NAŠLI BOMO REŠITEV CIVILNODRUŽBENIH NAČEL ZA REŠEVANJE PROBLEMA DRŽAVNIH DOLGOV 10 civilnodružbenih načel 1 ww EURODAD - European network for debt and development We can work it out: 10 civil society principles for sovereign debt resolution © EURODAD - Evropska mreža za dolg in razvoj © za slovensko izdajo društvo EnaBanda Našli bomo rešitev 10 civilnodružbenih načel za reševanje problema državnih dolgov Avtor: EURODAD: Evropska mreža za dolg in razvoj Izdajatelj: društvo EnaBanda Prevod: Lena Djokić Oblikovanje: Jernej Kokelj (Studio VK) Finančna podpora Evropska unija (v okviru programa »Povečanje zavedanja javnosti o razvojnih vprašanjih in spodbujanje razvojnega izobraževanja v Evropski uniji« [DEAR]) Inštitut Bread for the World Christian Aid UK Ljubljana, 2020 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=305143296 ISBN 978-961-94854-2-2 (pdf) 2 Našli bomo rešitev ww Kazalo Aktualnost mehanizma za obvladanje dolgov: 5 Zakaj naj bi se načelom posvetili prav zdaj? Kaj je prestrukturiranje državnega dolga? 30 Neureditev in njeneosnovne prvine 40 Zakaj potrebujemo reformo: vse bolj neustrezen sistem 45 Zakaj moramo ukrepati takoj: novi izzivi 50 Multilateralni mehanizem za obvladanje državnih dolgov: 60 10 ključnih civilnodružbenih načel Sklep 60 Zahvala Ta stališča s pripadajočimi načeli so plod sodelovanja v omrežju Eurodad (in med njegovimi partnerji) pod vodstvom Marka Perere, ki je pripravil tudi osnutek. Eurodad bi se rad zahvalil vsem članom civilne družbe in akademske sfere, ki so podali dragocene pripombe in mnenje o besedilu. Seznam organizacij, ki so načela sprejele, se nahaja na koncu dokumenta. 10 civilnodružbenih načel 3 Aktualnost mehanizma za obvladanje dolgov: Zakaj naj bi se načelom posvetili prav zdaj? Odsotnost mehanizma za multilateralno Organizacije civilne družbe (OCC) in obvladanje dolgov (DWM) oziroma okvi-kritiki že dolgo opozarjajo na odsotnost ra za reševanje problema dolgov (DRF),1 poštenega in učinkovitega mehanizma s katerim bi zagotovili urejeno, pošteno, DWM, podali so tudi številne predloge, transparentno in trajno rešitev krize dr-kako to vrzel zapolniti. Med pomembne žavnega dolga, predstavlja trajno vrzel pobude v zadnjih letih spadata koncept v mednarodni finančni ureditvi.1Ta ugo- Mednarodnega odbora za arbitražo tovitev seveda ni nova. Na potrebo po državnih dolgov, ki sta ga predlagala uvedbi postopka državnega bankrota je latinskoameriška ekonomista OscarU- opozoril že Adam Smith pred skoraj 250 garteche in Alberto Acosta,6 in predlog leti,2 v mislih pa so ga imeli tudi tvorci za ustanovitev zbornice za arbitražo dr-sistema iz Bretton Woodsa, čeprav jim žavnega dolga pri Stalnem arbitražnem ga ni uspelo vključiti v tamkajšnji spora-sodišču v Haagu, ki ga je izdelala organi-zum.3Kljub temu pa držav in njihovega zacija AFRODAD.7 prebivalstva kot posebne kategorije dolžnikov še vedno ne ščiti standardi- Medtem si je Jürgen Kaiser, politični ziranstečajni okvir. koordinator http://erlassjahr.de/, člana 4Glede na to, da je bilo samo v letih 1950–2010 več kot 600 Eurodada, leta 2013 zamislil delovanje- primerov prestrukturiranja v 95 državah ad hoc arbitražnega postopka, ki naj dolžnicah, kriz državnega dolga ne mo-bi zagotovil pošteno in transparentno remo imeti za izjemne dogodke. prestrukturiranje.8Eurodad je pojav teh 5 Čeprav je šlo skoraj v vseh primer za prestruk- predlogov obravnaval v dokumentu za turiranje dolgov držav v razvoju in razpravo leta 2016 z naslovom »Spremi- uveljavljajočih se držav, nas je svetovna njanje narave dolga držav v razvoju in finančna kriza, ki je zaznamovala zadnja rešitve za spremembe«.9Pričujoča zabe- leta, opomnila, da na insolventnost niso ležka nadgrajuje Eurodadov dokument z imune niti države z razvitimi gospodar-naslovom »10 civilnodružbenih načel za stvi v denarni uniji. obvladanje državnih dolgov«,10 ki je te- 1Bodite pozorni na to, da se izraza mehanizem za multilateralno obvladanje dolgov (DWM) in okvir za reševanje problema dolga (DRF) v tej zabeležki uporabljata kot sopomenki. DRF je splošnejši, tehnični izraz, medtem ko civilna družba v svojih razpravah o ustreznih politikahže dolgo uporablja izraz DWM. Iz zabeležke bo razvidno, da izraza nista vezana na specifično obliko tovrstnega okvira oziroma mehanizma. 4 Našli bomo rešitev meljil predvsem na predlogih za pošten je. Toda delovanje ad hoc odbora, ustain transparenten arbitražni postopek, ki novljenega za izvedbo te zadolžitve, je jih je prvi zagovarjal avstrijski preučeva-kmalu zavrlo nesodelovanje vlad skupne lec razvoja Kunibert Raffer.11 G7 in drugih v letu 2015, ko je pogaja- nja bojkotirala tudi EU.16 V okviru tega Po desetih letih je še vedno nujno, da postopka je kljub temu nastalo devet se lotimo tega vprašanja, saj že slišimo načel ZN glede postopkov prestrukturi- opozorila, da je odplačevanje državnih ranja dolgov,17 pomemben pa je bil tudi dolgov resno ogroženo. Ukrepi, ki so jih prispevek Konference ZN za trgovino in države globalnega severa sprejele, da bi razvoj (UNCTAD) o tem, kako izoblikovati obvladale svetovno finančno krizo, so dosleden postopek.18 Toda ta načela sprožile razmah posojanja, ki je po vsem niso splošno sprejeta, kar zmanjšuje svetu privedel do tega, da sta javni in možnost, da bi prerasla v pravila običaj- zasebni dolg dosegla višjo raven kot kdaj nega mednarodnega prava. koli prej. Skrb, da bo prišlo do novega vala krize, je vseprisotna, spremlja pa jo Razvile pa so se sporazumne oziroma-bojazen, da bomo ob njegovem nastopu tržne rešitve, ki zagotavljajo delno kritje priča še večjim izzivom na področju ure-dolga, in sicer s pomočjo nadaljnjega ra- jenega in poštenega reševanja problema zvoja oblik in uporabe tako imenovanih dolga.12 Bojazen izhaja iz tega, da je javni »določb o kolektivnem ukrepanju« (CAC) dolgdržav v razvoju vse bolj raznolik in v pogodbah o državnih obveznicah. dražji, medtem ko je sestavaupnikov Medtem so se namnožila prostovoljna kompleksnejša kot včasih.13 načela in pravila, ki naj bi spodbudila odgovornejše financiranje držav, kot so V zadnjih desetih letih smo bili priča tudi UNCTAD-ova Načela glede spodbujanja okrepitvi mednarodnih prizadevanj za odgovornega državnega posojanja in vzpostavitev celovitega normativnega izposojanja.19 (pravnega) mehanizma za reševanje dr- žavnih dolžniških kriz, ki pa so sčasoma Ta razvoj je potekal v senci številnih popolnoma prenehala. Poskusi usluž- ključnih dogodkov, in sicer: prelomne bencev Mednarodnega denarnega skla- sodbe ameriškega sodišča proti Argen- da (MDS), da bi leta 2013 obudili delo tini leta 2012, ki je pod vprašaj postavila na predlogu mehanizma za obvladanje ustreznost obstoječih načinov za obrav- dolgov, ki bi ga upravljal MDS sam, ka- navo agresivnih in nekooperativnih terega začetki segajo v leto 2001,14 niso upnikov, ki si poskušajo zagotoviti pred-dobili politične podpore.15 Pozneje, leta nostno obravnavo pri prestrukturiranju 2014, ko je skupina G77+Kitajska (združ- (tako imenovanih »mrhovinarskih skla- ba držav v razvoju) dosegla sprejem dov«);20 največje prestrukturiranje dolga resolucije Generalne skupščine OZN, ki v zgodovini neplačevanja dolgav prime- je Združenim narodom naložila, naj se ru Grčije21 in naraščajoči vpliv novih bila-lotijo oblikovanja multilateralnega prav- teralnih in netradicionalnihkomercialnih nega okvira, je bilo videti, da bo mogoče posojilodajalcev ter uporaba instrumen-napredek doseči v okviru te organizaci- tov posojanja z zavarovanjem. 10 civilnodružbenih načel 5 Vendar panič ne kaže, da bi se v zadnjih onemogoča uveljavljanje univerzalnih letih prekinil trend, da se pri reševanju človekovih pravic23 in prispeva k po-dolžniške krize dolg zmanjša »premalo rastu neenakosti.24 Vsak resen poskus, in »prepozno«, da bi se lahko izognili da bi izpolnili mednarodne zaveze, kot negativnim ekonomskim, političnim in sta Agenda 2030 in Pariški sporazum, socialnim posledicam za prezadolžene zahteva oživitev mednarodnih politič- države. Nova dinamika bo to stanje nih prizadevanj za odločno soočenje s kvečjemu utrdila, saj prinaša še več- problemom neurejenega in nepravič- je izzive pri koordiniranju upnikov in nega reševanja dolžniških kriz. Naša- urejenem prestrukturiranju. Posledice zabeležka poskuša ponovno poudariti zadolženosti držav se odražajo v tem, načela, ki so po mnenju civilne družbe da se prepotrebna javna sredstva pre- bistvena za vsakršen mednarodni okvir usmerijo k upnikom namesto, da bi se reševanja problema dolga, ki si prizade- porabila za razvojne prioritete,22 kar va doseči ta nujni cilj. Posledice zadolženosti držav se odražajo v tem, da se prepotrebna javna sredstva preusmerijo k upnikom, namesto da bi se porabila za razvojne prioritete. 6 Našli bomo rešitev Multilateralni mehanizem za obvladanje državnih dolgov 10 Ključnih civilnodružbenih načel 1. Ustanovitev telesa, ki bo neodvisno tako od upnikov kot od dolžnikov. 2. Uvedbo postopka lahko zahteva posojilojemalec, uporablja se institut samodejnega moratorija. 3. Ob uvedbi postopka bi se moral uveljaviti moratorij na upniške tožbe in izvršbe. 4. Celovita obravnava absolutnega dolga države v enem samem postopku. 5. Vsestranska udeležba vseh deležnikov. 6. Neodvisna ocena vzdržnosti dolga in upoštevnosti posamičnih terjatev. 7. Osredotočenost na vzdržnost dolga, ki potrebe prebivalstva postavlja pred odplačevanje dolga. 8. Spoštovanje mednarodnega prava človekovih pravic in uresničevanje mednarodnih razvojnih zavez. 9. Transparentnost: pogajanja in njihovi rezultati morajo biti javni. 10. Izvršljivost. 10 civilnodružbenih načel 7 Kaj je prestrukturiranje državnega dolga? Prestrukturiranje državnega dolga je sovražnegaoziroma nezakonitega: na postopek, v kateremsodelujeta tako primer dolga, ki je nastal pod prejšnjo vlada države dolžnice kot njen upnik ali vlado v nasprotju z notranjim ali medna- upniki in s katerim se spremenijo trenu- rodnim pravom.29 tni pogoji odplačevanja neodplačanih državnih dolžniških instrumentov (npr. Kljub temu se bo ta zabeležka osredoto- bančnih posojil in posojil drugih držav čila na rešitev problema dolga s pomoč- ali obveznic). Postopek je formalno jo »urejenega« prestrukturiranja. namenjen temu, da vlada države upni- Takšni ukrepi za prestrukturiranje dr- ce reši težave z likvidnostjo in solven- žavnega dolga se praviloma uvrščajo v tnostjo, ki so posledica njenih trenutnih eno od štirih glavnih kategorij: plačilnih obveznosti. Načeloma je to pravni postopek, ki se ravna po eko- ■ zmanjšanje dolga, pri katerem pride nomski in finančni racionalnosti. Toda do znižanja nominalne (nazivne) vred- v praksi je skrajno politično vprašanje, nosti dolžniškega instrumenta; na katerega velikokrat vplivajo strateški interesi (npr. zmanjšanje iraških dolž- ■ reprogramiranje dolga, pri kateri se niških obveznosti po zalivski vojni leta lahko spremenijo pogoji za odplačilo 2003),25 normativni oziri (na primer, dolžniškega instrumenta, npr. s po- prepričanje, »da bi morala država, ki daljšanjem dospelosti obveznice, po ‚živi preko svojih zmožnosti,‘ plačati svo-možnosti z nižjo obrestno mero; je dolgove«)26 in celo verske razsežnosti (npr. biblični pojem odpustitve dolgov v ■ pretvorba ali zamenjava dolga, pri jubilejnem letu).27 kateri se dolg zamenja za nekaj, kar Rešitev problema dolga oziroma ob- ima vrednost, recimo lastniški delež vladanje dolga se ne izvede nujno s pri gradbenem projektu, investiciji v pomočjo prestrukturiranja. Izvede se ukrep za blažitev posledic podneb- lahko tudi s pomočjo odpusta/odpisa nih sprememb ali investicijo oziroma dolga, pri katerem se upnik v bistvu naložbo sredstev v osnovne storitve, odloči, da bo neodplačan dolg deloma kot je izobraževanje; ali v celoti odpisal.28 Država dolžnica se lahko odloči tudi, da bo enostransko ■ oziromaprevzem dolga, pri katerem oporekala dolgu in da ne bo odplača- odgovornost za poplačilo dolga prev- la dolga, ki ga šteje za nelegitimnega, zame tretja stran.30 8 Našli bomo rešitev Neureditev in njene osnovne prvine Trenutno smo v stanju, ko ni nobenega Pogajanja z postopka, v okviru