LETO Lin, št. 14 PTUJ, 6. APRIL 2000 . CENA 130 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN
Si zategujemo
zanko okrog vratu?
Zima se je umaknila pomladi in zabrstelo je novo življenje.
A izginula bela odeja je materi naravi odkrila nove ekološke
rane. Ob pogledu na obronke gozdov, gramoznice in divja od-
lagališča so se mi običajno naježili lasje le zaradi "navadnega
odpada", odsluženega pralnega stroja ali štedilnika. Zadnje
čase pa me bode v oči tudi vse več zavrženih avtomobilov.
Uporabni "rezervni deli" sicer hitro najdejo novega lastnika, a
šasija z motorjem običajno ostaja, rjavi in propada.
In če velja, da liter olja onesnaži milijon litrov vode, potem
nas je lahko tega strah, kajti v motorju vsakega avtomobila je
okoli štiri litre olja. In ker v Sloveniji vsako leto zavržemo
okoli 3000 odsluženih avtomobilov, to pomeni okoli 12.000
litrov olja, ki nas ogroža, saj je potencialni onesnaževalec
okolja. Pri nas, na prodnatem Dravskem in Ptujskem polju,
toliko bolj, saj to pomeni ekološko bombo nad vodnimi zajetji.
Pa kaj. Nikomur se nič ne zgodi, čeprav bi lahko po števil-
kah šasije ali motorja s prstom pokazali na krivca, ga celo po-
tegnili za uho, ga udarili po žepu in ga prisilili, da napako
odpravi. A nihče ne ukrepa.
Pa to še ni vse. Na našem Dravskem polju se dogajajo še
druge samomorilske stvari. Ekologi vedo povedati, da imajo
posamezniki v zapuščene vodnjake po okoliških vasi še zmeraj
speljane greznice. "Pametno" in zelo poceni. A le za kratek
čas, kajti to pomeni na daljši rok zategovanje zanke okrog
lastnega vratu.
Pa tudi to še ni vse.
Odlagališča odpadkov v Sloveniji so polna do roba, pa še
vedno ne vemo, kako se jih bomo rešili. Država se je sicer
odločila za gradnjo sežigalnic komunalnih odpadkov, a Zele-
ni opozarjajo, da so te najslabša, najdražja in zastarela meto-
da brez prihodnosti. Skrbijo jih najnovejša dognanja o hudo
toksičnih in kancerogenih dioksinih, ki v glavnem nastajajo v
sežigalnicah in nasploh pri vsakem sežiganju organskih
odpadkov, ki vsebujejo klor. Novejši tipi sežigalnic jih sicer
lovijo v filtrski pepel, tega pa nekatere države verificirajo kot
atomske odpadke in odlagajo v podzemna odlagališča. Po
mnenju strokovnjakov so poleg radioaktivnega sevanja to na-
jbolj nevarne snovi, ki se iz okolja razširjajo tudi v prehram-
beno verigo. In kaj sedaj?
Svetovna zdravstvena organizacija je sporočila, da umre tri-
krat več ljudi zaradi posledic onesnaženega zraka in okolja
kot v prometnih nesrečah. Zato je treba ukrepati. Takoj, preu-
darno in pametno. Vsako
čakanje ie odlaganje breme- /^^ ^ / ^
na na zanamce. Mar jih /	» "«f /
tako malo cenimo?	'	U
v NEDELJO VOLITVE V SVET KMETIJSKO-GOZDARSKE ZBORNICE SLOVENIJE
V 10. volilni enoti Pfv/
sedem list kandidatov
10. VOLILNA ENOTA PTUJ OBSEGA OBČINE PTUJ, ŽETALE, MAJŠPERK, PODLEHNIK,
VIDEM, ZAVRČ, GORIŠNICA, MARKOVCI, KIDRIČEVO, HAJDINA, DORNAVA, DESTR-
NIK, JURŠINCI, TRNOVSKA VAS, SV. ANDRAŽ, SLOVENSKA BISTRICA, OPLOTNICA,
LENART, SVETA ANA, BENEDIKT, CERKVENJAK IN ORMOŽ
v nedeljo, 9. aprila 2000, bodo volitve članov sveta kme-
tij sko-gozdarske zbornice Slovenije. Gre za prve volitve v
zbornico, ki je bila ustanovljena z zakonom pred slabim le-
tom dni. Medtem so potekale temeljite priprave na začetek
njenega dela, ki jih je vodilo ministrstvo za kmetijstvo
gozdarstvo in prehrano. Po izvolitvi najvišjega zborničnega
organa - sveta zbornice - bo ta imenoval druge organe zbor-
nice in ta bo v jesenskem času izvedla drugi krog volitev,
takrat v organe območnih enot zbornice. Obveznih članov
zbornice je okoli 175 tisoč. V okviru KGZ bodo v bodoče de-
lovale strokovne službe: kmetijsko-gozdarska svetovalna
služba, selekcija in kontrola proizvodnje v živinoreji, cent-
ri za sadjarstvo, vinogradništvo, zelenjadarstvo in druge
strokovne službe.
Sedež kmetijsko-gozdarske
zbornice bo v Ljubljani, sedež
ene od 13 območnih enot pa
tudi v Ptuju, kjer bo po jesens-
kih volitvah zasedal in odločal
svet območne zbornice, pred-
sednik in dva podpredsednika
ter vodja območne enote. Stro-
kovne službe na območni ravni
bodo delovale na kmetijsko-
gozdarskih zavodih, ki bodo
vključeni v kmetijsko-gozdars-
ko zbornico. Kmetijsko-gozd-
arskih zavodov bo osem in bodo
delovali v Novi Gorici, Ljublja-
ni, Kranju, Novem mestu, Cel-
ju, Mariboru, Ptuju in Murski
Soboti. V teh zavodih bodo de-
lovale tudi območne enote kme-
tijsko-gozdarske zbornice, izpo-
stave območnih enot pa bodo na
upravnih enotah po vsej Slove-
niji.
Obvezni člani kmetijsko-
gozdarske zbornice so lastniki,
zakupniki, uživalci, imetniki
pravice uporabe kmetijskih
zemljišč in gozdov v Republiki
Sloveniji, ki imajo najmanj
20.000 tolarjev katastrskega do-
hodka; nadalje osebe, ki op-
ravljajo kmetijsko, gozdarsko
ali ribiško dejavnost in so se
priglasile kot samostojni podjet-
niki; osebe, ki so lastniki, za-
kupniki ali uporabniki kme-
tijskega ali gozdarskega obrata
in opravljajo dejavnost kot svoj
edini poklic, nimajo katastrske-
ga dohodka, so pa zavezanci za
davek od dejavnosti, in osebe, ki
so pokojninsko in invalidsko
zavarovane kot kmetje. Obvezni
člani zbornice so tudi pravne
osebe, ki so registrirane kot
kmetijske organizacije, zborni-
ca pa lahko ima tudi prostovol-
jne člane.
Kmetijsko-gozdarska zborni-
ca bo zastopala interese članov,
usklajevala njihove interese,
pospeševala razvoj kmetijstva,
gozdarstva in ribištva ter nudila
strokovni servis svojim članom.
Prek zbornice se bo povečal
vpliv kmetijstva na ekonomske
pogoje kmetovanja in socialne
pogoje v kmetijstvu, pa tudi na
sprejemanje kmetijske zakono-
daje. Obenem bo prek zbornice
kmetijstvo vplivalo na delovan-
je kmetijske svetovalne službe,
na selekcijo in kontrolo v živi-
noreji in tako naprej.
Zelo pomembno je, da se v
nedeljo, 9. aprila, udeležite voli-
tev na volišču, kamor ste po-
vabljeni s pisnim vabilom. Gla-
sovali boste tako, da boste za-
okrožili zaporedno številko
pred imenom ene od list, ki so
jih vložili predlagatelji za
območje 10. volilne enote Ptuj,
ki obsega občine Ptuj, Žetale,
Majšperk, Podlehnik, Videm,
Zavrč, Gorišnica, Markovci,
Kidričevo, Hajdina, Dornava,
Destrnik, Juršinci, Trnovska
vas. Sv. Andraž, Slovenska Bist-
rica, Oplotnica, Lenart, Sveta
Ana, Benedikt, Cerkvenjak in
Ormož.
Nadaljevanje na strani 3
J. Bračič
2
četrtek, 6. april 2000 - tednik

VURBERK / PROTESTNI SHOD KRAJANOV PROTI GRADNJI
CENTRA ZA ODLAGANJE ODPADKOV
Vurberiani soglasno proti odlagališiu
DOSLEJ JE PETICIJO PROTI GRADNJI PODPISALO ŽE 210 OBČANOV
Prejšnji ponedeljek (27. marca) se je 30 Vurberčanov zbralo
na protestnem shodu pri enem od krajanov. Nanj so povabili
tudi prestavnike odbora za zaščito kraja in izgradnjo infrak-
strukture, ki se je že pred njimi zavzel za zaščito interesov
krajanov Vurberka, Krčevine pri Vurberku, Grajene in Gra-
jenščaka pri gradnji centra za odlaganje ostankov odpadkov.
Vurberčane je v tem odboru zastopal Franci Kosi.
