Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki an glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 71. J0L1ET, 1LLIK0IS. 1. AVGUSTA 1916 LETNIK XXY. Angleži in Francozi ]f prodirajo le počasi. P>be ogromne na obeh straneh ob rek» Somme, kjer so glavni boji zapadne fronte. Z laiki e fronte malo novic. iVstrijci in Nemci se hrabro upirajo ruski ofenzivi. London, 27. jul. — Pravkar semkaj |Spel° Poročilo avstro-ogrskega voj-ga vodstva pravi: julijansko bojno torišče: Sovraž-. Je Podjemal včeraj po najsilnejši M Pnpravi jugozapadno od Pa-loggia od 7. ure zjutraj do 2. ure po-^ neprestano močne napade, ki Po kratkem pre- oldne . so Italijani s svežimi četami čev. Krvavo odbiti so bili tudi zapad- ' bih vsi odbiti. Kial? ItaHjam 5 5VC® i jj Jau svOje napade, ki so trajali se" zvečer. Naše hrabre čete ah." 0 drža'e v vseh svojih postojanki izgubili 1,200 mož. 27' — Avstrijski vojni QJe; dpposlal sledeče uradno poro-^ Vojskovanju na laški fronti: ^ajanski dolini so italijanski nastali. Topniški dvoboji se na-Pne 24. julija so bile so-(0ve izgube pred enim odsekom te od 1.Ž0O do 1,300 mož n>mr- 11 ranjenih." Av8trijski topovi grmijo. • jul— Italijanski vojni urad danes med drugim, bilo na več odsekih fron' Prot: 00 toP"'štvo posebno delav-■ »"niči ' mTSton»- in vasem v Asiaški K\8katI;iri-Boitski DeSanski 1 bili turf^K kr,aii ob dolenji Soči h^StčlT-™1 škoda je / aih " nekaj žrtev je nazna- U.I so se končali v neznatnih ruskih uspehih." Avstrijci ujeli nad 1,000 Rusov. London, 27. jul. — Pravkar semkaj dospelo poročilo avstro-ogrskega vojnega vodstva pravi: "Ponovni močni napadi sovražnikovi med Radzivilovom in Styrom včeraj popoldne so se izjalovili. "Na obeh straneh Leszinowske ceste so Rusi nadalje poskušali prodirati. Po ljutem spopadu so bili odbiti. Nad tisoč ujetnikov je ostalo v naših rokah." Nemško uradno naznanilo. Berlin, 27. jul. — Nemški generalni štab je naznanil danes: "Rusi so podjeli snoči brezuspešen naskok proti našim postojankam ob reki Šari, severo2apadno od Ljačovi- če? T F koliko 28' iul" ~ Ita,iJ'ani Pomitih k fndobili "a ozemlju v "les. p' *akor naznanja vojni urad > btani|.0 tfdem boju z Avstrijci, ki aS * T6 ^-o'briccon, >ni .111' S Cad, Hi, na P°ro«a uspehe, seveda. ra*širili v'ulDriccon, so Itali-' m°čni n SV°Je post°janke. Avstrij-odsekih ,iradl na laške Postojanke Ua'je zaoadnn co k;u ^im, Ovi Av»trijci 29. zapadno so bili odbiti, napadli 4 luke. "" ®o nsni'ir ~~ Avstrijski zrako-*ri' Mola , VČeraj jadranske lukc fJnto t)l Bari* Molfetta in O- Pet u°KMbi sta bili ranJcni v L r»«ienik ° usrnrčenih in dvaj-0(ibe na J T Mo'fetti. Nekaj ri- 1 Poslopjih jc bilo V 2r»kn po-Moli di «»TCti sol-!.50 !««K visoko, ali ne-P* toPnUtl *adeti PO izstrelkih la-J^pravi uradno poročilo. fronta. 0t>i! it iH n»i, 27 - ™ 8lavr0v° Radzivilova, šest znodno od mesta Brody, no od Berestečka." Rusko vojno poročilo. Petrograd, 27. jul. — Danes izdano uradno naznanilo ruskega vojnega ministrstva se glasi: "Ponoči v sredo je neka sovražna stotnija podjela napad na našo postojanko južno od Volčinskega jezera do severno od Mjadzjolskega jezera. Na-padniki so bili pognani nazaj v svoje zakope. "V okrožju Lobuzy, jugovzhodno od Baranovičev, so bili topniški dvoboji in spopadi z našimi oddelki ob frontni liniji. "V okraju reke Slonevka in ob reki Boldurodka se vrše boji za posest prehodov čez reko. Naše čete so napredovale na nekaterih točkah. "Število ujetnikov v. torko.vem boje vanju na ruski zapadni fronti znaša skupaj 128 častnikov in 6,250 vojakov. Pet topov in dvaindvajset strojnih pu-šek je bilo uplenjenih." Nemške linije ogrožene. Berlin, 28. jul. — Rusi so zopet začeli napadati jugovzhodno od Vladimira Volynskega v južni Volhiniji, kjer se jim je posrečilo prodreti v linije generala von Linsingena, ali Nemci podjemajo krepke protinapade, je naznanil vojni urad danes. Napadi na nemške postojanke pri Baranovičih dosedaj niso uspeli. Bitka se še nadaljuje. Rusi osvojili mesto Brady. Petrograd, 28. jul. — Rusi so osvojili važno železniško združevališče Brody, 58 milj severovzhodno od Lvo-va v Galiciji, prodrli skozi celo prvo linijo avstro-nemških čet zapadno od I.utska in prepodili avstro-nemške čete od linije rek Slonevka in] Boldurov-ka v južni Volhiniji, kakor je naznanil vojni urad danes. Težke izgube so bile prizadete Av-stro-Nemccm, več nego 9,000 vojakov in 50 častnikov je bilo ujetih, med zadnjimi dva generala in dva polkovnika, in poleg tega je bilo uplenjenih 46 topov. Dunajsko dnevno poročilo. Dunaj, 29. jul. — Današnje dunajsko dnevno poročilo se glasi: , "Med Turjo (?) in železnico Kovel-Rovno so smatrali branitelji te postojanke za potrebno, ko so odbili več silnih ruskih naskokov, umekniti se čez Stohod." Ruski napadi brezuspešni. Dunaj, 30. jul. (Čez London.) — Danes objavljeno dnevno poročilo avstro-ogrskega vojnega vodstva se glasi: "Bitke v vzhodni Galiciji in Volhiniji, zlasti blizu Molodylova, severo-zapadno od Kolomeje, ter zapadno in severozapadno od Buczacza se nadaljujejo z nezmanjšano silnostjo. Vendar so bili ruski napadi brezuspešni. "Zapadno od Lutska se je Rusom posrečilo, začasno prodreti v naše o-kope. Sovražnika smo s protinapadom zopet izgnali." Turki na gališko fronto. Sofija ,čez Atene in London, 29. jul. — Prvi železniški vlak s turškimi vojaki' je vozil skozi bolgarsko glavno mesto danes, namenjen za gališko fronto. Priznavajo ruske uspehe. London, 30. jul. — Uradna naznanila iz avstrijskih in nemških virov priznavajo tri hude udarce za avstro-nemško orožje na vzhodni fronti. V naznanilih se poskuša podcenjevati ruske uspehe, vendar kažejo, da Rusi bolj in bolj pritiskajo na Lvov, gališko glavno mesto, in Kovel v Volhiniji. Iz poročil centralnih velevlasti je razvidno sledeče: Ruske čete pod generalom Lečickim so razdejale avstro-nemško prvo linijo južno od Dnjestra in so zdaj pred drugo, vzhodno od Tlumača. Med Turijo in železnico Rovno-Ko-vel so bile zadnje avstro-nemške čete prisiljene k umeknitvi čez reko Stohod. General von Linsingenova armada je izgubila še več zakopov.v bojih od moža do moža severozapadno od Ko-vela. MNOGO . STRAŠNE VROČINE. Po vzhodu in osrednjem zapadu Z. D. uprav nemosna vročina ves mesec julij. Poročila iz raznih mest. V Chicagu menda največ človeških žrtev. Tudi v ,Mtw Yorku se potijo. Zapadna fronta. London, 27. jul. — Vsakovrstno vojskovanje, od topniških dvobojev do spopadov od moža do moža, je značilo današnje bojevanje na zapadni fronti brez znatnega upeha za to ali ono stran. General Haig ni naznanil nobenih važnih dogodkov od britanski fronti, a je omenil nemške protinapade in še posebej spopade od moža do moža. Nemško poročilo o bojevanju v tem okrožju pravi, da je bil britanski napad z granatami zapadno od Pozieresa odbit. Nadalje pravi nemško poročilo, da se je po več tednih zopet začelo bojevanje v odseku Ypres, in da so bili napadi na raznih točkah francoske fron te odbiti. Britanski uspeh. London, 28. jul. — Delvillski gozd in zadnje nemške trdnjavice v Longue-valu v odseku reke Somme so zdaj popolnoma pod nadzorstvom britanskih čet, kakor naznanja vojni urad. Ti dve točki tvorita ključ do nemškega opirališča v Bapaume! V soseščini Pozieresa se nadaljuje bojevanje od moža do moža. Rusi na francoski fronti. Pariz, čez London, 28. jul. — Nemci so napadli francoske postojanke južno New York, 27. jul. — Mešanica vročine in izredne vlažnosti je zagrinjala danes ves New York v atmosfero ali vzdušje turške kopeli. Samo enkrat poprej, v juliju 1896, je bila zračna vlažnost večja, nego danes doseženi rekord 88 odstotkov. Zdelo se je, da ozračje celo pod žarki vročega solnca oddaja kaplje Vlažnosti, ki je sveže poskrobljene Vvratnike v kratkem iz-premenila v niykre krpe, vzela najlepšim slamnikom njihov kroj in ljudem zadnji ostanek' energije, ki jim je še preostal izza gričetka "vročega vala". Poleg tega pa vremenoslovec proro-kuje, da "pravj^ vroči val" dospe semkaj iz zapada šele jutri. Toplomer na vsak način poskoči, čeprav se utegne zračna vlažndt zmanjšati. Danes je povzročila neznosno soparico samo vlažnost, kajti toplomer je kazal samo 85 stopinj. 100 stopinj v Chicagu. Chicago, 111., 28. jul. — Vladni toplomer na vrhu zaveznega poslopja je zlezel na 100 stopinj ob 12. uri 48 minut pop. in obstal tam osem minut. Ob 8. uri zvečer je kazal še 92 stopinj Dne 5. jul. 1911 je bila uradna toplina v Chicagu 102; leta 1901., deset let prej je bila 103. Obcestni toplomeri v Chicagu so kazali včeraj opoldne 103. Veliko žrtev vročine. Chicago, Tli , ' jul — Velika vroči-na zahteva vsi' .ion mnogo človeških žrtev. Včeraj (petek) je vsled vročine v Chicagu umrlo 58 (reci: oseminpet-deset) oseb in nevarno zbolelo 94 o-seb. V četrtek je umrlo vsled vročine 18 oseb, torej skupaj v dveh dneh 76. Najvišja temperatura je bila včeraj v Chicagu 97 stopinj ob 2. uri pop., tri stopinje hladnejša nego v četrtek. Chicago, 111, 31. jul. — Nad 100 smrtnih slučajev vsled vročine je bilo včeraj. V drugih mestih. Cincinnati, O, 27. jul. — Danes je bil najbolj vroči dan poletja. Toplomer je kazal ob 1. uri pop. 97 stopinj. St. Louis, Mo, 27. jul. — Toplomer je zaznamoval opoldne 93 stopinj. Vsebina vlažnosti je znašala 65 odstotkov. Pet smrtnih slučajev vsled vročine je bilo zglašenih. Milwaukee, Wis, 27. jul. — V mestu zaposleni stavbni delavci so opoldne vsled neznosne vročine povsod prenehali delati. Oshkosh, Wis, 27. jul. — Toplomer je dosegel danes ob 1. uri pop. z 98 do 100 stopinj svoje najvišje stanje za letošnje poletje. Mnoge tovarne so morale svoja vrata zapreti, ker delavci niso mogli prenašati tamošnje vročine 107 do 109 stopinj. Tudi cestno delo je bilo ustavljeno. Freeport, 111, 27. jul. — Izza 40 let j je imel Freeport zaznamovati danes j svoj najbolj vroči dan. Toplomer je kazal pri dokaj močni vlažnosti ob 1. uri pop. 101 stopinjo. Rockford, 111, 28. jul. — Tukajšnja zavezna vremenska postaja je natedla današnjo najvišjo toplino s 104 stopinjami. Peoria, 111, 28. jul. — Vladno preizkušeni toplomeri v Peoriji so zaznamovali danes 11 stopinj ob cestah. La Salle, 111, 28. jul. — Toplomeri so kazali danes tukaj 106 stopinj. Ottawa, 111, 28. jul. — Danes so tukajšnji uradni toplomeri zaznamova-107 stopinj. 