Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
1 gld., za en mesec 1 gld. 10 kr. V administraciji prejeman voljil: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 tace se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
$54tev. IS.
V Ljubljani, v torek 15. januarija 1889.
Letnilt XYII.
Vera in narodnost.
V poslednji d6bi izcimila se jo neka posebna „narodna" gorečnost, vsled koje se ima žrtovati narodnosti vse, tudi vera. So nekateri narodnjaki, koji bi vero radi — katere pa nimajo — oblačili in premenjavali lik suknjo, samo da bi s tem, po svojem mnenji, koristili narodu. Toda vernemu katoliku je odkritosrčni in pravični katoličan ljubši, nego takov prenapet liberalen narodnjak brez vere, plave in srca. Odkritosrčni katoličan, bodisi katerekoli narodnosti, ve Kristusove besede: „Kar nočeš, da bi ti drugi storili, to ne stori i ti drugim," in se po teh besedah tudi ravnil. In kjer se nam Slovencem godi krivica od Nemcev, gotovo niso to zvesti nemški katoličani, temveč nemški liberalci in neverci.
Kavno krščanstvo je bilo, ki je otelo narod naš pogina, kateri mu pripravljajo nemški sosedje. Narod naš bode pa tudi ostal srečen, dokler se bode zvesto oklepal vere slovanskih blagovestuikov sv. Cirila in Metoda, in ko bi to opustil, vsipala se bode nanj od vseh strani j nesreča.
Vera in narodnost se pa vjemate vselej le tako, da vera podpira naroduost, da je nji podloga; nikoli pa obratno, da bi bila na prvem mestu naroduost in da bi se po nji določevala in ravnala vera. Kdor tako misli, nima nobene vere, ker bi se pač lahko prelevil v nasprotnem zmislu.
Zaradi narodnosti zatajevati vero, ali podrejati narodnostnim koristim vero, to je „narodni" liberalizem, ki se še nikoli ni obnesel. Ljubezen do naroda posvečeua je vže po Kristu samem in njegovih naukih; dalje vidimo v vrstah narodnih buditeljev zadnjih desetletij iskrene katoličane in duhovuike, plamteče v ljubezni do naroda, a nikdar taječe vero svoje, ko dandanes na marsikaterem narodnjaku druzega ni, nego polna usta ljubavi in iskrenosti do naroda, toda v dejanjih ujegovih ni sluha ni duha. Vera ravno navdušuje k junaškim činom, in ne motimo se, ako trdimo po vsi pravici, da je
vera krepila in navduševala naše narodne prvo-boritelje.
„Cerkev in domovina, te se ljubite v prsih mojih sesterski — vsaka ima pol, vsaka ima celo moje srce." Tako slovč zlate besede moravskega pesnika-župnika Sušila. Vera in domovina! Kdor ljubi cerkev, ljubi i domovino in narod, iz kojega pohaja in h kojemu spada. Vera naša in nabožnost podpirate ljubezen do domovine, nabožnost podpira ljubezen do bližnjega, do vsega. Fenelon piše: „Ljubi bližnjega kakor samega sebe, prijatelja bolj, nego sebe, domovino bolj od prijatelja, človeški rod bolj, nego domovino, toda Boga nad vse!"
Kdor stavlja nad narodnost vero, isti izpodko-pava narodnost, ne pozna tudi temeljnih resnic krščanstva. Vera se ne d;i menjati po znani prislo-vici: „Po vetru plašč!" Piha li danes veter iz Ruske, ni treba se takoj obračati po vetru, kajti po vsakem vetru ne priplava ladija še v varno pristanišče. In če imenujemo človeka, koji je izdal narod, malopridnega, in onega, ki se ravna po pri-slovici: „Po vetru plašč!", in tako tudi dela, kot človeka slabih načel, kaj imamo še le reči o možu, ki vero svojo ravna po vetru, in bodisi to celo za narod?
Vsak smatra posestvo in imen je svoje za nedotakljivo, vera ima pa biti vsakemu najsvetejše posestvo, last, in to ima vselej pogumno in navdušeno braniti in zagovarjati. Velja li: „Kdor se jezika svojega sramuje, tega naj vsak človek zaničuje", temveč še le ima veljati to o človeku, ki se sramuje vere svoje, da ga zaničujejo vsi ljudje.
Geslo vsakemu človeku ima biti: Brani vero očetov svojih, njih jezik in domovino! To geslo je vredno moža, vredno katoličana. Zvesto se držimo tega gesla, bodimo katoličani in to tudi v dejanji. Smo Slovenci katoliški narod, bodimo to i v dejanji, doma in v javnosti. Ne pustimo zasramovati naš najdražji zaklad, junaško ga branimo zoper nepri-jatelje in zasmehovalce. Ne družimo se s temi, ki cas katolike poznati nočejo, ne podpirajmo istih, ki se rogajo veri naših očetov.
Katoličani pa narodna potrpežljivost.
V	5. in 6. štev. našega lista t. 1. dokazovali smo v članku „Katoliško novinarstvo", koliko je časopisov, ki tega imena ne zaslužijo in vredni niso, ki niso druzega, nego skrivni židovski lističi, v kojib vredništvu sedi Žid, ali pa s svojo pisavo razodevajo smer listu. Opozarjamo danes na sličen list „Oesterreichische Volkszeitung", tednik, ki izhaja v Warnsdorfu (nemška Češka); vrednik mu je Ambr. Opitz, vodja nemških katoličanov ua Češkem. Ta list je navdahneu in prošinjen nepopisnim sovraštvom do vsega, kar je slovanskega, seje iu neti narodnostni prepir v vsaki svoji številki s šču-valnimi članki, in vrhu tega se drzne še imenovati se „katoliški list".
Tako na pr. piše v listu z dne 11. decembra I. 1SSS v članku „I)r. Riegers 70. Geburtstag": „Dr. Riegra . . . danes proslavljajo kot moža, ki... si je stekel največje zasluge za narodno probujenje češkega duha. Toda sad temu je, da se je od te dobe na Češkem med obema narodoma te dežele odprl skoro neprehoden propad boja, sovraštva iu razpora mestu prejšnje potrpežljivosti, miroljubnosti, iu dandanes se ni nadejati konca tega razpora."
Rodoljubno delovanje njegovo imenuje se „sredstvo k agitacijskim namenom narodno-politi-čnega boja"; dalje taji pravo korone češke in trdi, da „dr. Riegra namen je obnovljenje slovanskega kraljestva ,korone češke', ki je, kakor znano (!), nekdaj bila."