Na ponedeljkovem shodu so se
zbrali krajani, ki živijo v nepos-
redni bližini predlagane lokacije
za gradnjo centra in ki v celoti
zavračajo gradnjo na tem
območju. Razprava na zboru je
pokazala, da odbor za zaščito kra-
ja in izgradnjo infrastrukture ni
dovolj odločno nastopal oziroma
delal v dobro interesov krajanov,
to je proti gradnji centra, njihove
aktivnosti so bile usmerjene v
gradnjo infrastrukture, zato so
mu izrekli nezaupnico in imeno-
vali novega, katerega glavni cilj
je, da do gradnje ne pride. Izrekli
pa so se tudi proti vsem načrtova-
nim aktivnostim v zvezi s predla-
gano gradnjo, ki so bile dogovor-
jene z mestno občino Ptuj in
občino Duplek. Tako so tudi boj-
kotirali ogled centra za ravnanje z
odpadki na Dornavski cesti v
Ptuju.
Vsako poseganje v neokrnjeno
naravo na načrtovani lokaciji
Krčevina pri Vurberku bo
doživelo odpor vseh podpisnikov
peticije, če bo potrebno, tudi v
obliki zapor cest in podobnega,
so odločeni krajani Vurberka. Na
protestnem zboru so se tudi do-
govorili, da bodo že naslednji dan
pričeli organizirano zbirati pod-
pise proti gradnji v vseh oko-
liških krajih. Do začetka tega ted-
na so zbrali že 210 podpisov proti
gradnji. Člani novega Odbora za
zaščito kraja so Štefan Hari, ki je
tudi predsednik, podpredsednik
je Tone Zadravec, tajnica Jelka
Rojko, člana pa Ivan Damiš in
Konrad Preložnik.
Kot je v imenu Vurberčanov
povedal Konrad Bezjak, ki nas je
tudi seznanil z vsebino in sklepi
zbora, niso proti gradnji odlaga-
lišča, vendar ne na svojem pragu.
MG
ZAVRC / NAMARCEVSKI SEJI OBČINSKEGA SVETA
Ceste in še enkrat ieste
Čeprav v občini Zavrč že imajo narejeno kategorizacijo občin-
skih cest in javnih poti, pa jim nov predlog odloka o občinskih
cestah prinaša spremembe. Svetniki so o njem razpravljali
prejšnji petek na redni marčevskl seji, ko so se dotaknili
predvsem nekategoriziranih cest, govorili so o predpisih o
gradnji in modernizaciji cest, glasna razprava pa je bila pri
točki o »cestnih« prekrških in kaznih.
Na občinski svet je prišla tudi
vloga o modernizaciji ceste Bre-
zo vec Pestike, ki leži na meji
med občinama Zavrč in
Gorišnica, tretjina te ceste pa je
že posodobljena. Kot smo lahko
slišali na seji, so projekti zanjo že
narejeni, kmalu naj bi pričeli
sklepati pogodbe, modernizirali
pa jo bodo šele prihodnje leto.
Svetnik Anton Petrovič je svet-
nike seznanil z zapleti in napaka-
mi, ki so se pojavili na lani asfal-
tirani cesti od Tturškega Vrha do
Mohorja, o katerih jih je pred
kratkim pisno seznanil gradbeni
odbor. Posebna komisija si je že
ogledala cesto in ugotovila
manjše napake. Vzrok zanje še ni
čisto jasen, izvajalec del pa je že
obljubil, da jih ob prvem lepem
vremenu odpravil. Sicer pa je
eden od svetnik ob tem precUagal,
da bi že lahko razmislili tudi o
namestitvi ustrezne signalizacije
(prometnega znaka z določitvijo
cestne obremenitve) ob vstopu na
cesto, s čimer so soglašali tudi
drugi svetniki.
V nadaljevanju seje so se sezna-
nili še s potekom drugih del v ko-
munalni	infrastrukturi,
predvsem z gradnjo vodovoda in
modernizacijo cest, razpravljali
pa so tudi o problemih pri varo-
vanju okolja, kjer resen problem
za občino predstavljajo mnoga
divja odlagališča. V občini bodo
letos organizirali kar nekaj čistil-
nih akcij; prva bo to soboto, 8.
aprila, ko bodo občinski svetniki
in društva v organizaciji Lovske
družine Zavrč izvedli vsesloven-
sko čistilno akcijo. Med svet-
niškimi predlogi pa je bil zani-
miv tudi ta, da bi Čistemu mestu
Ptuj predlagali, da v završki
občini postavi ekološki otok in
jim vsaj malo pomaga pri ohran-
janju čistejše okolice.
Nič pa ne bo z načrtovanim od-
vozom gramoza iz struge reke
Drave, ki so ga nameravali še do
poletja navoziti na ceste, saj jim
kljub podpori Vodnega gospo-
darstva Ptuj ni uspelo najti skup-
ne poti z naravovarstveniki, ki
temu odločno nasprotujejo. V
občini se bodo pač morali znajti
po svoje, je dejal svetnik Anton
Petrovič, in od drugod pripeljati
mnogo dražji gramoz. Sicer pa je
završki občinski svet potrdil od-
lok o ustanovitvi javnega vzgoj-
no-izobraževalnega zavoda OŠ
Cirkulane Zavrč, pa predlog, da
naj bosta na šolskem pečatu vpi-
sani imeni obeh občin, sicer pa
mora omenjeni odlok v prihodnje
potrditi še svet občine Gorišnica.
TM
I TEDNIK /e naslednik Ptujske-
I ga tednika oziroma Našega
I dela, ki ga je ustanovil Okraj-
I ni odbor O F Ptuj leta 1948.
t Izdaja RADIO-TEDNIK,
d.o.o., Ptuj.
I Direktor; Franc Lačen.
I Uredništvo; Jože Šmigoc
I (odgovorni urednik), Jože
I Bračič, Majda Goznik, Viki
I Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec (novinarji), Slavko Ri-
barič (vodja tehnične redakci-
je) in Jože Mohorič (grafično-
tehnični urednik).
Propaganda; Oliver Težak,
s 041-669-509.
, Naslov; RADIO-TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj;
s (062) 749-34-10,
^ /■49-34-15, 749-34-37;
I faks (062) 749-34-35.
! Celoletna naročnina
I 6.760 tolarjev, za tujino
" 13.520 tolarjev.
^ Žiro račun:
52400-601-47280
\ Tisk: MA-TISK, Maribor.
Davek na dodano vrednost je
J vračunan v ceno izvoda in se
I obračunava v skladu s 7.
I točko 25. člena Zakona o
I davku na dodano vrednost,
I Uradni list 23. 12. 1998, št 89.
I Nenaročenih fotografij in
I rokopisov ne vračamo.
I Strani na Internetu:
I www.radio-tednik.si.
i
E-pošta:
» nabiralnik@radio-tednik.si
i tednikc^mis.net
GOR. RADGONA / OD 11. DO 14.
APRIIA 13. MEDNARODNI SEJEM MEGRA
550 razstavljaviev
iz 27 držav
Na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni bo od 11. do
14. aprila prva letošnja sejemska prireditev - 13. mednarodni
sejem gradbeništva in gradbenih materialov, imenovan ME-
GRA. O končnih pripravah na to sejemsko prireditev in doga-
janju na sejmu sta novinarjem na posebni tiskovni konferenci
govorila predstavnika Pomurskega sejma direktor Janez Erja-
vec in projektni vodja Zlatko Mir.
Kot je povedal Janez Erjavec, je letošnji sejem največji doslej v dvaj-
setih letih, odkar obstaja. Na njem se bo predstavilo 550 razstavljav-
cev, od tega 230 tujih iz 27 držav. Za razstavljavce so letos namenili
12.500 m2 pokritih in 13.500 zunanjih razstavnih površin. Zaradi veli-
kega zanimanja za pokrite površine so letos prvič pripravili montažne
razstavne hale, ki jih sicer postavljajo le za kmetijsko-živilski sejem.
Največji prostor bodo zavzemali razstavljavci gradbenih materialov
in gradbene mehanizacije. Za razliko od minulih let, ko je osnovni
poudarek veljal gradnji cest, se letos strokovni interes pomika v smeri
slovenskega nacionalnega stanovanjskega programa, zato je v razstav-
nem programu letos obširnejša ponudba na področju osnovnega grad-
benega materiala, stavbnega pohištva, izolacij in sanacij, kritin in kle-
parskih izdelkov, talnih oblog in kamnin, barv, lakov in kemije, ure-
janja okolja, merilne tehnike in drugih vsebinskih sklopov. Na sejmu
bo mogoče najti kaj koristnega in zanimivega za vsakega obiskovalca,
zlati tistega, ki gradi ali obnavlja hišo, pa tudi druge gospodarske ob-
jekte.
Omeniti velja, da se bo na sejmu predstavilo tudi vse slovensko grad-
beniško šolstvo - od poklicnih do ^fakultetnih šol. Sejem bodo
spremljali tudi strokovni programi. Že v pripravah pa je potekalo
ocenjevanje gradbenih elementov za podelitev znaka kakovosti. Priz-
nanja - znak kakovosti v graditeljstvu - bodo organizatorji ocenjevanja
podelili na otvoritvenem dnevu. Sejem, ki ga bodo vsak dan odprli ob
9. uri, bo odprla ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin.