katerega bi potekalo prestrukturiranje državnih dolgov, in bilateralnimi upniki nobene možnosti, da bi država pre- strukturirala svoj celotni dolg na enem Najbolj institucionaliziran upniški forum mestu in v enem samem celovitem je Pariški klub, ki se je prvič sestal leta postopku. Ni stečajnega zakonika, na 1956 in ki združuje 22 vlad darovalk – podlagi katerega bi se lahko države tako imenovanih uradnih, bilateralnih zakonito znebile dolga, tako da si lahko upnikov – z globalnega severa. Nastal zmanjšanje dolžniških obveznosti je v času, ko so na področju razvojnih zagotovijo le s prostovoljnim sporazu- financ prevladovali uradni posojilodajal- mom z upniki. Namesto tega so zadol- ci.32 Pariški klub ima pravila, ki določajo, žene države odvisne od neureditve, za kako in komu odobri zmanjšanje dolž- katero so značilne ad hoc operacije, ki niških obveznosti, vendar puščajo zelo so se razvile s preskušanjem naključnih veliko manevrskega prostora,33 zaradi rešitev. V njih se uveljavljajo potrebe in česar je bil deležen kritik o neenaki interesi upnikov, potekajo pa v razdro- obravnavi dolžnikov in očitkov, da je bljenem prostoru netransparentnih, »kartel« upnikov, ki deluje predvsem v neformalnih upniških forumov.31To njihovem interesu.34 Dejansko je bil iz- pomeni, da so se zadolžene države, ki virno zasnovan kot zaščitni mehanizem, potrebujejo prestrukturiranje dolga, da bi se izognili neplačevanju obrokov, zaradi odsotnosti koordinacije dolžnikov ne pa kot »instrument za ponovno vzpo-znotraj posamezne kategorije dolga in stavitev vzdržnosti dolga ali za izboljšamed temi kategorijami prisiljene zateči k nje razvojnih možnosti zelo zadolženih vrsti ločenih pogajanj (gl. Tabelo 1). držav«.35 Prestrukturiranja v okviru Pari-Kadar je ogrožena vzdržnost dolga škega kluba imajo zato izrazito politično države v razvoju in ko državnega dolga razsežnost, do poznejših reform načina, ni več mogoče obvladovati, se država kako potekajo, pa je prišlo predvsem sooči z odsotnostjo celovitega okvira. zaradi geopolitičnih ozirov upnikov.36 Znajde se pred razdrobljenim sistemom različnih institucij, prizorišč in pravil za različne vrste upnikov. Za nekatere vrste instrumentov takšnih institucijoziroma pogajalskih forumov sploh ni. 10 civilnodružbenih načel 9 UPNIK ZASEBNI JAVNI dolžniški posojila obveznice bilateralna bilateralna multilateralna instrument komercialnih posojila posojila posojila bank članov nečlanic Pariškega Pariškega kluba kluba institucija/ Londonski ponudba za Pariški (–) (–) pogajalski klub zamenjavo klub forum v primeru težave z vzdržnostjo dolga Tabela 1: razdrobljeni sistem Prestrukturiranje riranju oziroma da spoštujejo odločitve glede prestrukturiranja: namesto tega komercialnih dolgov je mogoče ad hoc ustanoviti prostovoljne odbore za pogajanja z državami V 70. letih se je zaradi recikliranja petro-dolžnicami. Ključna težava pri tem je, dolarjev in pomanjkanja investicijskih kako v koordinacijo vključiti imetnike priložnosti v razvitih državah povečal različnih izdaj dolžnikovih obveznic, ne pomen posojil komercialnih bank kot pa le imetnikov obveznic iste izdaje. Za- vira financiranja držav v razvoju, pos- radi tega je še posebej težavno doseči, ledica tega pa je bilo strmo naraščanje da bi bil sporazum o prestrukturiranju njihovih zunanjih dolgov.37 Od leta 1976 obvezujoč za vse izdaje obveznic. je prestrukturiranje zasebnega dolga najpogosteje potekalo v okviru prosto- voljnih pogajanj za spremembo pogojev z neformalnimi, a koordiniranimi sku- pinami bank, ki so dobile skupno ime Londonski klub – v teh postopkih ni bilo standardiziranih pravil delovanja. Toda pomen tega foruma se je od takrat zmanjšal, saj so ključni vir zasebnega financiranja postale obveznice. A čeprav se je delež obveznic v zunanjem dolgu držav z nizkim dohodkom (LIC) med le- toma 2007 in 2016 potrojil,38 ni nobene- ga foruma, ki bi obvezoval vse imetnike obveznic, da sodelujejo pri prestruktu- 10 Našli bomo rešitev Zmanjšanje dolžniških svojo izjemnost, kar pomeni, da njiho- ve terjatve niso vključene v postopek obveznosti iz naslova in da se implicitno predpostavlja, da multilateralnega dolga bodo v primeru, ko neka država pride v finančne težave oziroma ne odplačuje Upniške klube so dopolnile enkratne dolga, poplačani pred drugimi upniki.40 pobude za razbremenitev omejenega Kljub temu po zaključkupobude MDRI števila držav, kakršni sta bili Pobuda za ni nobenega stalnega institucionalnega pomoč zelo zadolženim revnim državam aranžmaja za koordinirano delovanje (HIPC) in Pobuda za razbremenitev mul-multilateral v primeru prestrukturiranja. tilateralnega dolga (MDRI).39 Ti shemi sta skupini držav v razvoju omogočali skoraj popolno prenehanje dolžniških obveznosti iz naslova bilateralnega in multilateralnega dolga, za kar pa je bil potreben dolgotrajen in težaven postopek, katerega predpogoj je bil, da so države pristale na vrsto ex ante političnih pogojev, temelječih na varčevalnih ukrepih in liberalizaciji trgov. Tudi tu so imeli vajeti v rokah upniki. Kljub vsemu ne gre zanemariti, da je v okviru pobude HIPC (MDS-a, Svetovne banke, Zadolžene države so Afriške razvojne banke pa tudi Medame- odvisne odneureditve, riške razvojne banke) prišlo do prvega zmanjšanja dolžniških obveznosti iz na- za katero so značilne slova multilateralnega dolga: omenjeni upniki se namreč običajno sklicujejo na ad hoc operacije, … v katerih se uveljavljajo potrebe in interesi upnikov, potekajo pa v razdrobljenem prostoru netransparentnih, neformalnih upniških forumov. 10 civilnodružbenih načel 11 Zakaj potrebujemo reformo: vse bolj neustrezen sistem Kako učinkovit je status quo? MDS opaža, Sam MDS je imel ključno vlogo pri da so bila prestrukturiranja pogosto »pre- vzpostavljanju okvirov tega sistema, še majhna in prepozna«.41To neučinkovitost posebno ko gre za primeren trenutek za so pokazale analize prestrukturiranj med začetek prestrukturiranja. Praksa je bila, letoma 1950 in 2010: 35 odstotkom vseh da država takrat, ko se sooči s težavami komercialnih prestrukturiranj je sledilo pri plačevanju, zaprosi MDS za likvidno- drugo komercialno prestrukturiranje stno pomoč (tj. posojilo), po navadi z ali prestrukturiranje v okviru Pariškega ročnostjo do treh let in pod strogimi kluba v roku enega leta, 60 odstotkom pogoji glede ekonomskih ukrepov (pozna- v roku dveh let, 70 odstotkom pa v roku nimi pod imenom prilagoditveni pro- treh let. Analiza Pariškega kluba je poka-gram). MDS-ovaanaliza vzdržnosti dolga zala, da so se morale države dolžnice iz (DSA) naj bi pomagala pri odločanju, ali je Afrike za spremembo pogojev s Klubom država upravičena do posojila, hkrati pa v povprečju pogajati sedemkrat, nobena se z njo določi tudi vrzel financiranja, od država pa si ni zagotovila vzdržnosti dolga katere je odvisna višina posojila. Posojilo po zgolj enih pogajanjih.42 in prilagoditveni program sta namenjena predvsem temu, da se prepreči delno ali Glede na to, da je med državami, ki so popolno prenehanje plačevanja dolga (tj. v letih 1978–2010 nehale plačevati dolg preprečitvi tega, da država ne bi poplačala oziroma so potrebovale prestrukturira-enega ali več dospelih obrokov).46 Inter- nje, kar 61 odstotkov nehalo plačevati ne usmeritve MDS-a določajo, da naj ne dolg večkrat,43 je jasno, da je pogostost bi posojal insolventnim državam, zaradi ponovljenega prestrukturiranja pri po- česar ima odobritev MDS-ovega financi- sameznih dolžnikih44 posledica »siste- ranja nato pomembno vlogo pri sprožitvi ma«, ki ne omogoča trajne rešitve krize, pogajanj o prestrukturiranju, na primer ki bi ponovno zagotovila vzdržnost s Pariškim klubom, saj MDS spodbuja dolga in dostop do trga – kar naj bi bil pogovore med dolžnikom in upnikom. V po mnenju MDS-a namen prestruktu- praksi pa so ključen dejavnik pri odločitvi, riranja.45 Bistvenega pomena je tudi to, ali bo MDS odobril posojilo ali ne, politični da sistem državam dolžnicam ne uspe oziri, tako da je v nasprotju z deklarirani-omogočiti, da bi temeljito prevetrile mi nameni v preteklosti že dajal posojila način pridobivanja sredstev za javne insolventnim državam, ne da bi zahteval investicije in razvoj, tako da ne bi bile prestrukturiranje (npr. Grčiji leta 2010 in odvisne od dolžniškega financiranja. Ukrajini leta 2015).47 Zaradi tega so se za-12 Našli bomo rešitev ostrile obtožbe opazovalcev, kot je organi-resnih socialnih in ekonomskihposledic zacija JubileeDebtCampaign UK, da seda- za prebivalstvo zadolženih držav, ki ne- nja MDS-ova praksa spodbuja brezbrižno sorazmerno močno prizadenejo najran- posojanje prezadolženim državam, saj ljivejše.53 zasebni upniki pričakujejo, da jih bo rešila njegova finančna podpora, namesto da bi Zamude pri dokončnem reševanju se njihove terjatve odpisale. dolžniške krize 80. let so povzročile 48 »izgubljeno desetletje razvoja« v Latin- Vloga, ki si jo je ustvaril MDS, zato da bi ski Ameriki, medtem ko v Podsaharski Afriki »revščina vse do leta 2005 ni preprečil nereguliranaprenehanja plače- padla pod raven iz leta 1981«.54 Obdobje vanja dolga, je vplivala tudi na krepitev od začetka težav z dolgom do končnega majhne in »tesno povezane« elitne sku- prestrukturiranjaje zdaj praviloma dalj- pine akterjev, ki dobro poznajo to dina- še (običajno skoraj osem let) kot v pre- miko.49 Med njimi je peščica izvedenskih teklosti.55 Glede na to, da trenutno 47 pravnih in finančnih svetovalcev,50 ki so odstotkom držam z nizkim dohodkom vedno znova vključeni v reševanje dolž- grozi, da bodo imele težave z dolgom niških kriz, imajo nesorazmerno velik oziroma jih že imajo,56 je jasno, da so vpliv na postopke, ki so povezani z javni- razvojne prioritete še vedno ogrožene. mi financami, pa vendar so v veliki meri prikriti in nedosegljivi javnemu nadzoru. Transparentnosti ni niti pri imenovanju Neenakost za vse in plačevanju teh svetovalcev.51 Eden od očitkov sedanji neureditvi je tudi, da je sama po sebi nepravična. Nespodobnost Odsotnost objektivnega, dogovorjenega zagotavljanja standarda, na podlagi katerega bi oce- njevali rezultate prestrukturiranja, kaže vzdržnosti dolga na to, da gre za pristranski partikularni sistem, ki koristi upnikom in za kate-Ta sistem se vse prepogosto posveča ta- rega je značilno različno obravnavanje kojšnji likvidnosti, namesto da bi razre-dolžnikov. Kot poudarja Jürgen Kaiser, je šil temeljne težave z insolventnostjo, saj za »[o]bstoječe forume, mehanizme in raziskave kažejo, da so sedanji postopki postopke, kot je Pariški klub, značilna vi- »neučinkoviti pri ponovni vzpostavitvi soka stopnja prožnosti in nizka stopnja vzdržnosti«.52 Obstoječi mehanizmi za odgovornosti kakšnemu koli pravnemu obravnavo prezadolženosti držav torej standardu«.57 v nasprotju s stečajnimi postopki za go- spodarske družbe ali posameznike drža- Ker postopki prestrukturiranja potekajo vam dolžnicam praviloma ne omogočijo za zaprtimi vrati, znanje in izvedenstvo novega začetka, saj varčevalni ukrepi, ostajata v rokah peščice ključnih institu-ki jih vsilijo upniki, težave največkrat cionalnih igralcev, izvedenskih odvetni- podaljšajo. Vse prepogosto pride do ških podjetij in upnikov, medtem ko je 10 civilnodružbenih načel 13 javnost v državah dolžnicah iz postopka Izvzemanje in tožbe izključena, čeprav ima preko svoje druž- bene pogodbe z državo status »nefor- mrhovinarskih skladov malnega« upnika.58 Posledica tega je, da prestrukturiranje dolgov krojijo interesi Odsotnost dogovorjenih norm oziroma upnikov in da nanje vplivajo neravno- standardov pri reševanju problema dolga vesja moči, ki omejujejo manevrski na široko odpira vrata večji vlogi nacio- prostor zadolženih, osiromašenih držav. nalnih sodišč, saj poskušajo nekoopera-Kot je poudaril UNCTAD, »odločilna vlo- tivni upniki sistem izkoristiti za to, da bi ga uradnih upnikov pri določitvi pogajal-si zagotovili prednostno obravnavo pri skega okvira in strukturiranju postopka prestrukturiranju. To se je najnazorneje onemogoča nepristranskost«.59 Upniki v pokazalo v primeru Argentine, potem forumih, kot je Pariški klub, se dejansko ko je leta 2001 nehala odplačevati 