaj dalje in vse do letos, ko odhaja v pokoj, nam je delala družbo in v njej smo videli prijazno, ustrežljivo ter predvsem pridno sodelavko. Tako nas bo torej letos zapustila naša Marija in odšla v zasluženi pokoj, mi pa jo bomo ohranili v spominu takšno kot je bila: prijazno, pridno . . . Naj ob tej priliki v imenu sodelavcev izrečem Mariji priznanje za njeno vestno opravljeno delo in njen prispevek, ki ga je dala za naš današnji in jutrišnji Svilanit, obenem pa ji želim, da bi zdrava in čila preživljala lepo jesen svojega življenja. Franc Korošec ZAHVALA Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. ŠTEFANIČ Rozka ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za lepo darilo, ki mi bo drag spomin na leta, ki sem jih preživela v delovni organizaciji. ŽAVBI Marija „KAMNIŠKI TEKSTILEC" LETNIK XXI, ŠT. 3-4 1983 GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „SVILANIT" KAMNIK GLASILO UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Anton Jerman, Bogo VViegele, Zdenka Bricelj, Adi Kužnik, Joži Lanišek-Golob Odgovorni urednik: VVIEGELE BOGO Tehnični urednik: SKAMEN IVANA NAKLADA: 800 izvodov Tisk: Tiskarna mestni muzej Idrija sfcSl Praznovali so 20-letni jubilej (1968) » I