7 L I U H A I D R A Ž I Z L A T O K R A S T A Č O : S R E Č E N O S N I M O T I V I N A L E S E N E M S T O J A L U Z A O G L E D A L O I Z S K U Š K O V E Z B I R K E N a t a š a V a m p e l j S u h a d o l n i k Uvod Čeprav v kitajski literarni in teoretični tradiciji »srečenosna motivi- ka« (jixiang tu’an 吉祥圖案)1 ni ločena kategorija upodabljanja vizual- ne umetnosti, imajo tovrstne upodobitve najdaljšo in najbolj celostno vizualno tradicijo v kitajski umetnosti in literaturi. Ta se ne pojavi le v umetnosti učenjaške elite, temveč je tudi pogost element ljudske ume- tnosti. Različni motivi, ki naj bi prinašali srečo, blagostanje, potomstvo, dolgoživost, napredovanje in druge srečenosne želje, presegajo tudi raz- lične medije upodobitev. Poleg slikarstva in kiparstva se pogosto poja- vljajo v pestrem naboru dekorativne umetnosti, kamor spadajo okrašeni vsakdanji izdelki iz različnih materialov, kot so keramika, kovina, dragi kamni, steklo, les, lak, tkanina in drugo. Raznovrstne oblike porcela- nastih, emajliranih in lakastih posod, bogato vezena oblačila, glasbila, različne oblike pahljač in rezljano pohištvo so tako z bogato simboliko srečenosnih motivov lastnikom prinašali srečo. 1 Izraz je skoval Nozaki Nobuchika (野崎誠近), japonski trgovec v Tianjinu. V knjigi Kisshō zuan kaidai (吉祥圖案解題, Razlaga srečenosnih vzorcev) je analiziral nekaj najpomembnejših motivov, ki jih je srečeval v vsakodnevnem življenju. Njegova knjiga je tudi prva celovita in sistematična razlaga te motivike, glej Nozaki Nobuchika, Kisshō zuan kaidai: Shina fūzoku no ichi kenkyū (Tianjin: Zhongguo tuchan gongsi, 1928). https://doi.org/10.35469/poligrafi.2022.364 Poligrafi, št. 107/108, letn. 27, 2022, str. 7–43 P O L I G R A f I 8 Ti motivi se pojavijo že v prvotnih oblikah okrasja na bronastih ri- tualnih posodah iz obdobja dinastije Shang (1554–1045 pr. n. št.), iz bogatega repertoarja srečenosnih znamenj pa še danes črpajo različni mediji, vključno z različnimi oblikami oglaševanja. Slike zlatih ribic, krapov, zmajev, feniksov, potonik, slivovih cvetov, bambusa, netopirjev in številnih drugih motivov krasijo kitajske restavracije po vsem svetu, rezljanke s pismenko dvojne sreče visijo v hotelih in drugih banketnih dvoranah, rdeča barva pa se bohoti v okviru najrazličnejših praznovanj. S trgovskimi, diplomatskimi in drugimi oblikami menjave so se ti mo- tivi že v zgodnjih obdobjih prenesli tudi na sosednja območja Kitajske, v Korejo, na Japonsko in v Jugovzhodno Azijo, z intenzivnejšimi stiki med evropskimi deželami in Vzhodno Azijo vse od prvih pomorskih odprav v 16. stoletju pa so postopoma prihajali tudi v evropske dežele. S tovrstno motiviko se je že v začetku 20. stoletja v Pekingu srečal tudi slovenski mornariški častnik Ivan Skušek ml. (1877–1947). Slike, porcelan, lanterne, oblačila, pahljače in pohištvo, ki jih je leta 1920 po povratku pripeljal v Slovenijo in se danes hranijo v Slovenskem etno- grafskem muzeju, pomenljivo pričajo o tem edinstvenem elementu kitajske vizualne tradicije. Še posebej zgovorni so različni kosi bogato rezljanega pohištva,2 ki z združevanjem in prepletanjem raznolikih mo- tivov s posebnimi simbolnimi kodami prenašajo večpomenska srečeno- sna sporočila. V okviru kitajskega kulturnega konteksta, kjer je osrednja povezovalna nit jezikovna in literarna tradicija, so obrtniki, umetniki in naročniki lahko računali na publiko, ki bo lahko številne vizualne in jezikovne rebuse ustrezno interpretirala, s prenosom v druge kulture pa se je ta pomen večkrat izgubil oziroma bil napačno interpretiran. Kakšna sporočila torej prenašajo ter kako so ti motivi vpeti v več- tisočletno tradicijo kitajskega kulturnega in religioznega konteksta ter njegove jezikovne strukture, bo osrednja nit tega prispevka. Temeljil bo na ikonografski in ikonološki analizi rezljanih motivov na velikem lese- nem stojalu za ogledalo iz Skuškove zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju. Po identifikaciji posameznih motivov bodo v prispevku anali- 2 O Ivanu Skušku kot zbiratelju kitajskega pohištva glej Nataša Vampelj Suhadolnik, »Ivan Skušek ml. kot zbiratelj kitajskega pohištva,« Ars & humanitas: revija za umetnost in humanisti- ko 14, št. 2 (2020): 45–60, https://doi.org/10.4312/ars.14.2.45-60. L I U H A I D R A Ž I Z L A T O K R A S T A Č O 9 zirani simbolni pomeni raznolikih sestavljenih motivov, ki so zajeti v jezikovnih konotacijah in vizualnih reprezentacijah. Pri tem bosta upo- števana razporeditev motivike v zaključeno vizualno naracijo ter način branja, razumevanja in interpretiranja teh podob, raziskano pa bo tudi, kako je umetnik ali obrtnik s spretnimi potezami čopičev, dlet in nožev svojo percepcijo srečenosnih motivov upodobil v likovnem jeziku. Leseno stojalo za ogledalo: ikonografska analiza Že bežen pogled na rezljano leseno stojalo3 razkrije raznovrstno ra- stlinsko in živalsko motiviko, ki krasi spodnji del stojala (slika 1). Bo- rovci, bambus, slivov cvet, grozdje, srnjad, levi in ptice so prepoznavni tudi neukemu očesu oziroma nekomu, ki prihaja iz nekitajskega kultur- nega okolja. Brez večjih težav prepoznamo tudi posamezne figure, ven- dar se kmalu zaplete pri njihovi identifikaciji, povezavi z drugo upodo- bljeno motiviko, predvsem pa pri pomenu. Nenazadnje je posebna že vrsta predmeta, vezana na kitajsko razumevanje prostora in arhitektur- no oblikovanje. Gre za nekakšen paravan oziroma stojalo (chapingzuo 插屏座), ki je tradicionalno uokvirjal slike, okrasne kamne, občasno pa tudi ogledala. V nasprotju z drugimi kosi pohištva, ki so imeli pod- porno vlogo, je paravan prostor delil, varoval pred vsiljivimi pogledi in zlobnimi demoni ter krasil notranjščino stavb. Njegov izvor sega že vsaj v obdobje Vojskujočih se držav (476–221 pr. n. št.),4 svojo družbeno in okrasno vlogo pa je ohranil v vseh poznejših dinastijah. Ker so tovrstni paravani večkrat nosili kaligrafske in slikarske mojstrovine, so znotraj kategorije pohištva pridobili poseben status in v nasprotju z drugimi kosi pridobili svoje mesto tudi v razpravah o slikarstvu in poeziji.5 3 V Skuškovi zbirki so tri lesena stojala, od teh sta dve večjih dimenzij, eno pa je manjše. Večji stojali z okvirji imata bolj ali manj isto motiviko, le da je zrcalno upodobljena. V analizi obravnavam eno izmed dveh večjih lesenih stojal z inventarno številko 452 MG. 4 Sarah Handler, Austere luminosity of Chinese classical furniture (Berkeley, Los Angeles, Lon- don: University of California Press, 2001), 268. 5 Handler, Austere luminosity, 291. P O L I G R A f I 10 Slika 1: Leseno stojalo za ogledalo, v. 305 cm, š. 238 cm, g. 95 cm, dinastija Qing, inv. št. 452 MG, Skuškova zbirka, Slovenski etnografski muzej. Kaj je nosilo leseno stojalo v Skuškovi zbirki v primarnem ambientu, ostaja odprto vprašanje, najverjetneje pa je bilo že na Kitajskem vanj vpeto ogledalo. Ivan Skušek v pismu Muzeju umetnosti v Minneapolisu iz leta 1926 omenja dve stojali za ogledalo, vendar brez steklene plošče, saj naj bi bilo steklo nebrušeno in s tem slepo.6 Po prihodu v Slovenijo sta zakonca Skušek v okvir umestila vezenino z motivom daoističnega nesmrtnika, v muzeju pa so vstavili ogledalo.7 V istem pismu Skušek omenja, da je leseni stojali kupil po smrti prvega predsednika Repu- blike Kitajske Yuan Shikaija (1859–1916), isto stojalo z ogledalom pa naj bi stalo tudi v eni izmed cesarskih palač v Prepovedanem mestu. To 6 Ivan Skušek, Pismo Muzeju umetnosti Minneapolis (Ljubljana: neobjavljeno, 1926). 