82 obnašajo kot » de facto insolvenčni sod-milijard dolarjev zunanjih obveznic in je niki«,60 medtem ko so hkrati tudi stran-bilo na podlagi zamenjav v letih 2005 in ke v postopkih, kar predstavlja resno 2010 prestrukturiranih skoraj 92 odstot- nasprotje interesov. Poleg tega ima MDS kov tega dolga. Več izvzetih imetnikov zaradi analize vzdržnosti dolga ključno obveznic je proti Argentini vložilo tožbo, vlogo kot temeljni vir izvedenskega sve-med njimi so bili tudi štirje skladi, speci-tovanja pri določitvi višine pomoči, ki bo alizirani za slaba posojila, ki so dosegli, na razpolago dolžniku. Glede na to, da je da je ameriško zvezno sodišče s sodbo MDS pogosto tudi sam pomemben po-iz leta 2012 preprečilo, da bi Argentina sojilodajalec državam z nizkimi dohodki, poplačala kak del svojega prestrukturi-to pomeni, da ima »neposreden vpliv na ranega dolga, dokler v celoti ne poplača možnost poplačila [svojih] lastnih terja-teh štirih skladov. Ti štirje »mrhovinarski tev«,61 kar spet kaže na to, da je sedanji skladi« so na koncu ustvarili visok dobi-sistem sam po sebi pristranski. ček, saj so nekateri imeli več kot 900-odstotni donos na glavnico.63 Poleg navedenega je razlog za skrb tudi neenakost med samimi upniki. Zasebni Marsikdo je mnenja, da ta sodba ne- upniki so najbrž mnenja, da jih velikok- običajno razlaga standardno klavzulo rat doletijo veliki odpisi, med tem ko se o enakopravnosti imetnikov obveznic uradni dolg zgolj reprogramira. Upniki iz ( pari passu), ki naj bi zagotovila, da bodo Pariškega kluba pa se stalno pritožujejo, obveznice različnih izdaj pri prestruk-da se zasebni upniki ne držijo pogojev, turiranju razvrščene enako tako med o katerih so se sami dogovorili s posa- sabo kot glede na druge nezavarovane meznim dolžnikom – tako imenovane dolgove (tj. sindicirana posojila oziroma »primerljivosti obravnave«. Ker Pariški obveznice).64 Kot je pronicljivo opozorila klub načelno pristaja na neureditev, profesorica prava Anna Galpern, je ta sam primerljivosti ne more uveljaviti, primer »zapustil zmedeno in sporno juri- nikoli pa ni pojasnil, kako naj bi jo zago-sprudenco, ki jo bo treba urejati še leta. tovili dolžniki.62 Po drugi strani je transakcijski precedens 14 Našli bomo rešitev jasen: dolžniški sporazumi so naklonjeni nekoč, saj so MDS in drugi spodbujali najbolj agresivnim tožnikom, nepopolno države z nizkim in srednjim dohodkom prestrukturiranje lahko vzamejo za talca k izdajanju dolžniških instrumentov na izsiljevalci, upnik, ki ne bo vložil tožbe, pa mednarodnih kapitalskih trgih.67 Obe-je lahko prepričan, da bo zapostavljen«.65 nem pa so zanemarili prizadevanja za Sedanji sistem – ki se močno opira na utrditev pravnega okvira za prestruk- prostovoljne, dobroverne sporazume turiranje, kar je povečalo tveganja za med strankami – je resno ogrožen, saj se države v razvoju. Sodbe, kot je odločitev upnikom zdaj potencialno bolj splača, da proti Argentini, krepijo upnike in slabijo ne sodelujejo pri prestrukturiranju. dolžnike. To se dogaja v času, ko se poti na razpolago upnikom, ki bi radi izterjali Grožnja tožbe za izvzem je za dolžni-odplačevanje dolga, širijo z vključeva- ke očitno vse pogosteje razlog, da se njem državnih dolžniških instrumentov poskušajo čim dlje izogibati neizbežne- v bilateralne investicijske sporazume in mu, s čimer naposled močno povečajo s tožbami na Mednarodnem centru za socialne in ekonomske stroške, ki jih poravnavo investicijskih sporov (ICSID).68 bodo utrpeli. Pretresljiv zgled tega je Lahko res mirno gledamo, kako se pove- dolžniška kriza v Venezueli, saj je država čuje število pobud za agresivni izvzem, odplačevala obveznosti do imetnikov res stojimo križem rok, ko pa komercialni obveznic skoraj do konca leta 2017, dolg predstavlja vedno večji delež finan- »kljub pomanjkanju osnovnih živil in ciranja držav v razvoju? zdravil ter kljub temu, da je prenehala odplačevati dolg do drugih upnikov. Po poročanju medijev so bila pravna tve- Državna imuniteta ganja glavni razlog za prizanesljiv odnos in moralno tveganje do imetnikov obveznic«.66 Pred razsodbo v primeru Argentine je Dejansko se število tožb upnikov proti v glavnem veljalo, da – ker ni nadnacio- zadolženim državam in državnim usta- nalne pravne oblasti – državnega dolga novam povečuje – in sicer zaradi tožb ni mogoče v celoti izterjati. To je pome- maloštevilnih mrhovinarskih skladov. nilo, da upniki zadolžene države niso Zahtevki se povečujejo, sodni postopki mogli prisiliti, da jih poplača, kot lahko podaljšujejo, vedno bolj verjetno pa je posameznika ali gospodarske družbe tudi, da bo v okviru postopka prišlo do v stečaju. Ta de facto imuniteta je, kjer poskusov zaplembe državnega premože-je obstajala, veljala za eno od spodbud nja, kar je posledica dejstva, da upnikom državam, ki nočejo ali ne zmorejo odpla-ne gre toliko za to, da bi dobili ugodno čevati svojih dolgov, hkrati pa se zave- povračilo, ampak bolj za to, da se zagotodajo političnih in ekonomskih stroškov vi premoženje, s katerim se ta povračila neplačevanja ter njegovih posledic za zavarujejo. Ta razvoj pravdnih postopkov ugled, da se pretirano zadolžujejo in se deloma odraža v dejstvu, da je zdaj v zavlačujejo z neizogibnim prestruktu- obtoku veliko več državnih obveznic kot riranjem v prihodnosti, tj. za dolžniško 10 civilnodružbenih načel 15 moralno tveganje. Tovrstneposledice so v obdobju 1978–2010 le »par« nedvo-segale od volilnih porazov do možnosti umnih primerov, da se dolžniki niso izključenosti s kapitalskih trgov, od višjih hoteli dogovarjati z upniki oziroma so stroškov sposojanja pri upnikihpa do enostransko nehali plačevati, ne da bi enostranskih trgovinskih sankcij bilate- poskušali doseči rešitev, in sicer je šlo le ralnih posojilodajalcev. Država dolžnica za pet držav.71 bi se lahko prav tako izognila soočenju z nevzdržnim zunanjim dolgom in po-Države dolžnice praviloma poplačajo skusila reševati le dolg, ki je podvržen celo dolgove, ki jih lahko štejemo za njenemu notranjemu pravu, s tem da bi nelegitimne ali naravnost nezakonite. enostransko spremenila pogoje odpla- Očiten nedavni zgled je primer Mozam- čevanja tega dolga. Čeprav bi se lahko s bika: leta 2013 in 2014 so komercialne tem izognila prestrukturiranj pri zuna- banke, med katerimi je bila tudi Cre- njih upnikih ali ga vsaj preložila, bi lahko ditSuisse, zagotovile 2 milijardi dolarjev nemara destabilizirala domači bančni sovražnih posojil trem državnim pod- sektor, ki je veliko vložil v državni dolg.69 jetjem, ki niso imela prihodkov. Posojil ni odobril mozambiški parlament, tako Toda v praksi posojanje državi običajno da so bila po mozambiške pravu neza- predpostavlja spregled imunitete, tako konita.72 Po razkritju posojil leta 2016 je da se posojilo podvrže jure gestionis (ki proti koncu leta 2018 končno prišlo do se nanaša na komercialno dejavnost dr- več aretacij (med drugim tudi nekda- žave) namesto jure imperi (ki se nanaša njih uslužbencev CreditSuisse in vlad-na njena javna dejanja), čemur ustreza nih uslužbencev). Toda kljub temu je domneva o izterljivosti. mozambiška vlada vse do začetka leta 2019 nameravala poplačati svoje upni- Poleg tega je tudi UNCTAD opozoril, da ke.73 Tudi ta primer opozarja na to, da v se »dolžniškemu moralnemu tveganju sedanji neureditviše vedno ni nobenega pripisuje prevelik pomen. Dejansko se sistematičnega postopka za ocenjevanje politični funkcionarji na strani dolžnika kakovosti zahtevkov na podlagi nelegiti-poskušajo kar se da izogniti konfrontaci- mnosti ali sovražnosti. jam s svojimi upniki«.70 Pretirava se tudi glede zavlačevanja pri reševanju krize zaradi strateško, politično motiviranega neplačevanja dolga s strani nekoope- Sedanja praksa MDS-a rativnih dolžnikov: profesor ekonomije ChristophTrebesch je ugotovil, da je bilo spodbuja brezbrižno posojanje prezadolženim državam, saj zasebni upniki pričakujejo, da jih bo rešila njegova finančna podpora. 16 Našli bomo rešitev Zakaj moramo ukrepati takoj: novi izzivi? Zgoraj smo si ogledali nekatere po- Kot smo videli, tožbe postajajo vse pogo- manjkljivosti sedanjega neureditve pri stejše, možnosti, da upniki izterjajo pla-obravnavi prestrukturiranja in kako te čilo, pa se povečujejo. To se dogaja kljub pomanjkljivosti prispevajo k podražitvi sicer dobrodošlim nedavnim odločitvam in zaostankom prizadevanj za obvlada- za sprejem nacionalne zakonodaje proti nje nevzdržnega dolga. Reforme posta- agresivnemu delovanju mrhovinarskih jajo vse bolj nujne zaradi vrste velikih skladov v Belgiji, Franciji in VB.77 Zaradi sprememb na prizorišču financiranja odsotnosti formalnega institucionalizira- držav. nega postopka, ki bi zbral vse imetnike obveznic, se izboljšujejo sporazumni pristopi za preprečevanje izvzemov na podla- Razmah izdajanja obveznic gi uporabe določb o kolektivnem ukrepanju (CAC), ki jih vsebujejo mednarodne Kot rečeno, vse večji delež dolga držav obveznice. Te določbe opredeljujejo, kako v razvoju predstavljajo komercialne sprožiti in voditi pogajanja o prestrukturi-obveznice, s katerimi se trguje na med- ranju, kvalificirani večini upnikov pa omo-narodnih kapitalskih trgih. Po podatkih gočajo, da spremenijo pogoje obveznic organizacije Jubilee Debt Campaign UK dane izdaje na način, ki je obvezujoč za je do začetka leta 2019 takšne obvezni- vse imetnike teh obveznic. ce izdalo 25 držav z nizkim in srednje nizkim dohodkom, kar je predstavljalo Vendar pa določbe CAC prve genera- 23 odstotkov njihovega zunanjega dol- cije velikim strateškim investitorjem ga.74 To za te države pomeni veliko bolj še vedno omogočajo, da kupijo neki tvegan in dražji dolg,75 saj si izposojajo minimum obveznic, s pomočjo katerega po komercialnih pogojih in obrestnih lahko blokirajo dogovor in si zagotovijo merah ter so, na primer kadar so obve- možnost izvzema. Omejitve teh določb znice izdane v tuji valuti, izpostavljene CAC so se razkrile na primer pri grškem nihanjem deviznih tečajev. Ta oblika prestrukturiranju leta 2012, ko imetniki financiranja obenem predstavlja veliko obveznic z vsebovanimi določbami CAC oviro pri koordiniranju upnikov, če pride niso hoteli sodelovati in so bili poplača-do prestrukturiranja: pri prestrukturi- ni v celoti. Po tem grškem in po že prej ranju argentinskih obveznic je bilo zgolj opisanem argentinskem primeru so leta 2005 udeleženih okoli 600.000 nastale razširjene in združene določbe investitorjev.76 CAC, ki omogočajo oblikovanje kvalifi- 10 civilnodružbenih načel 17 ciranih absolutnih večin med različnimi Arabija in Indija –, še posebej kot virov izdajami obveznic, morebitnim izsiljeval- financiranja držav z nizkim dohodkom. cem pa preprečujejo nakup manjšinskih »Posledica tega je, da zdaj večinski delež deležev, s katerimi bi lahko blokirali uradnega bilateralnega dolga v številnih dogovor. Kljub temu te določbe nimajo državah v razvoju izvira od upnikov, ki enotne, standardizirane oblike, tiste, ki niso člani Pariškega kluba.