Ludvik Kramberger
LANCOVA VAS / OBČNI ZBOR KMETIJSKE ZADRUGE PTUJ
Kljub slabi letini uspešni
Potem ko so člani ocenili lanskoletno poslovanje Kmetijske
zadruge Ptuj že na devetih občnih zborih področnih zadrug,
so njihovi delegati na osrednjem občnem zboru v soboto, 25.
marca, to storili še enkrat. Ocene s področnih in osrednjega
občnega zbora se ne razlikujejo: v glavnem je mogoče reči, da
je zadruga v letu 1999 poslovala pozitivno in uspešno, da pa ji
je še uspešnejše poslovanje občutno ogrozila lanskoletna sla-
ba letina. Zadruga je dosegla 3,2 milijona tolarjev dobička, ta
pa za zadružno organizacijo ni najpomembnejši kazalec
uspešnosti gospodarjenja.
Uspeh zadruge je podrejen
uspešnemu poslovanju njenih
članov, ti pa so bili prav tako na
udaru neugodne letine. Tako so
lani dosegli bistvene izpade v
kmetijski proizvodnji skoraj na
vseh področjih, od pšenice do
vrtnin in živinoreje. Lani tako ni
bilo težav s prodajo pridelkov, pa
tudi ne večjih težav pri njihovem
plačilu. Svetlejša plat zadružnega
leta 1999 je nadaljevanje investi-
cijskih vlaganj, ki so dosegla 163
milijonov tolarjev, in precejšen
razvoj trgovine. Trgovska dejav-
nost se že nekaj let uspešno širi
tudi na področje veleprodaje, saj
KZ Ptuj oskrbuje številne bližnje
in daljne manjše zadruge, pa tudi
zasebne trgovce s kmetijskim re-
produkcijskim materialom.
Trgovska dejavnost dosega skoraj
dve tretjini prihodka in s svojim
razvojem na nek način pomaga
primarni kmetijski proizvodnji.
Najpomembnejša investicija v
letu 1999 je bila izgradnja odkup-
no-prodajnega centra v Cirkula-
nah in nadaljevanje posodobitve
informacijskega sistema, ki bo
zahteval nekaj vlaganj tudi v pri-
hodnje. Sicer pa je ena največjih
investicij zadnjega obdobja in-
vesticija v ptujsko centralno skla-
dišče, ki za svoje dokončanje po-
trebuje še opremo za pakiranje
pridelkov in povečanje prodaje
neposrednim kupcem. Poleg tega
segajo letošnji in načrti nas-
lednjega leta v gradnjo odkupno-
prodajnega centra v Hajdošah, to-
rej na območju področne zadruge
Hajdina.
Z investicijami zadnjih let se
bistveno spreminja podoba za-
druge, saj so bili in so v manjšem
obsegu še vedno zadružni objekti
precej dotrajani. Načrti Kmetij-
ske zadruge Ptuj so v tekočem
letu vezani tudi na 3-odstotno
povečanje primarne kmetijske
proizvodnje pri vseh pridelkih
razen pri rdeči pesi. Vodstvo za-
druge meni, da so načrti realni,
saj so za letos načrtovan obseg
proizvodnje že dosegali, seveda
pa je vse skupaj odvisno od vre-
menskih razmer. V živinoreji,
kjer opažajo zadnja leta precejšen
padec proizvodnje tudi na račun
odliva telet, nameravajo uvoziti
nekaj telet kljub strogim predpi-
som o karanteni. Največje
povečanje, za 22 odstotkov,
načrtujejo v prašičereji, kjer naj
bi dosegli letno prirejo 21 tisoč
pitancev. Obseg trgovine naj bi se
v maloprodaji povečal za 7,4, v
veleprodaji pa za 5,8 odstotka.
Če še enkrat povzamemo mnen-
je vodstva zadnige, da so načrti za
letošnje leto realni, imajo ti osno-
vo tudi v na občnem zboru
izrečeni oceni, da je dosedanje
ugodno poslovanje rezultat do-
brega sodelovanja zadruge, nje-
nih članov, poslovnih partnerjev
ter organov upravljanja.
J. Bračič
Vodilni pri vodenju in upravljanju zadruge. Z leve: predsed-
nik upravnega odbora Marjan Hergan, direktor Stanko To-
manič in predsednik nadzornega odbora Srečko Primožič
ILIRIKA - BORZNOPOSREDNISKA HISA /
TEDENSKI KOMENTAR
Zopet navzdol
Razpoloženje na slovenskem trgu vrednostnih
papirjev je še vedno klavrno. Slovenski borzni in-
deks, ki odraža stanje trga, je v preteklem tednu
zdrsnil za več kot odstotek. Nezaupanje v trg so
tokrat pokazali domači delničarji, ki so uprizorili
pravo razprodajo kapitala. Razloge za takšno rav-
nanje domačih lastnikov je težko izpostaviti, ven-
dar pa lahko rečemo, da se tako nižanje tečajev
ne more dolgo nadaljevati. Največjo škodo so v
najvišji borzni kotaciji utrpeli delničarji podjetja
Radenska. Kljub temu da podjetje posluje
uspešno in je v preteklem''letu doseglo podobne
rezultate kot predlansko leto, se je vrednost njene
delnice znižala močno pod 1.900 tolarjev. Invest-
itorji so pokazali zanimanje za delnico pri 1.820 to-
larjih, kar je kar dobrih 5 odstotkov nižje kot teden
prej. Veliko so pretekli teden izgubili tudi delničarji
farmacevtskih podjetij. Cena Lekove delnice se je
ob ugodnem startu v začetku tedna, ko so se posli
sklepali že prek 33.000 tolarjev, zniževala iz dneva
v dan, konec tedna pa je njen tečaj končal pri
32.000 tolarjih oziroma 2,3 odstotka nižje. Za enak
odstotek se je vrednost znižala tudi Krki. Optimi-
zem ob začetku tedna, ko so delnico kupovali po
26.000 tolarjev, se je hitro končal, vrednost delni-
ce pa se je znižala na 25.000 tolarjev. Negativni
val je zajel tudi delnico slovenskega trgovca Mer-
catorja. Njena vrednost se je ob ugodnih novicah
iz slovenske vlade sicer uspela zadržati nad
14.000 tolarji, vendar pa so se posli sklepali tudi
že nekaj 100 tolarjev nižje. Vlada je na svoji seji
obravnavala prevzem Emone Merkurja in Merca-
torju dovolila njegovo namero.
Prevzem je pretekli teden napovedala tudi
koprska družba Intereuropa. Z nakupom celjske-
ga STC bo Intereuropa razširila svojo logistično
mrežo. S pridobitvijo kar 35.000 kvadratnih metrov
pokritih skladiščnih prostorov, kolikor jih ima v las-
ti STC Celje, bo Intereuropa lažje prodirala na po-
dročje Štajerske, povečala pa se bo njena veljava
tudi v evropskem merilu. Te informacije niso kaj
bistveno vplivale na ceno njene delnice, saj je nje-
na vrednost ostala nespremenjena pri 2.400 tolarj-
ih. Zaokrožitev strateških načrtov Intereurope bi
bila še združitev z Luko Koper v globalni logistični
servis, do česar pa po zadnjih informacijah verjet-
no ne bo prišlo. Intereuropa, ki je v zasebni tasti,
se ne strinja z zahtevo vlade po pravici veta oziro-
ma zlati delnici v združenem podjetju, zato je po
njihovem mnenju trenutno neproduktivno nadalje-
vati projekt združevanja. Klub temu da do
združitve ne bo prišlo, pa imata podjetij veliko
skupnih točk, na katerih bosta utrjevati dosedanje
poslovno sodelovanje.
Pozitivne informacije so se pretekli teden vrstile
tudi v naftnih logih. Najprej so ugodne novice za
slovenski naftni podjetji prišle iz tujine, ko so člani
OPEC povišali količino načrpane nafte, kar je na
svetovnih trgih povzročilo znižanje cene črnega
zlata. Ugodne pogoje za rast vrednosti delnic naft-
nih družb pa so pripraviti tudi v slovenski vladi, ko
so sprejeli model določanja cene bencina in
maržo, ki jo pri tem naftni družbi lahko imata. Na-
sproti pričakovanjem pa se slovenski trg kapitala
ni odzval na te informacije. Delnica Petrola je v
preteklem tednu celo izgubila poldrugi odstotek in
končala teden pri 21.500 tolarjih, nekoliko bolje pa
je kotirala delnica Istrabenza, ki se je povzpela za
0,4 odstotka na 2.518 tolarjev. Pretekli teden sta
pozitivno presenetili le slovenski pivovarni, kateri-
ma se je tržna vrednost povečala. Delnice obeh so
se podražile za 3 odstotke, vrednost Pivovarne
union se je povišala na 40.700 tolarjev, trgovalno
območje Pivovarne Laško pa se je dvignilo prek
4.400 tolarjev.