V	ravno isti številki zlomiselno rogovih in so zaganja v Slovence in naše narodno težnje in zahteve ter nadaljuje žalostno: „Nemec vselej zanemarja svojce in se trudi, da bi nasitil (!) te, ki so pozneje njegovi najhujši sovražniki, koji bi ga najraje povsodi izpodrinili in spodili iz dežele. Zaradi tega, Nemci, učite se od Židov, Čehov in — Slovencev, kako imate biti praktični in razumni narodnjaki !"
Za p o k 1 i c g m.
(Češki spisal Fr. Jurij Koštal.)
(Dalje.)
Tako se je zgodilo, da se je žena, katera je toliko revežem darovala, katera je pomagala, kjer jo le mogla, — tako se je zgodilo, da je ta žena, obubožana, nesrečna privlekla se do bučiškega župnijskega poslopja (farovža) s svojimi tremi, zime se tresočimi hčerkami.
Toliko, da župnik Hradil ni padel v omotico, ko jo videl ženo, prej lepo in bogato, zdaj suho, v slabo obleko oblečeno, in ko je videl cvetočo prej hčerke, zdaj blede, tresoče so zime in lakote. Iu ko je slišal potem o ujenem življenji, jokal se je. Jokati bi se bil moral vsak!
Tam na razvalinah bivše sreče gospodarila je zdaj druga žena, ne žena, ampak trinoginja ljudstva, in tukaj? — Župnik Hradil je koj spoznal, da je nujno iu potrebno, da gre v Lejljevo hišo, da je nujno povedati zaslepljenemu možu, kaj se godi z njegovo ženo in otroci. k temu sklepu jo prišel v svojih mislih prej nego je Lejljeva gospa za to
prosila. Naj to stori vsaj zavoljo otrok, če ne zavoljo nje same.
Pa ta pot, ta pot I
Večkrat se je ustavil Hradil, večkrat si je obrisal pot raz čelo! Prešinilo ga je: kako te bodo pozdravili? Kako te bo pozdravil ta, ki je zdaj tvoj sovražnik, tvoj srditi sovražnik? Toda le za trenotek se je ustavil! Spomnil se je upadlega obraza žene, zdaj zapuščene, sponiuil se je suhih deklic in pre-udarjal je, kaj bi bilo enkrat iz njih, ako ne bi šel opomniti moža na njegove dolžnosti. „Saj greš, stopaš" — govori sam pri sebi — „za poklicem, stopaš po tej poti, in ko bi bila polna trnja, moraš in moraš ga presekati, če tudi boš sam prepikan do zadnje kapljice krvi."
S to mislijo je tudi vstopil župnik Hradil v Lejljevo hišo. Ta hiša! Župnik se je stresel. Prej je bilo tukaj tako prijetno in ljubo, zdaj se pa poznajo stopinje pregrešne žene. S takimi gotovo nemilimi občutljeji pride Hradil v vežo Lejljevega stanovauja. Ustavi se še enkrat, vtopi se v misli — zavrne z roko, potrka in vstopi.
Lejla je bil slučajno sam v sobi. Ko vidi, da k njemu pride župnik, skoči osupneno in gleda v zadregi župnika. V tem trenotku ni ga mogel niti
pozdraviti, niti vprašati po vzroku tega neobičajnega obiska.
Župniku ni ostala zadrega skrita. Pri njem ni manjkala nikoli ugodna beseda. Na mah je spoznal, kako naj začne v tem trenotku govoriti.
In zares: ginljivo in resnobno je govoril za dušo.
„Nikari se ne ustrašite, gospod Lejla, ne pridem k vam kot sovražnik, nasprotno kot prijatelj vaš iu vaše hiše." In ko se vsedeta moža nasproti, začno teči iz ust duhovnikovih take besede, da je bil Lejla giuen. To je pa dobro porabil Hradil. Prešel je, kot bi se spominal na bivše čase — in iz teh na žalostno sedanjost, in Lejla je imel naslikano življenje žene, katero je tako rekoč pregnal, iu življenje otrok, kateri so mu sladili njegovo starost: imel je naslikano življenje prej njemu dragih tako, da se je kar tresel.
Duhovnik je že upal, da je zmagal — pa —
Nesrečni trenutek!
Vrata se odpro in prikaže se raztogoteu obraz ono, zavoljo katere so trpeli mati in otroci.
Pred njo se ni hotel Lejla pokazati slabega. Otrese se še enkrat — in s tem strese raz sebe vso, kar je bila v njem beseda župnikova prebudila.
r .
i*.,t
' V)
lO

To je samo nekoliko posnetkov, kako piše list, kojemu je namen, kakor pravi v St. z dne IS. decembra 1. 1., .vselej oznanjati resnico*!
Nehote se spominjamo, da so bile pač lepe one besede, katere je govoril nedavno umrli grof Leon Thun na prvem avstrijskem katoliškem shodu: „Cerkev nas uči: Ne stori nikoli komu, česar sam nočeš, da bi se ti zgodilo samemu", in meni se zdi, da to mora biti pravilo, koje ima razrešiti vsa narodnostna vprašanja povsodi, osebito pa v Avstriji. Kdor je popolnem razumel ta izrek, kdor pojmi višji čut in višja načela nego so narodnostna, namreč načela krščausko-verska, kdor je prošinjen prepričanjem, da ljubezen, katero priporoča naša katoliška vera, mora imeti v čislih i pri narodnostnih razmerah, in da je zlasti v Avstriji, kjer pod jednim žezloin živi mnogo različnih jednako-pravnih narodov in da se ima z vsemi ravnati ravnopravno in z jednako naklonjenostjo, našel bode pravih sredstev, da odstrani vse težave.
Zaradi tega se nadejamo, da bodo pravi katoličani, zlasti pa duhovščina naša, skrbeli za to, da se zabrani sličnim listom pristop v pošteno družbo, kjer se morebiti žal, doslej še čitajo. Kajti vsak uvideva, da tak „katoliški" list ne vnema navdušenja za katoliško stvar, temveč napačno izpodriva vso ljubezen in složnost, koja je idejal krščanstva! Bog daj, da bi ta idejal ne ostal samo idejal, temveč da bi se tudi vresničil!
Iz Hrvatske.
(Izviren dopis.)
II.