7 Skuškova zbirka je v Slovenski etnografski muzej prišla po smrti zakoncev Skušek. Ivan Skušek ml. je sicer umrl že leta 1947, njegova japonska žena Marija Skušek (Tsuneko Kondō Kawase) pa leta 1963. Že od leta 1957 je za zbirko uradno skrbel Narodni muzej, vendar je bila še vedno v stanovanju ge. Skušek. Po njeni smrti je zbirko prevzel Slovenski etnografski muzej. L I U H A I D R A Ž I Z L A T O K R A S T A Č O 11 naj bi bilo darilo južnih trgovcev cesarju Kangxiju (vladal 1661–1722). Da leseno stojalo res prihaja iz južnih predelov Kitajske, in sicer iz kan- tonske delavnice Gongtai, potrjujejo tudi štiri izrezljane pismenke v spodnjem osrednjem reliefu Aodong Gongtai (奧東公泰) (slika 5). Kantonske delavnice izdelovanja pohištva so bile posebej znane po bo- gatem okrasju in visokokakovostnih kosih pohištva. Med pomembnejše delavnice, ki so se med drugim specializirale tudi za izdelavo dvornega in vladnega pohištva, spada tudi delavnica Gongtai, ki je najverjetneje v času dinastije Qing izdelala obe Skuškovi večji stojali za ogledalo. Večje leseno stojalo, ki ga podrobneje analiziram v tem članku, pod- pirata masivna ležeča leva, v katera sta vdelana stranska neokrašena po- končna stebriča. Ta sta na vsaki strani podprta z rezljanima stranskima kriloma, vrh pa ponovno krasi podoba leva. Med nosilcema sta pritrjeni leseni deski (panela) z bogatimi motivi v visokem reliefu. V stojalo je vpet dvojni okvir z rezljano motiviko, ki nosi ogledalo. Predmet je v celoti sestavljen z lesenimi klini, ki omogočajo, da se razstavi na posa- mezne dele. O tem v želji po prodaji različnim muzejem govori tudi Skušek, saj omenja preprost transport v petih škatlah s skupno težo 900 kg.8 Razen stranskih pokončnih stebričev in dveh prečnih deščic oziroma vezi, ki ločujeta rezljana panela, je celotno stojalo, vključno z okvirjem, v katerega je danes nameščeno ogledalo, okrašeno z bogato motiviko. Zadnja stran stojala je neokrašena, kar nakazuje njegovo postavitev ob steni ali vratih. V nadaljevanju bo poudarek na analizi motivike na dveh osrednjih panelih, ki sta z večjimi figurami v visokem reliefu najprepo- znavnejši del celotnega stojala (slika 2). Osrednji motiv na spodnjem panelu z valovitim spodnjim robom prikazuje slivovo drevo z odprtimi cvetovi, na katerem sedita ptici, ob vznožju pa se bohoti krizantema. Na obeh straneh drevesa stojita mlada jelenčka z glavo, obrnjeno proč od drevesa, naprej od njiju pa se vijejo vinski listi z grozdi. Tudi stranska okvirja prikazujeta vinsko trto z grozdjem, med katerim se plazijo mi- ške, zaključuje pa ju stiliziran zavit zmaj chi (螭). Zgornji panel je v prikazu različnih motivov še bogatejši. Od leve proti desni si sledijo: bor z netopirjem; skupina treh jelenov v bambu- 8 Skušek, Pismo. P O L I G R A f I 12 sovem gaju, pri tem osrednji jelen v gobčku drži gobo lingzhi (靈芝) in se ozira nazaj proti jelenčku, proti njima pa teče še tretji jelenček, ki ga v ozadju spremlja potonika; oseba, ki v roki drži kovanec na drevesu wutong (梧桐), pred njim pa skače krastača; oseba na konju; bor; otrok in qilin (麒麟) s slivovim drevesom v ozadju in napisom Aodong gong- tai (奧東公泰); trije levi, ki se igrajo z žogico iz hortenzije z glicinijo v ozadju, ter oseba pod bambusom s palico in sadjem v rokah. Slika 2: Spodnji del stojala s paneloma z motivi. Liu Hai draži zlato krastačo: iz nesmrtnika v simbol bogastva Če rastlinsko in živalsko ornamentiko prepoznamo brez večjih te- žav, pa je za identifikacijo upodobljenih oseb potreben globlji uvid v kitajsko mitološko, ljudsko in religijsko tradicijo. Ta je vezana na pan- teon številnih božanstev in nesmrtnikov, ki so nekdaj živeli popolnoma L I U H A I D R A Ž I Z L A T O K R A S T A Č O 13 običajno človeško življenje na Zemlji, po smrti pa pridobili posamezne božanske lastnosti. Tudi osrednja figura, ki v roki drži kovanec in draži trinožno krastačo, črpa iz tovrstnega panteona. Upodablja daoističnega nesmrtnika Liu Haichana (劉海蟾), čigar ime pomeni »Liu Morska krastača« (slika 3). Kot dvorni uradnik naj bi živel v obdobju Petih di- nastij in desetih držav (907–960), pozneje pa se je odpovedal material- nim dobrinam in se prepustil zakonom narave. Častili so ga kot četrtega patriarha šole Quanzhen (全眞), ene od pomembnejših šol religijskega daoizma, ki se je uveljavila na mongolskem dvoru v času dinastije Yuan (1271–1368). Od sredine dinastije Ming (1368–1644) je postajal ve- dno bolj priljubljen in se postopoma preobrazil v ljudski simbol sreče.9 Slika 3: Liu Haichan s kovancem in krastačo. 9 Insoo Cho, “Images of Liu Haichan: The formation and transformation of Daoist immor- tal’s iconography” (doktorska disertacija, University of Kansas, 2002), 9. P O L I G R A f I 14 Priljubljenost daoistične religije s težnjo po podaljševanju življenja in doseganju nesmrtnosti je vodila v oblikovanje obsežnega panteona nesmrtnikov. Od prvih zapisov njihovih biografij v dinastiji Zahodni Han, ko je Liu Xiang (劉向, 77–6 pr. n. št.) v biografiji nesmrtnikov Liexianzhuan (列仙傳) izbral in predstavil 70 nesmrtnikov, do dinasti- je Ming se je število povečalo že na 700.10 Živeli naj bi brezskrbno in srečno življenje na zahodni gori Kunlun (崑崙) ali nesmrtnih otokih v Vzhodnokitajskem morju. Posebno skupino tvori t. i. osem nesmrtni- kov (baxian 八仙), ki vsak s svojimi atributi prinašajo srečo in druge dobronamerne želje. Kot je razvidno iz knjige o biografijah nesmrtni- kov Liexian quanzhuan (列仙全傳) iz dinastije Ming, je bil med te uvrščen tudi Liu Hai11, vendar ga je še v istem obdobju zamenjal Zhang Guolao (張果老). Kljub temu je Liu ostal eden od bolj priljubljenih nesmrtnikov, o njem pa se je ohranilo več anekdot. Ena izmed njih razkrije njegovo spreobrnitev v daoizem. Med svojim ministrovanjem je nekega dne srečal daoističnega meniha, ki ga je prosil, naj mu da de- set jajc in vrvico s kovanci. Menih je počasi zložil vsa jajca na kovanec, kar se je Liu Haiju zdelo zelo nevarno početje. Menih mu je mirno odgovoril, da to ni nič nevarnejše od njegovega ministrskega položaja. Liu je spoznal nesmiselnost svojega početja, odstopil s položaja, zapustil dom in materialne dobrine in se odpravil na neskončno potepanje po prostranstvih narave.12 Že vsaj v poznem obdobju dinastije Yuan se je izoblikovala tudi njegova upodobitev v liku mladega fanta, ki ga spremlja krastača, v roki pa običajno drži niz kovancev na vrvici kot simbol svoje spreobrnitve.13 V zgodnjih upodobitvah je bila pogost atribut tudi breskev, ki pa je v poznejših upodobitvah ne vidimo več. Cho Insoo v analizi njegove upodobitve v slikarskem mediju prikaže postopno transformacijo iz re- snega nesmrtnika v razigranega mladeniča, ki s kovanci draži krastačo oziroma jo poskuša ujeti.14 V različnih oblikah umetnosti se ta podoba 10 Insoo, “Images of Liu Haichan,” 20. 11 Yang Shanshan, “frogs and toads in Chinese myths, legends, and folklore,” Chinese Amer- ica: History and Perspectives (2016): 77. 12 Insoo, “Images of Liu Haichan,” 71–73. 13 Ibid., 118–119. 14 Insoo, “Images of Liu Haichan.” L I U H A I D R A Ž I Z L A T O K R A S T A Č O 15 izraža v motivu Liu Hai xichan (劉海戲蟾) oziroma »Liu Hai se igra s krastačo«. Ta vse od poznega obdobja dinastije Ming postaja vse bolj priljubljen ne le na slikarskih zvitkih, temveč tudi na lesoreznih tiskih, keramiki, lakiranem posodju, tekstilu in drugih medijih. Sočasno s tem ter s trgovskim in gospodarskim razvojem v dinastiji Qing (1644–1912) se polagoma spreminja tudi njegov status iz elitnega učenjaka ali daoi- stičnega ekscentrika v priljubljeno božanstvo, ki prinaša srečo in boga- stvo. Pri tem ima ključno vlogo njegova povezava s kovanci. Posledično se tudi v ljudski umetnosti, še posebej v novoletnih grafikah, vedno bolj poudarjajo kovanci, na njih pa se začnejo pojavljati napisi v povezavi z bogastvom.15 V tej vlogi nastopa tudi na Skuškovem okvirju za ogledalo. Nasme- jan z brki na obrazu in v ohlapnih oblačilih v eni roki drži velik okro- gel kovanec in se spogleduje s krastačo na drugi strani. Njegova vloga nekoga, ki prinaša bogastvo, je nedvomno poudarjena v velikem okro- glem kovancu na drevesu wutong. Tudi krastača se je v tej ikonografski konotaciji transformirala iz simbola nesmrtnosti v simbol bogastva. Ker naj bi vzorci na njeni koži spominjali na kovance, se je izoblikovalo prepričanje, da lahko iz ust bljuva zlate kovance, ki jih Liu Hai deli revnim.16 Da bo sreča z bogastvom prišla v hišo, zgovorno izreka tudi drevo wutong, saj naj bi bilo v ljudskem izročilu in mitih znano kot edino drevo, ki si ga je za svoj zažig izbral feniks,17 zato so ga pogosto sadili na dvorišča v upanju, da bo prišel feniks in v hišo prinesel srečo.18 Shouxing: zvezda dolgoživosti ali stari mož južnega pola V zgodnjih upodobitvah je Liu Hai večkrat prikazan v povezavi z dru- gimi nesmrtniki, še posebej z Li Tieguaijem (李鐵拐), občasno pa tudi z budističnima menihoma Hanshanom (寒山) in Shidejem (拾得), kar 15 Za več o ikonografskih potezah Liu Haija in njegovi transformaciji iz resnega daoističnega modreca v priljubljeno božanstvo bogastva glej Insoo, “Images of Liu Haichan”. 16 Yang, “frogs and toads,” 77. 17 Patricia Bjaaland Welch, Chinese art: A guide to motifs and visual imagery (Tokio, Rutland, Vermont, Singapur: Tuttle publishing, 2008), 83. 