Negativno se je teden zaključil tudi za poob-
laščene investicijske družbe. Indeks PIK, ki ga
sestavljajo najprometnejši PID-i, se je v enem ted-
nu spustil za 2,8 odstotka na vrednost 1.273 ind-
eksnih točk. Največ so k padcu prispevale prazne
in polprazne investicijske družbe. V povprečju so
družbe, ki imajo med svojim premoženjem naj-
manj realnih naložb, padle za dobrih 6 odstotkov,
vrednosti pa so se z izjemo Pomurskega investicij-
skega sklada 2 znižale močno pod 30 tolarjev za
delnico. Občutneje se je v pozitivno smer prema-
knila le polna družba Triglav steber I, ki je zanimi-
va tudi za tujce, saj so v zadnjem obdobju pridobili
v tej družbi kar nekaj odstotkov vseh delnic.
V preteklem tednu so trgu pokazali zobe domači
investitorji, kar se je pokazalo v večjih razprodajah
delnic in nižanju njihovih vrednosti. Po vsej verjet-
nosti takšno stanje ne more trajati dolgo, saj bo pri
nizkih cenah vedno manj investitorjev pripravljenih
prodati svoje delnice, za nakupne apetite pa ne bo
dovolj ponudbe.
Matjaž Bernik, llirika BPH
tednik - Četrtek, 6. april 2000
3
POirOČAMO, KOMENTIRAMO
NOVOSTI V PTUJSKI KLETI
že drugo leto so aktivnosti, ki so jih ptujski turistični vodniki
izvajali ob svetovnenn dnevu turističnih vodnikov (21. febru-
arju), pomaknjene v april. Letošnji program, ki ga bodo
Ptujske vedute izvedle z zunanjimi sodelavci. Vinarstvom Slo-
venske gorice - Haloze in Pokrajinskim muzejem Ptuj, se bo
pričel v soboto, 15. aprila, ob 10. uri na ptujskem gradu.
Udeleženci si bodo najprej ogledali razstavo o viničarjih, sko-
zi katero jih bo popeljala muzejska etnologinja Monika Simo-
nič, ob 11. uri pa se bo pričel ogled novosti v ptujskih vinskih
kleteh; po njih bo vodil vodja turističnih programov v ptujski
kleti Boris Zajko.
LJUBLJANSKA BANKA ZNOVA NAJBOLJŠA
Založniška hiša Global Finance Media Inc. iz New Yorka je
že drugič zapored izbrala Novo Ljubljansko banko za na-
jboljšo v Sloveniji. Priznanje ji bodo izročili na letni.skupščini
Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada letos
septembra v Pragi. Nova Ljubljanska banka bo aprila prejela
tudi priznanje za najboljšo slovensko banko po izboru speci-
alizirane revije založniške hiše Euromoney Institutional Inves-
tor.
NA KTV GORIŠNICA imm ŽE 50. KRONIKA
Gledalcem kabelske televizije Gorišnica se ta konec tedna
obeta nova - marčevska kronika aktualnih dogodkov z
vseh koncev občine. Petdeseta kronika bo na sporedu jutri
zvečer (v petek) ob 19. uri, ponovili pa jo bodo v nedeljo, 9.
aprila, ob 15. uri. V mesečni oddaji bo prispevek ob 10. seji
občinskega sveta, o trsničarski zadrugi Juršinci bo govoril Si-
mon Toplak, pripravili so prispevek s področja km^etijstva in
infrastrukture, z otvoritve novih prostorov podjetja Žiher, eki-
pa kabelske televizije je bila na pustovanjih, materinskih dne-
vih in gasilskih občnih zborih, na območnem srečanju
otroških pevskih zborov, občnem zboru SLS in turističnega
društva, na podelitvi priznanj Civilne zaščite in na snemanju
radijske oddaje Rajžamo iz kraja v kraj. Tudi v tokratni kroniki
ne bo manjkalo športnih prispevkov, nasvet policije in še kaj
zanimivega. (TM)
TA TEDEN NA PTUJSKI TELEVIZIJI
Četrtek: V filmskem kotičku bo ob 21. uri na sporedu film
Gospod Mama Potitlano.
f soboto ob 21. uri in nedeljo ob 10. uri: V tokratni infor-
mativni oddaji se bo s svojimi poslovnimi dosežki v
lanskem letu najprej predstavila Perutnina Ptuj, 45-letnico
uspešnega dela je 24. marca delovno proslavil Zgodovinski
arhiv Ptuj, Ekonomska šola Ptuj pa 40-letnico uspešnega
dela, podjetje Meso izdelki Žerak je odprlo novi market v
Vidmu pri Ptuju, svojo ponudbo je prenovila ptujska vinska
klet, obrtniki s Ptujskega so se sestali na skupščini, v Mihe-
ličevi galeriji so odprli razstavo Tomaža Plavca, nekaj utrin-
kov je namenjenih tudi glasbenemu večeru, ki je bil v Na-
rodnem domu, in dobrodelnemu koncertu v viteški dvorani
na ptujskem gradu. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji
moto športa in vsi,, ki želijo ostati zdravi in zmagovati.
Pripravila: MG
POVORI SE ...
■ ... DA je napovedana ločitev
koalicijskih partnerjev posledica
nezvestobe v zakonu. Je že tako,
da z enim živiš in delaš, drugi pa
ti je bolj všeč.
... DA takemu pojavu ljudje
rečemo kurbarija, kar pa je po
ljudskem mišljenju tako in tako
enako politiki.
... DA so ob novici, da bo tudi
minister Smrkolj v odstopnem
paketu SLS ministrov, medvedje
napovedali veliko spomladansko
fešto. Pekli bodo ovce na žaru.
F« zaščiteni medvedje Sloveni-
'fe, vabljeni.
... DA je del ministrov
pripravljal prošnjo za sporazum-
no prekinitev delovnega razmer-
ja v vladi, šef pa jim je že pred
tem dal knjižice.
... DA bo ptujski župan po
naslednjih volitvah minister za
zdravstvo. Upajmo, da ne zato,
ker bo državi pojemala sapa.
... DA naj bi bile volitve že ju-
nija. Zdaj bi volivcem radi
pokvarili še zasluženi dopust.
... DA bo problem ob bližnjem
odhodu dela vlade narediti pri-
mopredajo. Enemu manjka del
orožja, drugemu audi...
... DA je na zadnji seji mestni
svetnik javno povedal, v katerem
lokalu je najboljša ponudba. Ker
dotični ni vegetarijanec, meni-
mo, da je mislil predvsem na
meso.
... DA imajo bogato mesno
ponudbo tudi v številnih drugih
lokalih. Toda v prej imenova-
nem je menda sočen zrezek segret
na telesno temperaturo.
V NEDELJO VOLITVE V SVET KMETIJSKO-GOZDARSKE ZBORNICE SLOVENIJE
V10. volilni enoti Ptuj sedem list kandidatov
Nadaljevanje s strani 1
Za območje volilne enote št. 10
- Ptuj je bilo vloženih sedem
kandidatnih list in vse so bile
potrjene s strani republiške vo-
lilne komisije za volitve v kme-
tijsko-gozdarsko zbornico. V
nadaljevanju objavljamo vseh
sedem list kandidatov za volitve
članov sveta kmetijsko gozdars-
ke zbornice Slovenije v volilni
enoti 10 - Ptuj.
I.	ime liste:
DRUŠTVO SKZ - SLOVENSKA
KMEČKA ZVEZA
Kandidati:
1.	Franc Kuri, roj, 1948, Coge-
tinci 34
2.	Marija Vogrin Bračič, roj.
1966, Zamarkova, Lenart
3.	Feliks Kocbek, roj. 1952,
Zgornja Voličina 28
4.	Viktor Kapel, roj. 1956,
Dražen Vrh - del 56
5.	Janez Senekovič, roj. 1930,
Drvanja 31.
II.	Ime liste:
DRUŠTVO SLOVENSKO
KMEČKO GIBANJE
Kandidati:
1.	Janez Žampa, roj. 1929, Le-
vanjci 10
2.	Jožef Ozmec, roj. 1947,
Osluševci 21
3.	Alojz Mlaker, roj. 1957,
Ložnica 21
4.	Ciril Meško, roj. 1943, La-
honci 6
5.	Miran Kline, roj. 1961,
Gorišnica 45.
III.	Ime liste:
KMEČKA LISTA - DRUŠTVO
ZA RAZVOJ KMETIJSTVA IN
PODEŽELJA
Kandidati:
1.	Simon Toplak, roj. 1940,
Juršinci 21
2.	Janez Rajšp, roj. 1956,
Drvanja 6
3.	Simon Leskovar, roj. 1956,
Kočno pri Polskavi 2
4.	Ivan Šimenko, roj. 1957,
Pobrežje 75
IV.	Ime liste:
DANIJEL ORNIK
Kandidati:
1.	Jožef Škrlec, roj. 1940,
Zgornje Partinje 38
2.	Franc Zagoršak, roj. 1948,
Žamenci 7, Dornava
3.	Franc Bezjak, roj. 1957,
Prvenci 7/a
4.	Štefan Kirbiš, roj. 1942,
Zgornja Hajdina 84/b
V.	Ime liste:
GOVEDOREJSKO DRUŠTVO
PTUJ iN ZDRUŽENJE REJCEV
PRAŠIČEV PTUJ
Kandidati:
1.	Franc Obran, roj. 1959, Za-
bovci 35
2.	Zvonko Erbus, roj. 1953,
Pleterje 35
3.	Ivan Kelenc, roj. 1956, For-
min 32
4.	Marjana Mohorič, roj, 1952,
Levanjci l/a
5.	Alojz Galun, roj. 1940, Sto-
perce 7.