«81 Tako se je so v uporabi, pa niso brez vrzeli.78 Poleg na primer delež celotnega javnega dolga tega ne rešujejo problema velike mase držav Podsaharske Afrike do upnikov, ki obstoječih obveznic, ki ne vsebujejo niso člani Pariškega kluba, med letoma določb CAC: po oceni MDS-a konec leta 2007 in 2016 podvojil s 15 odstotkov 2017 naj bi le 27 odstotkov vseh ne- na 30 odstotkov, medtem ko je delež odplačanih obveznic vsebovalo okre- bilateralnega dolga do Pariškega kluba pljene določbe CAC.79 upadel s 25 odstotkov na 7 odstotkov.82 Kljub temu imajo multilateralne institu- Ker bo v prihodnjih štirih letih dospelo cije (npr. MDS in Svetovna banka) in za- več kot 13 milijard dolarjev obveznic sebni posojilodajalci v tej regiji še vedno držav z nizkim dohodkom, se napovedu- pomembnejšo vlogo kot drugi upniki, jejo velike težave pri prestrukturiranju saj imajo prvi v rokah 35 odstotkov, dru- in refinanciranju.80 Sicer pa so obveznice gi pa 32 odstotkov afriškega zunanjega le eden od razlogov za naraščanje ranlji-dolga, pri čemer gre 55 odstotkov obre- vosti dolga na globalnem jugu, tako da sti na zunanji dolg zasebnim upnikom.83 rešitev problemov koordinacije v eni ka- tegoriji ne bo rešila širšega, sistemskega Za koordinacijo večstranskega prestruk-vprašanja, kako koordinirati upnike vseh turiranja dolgov do upnikov, ki niso člani kategorij dolga. Pariškega kluba, ne obstaja nobena in- stitucija, kar povečuje že obstoječa tve- ganja zapoznelega in zapletenega reše- Zmanjševanje pomena vanja krize, in to v trenutku, ko dolg do uradnih upnikov iz teh upnikov predstavlja vse večji delež v dolgu držav z nizkim dohodkom. Kljub Pariškega kluba odporu upnikov, ki niso člani Pariškega kluba, si zahodne države stalno prizade- V zadnjih letih se je sestava uradnih vajo, da bi jih vključile vanj – na primer upnikov precej spremenila. Odkar se je v okviru Pariškega foruma, ki združu- pojavila pobuda HIPC, upniki Pariškega je veliko skupino uradnih upnikov in kluba države z nizkim dohodkom vedno dolžnikov, da razpravljajo o oblikovanju bolj financirajo s pomočjo zmanjšanja politik.84 Seveda pa, kot opozarja Gel- dolžniških obveznosti razbremenitev ali pern, sta »klasificiranje dolga in iskanje s podporami, ne pa več toliko s poso-foruma za pogajanja o njem še posebno jili, ki ustvarjajo dolg. Poleg tega se je zahtevna, kadar tako dolžniki kot upniki povečal relativni pomen bilateralnih s sumničavostjo gledajo na prevladujočo uradnih upnikov, ki niso člani Pariškega ureditev ter so bistveno premalo zasto- kluba (NPC) – kot so Kitajska, Savdska pani v njenih institucijah«.85 18 Našli bomo rešitev Tradicionalni igralci, kot je MDS, so že Javno-zasebno dolgo zaskrbljeni zaradi netranspa- rentnosti posojilnih pogojev nečlanic partnerstvo in Pariškega kluba, saj to pogosto vključuje pogojne obveznosti »neizrecno ali izrecno zavarovanje, do- ločbe glede deviznega tečaja in spremi- Razmah posojanja, ki so ga povzročile njajoče se pristojbine«86 v nasprotju s nekonvencionalne denarne politike na tradicionalnim pogojevanjem posojilo- globalnem severu kot odziv na sve- dajalcev Pariškega kluba, ki izhaja iz po-tovno finančno krizo, je privedel do gosto ideološko opredeljene ekonomske velikanskega pritoka kapitala v države politike. Negotovo je tudi, kako bodo z nizkim dohodkom: je glavni dejavnik upniki, ki niso člani Pariškega kluba, rav- porasta izdaj obveznic držav z nizkim nali v primeru prestrukturiranj, k čemur dohodkom. Poleg tega instrumenti za prispevata tudi izginjanje razlike med izvoz kapitala postajajo standardni uradnim in komercialnim dolgom (na institucionalni pristop k razvojnim primer pri obravnavi ukrajinskih obve- financam in za zagotovitev sredstev za znic, izdanih na podlagi angleškega pra- izpolnitev Ciljev trajnostnega razvoja va, ki jih je Rusija imela leta 2015)87 ter (SDG), za katere se zavzemajo Svetovna prevlada državnih naložbenih skladov banka, EU in še posebno G20 – vključ- med imetniki državnih obveznic. To še no s članicami Pariškega kluba. Pri teh dodatno zaplete položaj držav dolžnic, tako imenovanih »mešanih finančnih saj lahko privede do dragih, dolgotrajnih instrumentih« se javna sredstva upo-in ponavljajočih se bilateralnih pogajanj rabijo za zbiranje zasebnih investicij pa tudi do morebitnih tožb. – še posebno za financiranje velikih Pritegnitev novih članov v Pariški klub infrastrukturnih projektov –, namesto sama po sebi ne odpravlja trajnih dvo- da bi države donatorice oziroma med- mov glede nepristranskosti, nedosled- narodne finančne institucije zagotovile nosti in netransparentnosti njegovega tradicionalno subvencionirano oziroma pristopa k prestrukturiranju dolgov. koncesijsko financiranje po nizkih obre- Širitev pariškega kluba ne odpravlja po- manjkljivosti sistema. Poleg tega se zdi, stnih merah.89 da je sedanja vnema MDS-a, EU-ja, G20 in drugih bolj posledica usihanja geopo- Toda ti instrumenti lahko pri državah z litičnega vpliva tradicionalnih bilateral-nizkim dohodkom ustvarijo velike pro- nih upnikov kot pa želje po soočenju z računske obveznosti tako zaradi obsega neravnovesjem moči, ki je v sedanjem izposojanja, potrebnega za velike infra- sistemu na škodo državam dolžnicam strukturne projekte, kot zaradi narave z nizkim dohodkom, oziroma želje po financiranja. Vedno bolj se uveljavljajo izboljšanju javnega nadzora nad opera- javno-zasebna partnerstva (PPP), ki cijami prestrukturiranja dolga.88 zahtevajo izrecna oziroma neizrecna poroštva vlade dolžnice, da bo zago- tovila donose zasebnim investitorjem (tako imenovane »pogojne obveznosti«). 10 civilnodružbenih načel 19 Obseg javno-zasebnih partnerstev v lahko vplivajo na zapletenost poznejših državah v razvoju z nizkim dohodkom prestrukturiranja.94 Dejansko ni vedno je v zadnjih letih stalno hitro naraščal: jasno, kako bodo viri mešanih instru-MDS ugotavlja, da bi »pri majhnem šte- mentov obravnavani pri morebitnem vilu držav z relativno velikim obsegom prestrukturiranju (npr. pri predlaganem javno-zasebnih partnerstev predvideni mednarodnem finančnem instrumentu fiskalni učinek [projektov v težavah] za izobraževanje).95 presegel 10 % BDP-ja«.90 Absurdno je, da MDS kljub temu promovira takšne ukrepe na ravni programov za posame- Dolg z zavarovanjem zne države in z vsiljevanjem varčevalnih ukrepov, ki države silijo k povečevanju Z opisanimi pojavi je povezana še ena obsega javno-zasebnih partnerstev sprememba v načinu, kako si jav- zaradi proračunskih omejitev,91 čeprav ni dolžniki zagotavljajo financiranje. z določeno mero previdnosti, ki je v Posojanje z zavarovanjem, pri katerem vnemi njegove sestrske organizacije, so posojila zavarovana z obstoječim Svetovne banke, ni zaznati.92 premoženjem (npr. zemljo) ali z bodo- čimi prihodki (npr. od prodaje blaga ali Takšne pogojne obveznosti v praksi donosov projekta), je vse pogostejša odložijo proračunske izdatke, ne da oblika financiranja, ki jo uporabljajo novi bi zmanjšale učinek na dolg, hkrati upniki, ki niso člani pariškega kluba, pa zaradi prikazovanja zunaj bilanc in netradicionalni zasebni upniki – še zmanjšujejo transparentnost. Orodja, posebno podjetja, ki trgujejo z blagom. kot je okvir vzdržnosti dolga MDS-a in Leta 2016 je ChinaAfricaResearchIniti- Svetovne banke, so izpopolnili, zato da ative ocenjevala, da je »33 % kitajskega bi bolje obvladali ta tveganja, toda ker posojilnega financiranja v Afriki zavaro- javno-zasebna partnerstva v številnih vanega z blagom ali izvozom naravnih državah niso ustrezno nadzorovana, virov«.96 večina MDS-ovih strokovnjakov, zadol- ženih za posamezne države, meni, da Le malo je znanega o pogojih za zava- »običajno ne morejo zanesljivo oceniti rovanje teh posojil – kar pomeni, da je izpostavljenosti in tveganj, povezanih z včasih težko reči, ali gre dejansko za ko-javno-zasebnimi partnerstvi«.93 Zaradi mercialne ali uradne terjatve. Nejasno teh investicij pogosto ni mogoče ugo- je tudi, kako razširjena je uporaba takih toviti resnične ravni javnega dolga, saj posojil, kar se ponavadi razkrije, ko se zamegljujejo vprašanje, kako vzdržni so države znajdejo v krizi.97 Zadnja najbolj v resnici dolgovi in kolikšno zmanjšanje izpostavljena primera prikritih dolgov, obveznosti bi bilo potencialno potreb- vezanih na nafto, v Čadu in Kongu sta no. Nedavne afere v zvezi s skritimi dol- razkrilabrezbrižno posojanje, ki prinaša govi, povezanimi z državnimi poroštvi visoke stroške dolžnikom in uveljavlja in podjetji v državni lasti v Mozambiku, komercialne interese zasebnih upnikov. Republiki Kongo in Togu, so nazorno Čad je leta 2014 pridobil 1,45 milijarde pokazale, kakšnaso tveganja in kako dolarjev posojil od družbe Glencore, 20 Našli bomo rešitev vezanih na prihodke od nafte: toda hud že od vsega začetka rezerviran za ta padec cen blaga, ki je sledil, je državo namen, saj je po načrtu za prestrukturi- pahnil v plačilne težave. Ker so ta posoji- ranje predvideno, da gre 53,65 odstotka la predstavljala 98 odstotkov zunanjega prihodkov od davka na prodajo blaga komercialnega dolga, je v roke družbe samodejno v roke imetnikov obveznic.101 Glencore prišlo 85 odstotkov prihodkov Po podatkih CADTM naj bi mrhovinarski Čada od nafte.98 skladi ustvarili preko milijardo dolarjev dobička,102 sodeč po poročilih pa že Nič manj problematična niso tveganja v dosegajo visoke čiste donose.103 odnosu do uradnih upnikov. Kitajska je Zavarovanje zaplete prestrukturiranje bila deležna ostrih kritik zaradi zasega- dolga, saj zoži manevrski prostor dolžni- nja premoženja držav, vključenih v nje- kov ob nastopu krize, ker določenim no pobudo nove svilne poti, ki so zašle upnikom de facto zagotavlja prednostno v krizo. Deležna je bila celo obtožb, da obravnavo – tj., dolžnik skorajda ne je ranljivim državam nevzdržne dolgo- more odreči plačevanja tem upnikom. ve naprtila prav zato, da bi se polastila Strokovnjaki prav tako opozarjajo na strateške geopolitične infrastrukture to, da so tovrstna posojila v nasprot- oziroma naravnih virov.99 Najpogosteje ju z, recimo, »negativnimi zastavnimi se omenja primer zamenjave dolga za določbami« v nekoncesijskih posojilnih premoženje s Šrilanko leta 2017, potem usmeritvah Svetovne banke, ki »pre- ko ta ni zmogla odplačevati 8 milijard prečujejo, da bi dolžnik za zavarovanje dolarjev vrednega posojila, najetega za zastavil premoženje, ki bi lahko ogrozilo izgradnjo pristanišča v južnem mestu poplačilo obstoječega upnika«.104 Hambantota. Kitajska si je nato zago- tovila 99-letni najem, ki ji omogoča upravljanje tega območja.100 Človekove pravice, razvoj in neenakost Toda zavarovanj, s katerimi naj bi si za- gotovili vračilo dolgov, ne uporabljajo le Kljub nenehnemu pritisku civilne novi igralci. Februarja 2019 je portoriška družbe in dejavnikom, kot so Načelne Družba za financiranje s pomočjo dav-smernice ZN o tujem dolgu in člove- kov na prodano blago (COFINA) izdala kovih pravicah iz leta 2011,105 poročilo obveznice, vezane na davek na prodano neodvisnega strokovnjaka ZN o posle-blago, kar je bil eden od ukrepov za dicah tujega dolga, vezanih na učinek prestrukturiranje dolga tega ameriškega ekonomskih reform in varčevalnih ukre-odvisnega ozemlja. Obveznice COFINA pov na človekove pravice žensk,106 ter bodo poplačane iz prihodkov od davka priznanje Akcijske agende iz Adis Abebe, na prodajo blaga, ki je bil nedavno povi- da »uspešna prestrukturiranja dolga šan s 7 odstotkov na 11,5 odstotka, kar izboljšajo zmožnosti držav, da dosežejo je menda najvišja stopnja v ZDA. Čeprav trajnostni razvoj in trajnostne razvojne se del fiskalnih prihodkov v vsakem cilje«,107 znotraj sedanje neureditve še primeru porabi za vračilo dolgov, je v vedno ni prostora za izrecno ter siste- tem primeru del državnih prihodkov matično upoštevanje človekovih pravic 10 civilnodružbenih načel 21 in razvojnih prioritet. To pa je še poseb-druge z upniki povezane institucije, niso no pretresljivo, če upoštevamo, kako bile izkoriščene.112 Ti akterji v glavnem hude posledice za človekove pravice je še vedno upoštevajo le finančne dejav- utrpelo prebivalstvo držav, ki jih je pri-nike, zanima jih le opredelitev sposob- zadela dolgotrajna dolžniška kriza, zara- nost neke države, da še naprej odplaču- di zapoznelega ali nezadostnega reše- je svoje dolgove, in določitev omejitve vanja krize v zadnjih letih (npr. Grčije108), izposojanja. še zlasti ženske in dekleta.109 Predpisi, ki ščitijo druge vrste dolžnikov, namreč Posledica tega neuspeha je, da poskuša obstajajo v drugih stečajnih zakonikih: MDS s pogojevanim posojanjem v zadol- 9. poglavje stečajnega zakonika ZDA, ženih državah še vedno ustvariti fiskalni ki se nanaša na občine, izrecno jamči prostor, namesto da bi si prizadeval za varstvo osnovnih storitev in virov, ki so nujno prestrukturiranje. Toda, kot je potrebni za njihovo zagotavljanje.110 pokazala Eurodadova raziskava iz leta 2018, je pogojevanje v teh programih, iz- Sedanji sistem državam ni sposoben hajajočih iz pretirano optimistične anali-omogočiti novega začetka, namesto tega ze DSA, »v večini primerov neučinkovito, pa spodbuja dolžnike, da odplačujejo morda celo kontraproduktivno, ko gre dolgove in odlagajo postopke za začetek za ponovno vzpostavitev dolgoročne prestrukturiranja navkljub socialnim