18 Wolfram Eberhard, A dictionary of Chinese symbols: Hidden symbols in Chinese life and thought (London in New York: Routledge, 1986), 315. P O L I G R A f I 16 kaže na stapljanje budistične in daoistične tradicije.19 Tudi na lesenem stojalu je prikazan v spremstvu posameznih oseb, takoj za njim lahko opazimo smejočega se jezdeca z dolgimi brki in brado na konju, ob za- ključku panela v senci bambusovih listov pa pod drevesom počiva prija- zen bradati mož z gubami na čelu. Zaradi odsotnosti dodatnih atributov je jezdeca na konju težko opredeliti, lahko je samo mimoidoči jezdec, ki ga je osrečila Liu Haijeva denarna radodarnost, lahko pa upodablja enega izmed številnih nesmrtnikov, zajetih v daoističnem panteonu. Nasprotno lahko v bradatem možu pod bambusom, ki v eni roki drži ukrivljeno palico, v drugi pa breskev, prepoznamo starega moža južnega pola (Nanji laoren 南極老人), boga nesmrtnosti in dolgega življenja, bolj znanega tudi kot Shouxing (壽星, Zvezda dolgoživosti)20 (slika 4). Shouxing v skladu s kitajskim ljudskim verovanjem odloča o razpo- nu posameznikovega življenja in smrtnikom podeljuje darilo dolgega življenja. Beleži predvideni datum smrti, vendar ga posameznikove vrli- ne in žrtvovanja lahko prepričajo v spremembo predvidene smrti. Obi- čajno je prikazan v podobi starega moža z dolgo belo brado in velikim čelom z gubami. V eni roki drži ukrivljeno palico, v drugi pa breskev, ki prav tako simbolizira nesmrtnost.21 Večkrat jezdi na jelenu ali ga nosi žerjav, v bližini pa je lahko prikazana tudi štorklja ali želva. Vsi njegovi atributi prav tako namigujejo na dolgoživost in nesmrtnost. Še pose- 19 Insoo, “Images of Liu Haichan,” 191. 20 Motiv bi sicer lahko upodabljal tudi Dongfang Shuoja (東方朔, ok. 160 pr. n. št.–ok. 93 n. št.), izgnanega nesmrtnika, ki je deloval kot svetovalec cesarja Wu iz dinastije Han. Le- genda pravi, da je Mati Zahodnega kraljestva cesarju prinesla nesmrtne breskve, ob obisku pa Dongfang Shuoja prepoznala kot enega izmed svojih dvorjanov na gori Kunlun. Ta je namreč ukradel tri breskve nesmrtnosti, zato je bil izgnan na Zemljo, zdaj pa je star že častitljivih 3.000 let (Robert ford Campany, Making transcendents: Ascetics and social memory in early medieval China (Honolulu: University of Hawaii press, 2009), 126). Tako kot Shouxing je tudi Dongfang Shuo prikazan kot bradati mož z breskvijo, ki ga včasih spremljata jelen in netopir, večkrat pa se ob njem pojavita tudi Mati Zahodnega kraljestva ali cesar (fang Jing Pei, Symbols and rebuses in Chinese art: figures, bugs, beasts, and flowers (Berkeley in Toronto: Ten speed press, 2004), 144). fangova kot razpoznavno značilnost upodobitve Shouxinga navaja visoko čelo, kar lahko vidimo tudi v našem primeru (fang, Symbols and rebuses, 144). Hkrati bradati mož v roki drži tudi palico, ki ga dodatno identificira za Shouxinga. Poleg tega v bližini moža nista prikazana niti Mati Zahodnega kraljestva niti cesar, s čimer bi lahko potrdili upodobitev Dong- fang Shuoja. 21 Charles Russell Coulter in Patricia Turner, Encyclopedia of Ancient Deities (New York in London: Routledge, 2012), 428. L I U H A I D R A Ž I Z L A T O K R A S T A Č O 17 bej pomenljiva je breskev, drevo katere naj bi raslo v cvetočih vrtovih Matere Zahodnega kraljestva (Xiwangmu 西王母) na gori Kunlun v zahodnem delu kitajskega ozemlja. Drevo naj bi cvetelo vsakih 3.000 let, še nadaljnjih 3.000 let pa je bilo potrebnih, da so dozoreli sadeži. Ti so bili ključna sestavina večnega napoja ali eliksirja življenja za vse daoistične nesmrtnike.22 Tudi žerjav, štorklja ali želva so zaradi dolgega življenja postali glasni- ki dolgoživosti in nesmrtnosti. V tovrstne povezave je vpet tudi jelen, saj naj bi prav tako dosegel častitljivo starost. Če bi dočakal 500 let, bi postal beli jelen (bailu 白鹿), v naslednjih 500 letih bi postal črni jelen (xuanlu 玄鹿), uživanje njegovega mesa pa bi podaljšalo življenje 22 C. A. S. Williams, Outlines of Chinese symbolism and art motives (New York: Dover publica- tions, 1976), 316. Slika 4: Stari mož južnega pola ali Shouxing. P O L I G R A f I 18 do 2.000 let.23 Na Skuškovem okvirju je Shouxing prikazan v družbi z jeleni, ki se na drugi strani veselo sprehajajo pod bori in bambusom. Da gre za povezavo z nesmrtnostjo, dodatno ponazarja nesmrtna goba lingzhi, ki jo v ustih nosi največji med jeleni, vsi pa imajo po telesu pike. Jelen, še posebej pikasti jelen, naj bi bil namreč edina žival, ki je lahko našla sveto gobo lingzhi. Prav zaradi uživanja te gobe naj bi imeli njiho- vi rogovi posebno mladostno strukturo, saj naj bi se moč gobe lingzhi najbolje absorbirala prav v tem delu jelenovega telesa, to pa je vodilo tudi v uporabo rogovja v različne prehrambne in medicinske namene.24 Dodatna povezava z dolgoživostjo je nakazana tudi z umestitvijo enega izmed jelenov pod borovce, ki je zaradi kljubovanja mrazu in ohranitve iglic v zimskem času postal eno izmed najbolj priljubljenih dreves ki- tajskih umetnikov, s katerim so ponazarjali dolgoživost in neomajnost. Shouxing je večkrat prikazan tudi z otrokom, ki simbolizira mla- dost, kar lahko vidimo tudi na lesenem okvirju za ogledalo. Pod sli- vovim drevesom v družbi z mitološkim qilinom (麒麟) se sproščeno zabava fantek, njegova povezava s qilinom pa nakazuje tudi željo po moških potomcih. Kitajska mitološka žival qilin je namreč vedno sim- bolizirala veliko družino,25 s tem pa srečo, ki bo s številnimi sinovi pri- šla v družino, saj naj bi sinovi, ki jih bo prinesel qilin, postali uspešni uradniki na visokih položajih.26 V dinastiji Qing je qilin celo prehitel leva in zavzel prvo mesto, ki je nakazovalo najvišji rang med vojaškimi uradniki. Legenda pravi, da se qilin pojavi samo v času, ko na prestolu sedi kreposten in dobrohoten vladar ali ko naj bi se rodil modrec.27 Kot tak pooseblja tudi dobroto, saj ne bo stopil na nobeno živo bitje, izogibal pa naj bi se celo trave.28 Qilin naj bi živel 2000 let, hkrati se v njegovi besedi skriva enakozvočnica za zelo starega človeka (qi 耆), zato simbolizira tudi starost in dolgoživost, s tem pa modrost, ki jo prinaša starost.29 Običajno je upodobljen z enim rogom, dvema ali celo tremi, 23 Mary H. fong, “The Iconography of the Popular Gods of Happiness, Emolument, and Longevity (fu Lu Shou),” Atribus Asiae 44, št. 2/3 (1983): 182. 24 Welch, Chinese art, 116. 25 Eberhard, A dictionary of Chinese symbols, 303. 26 fang, Symbols and rebuses, 156. 27 Williams, Outlines of Chinese symbolism, 414. 28 Eberhard, A dictionary of Chinese symbols, 304. 29 Welch, Chinese art, 140. L I U H A I D R A Ž I Z L A T O K R A S T A Č O 19 imel naj bi jelenovo telo, prekrito z luskami, volkovo čelo, volov rep, konjska kopita in nazaj obrnjene jelenje rogove sredi glave.30 Prav v taki podobi so ga zajeli tudi kantonski obrtniki na lesenem stojalu (slika 5), v prepletu raznovrstnih tem pa pridejo do izraza vse njegove kvalitete: dobrota, pamet, dolgoživost, potomstvo in sreča. Slika 5: Qilin z otrokom, zgoraj napis Aodong Gongtai (奧東公泰, Kantonska delavnica Gongtai). Shouxing je eno od treh zvezdnih božanstev, znanih pod skupnim imenom fulushou (福祿壽). Vsaka od teh pismenk ponazarja perso- nifikacijo njihovih imen v eni od treh lastnosti dobrega življenja: sre- či, dohodku oziroma blaginji in nesmrtnosti. Kot ugotavlja fong, so prav zaradi tega precej edinstveni v svoji genezi, saj se v umetnosti in 30 Eberhard, A dictionary of Chinese symbols, 303; fang, Symbols and rebuses, 156. P O L I G R A f I 20 literaturi dinastije Ming kot triada začnejo pojavljati iz etimološkega pomena besed fu (sreča), lu (dohodki) in shou (dolgo življenje), ne pa kot antropomorfna božanstva, ki bi imela izvor v mitih in legendah.31 Od omenjenih treh ima najdaljšo tradicijo Shouxing. Izvor termina po- jasni že prvi ohranjen kitajski slovar Erya (爾雅), napisan med 4. in 2. stoletjem pr. n. št., ki ga povezuje s prvima ozvezdjema v sistemu 28 zvezdnih lož.32 V zahodni astronomiji zvezdi Shou ustreza Kanop, naj- večja zvezda v ozvezdju Gredelj (lat. Carina) na južnem nebu. Povezavo zvezde dolgoživosti s starim možem južnega pola pa v Zgodovinarjevih zapisih (Shiji 史記) izpelje že glavni zgodovinar in astronom iz obdobja dinastije Zahodni Han Sima Qian (ok. 145/135–ok. 86 pr. n. št.). V poglavju o nebesnih uradih veliko svetlo zvezdo v jugovzhodnem delu poimenuje Stari mož južnega pola. Ko se pojavi na nebu, naj bi prinesla mir, ko se skrije za obzorjem, pa naj bi prišlo do vzpona vojaških mož.33 Še močnejšo povezavo te zvezde s starim možem razkrije Zgodovina di- nastije Jin (Jinshu 晉書). Knjiga hkrati navaja, da njen pojav na nebu poleg miru označuje tudi dolgo življenje vladarja.34 Prav asociacija z dolgoživostjo je v poznejših letih pripomogla, da je stari mož postal eden med bolj priljubljenimi protagonisti v dramah in igrah, z njegovo vizualno podobo pa so se kmalu začeli poigravati tudi slikarji. Mary H. fong v analizi evolucije treh božanstev sreče ugotavlja, da je shou (dolgoživost) v svoji konotaciji prvotno obsegal tudi pomena fu (sreča) in lu (dohodki), ki jih je poosebljal stari mož, z vedno večjo priljubljenostjo pa se izluščijo kot tri ločene personifikacije sreče, blagi- nje in dolgoživosti.35 Če je fuxing ljudem prinašal srečo, jih je Luxing osrečeval z napredovanji in višjimi dohodki, ki so prinašali blaginjo. Čeprav so bili cenjeni kot nesmrtniki, jim uradna daoistična doktrina nikoli ni priznala statusa pravih daoističnih nesmrtnikov, s tem pa tudi niso bili upravičeni do svetišč ali templjev, kjer bi jih posebej častili.36 31 fong, “The Iconography of the Popular Gods,” 160. 