VI.	Ime liste:
IVAN PUČNIK
Kandidati:
1.	Ivan Pučnik, roj. 1927,
Črešnjevec 107
2.	Jožef Orthaber, roj. 1952,
Spodnja Polskava 146
3.	Karmen Sadek Pučnik, roj.
1970, Dobrovo pri Prihovi 5
4.	Jožef Kohne, roj. 1972, Sta-
novsko 83
5.	Leopold Vrečko, roj. 1950,
Zgornje Prebukovje 34
Vil. Ime liste:
MARKO KOČEVAR
Kandidati:
1.	Anton Marčec, roj. 1956,
Obrež 22
2.	Franc Zadravec, roj. 1937,
Vinsko Vrh 3
3.	Martin Rudolf, roj. 1949,
Spodnji Ključarovci 23
4.	Vekoslav Kumer, roj. 1940,
Trgovišče 17
5.	Andrej Keček, roj. 1938, Vi-
tan 12.
Volitve bodo potekale po pro-
porcionalnem sistemu. Vsak vo-
livec bo zaokrožil zaporedno
številko pred imenom ene od
kandidatnih list. V vsaki volilni
enoti bodo tako izvoljeni štirje
predstavniki, ki bodo interese
svoje volilne baze zastopali v
svetu zbornice. Poleg tega bo iz
vsake volilne enote s pomočjo
Zadružne zveze Slovenije izvol-
jen po en predstavnik zad-
ružništva in prek Gospodarske
zbornice po en predstavnik
kmetijskih gospodarskih orga-
nizacij.
J. Bračič
SV. ANDRAŽ /12. SEJA OBČINSKEGA
SVETA
Ceste med predna-
stnimi invesiMfami
Svetniki občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah so se v
ponedeljek sestali na 12. redni seji občinskega sveta, ki je
bila tokrat namenjena razpravi o obnovi kulturne dediščine v
občini, delovanju gasilske zveze in andraškega gasilskega
društva, ustanovitvi lokalne turistične organizacije ter
prednostnim investicijam na območju občine.
Občina Sv. Andraž v letu 2000 namenja obnovi stare domačije v
Vitomarcih dobra dva milijona tolarjev. Del sredstev je že prispeva-
lo ministrstvo za kulturo, del še pričakujejo. Razprave o potrebni
obnovi, ki naj bi bila končana še letos, se je udeležila tudi Jelka
Skalicky z mariborskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne
dediščine, ki tudi sodeluje pri obnovi. Svetniki so sklenili, da si že
to nedeljo ogledajo staro domačijo in ugotovijo njeno dejansko
stanje. Za izvajalce obnove naj bi poskrbela občinska uprava.
Svetniki so na seji govorili tudi o ustanovitvi lokalne turistične
organizacije. Ugotovili so, da so možnosti razvoja občine predvsem
v kmetijstvu, podjetništvu in turizmu, zanimali pa so jih tudi
stroški, ki bi jih občina imela od priključitve k predlagani lokalni
turistični organizaciji. Še pred drugim branjem novega občinskega
odloka o tem naj bi se pri Sv. Andražu sestali gostinci in drugi zain-
teresirani, saj na občini želijo preveriti, kakšen je sploh interes za
vključitev v novo turistično organizacijo.
Občinski svet se je seznanil tudi z delovanjem gasilske zveze
Trnovska vas - Vitomarci in gasilskega društva Sv. Andraž. Oboji
so svetu poročali, da jim najvišje stroške prinaša izobraževanje in
izpopolnjevanje, PGD Sv. Andraž pa naj bi v letu 2000 več sredstev
namenilo tudi opremi; v skladu z razpoložljivimi finančnimi
sredstvi bo društvo letos nabavilo novo avtocisterno.
V nadaljevanju so andraški svetniki soglašali z imenovanje Darje
Potočnik Benčič za direktorico ptujske lekarne, pod točko razno pa
razpravljali o prednostnih investicijah v občini. Podobno kot v dru-
gih slovenskogoriških občinah so tudi pri Sv. Andražu med
prednostnimi ceste. Letos jih nameravajo posodobiti v Drbetincih,
Kobošaku in Gibini v skupni dolžini 1,4 kilometra, v občini pa
pričakujejo, da bodo obnovo sofinancirali tudi občani.
AK
ORMOŽy NIŽJA CENA SLADKORJA IN
POSLEDIČNO SLADKORNE PESE
Hezadovoljni
s ceno
sladkorne pese
Prejšnji petek so se v ormoškem hotelu zbrali pridelovalci
sladkorne pese, ki so člani upravnega in nadzornega odbora
Zadruge za pridelavo sladkorne pese. Razpravljali so o
letošnjih zaostrenih pogojih pridelave in nižjih cenah odku-
pa te pri nas vse bolj razšiijene poljščine.
Cena sladkorne pese je z lanskih 8 padla na 7 tolarjev za kilogram,
pri tem pa so se zvišali stroški pridelave. V pogovoru so sodelovali
tudi predstavniki vodstva Tovarne sladkorja Ormož. Direktor TSO
Jurij Dogša je povedal, da je glavni razlog znižanja odkupne cene
sladkorne pese padec cene sladkorja.
Pridelovalci se pripravljajo tudi na formiranje in uradno ustanovi-
tev Združenja pridelovalcev sladkorne pese, ki bo delovalo po vzoru
sorodnih združenj v Evropski uniji. Obširneje se bodo o tej in drugi
problematiki pogovarjali na občnem zboru zadruge za pridelavo
sladkorne pese, ki bo v drugi polovici aprila. Kmalu pa ji bo sledila
tudi skupščina združenja.
Ma|da Fridi
4
četrtek, 6. april 2000 - tednik
PTUJ / PRAZNOVANJE 40-LETNICE EKONOMSKE SOLE
Uiimo se za življenje
"INon sholae sed vitae discimus," so trdili že v starem Rimu, s
čimer so hoteli reči, da se ne učimo za šolo, ampak za življenje.
In prav tako so hoteli svojo šolo prikazati dijaki in profesorji
Ekonomske šole Ptuj, ko so pretekli petek sklenili praznovanje
40-letnice šole s svečano akademijo, ki jo je pripravila profeso-
rica Marija Mir Milošič.
Znanje je bilo in je še zmeraj
veliko bogastvo vsakega izmed
nas. Je vrednota, ki nam omo-
goča, da se znajdemo v življenju,
da smo uspešni in srečni. In šola
lahko ponudi to bogastvo. Na
Ekonomski šoli Ptuj tako že 40
let izobražujejo in vzgajajo mla-
de s širšega ptujskega območja.
Da bi zabeležili utrip šolskega
življenja v teh letih, so pripravi-
li jubilejni zbornik. Z njim
predstavljajo majhne, pa tudi
velike uspehe, šolski vsakdan-
jik, še zlasti pa veselje, ko vidijo,
da se dijaki v šoli dobro počutijo
in uspešno bogatijo svoj svet
znanja in spoznanj.
"V naših šolah mora prevlado-
vati filozofija odkrivanja in raz-
vijanja talentov, hkrati pa se
moramo boriti za vsakega dija-
ka, da pridobi temeljno izobraz-
bo in poklic, saj je srednje
izobraževanje ključnega pome-
na za učne poti mladih in tudi
za razvoj celotne družbe," je
med drugim dejala ravnateljica
Ekonomske šole Ptuj Branka
Regvat Kampl. Zraven Branke
R. Kampl šolo s 1340 dijaki in
85 učitelji pomagata voditi tudi
pomočnici ravnateljice Mija
Vaupotič Gregorinčič in Vlas-
ta Hodnik.
Ob jubileju so zraven zbornika
izdali še pregled znanstvenora-
ziskovalnega dela, šolsko glasilo
Ekonomček, literarno glasilo
šolskega radia Dino, gledališki
list in pregled pokroviteljev.
Pred štirimi desetletji je šola
začela svoje delo s tremi učitelji
in 140 učenci, danes je na njej
zaposlenih 85 delavcev, v šestih
programih pa se izobražuje 1350
dijakov. Težnje po ukinjanju šo-
le v šestdesetih letih in različne
reforme v slovenskem srednjem
šolstvu je Ekonomska šola Ptuj
uspešno prebrodila. V teh štirih
desetletjih je tisoče maturantov
vseh omenjenih smeri oziroma
šol uspešno zaključilo izobraže-
vanje in se zaposlilo v Podravju,
pa tudi drugod. Mnogi med nji-
mi so nadaljevali študij na fa-
kultetah, visokih ali višjih šolah
m so danes uspesni strokovnja-
ki na svojih področjih.
V počastitev štirideseteletnice
šole so goste najbolj navdušili
dijaki, ki so sodelovali v
slavnostni akademiji, saj je pro-
fesorica Marija Mira Milošič
pripravila pregled zgodovinske-
ga dogajanja, ki je bilo nepos-
redno vpeto v življenje šole,
predvsem dijakov. Dijaki so
poželi največje navdušenje pri
predstavitvi svojih glasbenih
sposobnosti.