Ko je bil 15. junija 1887 odstavljen zagrebški načelnik (župau) Nikola Badovinae, upili so dunajski in budimpeštanski „šornali", da je treba vse slavonsko misleče načelnike odstraniti in s takošno energijo postopati, kakor se je v Zagrebu zgodilo. Ta židovski recept se sicer drugod ni rabil, ker je predrastičen, nego samo pri nas še enkrat kasneje, ko je zadela ista osoda tudi križevskega načelnika. Mislilo se je in pričakovalo, da se bode proti odstavljenemu županu izvela preiskava v kratkem, kajti sam je to zahteval. Ali na obsodbo se je moralo dolgo čakati in to menda vse zato, da se pripravi počasi pot in način, kako da se obsodba laglje izreče proti obtožencu. Iu to se je tudi zgodilo na starega leta dan, ko je disciplinarna komisija uprav-Bega odbora mesta Zagreba izrekla sodbo, da je bivši župan kriv štirih prestopkov v vršenju svojih dolž-nostij. Ko je bilo treba dati na zahtevo saborskega predsednika 5. oktobra 1885 o priliki onih nemirnih iu razburjenih sej pomožno stražo, ni hotel tega naloga izvršiti, ter se pozival na postavo, da ga ona ne veže na to. To je prvi prestopek, iu ta je bil menda tudi povod, da je bil odstavljen, kajti vlada je smatrala v tem ponašanju mestnega župana za politični prestopek, pa ga ni mogla trpeti, kajti radi šote za posipanje ulic, da ni bila namreč dobra, radi tega, ker je odpustil iz službe nadglednika mestne straže in ker je podelil nekim osebam pravico krč-marstva vkljub redarstvenemu poročilu, ne bi ga bili obtožili uiti odstranili. Le ta obsodba je izrečena od nepostavno sestavljene komisije in od mož, ki so v
Pred obrazom tiste se Lejla tako zloglasno zasmeje — kot vihar. In ta vihar spustil se je na glavo ubogega župnika Hradila.
„Kaj mi li mar to?" zarezi Lejla — „kaj mi li mar to, kako je zdaj, — jaz sem jim plačal — in vi? Vi idite — ali razumete? Vam ni nič mar moje življenje!"
In za tem blisk iz Lejljevih očij in za tem predrzni, škodoželjni smeh, pri katerem se župnik strese. Prišel je iz ust tiste, zavoljo katere je Lejla na svoje pozabil, ko jim je pretila beda — neizrekljiva beda.
Bučiški župnik ni vedel, kako je prišel na dvorišče! Premagan je bil! Prišel je čez dvorišče in padel pred Lejljevo hišo na klopico pod lipo, padel je in se jokal.
Mnogo se je jokal! Tega vendar ni zaslužil: saj je šel prosit za tisto, ki ima, če tudi ločena od njega, vendar pravico; saj je šel prosit za tiste, kateri so bili pod to streho rojeni, iu katerih rojstvo je pozdravil oni z nasmehljajem in veseljem! In zdaj? — Kaj jim bo rekel? Kaj bo rekel tem, kateri čakajo gotovo nepotrpežljivo na njegovo vrnitev ? Kaj jim bo rekel? Župnik si obriše solze iz očij in začne misliti.
tej zadevi osebno interesirani, pa se že zaradi tega smatra kot nepostavna, kar «ta dokazala dva člaua
te komisije, namreč grof Kulmer in Lovrenöic v predstavki, katero sta predala predsedniku Sieberu, potem se pa udaljila is dvorane in tudi Badovinae sam, kateremu ni dozvolil predsednik, da bode prisoten pri obravnavi. Sploh pa se ta obsodba čudna zdi tudi najbolj treznim ljudem, kajti obsoditi moža na tak način — bili so namreč štirje sodniki — in nobeden mestni odbornik, je nečuveno, ker predstavljati se mora, da je mož, katerega so obsodili, dvorski in ministerijalni svetovalec, uradnik, ki je v raznih državnih službah osivel, in da mu je poštenje bilo vedno nad vse. Samo nekaj ni mogel biti, namreč privrženec sedanjega vladanja v Hrvatski, samo nekaj ni mogel podnašati, namreč protivščine od vladne strani proti glavnemu mestu, in samo nekaj ni mogel storiti, da nagovori mestno zastopstvo, da podeli banu počastno diplomo mesta Zagreba. To so oni veliki prestopki, radi katerih je odstavljen in sedaj obsojen.
Obrazloženje te obsodbe pričakuje se z veliko radovednostjo od vseh strank, kajti iz njega se bode razvidelo, kako se je vodila preiskava in kako smatra slavna četverica sodnikov čast in dostojanstvo župana glavnega in prestolnega mesta.
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. januarija. j^otranj«» dežele,
Avdijenci, katero je imel ruski vojaški attache polkovnik Žujev pri avstrijskem cesarju takoj po svojem prihodu iz Peterburga, pripisuje se največja važnost. Potrjuje se, da je polkovnik Žujev prinesel jako pomirljiva zatrdila roškega carja, ki so napravila globok vtis na cesarja Franca Josipa I. in bodo skoraj gotovo temeljito vplivala na mejnarodne razmere mej Avstrijo in Rusijo.
Z nova moremo konstatovati mirovno izjavo, in to sedaj iz avstrijskih višjih vojaških krogov. Dne 11. t. m. je vojni minister FZM. baron Bauer v spremstvu z načelnikom VI. oddelka vojnega ministerstva, polkovnikom Feldenhauerjem, obiskal štabno-Častuiška tečaja topuištva iu pehote. Na poveljnikov pozdrav je odgovoril vojni minister, da ga veseli, ko vidi gospodo pri duševnem delu za domovino. Poslovil pa se je z besedami: „Pri jako mirovnem pogledu v prihodnjost sem prepričan, da bodem lahko osebno čestital pri slavnosti letnega sklepa."
„Linzer Volksblatt" pravi, da bo pisatelj brošure „Schärfere Tonart" v kratkem izdal novo knjižico z naslovom: „Organisiret Buch", ki je nadaljevanje prve brošure. Posvečena je posebno malim katoliškim mestom in trgom. Pisatelj v njej razpravlja tri točke: 1. Društvena zborovanja iu izključitev starih „šablonov". 2. Ostri, pravični, pa brezozirui govorniki v onih občinskih zastopih, v katerih je konservativna stranka v manjšini. 3. Podpiranje katoliško - konservativnega časopisja.
V ponovitev finančne poravnave s Hrvatsko odposlani regnikolarni deputaciji ne bodete prej pričeli posvetovanj, preduo ne bo rešena orožna postava v državnem zboru. Hrvatska deputacija se sploh tudi še ni zedinila glede svojih tirjatev.