32 Ibid. 33 Sima Qian, Shiji (Beijing: Zhonghua shuju, 1982), 1306. Glej tudi fong, “The Iconogra- phy of the Popular Gods,” 160. 34 fong, “The Iconography of the Popular Gods,” 160. 35 Ibid., 181–186. 36 Ibid., 196. L I U H A I D R A Ž I Z L A T O K R A S T A Č O 21 Nasprotno so bili še posebej čaščeni v okviru rojstnodnevnih prazno- vanj in želje po dolgem življenju, s tem pa je njihova vizualna podoba presegla meje elitne literarne in likovne umetnosti in postala izjemno priljubljena v različnih medijih ljudske umetnosti. Trije prijatelji zime: bor, bambus in sliva Čeprav preostala iz trojice zvezdnih božanstev na Skuškovem lese- nem stojalu za ogledalo nista upodobljena, se ideje sreče, napredovanja in dolgoživosti izražajo prek mreže raznovrstne rastlinske in živalske motivike. Med temi prednjačijo bor (song 松), bambus (zhu 竹) in sli- vovi cvetovi (meihua 梅花), zaradi vztrajanja v času ostrih zim in hudih vremenskih razmerah znani tudi kot trije prijatelji zime (suihan sanyou 歲寒三友). Kot triada se uveljavijo od dinastije Song (960–1279) ter postanejo osrednji motiv v slikarstvu in dekorativni umetnosti. Že v tem času so opazne asociacije z dolgoživostjo, vsakoletnim ponovnim rojstvom, pogumom, zvestobo, vztrajnostjo in celovitostjo. S tovrstno simboliko se pojavijo tudi v zapisanih željah ob praznovanju novega leta ali rojstnega dne.37 Med tremi ima osrednjo vlogo v življenju Kitajcev bambus, saj gre za najpomembnejši naravni proizvod Kitajske, ki nudi material za izde- lovanje različnih predmetov, predvsem pa ima tudi pomembno vlogo v kulinariki in medicini. Bambusu je posvečena tudi razprava iz 3. ali 4. stoletja z naslovom Zhupu (竹譜, Razprave o bambusu), ki razkriva njegovo uporabo v preteklosti. Mladi poganjki so še danes poslastica v kulinariki, celuloza je bila odlična za izdelovanje papirja, še pred tem pa so bambusovi trakovi služili kot podlaga za pisanje. Stebla so bila koristna za izdelovanje cevi, košar, jamborov, pohištva in drugih izdel- kov, liste so uporabili za dežne plašče in streho, semena, listi, sokovi in korenine pa so odlični tudi v različnih medicinskih pripravkih.38 Nje- gova osrednja vloga je tako vodila v oblikovanje bogate simbolike v povezavi z naravnimi lastnostmi rastline. Zaradi votlih stebel je postal 37 Maggie Bickford, “Three rams and three friends: The working lives of Chinese auspicious motifs,” Asia Major 12, št. 1 (1999): 147–148. 38 Williams, Outlines of Chinese symbolism, 33. P O L I G R A f I 22 simbol skromnega in čistega srca, zimzelene značilnosti in nespremen- ljivost sta opredeljevala njegovo sposobnost dolgega življenja in s tem vztrajne moči, upogljivost stebel, ne da bi se ta zlomila, pa je nakazovala voljnost, dostojanstvo in trdno moč. V tej vlogi je postal skriti simbol upora proti tujim vladavinam in različnim družbenim pritiskom, kar je še posebej prišlo do izraza v času dinastije Yuan, ko so na Kitajskem zavladali Mongoli. Z motiviko bambusa so učenjaki zavojevalcem po- sredno sporočali, da so jih sicer pokorili, podobno kot veter upogne bambus, da pa jih ne bodo nikoli dokončno zlomili, tako kot veter ali drugi dejavniki ne morejo preprosto prelomiti bambusa.39 V vseh teh simbolnih konotacijah je postal idealizirana podoba vrlin, ki naj bi jih posedovali konfucijanski učenjaki, to pa zgovorno prikaže tudi znani kitajski rek, da je notranji del bambusa (skromnost) vodilo oziroma učitelj vsakemu posamezniku.40 Bambus je tako postal priljubljen motiv med učenjaki, slikarji in li- terati in osrednji motiv v okrasni umetnosti s številnimi prepletajočimi se simbolnimi pomeni. K temu je prispevala tudi beseda za bambus, ki se izgovori zhu (竹), kar je enakozvočnica besedi zhu (祝), ki pomeni želeti oziroma prenesti željo in čestitati. Bambus v krajini ali v skupini drugih rastlin in cvetov tako poudarja želje, ki so zajete v drugih sim- bolnih podobah.41 V tej vlogi nastopa tudi na Skuškovem stojalu za ogledalo, povezava z borom in slivovim cvetom pa ustvarja še dodatno konotacijo dolgoživosti in vztrajnosti (slika 6). 39 Bambusovo steblo je namreč izjemno močno, zato jih pogosto uporabljajo tudi pri posta- vitvi zidarskega odra ali za armiranje betona. 40 fang, Symbols and rebuses, 18. 41 Welch, Chinese art, 21. L I U H A I D R A Ž I Z L A T O K R A S T A Č O 23 Slika 6: Bambus in bor z netopirjem. Tudi bor je namreč zaradi sposobnosti ohranjanja zelenih iglic v zim- skih razmerah hitro postal sinonim za dolgoživost, drevesni sok pa naj bi se spremenil v jantar, ko bi drevo doseglo starost tisoč let.42 Slivovo drevo sicer ne ohrani zelenih listov, toda še preden zgodaj spomladi za- brsti, že zacvetijo cvetovi. Prav ta sposobnost cvetenja na golih vejah starega drevesa mu je podelila status dolgoživosti. Hkrati naznanja konec zime in prihod pomladi ter s tem vzdržljivost in upanje. Petlistni cvetovi, ključni element za opredelitev rastline, simbolizirajo pet božanstev sreče (wufu 五福), ki naklonijo dolgoživost, bogastvo, dobro počutje, vrline in zdravje.43 Slivov cvet postane še posebej priljubljen v času dinastije Song, prevzetost nad slivovimi cvetovi pa je vodila v številne simbolne konotacije. Bjaaland Welch ugotavlja povezavo z lepimi ženskami, sa- motarji puščavniki, vdovami, ki objokujejo izgubo mladosti in lepote, radostjo učenjaka, ko ugleda cvetoče drevo ali najde planjavo cvetočih 42 Williams, Outlines of Chinese symbolism, 327. 43 fang, Symbols and rebuses, 152. P O L I G R A f I 24 dreves.44 Slivov cvet med drugim namiguje tudi na bolj erotične kono- tacije in posteljne užitke, saj označuje posteljno prekrivalo na poročni postelji, drugo cvetenje slivovega drevesa pa nakazuje drugo poroko.45 V času cesarja Kangxija (vlada 1661–1722) je bil še posebej priljubljen porcelan, ki je prikazoval bele petlistne slivove cvetove na azurno modri podlagi, ki je upodabljala lomljen led. Zgodaj spomladi so se namreč po rekah iz severa valili kosi ledu, na katere so padali slivovi cvetovi, kar so simbolno prikazali s tovrstno motiviko.46 Tovrstne vaze so postale prilju- bljeno novoletno darilo, ena od njih je tudi v Skuškovi zbirki (slika 7). Asociacije s slivovim cvetom so torej številne, v našem primeru pa je poleg skupne upodobitve z bambusom in borom na zgornjem panelu še posebej ključna povezava cvetočega slivovega drevesa s srakama, kar je osrednji motiv spodnjega panela (slika 8). Sraka je znanilka in pri- našalka sreče. Povezava s srečo izvira že iz njenega imena xique (喜鵲), kar dobesedno pomeni ptica sreče. Gnezdenje v bližini doma je tako prinašalo srečo vsem bližnjim prebivalcem. Njena podoba in pojav sta zaradi slavne ljubezenske zgodbe med Pastirjem, navadnim smrtnikom, in Tkalko, nebesno hčerjo, večkrat povezani prav z ljubezensko in za- konsko srečo. V kitajski mitologiji je bila njuna prepovedana ljubezen kaznovana z ločitvijo, saj sta bila izgnana vsak na drugi breg nebesne Mlečne ceste. Le enkrat na leto, sedmega dne sedmega meseca po lu- narnem koledarju, se lahko srečata. To omogoči jata srak, saj poletijo na nebo, čez Mlečno cesto oblikujejo most in s tem omogočijo združitev ljubimcev za eno noč. Povezava z zakoncema je zajeta že v knjigi Shenyi- jing (神異經, Knjiga o bogovih in drugih čudnih bitjih) iz 4. ali 5. stole- tja. Če sta se mož in žena morala začasno ločiti, sta razlomila ogledalo in vsak je vzel svojo polovico. Če je ženska podlegla skušnjavi drugega moškega, se je njena polovica ogledala spremenila v srako in odletela k možu. Zgodba je vodila tudi v izdelovanje ogledal, ki so jih na zadnji strani krasile srake.47 Par srak tako običajno simbolizira zakonsko srečo in zvestobo. 44 Welch, Chinese art, 38. 45 Eberhard, A dictionary of Chinese symbols, 239–240. 46 Williams, Outlines of Chinese symbolism, 331; Welch, Chinese art, 38. 