Delavci šole so skupaj z dijaki
pripravili ob jubileju različne
razstave: Ekonomska šola od
1960 od 2000, Pisalni stroj skozi
čas. Založništvo dijakov
ekonomske šole. Nežen dotik
svile. Čuda sveta. Pisarna nekoč
in danes. Projektno in terensko
delo gimnazijcev. Varovalna
živila ter Maske in slike.
Neko obdobje Ekonomske
šole se je tako v petek končalo z
željami za novih štirideset let.
Milan Kraim PtnrUta
Ravnateljica Ekonomske šole Ptuj Branka Regvat Kampl.
Foto: Langerholc
Pomočnica ravnateljice Mija
Vaupotič Gregorinčič.
Foto: Nini
Pomočnica ravnateljice Vlas-
ta Hodnik: »Na zdravje in še
na 40 let!«	Foto: Nini
Na slovesnosti sta bila tudi župan IVlO Ptuj Miroslav Luci in di-
rektor Mercatorja SVS Stanislav Brodnjak; ob njiju ravnatelji-
ca Branka Regvat Kampl.	Foto: Nini
PTUJ / GLASBENI VEČER V NARODNEM DOMU
Kdfficerf za matere
v soboto, 25. marca, ob 1830 uri sta mešani pevski zbor Svobo-
da iz Ptuja (zborovodja Jože Demikovič) in moški PZ Talum iz
Kidričevega (zborovodja Ladislav Pulko) pripravila koncert, s
katerim so se pevci na materinski dan poklonili vsem materam
sveta, prav posebno pa materam v dvorani, kot je duhovito pri-
pomnila voditeljica prireditve Nada Kotar.
Spored posameznih skladb je
tudi v nadaljevanju povezovala
z izbranimi besedami in toplimi
čustvi ljubezni do materinstva, s
čimer je občinstvo v dvorani
pripeljala v razpoloženje, pri-
merno za izvedbo Kernjakove
občutene skladbe Mamici, ki jo
je Jože Dernikovič intoniral
svojemu zboru, naštudirano
nalašč za to priliko; če se ne mo-
tim, smo jo na Ptuju slišali
prvič, za kar se moramo gospo-
du Drnikoviču posebno zahvali-
ti!
Mešani zbor Svoboda Ptuj je
kulturen in glasovno uravno-
vešen zbor, čeprav razpolaga le z
osmimi moškimi glasovi, kar je
manj kot tretjina zbora. Zato se
zborovodja izogiba pesmim, ki
zahtevajo prevelik dinamični
razpon, predvsem od F do FF,
pa tudi prevelikih glasovnih ob-
segov. Na ta način doseže ko-
morni način petja glede dinami-
ke in čisto intonacijo. Poslušalci
pa lahko občudujemo, kadar se
pevci posebno potrudijo, lepe,
srebrnkasto svetle soprane z
baržunasto mehkimi alti in
dobro dopolnjujočimi tenorji
ter zanesljivimi, široko zve-
nečimi mehkimi in temnimi
basi, ki dajajo zboru temelj in
širino.
Najprej nekaj splošnega o
pevskih sporedih. Spored
pevskega koncerta je sestavljen
običajno iz šestnajst do osem-
najst pesmi, z enim ali največ
dvema dodatkoma. Ta glasbeni
večer pa je obsegal 10 -t- 10 pes-
mi, podelitev Gallusovih značk
in dvakrat po dva dodatka, kar
znaša približno 26 skladb. Tako
bi Svoboda lahko končala s Hri-
barjevim Mlatiči, MZ Talum pa
po črnskih duhovnih z
Vrabčevim pomladnim pozdra-
vom. Zadnje čase se je med zbo-
rovodje zelo razpasla razvada,
da na prigovarjanje pevk in pe-
vcev dajo na program Verdijev
Nabucco. Nabucco je velika
opera, ki zahteva velik oder z
različno razsvetljavo, kostume,
maske, igralce, sceno, velik zbor
in velik simfonični orkester. Iz-
vedbe naših zborov pa niso niti
torzo te grandiozne operne stva-
ritve, zato ne spada na pevske
koncerte!
Moški zbor Talum iz
Kidričevega, zborovodja Ladis-
lav Pulko, se je zadnje čase
pomladil in razširil svoje pevske
vrste. Zbor razpolaga z bogatim
pevskim materialom od prvega
tenorja preko drugih tenorjev in
baritonov do drugih basov, nje-
gov zborovski zvok je polnozve-
neč. V dinamiki se morda neko-
koliko premalo poslužuje piana,
še manj pianissima, v fortissi-
mih pa zaide včasih skoraj v
rahlo grobost, intonacija in ri-
tem sta v glavnem solidna, le
pesmi, ki so že dolgo na progra-
mu, bi morali občasno delno
obnoviti (skorepetirati). Zbor
razpolaga tudi z odličnimi solis-
ti v vseh glasovih - in to ne le z
enim! Prej naštete manjše po-
manjkljivosti, predvsem ritem
(nekoliko zrahljan), sicer niso
bistvenega pomena, so pa po-
membne za predstavitev pesmi
in njenega značaja (veselje,
žalost, melanholija, srditost) saj
so oporni stebri za razumevanje
in doživljanje njene interpreta-
cije - podajanja. Zelo je motila
prehrupno in predolgo intoni-
ranje zbora. Zelo dobri in raz-
vedrilni sta bili črnski duhovni
pesmi Maria Rijavca You'd bet-
ter min in Ladislava Pulka Go
down, Moses, ki sta poživili ne-
koliko dolgočasen program.
Po večerji se je predsednik
zbora Talum s pevci zahvalil
Nadi Kotar za odlično vodenje
in vsem pevkam podaril rdeč
nagelj za materinski dan, enako
kavalirsko pa so pevci obdarili
vse ženske pevke Svobode in
oba zborovodja z lepimi šopki.
Koncert je podprlo podjetje
Petlja.
prof. Jože Gregor€
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Nove zgodbe o frantu
Franc je priljubljen literarni ju-
nak izpod peresa avstrijske
avtorice Christine Nostlinger, ki
navdušuje mlade bralce in nji-
hove starše.
Kdor o Francu še ničesar ne
ve, temu moramo najprej marsi-
kaj pojasniti:
1.	Franc je star osem let in
šest mesecev. Njegovemu sta-
rejšemu bratu je ime Jožef in
njegova mama in oče sta zelo
prijazna.
2.	Čeprav je Franc v pol leta
zrasel za ped, je najmanjši otrok
v , razredu. Toda razlika med
njim in drugim najmanjšim otro-
kom ni več tako velika.
3.	Kadar je Franc razburjen,
postane njegov glas piskajoč,
kot da bi bil to glas kakega zah-
ripanega papagaja.
4.	Nekateri ljudje imajo Franca
za punčko. Zaradi njegovih
svetlih kodrov, modrih oči in
srčkastih ustnic. Toda tako po-
gosto kot včasih se mu to ne
dogaja več. Francev nos nam-
reč neverjetno raste. In velik
nos, tako pravi oče, naredi
obraz možat!
5.	Poleg Franca stanuje Gabi.
Stara je toliko kot Franc. In je
njegova prijateljica. Na žalost
ne hodi v isti razred. Franc hodi
v 2. b razred, Gabi pa v 2. a raz-
red. Včasih je imel Franc tri veli-
ke težave: majhnost, punčkam
podoben obraz in piskajoč glas.
Doslej so slovenski bralci
spremljali Franceve vsakdanje
težave v štirih knjigah. V prvi -
Zgodbe o Francu (Mohorjeva
družba, 1992) - fantič dokazuje
svoje fantovstvo, izgubi se bratu
Jožefu, mamici pripravi prese-
nečenje za materinski dan. V
drugi - Franceve ljubezenske
zgodbe (Mohorjeva, 1996) -
Franc razkriva svoja in bratova
občutja do nasprotnega spola.
V	tretji - Franceve šolske
zgodbe (Mohorjeva, 1999) - je
ena sama pripoved o težavah
prvošolčka, ki jih rešuje družno
z babico. Istega leta izidejo še
Franceve božične zgodbe, kjer
je govor o obdarovanju in praz-
novanju.
Vse knjige so odlično branje,
ki je polno humorja in vedrine.
Hkrati so knjige nevsiljivo
poučne: poudarjajo skladne
družinske odnose, medsebojno
spoštovanje in spoštovanje do
otrok, zapletenost odraščanja in
razumevanja čustvenih vzgibov.
In takšna je tudi najnovejša knji-
ga Christine Nostlinger France-
ve bolezenske zgodbe.
Franc zboli vedno takrat, ko si
to najmanj želi. A takrat, ko bi
mu bil bolezenski izostanek v
šoli dobrodošel, takrat je zdrav
ko dren. V zgodbici Popopran
nahod zbolijo vsi Francevi, epi-
demija gripe zajame vso šolo,
zato Franc sam izzove podobne
simptome z vdihavanjem popra.
V	naslednji zgodbici - Ljubezen
v mavcu - Franc trpi neslanosti,
ki mu jih napiše starejši brat na
mavec. Rdeči omet je naslovlje-
na tretja pripoved, ki razgalja
Franceve težave z alergijo na
rdeče sadje in zelenjavo.