Ogerski domobranski minister Fejervary je dne 13. t. m. odpotoval na Dunaj, od koder je prinesel po mnenji budimpeštanskih krogov dovoljenje, da se sme § 14. orožne postave stilistično pre-
Nesrečnim naj reče — „konec vsega" — in s to besedo naj jih pošlje v trudno življenje, v katerem bi soproga in otroci Lejle, otroci bogataša umirali lakote?! Ne, to reči bi presegalo moči dobrega župnika! Ne, ne bo tega rekel! Posvetoval se bo naj-prvo s svojo dobro materjo, katera mu gospodari — in katere srce on dobro pozna, ve, da more pričakovati, da mu bo zašepetala: „Ko je oni tako surov, midva no bova taka, midva ne bova zapustila nesrečnih . . ."
Iu pri tem župnik Ilradil vstane. Odleže mu. Še enkrat pogleda Lejljevo hišo, ne z očitanjem, ampak z občutljejem, ki je obsijal njegov obraz in napoti se domov.
V njegovem srci je blagor iu tam — v hiši?
Tam zdaj gleda iz okna zmagonosno pregrešna žena — ne žena — satan — ter kaže pod oknom igrajočemu se rujavemu fantalinu, s kako sramoto odhaja „oni črni" — ko so ga iz hiše pregnali !
Rujavi fantalin se zakrohoče, pokaže na bič in reče: „Če bo še enkrat prišel — mati — nikari se ne boj, jaz ga bom natepel z bičem."
Tudi to je slišal župnik v trenutku, ko je v njem dozorel namen, gotovo najbolj blagosrčen.
drugačiti; s tem upa vlada odpraviti vse pomisleke, katere gojijo glede te postavne točke nekateri liberalni poslanci. Položaj je postal zadnje dni mirnejši.
Vitanje države.
Kakor znano, ugovarjal je francoski konzul zoper sklep bolgarske vlade, da bo dala pri Bur-gasu vjete črnogorske roparje iz čete zloglasnega Nabokova obsoditi od bolgarskih sodišč, in sicer je to storil kot zaščitnik ruskih podložnikov v kneževini. Konzul je zahteval, naj se prednosti, katere dovoljujejo kapitulacije podanikom velesil, razširijo tudi na Črnogorce. Toda bolgarska vlada je menila, da vjeti Črnogorci niso podaniki kakove velesile, ter je preko konzulovega protesta prešla na dnevni red. Kakor se sedaj čuje, izrekla je črnogorska vlada za ta konzulov korak francoski republiki zahvalo ter jo je ob enem prosila, naj i v bodoče zastopa vjete Črnogorce ter zahteva, da se izroče črnogorski vladi. V Cetinjah so jako radovedni, kaj bo na to odgovoril Goblet. — Minolo poletje se jo mej Albanci in Črnogorci konečno poravnala osveta. Ker pa sta vzlic temu barjaktar Luka Matov in njegov sorodnik Mato Savor iz osvete ubila nekega Albanca, obsodilo ju je črnogorsko sodišče na smrt ter sta bila ravno danes teden ustreljena. Luka Matov je na morišči še prosil, uaj se pusti njegovi družini dostojanstvo barjaktarja, kar se mu je tudi dovolilo. — To usmrtitev je naznanil tudi črnogorski uradni list, da tako dii Albancem večje zadoščenje iu prepreči zopetno nadaljevanje osvete.
Beuterjevo izvestje poroča iz Sofije: Ob novem letu je bilo trideset bolgarskih kapitanov imenovanih majorji. Mej temi je tudi princ Franc Josip Batteuberški, ki je častnik v prvem konjiškem polku iu za nedoločen čas na odpustu. Princ Aleksander, ki ostane načelnik prvemu peš-poUu, zaznamovan je v bolgarskem vojaškem zapisniku kot general pehote.
Ukaz ruskega carja z dnč 11. t. m. odreduje, da se v evropski liusiji obstoječih dvajset strelskih batalijonov premeni v ravno toliko strelskih polkov, vsak polk z dvema batalijonoma, iu da ostanejo te vojne kakor dosedaj razdeljene v pet brigad. Isti ukaz predrugačuje tudi rezervne peš-kadre-batali-jone št. 27, 40 in 4(3 v polke po dva batalijoua. — Car je podelil ministroma Višnjegradskemu in Ma-nasseinu Aleksander-Nevski - red.
Vsled želje nemškega kanclerja Bismarcka se je postavila razprava o proračunu ministerstva zuuaujih zadev na dnevni red današnje seje. Bismarck morda namerava govoriti pri tej priložnosti. Nasel-binsko-političua razprava se bo pričela pojutršnjim. Pričakuje se, da bo kancler pri tej priložnosti osvetlil splošnji politični položaj. Dne 11. t. m. je knez predaval pri cesarju, potem pa je sprejel Wissmanna ter se je ž njim posvetoval o afriški predlogi. — Z nova se zatrjuje, da vest o zaroki ruskega prestolonaslednika s hesijsko pnncesinjo Alico vzlic preklicem ne more biti popolnoma neosnovana; preklic baje le označuje, kakovega mnenja 60 v tej zadevi vodilni krogi.
Že včeraj smo poročali na tem mestu, da namerava odstopiti brunsviški princ-vladar. Mej berolinskim dvorom in vojvodo Cumberlandom se ueKi vrše obravnave, katerim namen je odstraniti vso težave, ki so dosedaj zapirale vojvodi pot do brunsviškega prestola. V Brunsviku samem bi ne imeli ničosa zoper takega novega vladarja, ako bi se izpolnil le eden pogoj: dati bi se moralo zadostuo jamstvo v smislu državne edinosti. Vojvoda bi moral v vsakem oziru zakonito priznati sedanji položaj države ter obljubiti, da hoče biti zvest zavezui knez državi. Odpovedati bi se moral vsaki misli na zopetno pridobitev Ilanoverskega ter bi ne smel imeti v svoji okolici oseb, ki so prijazue vvelfskim spletkam in na-
„Jaz ga bom natepel z bičem", ponavlja še enkrat pripovedujoč starec in vzdihuo globoko. Ob-molči, ustavi se v svojem pripovedovanji !
Prav za prav je bil prisiljen obmolkniti I Soproga visokega uradnika se začne jokati, pro-padnik pa kašljati, zato bi ga tudi nihče ne slišal. Drugi sede tiho; tudi sarkastični smeh žida-politika je izginil. Le gospa in propadnik sta bila ginena.