in vzdržnosti dolga«, pri čemer so bile v ekonomskim posledicam za njihova pre- vzorec vključene v glavnem države, ki so bivalstva. Bistveno je tudi to, da spod- v zadnjem času večkrat prejele MDS-ova buja neodgovorno posojanje državam, posojila.113 ki pogosto niso zmožne zagotavljati niti osnovnih javnih storitev. Te storitve Poleg tega so posledice za človekove so še posebno pomembne za zmanj- pravice mogoče predvsem funkcija spe- ševanje in porazdelitev neplačanega cifične vrste prilagoditvenih ukrepov, ki skrbstvenega in gospodinjskega dela, ki se uporabljajo pri posojilnih programih, ga opravijo ženske – neplačanega dela, ne pa le tempiranja in obsega prestruk- na katerega se opira uvajanje varčeval- turiranja kot takega. Zato mora ustvar- nih ukrepov. Primer tako imenovanih janje fiskalnega prostora s prilagaja- »obveznic lakote« v Venezueli leta 2017 njem resnično spremljati zagotavljanje je še posebej žalostna ponazoritev tega prostora za ukrepe, s katerimi bi okre- trenda, saj so tu investitorji, kot je banka pili človekove pravice in razvoj, vključno Goldman Sachs, zahtevali 20-odstotni z odpiranjem vrat zadostni javni porabi, donos in tako izsesavali dragocene ki bo upoštevala tudi vidik spola. Toda devizne rezerve, ki bi bile potrebne za sedanji sistem – ki ga pooseblja pogoje- uvoz hrane, medtem ko je državo pestila vanje posojil s favoriziranjem grobega, vsesplošna podhranjenost.111 na varčevalne ukrepe osredotočene- ga fiskalnega prilagajanja –, kot kaže, Priložnosti za reformiranje pristopa v spodkopava tako vzdržnost dolga kot okviru analize vzdržnosti dolga (DSA), razvoj. Nedavna raziskava Forsterja in ki jo izvajajo MDS, Svetovna banka in sodelavcev kaže, da »reformni ukrepi, ki 22 Našli bomo rešitev jih zahteva MDS, povečujejo dohodkov-Večina poznavalcev mednarodnih no neenakost v državah posojilojemal- financ in razvoja se danes strinja, da kah«,114 medtem ko je EugeniaAndrea-se pripravlja nov val dolžniških kriz. sen s sodelavci na podlagi predhodnih Globalni dolg dosega nove vrhun- empiričnih raziskav ugotovila, da neena- ce.118 MDS opozarja, da so povišana kost povečuje verjetnost neplačevanja razmerja med dolgom in BDP-jem v dolga«.115 državah v razvoju dosegla raven, ki je bila nazadnje dosežena v 80. letih,119 Pregled ukrepanja Pariškega kluba po medtem ko se vzdržnost dolga držav letu 1956 pa je, nasprotno, pokazal, da v razvoju po mnenju UNCTAD-a naglo so imela prestrukturiranja, pri katerih »poslabšuje«.120 Erlassjahr.de ocenjuje, je prišlo do nominalnih odpisov, »opa-da je trenutno kritično zadolženih 122 zen, pozitiven učinek« na rast bruto držav globalnega juga.121 Odplačeva- domačega proizvoda, izdatke za zdravje nje dolga številnim državam prinaša ter zmanjšanje revščine in neenakos- visoke oportunitetne stroške, saj je ti116 – kar kaže na pozitivne socialne vsak cent, ki ga morajo plačati upni- in ekonomske rezultate, ki jih prinese ku, izgubljen za javno porabo, s katero večje zmanjšanje dolžniških obvezno-bi zagotovili varstvo in uveljavljanje sti. Opaziti je, da se tudi MDS vedno človekovih pravic ter izpolnjevanje bolj zaveda potrebe po reformiranju razvojnih prioritet: vzdržnega finan- svojega pristopa in poudarja, da mora ciranja doseganja Ciljev trajnostnega storiti več za zaščito socialnih izdatkov razvoja (SDG) v kontekstu sedanjega in »izostriti« orodja analize DSA, saj se državnega dolga ni mogoče zagotoviti zaveda, da je lahko prestrukturiranje v brez bistvene reforme načina, kako veliko pomoč dolžnikom pri zmanjšanju se soočamo z nevzdržnimi dolžniškimi ranljivosti dolga.117 Z vidika prebivalstev obremenitvami. zadolženih držav, ki prenašajo socialne posledice pogojevanja, osredotočenega Ker se obstoječe pomanjkljivosti seda- na varčevalne ukrepe, in neučinkovitih, njega »sistema« za prestrukturiranje zapoznelih prestrukturiranj, z reforma- dolgov zaradi nove dinamike, ki smo jo mi ne bi smeli več odlašati. opisali zgoraj, le še poglabljajo, je bolj kot kdaj koli pomembno, da se ponovno zavzamemo za sporazumno obliko- vanje multilateralnega mehanizma za obvladanje državnih dolgov. V spodbu- do in kot informacijo tem prizadeva- njem bomo spodaj ponovno podali 10 ključnih načel, ki so po našem mnenju bistvena za delovanje vsakršnega okvira, ki si resnično prizadeva preseči pomanjkljivosti sedanje »neureditve«. 10 civilnodružbenih načel 23 Multilateralni mehanizem za obvladanje državnih dolgov: 10 ključnih civilnodružbenih načel 1. Ustanovitev telesa, ki bo neodvisno od upnikov in 2. Uvedbo postopka lahko zahteva posojilojemalec, dolžnikov uporablja se institut samodejnega moratorija Za pravičnejši in učinkovitejši postopek Da bi zagotovili bolj urejeno in pravočas-reševanja problema dolgov je potreben no ukrepanje za obvladovanje prezad- nevtralen teren za vse vpletene strani. olženosti in za zmanjšanje ekonomskih, Odločitve mora sprejemati telo, ki bo političnih in socialnih posledic zapoznel-neodvisno od vseh upnikov. ega reševanja krize za prebivalstvo, mora mehanizem za obvladanje dolgov Institucionalna neodvisnost – »pošteni (DWM) dolžnikom dopuščati, da pred posrednik« – bo pravo zagotovilo nepris- neodvisnim telesom sami sprožijo pro- transkosti, ki bo okrepilo tako legitimnost ces prestrukturiranja, pri čemer bi mor-postopka kot njegovih rezultatov, ker ali imeti izključno pravico, da to storijo v bo odpravila nasprotja interesov, ki so fazi pred prenehanjem plačevanja dolga. vgrajena v sedanji sistem: tj., upniki v in-Vsak državni dolžnik ima pravico, da se solvenčnem postopku ne bodo mogli biti sam odloči sprožiti postopek prestruk-več hkrati stranka in sodnik. To bo najbrž turiranja dolga. pospešilo sprejemanje odločitev, s čimer bo pripomoglo k rešitvi problema »pre- Dopolnilo temu bi morala biti samode- malo in prepozno«, k doseganju poštenih jna zamrznitev vseh plačil iz naslova rezultatov, za katere bo lažje pridobiti zunanjega dolga, zato da bi se zagotovila podporo v državah dolžnicah, in k temu, pravična obravnava upnikov, in pod- da bodo bremena bolj pravično razpore- porni ukrepi za ponovno vzpostavitev jena med vse deležnike. vzdržnosti dolga. Zamrznitev bi moralo odobriti mednarodno telo za reševanje Telo za reševanje problema dolgov je lah- problema dolgov, saj bi se s tem poveča- ko stalen organ, recimo pod okriljem ZN, la legitimnost, vključevati pa bi morala lahko pa ad hoc organ, ki bo sklican le po transparentne pogoje glede njenega potrebi, za obravnavo posamičnih prim- trajanja. erov. Obstajati bi morala tudi možnost, da stranke pred uvedbo obvezujočega arbitražnega postopka zaprosijo za mediacijo. 24 Našli bomo rešitev 3. Ob uvedbi postopka bi se moral uveljaviti moratorij na 4. Celovita obravnava dolga države v enem samem upniške tožbe in izvršbe postopku Ta samodejni moratorij bi moral začeti Da bi zagotovili hitro rešitev problema veljati, ko neodvisno telo odobri in nevzdržnih dolgov in pošteno obravna- objavi odločitev za prestrukturiranje, vo upnikov, mora vsak mehanizem zato da se preprečijo tožbe mrhovinar- za obvladanje dolgov (DWM) omog- skih skladov in drugih nekooperativnih očati, da se celotni dolg neke države upnikov, ki spodkopavajo pogajanja obravnava v okviru enega samega o prestrukturiranju. To pripomore k postopka. pošteni obravnavi upnikov v postopku in okrepi prizadevanja za ponovno zagoto- Odprava razdrobljenosti forumov za vitev vzdržnosti dolga ob hkratni zaščiti prestrukturiranje državnih dolgov bo državnega premoženja. Zaradi takšnega omogočila obvladovanje neučinkovito-moratorija so lahko rezultati postopka sti in zmanjšala drage zapoznitve, ki so bolj pošteni, zaradi česar so tudi bolj posledica nekoordiniranih in ponavlja- legitimni in širše sprejeti, posledično jočih se pogajanj o prestrukturiranju. pa tudi trajnejši. Da bi se izognili špeku-lacijam z ogroženim dolgom, je treba Ker bo mehanizem že po definiciji znesek, ki si ga lahko upnik povrne s temeljil na pošteni in enaki obravnavi tožbo, omejiti na znesek, ki ga je plačal vseh upnikovih legitimnih terjatev, bo ob odkupu dolga na sekundarnih trgih. pripomogel tudi k odpravi razlogov za izvzemanje in preprečitvi agresivnih tožb mrhovinarskih skladov. 10 civilnodružbenih načel 25 5. Vsestranska udeležba vseh 6. Neodvisna ocena vzdržnosti deležnikov dolga in upoštevnosti posamičnih terjatev Zagotovitev kar največje udeležbe pri Da bi preprečili nasprotja interesov, vseh postopkih prestrukturiranja bo ki nastanejo, kadar upnik nastopa v povečala njihovo legitimnost, saj bodo vlogi strokovnega svetovalca telesu za tako vsi relevantni deležniki dobili pravi-reševanje problema dolga, bi moral co, da bodo slišani. Poudariti je treba, da analize vzdržnosti dolga (DSA), ki se up-to pomeni udeležbo dolžnikov, upnikov orabljajo za ugotavljanje ekonomskega in posameznikov/organizacij, ki zasto- stanja državnega dolžnika in svetovan- pajo državljane zadolženih držav. Ti so je pri pogajanjih o prestrukturiranju, namreč glede na svoj odnos do države izvajati neodvisno telo. Nepristranskost posredni terjalci/upniki, hkrati pa jih re-ocen bi bilo treba dodatno zagotoviti z zultati postopka neposredno zadevajo. uporabo več virov informacij, pri čem- Zasedanja bi morala praviloma potekati er bi morali obvezno upoštevati ocene v državi dolžnici, omogočena bi morala vpliva na človekove pravice. biti tudi udeležba državljanov vključno z javnimi obravnavami. V okviru potrjevanja terjatev je treba upoštevati tudi oceno zakonitosti in Poleg tega lahko vključujoč posto- legitimnosti dolga: ta postopek bi moral pek zmanjša možnosti za nepravično temeljiti na celovitih in transparentnih obravnavo zaradi izključenosti nekaterih revizijah dolga z udeležbo državljanov. deležnikov in omogoči sklenitev spora- zumov, ki jih bodo vse zainteresirane Nepristranska ocena in potrditev legit- strani najbrž bolj spoštovale, kar bo zag-imnosti terjatev bosta zagotovili bolj otovilo doseganje trajnejših rezultatov. pošteno obravnavo različnih skupin upnikov in priznanje soodgovornosti posojilodajalcev in posojilojemalcev za prezadolženost. Rezultat tega bo, da prebivalstva držav dolžnic ne bodo neupravičeno kaznovana za brezbrižne odločitve upnikov in vlad na področju financiranja. V duhu poštene delitve bre- mena med različne skupine upnikov je treba odpisati nezakoniti in nelegitimni dolg. Tovrstno sankcioniranje neodgov- ornega posojanja bo učinkovita vnapre- jšnja spodbuda za odgovorno posojanje, kar bo zmanjšalo tveganje za nastanek dolžniške krize in ščitilo tako sredstva državljanov kot tudi odgovornih posojil- odajalcev. 