110 stopinj v Garyju. Gary, Ind, 27. jul. — Toplomer je kazal danes 110 stopinj v peščenem elu mesta in 105 v drugih delih mesta. Številni delavci v jeklarnah so vsled vročine onemogli. Šest otrok je u-mrlo v zadnjih dveh dneh. $25,000,000 ŠKODE PO EKSPLOZIJI. Skladišča National Storage Co. na otoku blizu New Yorka popolnoma razdejana. Razno strelivo se razletelo. Dva mrtva, nad 60 ranjencev. Menda čin nemških zarotnikov. 28. jul. — Nemci obvladujejo položaj na verdunski fronti in je torej franco sko upanje na olajšbo po anglo-fran coski ofenzivi ob reki Somme splavalo po vodi. Če francoske postojanke pred Ver dunom med zadnjim časom niso bile posebno trdo stiskane, ni tega pripi sati ofenzivi ob reki Somme. Te močne francoske trdnjave Nem ci nočejo (1) sedaj osvojiti, ker se zadovoljujejo s tem, da obvladujejo od Sainte Marie Passa v Vogezih ini verdunsko bojišče. Glavno delo je do pridobili neko utrdbo v prednjih francoskih zakopih, pravi nocoj izdano u- radno naznanilo, ki pa pristavlja, da so bili pozneje Nemci izgnani z bajonetom. Napredek za Francoze na desnem bregu reke Meuse je naznanjen. Ruski razgledni oddelki so pri Au-berivu prodrli v nemške zakope in jih izčistili z ročnimi granatami. Rusi so ujeli nekaj Nemcev. Borba pred Verdunom. Nemški glavni stan pred Verdunom, vrseno. "Vojna bo dolgo trajala," je rekel sin generala von Steubena. Deset milj na vsako stran od Ver duna je vsa zemlja razrita, vsa polna žrel in razdejanih strelskih jarkov. Nemci zelo hvalijo Francoze zaradi njihove hrabrosti. Angleži in Francozi uspešni. London, 30. jul. — Nocojšnja urad na naznanila poročajo uspehe za Bri tance in Francoze. Britanci so po ljutem spopadu na odseku med Delvillskim gozdom reko Somme pomeknili svojo linijo naprej vzhodno od Waterlotove farme in Troneške hoste. Francozi so osvojili nemške zakope med llardecourtom in Gričem 139 od 300 do 800 metrov daleč. ^ Mehika. Washington, D. C, 28. jul. — V noti, izročeni njegovemu tukajšnjemu diplomatskemu zastopniku Eliseo Arre-dondo, je bil general Carranza nocoj obveščen, da je zavezna vlada Združenih Držav pripravljena, prepustiti nalogo rešitve mejnega vprašanja skupni mednarodni komisiii. Predlog dejanske vlade za imenovanje take komisije se sprejema. Samo naj se polna oblast komisarjev razširi čez meje, določene v mehiški noti z dne 12. julija. Delo se prične menda kmalu. Pričakovati je, da Carranzova vlada ne odreče svoje pritrditve, temu pogoju. Uradno so torej smeli dati tudi zagotovilo, da bo komisija imenovana in zbrana v Združenih Državah v bliž nji bodočnosti. Imenovanje komisar- New York, 30. jul. — Več strašnih razpokov streliva, ki je čakalo na Black Tom Islandu svoje prevožnje na Angleško in Francosko, je napravilo davi stvarno škodo, ki jo cenijo na najmanj 25 milijonov dolarjev, število človeških žrtev se do poznega večera ni dalo z gotovostjo dognati. Kolikor je doslej znano, sta bili dve osebi usmrčeni in najmanj dve drugi se pogrešata. Od kakih 60 ranjencev so mnogi zadobili smrtne poškodbe. V petih državah. Eksplozije, ki so bile občutiti v petih državah, so -se začele s pravcatim brzostreljanjem pušknih nabojev, ki mu je sledilo razpokovanje tisočerih šrapnelov, dinamita in drugih raznes-nih tvarin. Okolica in voda sta bili na milje naokrog z razletelimi kosi tako-rekoč posejani. Požar, ki je izbruhnil kmalu po prvi eksploziji, je razdejal 13 ogromnih skladišč tvrdke National Storage Co., ki je imela tam zloženega blaga v vrednosti 12 do 15 milijonov dolarjev. Strahotno so se svetili v odsevu visoko švigajočih plamenov newyorški nebotičniki, ki so bili nekaj minut prej kakor ob potresu v svojih temeljih pretreseni. Škoda krita z zavarovalnino. Edmund L. Mackenzie, predsednik tvrdke National Storage Co, se je vrnil nocoj z ogleda pogorišča in je izjavil, da so imele tvrdkine naprave na Black Tom Islandu vrednost kakih 7 milijonov dolarjev in da je bilo v skladiščih shranjepega blaga v vrednosti kakih 10 do 12 milijonov dolarjev. Velik del napravljene škode, je rekel, je krit z zavarovalnino. Strašna moč eksplozije. V podstavku kipa svobode na Bed- jev je odvisno samo še od prihodnjega ioes Islandu, nasproti Black Tom Is- odgovora Carranzovega. Če se strinja s predlagano razširitvijo polnomočja komisije, utegne obenem naročiti svojemu poslancu v Washingtonu, naj se posvetuje z g. Polkom, namestnim državnim tajnikom, o kraju in času sestanka. Avstrija ustregla Wilsonu. Washington, D. C, 28. jul. — Avstro-ogrski minister zunanjih stvari grof Burian je zagotovil ameriškega poslanika Penfielda, da bode Avstro-Ogrska ugodno odgovorila na predsednika Wilsona osebni poziv glede podpore za pomanjkanje trpeče Poljake na ozemlju zasedenem po Avstrijcih. Na polju časti. London, 27. jul. — Poročnik Otto Parschan, ki je nedavno zbil že osmi sovražni zrakoplov in bil zato odlikovan po nemškem cesarju z redom pour le merite, je bil usmrčen danes v po-zračni borbi, tako poročajo Reuterju. landa, je bilo vsako okno zdrobljeno in skoraj tono težka jeklena vrata so bila dvignjena iz svojih tečajev. Kip sam ni bil poškodovan, čeprav je bil obsipan s pravcatim šrapnelskim ognjem. Prebivavci celega New Yorka in vseh mest v polumeru 25 milj so bili po eksplozijah zbujeni. Policija je prejela v eni uri nič manj nego nad 6,000 telefonskih vprašanj. Delo zarotnikov? Washington, D. C, 30. jul. — Pred tremi dnevi je bil urad vladne tajne službe obveščen, da so bili številni Irci zaposleni po nemških agentih, da povzročijo baš tako eksplozijo streliva, kakor se je pripetila v newyorški luki davi. Pravijo, da je v veliko korist Nemčiji, če se uničijo tako ogromne množine streliva baš sedaj, ko ga Angleži in Francozi potrebujejo za u-spešno nadaljevanje svoje ofenzive. Zopet pošta pridržana. Berlin (brezžično v Sayville), 27. jul. — Britanska oblastva v Kirkwallu, tako poroča agentura za prekmorske novice, so pridržala pošto s parnikov "Gillis", med vožnjo iz Rotterdama v Indijo, in "Noordam", iz Rotterdama v New York. Balkanska fronta. Pariz, 28. jul. — Srbske čete so začele ofenzivo proti Bolgarom na Grškem, kakor pravi Havasova brzojavka, dospela semkaj danes iz Soluna. Srbi so zasedli več višin in obdržu- Kapitan Fryatt usmrčen. Berlin (brezžično v Sayville), 28. jul. — Kapitan Chas. Fryatt od Great Western Raihvay-parnika "Brussels", ki je bil ujet zadnji mesec po nemškem rušivcu ter z njegovo ladjo vred odveden v Zeebruegge, je bil po naglem sodstvu ustreljen. Smrtna obsodba je bila izrečena nad kapitanom, ker je poskušal uničiti neki nemški podmorski čoln. BREZ SKRBI pošljite denar skozi naše posredovanje v staro domovino, ker kljub vojnim zaprekam, se naše pošiljatve izplačajo vedno točno. Kljub temu, da ne dobite pisma od jejo svoje postojanke vkljub topniške- svojcev iz stare domovine, ker je bilo mu streljanju in protinapadom od stra- "'orda isto na onem parniku, ki je pri-ni Bolgarov. j šel v roke ^ngležem ali Francozom, se ni treba bati, da deijar ni na varnem Rusi podijo Turke. Aimoclatlon. I, i > „ »»al, VOJAŠKO TABORIŠČE NA TRGU V MESTU EL PASO, TEX. U??ric« o!;l lIJent,sti 'ned mestoma I'M Pa*o, Texas, in Juarez, Mehika, s,- v prvem mestu razširjajo vedno 4l)0rieii lc')r,^akovanih napadih po inchikanskih razbojnikih. Na sliki je videti oddelek s strojnimi pu-sredini ----- nicsta. Bodite brez skrbi) Dokler vidite naš oglas v listu, ni nobene nevarnosti. Če bi bila kakšna nevarnost, bi mi to v listu objavili. Mi garantiramo vsako pošiljatev, da bo sigurno sprejeta, ali pa vrnemo denar, kadar se nam dokaže, ali če se sa mi prepričamo, da denar ni bil izplačan, radi enega ali druzega vzroka. Po Wireless (brezžičnem brzojavu) pošljemo denar v staro domovino, in kladiiče vojnih po- to naravnost v Avstrijo. Ako ni pomote ali posebnosti, je Petrograd, 27. jul. — Ruske čet« na I kavkaški fronti nadalje zasledujejo u-1 mikajoče se Turke, pravi danes izdano naznanilo vojnega urada. V turški i trdnjavi Erziiigan, katere osvojitev je : bila naznanjena včeraj, so Rusi vzeli skladišče vojnih potrebščin. Naznanilo ^e glasi: •'Kavkaška fronia: Umikajoče se Turke zasledujemo dalje. V Erzin-ganu smo vzeli trebščin." denar prejet v 3. do 5. dneh. Včasih se pa tudi za delj časa zakasni. Vsak brzojav, akotudi ima manj kot 6 besed, stane $4.50, če pa je več kot 6 bpsed, se računa po 65c od vsake besede in številke posebej. Mi imamo v tem oziru najboljšo zvezo in najstrožji sistem, ker naš namen je zadovoljiti vsakogar, ki se posluži našega posredovanja. Danes pošljemo v staro domovino.-5 K za.. .$ .90 250 K za..$ 35.00 25 " ... 3.75 500 " .. 70.00 50 " ... 7.25 750 " .. 105.00 100 " ... 14.00 1000 " .. 139.00 Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoma zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar. AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET. ILL. 2._ Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, n a j v e č j i in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriska Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. r lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. AMERIK/ 5U i . ts.N*A 1. AVGUSTA 1916. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application bolj vroči dan pa je bil baje zadnji petek, ko je kazal toplomer kakih 108 stopinj, a pravijo, da še več. Najbolj trpe delavci v raznih tovarnah, kjer so morali.