Visoka gospa je ginena preočitno. Vsak čas 6e strese, vsak čas se pokaže solza — zdaj pa začne plakati silno! V srci jej je, kakor bi jo kaj sililo, da pokaže svoje sočutje z besedami; toda zdaj to ni bilo mogoče. Nasproti visoke gospe se nemirno premičo iu odkašljava v zadregi propadnik. Ne more in no more pogledati pripovedujočega starca in ne more pogledati druge gospode. Zdi se mu, ko da bi moral oditi v sredi pripovedovanja ven, kjer bi se oddahnil — pa druga močnejša moč ga za-država. Gleda v tla . . .	(Dal>e sledi.)
I
Pesnik — "brivec.
Mihael Bellman bil je na Švedskem najbolj sloveč liriški pesnik ob času kralja Gustav Adolfa. Njemu pa ni samo beseda tekla v verzih, ampak bil
meram. — Na Tsem tem je malo verojetnega. Restavracija Welfov pod pokroviteljstvom Hohenzollern-eev, to gotovo ni Cumberlandov idejal prihodujosti. Na zgorajšujo novico „Bresl. Ztg." odgovarja bero-linska poluuradna „Post" : .Nam ni mogoče poizve-deti, kdo razširja v Brunsviikem take vesti; prepričani pa smo, da so istega vira, kakor one za dobe cesarja Friderika. Kakor nas uči tedanja izkušnja, malo smemo verjeti tem trditvam."
„Pol. Corr." poroča iz Rima o obnovljeuji diplomatske zveze mej sv. Stolom in Anglijo: „Pred kratkim se je po listih poročalo, da bo prišel v Rim vojvoda Norfolkski in da se bode zopet pričelo razpravljati mej sv. Stolom in angleškim rniui-sterstvom o obstoječih vprašanjih. Vatikanskim krogom pa o bližnjem prihodu vojvode Norfolkskega ni ničesa znano, zaradi tega so dotične vesti vsaj prezgodnje. Vojvoda Norfolkski je minolo leto pri svojem slovesu iz večnega mesta pač rekel, da bo morebiti leta 1889. prišel za nekaj časa zopet v Rim, toda dosedaj ni Vatikan o tem še ničesa zvedel. Tudi tišina glede diplomatskih obravnav mej sv. Stolom in londonskim kabinetom še ni prenehala. Največja težava je postopanje irskih katolikov, katerih občutljivost prenašati smatra sv. Stol za svojo dolžnost. V Irski se je zadnji čas v tem oziru nekoliko na bolje obrnilo, kar priznava tudi sv. Oče v svojem zadnjem pismu irskim cerkvenim pastirjem."
—	Ob enem poroča „Pol. Corr.", da se sedaj mudi v Rimu lord Dufferin in s Crispijem vravnava podlage, na katerih bi se sklenila zvezna pogodba mej Italijo in Veliko Britanijo. Angleški parlament je sicer zoper take zveze, vendar pa upa lord Dufferin od Crispija doseči take pogoje, s katerimi se bo mogel tudi angleški parlament sprijazniti.
Francoski ministerski predsednik Floquet je dne 11. t. m. sprejel deputacijo panamskih delničarjev, ki mu je razložila položaj podjetja ter ga prosila vladne pomoči. Floquet jej je odgovoril, da se jako zanima za to podjetje, toda vlada mora biti iz znauih vzrokov jako oprezna in se ne smé zakopati v nove obveze niti z najmanjšo obljubo.
—	Salis, poslanec Ilerault-departementa, namerava interpelovati pravosodnjega ministra zaradi predolge preiskave v njegovi pravdi zoper Numo Gillyja. — Pri volitvi senatorja v Saiut-Brieuc-u je bil izvoljen konservativec Ollivier z 854 glasovi. Republikanski kandidat je dobil 3C9 glasov. — Jacques je zopet odgovoril na zadnjo proklamacijo Boulangerjevo. V dotičnem manifestu pravi Jacques, da pomeni generalova kandidatura razuzdanost in narodni pogin.
—	Predvčerajšnjim popoludne si je ogledal Carnot razstavo. Pri tem ga je nagovoril belgijski komisar Carlier. Carnot se mu je zahvalil rekoč: „Znano Vam je, da je Belgija vedno v Franciji doma."
Nizozemski kralj predvčerajšnjo noč ni skoraj nič spal ter v zadnjih 24 urah ni skoraj uičesa zavžil. Po splošnjem mnenji ni dolgo več do onega trenotka, ko bo prišla zadnja ura nizozemskemu kralju Viljemu. To sklepajo iz tega, ker sedaj priznavajo že uradna poročila nevarnost kraljeve bolezni.
Mirovni shod v Milanu se je predvčerajšnjim izvršil brez posebnega dogodka. Mej izvoljenimi častnimi predsedniki je tudi Liobkuecht. Govorilo je več zborovalcev, potem pa se je sprejel dnevni red, s katerim enoglasno sklene shod, da se bodo člani z vsemi sredstvi ustavljali vojskam mej raznimi narodi in razvili propagando v pobratenje narodov in zmago mini, ki se naslanja na prostost, enakost in pravičnost.
Jtumunski minister Majorescu bo v kratkem odpotoval na Dunaj, da se za sedaj sporazume o podlagi, na kateri bi se pričele obravnave glede trgovinsko pogodbe. Rumuriska vlada je iz lastnega nagiba pripravljena na korist avstrijski industriji predrugačiti več točk svojega samoupravnega
je tudi, kakor naš Vipavec pravi: „na moč šaljiv". Ko ga je kralj spoznal, vabil je vedno veselega pesnika na svoj dvor. Ker pa že takrat pesnikovanje ni veliko neslo, preskrbel si je IJellman rokodelstvo, izučil se je za brivca, in kralj ga je imenoval svojega dvornega brivca. Bellman je tudi resnično večkrat na teden kralja obril. Kdor pa veliko govori, utrudi si jezik in pljuča, in da ta dva preimenitna organa ne usahneta, treba je vlage. To je tudi naš pesnik dobro vedel, še bolje pa čutil. Kazveseljeval je s svojimi dovtipi velikrat celo družbo visoke gospode, ki se je o gotovih večerih zbirala v krasnih sobanah kraljeve palače. V velikih dvoranah stale so pa tudi mize obloženo z mrzlimi jedili in močnimi pijačami. Tj8 se je tudi dvorni brivec večkrat zatekel. Za jedi ni veliko maral, tolikanj bolj posluževal se je pijače. Tu je menda hotel nadomestiti, kar jo tam zgrešil. Nasledki pa tudi niso izostali. Vino je bilo močno, število kozarčkov, katere je praznil, no malo, kdo se bo tedaj čudil, če je pesnika premagalo in je pozabil, v kaki je družbi. Težko je bilo to kralju, pijančevanje je zelo sovražil. Ker je bil dvorni brivec o takih večerih večkrat v stanji, ki ni posebne časti delalo visokim gostom, prijel ga je kralj neki večer takoj pti
tarifa. — Zsradi velike nezadovoljnosti mej prebivalstvom v Dobrudži je vlada sestavila komisijo, ki se bo posvetovala o potrebnih premembah v upravi te provincije. — Zaradi velikih žametov je promet na železnicah skoraj popolnoma vstavljen.