26 Našli bomo rešitev 7. Osredotočenost na vzdržnost dolga, ki potrebe prebivalstva 8. Spoštovanje mednarodnega prava človekovih pravic in postavlja pred odplačevanje dolga uresničevanje mednarodnih razvojnih zavez Sedanji pristopi k zagotavljanju Operacije za prestrukturiranje ali zman- vzdržnosti dolga se omejujejo na skra- jšanje dolžniških obveznosti ne smejo jno subjektivne analize sposobnosti spodbuditi ali prisiliti države, da bi opus-države, da odplača dolg oziroma pridobi tila svoje mednarodne obveznosti iz dodatnega, ki temeljijo na daljnosežnih naslova človekovih pravic. To je življen- političnih stališčih glede uporabe jskega pomena za zagotovitev trajnosti sredstev. Legitimno bi bilo, da bi pri in legitimnosti teh operacij ter pravičnih zagotavljanju vzdržnosti dolga upošte-rezultatov za prebivalstvo držav dolžnic. vali tudi človekove pravice in razvoj (glej Pri analizah vzdržnosti dolga je treba osmo načelo), zato da bi hkrati izboljšali sistematično uporabljati ocene vpliva natančnost analiz in povečali pravičnost na človekove pravice (HRIA), ki upošte-rezultatov za prebivalstvo prizadetih vajo tudi vidik spola, zato da bi razširili držav, s tem da bi ustvarili ravnovesje njihovo obzorje z izključno ekonomskih med njihovimi potrebami in potrebami ozirov tudi na vpliv dolžniških obveznos- upnikov. Namen vsakega mehanizma za ti države na njeno zmožnost doseganja obvladanje dolgov je, da državi znova razvojnih ciljev in ustvarjanja pogojev za zagotovi fiskalni prostor za zagotavljan-uveljavitev vseh univerzalnih človekovih je osnovnih potreb in storitev državl- pravic. janom, ki ga ne sme ovirati odplačevanje neplačanega dolga. Ugotovitve analize HRIA je treba upora- biti za to, da se bolj pravočasno sproži operacije prestrukturiranja dolga ali zmanjšanja dolžniških obveznosti, in kot podlago za sprejemanje odločitev o spremembi pogojev odplačevanja; obsegu »odpisov«, ki jih bodo deležni upniki; razdelitvi izgub, ki jih bodo imele različne skupine upnikov, in drugem. Prilagoditvene programe, vezane na zmanjšanje dolžniških obveznosti ali zmanjšanje dolga, je treba zasnovati ob upoštevanju tega načela in na podlagi sistematične uporabe analiz HRIA. 10 civilnodružbenih načel 27 9. Transparentnost: vzpostaviti je treba standardizirane postopke 10. Izvršljivost za pogajanja o prestrukturiranju dolgov in objaviti njihove rezultate Če hočemo povečati legitimnost in Vse stranke morajo spoštovati odločitve pravičnosti postopkov, okrepiti odgov- neodvisnega telesa. Najbolje bi bilo, ornost za neodgovorno posojanje in da bi avtoritativnost mehanizma za izposojanje ter pripomoči k doseganju obvladanje državnih dolgov zagotavljal dogovorjenih rezultatov, ki so v javnem mednarodni sporazum, ki bi ga ratifici- interesu in ki lahko dobijo podporo rala večina držav. Toda to ni predpogoj javnosti, je treba odpraviti tajnost in ad za napredek na tem področju. Obstoječi hoc pristop k pogajanjem o prestruk- mehanizmi za obvladanje dolgov (kot turiranju. je Pariški klub) delujejo brez vsakršne izrecne podlage v mednarodnem pravu. Če naj bodo podrobnosti glede posojil Nasprotno, temeljijo na politični vol- državam oziroma posojil s kakršno koli ji upnikov in izrabljajo dejstvo, da ni obliko državnega poroštva izvršljive, alternativnih rešitev. To nazorno priča o morajo biti javno zabeležene in vnaprej tem, zakaj mora biti multilateralni meha- objavljene.To bo povečalo zanesljivost nizem za obvladanje državnih dolgov ne- in natančnost analiz vzdržnosti dolga, odvisen od vseh upniških institucij, saj si kar bo pripomoglo k temu, da bodo lahko le tako zagotovi široko podporo in upoštevane vse legitimne terjatve, kar spoštovanje svojih odločitev. bo prispevalo k hitrejšemu sprejemu ukrepov za obvladovanje prezado- lženosti. Hkrati bo pripomoglo tudi k temu, da iz celovitih pogajanj o pre- strukturiranju dolga ne bo izključen noben odgovoren upnik. Za pospešitev prestrukturiranj in razkritje nasprotja interesov so potrebni javni registri imetnikov obveznic. Da bi zmanjšali težnje po spodkopavanju prestrukturiranj dolgov, morajo stranke obvezno razkriti tudi vsa imetja pravic do zamenjave kreditnih tveganj. Prav tako je treba javno razkriti post- opek imenovanja ter plačila pravnih in finančnih svetovalcev, ki svetujejo državnim posojilojemalcem. 28 Našli bomo rešitev Sklep: Državni dolg po vsem svetu dosega naj- skladov – to je le nekaj problemov, ki višje vrednosti doslej. Države s srednjim trenutno težijo načrtovalce politik. Hkra-dohodkom beležijo raven zadolženosti, ti nazorno kažejo, zakaj pretvarjanje, da kakršne ni bilo vse od »izgubljenega ni potrebe po multilateralnem okviru desetletja razvoja« v 80. letih,122 med- za prestrukturiranje državnih dolgov, ni tem ko MDS ocenjuje, da ima trenutno več verodostojno. 47 odstotkov držav z nizkim dohodkom težave z dolgom oziroma so v veliki ne- Civilna družba je v preteklosti tehtno varnosti, da jih bodo imele.123 Kot kažejo prispevala k razpravi o tem, kako priti podatki organizacijeJubileeDebtCampa-do takšne rešitve: od prispevka Os- ign, so se odplačila dolga držav v razvo- carjaUgartecheja in Alberta Acosta126 ju med letoma 2010 in 2018 povečala preko AFRODAD-a127 pa do arbitražnega za 85 odstotkov, v najbolj prizadetih postopka, ki sta ga zastopala Kuniber- državah pa se očitno zmanjšuje javna tRaffer128 in Jürgen Kaiser.129 Ti predlogi poraba, kar pomeni, da breme dolgov se uvrščajo ob bok institucionalnim pre- že neposredno vpliva na uresničevanje dlogom, kot sta predlog Anne Krueger ciljev trajnostnega razvoja (SDG).124 Nas-za mehanizem prestrukturiranja dolgov lednji val dolžniških kriz se je že začel, pod vodstvom MDS-a iz leta 2002130 in njegove človeške posledice pa že čuti UNCTAD-ov načrt za obvladanje dolgov prebivalstvo po vsem globalnem jugu. iz leta 2015.131 V kontekstu poslabševanja situacije se Vendar pa politični postopki za uresniči- spreminja dinamika državnega dolga. tev tega programa še niso dosegli ravni Javni dolgovi držav v razvoju, ki izvira- ambicioznosti samih predlogov. Zadnji jo iz vse bolj kompleksnega prostora resni poskus v okviru ZN-ja leta 2015 uradnih in zasebnih upnikov,125 so bolj je razvodenel zaradi odpora zahodnih raznoliki in dražji, kar razkriva trajne vlad.132 Kljub dobrodošlim političnim slabosti neustrezne neureditve pre- resolucijam, recimo Evropskega parla- strukturiranja državnih dolgov. Pojav menta133 in Evro-latinskoameriške par- novih bilateralnih in netradicionalnih lamentarne skupščine,134 ter nenehnim komercialnih posojilodajalcev, porast pozivom organizacij civilne družbe135 uporabe obveznic, posojanje z zavaro- se MDS, G20 in drugi varuhi mednaro- vanjem in zasebno financiranje s finanč- dne finančne ureditve še vedno nočejo nim vzvodom na področju razvoja ter temeljito spopasti z vprašanjem, kako grožnja agresivnih tožb mrhovinarskih izboljšati postopke prestrukturiranja. 10 civilnodružbenih načel 29 Pa čeprav so med tistimi, ki danes Čeprav mehanizem za multilateralno najglasneje opozarjajo na nevarnost obvladanje dolgov v marsikaterih krogih nove dolžniške krize.136 Še vedno dajejo velja za nerealističen in nedosegljiv prednost ukrepanju, ki zgolj širi obsto- politični cilj, nima nobene verodostojne, ječe oblike (npr. širitvi Pariškega kluba), celovite politične alternative. Politična in tržnim rešitvam (npr. izpopolnjeva-volja je naključna, mogoče jo je (po- nju določb o kolektivnem ukrepanju, novno) zbrati: zato Eurodad s svojimi CAC). Po drugi strani se institucionalne partnerji znova opozarja in poudarja, zmožnosti usmerjajo k preprečevanju da potrebujemo tak mehanizem. Prvi kriz, na primer z zavzemanjem za izbolj- cilj je, da se to vprašanje spet usidra na šanje zmožnosti za upravljanje dolga in uradnem političnem dnevnem redu. Do- transparentnost podatkov v državah z govor o konkretni naravi mehanizma bo nizkim dohodkom.137 Ta prizadevanja so seveda odvisen od poznejših razprav. V koristna, vendar niso zadosten odgovor tej zabeležki so podana načela, na kate-na probleme, s katerimi smo soočeni. rih bi morali po mnenju civilne družbe Brez sistema, ki bi prezadolženim drža- temeljiti te razprave in njihovi rezultati. vam omogočil nov začetek na podlagi pravočasne, poštene, pravične in trajne rešitve, bodo prizadevanja za izboljša- nje preventive Sizifovo delo. V zasledovanju rešitev v okviru obsto- ječih oblik se odraža pragmatizem, ki je razumljiv glede na politične ovire, zaradi katerih so propadli prejšnji po- skusi oblikovanja okvira za reševanje problema dolgov (DRF). Vendar pa ne smemo dopustiti, da bi reforma seda- nje neureditve pristala na njeno glavno značilnost: ukrepanje, ki je »premalo« za preureditev sistema in »prepozno« za preprečitev nadaljnjih resnih socialnih posledic v zadolženih državah, prepros- to ni več sprejemljivo. Dokler ni resnih reform, bo prebivalstvo prezadolženih držav še naprej na milost in nemilost prepuščeno postopkom prestrukturi- ranja, ki se malo brigajo za legitimnost dolgov, zanemarjajo človekove pravice ter razvojne zaveze in v katerih prebivalstvo ne igra nobene vloge, čeprav nosi nastale posledice. 30 Našli bomo rešitev Reference 1 José Antonio Ocampo, ‘A Brief History 11 Kunibert Raffer, ‘Applying Chapter 9 of Sovereign Debt Resolution and a Proposal Insolvency to International Debts:An Economi-for a Multilateral Instrument’, v: Too Little, Too cally Efficient Solution with a Human Face’, World Late, ur. Martin Guzman, José Antonio Ocampo Development 18, št. 2 (februar 1990): str. 301–11, in Joseph E. Stiglitz (Columbia University Press, https://doi.org/10.1016/0305-750X(90)90054-2. 2016), str.189, https://doi.org/10.7312/colum-bia/9780231179263.003.0011. 11 Kunibert Raffer, ‘Applying Chapter 9 Insolvency to International Debts: An Economi-2 Glej na primer Luke Fletcher in Adele cally Efficient Solution with a Human Face’, World Webb, ‘Alternatives to Debtors’ Prison: Develo-Development 18, št. 2 (februar 1990): str. 301–11, ping a Framework for International Insolvency’, https://doi.org/10.1016/0305-750X(90)90054-2. ACFID-IHS Working Paper Series (Jubilee Austra-lia, oktober 2011), str.15. 12 Glej na primer Tim Jones, ‘The New Developing World Debt Crisis’ (Jubilee Debt Cam-3 Odette Lienau, ‘The Challenge of Legiti- paign, oktober 2017) in Hugh Bredenkamp et al., macy in Sovereign Debt Restructuring’, Harvard ‘Challenges Ahead’, Sovereign Debt: A Guide for International Law Journal 57, št. 1 (19. april 2016): Economists and Practitioners, 2019. 151–214, https://doi.org/10.31228/osf.io/nvrcx, in Bodo Ellmers, ‘The Evolving Nature of Developing 13 Jubilee Debt Campaign UK, ‘Crisis Country Debt and Solutions for Change’ (Bruselj: Deepens as Global South Debt Payments Incre-Eurodad, julij 2016). ase by 85%’, Jubilee Debt Campaign UK, 3. april 2019, https://jubileedebt.org.uk/press-release/ 4 Glej C. Buchheit, ‘Sovereign Debt crisis-deepens-as-global-south-debt-paymentsin-Restructurings: The Legal Context’, SSRN Scholar-crease-by-85. ly Paper (Rochester, NY: Social Science Research Network, 1 julij 2013), https://papers.ssrn.com/ 14 Anne O. Krueger, A New Approach to abstract=2473986. Sovereign Debt Restructuring (Washington, D.C: Mednarodni denarni sklad, 2002). 5 Udaibir S. Das et al., Sovereign Debt Restructuring 1950–2010: Literature Survey, Data, 15 Mednarodni denarni sklad, ‘Sovereign and Stylized Facts (Washington, D.C.: Mednarod-Debt Restructuring – Recent Developments ni denarni sklad, 2012), http://site.ebrary.com/ and Implications for the Fund’s Legal and id/10627162. Policy Framework’ (Mednarodni denarni sklad, 26. april 2013), www.imf.org/external/np/pp/ 6 Oscar Ugarteche in Alberto Acosta, ‘A eng/2013/042613.pdf in Bodo Ellmers, ‘IMF Ack-favor de un tribunal internacional de arbitraje nowledges Failure of Recent Debt Restructurings, de deuda soberana’, Documentos de Discusión Proposes New Reforms’, 30. maj 2013, https:// Global, 5. marec 2003, str. 27. eurodad.org/Entries/view/1545535/2013/05/30/ IMF-acknowledges-failure-of-recent-debt-restruc-7 AFRODAD, ‘Fair and Transparent Arbit- turings-proposes-new-reforms. ration on Debt’ (Harare: AFRODAD, 2002). 16 Bodo Ellmers, ‘The UN’s Work towards 8 Jürgen Kaiser, Resolving Sovereign Debt Faster and Better Resolution of Debt Crises: A Crises: Towards a Fair and Transparent Interna-Tale of Legal Frameworks and Basic Principles for tional Insolvency Framework, 2., pop. iz., Study Debt Restructurings’, 9. december 2015, https:// (Berlin: Friedrich-Ebert-Stiftung, Department for eurodad.org/UNandDebtCrises. Global Policy and Development, 2013). 17 Generalna skupščina Združenih naro- 9 Bodo Ellmers, ‘The Evolving Nature of dov, Basic Principles on Sovereign Debt Restruc-Developing Country Debt and Solutions for Chan-turing Processes, A/RES/69/319, (29. september ge’, 2016, https://eurodad.org/files/pdf/1546625-2015). the-evolving-nature-of-developing-coun- try-debt-and-solutions-forchange-1474374793. 18 UNCTAD, ‘Sovereign Debt Workouts: Go- pdf. ing Forward Roadmap and Guide’ (UNCTAD, april 2015), https://unctad.org/en/PublicationsLibrary/ 10 Eurodad, ‘A Fair and Transparent Debt gdsddf2015misc1_en.pdf. Work-out Procedure: 10 Core Civil Society Principles’ (Bruselj: Eurodad, december 2009). 