že večkrat med zadnjimi tedni poslati delavce domov zaradi neznosne vročine, ki ji ni bilo enake izza leta 1901. — Rojak podlegel vročini. Jakob Judnič (Škala), 1151 Broadway, zaposlen v podkvami (Phoenix Horseshoe Co.), je v sredo zvečer naglo zbolel in podlegel vročini. Doma je bil iz Cerovca na Belokranjskem in star nad 60 let. Več o njem ne vemo. Njegov pogreb se je vršil v soboto dopoldne. Počiva naj v miru! —• Omagal je vsled vročine rojak Ženko včeraj pri delu v tovarni za peči, tako_da ga so morali prepeljati v bolnišnico sv. Jožefa. — G. John Grahek ml., ki je nedavno graduiral za civilnega inženerja na državnem vseučilišču v Urbani, Champaign Co., 111., je že v državni službi in sicer v Peoriji, 111., kamor je bil poslan iz Springfielda, da pomaga kot strokovnjak pri delu za povzdigo železniških tirov (track elevation). Tako deloljuben je mladi Grahek, da si ni privoščil niti daljših počitnic po sijajnem dokončanju svojega dolgoletnega učenja. — Na obisku. V nedeljo so prišli na obisk v Joliet v svojih avtomobilih iz So. Chicaga gg. John Tomicalj, on-dotni veletrgovec, in John Kralj, kon-traktor, ter iz West Pullmana g. Anton Petric. Vsak je pripeljal svojo družino. Dobro došli! — Gg. Math Bajuk in John Nema-nich iz Ottawe, 111., sta prišla s svojima soprogama na nedeljski piknik dr. Vit. sv. Jurija. — G. John Končan iz Waukegana, 111., je bil na obisku v Jolietu tekom zadnjega tedna. — Zopet .v Jolietu. G. Jacob Shega, znan brivec, in soproga sta se po večletnem bivanju na Chisholmu, Minn., zopet povrnila v Joliet koncem zadnjega tedna. — V bolnišnici sv. Jožefa se nahaja vsled vročinske bolezni 5 let stari William Jurjevich, sin g. Nik. Jurjevicha. Zdravniki pravijo, da kmalu ozdravi. IZPOD SV. GORE. (Izvirno poročilo ''Slovencu".) Iz slovenskih naselfciik Joliet, 111., 31. jul. — Sijajen uspeh jc imel včerajšnji piknik, ki ga je priredilo društvo Vitezov sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. povodom 251etnice svojega obstanka v Theilerjevem parku. Udeležba je bila ogromna, postrežba vsestransko vzorna in zabava do pozne noči kar najživahnejša. Niti najmanjši nered ni motil prelepe veselice pod milim nebom, na plesišču in kegljišču, vsepovsod najlepši red. Vkljub pripekajočim žarkom vročega solnca so društveniki po deseti sv. maši junaško korakali na park, z razvito zastavo in neumorno igrajočo godbo na čelu, dočim so se odborniki s častnimi gosti vozili v avtomobilih. Na parku so bili za kosilo pripravljeni na ražnju pečeni janjci itd. Največje navdušenje je zavladalo ob polštirih, ko se je ljudstvo zbralo o-krog govorniškega odra. Društveni predsednik John N. Pasdertz je pozdravil vse udeležence na pikniku in potem predstavil pdsamne govornike.' Govorili so: G. Anton Nemanich st„ ustanovitelj in prvi predsednik dr. Vit. sv. Jurija; potem g. Paul Schneller, glavni predsednik K. S. K. J., ki se je drage volje odzval vabilu in je prišel iz Chicaga k slavnosti srebrnega jubileja; potem Rev. John Plevnik, naš g. župnik, in nazadnje g. Jos. Zalar, glavni tajnik K. S. K. J. Vsi govori so povzdigovali bratsko ljubezen in sodelovanje v korist in čast narodu ter želi burno pohvalo. Morda pomeni včerajšnji dan začetek novega preporoda in procvita društvenega in družabnega življenja med nami, kar Bog daj! Zlasti letos potrebujemo edinosti in sloge in prave' bratske ljubezni med nami, kajti letos bomo obhajali še neko drugo 251etni-co, namreč srebrni jubilej naše slavne fare sv. Jožefa! In zato je nujno potrebno, da se vsi združimo in si podamo roke za skupno delo. Do $500.00 čistega dobička je prinesel včerajšnji piknik v blagajno dr. Vit. sv. Jurija. To je najboljši dokaz, da je bil piknik res imeniten. — Društvo sv. Družine št. 1 D. S. D. priredi piknik v Theilerjevem parku dne 13. avgusta. — Mnogo žrtev vročine. Sedemnajst človeških žrtev je zahtevala nenavadna vročina v Jolietu med zadnjimi tedni do včerajšnjega jutra; in tekom včerajšnjega dne še nadaljnje tri žrtve, kakor čujemo, tako da je vseh skupaj že dvajset, samo v Jolietu in bližnji okolici. Za solnčarico bolj ali manj nevarno zbolelih oseb pa je ne-broj. Ves mesec julij je bil vroč; naj- POMAGAJMO REVE :EM V SLOVENSKI DOMOVINI! Ali ste že kaj daro\ ali v naš sklad za slovenske begunci ter vdove in sirote padlih vojakov slovenskih? Pošljite takoj, da ne pozabite! Darove sprejema: Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. Goriško, jan. 1916. Ubiti!... Gospod vikarij! Cul sem, da so Italijani tudi Vašo Uuhovnijo vzeli na piko. , Zakaj pa nič ne poročate o dogodkih, n. pr. v "Slovenca"? "Bom poročal," se je zavzel bivši narednik, "obročev mi dajte, da denem glavo vanje, če ne mi razpoči, pa bom pisal?..." Da, pišite, pa Vam odleže! — Gospod kurat! Pravijo, da so Italijani tudi Vas obiskali z neštetimi granatami in da je precej škode na hišah in cerkvi! Take stvari tičejo vsekako v kroniko. Zakaj ne pišete v "Sloven ca", ker se tako najlaže piše kroniko, članek se odstriže, pa nalepi v spominsko knjigo? "Se mi ne ljubi, sem libit!..." Gotovo, da smo ubiti, večali-manj vsi, ki že sedem mesecev gledamo in poslušamo krvavo borenje ob Soči; moja stenska ura že dva meseca počiva, nimam toliko volje, da bi jo navil in pognal, ampak kroniko pisati, je domovinska in duhovsko-uradna dolžnost in ni lepo, če nas poučujejo o dogodkih, ki so se odigrali prav blizu nas, morda celo v duhovniji sami, razni tujejezični časniki z Dunaja ali celo iz Berlina, Fakturni, ki so povrhu še netočno poročali in lepa imena naših vasi in sel spakedrali, da jih skoro ni bilo mogoče spoznati! Gospodje, ubiti smo... ali zanimanje za zgodbo, veselo in neveselo, naše ožje domovine, za jok in stok nje otrok nam mora ohraniti ono svežost in svobodo duha, da mi to sproti beležimo, ovekovečimo, ohranimo zanamcem, pa že sodobnikom pregnancem, ki se za svoje kraje silno zanimajo, vojakom-domačinom, ki "Slovenca" na fronti berejo, o usodi njihovih krajev očetovsko prijateljsko poročamo. Torej poročajmo!... Odlomek bojne kronike. Bral sem te dni nekje župnijsko boj-W kroniko. Kako zanimivo se bere n. pr. to-le: "Prva sovražna granata je zadela v vasi hišo, kjer so se časih zbirale belo oblečene punčike iz mesta... Bile so kakor prvoobhajanke, ali sosedova bi-strogledna dekle jc zasuniila, da morda niso niti kristjane!... eN da bi bila o tem dalje poizvedovala, vzela je nekega dne vrč vode in oblila belooble-čene punice... Ta krst je v toliko pomagal, da punic ni bilo več, potem ko je granata hišo zapečatila... Zadnja granata v prošlera letu je pa pognala iz hiše, kojo je deloma porušila, dve črnooblečeni gospodični, ki sta v strahu in trepetu skočili skozi malo oken ce na prosto, dočim so bile tri moške osebe zakopane pod razvalinami, a gra nata k sreči ni razpočila. Ljudje so bili mnenja, da tudi oni dve gospici nista bili 'kristjani', nekatere ženske so jima celo privoščile malo 'krščanski' krst granatni, a Bog je dober in usmiljen, pa ji je topot krstil s krstom strahu in trepeta..." Ob odprtih grobovih. Sicer je pa vse tukajšnje ozračje nasičeno strahu in, dejal bi, neke podza- vestne groze: Živimo ob odprtih grobovih.. . Dokler je sovražnik upal zlepa priti v Gorico, jc bil dokaj dostojen, a ko mu je splaval up po Soči doli v morje, je postal skrajno nedostojen! Cerkve, samostani, bolnišnice in sedaj še pokopališča: nič več ni varno pred njim! Na našem lepem pokopališču je že vernih duš dan porušil zid na vzhodni, a za praznike nam jc odprl kar tri grobnice na zapadni strani. Grobnice so porušen., . rhi odprti, vidijo se rakve... pokojnega stavbenika Rossija, pokojne grofinje Stras-soldo in pokojnega pl. Matznerja! Pravili so, da sovražnik prizanaša nekaterim hišam v Gorici, n. pr. jezuitskemu samostanu, češ, ker so čč. gg. skoro sami Italijani iz kraljestva... Bila je žalibog le pobožna želja ona govorica, a sedaj ima imenovani samostan in njega vrt najmanj tride>et granatnih ran, saj po celo sosedni kripti presv. Srca Jezusovega niso prizanesli — Ka-brezi! Nikjer nismo več varni, ne v mestu, ne v bližnji okolici, in vendar nam se na um ne pride, da bi si pomagali kam v zaledje. Navzeli smo se duha naših hrabrih vojakov in izročili usodo svojo v voljo božjo, a pota naša niso pota radovednosti in uživanja, no izključno pota dolžnosti: bivamo kakor v vojašnici pod disciplino razmer, pripravljeni na poziv dolžnosti i v smrt... V Marijinih Toplicah. "Shujšal si... Pozna se ti skrb in strah in spanja ti manjlia gotovo!" me je prijazno hotel hrabriti ali tolažiti ali nevemkaj, moj dobri prijatelj! Hrabriti in tolažiti nas more le zavest stanovske in domovinske dolžnosti, Bog! Vojska pač ne more biti brez vsestranskih žrtev. Sijajna zmaga — zahteva navadno i sijajnih žrtev tudi od nevo-jakov, osobito v fronti in nje obližju. Debelimo se ne, to je res. Vsi smo nekam vitki postali. Moja zimska suknja, ki se mi je v gorah napeto tesno prilegala, da sem jo. mislil razširiti, mi je sedaj prav ohlapna; ne bo treba nam trebušnikom v bližnji prihodnosti misliti na Marijine Vari, kicr se umetno hujšajo, tanjšajo in lepšajo debeli in bogati ljudje; frnn'a nas bo olepšala, zastonj, saj me: da nismo — bogati! Tudi g. vojni trur-n i>on Niko Gligo me je opozoril, kako fta je fronta stanj šala in olepšala, bil je v početku prccej debel ta gospod, a sedaj je kakor no-vomašnik, pa že dvakrat odlikovan! Bodimo hvaležni fronti za post in as-kezo, a darujmo vse tudi najmanjše žrtve po rokah Matere Božje Križane-lnu za rešitev domovine! Katakombe... V nedeljo opoldne je sovražnik posebno močno streljal na Št. Peter in Vrtojbo. Njegovi streli so veljali našemu opazovalnemu balonu. Nanj so poslali Italijani celo vodljivi zrakoplov s strojnimi puškami. Balon je ostal nepoškodovan, dasi je bilo celo obzorje polno šrapnelskih oblakov, a streli iz strojne puške so na Volčji Dragi ranili tri osebe. Seveda so tudi naši