Vse zgodbe s Francem je
odlično ilustriral Erhard Dieti,
prevedla pa jih je Lučka Jenčič.
Knjige so prijazno bralno obliko-
vane in posamezna šteje
triinšestdeset strani.
VABItO NA
PRAVLJIČNO URO
Danes je prvi četrtek v mesecu
in ob sedemnajstih vabimo v
pravljično sobo mladinskega
oddelka Knjižnice Ivana Potrča.
Pomladno pravljico namenjamo
otrokom od četrtega leta dalje,
ki naj imajo lahna športna
oblačila in copatke.
ill/an« Klemeniii
j FILMSKI KOTIČEK
iepofci
po ameriško
(American Beauty)
Lani je zmagal Zaljubljeni Shakespeare. Letos je kar
pet Oskarjev pobrala drama Lepota po ameriško. Se-
veda, če bi isti film kandidiral za prestižno nagrado
lani, bi brez dvoma spet slavil Zaljubljeni Shake-
speare. Američani bi temu rekli 'dober timing'. Mi pa
bi podelitev nagrade za najboljši film prej poimenova-
li: tresla se je gora, rodila se je miš.
Vsebine vam tokrat ne bom podrobno razkrivala, saj
govori o vsakdanjiku povprečne ameriške družine.
Zena sovraži moža, mož ženo, otroci pa obadva.
Življenjske razmere so nemogoče kljub materialnim
dobrinam: ljubezni med zakoncema ni več, zamenjala
sta jo naveličanost in dolgočasje, za ljubezen med ot-
roki in starši pa je tako vprašljivo, ali je kdaj obstajala.
Tako ni čudno, da se oče zaljubi v najstniško prijatel-
jico svoje hčere, frlgidna mama ponovno odkrije svo-
jo strast pri konkurenčnem poslovnežu, hči pa ima
tako zadosti pubertetniških problemov.
In kaj je sploh lepo? Je to najstnica, ki so ji komaj
začele poganjati prsi? Je to življenje, ki po neštetih
dolgočasnih letih spet dobi svoj smisel? Ali pa je to
morda listje, ki se brezskrbno igra v vetru? Naj pome-
ni lepota za vas karkoli, film vam bo morda pomagal,
da jo boste odkrili sami zase. Zaradi morbidne vsebi-
ne je možno, da vam to ne bo uspelo, vendar se po-
tolažite. Razodetje vam je obljubljeno isti trenutek, kot
I boste umrli. Spet nekaj novega, česar se lahko vese-
lite.
I Preden greste v kino, je važno, da ne pričakujete pre-
I več. Naj vas pet dobljenih Oskarjev nikar ne zavede.
I Ogledali si boste le precej čudno dramo, ki vas bo po
I vsej verjetnosti spravila v depresijo in boste njeno
I vsebino, če ne prej, v nekaj mesecih zagotovo čisto
I pozabili.
I	Nataša Žuran
tednik - Četrtek, 6. april 2000
5
PTUJ / POGOVOR Z MARKOM BRICUEM, NOVIM PREDSTOJNIKOM PTUJSKE KIRURGIJE
Tudi zdravstvo je vse bolj na trgu
Marko Bricelj, dr. med., specialist kirurg, je v ptujski bol-
nišnici zaposlen petnajst let. Šestega januarja letos je prevzel
vodenje njenega kirurškega oddelka.
"Medicinsko fakulteto sem
končal v času, ko je bilo potreb-
no, preden si dobil specializaci-
jo, še opraviti dve leti terenske-
ga dela. To je bilo zame v ZD
Slovenski Bistrici, kjer sem bil
sicer zelo zadovoljen, moja iz-
recna želja pa je bila bolnišnična
medicina. Preden sem prišel na
Ptuj, sva se z ženo, ki je tudi
zdravnica, doma je s Štajerske-
ga, jaz pa sem Koprčan, prišla
zanimat o možnostih za slijžbo
v tukajšnji bolnišnici. Ostal
sem. Mlad zdravnik lahko nam-
reč najde lepo potrditev tudi v
srednje veliki ali manjši
zdravstveni ustanovi, ker se
tudi v teh lahko katera od dejav-
nosti zelo razvije. Vse pa je od-
visno od človeka, ali "ima mo-
torček", ali vrta, išče, ima pred-
loge, ali stvari pametno zastavi.
V teh primerih se da marsikaj
doseči. Ob zmerni zainteresira-
nosti pa tudi v veliki zdravstve-
ni ustanovi, na zelo specializira-
nem oddelku, ne moreš biti ne
vem kako uspešen oziroma igra-
ti prve violine," je o svojih začet-
kih dela v ptujski bolnišnici po-
vedal novi predstojnik ki-
rurškega oddelka ptujske bol-
nišnice Marko Bricelj.
Kirurgija ga je vedno zanima-
la, zato si jo je izbral za speciali-
zacijo."Če bi bil danes pred izbi-
ro, bi morda izbral kakšno mir-
nejšo vejo medicine. Tako pa
sem se odločil za kirurgijo in
delo opravljam z veseljem. Mla-
di zdravniki se danes ponavadi
pogosto odločajo za konserva-
tivne veje medicine, na primer
interno. Pri odločanju o specia-
lizaciji ima veliko vlogo tudi fa-
kulteta, ki je zelo teoretično
usmerjena, vsaj v mojem času je
bilo tako. Ko pa se medicinec
pojavi na tako imenovanem
trgu delovnih mest v medicini,
se ponavadi odloči za 'mirnejše'
veje medicine. To bi lahko bil
eden od vzrokov za pomanjkan-
je kadrov v kirurgiji, drugi
vzrok pa je vse večja feminizaci-
ja poklica, pa naj to ne zveni kot
šovinizem. Čeprav ne poznam
najnovejših podatkov, je bilo še
pred letom tako, da je študij tu
in tam končal kakšen študent, v
glavnem so prevladovale žen-
ske," je v nadaljevanju pogovora
o svoji odločitvi za kirurgijo in
o pomanjkanju teh kadrov po-
vedal novi predstojnik ki-
rurškega oddelka ptujske bol-
nišnice.
TEDNIK: Kakšne cilje ste si
zadali na tem odgovornem de-
lovnem mestu?
M. Bricelj: "Tudi v zdravstvu
prihaja vse bolj do tržnih raz-
mer. Gibanje pacientov in z
njim povezano iskanje mesta,
kjer se bodo zdravili, bo vedno
večje, tudi z napotnicami, ki so
pogosto bianco naročilnice. Te
jih bodo vodile do ustanov z re-
nomejem ali pa bodo pri izbiri
mesta zdravljenja odločali drugi
dejavniki. Lahko pa jih bodo
usmerjali tudi sami splošni
zdravniki; to je tudi njihova
pravica, ki ji ne gre oporekati.
'Siljenje' pacientov, da bi se že
zaradi tega, ker bivajo tu, zdra-
vili v domači zdravstveni usta-
novi, je nepotrebno. Eden od
ciljev, ki jih želim uresničiti, je,
da bi v naslednjih letih vzjjosta-
vili dober stik s splošnimi
zdravniki na gravitacijskem
območju ptujske bolnišnice in
širše ter da bi jim bili bol-
nišnični zdravniki v pomoč, ko
napotujejo bolnike v bol-
nišnično zdravljenje oziroma
potrebujejo kakršnokoli drugo
obliko svetovanja s področja
bolnišničnega zdravljenja.
Lahko so to tudi samo vsakod-
nevni stiki preko telefona. Paci-
entom želimo omogočiti vse tis-
to, kar je zanje najugodneje. Se-
veda pa želimo, da bi bili mi, to-
rej ptujska bolnišnica, tisti, ki
nas bodo izbrali, če bodo potre-
bovali storitve, ki jih tu opravl-
jamo. V tem smislu želimo raz-
vijati tiste veje kirurgije, ki so za
splošno bolnišnico najzanimi-
vejše. Za zdaj na ptujski kirurgi-
ji opravljamo program operativ-
nih storitev, ki ji pritičejo, in v
okviru kazoistike, ki jo imamo.
Ob določeni usmeritvi bol-
nišnice pa bi lahko delali več
tistega programa, pri katerem
smo še posebej uspešni. S po-
dročja trebušne kirugije bi to
bila laparoskopska kirurgija (v
ptujski bolnišnici smo prve
tovrstne operacije izvedli leta
1992), potem operacije kil - gre
za operacije, ki so na področju
splošne kirurgije najpogostejše -
in tudi operacije, na katere se v
okoliških bolnišnicah najdlje
čaka. Lani smo opravili 1190
operacij; največ jih je bilo zara-
di žolčnih kamnov. Tako ima-
mo v zadnjem času večji priliv
pacientov s celjskega in mari-
borskega območja. Pri nas čaka-
jo na operacijo le dva do tri ted-
ne. Drugo področje pa so sklep-
ne - artroskopske operacije z
uporabo modernih metod, pri
katerih pacienta predvsem manj
boli, pa tudi učinkovitejše so
lahko takšne operacije kot v
odprti kirurgiji. Če se bomo ka-
drovsko okrepili (trenutno dela
sedem kirurgov), če bomo dobi-
li kakšnega strokovnjaka z dru-
gega področja, kjer je v Sloveniji
prav tako deficit, kot je na pri-
mer žilna kirurgija, bi lahko to
bila ob primerni opremi dejav-
nost, ki bi jo prav tako lahko
razvijali. Čez približno leto in
pol bosta naše vrste okrepila dva
specialista, kar pomeni za odde-
lek precejšnjo okrepitev."