Severnoameriški židje agitujejo za to, da bi se njihov sabat preložil na nedeljo. Dosedaj so imeli strogi židje svoje prodajalnice zaprte ob sobotah in tudi nedeljah, ker niso hoteli žaliti čuta večine prebivalstva. Misel so sprožili židovski bogo-slovci sami, trdeč, da je Bog zapovedal počivati eden dau v tednu, kateri dan pa mora to biti, to določiti je nemogoče. Zaradi tega pa gotovo tudi ni zapreke, zakaj ne bi smeli imeti židje svoj dan počitka ob enem s kristijani.
Izvirni dopisi.
Iz Zagreba, 12. januarija. Nekaj časa je na dnevnem redu med hrvatskimi duhovniki vprašanje zidanja „duhovniškega doma". Namen tega doma bi bil, da v njem stari in onemogli duhovniki morejo preživeti zadnje dni svojega življenja mirno in pokojno, ter za nizko ceno. To srečno in plemenito misel so hrvatski duhovniki pozdravili z navdušenjem. Pričetnik te srečne misli, prečast. gosp. dr. Feliks Suk, vseučiliški profesor, zbral je hitro okoli sebe nekaj duhovnikov, da se o tem vprašauji natančneje razgovore. Ustanovili so odbor, kateremu je predsednik dr. Suk, tajnik St. Korenic, katehet na višji dekliški šoli, odborniki pa F. Hoepperger, Ivan Krapac in dr. Bauer. Odbor je takoj pričel delati ter bode razposlal duhovnikom listine z vprašanjem, ali se strinjajo s to mislijo in koliko hočejo v ta namen darovati. Doslej se je oglasilo do sto duhovnikov z doneski, in upati smemo, da je zidanje „duhovniškega doma" zagotovljeno. Ta misel je našla odmev tudi v djakovski in senjski škofiji, kar je tudi v redu, da se zida dom za vse hrvatske duhovnike. Hrvatski učitelji zgradili so si krasen dom, zakaj bi si ga ne vsi svečeniki? Kolike koristi je taka zgradba, tega mi ni treba opisavati. Korist so uvideli takoj oni, katerih se tiče, zato pa so tako navdušeni pozdravili to vest. Daj Bog, da Vam kmalu sporočim, daje gradnja „duhovniškega doma" gotova stvar!
Dnevne novice.
(Državni zbor) pričue svoje zborovanje 29. januarija, kakor je poslanec Stohr izvedel od mini-sterskega predsednika. Med počitnicami je vojDa komisija gospodske zbornice pretresala vojni zakon in ga sprejela brez premembe. Kakor so poročali dunajski listi, zavrgla je pa vse od poslaniške zbornice sklenene resolucije; vendar je to brez pomena, ker gospodska zbornica načeloma ne sklepa nobenih resolucij. Sicer pa od poslaniške zbornice sprejetim resolucijam za njih veljavnost ni treba, da jim pritrdi tudi gospodska zbornica, kakor je tako soglasje potrebno za veljavnost drugih sklepov, ampak vsaka zbornica za-se sme in more vlado v resolucijah opozarjati na to ali ono reč, ki se ji dozdeva važna in potrebna.
(Kranjskemu deželnemu muzeju) je Nj. ces. visokost cesarjevič Rudolf poklonil zbirko ilustracij-skih pokazov iz svoje knjige „Die (isterr. ung. Mo-
vstopu prav trdo. Zapretil mu je, da praga kraljeve palače ne bo smel prestopiti, ako se le še enkrat upijaui, kaj pa da tudi briti no bo hodil več kralja.
Vedno žejni pesnik zatrjeval je z lepimi besedami, da se bode poboljšal, čez mero gotovo ne bode več pil. Znano je, kedaj se pijanec spreobrne. Še tisti večer se je pošteno navlekel božje kapljice, jezik se mu je zaletaval in čuduo se je zibal po parketu. To kralja tako razkači, da kar v pričo vse družbo Bellmanu zapove, naj zapusti grad ter naj se 110 predrzne še kedaj stopiti v kraljevo palačo.
Zastonj je drugi dan prosil, naj ga puste v grad, da kralja obrije. Kaj si pa izmisli naš šalji-vec? Kralj je stanoval v prvem nadstropji; soba, kjer je navadno delal, imela je okna na dvorišče, kjer nobene straže ni bilo.
Ko tretji dan zamišljen hodi kralj po sobi, potrka nekdo na okno. Začuden pogleda kralj proti oknu, in koga zagleda?
Svojega brivca, pesnika Bellmana. Na lest» i stoje trka na steklo in zvedavo gleda svojega vladarja. Brisačo ima na rami. v roki drži vso pripravo za brijenje. Gustav Adolf odpri okuo ter osorno vpraša, kako se drzne bližati mu, ko mu je vendar
narhie", tiskanih na japonskem papirji, 1 dostavkom, naj se ti slikarski vzorci razstavijo občinstvu.
(V Katoliški družbi) bo jutri 16. t. m. po navadnem govoru prijateljski pogovor o važnih društvenih zadevah. Zavedni katoličani, ki poznajo potrebe časa in se zavedajo svojih dolžnosti, so povabljeni, da v obilnem številu pridejo v Katoliške družbe prostore v Ahačičevi hiši na Starem trgu.
(Dreotova zapuščina.) Kakor se poroča, naznanila je neka tržaška banka, da je umrli A. Dreo pri njej vložil 25.000 gld., ki pa niso bili nikjer zabeleženi ali vknjiženi. Za to lepo svoto bi nihče ne vedel, ko bi se banka sama ne bila oglasila.