šrap-neli pokali v bližini sovražnega zrakoplova, ki se je počasi obrnil v smer, odkoder je prišel, spremljan od neštetih oblačkov, ki so žareli v opoldanjem sol licu, kakor v večerni zarji... Enako je sovražnik v ponedeljek obstreljeval Sovodnje, Peč in Št. Peter okoli poldne. V Št. Petru je meril po vsej priliki na glavno dovozno cesto in pri tem je zadel z enim strelom v polno neko hišo, ki se jc trenotno zrušila in pod razvalinami pokopala gospodinjo in dve svakinji, vse tri mrtve. O-stalih ni nihče ranjen. Bili so zunaj hiše v nalašč pripravljenem kritju, a ženske so kuhale obed! Možu, ki je doma iz hamburške okolice, sta ostala dva otročiča, da ga tolažita v veliki preizkušnji. Naj jih potolaži Bog! — Granata je bila 24 cm kalibra! Mi pa smo postali previdni. Izpraznili smo klet, očedili, pobelili in razkužili smo jo. Ob ponovnih napadih — se skrijemo v katakombe!... Sicer pa: najboljši brambni zid je Marija, jc' pridigal junaški kapucin P. Janez! Bog in Marija z nami! Vaš Dr. Marijan. kor v poletnih dnevih, ko se prevleče nebo s temnimi oblaki, iz katerih švigajo bliski, ki jim sledi gromenje in temu toča, ki potolče ponosno proti nebu kipeče zlato klasje na polju, ta- ARTILJERIJSKI DVOBOJ. (l'"r. Jerina, enol. prostovoljec.) Bilo je 22. inarca. Prekrasno pomladansko jutro, prvo, ki sem je doživel v svojem enomesečnem bivanju na bojnem polju. Zelo Se mi je to jutro podobno onim, ko sem še brezskrbno hodil po Močilniku, zatopljen v krasoto narave, in občudoval stvarstvo Vsemogočnega, ki je v svoji neskončni dobrotljivosti obdaril človeka s tako krasno prirodo. Taki in enaki spomini so za človeka, ki se je na bojnem polju že kar udomačil, hujši nego smrt od sovražne krogle. Radi sovražne premoči smo morali menjati naše postojanke. Izbrali smo si prostor, ki se nam je zdel po svoji naravni legi kakor izbran za naše havbice. Začeli smotakoj z ognjem. Ka- ko smo bili tudi mi naenkrat obdani od oblaka dima, ki je nastal vsled hitrega streljanja, in svinčena toča granat in šrapnel, ki se je vsipala iz naših havbic, je neusmiljeno razsajala med vojaki sovražnih čet. Govorilo se ni nič, znamenja so se dajala samo z rokami. Vsak izmed nas je delal z naporom vseh sil, da nas jeoblival pot, kajti vsi smo vedeli, da je izid današnje ljute bitke odvisen skoraj samo od naših havbic. Skoraj celo uro je trajalo gromenje topov, ne da bi bili sovražniki izsledili naše postojanke. Sovražne granate in šrapnele smo videli padati kilometer v stran. Bili smo prepričani, da nas ne izslede; v tej misli nas je zlasti u-trdilo dejstvo, da se je sovražni ogenj vedno bolj oddaljeval od nas, mesto da bi se nam bližal. Toda naenkrat zaslišimo tik za našimi hrbti strašen pok: udarila in razletela se je sovražna granata. Tej je sledila druga, tretja itd. .Ker je po prvi trajalo celih pet minut, predno je priletela druga, smo si že mislili, da so sovražniki samo slučajno namerili semkaj. A ko je prjletela druga granata in so ji čimda-lje hitreje sledile nadaljne, smo uvideli, da so nas izsledili. Sovražnik je dobro meril: razen treh prvih so vse naslednje eksplodirale v naši neposredni bližini. Sto korakov vstran smo imeli spravljene konje. Člo vek bi mislil, da se bodo vsled strašnega, neprestanega pokanja iztrgali in razbežali na vse strani. A tako so že vajeni bojnega hruma, da se niti ne ganejo, pa naj še tako grme naši in sovražni topovi v njihovi neposredni bližini. Seveda so taki le konji, ki so že dalj časa na bojišču. Najprej so padale sovražne krogle za nami, potem so udarjale v prostor med baterijo in konji in padale tudi sredi med konje. Pretresljiv je bil pogled na težko ranjene konje, ki so se borili s smrtjo: težko so hropli, iz gobca in nosnic jim je pritekla kri, pogledi so se užigali in ugašali, udje so se za trenotek zganili in zopet obstali — vse to je pričalo, da smrt ni daleč. Hotel sem jim skrajšati strašno trpljenje — bili so trije — ter jim iz revolverja poslati odrešilno kroglo. Toda tisti trenotek so začele granate in šrapneli padati naravnost med nas, da sem pustil konje in mislil na drugo. Kakor bi kdo s palico sunil v sršenovo gnezdo in bi se vanj zakadili vsi sršeni naenkrat, tako smo sedaj tudi mi začeli delati s podvojeno silo. Kar zdivjali smo. Gromenje naših topov, ra/pokavanje ruskih granat in šrapnel je povzročilo, da nisem mogel več ločiti posameznih strelov med seboj, ampak sem čul samo dolgo, dolgo gromenje, katerega ni hotelo biti konca ter se mi je zdelo, da traja celo večnost. Po celem telesu sein čutil mrzel pot in nemo sem gledal, kako je tu pa tam udarila granata v gručo moštva, ki ga je močni pritisk granate razmetal na vse strani. Vsenaokrog so ležali smrtno ranjeni; slišal sem njihove mile vzdihe, videl njihove umirajoče poglede. Njihova kri se je mešala z deževnico in jo popolnoma pordečila — vsepovsod sama kri, sama kri. Vedel sem, da se vsak hip lahko tudi moja zmeša s krvjo ostalih, toda vse to me ni napravilo obupanega ali prestrašenega, marveč sem le popolnoma otopel. Ko sem preje včasih bral opise bojnih prizorov, sem ves trepetal in sočustvoval z žrtvami; toda če se človek sam udeležuje bojif, postane popolnoma nesposoben za kakoršenkoli človeškoblag občutek. Polagoma sem zgubil ves razum in nisem mogel več trezno misliti. Ko sem se ozrl po bojnih tovariših, se mi je zdelo, da s se, sam zver, nahajam med divjimi zvermi, še vedno žejnimi krvi, dasi se jim iz gobcev kadi pre-obilo zavžite krvi bogatega plena. V očeh vsakogar sem bral, da ne misli na smrt, marveč samo na to, da bi sc prelilo čim več sovražnikove krvi. In ta strašni'prizor je trajal dolgo, dolgo, celo večnost. Če se sedaj spomnim na to borbo, zatrepetam, kakor je zatrepetalo srce ubogih staršev, ko so nenadoma zvedeli, da jim jc padel edini sin,, njihova edina nada na stara leta. Granatam so sledili šrapneli. Sicer je učinek teh veliko večje, če ne eksplodirajo previsoko, a moralični učinek granat je veliko večji. Šrapneli nam niso ppvzročili veliko škode. Potem so se začele menjavati granate in šrapneli in divja godba se je nadaljevala. Poveljnik naših baterij je začel resno misliti, da bi menjali postojanke, a dokler ne pride povelje, tega ni mogoče storiti. In povelja ni bilo, ker je opazovalec javil, da naše granate in šrapneli strašno obdelujejo sovražno artiljerijo, ki je na tem, da menja svoje postojanke. In še z večjo hitrostjo in navdušenostjo smo zafičeli streljati Res pravi artiljerijski dvoboj. Veličastno divjih strahot takega dvoboja ne more opisati nobeno pero. Končno je sovražni ogenj ponehal. Takoj smo vedeli, kaj to pomeni. In res je opazovalec javil, da so uničene tri ruske baterije, katerih ostanki se hitro umikajo. Bili smo zmagovalci. Pet minut na to smo tudi mi prenehali z ognjem, še-le sedaj smo zopet postali ljudje in se zavedli človeških dolžnosti: pomagali smo ranjencem, kolikor je bilo mogoče. Tudi mene je ranil drobec granate, ki se je razletela v neposredni moji bližini, na čelu. Rano sem si bil sam obvezal in je sedaj že zaceljena. Brazgotina nad desnim očesom pa me bo vedno spominjala na 22. marec, na dan, kakršnega nebom, tako upam nikdar več doživel. Bančni predsednik prijet. Newark, N. J., 27. jul. — Proti Edward H. Katchu, podpredsedniku od Mutual Trust Company v mestu Orange, N. J., je bilo danes izdano zaporno povelje, kakor tudi proti Thomas S. Byrnesu, tajniku podjetja. To se je zgodilo, ko je poprej državna bančna komisija zaprla finančni zavod. Omenjena bančna uradnika sta obdol-žena poneverbe $305,000. Od Pasova v Belgrad. Berlin (brezžično v Sayville), 26. jul. —Dnevno in naravnostno parobrodar-stveno službo je pravkar uvedla Do-naudampfschiffahrtsgesellschaft med Pasovom na Bavarskem in Belgradom, kakor poroča Ueberseeische Neuigkei-tenagentur. "Bolesten vtis." London, 28. jul. — Vest o naglosod-ni ustrelitvi britanskega kapitana Fry-atta je povzročila v uradu za zunanje stvari bolesten vtis. Po naročilu državnega tajnika viscounta Grey je bila takoj poslana ameriškemu poslaništvu nota, v kateri je naprošeno, da g. Gerard, ameriški poslanik v Berlinu, do-žene podrobnosti slučaja. CENJ. NAROČNIKOM, Druga polovica leta je pred D kem nastopila. Bliža se hladna J<: in nastopili bodo daljši večeri, ko v kdo rad kaj bere in se kratkočas' ma. Najboljše, najzanimivejše in1 novejše berilo najdete v dobrem0 pisu. Izdajanje lista stane precej de1"; zlasti odkar so se cene vsem potreb nam podvojile in celo potrojile; P!' ki se rabi za list, stane zdaj skoro krat toliko kot pred vojsko, barv2 ne pa skoro pet do desetkrat Mi pa za list ne računamo več. ® liko je treba poravnati. Največ sel more z oglasi, a tudi naročnina biti plačana bolj točneje. Upamo, da oni cenj. naši naroC kateri so' nekoliko zaostali, to i>'' hotno vpoštevajo in pošljejo na«1 no, da jim se lista ne vstavi, Z odličnim spoštovanjem, Uprav. Amer. Slovenk rv2 > Zahvala D. S. D. Podpisana se najiskrenejše zaM jem slavni Družbi Sv. Družine, je tako hitro izplačala smrtnino za mojim pok. soprogom Fr. Si Istotako se zahvalim si. dr. sv. žine št. 1, ki se je potrudilo hitro urediti.