10 civilnodružbenih načel 31 19 UNCTAD, ‘Principles on Promoting Res- 30 Glej Inter-Agency Task Force on Finance ponsible Sovereign Lending and Borrowing’ (Zdru-Statistics (MDS) in Mednarodni denarni sklad, ur, ženi narodi, 10. januar 2012), https://unctad.org/ External Debt Statistics: Guide for Compilers and en/PublicationsLibrary/gdsddf2012misc1_en.pdf. Users, 2013 (Washington, DC, Mednarodni denarni sklad, 2013), str.89–91, in Das et al., Sovereign Debt 20 Glej na primer Sergio Chodos, ‘From Restructuring 1950–2010, str. 7. the Pari Passu Discussion to the “Illegality” of Making Payments’, v Too Little, Too Late, ur. 31 Glej na primer Kaiser, Resolving So- Martin Guzman, José Antonio Ocampo in Joseph vereign Debt Crises; UNCTAD, ‘Sovereign Debt E. Stiglitz (Columbia: Columbia University Press, Workouts: Going Forward Roadmap and Guide’. 2016), str.77–84, https://doi.org/10.7312/colum-bia/9780231179263.003.0005. 32 Uradni upniki so mednarodne organiza- cije, vlade in državne ustanove vključno z uradnimi 21 Miranda Xafa, ‘Lessons from the 2012 denarnimi ustanovami. Gl. OECD-jev Slovar statis-Greek Debt Restructuring’, VoxEU.Org (blog), tičnih izrazov na https://stats.oecd.org/glossary/ 25. junija 2014, https://voxeu.org/article/gre-index.htm ek-debt-restructuring-lessons-learned. 33 Jürgen Kaiser, Friedrich-Ebert-Stiftung in 22 Jubilee Debt Campaign UK, ‘Crisis Referat Globale Politik und Entwicklung, Making Deepens as Global South Debt Payments Increase the Global Financial System More Resilient: A by 85%’, 3. april 2019, https://jubileedebt.org.uk/ Regional/Group-Wise Approach to Sovereign Debt press-release/crisis-deepens-as-global-south-debt-Workouts, 2017, str.5. payments-increase-by-85. 34 Glej Kaiser, Resolving Sovereign Debt 23 Thomas Stubbs in Alexander Kentikele- Crises; UNCTAD, ‘Sovereign Debt Workouts: Going nis, ‘International Financial Institutions and Human Forward Roadmap and Guide’; Anna Gelpern, Rights: Implications for Public Health’, Public Health ‘Sovereign Debt: Now What?’, Sovereign Debt, The Reviews 38 (30. november 2017), https://doi. Yale Journal of International Law, 41, št. 2 (jesen org/10.1186/s40985-017-0074-3. 2016), str.52. 24 Laurence M. Ball et al., ‘The Distri- 35 European Stability Mechanism et al., ‘Offi-butional Effects of Fiscal Consolidation’, IMF cial Debt Restructurings and Development’, Federal Working Papers 13, št. 151 (2013): 1, https://doi. Reserve Bank of Dallas, Globalization and Mone-org/10.5089/9781475551945.001. tary Policy Institute Working Papers 2018, št. 339 (2018), str. 7, 15 https://doi.org/10.24149/gwp339. 25 Jürgen Kaiser, Resolving Sovereign Debt Crises, 2013, https://erlassjahr.de/wordpress/ 36 James A. Haley, ‘Sovereign Debt Restruc- wp-content/uploads/2016/03/FES-Resolving_Sove-turing: Good Faith or Self-Interest?’, CIGI Papers, št. reign_Debt_Crises.pdf, str.17. 150 (november 2017), str.5, https://www.cigionline. org/publications/sovereign-debt-restructuring-go-26 Ilias Bantekas in Renaud Vivien, ‘On the od-faith-or-self-interest. Odiousness of Greek Debt: The Odiousness of Greek Debt’, European Law Journal 22 (1. julij 2016): 37 Money Matters, an IMF Exhibit – The str.539–65, https://doi.org/10.1111/eulj.12184. Importance of Global Cooperation, Reinventing the System (1972–1981), Part 4 of 7’, dostopno 4. aprila 27 Tim Atwater, ‘Jubilee USA: Debt Cancel- 2019 na www.imf.org/external/np/exr/center/mm/ lation: A Biblical Norm’, 2007, www.jubileeusa.org/ eng/rs_sub_3.htm. faith/faith-and-worship-resources/debt-cancella-tion-a-biblical-norm.html. 38 Mednarodni denarni sklad, ‘Macroeco- nomic Developments and Prospects in Low-Income 28 Gillian Tett, ‘Wiping the Slate Clean: Is It Developing Countries’ Mednarodni denarni sklad, Time to Reconsider Debt Forgiveness?’, Financial 22. marca 2018), str.51, www.imf.org/~/media/ Times, 12. december 2018, www.ft.com/content/ Files/Publications/PP/2018/pp021518-macroeco-dd02e4a8-fda5-11e8-aebf-99e208d3e521. nomic-developments-and-prospects-in-low-income-developing-countries.ashx. 29 Eric Toussaint, ‘Sovereign Debt Repudia- tions: Stepping Stones in History’, 27. oktober 2017, 39 ‘Money Matters, an IMF Exhibit – The Impor-http://www.cadtm.org/Sovereign-Debt-Repudiatance of Global Cooperation, Reinventing the System tions. (1972-1981), Part 4 of 7’, dostop 4. aprila 2019, www.imf. org/external/np/exr/center/mm/eng/rs_sub_3.htm. 32 Našli bomo rešitev 40 ‘HIPC’, Jubilee USA Network, dostop 6. 52 Martin Guzman in Domenico Lombardi, aprila na www.jubileeusa.org/hipc. ‘Assessing the Appropriate Size of Relief in Sovereign Debt Restructuring’ (6. oktober 2017), www. 41 Mednarodni denarni sklad, ‘Sovereign dropbox.com/s/5liw3haxoc9hx7h/5A_Martin%20 Debt Restructuring – Recent developments Guzman-DebtCon2.pdf?dl=0. and implications for the Fund’s legal and poli-cy framework’ (Mednarodni denarni sklad, 26. 53 Gelpern, ‘Sovereign Debt: Now What?’. april 2013), str.1, www.imf.org/external/np/pp/ eng/2013/042613.pdf. 54 Združeni narodi, ur., Reflecting on 42 Udaibir S. Das et al., Sovereign Debt Seventy Years of Development Policy Analysis, Restructuring 1950–2010, IMF Working Paper, World Economic and Social Survey 2017 (New York: 2010, www.imf.org/external/pubs/ft/wp/2012/ Združeni narodi, 2017), str.60. wp12203.pdf. 55 Brett House, Mark Joy in Nelson Sobrin- 43 Tamon Asonuma, ‘Serial Sovereign ho, ‘Sovereign Debt Restructurings: The Costs of Defaults and Debt Restructurings’ (Mednarodni Delay’, 4. oktober 2017, str. 5. denarni sklad, marec 2016), str.10. 56 Glej na primerZdruženi narodi, In- 44 Das et al., Sovereign Debt Restructuring ter-agency Task Force on Financing for Develo-1950–2010, str.30–33. pment, Financing for Sustainable Development Report 2019 (New York: Združeni narodi, 2019), str. 45 MDS, ‘Public Information Notice (PIN) 118–120 available from: https://developmentfinan- št. 13/61: IMF Executive Board Discusses Sove-ce.un.org/fsdr2019. reign Debt Restructuring-Recent Developments and Implications for the Fund’s Legal and Policy 57 Jürgen Kaiser, Resolving Sovereign Debt Framework’, MDS, 23. maj 2013, www.imf.org/en/ Crises: Towards a Fair and Transparent Internatio-News/Articles/2015/09/28/04/53/pn1361. nal Insolvency Framework, 2. sprem. izd., (Berlin: Friedrich-Ebert-Stiftung, Dep. for Global Policy and 46 Glej https://jubileedebt.org.uk/glossa- Development, 2013), str. 19. ry-debt-terms#Default%20and%20repudiation 58 Martin Guzman in Joseph E Stiglitz, ‘Crea-47 Elaine Moore, ‘Russia, Ukraine and ting a Framework for Sovereign Debt Restructuring the Not so Exceptional IMF Loan’, Financial That Works’, v Too Little, Too Late. The Quest to Times, 2. december 2015, http://ftalphaville. Resolve Sovereign Debt Crises (New York: Colum-ft.com/2015/12/21/2147392/russia-ukraine-and-bia University Press, 2016), str. 3–32. the-not-so-exceptional-imf-loan/. 59 UNCTAD, ‘Sovereign Debt Workouts: 48 Tim Jones, ‘IMF and Debt Restructu- Going Forward Roadmap and Guide’, str.18. ring: Just Talk?’, Bretton Woods Project, 22. marec 2017, www.brettonwoodsproject.org/2017/03/ 60 Kaiser, Resolving Sovereign Debt Crises, imf-and-debtrestructuring-just-talk/; Jubilee Debt str.16. Campaign UK, ‘Debt Policy Update, from Jubilee Debt Campaign’, 10. februarja 2016, www.cadtm. 61 Prav tam, str. 14. org/spip.php?page=imprimer&id_article=12955. 49 Anna Gelpern, ‘Sovereign Debt: 62 Ocampo, ‘A Brief History of Sovereign Debt Resolution and a Proposal for a Multilateral Now What?’, Sovereign Debt, The Yale Journal of Instrument’; and UNCTAD, ‘Sovereign Debt Worko-International Law, 41, št. 2 (jesen 2016), str.50. uts: Going Forward Roadmap and Guide’ (UNCTAD, april 2015), https://unctad.org/en/PublicationsLib-50 Lee C. Buchheit et al., ‘The Sovereign rary/gdsddf2015misc1_en.pdf, str. 34. Debt Restructuring Process’, v Sovereign Debt: A Guide for Economists and Practitioners, ur. S. Ali 63 Glej Rodrigo Olivares-Caminal, ‘The Pari Abbas, Alex Pienkowski in Kenneth Rogoff (Medna-Passu Clause in Sovereign Debt Instruments: De-rodni denarni sklad in Oxford University Press, v velopments in Recent Litigation’, BIS Papers, št. 72 pripravi). (31. julij 2013), str.123. 51 Med novejšimi primeri je prestruktu- riranje državnega dolga Barbadosa v višini 7 milijard dolarjev. Glej www.ft.com/content/164613a4-7234-11e9-bbfb-5c68069fbd15 10 civilnodružbenih načel 33 64 Glej Gelpern, ‘Sovereign Debt: Now 75 Glej ‘Increasing Debt in Many African What?’ Za dober povzetek glej tudi Julie Wernau, Countries Is a Cause for Worry’, The Econo- ‘Elliott Management, Other Funds Get Big Rewards mist, 8. marec 2018, www.economist.com/mid-on Argentina Bonds’, Wall Street Journal, 2. marec dle-east-and-africa/2018/03/08/increasing-debt-2016, sec. Markets, www.wsj.com/articles/elliott-in-many-african-countries-is-a-cause-for-worry. Še management-other-funds-make-hay-on-argentina-posebej ranljive so države Podsaharske Afrike, od bonds-1456929628. katerih jih je od leta 2006 16 izdalo obveznice in ki »ob izdaji državnih obveznosti plačajo okoli 100 ba-65 Gelpern, ‘Sovereign Debt: Now What?’, zičnih točk pribitka«. Glej Presbitero et al., ‘Soverign str.73. Bonds in Developing Countries’, str. 14. 66 Julian Schumacher, Henrik Enderlein in 76 Glej opombo 64 o ‘ICSID Decision on Ju- Christoph Trebesch, ‘Sovereign Defaults in Court’, risdiction and Admissibility, Abaclat and Others vs. Working Paper (ECB Working Paper, 2018), str. 7, The Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/07/5 https://doi.org/10.2866/177790. | Trans- Lex.Org’, dostopno 6. aprila 2019, www. trans-lex.org/291300/_/icsid-decision-on-jurisdic-67 Andrea F. Presbitero et al., ‘Sovereign tion-and-admissibility-abaclat-and-others-vs-the-ar-Bonds in Developing Countries: Drivers of Issuance gentine-republic-icsid-case-no-arb-07-5/. and Spreads’, Review of Development Finance 6, št. 1 (junij 2016): str. 1–15, https://doi.org/10.1016/j. 77 Tim Jones, ‘France Passes Law to Clip Vul-rdf.2016.05.002. ture Funds’ Wings’, 6. april 2017, https://eurodad. org/France-law-to-clip-vulture-funds-wings; Bodo 68 Matthias Goldmann, ‘Sovereign Debt Ellmers in Antonio Gambini, ‘Debt Justice Prevails Crises as Threats to the Peace: Restructuring under at the Belgian Constitutional Court: Vulture Funds Chapter VII of the UN Charter?’, Goettingen Journal Law Survives Challenge by NML Capital’, 5. junij of International Law, 2012, str.163, https://doi. 2018, https://eurodad.org/vulture-funds-blog. org/10.3249/1868-1581-4-1-goldmann. 78 Za nadaljnje obravnave, ki se osredo- 69 Risto Nieminen in Mattia Osvaldo Pica- točajo predvsem na izkušnje evrskega območja z relli, ‘Sovereign Debt Restructuring Main Drivers določbami CAC, glej and Mechanism’ (European Parliamentary Resear-Mitu Gulati in Mark Weidermaier, ‘Euro Area ch Service, februar 2017), str. 9–10, www.europarl. Sovereign Bonds: CACs or No-CACs? - Credit Slips’, europa.eu/RegData/etudes/BRIE/2017/593800/ 3. februar 2019, www.creditslips.org/credits-EPRS_BRI(2017)593800_EN.pdf in Buchheit et al., lips/2019/02/euro-area-sovereign-bonds-cacs-or- ‘The Sovereign Debt Restructuring Process’. no-cacs.html; Sebastian Grund, ‘Collective Action Clauses in the Euro Area: A Law and Economic 70 UNCTAD, ‘Sovereign Debt Workouts: Go- Analysis of the First Five Years’, Oxford Law Faculty, ing Forward Roadmap and Guide’ (UNCTAD, april 28. februar 2019, www.law.ox.ac.uk/busine-2015), str. 40. ss-law-blog/blog/2019/02/collective-action-clau-ses-euro-area-law-and-economic-analysis-first; 71 Christoph Trebesch, ‘Resolving Sovereign Grégory Claeys in Antoine Mathieu Collin, ‘Does the Debt Crises: The Role of Political Risk’, Oxford Econo-Eurogroup’s Reform of the ESM Toolkit Represent mic Papers 71, št. 2 (1. april 2019), str. 423, https:// Real Progress? (Bruegel), 13. december 2018, doi.org/10.1093/oep/gpy041. http://bruegel.org/2018/12/does-the-eurogroups-reform-of-the-esm-toolkit-represent-real-prog-72 Tim Jones, ‘What We Have Learned from ress/. the US Indictment on Odious Loans to Mozambique’, 8. januar 2019, https://eurodad.org/Entries/ 79 Mednarodni denarni sklad, ‘Third Prog- view/1546990/2019/01/08/What-we-have-learned-ress Report on inclusion of enhanced contractual from-the-US-indictment-on-odious-loans-to-Mo-provisions in international sovereign bond con-zambique. tracts’, december 2017, str.7. 