(Pogorel) je dne 5. t. m. zjutraj v Turjaku rastlinjak z dragocenimi cvetlicami. Akoravno je bil blizu poslopij, vendar ni bilo večje nesreče, ker ni bilo sape in so bile strehe snegom pokrite. Čuden slučaj je to, dostavlja naš dopisnik, da sta na Raki in v Turjaku ob istem času pogorela graščinska rastlinjaka.
(Ljubljanska čitalnica) bode priredila v svojih prostorih društvene veselice dne 19. januarija, 2 febr. in 16. iebr. Začetek vsem trem veselicam ob 8. uri.
(Gosp. Josipa Gorupa) imenovale so častnim članom čitalnica v Pulji in občini Osilnica in Mokronog.
(Železniški voz v ognji.) Iz Senožeč se poroča, da se je dne 11. t. m. ob 1. uri zjutraj tovorni vlak št. 26 odpeljal iz St. Petra proti Gor. Ležečam. Pri tem vlaku je bil tudi jeden voz naložen z ogljem v Trst. Med vožnjo pa se je oglje vnelo, skoro gotovo po iskrah iz strojevega dimnika. Ko je prišel vlak na kolodvor v Gor. Ležečah, je oglje vže dobro gorelo, Voz je la malo poškodovan, oglja pa je polovica zgorela.
(Pri občinski volitvi) v Luko vi ci je bil izvoljen županom gosp. Janko Krsnik, c. kr. notar in graščak na Brdu, svetovalcema pa Jurij Kralj, posestuik v Čepljah, in Jože Belec, posestnik v Lukovici.
(Pomočui uradniki ljubljanski) imajo v četrtek dne 17. januarija t. 1. ob 7. uri zvečer v Štrukljevi gostilni (Kolodvorske ulice) svoj osnovalni shod s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor. 2. Branje društvenih pravil. 3. Vpisovanje udov k pristopu v društvo. 4. Volitev odbora. K obilni vdeležbi se uljudno vabi.
(„Sokol. Časopis zajmum telocvičujui včuovany") se imenuje glasilo slovanskih „Sokolov", katerega prvo številko smo dobili. V tej številki sta dva slovenska in dva hrvatska članka, dalje dopis iz Novega Mesta in iz Ljubljane. List prinaša tudi podobe in „Telovadni slovar češko-hrvatsko-nemško-poljsko-slovenski", pri katerem sodeluje za slovenski del g. Brunet. V listu je tudi članek „O telovadbi in telovadnih društvih v Parizu." Dotični pisatelj poudarja važnost, da se v Parizu ustanovi češko ali sploh slovansko telovadno društvo.
(Klub slovenskih biciklistov) je sklenil v včerajšnji seji prirediti društveno zabavo dne 23. febr. t. 1. v zgornjih prostorih narodne čitalnice na korist mestnim ubogim. Ker je namen plemenit in zanimanje za prvo bicikliško veselico obilno, nadejati se je dobrega vspeha.
prepovedal, še kedaj prestopiti prag kraljeve palače. „To je res, prepovedali ste mi, a le prag, okna pa niste nič omenili", smeje se odgovori brivec. „Res je malo nepripravna pot po lestvi do Vašega okna, pa kaj vse kralju vdano srce ne poskusi!" Pri teh besedah je pa vže ročno po oknu razložil vse orodje za brijenje. Kralja je popustila nejevolja; smehljaje se, pristavi: „Naj bo, me boš pa obril, ker si se toliko trudil do mene, pa v sobo mi ne pojdeš, kar tu na oknu me boš." Veselo žvižgajo pripravlja Bellman milo in namaže kralja po obrazu; ko je pa to dokončal, vzame zavitek, kjer so bile shranjene britve, in hiti po lestvi navzdol.
„Tepec, kam pa greš?" zavpije Gustav nad njim. „„Domov, sire, domov; britev sem pozabil, lo potrpite, v par minutah sem zopet tu,"" — in zginil je za voglom.
Kralj zapre okno, umivaje si obraz, smejal se je originalnemu pesniku-brivcu. Ko se je očistil, usedel se je k pisalni mizi ter lastnoročno napisal povabilni list k zabavnim večerom. Od tistega časa pregledal je pesniku njegovo slabost in se še velikokrat sraiial njegovim šalam in dovtipom.
(Italijanska „kultura".) Zagrebška trgovinska
zbornica je nedavno razuira glavarstvom razposlala službeno okrožnico, tako tudi v Poreč. Lahom v Poreču pa vse smrdi, kar je hrvatsko in zato so službeno pismo neodpečateno vrnili z opazko „riiiu-tato" v Zagreb. Ako se tako godi s službenimi spisi, kako še-le z vlogami raznih strank.
(Za vojaške nabore) so se že povsod pričele priprave. Nabori se bodo vršili že po novi vojaški postavi, ki bode do konca tega meseca potrjena.
(Ameriško trtuico) namerja napraviti c. kr. poljedelsko ministerstvo pri Čruomlji. Trtuoušni komisar Reicbel je neki vže ogledal in potrdil dotično posestvo v Loki.
(Ljubljanska čitalnica) razpošilja svoj letopis začetkom leta 1889. Čitalnica je imela v minolem letu štiri častne ude, 325 ljubljanskih in 8 vnanjih, skupaj 337. Dohodkov je imela čitalnica v gotovini 4651 gld. 1 kr., v obligacijah 1650 gld., trošknv 4584 gld. 38 kr., torej ostane gotovine 66 gld. 63 kr. Časopisov ima društva 22 političnih, 22 poučnih iu zabavnih.
(Dr. H. pi. Basedow,) nemški pisatelj, bival je minolo poletje na Bledu „pri Petranu". Kako draga je bila ta čast za gospo Klinarjevo, posestnico imenovane gostilne, pove nam tukajšnji uradni list, v katerem objavlja gospa, da ji je imenovani gospod pisatelj dolžan ostal 328 gld. za pilo in jelo.
(Srbskih srečk) glavni dobitek je zadela serija 8641 številka 35.
Raznoterosti.