47 Eberhard, A dictionary of Chinese symbols, 174. L I U H A I D R A Ž I Z L A T O K R A S T A Č O 25 Slika 7: Posoda s slivovimi cvetovi na modri lomljeni podlagi, Skuškova zbirka, Slovenski etnografski muzej. P O L I G R A f I 26 Slika 8: Cvetoče slivovo drevo s srakama. Pomen srake kot prinašalke sreče oziroma dobrih novic je vodil v številne povezave srake z drugimi simbolnimi motivi v upanju, da bi se ta želja uresničila. Na lesenem stojalu za ogledalo je kot osrednji motiv upodobljeno cvetoče slivovo drevo z razvejanimi vejami, na katerih se- dita sraki. Da gre za upodobitev srak, običajno nakazujeta belo oprsje in dolg eleganten rep. V našem primeru sicer motivi niso obarvani s pigmenti, lahko pa ptico opredelimo kot srako po njenem dolgem repu. Hkrati je upodobitev slivovih cvetov s srako pogost motiv v umetnosti dinastije Qing,48 še posebej v poznem obdobju, kamor časovno spada tudi leseno stojalo. Prizor srake ali skupine srak s slivovimi cvetovi izra- 48 Sraka je bila sveta ptica Mandžurcev, kar je povezano z mitom o izvoru mandžurskega rodu. Sveta sraka naj bi namreč odvrgla rdečo jagodo, ki jo je pojedla ena izmed treh nebeških dekel. Ta naj bi rodila sina z nadnaravnimi sposobnostmi, ki je postal začetnik rodu Mandžur- cev (Eberhard, A dictionary of Chinese symbols, 262; fang, Symbols and rebuses, 121). L I U H A I D R A Ž I Z L A T O K R A S T A Č O 27 ža splošno željo po sreči in veselju, hkrati pa napoveduje dvojno srečo oziroma dobri novici. Dvojna sreča je nakazana tako v podobi srake, ki prinaša srečo, kot v podobi slivovega cveta, ki cveti zgodaj spomladi ter s tem prinaša upanje in srečo. Glede na to, da ena izmed srak sedi na zgornji veji, je njena podoba zajeta tudi v preigravanju besed. Sraka na vrhu cvetoče slive pomeni xishang meishao (喜上眉梢) oziroma naj sreča pride vse do obrvi, torej do vrha, saj je beseda za obrvi (mei 眉) enakozvočnica besedi za slivo (mei 梅).49 Tovrstno besedno preigravanje je konec koncev očitno že v osnovnem motivu slive in srake, označuje namreč srečo pred obrvmi ali sreča se nasmiha pred očmi (xi zai meis- hao 喜在眉梢), kjer gre za podobno jezikovno analogijo med obrvmi in slivo.50 »Levji psi« in igra z žogico iz hortenzije Namigovanje na srečo je zajeto tudi v motivu dveh levov, ki se igrata z žogico iz hortenzije (shizi gun xiuqiu 獅子滾繡球). Z odganjanjem slabih stvari naj bi prinašala srečo in željo po uspešni karieri.51 K temu dodatno prispeva tudi hortenzija, prav tako srečenosna roža, ki se ji v kitajščini reče vezena žoga (xiuqiu 繡球花), saj naj bi oblika in barvi- tost njenega cveta spominjali na vezeno žogo.52 Leva, ki se igrata z žo- gico iz hortenzije, sta upodobljena pod glicinijo53 ob bogu nesmrtnosti na zgornjem panelu, zraven pa je prikazan še tretji manjši lev (slika 9). Njihova podoba le malo spominja na resničnega leva. Gre za podobo, ki so jo ustvarili na osnovi pripovedovanj in drugih vtisov, ki so prek Osrednje Azije in Indije prihajali z Bližnjega vzhoda, zato temelji na ne- 49 Welch, Chinese art, 77. 50 Za več o motivu srake in njenih simbolnih pomenih glej Eberhard, A dictionary of Chinese symbols, 174–175; Williams, Outlines of Chinese symbolism, 262–263; Welch, Chinese art, 77; in fang, Symbols and rebuses, 120–121. 51 Welch, Chinese art, 136. 52 fang, Symbols and rebuses, 100. 53 Upodobitve glicinije, ki se v kitajščini imenuje vijolična trta (ziteng 紫藤), so v kitajskem slikarstvu precej redke, pogostejše postanejo šele v 20. stoletju, se pa pojavljajo kot okras na kera- miki in tekstilu, v našem primeru tudi na pohištvu. Še posebej priljubljene so bile v času cesarice vdove Cixi (1835–1908), toda kot ugotavlja Bjaalnad Welch, naj ne bi imele posebne vloge razen asociacije z vijolično barvo, ki je bila ena izmed cesarskih barv (Welch, Chinese art, 41). P O L I G R A f I 28 kakšni mešanici dejstev in domišljije. Levi namreč niso avtohtone živali na Kitajskem, lahko so jih videli le v cesarskih živalskih vrtovih. Cesarji so leve od poslancev prejemali v dar že vsaj od leta 87, kar potrjuje najsta- rejši ohranjeni zapis iz knjige Hou Hanshu (後漢書, Zgodovina dinastije Vzhodni Han). V njem fan Ye zabeleži podarjene leve, ki so jih cesarju prinesli poslanci iz Partskega cesarstva, stare iranske države.54 Da lev pri- haja iz Perzije, zgovorno govori tudi kitajsko ime za leva shizi (獅子), ki izvira iz perzijske besede za leva (šīr).55 Njegovo častitljivo mesto med živalmi pa nakazuje izbor pismenke, ki je sestavljena iz radikala za živali na levi, desno pa je pismenka za mojstra oziroma učitelja (shi 師). Lev je bil torej viden kot mojster in vodilni med živalmi, še posebej znotraj rodu mačk. Rečeno je, da se bodo vse živali zdrznile od strahu ob samo enem levjem kriku, konj pa bo izločal krvav urin.56 Slika 9: Leva se igrata z žogico iz hortenzije. 54 Jun’ichi Uchiyama, Auspicious animals: The art of good omens (Tokio: PIE International Inc., 2020), 28. 55 Eberhard, A dictionary of Chinese symbols, 164. 56 Uchiyama, Auspicious animals, 28. L I U H A I D R A Ž I Z L A T O K R A S T A Č O 29 Večinoma je upodobljen z mišičastim telesom, ki spominja na tigro- vo telo, veliko glavo s poudarjenimi nosnicami in očmi, ostrimi krem- plji, mogočno kodrasto grivo in bogatim čopom zavitih dlak v repu. V tej podobi se pojavlja tudi na lesenem stojalu za ogledalo. Poleg prizora igranja z žogico še posebej bodeta v oči podobi mogočnih ležečih levov, ki nosita težo stojala (slika 10), sedeča leva pa lahko vidimo tudi na vrhu stebrička. Ta podoba je plod različnih kulturnih in religijskih dejavni- kov, začetki pa segajo vse do dinastije Han (202 pr. n. št.–220 n. št.). Že v tem času kipi levjih stražarjev postanejo priljubljeni na grobnicah cesarjev in drugih višjih slojev, čeprav so za njihovo podobo morale za- dostovati posamezne uvožene podobe, pisni in ustni viri, predvsem pa so ustvarjalci črpali iz domišljijskega sveta.57 V večjem obsegu se uvelja- vijo s prihodom budizma na Kitajsko, še posebej v času dinastije Tang,58 ko je bil budizem splošno sprejet kot uradna religija. Podoba leva kot zaščitnika budističnih zakonov in stražnika svetih stavb se je postopoma začela prepletati s kitajsko kulturo in simboliko. Postali so glavni stra- žarji templjev, palač, grobnic in bivališč premožnejših družin. Če so bili sprva vezani na cesarjevo moč in s tem cesarske stavbe, je njihova vizu- alna podoba kmalu postala dostopna tudi širšemu krogu prebivalstva.59 V paru so jih postavljali pred vhode, da bi zavarovali bivališča, odganjali zle duhove, s tem pa lastnikom zagotovili srečo in veselje. Postali so standardna podoba ljudske umetnosti, kar je vodilo v razvoj raznovr- stnih podob glede na materialne in kulturne posebnosti posameznih regij. Poleg tega, da so stražili podeželske vasi, ulice v mestih, na strehi varovali hišo, se pojavijo tudi na pečatih, tekstilu, predvsem pa tudi na pohištvu. V simbolni podobi leva se tako združujeta podobi stražarja, ki odganja zle duhove, in srečenosne zveri, ki v dom vabi srečo. 57 Heleanor B. feltham, “Everyobdy was Kung-fu fighting: The lion dance and Chinese na- tional identity in the 19th and 20th centuries,” v Asian material culture, ur. Marianne Hulsbo- sch, Elizabeth Bedford in Martha Chaiklin (Amsterdam: Amsterdam University Press, 2009), 109. 58 fang, Symbols and rebuses, 114. 59 Ibid., 111. P O L I G R A f I 30 Slika 10: Eden izmed sedečih levov, ki nosita leseno stojalo za ogledalo. Med evropskimi in ameriškimi zbiratelji se je za te podobe uveljavil izraz levji psi ali psi fo (psi Bude), čeprav se v kitajskih virih nikoli ne omenjajo kot psi. Kot ugotavlja Williams, ta izraz izvira iz levov, ki so stražili budistične templje.60 V budizmu je lev sveta žival, ki podarja cvetje Budi, na njegovem hrbtu pa se večkrat vzpenjajo budistična bo- 60 Williams, Outlines of Chinese symbolism, 254. L I U H A I D R A Ž I Z L A T O K R A S T A Č O 31 žanstva. Ker se Buda v kitajščini imenuje fo (佛), so te upodobitve za- čeli poimenovati psi fo. Poimenovanje levov s psi pa najverjetneje izvira iz japonskih virov, imenovali so jih namreč kar korejski psi (komainu 高 麗犬 ali 狛犬), ker je njihova podoba na Japonsko prišla prek Koreje. Verjetno je tudi, da so evropski in ameriški obiskovalci v njih prepozna- li nekatere kitajske pasme psov, še posebej pasmo pekinškega španjela oziroma pekinžana, ki se ji v kitajščini reče levji pes (shizigou 獅子狗). Kot je razvidno s Skuškovega lesenega stojala, so bili levi večinoma upodobljeni v paru. Na levi strani je običajno stal samec z okrašeno žogo oziroma kroglo pod levo šapo, na desni pa samica z mladičkom pod desno šapo. Krogla lahko predstavlja sonce, dualno moč narave v jajcu ali le dragocen kamen.61 Williams v zvezi s tem navaja legendo, da naj bi levi ustvarjali mleko iz svojih šap. Ljudje so zato po hribih nasta- vili votle krogle, da bi se v njih ujelo mleko, saj so se levi radi poigravali z žogami.62 Tudi