73 Adrian Fey, ‘Finance Ministry Still Deter-80 Glej MDS-WBG Development Committee, mined to Pay Illegal Debts’, Club of Mozambique ‘Debt vulnerabilities in emerging and low-income (blog), 13. januar 2019, https://clubofmozam-economies’, (17. september 2018) str. 7, na: www. bique.com/news/finance-ministry-still-determi-devcommittee.org/sites/www.devcommittee.org/ ned-to-pay-illegal-debts/. files/download/Documents/2018-09/DC2018- 0011%20Debt%20Vulnerabilities.pdf. 74 Jubilee Debt Campaign UK, ‘Debt Policy Update’, januar 2019, str. 5. 81 Bredenkamp et al., ‘Challenges Ahead’, odstavek 11. 34 Našli bomo rešitev 82 Shakira Mustapha in Annalisa Prizzon, ‘Af-92 Maria-Jose Romero, ‘The Fiscal Costs of rica’s Rising Debt. How to Avoid a New Crisis’ (ODI, PPPs in the Spotlight’, 16. marec 2018, https://euro-oktober 2018). dad.org/fiscal-cost-PPPs. 83 Jubilee Debt Campaign UK, ‘Africa’s 93 Mednarodni denarni sklad in Svetovna Growing Debt Crisis: Who Is the Debt Owed To?’ banka, ‘G-20 Note: Strengthening Public Debt (Jubilee Debt Campaign, oktober 2018), https://ju-Transparency – the Role of the IMF and the World bileedebt.org.uk/wp/wp-content/uploads/2018/10/ Bank’ (International Development Association Who-is-Africa-debt-owed-to_10.18.pdf. &Mednarodni denarni sklad, 13. junij 2018), str. 42. 84 Glej http://www.clubdeparis.org/en/com- 94 Glej Mednarodni denarni sklad in munications/page/forum. Svetovna banka, 2018, ‘Strengthening Public Debt Transparency – the Role of the IMF and the World 85 Gelpern, ‘Sovereign Debt: Now What?’, str. 61. Bank’, (Washington) in Bredenkamp et al., ‘Challenges Ahead’. 86 Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka, ‘Applying the Debt Sustainability Framework 95 Owen Barder in Andrew Rogerson, ‘The for Low-Income Countries Post Debt Relief’ (Med-International Finance Facility for Education: The narodni denarni sklad, 6. november 2006), str. 8, Wrong Answer to the Right Question?’, Center for www.imf.org/en/Publications/Policy-Papers/Is-Global Development, dostopno 7. aprila 2019, sues/2016/12/31/Applying-the-Debt-Sustainability-www.cgdev.org/blog/international-finance-facili-Framework-for-Low-Income-Countries-Post-Debt-ty-education-wrong-answer-right-question. Relief-PP3959. 96 Brautigam, Deborah in Jyhjong Hwang. 87 Gelpern, ‘Sovereign Debt: Now What?’, str. 83. 2016. Eastern Promises: New Data on Chinese Loans in Africa, 2000-2014. Working Paper št. 88 Glej MDS, ‘Communiqué of the Thirty-Se- 2016/4. China-Africa Research Initiative, School of ven Meeting of the International Monetary and Advanced International Studies, Johns Hopkins Uni-Financial Committee’, MDS, 21. april 2018, www. versity, Washington, DC, str. 4, dostopno na www. imf.org/en/News/Articles/2018/04/20/pr18140-sais-cari.org/publications. communique-of-the-thirty-seventh-meeting-of-the-imfc; Evropska komisija in Visoki predstavnik 97 Mednarodni denarni sklad, ‘Macroeco- za zunanje zadeve in varnostno politiko, ‘Joint nomic Developments and Prospects in Low-Income Communication to the European Parliament, the Developing Countries’; Bredenkamp et al., ‘Challen-European Council, and the Council’ (Evropska komi-ges Ahead’, str. 7. sija, 12. marec 2019), str.4; ‘G20 Leaders’ Declaration Building Consensus for Fair and Sustainable 98 ‘Oil-Hungry Western Companies Are Development’ (G20 Argentina 2018, 1. december Contributing to Huge Debt Problems in Africa’, The 2018); in Michael Igoe, ‘Exclusive: In Rebuke to Chi-Independent, 30. november 2018, www.indepen-na, Trump Seeks G20 Endorsement of “sustaina-dent.co.uk/voices/africa-oil-companies-g20-sum-ble” Finance’, Devex, 5. oktober 2018, www.devex. mit-fix-glencore-debt-chad-a8660606.html. com/news/sponsored/exclusive-in-rebuke-to-chi-na-trump-seeks-g20-endorsement-of-sustaina-99 Prav tam. ble-finance-93557. 100 John Hurley, Scott Morris in Gailyn 89 OECD, Making Blended Finance Work for Portelance, ‘Examining the Debt Implications of the the Sustainable Development Goals (Pariz: OECD, Belt and Road Initiative from a Policy Perspective’ 2018), https://doi.org/10.1787/9789264288768-en. (Washington, D.C.: Center for Global Development, Glej str. 61 za seznam novih instrumentov, ki so se marec 2018). začeli uporabljati med letoma 2000 in 2016. 101 ‘New Sales Tax Bonds Issued under 90 Mednarodni denarni sklad, ‘Macroeco- Latest Puerto Rico Debt Restructuring’, Reuters, 12. nomic Developments and Prospects in Low-Income februar 2019, www.reuters.com/article/usa-puerto-Developing Countries’. rico-bonds-idUSL1N2071K8. 91 The IMF and PPPs: A Master Class in 102 Abner Dennis in Kevin Connor, ‘The Double-Speak’, Bretton Woods Project, 4. april COFINA Agreement, Part 1: The First 40 Year Plan’, 2019, www.brettonwoodsproject.org/2019/04/the-CADTM, 3. december 2018, www.cadtm.org/The-imf-and-ppps-a-master-class-in-double-speak/. COFINA-Agreement-Part-1-The-First-40-Year-Plan. 10 civilnodružbenih načel 35 103 Andrew Scurria, ‘Hedge Funds Bask 114 Timon Forster et al., ‘How Structural in Puerto Rico Bond Deal’, Wall Street Journal, Adjustment Programs Affect Inequality: A Disaggre-9. februar 2019, sec. Markets, www.wsj.com/ gated Analysis of IMF Conditionality, 1980–2014’, articles/hedge-funds-bask-in-puerto-rico-bond-de-Social Science Research 80 (maj 2019): str.83–113, al-11549713600. https://doi.org/10.1016/j.ssresearch.2019.01.001. 104 Bredenkamp et al., ‘Challenges Ahead’, str. 6. 115 Eugenia Andreasen, Guido Sandleris in Alejandro Van der Ghote, ‘The Political Economy of 105 Glej http://ap.ohchr.org/documents/dpa- Sovereign Defaults’, Journal of Monetary Econo-ge_e.aspx?si=A/HRC/20/23. mics, 7. september 2018, https://doi.org/10.1016/j. jmoneco.2018.09.003. 106 Glej https://www.ohchr.org/Documents/ Issues/Development/IEDebt/WomenAusterity/User-116 European Stability Mechanism et al., FriendlyVersionReport_EN.pdf. ‘Official Debt Restructurings and Development’. 107 Glej odstavek 98, www.un.org/esa/ffd/ 117 MDS, ‘2018 Review of Program Design wp-content/uploads/2015/08/AAAA_Outcome.pdf. and Conditionality’, Policy Paper (Washington, D.C: MDS, maj 2019), www.imf.org/en/Publica-108 Glej Generalna skupščina Združenih tions/Policy-Papers/Issues/2019/05/20/2018-Re-narodov, ‘Report of the Independent Expert on the view-of-Program-Design-and-Conditionality-46910. effects of foreign debt and other related international financial obligations of States on the full en-118 Samba Mbaye in Marialuz Moreno joyment of all human rights, particularly economic, Badia, ‘New Data on Global Debt’, IMF Blog (blog), social and cultural rights on his mission to Greece’, 2. januar 2019, https://blogs.imf.org/2019/01/02/ A/ HRC/31/60/Add.2 (21. april 2016). new-data-on-global-debt/. 109 Glej Dinah Musindarwezo, ‘Realising 119 MDS, ‘IMF Fiscal Monitor: Capitalizing on women’s rights: The role of public debt in Africa’, Good Times, April 2018’, MDS, april 2018, www.imf. (London: Gender and Development Network, av-org/en/Publications/FM/Issues/2018/04/06/fiscal-mo-gust 2018), dostopno na: https://gadnetwork.org/ nitor-april-2018, str.1. gadn-resources/2018/8/9/realising-womens-rights-the-role-of-public-debt-in-africa. 120 UNCTAD, ‘Debt Sustainability in Deve- loping Countries Is Deteriorating Fast’, UNCTAD, 110 Michael De Angelis in Xiaowei Tian, 7. november 2018, https://unctad.org/en/pages/ ‘United States: Chapter 9 Municipal Bankruptcy— newsdetails.aspx?OriginalVersionID=1912. Utilization, Avoidance, and Impact’, Until Debt Do Us Part (Washington: World Bank Group, februar 121 Jürgen Kaiser, ‘Global Sovereign Debt 2013), str. 311–351. Monitor 2019’ (Düsseldorf: Jubilee Germany/erlassjahr.de in Bischöfliches Hilfswerk MISEREOR 111 Landon Thomas Jr, ‘Goldman Buys $2.8 e.V., 3. april 2019), https://erlassjahr.de/word-Billion Worth of Venezuelan Bonds, and an Uproar press/wp-content/uploads/2019/05/Global-Sove-Begins’, The New York Times, 22. december 2017, reign-Debt-Monitor-2019.pdf. sec. Business, www.nytimes.com/2017/05/30/ business/dealbook/goldman-buys-2-8-billion-122 Inter-agency, Task Force on Financing, worth-of-venezuelan-bonds-and-an-uproar-begins. and for Development, ‘Financing for Sustainable html; ‘Amid Venezuela Default, Goldman Receives Development Report 2019’ (New York: Združeni “hunger Bond” Payment:...’, Reuters, 10. april narodi, 2019), str.117, https://developmentfinance. 2018, www.reuters.com/article/us-venezuela-gold-un.org/sites/developmentfinance.un.org/files/ man-idUSKBN1HH36H. FSDR2019.pdf. 112 Mark Perera in Tim Jones, ‘Debt Sustai- 123 Glej https://www.imf.org/external/Pubs/ nability Review: Tinkering around the Edges While ft/dsa/DSAlist.pdf, dostop 31. avgust 2019. Crises Loom’, Bretton Woods Project, 6. december 2017,www.brettonwoodsproject.org/2017/12/ 124 Jubilee Debt Campaign UK, ‘Crisis Deepens debt-sustainability-review-tinkering-around-ed-as Global South Debt Payments Increase by 85%’. ges-crises-loom/. 125 Jubilee Debt Campaign UK. 113 Gino Brunswijck, ‘Unhealthy Conditions. IMF Loan Conditionality and Its Impact on Health Finan-126 Ugarteche in Acosta, ‘A favor de un tribunal cing’ (Brussels: Eurodad, november 2018), str. 23. internacional de arbitraje de deuda soberana’. 36 Našli bomo rešitev 127 AFRODAD, ‘Fair and Transparent Arbitra- tion on Debt’. 128 Kunibert Raffer, ‘Internationalizing US Municipal Insolvency: A Fair, Equitable, and Efficient Way to Overcome a Debt Overhang’, Chicago Journal of International Law 6, št. 1 (2005), https:// chicagounbound.uchicago.edu/cjil/vol6/iss1/21. 129 Kaiser, Resolving Sovereign Debt Crises. 130 Krueger, A New Approach to Sovereign Debt Restructuring. 131 UNCTAD, ‘Sovereign Debt Workouts: Going Forward Roadmap and Guide’. 132 Ellmers, ‘The UN’s Work towards Faster and Better Resolution of Debt Crises’. 133 Glej Evropski parlament, ‘Enhancing Developing Countries’ Debt Sustainability-P8_ TA(2018)0104’, 17. april 2018, www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&language=EN&re-ference=P8-TA-2018-0104. 134 Evro-latinskoameriška parlamentarna skupščina, ‘Resolution on Restructuring Sovereign Debt’ (Evro-latinskoameriška parlamentarna skup- ščina, 20. september 2018), www.europarl.europa. eu/intcoop/eurolat/assembly/plenary_sessions/ vienna_2018/adopted_docs/sov_debt/1163932EN. pdf. 135 ‘Joint Civil Society Submission to UNCTAD Intergovernmental Group of Experts on FfD’, CSOs for Financing for Development (blog), 23. september 2018, https://csoforffd.org/2018/09/23/joint-civil-society-submission-to-unctad-intergovernmental-group-of-experts-on-ffd/. 136 MDS, ‘Communiqué of the Thirty-Seven Meeting of the International Monetary and Financial Committee’; ‘G20 Leaders’ Declaration Building Consensus for Fair and Sustainable Development’. 137 Inter-agency, Task Force on Financing, and for Development, ‘Financing for Sustainable Development Report 2019’. 10 civilnodružbenih načel 37 As well as Jubilee Caribbean and Undebted World Eurodad Evropska mreža za dolg in razvoj (Eurodad) je mreža 50 organizacij civilne družbe iz 20 evropskih držav, ki si prizadeva za transformativne, pa vendar konkretne spremembe globalnih in evropskih politik, institucij, pravil in struktur za okolijsko vzdržen finančni in ekonomski sistem pod demokratičnim nadzorom, ki bi odpravil revščino in vsakomur zagotovil človekove pravice. www.eurodad.org Kontakt Eurodad Rued’Edimbourg 18-26 1050 Bruselj, Belgija Tel: +32 (0) 2 894 4640 www.eurodad.org facebook.com/Eurodad twitter.com/eurodad Ta zabeležka je nastala s finančno podporo Evropske unije (v okviru programa »Povečanje zavedanja javnosti o razvojnih vprašanjih in spodbujanje razvojnega izobraževanja v Evropski uniji« [DEAR]) in inštitutaBreadfortheWorld. Za vsebino te publikacije odgovarjajo izključno Eurodad in avtorji te zabeležke, tako da je nikakor ni mogoče šteti za izraz stališč financerjev. 10 civilnodružbenih načel 39 Vsebina je bila izdelana s finančno podporo Evropske Unije in je izključno odgovornost Citizens for Financial Justice in njihovih partnerjev ter ne odraža nujno pogledov Evropske Unije.