« Priporočani to organizacijo v: jakom in rojakinjam, da pr'5'1 ker so lahko sigurni, da dobe •P01'' in smrtnino. jf-'H MARIJA SPELlO 310 Granite St., J°lie' V ječi. Jetnik tovarišu: "Zakaj pa Kozlev-čar zmeraj muhe lovi?" "Lovski tat je, pa se lova ne more odvaditi!" NA PRODAJ PEČ ZA HARD CJ; Heater, eno leto rabljena, Pr0' po ceni. Več pove Amer. Slov • Joliet, 111. ' 'jf NAPRODAJ HIŠA S 7. SOl Se proda ceno, če se oglasite na 316 Vine St., Joliet. (%11g?g Saint Tliottu ^^ UNDER. THE CONTROLCDIRECTION OP ARCHBISHOP IRELAND SAINT PAUL MINNESOTA' m A CATHOLIC MILITARY COLLEGE RANKED AN HONOR SCHOOL BY THE WAR DEPARTMENT Collegiate Commercial Academic Preparatory Careful Mental, Moral and Religious Training. Seven Hundred and Fifty Students From Twenty-Four States Last Year FOR ILLUSTRATED CATALOGUE ADDRESS Very Rev. H. Moynihan. D. D. President ^ISi^W^SfiSSIi^Sfi^ifi^S^ifi^ffi^lfi^SfiSi5'' Buchanan-Daley C| Desplaities and Allen Sts. JOLIET, ILL** Les za Stavbe in Pretit11 Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE DORITE NASO CENO TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu »si Union Coal & Transfer C CA88 STREET, JOLIET, ILL. Piano ftixl Furniture Chicago telefon 4313. Northwestern Prvi in edini slovenski po^rebniški ^ Ustanovljen l. 1895. Antoti Nemanich in 1002 N. Chicago Street (1|, Kotijušnllca n« 205-207 Ohio St.. y «i»iytJIV Priporoča slavnemu občinstvu »voj zavod, ki je eden it mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepia v i° tvaške vozove in kočije. Na pozive >e posluii vsak čas ponoči in podnevu. tffi Kadar rabite kaj v naii stroki ae oglasite ali telefona!*®' tel. 2575 in N. W. 344. Naii kočijaži in vsi delavci so Slovenci AMERIKANSKI SLOVENEC, 1. AVGUSTA 1916. -Wr"Mgfflrfrr V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Seflež: JOLIET, ILL. Vstanovljena 29. novembra 1914 Inkorp. v drž.111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916 ORUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA.SEDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, III Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petne, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: t. Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, III. Josip Težak, Joliet, 111. Math Ogrin, N. Chicago, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) * kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika. BOJ OB DNJESTRU. (Izvirno poročilo "Slovencu".) Pismo materi. — Priobčil Fric. Draga mati! Prvo as pozdravljam in Se zahvaljujem za skrb, ki jo kažete v zadnjem pismu do mene. Ne bojte se 2ame. Meni zdaj ni slabo, tudi rana n) huda, videli se bomo še živi in zdra-Samo eno je: dolgčas mi je. Na °jnih poljanah se menja slika za sll-°> prizor za prizorom, tam teče čas *°t reka, dasi je težak, da lomi telo in Uso- Tu pa so bele štiri stene, bel ftrop, vrsta belih postelj in ljudi z ■edimi obrazi, ki si hočejo preganjati cas s pripovestmi in šalami, ki se ho-5ej0 smejati, pa so vseeno dolgočasni In resni. Ali ne želijo tudi oni morda ®a fronto, kjer je kratkočasneje, ali za kratek hip domov k svojcem? — le . —mp UUHIVV | Premišljujejo gledaje v strop ves r°zni venec dogodkov in trpljenja, ki Sa v zadnjem času doživeli, in iščejo besed, da bi to opisali? Ne morejo °P'sati. Da bi povedali svojcem? Niti Povedati se ne da vsega, mnogo bo -o-° skritega za vedno v dušah, zako-*janeta in potomcem. Vendar, "lati, Vam bi rad opisal v toliko, raz i- °r mi dopušča ta beseda in iz-njih t ^ SC -C godilo z menoj v zad-Tri t utk,h> preden sem bil ranjen, v sn re"Utlci so se mi najbolj vtisnili Postelj •111: se m'" da stoJ'e moji nam Je dospel novi bataljon, ki so «a Pomešali Zdelo med našo kompanijo. da t Se "am ■'e* ko nas sopomnožili, : JImo Pred novimi dogodki, da se beseT nCkaj zgoditi- Nihče ni črhnil k e' samo gledali smo se in čakali. m0rrU8i večer smo dobili povelje, da go \ "aprej- Kam naprej? V dru-je tis?' Druge«a ne vprašaj!... Kje vra;' v'as- koliko ur hoda, blizu so- toolče Ne vpražaj! Hodili sm0 tCmi vso dolgo noč, spotikali se v temi ' a da'jc--- dalje... Nekje v , J? Pel Čuden glas... je to?" Morda ptič..." ^er°zil sem se in Pst!" vrat, stisnil glavo na fotem hoje Sm° nio'^a'' vso pot. Tempo zori SK Postaial hitrejši. Jedva ob bornih"10 10spcli v vas, v eno onih vije|j 7asitob Dnjcstru, kjer nismo skrilj žive duše in smo se po- kala ' ladina Dnjestra se je svetli-kam hitert0ČCm (lnevu' valovi so ne" Na d • " la dri,,/"8' Strani D,,jestra se je kaza-ši... xT Vas' Popolnoma podobna na-*trehe !,as so Kidale stavbe in šepeta'aJ je Pod njimi? Slišal sem "Kaj .? na "TaiV • i* sovražnik." je sovraž l®1". Sc' Torej tako blizu slutim „. ' tist>. katerega ne vidim, bah? o»-Sam°' skr'tega v onih stavnega i rad' katcrega sem tu, radi "jester J°C? moja mati? Sa,no voda, ''»JU |0-'j ° katerein setn včasih bral, ie morH Se i,na "Soditi? Kaj T0 i . a ta dan pred večerom? 'jerija jeU,,° dne 13. julija. Naša arti Ske Postoit,,?0 sil° obstreljevala ru-?ate so t«n ? V ,,asPr°tni vasi. Gra-grešil "? .dvi«al<-' dim, razdirale Cili in i^.UL ____ K_____. "■^stra i in P®dale na breg kvišk SC dviKnili curki in K- me8lice ' j brapncli so puščali be-■•• Pot- , bre*om' "ad strehami s»NaenC?la SCJ'C zemlja... ^ chi reki « •u,2apel rde" Petelin na S in udaril '® hiŽe' raiPel perot-®njih ha L nj,mi po strehah so-« ,nju- Vi,'u ,so bilc hkratu vse v v a' kije Dor Pla,ncn 8C j« dvignil do Si Va,°vih n?-101 kopal se Je Plamen lP?d nebomeStv' dim sc jc iiril v !U.na v onoe8t,la a patrulia. uo- naj BJas- Zvečer jc prišlo po-»remo v ono patrulja, po je prišlo po vas. Priila je je pa vedno drezal in zbadal s svojimi pikrimi opazkami, sem mu moral končno vendar reči svoj prisiljeni "da". Moje srce pa je kovalo maščevalne naklepe. "Danes se hočem maščevati nad teboj, ti židovska skaza, da ti bo v prihodnje nedostajalo poguma še kedaj me poprositi za spremljevalca." "Greva?" me opomni že v drugič. "Idiva!" sem ga čmerno zavrnil. Uredil je prav po gosposko, ne po vojaško bolje rečeno, kakor kak častnik svojo obleko. Sicer je že dolgo nosil svoj priimek "častnik", kar mu je dobro delo. Za čepico si je pripel zeleno smrekovo vejico, pobril svoje rjavkaste tri ščetine s svojega zabuhlo debelega obraza. Premislil 'sem vse obraze, katere sem že videl na tem svetu. Spomnil sem se po dolgem prebiranju, da sem nekje v prestavi starega Homerja nekje čital o onem smrtne bojazni, mimo katerih smo hodili. Naša baterija je dobila v zavetje utrdbo na desni zunaj mesta. Stala je na nizkem robu in ko smo se ji približali, morali smo se začuditi, da je bila še tako dobro ohranjena. Povsod smo našli sicer sledov in znakov naglega umikanja sovražnikovega, okrog so ležale razbite lafete, razdejani municij-ski zaboji, napol pogrezla vojna kuhinja, nebroj konzervnih škatelj, ki jih je očividno iztresel bežeč voz. Povsod samo razdejanje, a utrdba, ki naj bi nam bila v stan, dobro ohranjena. Poznali so se sicer sledovi naših krogel, ki so jih bile izstrelile naše baterije, a pobegli sovražnik v ničemer ni izpopolnih razdejanja. Vsa zavetja so se kazala nepoškodovana, celo ona, ki so tvorila središče utrdbe, so bila nedotaknjena. In vendar je sovražnik po navadi na vsem potu uničil vse pred ke, ki bi bila uničila te zalOge >n po-|mo gnezda, mu ne zaupam; naj se pes kvarila obeda naslednikom. Bilo je obesi, nekaj tu ni v redu!" starodavnem Thersitu. Prispodabljal nami. sem to pokveko njemu. Prav _ pravi J stopil sem ob kazematah. Strelske Res škoda, luknje so zrle vame kot temne tajnost- "Identitaetsschein" zanj. za nami menaža, a ni bilo časa použiti jo. Takoj v čolne in čez zibajoče valove na oni breg, kamor smo stopili, ko se je že napravila noč. Na povelje smo šli ob bregu dalje, dokler ni patrulja naletela na Ruse. iOkopali smo se v reki in se nato zakopali v tla v toliko, da nam ob belem dnevu niso mogle ruske krogle škodovati. Obstreljevani smo bili celi dan, celi dan sem slišal sikajoče žvižge in neenakomerne poke. Vmes so udarjale granate in se razpokale od jutra do večera... Zvečer smo dobili rezervo v pomoč. Treba bo iti dalje, pogledat, kje so skrivajo Rusi. O menaži ni bilo niti govora. Kdo nam jo pripelje med žvižganjem krogel in tuljenjem gra nat? Ko se je storila noč, smo dobili povelje, da moramo naprej, v temo, boj. (Kot smo izvedeli pozneje od ujetih Rusov, so dobili oni enako povelje.) Tiho smo stopali, da bi pre prečili vsak šum, smo držali orodje, roka je stiskala puško... Šli smo kratko pot, nekaj korakov, ko nas obsujejo krogle. Par vzkrikov se je raz leglo... Vrgli smo se na tla. Poki so rezali tmino in povelja: Pomakniti se na desno! Pomakniti se na levo! Naprej! Streljati! Ustaviti ogenj! — Vmes žvižgi, stoki ranjenih... Vseokrog pa tema, tema... Le nekoliko od nas se je svetlikalo in ugašalo... Pomaknili smo se nazaj, da so nas zopet zbrali. Nato smo se pomaknili kolikor mogoče najtišje dalje pred rusko postojanko. Čakali smo zore, da jih napademo in premagamo, v drugem slučaju pa se naglo umaknemo. Skrivala nas je zrela, polnoklaša pšenica... Ob zori so naši napadli; naš oddelek strojnih pušk pa je imel povelje, naj ostane na mestu. Kmalu pa smo dobili tudi povelje: Naprej! Naši in Rusi so se že streljali in med najhujšim ognjem smo se pomikali proti ruski postojanki. Pred nami je kle-pala ruska strojnk puška in gazila na nas. Ko je zaropotala, smo se vrgli na tla, ko jc utihnila, smo skočili par korakov dalje. Tako smo delali to mučno vajo neprestano, dokler nismo prišli prav v bližino. Bil je grozen prizor. Naši vojaki so vstajali iz pšenice kot iz grobov, Rusi pa iz okopov Trobentar je trobil za naskok... Potihnilo je streljanje... Pogledi so se križali... Roke so trdo stiskale puške, Naši so kričali Rusom: Roke gori! Nekaj jih je pometalo puške in se vdalo Eno krilo pa jc izvedlo napad... Naenkrat me je nekaj sunilo v hrbet... Kaj jc to? Nisem se zmenil. Zaskclelo me je in nekaj spolzelo po hrbtu, nekaj gorkega. Kot mrzel pot me jc oblilo spoznanje... "Ranjen sem." Bila je hujša zavest nego rana. Zakaj prodrla jc nahrbtnik in vse v njem in sc ustavila v plitvi rani... Bil sem obvezan in poslan v bolnišnico... Tu sem okreval v vsakem oziru; zdi se mi, da sem mnogo pozabil. To so moji zadnji dnevi, mati, ne vem pa za bodoče dni. Poslan bom zopet v boj, a kam, ne vem. Rad bi tja doli, da bi branil dom, da bi le pre ko mojega trupla prišli do as, mati, v naš dom, na naše polje. Tam doli bi se moja moč potrojila, moja ljubezen do doma postoterila. Pozdravljam Vas, mati in mislite na