na lesenem stojalu za ogledalo na vrhu stebrička stoji samec s kroglo pod šapo, v ustih pa drži biser, ki je ravno prave veliko- sti, da se lahko kotali po ustih, vendar se ga ne da odstraniti (slika 11). Najverjetneje je na drugi strani ogledala, prav tako na vrhu stebrička, stala samica z mladičem, vendar se je ta kipec izgubil. Leva, ki pod- pirata leseno stojalo, sta samca. Z izbuljenimi očmi, velikim štrlečim nosom in odprtim gobcem odganjata zle duhove in stražita sobano. V upodobitvi levov kot nosilnih elementov se torej združuje kitajsko občudovanje levov kot močnih živali, ki lahko podpirajo veliko težo, varujejo bivališče oziroma prostor, v katerega so bili nameščeni, hkrati pa lastnikom kot srečenosne zveri prinašajo veselje in radost. V tej vlogi še vedno mogočno stojijo pred hoteli, restavracijami, trgovskimi centri, bankami in drugimi stavbami z javno ali komerci- alno vlogo, s kitajsko diasporo pa se je ta podoba in simbolna vloga prenesla tudi v druge kraje po svetu. Da so leve častili kot pogumne, energične in mogočne živali, še jasneje potrjuje tudi dejstvo, da se kot prvi in pozneje kot drugi v rangu pojavijo na t. i. mandarinskih na- šitkih (buzi 補子), prišitih na prednji in zadnji del zunanjega oblačila vojaških in civilnih uradnikov v zadnjih dveh dinastijah. Upodobitve 61 Ibid. 62 Ibid. P O L I G R A f I 32 različnih živali so namreč določale stopnjo vojaških uradnikov, lev pa je v obeh dinastijah ohranil vodilno mesto. Z nastopom cesarja Kangxija (1661–1772) je bil sicer na prvo mesto umeščen qilin, vendar je bil lev takoj za njim.63 Stopnjo uradnika so sicer nakazovale tudi izbokline na glavah levov, ki so varovali bivališča uradnikov. Število izboklin se je gibalo od osem do trinajst, s trinajstimi za prvo stopnjo in osmimi za šesto stopnjo uradnika. Uradnikom, ki so bili nižje od šeste stopnje, pa ni bilo dovoljeno imeti para levov pred vhodom.64 63 Welch, Chinese art, 136. 64 Ibid. Slika 11: Levji samec s kroglo pod šapo. L I U H A I D R A Ž I Z L A T O K R A S T A Č O 33 Srečenosni motivi: sreča, bogastvo, napredovanje, dolgoživost in potomstvo Poleg podrobneje poudarjene motivike v prejšnjih poglavjih se na lese- nem stojalu pojavijo tudi grozdje, potonika, krizantema, drevo wutong, miši, zmaj chi in netopir. Prav vsak od teh motivov ima svoje mesto v bogati simbolni tradiciji, ki je črpala iz zakladnice besedilnih, jezikov- nih in vizualnih elementov. Še posebej ključno za ustvarjanje srečeno- snih motivov je bilo povezovanje posameznih motivov v skupine, ki so oblikovale določene fraze in želje. Kot ugotavlja Jessica Rawson, so pri oblikovanju ornamentike in povezovanju motivov v Evropi prevladova- la načela iz grške in rimske arhitekture, na Kitajskem pa je to vlogo pre- vzel jezik.65 Razlika je opazna tudi v motiviki. Evropa je črpala iz rimske in grške motivike in arhitekturnega besedišča, na Kitajskem pa je bila osnovana na podobi ptic, živali in rastlin, ki so kmalu začele simbolizi- rati posamezne človeške značilnosti. Strukturna povezanost teh podob je temeljila na srečenosnih željah, združenih v semantično povezanih enotah, ki sta jih želela priklicati naročnik in obrtnik. Tovrstni rebusi temeljijo na naravnih lastnostih rastlin in živali in na prilagodljivem jezikovnem ogrodju kitajskega jezika. Pri tem je treba omeniti tudi kon- tinuiteto tovrstne motivike, ki se je sicer spretno prilagajala novim tren- dom, vendar je ohranila prepoznavno strukturno ogrodje, kar je ljudem omogočilo prepoznavanje motivov in njene simbolike brez večjih težav, tudi če se je zamenjalo že več generacij ali je nekdo potoval z enega na drug konec velikega kitajskega ozemlja. Rebusi s prikazom sestavljenih motivov, ime katerih tvori besedno igro, postanejo stalnica kitajske umetnosti. Temeljijo na enakozvočni- cah posameznih fonemov, besed in izrazov, ki jih omogoča jezikovna struktura kitajskega jezika. Eden izmed najbolj znanih primerov je upo- dobitev netopirja, ki se sicer zapiše z drugo pismenko (蝠), vendar se tako kot sreča (福) izgovori fu. Podoba netopirja, ki naznanja srečo, 65 Jessica Rawson, “Ornament as system: Chinese bird-and-flower design,” The Burlington Magazine 148, št. 1239 (junij 2006): 380, https://www.burlington.org.uk/archive/article/orna- ment-as-system-chinese-bird-and-flower-design. P O L I G R A f I 34 postane nepogrešljiv element v večini okrasne umetnosti. Tudi na lese- nem stojalu ne manjka, saj ga lahko vidimo na zgornjem panelu že ta- koj na začetku celotne srečenosne naracije (slika 6). Podobno analogijo ima tudi povezava jelena z dohodki in bogastvom, saj se jelen (lu 鹿) izgovori tako kot dohodek (lu 祿), zapiše pa se drugače. Riba (yu 魚) se izgovori isto kot obilje (yu 餘), prav tako tudi vaza postane eden izmed pogostih motivov, ki zaradi izgovorjave ping (瓶) namiguje na mir, saj se prav tako izgovori ping (平). Takih primerov je še več, bolj zapletene pomenske povezave pa tvorijo različne kombinacije teh motivov. Že prej smo omenili sestavljen motiv srak in slivovih cvetov, ki pomenljivo razpredajo o sreči, ki se nasmiha pred obrazom. Zlata ribica (jinyu 金 魚) v posodi se lahko bere, kot »naj zlato zapolni tvojo sobano« (jinyu mantang 金魚滿堂).66 Cvetje v vazi s predmetom ruyi (如意), ki po- meni »v skladu z vašimi željami« in že sam nakazuje srečenosni pred- met, izraža željo po miru in uresničenju vseh želja,67 tri helebarde v vazi v povezavi z lotosom pa upodabljajo idejo napredovanja za tri stopničke (liansheng sanji 連升三級). To se namreč izgovori isto kot »iz lotosa se porajajo tri helebarde« (liansheng sanji 蓮生三戟), saj je beseda za hele- bardo (ji 戟) enakozvočnica za priložnost (ji 機會) in položaj v družbi (ji 級), lotos (lian 蓮) pa nakazuje neprekinjenost (lian 連).68 Takih in drugačnih kombinacij je še nešteto, njihovemu izvoru pa lahko sledimo vse do dinastije Qin (221–206 pr. n. št.) oziroma Han.69 Povezan je z interpretacijo določenih pojavov kot izrazov volje Neba, kar temelji na teoriji nebeškega mandata (tianming 天命). V skladu s to teorijo je moral vsak vladar prejeti dovoljenje Neba, ki je temeljilo na etično moralnih kodeksih. Nebo kot najvišja moralna avtoriteta je svojo voljo sporočalo s pomočjo znamenj v obliki kometov, mrkov, potresov, poplav in drugih naravnih nesreč, pojavom redkih bitij, kot je zmaj, feniks ali qilin, ali pojavom nenavadnih predmetov na različnih lokaci- 66 Ibid., 383. 67 Monique Crick, Zlato kitajskih cesarjev: zlati predmeti iz obdobja Wanli dinastije Ming, zbirka Dong Bozhai, ur. Daša Pavlovič (Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2018), 73. 68 Ibid., 87. 69 Rawson, “Ornament as system,” 388; Uchiyama, Auspicious animals, 5. Podobe živali, ptic in zmajev na bronastih posodah iz zgodnejših obdobij so verjetno prav tako imele srečenosen pomen (Rawson, “Ornament as system,” 372), bolj sistematično podobo pa dobijo z obliko- vanjem enotnega cesarstva, ki ga je podpirala ideologija konfucianizma. L I U H A I D R A Ž I Z L A T O K R A S T A Č O 35 jah. Vsa ta nebeška komunikacija se je pojavila kot odgovor na pretekla dejanja, s čimer je Nebo pošiljalo ugodna ali neugodna znamenja. Če je bil vladar kreposten in moralen, so se torej pojavljala srečenosna bitja, pojav teh bitij ali konkretnih predmetov, kot je izkop bronaste posode iz preteklih dinastij, pa je postal srečno znamenje. Vizualna upodobitev ugodnih znamenj, imenovanih xiangrui (祥瑞), je postala vseprisotni okras v hišah, grobnicah in na različnih tipih predmetov. Ta so posta- la tudi standardno besedišče politične retorike, ki se je prenesla tudi v literaturo in umetnost,70 sčasoma pa so se razvili v splošne znanilce sreče. Kot ugotavlja Rawson, je k temu prispevala tudi povezava med ugodnimi znamenji in srečnimi razpleti, kar naj bi zagotovili s podoba- mi teh pojavov.71 Upodobitev žerjava bi prinašala dolgoživost, potonika obilico in blaginjo in tako naprej. S tem so ustvarili popolno okolje za reprodukcijo neštetih kombiniranih motivov za priklic sreče in drugih srečenosnih želja. Vse od dinastije Han se je postopoma izoblikoval bogat repertoar podob, povezanih v jezikovno in vizualno mrežo semantičnih struk- tur, percepcijo katerih je ustvarjala interakcija med vizualnimi simboli in zapisanim jezikom oziroma med podobo, obliko in izgovarjavo. Cheng in Choy v analizi srečenosne motivike prepoznata sedem raz- ličnih kategorij: srečo (fu 福), blaginjo (lu 祿), dolgoživost (shou 壽), veselje (xi 喜), bogastvo (cai 財), potomstvo (zi 子) in želje po uspešnem začetku ob novem letu (xinnian 新年).72 K temu bi lahko dodali še željo po napredovanju (sheng 升), ki je sicer posredno zajeta v pomenu besede lu. Ta v osnovi označuje dohodke in s tem napredovanje, kar vodi v blaginjo. Sistem je bil sicer prilagodljiv, tako da je bilo vedno znova mogoče dodati različne motive in pomene, pestrih kombinacij pa je bilo neskončno. Od dinastije Tang (618–907) so bile na primer še posebej priljubljene potonike, kraljice rož, ki so z velikimi bohotni- 70 Več o ugodnih znamenjih v dinastiji Han glej Wu Hung, The Wuliang shrine: The ideology of early Chinese pictorial art (Stanford: Stanford university press, 1989), 73–107. 