—	Kako v A m eriki rastejo mesta. Pred meseci se je razširila vest, da bode neka železniška družba zgradila železnico med Filadellijo in Barne-gatom. Neki bogatin iz Novega Jorka je hitro kupil med imenovanima mestoma po jako nizki ceni kos sveta, na katerem se lahko sozida veliko mesto. Najel je tudi več zemljemercev, ki so mu izdelali načrt mesta z ulicami, cerkvami, šolami, gostilnami itd. Vsakemu prostoru je bogatin dal posebno slavno ime. Mesto samo pa je imenoval po svojem rojstve-nem mestu v Škociji „Paisly", in ker je mesto bilo zidano le na papirji, imenoval je je „Paisly the magic city", to je „Paisly čarovniško mesto". Nato je prodajal hiše na papirji po jako visoki ceni, češ, da bo „Paisly" znamenita železnična postaji. In res! V šestih tednih je „špekulant" prodal 5000 prostorov. Vsak kupec je dobil načrt svoje biče zastonj, se ve, da je moral hišo sam sozidati. Novi meščani so že izvolili župana ter nabrali denar za nove cerkve. V kratkem se prične delo, in prihodnjo pomlad morda bo že stalo veliko mesto z železnično postajo na prejšnji pustinji.
—	Po civilni poroki. Uradni sluga (pomaga novemu poročencu obleči zimsko suknjo): „Tako, Vaša milost!" — Novi poročenec: „Tukaj prijatelj" (stisne mu v roko nekaj drobiža). — Uradni sluga: „Hvala lepa, pa le kmalu zopet pridite."
Telegrami.
Haga, 15. januarija. Kralj je imel mirno noč ter se po razmerah precej dobro počuti.
Amsterdam, 14. januarija. Vlada je potrebno ukrenila, da se bode mogla mirno j izvršiti prestolna prememba.
Pariz, 14. januarija. V zborničnih hod- j nikih sta se danes ministerski predsednik j Flotjuet in poslanec Laur živahno pričkala | zaradi Laurovega očitanja glede porabe tajnega zaklada. Floquot je imenoval očitanje nesramno obrekovanje, ter je zahteval, da se stvar spravi na govorniški oder.
Pariz, Ji), januarija. Floquot je sprejel sinoči Laisanta in Leherisse-ja, Laur-ovi priči, ter je ostal pri svojem zaznamovanji „infamija" in trditvi, da so spravi zadeva na govorniški oder v zbornici.
Novi York, 15. januarija. Več ladij jo
odplulo v Panamo, ker se boje, da bodo tam izbruhnili nemiri.
Krško, 15. januarija. Oast. gosp. Merjašič, administrator pri sv. Duhu, je danes ob 10. uri umrl za osepnicami.
Umri i ho:
12.	januarija. Frančiška Oblak, delavčeva hči, 214 leta. Vegovo ulice št. i>, troup.
13.	januarija. Jožef Fermentin, črovljarjev sin, 6 let, sv. Petra cesta št. 10, škarlatica,
V bolnišnici:
12. januarija Karolina Kolar, delavka, 32 let, atrophia cerobri.
Vremensko Nporočilo.
a cO O	Čas	Stanje		Veter	Vreme	> ® t .5 3 .
opazovanja		iritkomer» ▼ mm	toplomera po Celziju			53 * C
13	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u.zvec.	—734-9 736 2 736-7	-2rö —1-6 -3 6	m. vzh. sr. vzh. si. vzh.	oblačno M	8-00 sneg
Srednja temperatura —2-6° C., za 01° pod normaloiii.lU
IhinajNka borza.
(Telegratično poročilo.) 15. januarija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s Ki «i davka)	82	gl. 35	kr.
Sreberna „ 5% „ 100 ., „ 16% „	83	„ 05	„
1% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	111	„ 65	„
Papma renta, davka prosta............97	., 05	„
Akcije avstr.-ogerske banka ......	881	„ —
Kreditne akcije ..........312	„ 30	„
London.............120	„ 70	„
Srebro..............-	„ —	„
Francoski napoleond....................9	„ 54	,.
Cesarski cekini..... ..........5	„ 68	„
Nemške marke ..........59	„ 12".,.,
i Hirata Efoeri,
X izdelovale» oljnatih barv, flrnežev, lakov X	in napisov.
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
TT	XijuK>ljn.nLn,
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. i.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse A v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot
znano reelno fino delo in najnižje cene. ^ Posebno priporočilne za prekupce so «Ijnate barve v ploščevinastih pušicah (Hlechbuchsen) v domačem lanenem oljnatem lirneži najtineje naribane in boljše - - nego vse te vrste v prodajalnah.
X X X X X X
x x x
Posestvo na prodaj!
v
J anez Selmt v Kamnigorici
proda iz proste roke
3= gioscstvo
po domačo imenovano „Pri Žajfarji". Isto sestoji iz hišo z jodnajst sobami, kletijo in h gospodarskega poslopja. Hiša jo sredi vasi ob eesti, ima dvor.šče, je pripravna za krč in o in prodajalnico. oddasta so za to dva patenta, s katerima je združena pravica za točenje žganja. Zemljišča je: njiv za šest mernikov posetve, pet oralov seče in pet in pol orala gozda. Posestvo je dobro ohranjeno.	(2 -2)
Z 1. 1889 nastopi „KMETOVALEC" VI.letnik. „KMETOVALEC"
je edini veči gospodarski list in ob enem najcenejši, zato ni čuda, ako je mod najbolj razširjenimi slovenskimi listi. V 1. 1888 prinesel je „KMETOVALEC" na 212. straneh velike oblike 80 večih in 105 manjših gospodarskih in sicer poljedelskih, /.¡vinarskih, vinarskih in gozdnar-skili člankov, nad 135 splošno zanimivih odgovorov na gospodarska vprašanja, katera so stavili naročniki vredništvu, blizo 175 gospodarskih novic itd. To berilo razjas-nevalo je 50 podob. „VRTNAR" je poseben vrtnarski strokovni list, kateri dobivajo naročniki „KMETOVALCA"
„VRTNAR" je prinesel 1. 1888 na 96 straneh velike osmerke 85 večih in 78 manjših sadjarskih in vrtnarskih člankov ter blizu 70 podob. Berilo v „KMETOVALCU" in „VRTNARJU" je dandanes za naprednega kmetovalca tako važno, da 110 sme biti slovenskega gospodarja brez teh koristnih listov.
.KMETOVALEC' s prilogo „VRTNAR" stoji na leto 2 gld., gg. učitelji plačajo pa le polovico. Udje c. k. kmetijsko družbo dobivajo „KMETOVALCA" zastonj.
Naročilu sprejema e. k. kmetijska družini v Ljubljani, v Salen-drorih ulicah št. o.
'¿¡PST Naročniki, ki vstopijo med letom, dobijo vso izišlo številke. (12-2)
ČEBELNO-VOSGEIE SVEČE
prodaja in razpošilja PAVEL SEEMANN v Ljubljani.