Vašega sina Andreja. da nisem ohranil one prestave, bi bil lahko k njegovemu "Passierscheinu" kar to pripisal, pa bi se prav dobro u-jemalo. Vsaka straža bi naju morala pustiti pri miru. Šla sva. "Čakaj ti prikazen, ki ti teče še židovska kri po žilah, danes me boš pomnil!" Tako sva šla molče po kamenitem gorovju. V svoji razburjenosti pa moj spremljevalec ni dosti pazil na svoje noge. Moral je poljubljati, ne vem že kolikokrat, bilo je zelo pogosto, belo trdo kamenje. "Kaj si tako slab v nogah kot malo dete, da ne moreš hoditi?" sem pretrgal molk. "Ja in Slap lepa deklica!" mi odgovori. "Budalo neumno!" sem si mislil. ne oči v kritju ždeče pošasti. Kaj je s to utrdbo? Ne vem kaj, ali stresalo me je čudno čustvo, ko sem ogledoval to smrtnotiho zidovje, ki je ostalo celo sredi splošnih razvalin. Očital sem si, da me vznemirjajo razburjeni živci, napeti po duševnem in telesnem naporu minilih dni. A utrdba mi ni bila pogodu. Neodločen sem korakal skozi železne duri pod nasipom. Bes te plentaj, še slamnice so ležale tu na deskah, domala čiste slamnice, preveč čiste za ruske vojašnice, nam izredno vabljive. Kako ne, ko že enajst dni razven gole zemlje nismo imeli pod seboj postelje! Prihajalo je temačno v notranjem prostoru. Užgali smo svetilke in ko- tu rusko izobilje, kakeršnega še nismo našli nikoder. Kaj se je utegnilo skrivati v tej trdnjavi? Ali je bilo tukaj vse v redu? Ali je bila v resnici osamela, osamela kakor se je kazala, ali kakor osamela se pravzaprav ni kazala? Ali nas ni hotela zmotiti z gostoljubnostjo, v tem pa skrivala nekaj, kar naj bi nas ugonobilo? Iskal sem dalje. Prišli smo do orožarne. Lahko smo jo odprli, črna je zazijala klet nasproti. Električna žica je bila prerezana. Naše žepne električne žarnice so le malo pregnale temo v prostoru. Železen hodnik je držal okolo globoko pod nami ležeče kleti, iz katere je ob podolžni steni držala kvišku municijska vzpenjača. Le nerazločno smo mogli opaziti velike množine nabojev in smodnika pod nami. Strmečim nizdolu, da bi prodrli tmino, je mahoma zazvenel na uho rahel zvok, kakor bi padla prav lahka stvarca na kovinasto podnožje. "Ali slišiš?" sem vprašal spremljevalca natihoma in oba sva prisluškovala kar najbolj napeto mogoče. "Da, -s stropa je kanila kaplja!" "In zdaj! Si slišal?" "Da, gotovo kaplja mokrote. Sicer je čudno, da bi bila vlažna orožarna, a najbrže je bila zadela krogla na kakem mestu strop, da pušča." -Prav! Mogoče! A meni ta razlaga ni bila všeč. "Mogoče so podgane,»-lahko so!" me je miril tovariš. Svetila sva na vse plati, a ničesar nisva mogla doznati kot to čudno redno tinkanje. Nisem se mogel sprijazniti ž njim. "Zdi se mi, da morda pri tebi ne," je godrnjal tovariš, "toda—kakor hočeš t" Ukazal sem potrebno, pri vhodu v utrdbo sem postavil straže, ljudem pa sem dal prenočiti v približno dvatisoč korakov oddaljeni veliki lopi. 2e nekaj minut potem, ko sem se sleknil tudi sam ob steni tega senika, me je objel globok spanec... Bučanje kot na sodnji dan me je vrglo kvišku. Nisem se zavedel takoj. Ko sem se, sem opazil, da ni strehe nad menoj; zvezde so sijale name in trske in drobci so pokrivali mene in tovariše, ki so se nekateri baš kopali kvišku. Srahovit grom, ki nas je bil-zbudil nam je še vedno bobnel po ušesih. Zdajci je planil k meni eden topni-carjev: "Utrdba je zletela v zrak!..." Stekli smo iz lope, utrdbe ni bilo več; Icakor bi jo bila vzela vihra. V shrambi za smodnik je bil pripravljen peklenski stroj in točno ob času, ko so imeli zmagovalci spati v nji, je razgnal utrdbo po zraku... Svečan molk je sedaj vladal med na- rakali oprezno dalje, skrbno pazeči, ma. Meni se ni ljubilo mlatiti z njim da ne bi zadeli nenadoma na prikrito Utrdba se mi je zdela prikrito žuga praznih besed, a on je zbiral ne veni žico, ki bi utegnila užgati mino ali si- joča, tajnostno prežeča. Ako je člo v katerem delu svojih precej majhnih cer uprizoriti kako hudobijo, možgan vso slovenščino, kolikor si jo ! v sosednem hodniku je ležal mrlič. vek leto in dan na bojiščih in vajen gledati sto in stokrat smrti v oči, se HUMORISTIČNA SLIKA IZ ŽIV LJENJA ZA BOJNO ČRTO. Spisal za "Slovenca" Janez. "Greva iskat lepo deklico?" Tako me je nagovoril (lunajčan, zagrizen Nemec, Žid ves kar ga je. Ne, ne le bolj počasi; sem se malo zmotil. 2id je le na videz. "Pa greva I" sem mu z nasmehom odgovoril. Prav nič se mi ni danes ljubilo pohajkovati. Bil sem že ves zmučen od napornega ponočnega dela. Zahotelo se mi jr po spauju. Ker me je prisvojil po preteku petih mesecev. ^ osteklenelimi očmi je strmel vame ne boji iz lepa strahov. Tukaj pa se Premišljal in zbiral je pol ure_a re- kakor začuden, čemu motimo grobno nisem mogel ubraniti čustva, ki me je zultat je bil podoben lepi okrogli ničli! tišino te začarane utrdbe. | svarilo skrivno-resno, ne da bi si bil Ker je bila pot do one hišice, do Prišli smo v kaščo. Tu smo našli mogel razjasniti vzrok, katere sem se bil namenil, dolga še ce'° m°ke in slanine in ni je bilo ro- ! "Predno jutri temeljito ne preišče-kake pol ure, sem mu s težavo ubil v glavo par slovenskih besed. Naučil sem ga, kako mora pozdraviti, nekaj vedenja tudi in še marsikaj drugega, kar je v navadi pri poštenih Slovencih. Nazadnje ga s težavo naučim oni uso-depolni stavek. Rekel sem mu, če bi vse prizadevanje nič ne izdalo, naj poklekne pred dekle — vedel sem, da to preje stori kot pred Bogom — in naj ji izreče to-le srčno željo: "Lepa deklica, prosim te, narnaži mene zabitega osla s kako sajasto posodo po o-brazu. Da pa ne zbežim, prosi druge, naj me drže!" To sem mu s težko res-nobo in z veliko težavo ubil v gl&vo. To naj bi bilo moje maščevanje. Res hudo je bilo, nazadnje je bil pa vendar oreh strt. Srce mi je glasno bilo od veselja, ko mi je ta usodepolni stavek povedal na pamet brez napake. Prepričeval sem ga še, da se bo dekle gotovo udalo, ako jo tako poprosi. "Tu, tu, lepa deklica!" me opozori Jurij — tako je bilo namreč ime mojemu spremljevalcu — na malo hišico, ki je bila na samoti. "Da, moj Jurij, tu je," mu odgovorim. "Le idi, pa dobro in srečno opravi; če bo pa kaj oporekala, pa ono povej in stori, kar sem te preje naučil. To je moje priporočilo. Mene pozna dobro in moja beseda tudi nekaj velja pri njej." "Idi vendar z menoj, mi pomoreš!" "Ne morem; imam sedaj drugje nuj-nejši opravek. Le idi in zaupaj na mojo priprošnjo!" S tem sem mu podal roko in odšel. Vrnil sem se v svoje stanovanje ter opisal ves pogovor svojim tovarišem. Ti so mi veselo pritrjevali ter se rogali na vse grlo. Minuta za minuto je potekala, ura za uro; dan se je že nagnil. Jurija še vedno ni bilo domov. "Se mi je nakana izjalovila? Nikakor, to ni mogoče. Predobro poznam to dekle. Tega veselja mi ne bo odrekla. Če bo le povedal oni stavek," sem si mislil. V tem se odpro vrata. Moj ljubeznivi Jurij stopi ves rdeč, kot kuhan rak, v sobo. Vse občinstvo se veselja smehlja. To je Jurij opazil. Kot črv ga jc grizla jeza. "Vendar se mi je posrečilo!" sem radosten vzkliknil. Jurij pa stopi pred mene — na obrazu so bili še sledovi črnih saj — le eno besedo je jeknil: "Schuft!" in od tedaj sem imel mir pred njim. Dobra slast je odvisna večinoma od dobrega želodca in dober želodec je odvisen od rednega delovanja celega prebavnega ustroja. Čitajte kako Severov Ziv-ljenski balzam (Severa's Balsam of Life) učinkuje v slučajih želodčnih ne-prilik: "Trpel sem celih dve leti ter sem sedaj na potu k zdravju. Sedaj imam dobro slast ter zopet lahko delam ter se dobro počutim in vse to je storil za me Severov Življenski Balzam. Priporočam ga vsim, ki so slabotni." — Andrej Koren, Logansport, Pa. — Severov Življenski balzam je izborni pripravek za zdravljenje ne-prebave, slabe prebave, otrplih jeter, in raznih njim podobnih neprilik kakor nečistega jezika, zgube slasti, splošne slabosti, bledosti in slabega želodca. Cena 75 centov v vseh lekarnah ali od nas. W.-F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.—Adv.-Tue.-Aug. SKRIVNOST OSAMELE UTRDBE. Boj je miroval. Zdaleč je bobnelo grmenje topov liki godrnjanje nevidne nevihte. Iz ravnine so se dvigali stebri dima gorečih vasi proti nebu in plapolali kot orjaške žalobne zastave. V tesno sivino večernega mraka se je odevala ponižana dežela... Trudni po vročem dnevu smo korakali v priborjeni Brest-Litowsk. Razvaline so nam obrobljale cesto, nobena hiša ni bila cela. Ropot topovih ko>-les, ki so se vozila po raztrgani cesti, je odmeval otlo po osamelih razvalje-nih poslopjih, v katerih ni bilo sledu človeškega življinja. Šegetajoč dim od Rusov požganih skladišč in vojašnic nam je silil v nos in pluča. Vzpre-jein ,ki nam ga je pripravilo pribor-jeno tiho mesto ni bil kaj prijazen, a kaj bi nam t Treba nam je bilo le nekaj ur pokoja, miru — nekaj ur spanja 'ii počitka v mirnem kotičku, ki naj bi nam odnesla trudnost dolgih, trdih dni in nočij, ki smo jih prebili in dala i pozabiti slik razdejanja, siromaitva in Kakor hladna pijača kadar ste žejni — zadovoljijo! Kadar »te prav žejni—hladna voda! Ta vas zadovolji! Kadar hočete kaditi—Chesterfield cigarete! Te zadovoljijo! Pa tudi so Chesterfield cigarete nežne. Ta vrsta razvedrila—nežnost z "zadovoljenjem"— nudi kadilcem nekaj, česar ne more ponuditi nobena druga vrsta cigaret, ker noben izdelovalec cigaret ne more ponarediti Chesterfield Blend! Dobite novo okrepčilo danes. Dobite Chesterfields! 