71 Rawson, “Ornament as system,” 388. 72 Maria Cheng in Eric Choy, “A Window to Chinese art: Translating concepts and culture in auspicious Chinese painting,” in Translation and cross-cultural communication studies in the Asia Pacific, ur. Leong Ko in Ping Chen (Leiden: Brill, 2015), 424. P O L I G R A f I 36 mi cvetovi simbolizirale bogastvo, obilje in žensko lepoto.73 Bjaaland Welch k temu naboru dodaja še status oziroma položaj, ta pomen pa krepi povezava potonike z levi ali pavi.74 V paleti teh pomenov se bohoti tudi na Skuškovem stojalu, pred katero se Liu Hai zabava s krastačo, zraven pa se upogibajo bambusova stebla (slika 12). V tej kombinaciji je namen jasen: želja (bambus) po obilju, bogastvu in položaju. Slika 12: Potonika s krastačo in Liu Haijem. Zraven potonike so na lesenem stojalu v zgovorni rastlinski naraciji prikazani še drugo drevje in rastline. Poleg že omenjenega bambusa, borov, slivovih cvetov in glicinije pod slivovim drevesom najdemo še krizantemo (slika 8), zraven se na obeh straneh vijejo listi vinske trte z 73 Jessica Rawson, “Ornament in China,” v A companion to Chinese art, ur. Martine J. Powers in Katherine R. Tsiang (Chichester: Wiley Blackwell, 2016), 372. 74 Welch, Chinese art, 34, 36. L I U H A I D R A Ž I Z L A T O K R A S T A Č O 37 grozdnimi jagodami, Liu Hai pa vleče kovanec z drevesa wutong. Kri- zantema je simbol zgodnje jeseni, še posebej devetega meseca po lu- narnem koledarju, ki je imenovan kar mesec krizantem (juyue 菊月). Njeno ime ju (菊) je fonetično blizu besedi devet (jiu 九), ki je hkrati enakozvočnica besedi dolgo časa (jiu 久), zato je krizantema simbolizi- rala tudi dolgo življenje in trajanje.75 Z njenimi pomeni se je preigraval že poet Tao Yuanming iz 3. stoletja, ki je že takrat zaradi podobnosti izraza z jiu ponudil tri pomene, in sicer za vino (jiu 酒), devet (sreč- no število) in dolgo časa.76 Vse poznejše literarne stvaritve in vizualne podobe so tako večinoma poustvarjale te pomene. Krizantema je uvr- ščena tudi med štiri plemenite (bambus, sliva, orhideja in krizantema), ki so predstavljale vrline konfucijanskih učenjakov, s tem pa postale nadvse priljubljen motiv med slikarji učenjaki. Gojenje krizantem je bilo videno kot krepostno in plemenito opravilo po uspešno opravljeni karieri, zato simbolizira tudi srečno življenje v starosti in upokojitvi.77 V povezavi s slivo, kot jo vidimo v našem primeru, je očitna asociacija s pomladjo in jesenjo, povezava s srakami pa ponovno vabi srečo v dom, saj namiguje na izraz jujia huanle (舉家歡樂), kar pomeni sreča prihaja k vsej družini. Krizantema (ju) je namreč enakozvočnica besedi ju (舉), ki pomeni ves oziroma celoten, sraka pa je simbol sreče, kar je zajeto v besedi huanle (veselje).78 Ta pomen še dodatno okrepijo listi vinske trte z grozdnimi jagodami in viticami, ki se imenujejo wan ali man (蔓), saj je izgovarjava enako- zvočnica besedi za deset tisoč (wan 萬) in besedi za popolnoma oziroma v celoti (man 滿). Desettisočkrat oziroma mnogokrat naj se zajete želje v sosednjih motivih uresničijo, to pa naj bo izpolnjeno v celoti in kon- tinuirano v vseh naslednjih dneh, mesecih in letih, kar je povezano z neprekinjeno rastjo vitic iz trte.79 Grozdne jagode hkrati namigujejo na željo po obilju in potomstvu, ki naj se obdrži čez več generacij. Grozdje torej simbolizira željo po več sinovih, vinska trta, ki se bujno vije vse na- 75 Eberhard, A dictionary of Chinese symbols, 63. 76 Rawson, “Ornament as system,” 388. 77 Welch, Chinese art, 25. 78 Welch, Chinese art, 25. 79 Ibid., 40. P O L I G R A f I 38 okrog, pa po več generacijah.80 Vinsko trto je sicer na Kitajsko prinesel slavni diplomat Zhang Qian, ki ga je cesar Wu v 2. st. pr. n. št. poslal na odpravo proti Osrednji Aziji, kmalu pa se pojavi kot okrasni vzorec ob robovih.81 Še posebej priljubljen je postal na belo-modrem porcelanu iz zgodnjega obdobja dinastije Ming, ki se je nadaljeval celotno dinastijo Qing, hkrati pa se prenesel tudi na druge medije, še posebej tekstil. V našem primeru postane osrednji motiv v spodnjem panelu in na obeh stranskih krilih (sliki 2 in 13). Tu se med grozdjem pojavijo še majhne miši. Miši in podgane so zelo hitro razmnožujejo, hkrati so spretne pri iskanju zaloge okusnih dobrot, zato jih povezujejo s plodnostjo, razmnoževanjem, bogastvom in obiljem.82 Vse to bogastvo in obilje spretno varujeta brezroga zmaja chi 螭, ki z odprtim gobcem požirata zaobljen zaključek obeh stranskih kril. Zmaj chi je v kitajski mitologiji drugi od devetih zmajevih sinov, ki je rad goltal stvari. Običajno ga lah- ko najdemo na strešnem slemenu z odprtim gobcem, saj naj bi lesene stavbe varoval pred ognjem.83 Kot je razvidno iz Skuškovega primera, se s strehe preseli tudi na pohištvo, ki je bilo zaradi lesa prav tako ranljivo pred ognjenimi zublji. Pri priklicu sreče ima pomenljivo vlogo tudi drevo wutong (梧桐), ki ima znanstveno ime Firmiana simplex in je zaradi široke krošnje z razpe- timi tri- do petdelnimi listi bolj znano kot kitajski senčnik. Prav ti veliki listi v obliki šape so najprepoznavnejši element za njegovo opredelitev (slika 4). Kot že omenjeno, njegova povezava s feniksom prinaša v hišo veselje in srečo, hkrati simbolizira tudi načelo yin (陰) ter s tem žensko domeno in asociacije, povezane z njo.84 Večkrat se pojavlja v povezavi z bambusom, ki nasprotno simbolizira moško načelo, na Skuškovem sto- jalu pa poleg bambusa silo yang (陽) in moškost nakazuje tudi potonika (slika 13). Ta je bila najljubša roža cesarice Wu Zetian, edine ženske v kitajski zgodovini, ki je vladala tudi po nazivu, in sicer od leta 690 do leta 705. Prav cesarica ji je tudi nadela ime mudan (牡丹), kar dobese- dno pomeni »moški živo rdeč«, to pa potoniko umešča v domeno na- 80 fang, Symbols and rebuses, 92. 81 Eberhard, A dictionary of Chinese symbols, 218. 82 Welch, Chinese art, 142. 83 Ibid., 122–123. 84 Eberhard, A dictionary of Chinese symbols, 317. L I U H A I D R A Ž I Z L A T O K R A S T A Č O 39 čela yang, povezanega z moškostjo in svetlobo, saj naj bi njeno ime torej označevalo značilnosti, ki se pripisujejo tej roži.85 Prikazovanje dveh sil (yin in yang) v simbolnih podobah ustvarja in povezuje stvarstvo ce- lotnega univerzuma, ki se v vsakem trenutku poraja skozi interakcijo obeh sil. Manifestacija obeh sil v simbolnih podobah likovne govorice ni novost zadnjih dinastij, temveč se pojavi že v začetnem stadiju defini- ranja cesarstva kot centralizirane enote in razumevanja univerzuma kot sestavljene celote iz treh domen: neba, človeka in zemlje, ki jih s svojimi vrlinami in krepostmi povezuje vladar. V tem okviru postane ključna sestavina za okrasitev grobnih soban, v katerih so želeli poustvariti celo- ten univerzum.86 Ta pa ustvarja strukturno ogrodje sveta, v okviru ka- 85 Welch, Chinese art, 36; Williams, Outlines of Chinese symbolism, 321. 86 Več o tem glej Nataša Vampelj Suhadolnik, V svetu nesmrtnih bitij: grobna umetnost dinasti- je Han in njena kozmološka zasnova (Ljubljana: Znanstvena založba filozofske fakultete, 2017). Slika 13: Stransko krilo z vinsko trto, grozdjem in mišmi, ki ga obroblja zmaj chi. P O L I G R A f I 40 terega motivika v vizualnih kompozicijah s prepletajočimi in dvojnimi pomeni ustvarja ter sočasno zagotavlja uspeh, srečo in blaginjo vsem uporabnikom predmetov, okrašenih v srečenosnem vizualnem jeziku. Zaključek: srečenosna naracija na Skuškovem stojalu za ogledalo Skuškovo leseno stojalo iz Kantona je torej prežeto in vpeto v tisočle- tno tradicijo ustvarjanja kombinirane motivike s srečenosnimi željami. Osnovni vir navdiha so rebusne kombinacije podob in njihovo preigra- vanje v okviru jezikovne prilagodljivosti kitajskega jezika, naravne zna- čilnosti rastlin in živali ter različne mitološke zgodbe, legende in ljudske pripovedi, med katerimi je prednjačil kult nesmrtnosti in z njimi pove- zana Mati zahodnega kraljestva, ter otoki v Vzhodnokitajskem morju. Motivika na lesenem stojalu črpa iz vseh treh virov, prav tako prikazuje podobe iz vseh sedmih oziroma osmih kategorij srečenosnih motivov. Osrednji motivi lesenega stojala za ogledalo, ki je verjetno stalo ob steni ali vhodu, so na zgornjem panelu Liu Haichanovo draženje krasta- če (bogastvo in obilje), Shouxing z breskvijo in ukrivljeno palico (dol- goživost) ter qilin z otrokom (potomstvo in velika družina), v spodnjem delu pa prednjačijo slivovi cvetovi s srakama (sreča in veselje) in vinska trta z grozdjem (neprekinjeno potomstvo). Njihov pomen krepi in ne- guje mreža dodatne rastlinske in živalske simbolike v individualnih in skupinskih naracijah. Bogastvo in obilje sta zajeta v cvetoči potoniki, jelenu in miših, njihova simbolika pa črpa tako iz enakozvočnic kot iz naravnih značilnosti rastlin in živali. Prav tako sta opazna dvojnost in prepletanje simbolike, saj miši namigujejo tudi na številno potomstvo, jelen z gobo nesmrtnosti na dolgoživost, potonika pa lahko nakazuje tudi status in položaj. Želja po zdravem in dolgem življenju je poleg boga nesmrtnosti zajeta v jelenu in treh prijateljih zime, še posebej v boru in bambusu, srečo in veselje pa nedvomno poudarja netopir. V tej simboliki se mu v povezavi s srako pridruži še krizantema. Tudi želja po potomstvu, vezana na konfucijansko vrlino xiao (孝, spoštovanje do staršev), ki je med drugim zajemala tudi težnjo po moških potomcih za nadaljevanje družinske linije, se prepleta v več motivih. Poleg grozdnih jagod in miši je zajeta tudi v igri otroka s qilinom. To pa je okronano s srakama, ki ponazarjata zakonsko srečo in ljubezen. L I U H A I D R A Ž I Z L A T O K R A S T A Č O 41 Zgoraj prikazan dekorativni sistem je tvoril vizualne napotke s kon- kretnimi pomeni, ki so zagotavljali uspeh in srečo njihovih lastnikov. To je bilo dodatno zagotovljeno z večpomenskim motivom bambusa, ki je z enakozvočnico skrbel za nenehno izrekanje vseh želja, vinska trta z viticami pa je poskrbela za množenje teh želja in nadaljevanje v vseh po- znejših generacijah. Da bodo želje dosegle tistega, ki so mu namenjene, poskrbijo levi, ki so odganjali zle demone in varovali bivališče, brezroga zmaja chi (螭) pa sta leseno stojalo varovala pred ognjenimi zublji. Prepletanje motivike in s tem želja je vidno tudi v razporeditvi mo- tivov. Vodoravni panel sicer narekuje določeno ritmiko gibanja od leve proti desni ali obratno, vendar naracija ne teče preprosto z ene strani na drugo, temveč se živali in figure prosto in svobodno sprehajajo po krajini. V fiktivni krajini bambusa, sliv, borov, potonik in drugih rastlih se sprehajajo živali in ljudje iz realnega in mitološkega sveta, ki sobivajo naravno in ležerno, tako kot jih je v nekem trenutku ujela roka anoni- mnega umetnika ali obrtnika. Tudi bogata ornamentika na zunanjem in notranjem okvirju ogledala, ki je bil vpet v stojalo, dopolnjuje vlogo srečenosnih podob. Okvirja sicer nista bila predmet te razprave, toda pregled motivike že na prvi pogled potrjuje nadaljevanje srečenosne motivike v podobi rastlin, živali in figur. Treba je tudi omeniti, da je bilo leseno stojalo z ogledalom smiselno umeščeno v prostor, opremljen z dodatnimi predmeti z lastnim deko- rativnim sistemom. Kot del širše notranje opreme je skupaj z naborom drugih predmetov, kot so lanterna, paravani in zvitki na stenah, pri- speval k celoviti reprezentaciji srečenosnih želja, osebi, ki je vstopila v te prostore, pa nudil napotke, kako prebrati celoten kontekst. Rawson poudarja, da so bile sheme okraševanja in njihovi skriti mehanizmi več kot le pasivni zapisi okusa in mode, saj so aktivno ustvarjali aluzije in iztočnice vsem, ki so vstopili v prostor ali v dar prejeli posamezen pred- met.87 Zlasti je ključno, da ti motivi niso le prinašali estetskih užitkov ob pogledu na barvite in elegantno izbrane kombinacije motivov z na- tančno določeno simboliko, temveč so v osnovi zagotavljali uspeh in blaginjo lastnikov. Kot že omenjeno, srečenosna motivika v teoretič- nih razpravah nikoli ni bila obravnavana kot ločena kategorija vizualne 87 Rawson, “Ornament as system,” 389. P O L I G R A f I 42 umetnosti, skozi stoletja pa je vzpostavila simbolne kode, ki so segale onkraj začrtanih geografskih meja, ki so jih razumele tisočletne genera- cije ter so si jih delili cesarji, učenjaki, obrtniki, delavci, kmetje in drugi. Zahvala Ta prispevek je nastal v okviru projekta Osiroteli predmeti: obravnava vzhodnoazijskih predmetov izven organiziranih zbirateljskih praks v sloven- skem prostoru (2021–2024) (št. J6-3133) in programske skupine Azijski jeziki in kulture (št. P6-0243), ki ju iz državnega proračuna financira Jav- na agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Za pomoč pri identifikaciji motivike se zahvaljujem Guo fuxiangu, kusto- su iz Palačnega muzeja v Pekingu, za pomoč pri dokumentiranju in fo- tografiranju predmeta Ralfu Čeplaku Mencinu, kustosu iz Slovenskega etnografskega muzeja, za natančno branje, vse komentarje ter dodatne fotografije pa Heleni Motoh, raziskovalki pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. B i b l i o g r a f i j a Bickford, Maggie. “Three rams and three friends: The working lives of Chi- nese auspicious motifs.” Asia Major 12, št. 1 (1999): 127–158. Bjaaland Welch, Patricia. Chinese art: A guide to motifs and visual imagery. Tokio, Rutland, Vermont, Singapur: Tuttle publishing, 2008. Campany, Robert ford. Making transcendents: Ascetics and social memory in early medieval China. Honolulu: University of Hawaii Press, 2009. Cheng, Maria, in Eric Choy. “A Window to Chinese art: Translating con- cepts and culture in auspicious Chinese painting.” V Translation and cross-cul- tural communication studies in the Asia Pacific, uredila Leong Ko in Ping Chen, 421–435. Leiden: Brill, 2015. Crick, Monique. Zlato kitajskih cesarjev: zlati predmeti iz obdobja Wanli dinastije Ming. Zbirka Dong Bozhai. Uredila Daša Pavlovič. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2018. Eberhard, Wolfram. A dictionary of Chinese symbols: Hidden symbols in Chi- nese life and thought. London in New York: Routledge, 1986. fang, Jing Pei. Symbols and rebuses in Chinese art: figures, bugs, beasts, and flowers. Berkeley in Toronto: Ten Speed Press, 2004. L I U H A I D R A Ž I Z L A T O K R A S T A Č O 43 feltham, Heleanor B. “Everyobdy was Kung-fu fighting: The lion dance and Chinese national identity in the 19th and 20th centuries.” V Asian material culture, uredili Marianne Hulsbosch, Elizabeth Bedford in Martha Chaiklin, 103–141. Amsterdam: Amsterdam University Press, 2009. fong, Mary H. “The Iconography of the Popular Gods of Happiness, Emol- ument, and Longevity (fu Lu Shou).” Atribus Asiae 44, št. 2/3 (1983): 159–199. Handler, Sarah. Austere luminosity of Chinese classical furniture. Berkeley, Los Angeles, London: University of California Press, 2001. Insoo, Cho. “Images of Liu Haichan: The formation and transformation of Daoist immortal’s iconography.” Doktorska disertacija, University of Kansas, 2002. Nozaki, Nobuchika. Kisshō zuan kaidai: Shina fūzoku no ichi kenkyū (吉祥圖 案解題:支那風俗の一研究) (Razlaga srečenosnih vzorcev: analiza slik kitajskih navad in običajev). Tianjin: Zhongguo tuchan gongsi, 1928. Rawson, Jessica. “Ornament as system: Chinese bird-and-flower design.” The Burlington Magazine 148, št. 1239 (junij 2006): 380–389. Rawson, Jessica. “Ornament in China.” V A companion to Chinese art, uredili Martine J. Powers in Katherine R. Tsiang, 371–391. Chichester: Wiley Blackwell, 2016. https://www.burlington.org.uk/archive/article/ornament-as-system-chi- nese-bird-and-flower-design. Russell Coulter, Charles, in Patricia Turner. Encyclopedia of Ancient Deities. New York in London: Routledge, 2012. Sima Qian 司馬遷. Shiji 史記 (Zgodovinarjevi zapisi). Peking: Zhonghua shuju, 1982. Skušek, Ivan. Pismo Muzeju umetnosti Minneapolis. Hrani Slovenski etno- grafski muzej. Ljubljana: neobjavljeno, 3. 5. 1926. Uchiyama, Jun’ichi. Auspicious animals: The art of good omens. Tokio: PIE International Inc., 2020. Vampelj Suhadolnik, Nataša. V svetu nesmrtnih bitij: grobna umetnost dinas- tije Han in njena kozmološka zasnova. Ljubljana: Znanstvena založba filozofske fakultete, 2017. Vampelj Suhadolnik, Nataša. »Ivan Skušek ml. kot zbiratelj kitajskega pohištva.« Ars & humanitas: revija za umetnost in humanistiko 14, št. 2 (2020): 45–60. https://doi.org/10.4312/ars.14.2.45-60. Yang, Shanshan. “frogs and toads in Chinese myths, legends, and folklore”. Chinese America: History and Perspectives (2016): 77–82. Williams, C. A. S. Outlines of Chinese symbolism and art motives. New York: Dover Publications, 1976. Wu, Hung. The Wuliang shrine: The ideology of early Chinese pictorial art. Stanford: Stanford University Press, 1989.