20 ZEL lOo. V lepi kanvi 1(X' Chesterfield cigaret dobite za 5<>c, če jih vaš trgovec nima, pišite na: Liggett & Myers Tobacco Co., 212 Fifth Ave., New York City. Gigarete ZADOVOLJIJO! dasi so nežnet AMBRIKANSKI SLOVENEC 1. AVGUSTA 1916. Povest o dveh mestih. Napisal Charles Dickens. Iz angl. prevel Izidor Cankar. (Dalje.) Gospa Defarge je pomignila porotniku in Maščevalki, naj stopita malo bližje k vratom, in jima je tam tako razložila svoje nadaljnje namere: "Ona bo sedaj čakala doma trenutka njegove smrti. Žalovala bo in tožila. Pripravljena bo očitati republiki krivičnost. Polna bo sočutja z njenimi sovražniki. Jaz pojdem k njej." "Kako čudovita žena, kaka božan-stvena žena!" je vzkliknil Jacques tri očaran. "Ah, najdražja moja!" je za-vpila Maščevalka in jo objela. "Vzemi ti moje pletivo," je dejala gospa Defarge in ga izročila svoji po-bočnici, "ter ga pripravi na mojem navadnem prostoru. Prihrani mi moj o-bičajni stol. Pojdi naravnost tja, ker bo danes najbrže večja gneča kot si-cer. "Rada izvršujem ukaze svoje načel-nice," je odgovorila Maščevalka vestno in jo poljubi na lice. "Ti se ne boš dolgo mudila?" "Še pred začetkom bom tam." "In preden pridejo vozovi. Gotovo bodi tam, duša moja," je zaklicala Maščevalka za njo, kajti odšla je že bila na ulico, "preden pridejo vozovi!" Gospa Defarge je lahno pomignila z roko v znamenje, da je slišala in da bo gotovo prišla o pravem času, ter odšla skozi blato okrog vogla jetnišnice. Maščevalka in porotnik sta gledala za njo, ko je odhajala, visoko občudujoč njeno lepo postavo in odlične nravne lastnosti. Takrat je bilo mnogo žena, ki je čas položil nanje svojo strašno, pačečo roko; a nobene se ni bilo bolj bati kot te brezsrčne žene, ki je sedaj hodila po ulicah. Mogočnega in neustrašenega značaja, bistrega in naglega uma, velike odločnosti, obdarovana s tisto lepoto, ki se zdi, da ne daje le svoji posestnici trdne volje in vztrajnosti, marveč da nehote vzbuja tudi v drugih priznanje teh lastnosti, bi se ta žena odlikovala ob tem nemirnem času v vsakem slučaju. A že od mladih let prepojena s tuhtajočo zavestjo krivice in ukoreninjenim sovraštvom do enega sloja, se je v okoliščinah razvila v tigra. V njej ni bilo mrvice usmiljenja. Ce je sploh kdaj imela to krepost, jo je bila popolnoma izgubila. Nič ji ni bilo, da je nedolžen človek imel umreti za grehe svojih prednikov; ona ni videla njega, temuč nje. Nič ji ni bilo, da je njegova žena imela vdo-veti in njegova hči osiroteti; to je bila nezadostna kazen, ker so oni bili njeni naravni sovražniki ter njen plen in torej niso imeli pravice živeti. Prositi jo bi bilo brezuspešno, ker se celo sama sebi ni smilila, če bi jo bili pobili v katerem izmed mnogih izgredov, ki se jih je udeleževala, bi se ne bila pomi-lovala; in če bi jo poslali jutri pod sekiro, bi se ji ne približala z mečjim čuvstvom kot s kruto željo, zamenjati prostor s človekom, ki jo je tja poslal. Tako srce je imela gospa Defarge pod svojo grobo obleko. Dasi je bila malomarna in nekako strahotna, je bila vendar dosti čedna obleka in njeni temni lasje so se bogato usipalii zpod sirove, rdeče kape. V nedriju je imela nabasano pištolo. Za pasom je skrivala ostro bodalce. Tako opremljena in s samozavestjo takega značaja ter z gibčnostjo žene, ki je v dekliških letih hodila navadno bosa po rjavem morskem pesku, je gospa Defarge šla po ulicah. Ko so snoči sestavljali načrt, kako odpotovati s kočijo, ki je ravno takrat čakala na izpopolnitev svojega tovora, je gospoda Lorryja zelo skrbelo, kako naj sprejme gospodično Pross vanjo. Ni bilo le želeti, da se voz ne preobtovori ,temuč je bilo tudi naj večje važnosti, da se čas, ki se je tratil s pregledavanjem kočije in popotnikov, skrči do skrajnosti; rešitev bi mogla biti odvisna le od nekaj trenutkov, ki bi jih tumtam prihranili. Slednjič je po vestnem premišljevanju predložil, da se gospodična Pross in Jerry, ki sta mogla zapustiti mesto, odpeljeta oV treh z najhitrejšim vozom, ki so ga poznali ob tistem času. Ker nista nosila prtljage, bi mogla kočijo kmalu dohiteti, jo prehiteti in že naprej naročati poštne konje ter tako zelo pospešiti popotovanje med dragocenimi nočnimi urami, ko se je zamude bilo najbolj bati. Ker je gospodična Pross upala, da jim bo mogla tako storiti v nujni sili resnično uslugo, je načrt z veseljem pozdravila. Ona in Jerry sta videla kočijo, ko se je odpeljala, sta vedela, koga je Solomon prinesel, sta prebila kakih deset minut v mukah negotovosti in sta ravno tedaj končavala priprave, da se odpeljeta za kočijo, ko je gospa Defarge prihajala po ulicah in se bolj in bolj bližala zapuščenemu stanovanju, v katerem sta se pfosveto-vala. "Kaj torej menite, gospod Cruncher," je dejala gospodična Pross, ki je bila tako razburjena, da je komaj mogla govoriti ali stati ali hoditi in sploh živeti. "Kaj menite, če bi se ne odpeljala s tega dvorišča? Ko je ena kočija že odšla odtod, bi to morda vzbudilo sum." "Menim, gospodična," je odgovoril gospod Cruncher, "da imate prav. To- da jaz bom z Vami, naj imate prav ali ne. "Tako me je prevzel strah in upanje za naše drage," je rekla gospodična Pross in glasno zaihtela, "da nisem sposobna napraviti nobenega načrta. Ali ste Vi sposobni napraviti kak načrt, moj dragi, dobri gospod Cruncher?" "Za svoje bodoče življenje, gospodična," je odgovoril gospod Cruncher, "upam, da. Glede sedanje rabe te svo je glave, mislim, da ne. Ali mi boste dovolili, gospodična, da Vam razode nem dve obljubi, ki jih mislim napraviti v tem težavnem položaju?" "Oh, za božjo voljo!" je vzkliknila gospodična Pross, še vedno glasno ih-teč, "povejte in potem nehajte s tem." "Prvič," je dejal gospod Cruncher, ki je ves trepetal in govoril s preble-delim, slovesnim obrazom, "če tiste u-boge sirote srečno uidejo, ne bom storil nikoli več, nikoli več!" "Popolnoma sem prepričana, gospod Cruncher," je odgovorila gospodična Pross, "da ne boste storili nikoli več, naj bo že karsikoli, in Vas prosim, da ne smatrate za potrebno, natančneje mi pripovedovati, česa ne boste storili nikoli več." "Ne, gospodična," je dejal Jerry, ne bom Vam govoril o tem. Drugič: Če tiste uboge sirote srečno uidejo, ne bom nikoli več branil gospe Cruncher plaziti se, nikoli več!" "Naj bo to kakršnokoli gospodinjsko delo," je rekla gospodična Pross, ki si je izkušala otreti oči in se pomiriti, "mislim, da bo najbolje, če ga gospa Cruncher opravlja popolnoma svobodno. — O, dragi moji!" "Jaz pravim Gelo,"'je nadaljeval gospod Cruncher, v katerem se je pojavilo skrajno vznemirjajoče nagnjenje govoriti kakor s pridižnice, "—in zapomnite si moje besede ter jih izporo-čite tudi gospe Cruncher — da so se moje misli o plazenju izpremenile in da želim iz vsega srca, naj bi se gospa Cruncher plazila tudi ta trenutek. "Seveda, seveda! Jaz upam, da se plazi, ljubi mož," je vzkliknila obupa na gospodična Pross, "in da ji gre po sreči." "Bog ne daj," je nadaljeval gospod Cruncher še z večjo slovesnostjo, večjo jo počasnostjo in večjim nagnjenjem govoriti kakor s pridižnice, "da bi karkoli, kar sem kdaj govoril ali storil, sedaj škodovalo mojim resnim željam glede tistih ubogih sirot. Bog ne daj, da bi se ne plazili mi vsi (če je le količkaj mogoče), da jih rešimo iz tiste strašne nevarnosti! Bog ne daj, gospodična! kakor sem rekel: Bog ne daj!" Tako je sklenil gospod Cruncher, ko se je dalj časa zastonj trudil najti boljši konec. In gospa Defarge je še vedno nada-ljevala^svojo pot po ulicah in se bližala bolj in bolj. "Če se sploh kdaj vrnemo v domovino," je rekla gospodična Pross, "bodite prepričani, da bom izporočila gor spe Cruncher, kolikor sem si sploh mogla zapomniti in razumeti iz Vašega pretresljivega govora; za vsak slučaj j>a Va szagotavljam, da bom pri ba ji je bila, da je morala svojo zuna njost tako urediti, da ne bo vzbujala na ulicah posebne pozornosti. Pogledala je na uro; bilo je dvajset minut črez dve. Ni smela izgubljati časa in se je morala takoj napraviti. Skrajno razburjena in v strahu pred samoto zapuščenih sob ter umišljenih obrazov, ki so pogledovali izza vsakih odprtih vrat, si je gospodična Pross nalila v umivalnik mrzle vode in si začela izpirati oči, ki so bile otekle in rdeče. Preganjana od svojih mrzličnih strahov, ni mogla niti za trenutek trpeti na očeh curljajoče vode, ki jo je slepila, marveč je venomer preneha-vala in se ogledovala, če je kdo ne o-pazuje. V enem izmed teh prestankov je odskočila in zavpila, kajti nekdo je stal v sobi. Umivalnik je padel na tla ter se ubil in voda je stekla proti nogam gospe Defarge. Po čudnih, mračnih potih in skozi mnogo prelite krvi so se te noge srečale s to vodo. Gospa Defarge jo je hladno pogledala in dejala: "Kje je Evremondova žena?" Gospodični Pross se je zabliskalo v duši, da so vsa vrata odprta in da bi utegnila izdati beg. Prvo, kar je storila, je bilo, da jih je zaprla. V sobi jih je bilo četvero in zaprla je vsa. Nato je stopila pred vrata sobe, v kateri je stanovala Lucija. Temne oči gospe Defarge so ji sledile pri tem naglem delu in so obstale "Nikdar!" je dejala gospodična Pross, ki je ravnotako dobro razumela zahtevo, kakor je gospa Defarge razumela odgovor. "Če jih ni v tej sobi, so odšli in jih moremo zasledovati in pripeljati nazaj," je mislila gospa Defarge sama pri sebi. "Dokler ne veš, če so v tej sobi ali če niso, ne moreš vedeti, kaj ti je storiti," je mislila gospodična Pross sama pri sebi. "In tega tudi ne boš zvedela, če ti bom jaz mogla ubraniti; a bodisi da zveš ali da ne zveš, odšla ne boš odtod, dokler te bom jaz mogla držati." (Konec prih.) • Rojaki in rojakinje širom Amerike ! Pristopajte k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse." Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.56 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$S.0# Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.00 Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.5« S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00 Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.00 Holland Gin, zaboj (IS steklenic) za.............................$12.00 Rock and Rye, Quarts, zaboj <12 steklenic) za ...................$6.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za.......................$7.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00 Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..........................-....................75c Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. Odbor za leto 1916. Predsednik...........George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. na njej, ko je končala. Gospodična B'agajnik................John- Peine. Pross ni imela nič lepega na sebi; leta niso ukrotila njenega divjaškega izra- za m ne umilila njene odurne zunanjosti; toda tudi ona je bila na svoj Nicholas J. Vranichar, John N. Pas Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: način odločna žena in je merila z očmi gospo Defarge od nog do glave. Na videz bi ti lehko bila Luciferje-va žena," je dejala gospodična Pross vsa zasopla. "A vendar mi ne boš kos. Jas sem Angležinja." Gospa Defarge jo je pogledala za dertz, Joseph^Težak. To društvo sprejema rojake in rojakinje iz vseh krajev od 16 .do 55. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. je odgovoril go- čala, kako odločni in resni ste bili ob tem strašnem času. A sedaj Vas prosim, premišljujva! Cenjeni gospod Cruncher, premišljujva!" Gospa Defarge je še vedno nadaljevala pot po ulicah in se bližala bolj in bolj. "Če bi Vi šli naprej," je dejala gospodična Pross, "in zadržali voz, da se ne pripelje semkaj, ter me počakali kje drugod; ali bi ne bilo tako najbolje?" Gospod Cruncher je menil, da bi bilo najbolje. "Kje bi me mogli počakati?" je vprašala gospodična Pross. Gospod Cruncher je bil tako zmeden, da ni mogel misliti na noben drugi prostor kot na Tempelska vrata. Ah! Tempelska vrata so bila stotine milj daleč in gospa Defarge je že bila zelo blizu. "Ob vratih stolnice," je dejala gospodična Pross. "Ali bi bilo predaleč, če bi me čakali pri stolnici med stolpoma?" "Ne, gospodična, spod Cruncher. "Tedaj pojdite, ki ste tako dobri," je rekla gospodična Pross, "naravnost na poštno postajo in povejte tako." "Nerad Vas pustim samo," se je o-botavljal gospod Cruncher in odkima-val z glavo. "Nič ne vemo, kaj se utegne zgoditi." "Bog ve, da ne vemo," je odgovorila gospodična Pross, "a ne bojte se zame. Čakajte me ob treh pri stolnici in boste videli, da bo bolje, kakor če se odpeljemo od tukaj. Jasno čutim, da bo bolje. Torej Bog z Vami, gospod Cruncher I Ne mislite name, marveč na življenja, ki so morda odvisna od naju I" Te besede in roke gospodične Pross, ki so se kakor v smrtnem strahu proseče oklenile njegove desnice, so gospoda Cruncherja prepričale. Vzpod-bujevalno ji je prikimal z glavo in takoj odšel, da izpremeni naročilo, ter jo pustil samo, da izvrši, kot sta se bi-a domenila. Da je dala varnostno odredbo, ki se je že imela izvršiti, je bilo gospodični Pross v veliko tolažbo. Druga tolaž- ničljivo, a vendar z istim čuvstvom ki! Zavar4ljete se lahko za fSmM ali za je obhajalo tudi gospodično Pross, da $25000J ; D s D sta namreč pred bojem. Videla jej krepko, odločno, žilavo ženo, kot je ! ^edna seja se vrši vsako zadnjo ne-gospod Lorry videl v davnih letih v , deIJ°- isti postavi ženo močne roke. Vedela I Kdor želi pristopiti v naše veliko in je prav dobro, da je gospodična Pross napredno društvo naj se glasi pri pod-bila vdana prijateljica družine; gospo- j pisanem. Če mu ni mogoče osebno pri-dična Pross je vedela prav dobro, da ti, naj mi piše za podrobnosti in navoje gospa Defarge bila zlohotna so- dila in pošlje $1 (en dolar), ta vsota se JOUET.JLU PIVO V STEKLENICAH. N- Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS —... * ifiT vražnica družine. "Ko sem šla tja," je dejala gospa Defarge, lahno zamahnivši z roko proti usodepolnemu kraju, "kjer mi hranijo pripravljen stol in pletivo, sem mimogrede vstopila ,da se ji poklonim. Hotela bi govoriti z njo." "Jaz vem, da so tvoji nameni zli," je odgovorila gospodična Pross, "in le prepričana bodi, da bom tudi jaz svoje znala braniti." Obedve sta govorili svoj jezik in nobena ni razumela druge; toda pazljivo in napeto sta izkušali spoznati iz izraza in obnašanja, kaj pomenijo nerazumljive besede. "To ji ne bo v prid, če se bo sedaj skrivala pred menoj," je rekla gospa Defarge. "Dobri domoljubi bodo vedeli, kaj to pomeni. Pokaži mi jo. Pojdite ji povedat, da želim govoriti z njo. Ali slišite?" "Če bi ti oči bile svedro," je odgovorila gospodična Pross, "in jaz angleška deska, bi ne odluščila niti pazderja potem vračuna za pristopnino, da mu pošljem zdravniški list, pravila in drugo. Če ni kandidat sprejet, razun lastne krivde, mu vrnem vplačani denar. Pisma naslovite na: JOS. KLEPEC, JOLIET, ILL. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olji in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskeg* papirja po nizkih cenah. ChL Phone 376 120 Jefferson St N. W. 927. JOLIET, ILL Alpentlnktura za moSke in ionsko lase oil katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih ' ' J« od mene Ne brezbožna mika- i« S'n Jn M" popolnoma /.rastejo in ne .. .. ' orezDozna tUJKa, jaz bodo odpadali niti osiviOi. 1 flasa $2. - Akože-sem ti kos." ......— Gospa Defarge seveda ni mogla natančno razumeti teh tujih besed; a toliko je vendar razbrala iz njih, da se ji posmehuje. lite imeti v Bih mesecih krasne in gosto brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $2. — Imate li sive lase? Rabite takoj Wahčlč Brusil tinkturo, od »smo ene flaSe postanejo lasje v Hib dneh popolnoma naturnl.kakorSneste v mladosti imeli; 1 flab *1.75.-Wahčie Kluid kateri odstrani reumatUem. trganje ali kostibol v rokah, no-.Rah in križicah, popolnoma v Hih dnoh; flaSn i 'Bedasta nestuda!" ie deiala nnsna ' do1' ~, KurJe 1,11 '»"'dovico na rokah ali n„f , .. . , J nogah v 8dneh popolnoma odstranim xa »amo75 uerarge, nagubavsi celo. "Ti me nič centov. Za potne nogo rabite Kneipov praSok, pije pot, odstrani slabi duh in ozeblin., baksa75c. <;isa lauba zaceli vsako rano, opeklino, bule, tu-•ove, grlnte, kraste, li»aje v najkrajšem {asu, lonček ti, večji lonček 12. Tu faubtt jo velikega „ ________ pomena za odraslo ln otroke, V slučaju potrebe niei!" Te besede ie nf,i,t„il, „ ' mogla imeti to žaulio vsakn družina v hlAi. Če ■jtj. ie ueseae je pojasnila z jezno *olite imeU čisto belo ln mlado llcese umivajte z kretnjo desnice. "Nikdar nisem mislila," je rekla gospodična Pross, "da bom kdaj želela ne brigaš. Jaz hočem govoriti z njo. Ali ji povej, da želim firovoriti z nio rove, grlnte, kraste, lilije v riajkrajSem času, ali ce govoriti z njo, ,on4#k $li v?cjt lonjek f, J Tu } jJc vollkc an se umakni z vrat, da grem sama k j*"ncll» za odrasle tnotroke, v slučaju potre razumeti tvoj nezmiselni jezik; toda sedaj bi dala vse, kar imam, razen obleke, ki jo nosim, če bi vedela, ali količkaj slutiš resnico." Nobena ni niti za trenutek obrnila oči od druge. Gospa Defarge se ni bila premeknila s prostora, kjer je stala, ko jo je gospodična Pross prvič u-gledala; a sedaj se je približala za en korak. "Jaz sem Britanka," je dejala gospodična Pross, "jaz sem obupana. Ne dala bi zase dveh angleških pensov. Vem, da je tem več upanja za mojo ljubljenko, čim dalj te zadržujem tukaj. Če se me dotakneš, ti ne bom pustila niti šopa teh temnih las na glavi." Tako gospoilična Pross, odkimavaje z glavo in bliskajoč z očmi pri vsakem naglem stavku, in vsak nagel stavek v eni sapi. Tako gospodična Pross, ki v svojem življenju ni udarila žive duše. Toda njena srčnost je bila tiste mehke vrste, da ji je izvabila nezadušljive solze v oči. Gospa Defarge je razumela to srčnost tako malo, da jo je smatrala za slabost. "Ha, hal" se je smejala, "uboga sirota! Kaj mi je zate! Obrnila se bom na doktorja." Tedaj je zaklicala glasneje: "Meščan doktor! r-vremondeova ženit! Evremonde taok! Odgovori sploh kdo Defarge razen te neumnice!' Morda je sledeča tihota, morda skriti izraz na obličju gospodične Pross, morda nenaden sum, neodvisen od teh dveh vzrokov, zašepetal gospe Defarge, da so odpotovali. Naglo je odprla troje vrat m pogledala noter. "Te sobe so vse v neredu, tu so hi-ro zavijal., p0 tleh leže konci in smeji; ,V ,lst' sobi w teboj ni nikogar! t usti me, da pogledam." ... , ,,, „ ----- -----------------umivajtoz Wahčlč "Tar Soap" (milo), odstrani prISče. soln-čnato pege In drugo nečistost na obrazu, it kos. za 75c. Katori bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $&. Kri naročbi so nriloil vsota ------------pri________ v papirnatem denarju, če pa Je nienj kot dolar, se pa v znamkah po So v pismu poftljo. Zavsodrugo plSlte po cenik, kateregu poffljoin zastonj. JACOB WAHČIC 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in hrvatskt mu občinstvu v Jolietu naznanjam, d> sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kj« imam največjo zalogo svežega in t» hega mesa, kranjskih klobas, vse vrat« g&ocerije in drugih predmetov, ki sp« dajo v mesarsko in grocerijsko pod ročje. Priporočam svoje podjetje vsem rc jakom, zlasti pa našim gospodinjam Moje blago bo najboljše, najčistejl in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John IT. Pasdertz Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, III POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše so po najnižji ceni? Gotovo) V mesni*' Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prek*-jene klobase in najokusnejše mW® Vse po najnižji ceni. Pridite torej poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba * naše geslo. Ne pozabite torej obiskati na« * našej mesnici in groceriji na vog* lu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2768. N. W. Phone li" Luka. Pleše HRVATSKO-SLOVENSKA GOSTILNA kjer točim najokusnejše pivo, fin* mača in importirana žganja in ter prodajem dišeče smodke. Se vsem priporočam v obilen obi** 1014 North Chicago St., Joliet, III* eov o-meščanki Naročite zaboj steklenic uoveca piva, ki se imenuje ter je najboljša pijač«* E. Porter Ota telefon 405, Brewing Company ' S. Bluff St.. JoUet. Ill