TEDNIK: Kako ste se kot
novi predstojnik predstavili
sodelavcem? Ste jim povedali,
kaj od njih pričakujete, kakšna
bo 'nova metla'?
M. Bricelj: "V takih primerih
je človek vedno v skušnjavi.
Sam sem se odločil za mehko
različico, za postopnost v uva-
janju sprememb, pri tem pa
želim biti sam zgled. Razumlji-
vo pa je, da delo ne bo lahko.
Zavedam se tudi, da marljivo
delo zdravnikov in sester od
sedme do petnajste ure, ki je
bilo nekoč sicer cenjeno, danes
ni več dovolj. Prav pri vzpos-
tavljanju te nove filozofije dela
pričakujem največ težav.
Pričakujem pa, da bodo moji so-
delavci o tem, kako izboljšati
delo, razmišljali tudi po
končanem delovnem času. Delo
z ljudmi, posebej še z bolnimi,
zahteva nenehne izboljšave. Ena
od novih metod dela, ki smo jih
že začeli uresničevati, so stro-
kovni sestanki s sestrami. Ti
bodo sestavljeni iz kratkih stro-
kovnih tem oziroma predavanj,
ki se bodo v nadaljevanju razvi-
la v konkreten pogovor od-
delčnih zdravnikov s sestrami o
določeni temi. Začetek se je po-
kazal kot dober, zbrali smo že
cel spisek tem. Zdravnike pa ob
tem čaka še trženje našega dela.
kar vidim, kot sem že povedal, v
približevanju naših storitev
splošnim zdravnikom. Prvo
tako predstavitev smo imeli
prejšnji mesec za zdravnike
zdravstvenega doma Lenart."
TEDNIK: Kaj pa večna in ni-
koli dorečena tema: odnos
zdravnik - bolnik?
M. Bricelj: "Ko človek zboli,
je prizadet. Če zboli za bolezni-
jo, kjer lahko tudi sam nekaj
prispeva k uspešnemu zdravl-
jenju in je nekak aktivni ude-
leženec, še nekako gre. Drugače
je v kirurgiji, kjer je tega malo.
saj imamo običajno opravek s
pacienti, ki so operirani, opera-
cija pa je trenutek, ko je človek
popolnoma prepuščen drugim.
Če zdravnik in bolnik ne vzpos-
tavita kvalitetnega odnosa,
lahko pride do nesporazumov.
Pravice pacientov so tudi vse
bolj poudarjene, temu se mora-
mo strokovno in občečloveško
prilagoditi."
TEDNIK: Kdaj je zdravnik v
dilemi?
M. Bricelj: "Dilem je več. Ena
se pojavi že med samim zdravl-
jenjem: katero metodo izbrati,
da bo za pacienta čim bolje.
Tega je sicer vedno manj, ker se
v vseh vejah medicine, tudi v
kirurgiji, uveljavljajo doktrine -
dogovorjeni načini zdravljenja.
Dileme pa so tudi v odnosih do
bolnikov in njihovih svojcev.
Enkrat bo treba jasno postaviti,
da je bolnik tisti, ki leži v bol-
nišnici, svojci pa so samo svojci.
Tudi pri nas bomo verjetno mo-
rali ob sprejemu poškodovanca
ali bolnika v bolnišnico ob vsem
tistem, kar moramo izvedeti od
njega, pacienta vprašati tudi o
tem, komu lahko damo infor-
macije o njegovem zdravljenju.
Dogovoriti se bomo morali tudi
o načinu dajanja informacij;
verjetno bomo tudi pri nas tako
kot že na nekaterih oddelkih so-
sednje bolnišnice prenehali da-
jati informacije po telefonu."
TEDNIK: Kakšen je vaš pog-
led na privatizacijo v zdravst-
vu? Sedaj je občutek, da se
zdravniki, ki so še ostali v jav-
nem zdravstvu, in zasebniki
gledajo kot pes in mačka, še
včeraj pa so bili sodelavci.
M. Bricelj: "To je bolj
vprašanje za splošno zdravstvo.
Na ravni bolnišnice tega toliko
ne občutimo, vendar moram po-
vedati, da imamo z zasebnimi
zdravniki tako na Ptujskem kot
v Lenartu boljše odnose kot z
zdravniki v Zdftvstvenem
domu Ptuju. V Ptuju imamo
tudi zasebnega kirurga, ki tudi
dela v naši bolnišnici in dobro
sodelujemo z njim. Sicer pa če
se privatizira cela družba, zakaj
bi zdravstvo ostalo zunaj? Za-
sebništvo je realnost."
TEDNIK: Kaj pa lahko po-
veste o samem materialnem
položaju zdravnika? Prejema
za svoje delo primemo plačilo?
M. Bricelj: "To je lahko za ta
trenutek zelo sporno vprašanje.
Vendar je potrebno povedati, da
se je pri plačah v zdravstvu v
zadnjem času naredilo veliko.
Osebno s plačo nisem nezadov-
oljen.- Dejstvo pa je, da zdravni-
ki želimo tak položaj, kot je
nekoč že bil. Hkrati pa moramo
biti tudi realni: zdravnik je imel
tak položaj v preteklosti tudi
zato, ker jih je bilo zelo malo in
ker je bilo od konkretnega
zdravnika na nekem območju
zelo veliko odvisno, velikokrat
tudi življenje in smrt. Danes
tega ni več, ker imamo široko-
zdravstveno mrežo, ki je čisto
primerljiva z zahodnimi, in do-
bre zdravstvene storitve. Ne-
sporno dejstvo pa je, da je bil
dober nivo zdravstva vzpostavl-
jen in vzdrževan tudi na račun
plač v zdravstvu. Sedaj je trenu-
tek, da se stvari uredijo."
MG
Marko Bricelj, dr. med., specialist kirurg, novi predstojnik ki-
rurškega oddelka ptujske bolnišnice. Foto: Črtomir Goznik
PTUJ / PODPREDSEDNICA OKROŽNEGA SODISCA BISERKA ROJIC
Klfvfi poveianemu
pripaav rešili vei zadev
Pred kratkim smo v Tedniku že zapisali, da je na Okrožnem
sodišču v Ptuju, ki pokriva območje 16 občin in dveh sodnih
okrajev v Ormožu in Ptuju, sedem sodnikov ob pomoči 26 ad-
ministrativno tehničnih in strokovnega sodelavca v minulem
letu rešilo 3.398 zadev (predlani 3021). Čeprav seje pripad za-
dev povečal za skoraj 10 odstotkov, so torej število nerešenih
zadev zmanjšali za dobrih 12 odstotkov.
Veselje nad dobrim 12-odstot-
nim povečanjem rešenih zadev
je na tiskovni konferenci v
četrtek, 16. marca, izrazila tudi
podpredsednica Okrožnega
sodišča Biserka Rojic. Ob tem
je opozorila na bistvene novosti,
ki jih prinašata lani sprejeti za-
kon o pravdnem postopku ter
zakon o prekrških, ki je v pri-
pravi, sprejet pa naj bi bil še le-
tos:
"Število rešenih zadev se je v
primerjavi z letom 1998, ko jih
je bilo 3021, povečalo za 12,4%,
saj je bilo v letu 1999 rešenih
3.398 zadev. Zanimivi so tudi
podatki za posamezna področja.
Na kazenskem področju je bilo
lani v primerjavi z letom '98
rešenih za 21% več zadev, prei-
skovalnih zadev je bilo rešenih
33% več, stečajev za 21 % manj,
za 50% manj je bilo tudi likvida-
cij, registrskih zadev pa za 69%
več.
V fazi predhodnega postopka
oziroma preiskave je bilo v lan-
skem letu obravnavanih šest
pripornih zadev. Primerjava
pripada zadev kaže, da je v pri-
merjavi z letom 98 lani za 8 pri-
merov poraslo število zadev za-
radi kaznivega dejanja izdaje
nekritih čekov, zaradi kaznive-
ga dejanja velike tatvine je bilo
10 primerov več, lani smo imeli
tudi 2 ropa več kot predlani."
TEDNIK V pripravi je spre-
memba in dopolnitev zakona o
prekrških, ki naj bi bil sprejet
še letos. Kakšne spremembe
prinaša?
"Vsekakor precejšnje. Z dnem
uveljavitve tega zakona bodo
postali vsi gospodarski prestop-
ki, določeni v veljavnih predpi-
sih, prekrški. Zato je v drugi po-
lovici letošnjega leta pričakovati
upad kazensko-gospodarskih
zadev. Ob tem je treba poudari-
ti, da bodo gospodarski prestop-
ki, ki jih bomo obravnavali kot
prekrške, imeli enake zastaralne
roke, kot veljajo sedaj za gospo-
darske prestopke: 3-letni rela-
tivni zastaralni rok in 6-letni
absolutni zastaralni rok. Pri
prekrških, sedaj gospodarskih
prestopkih s področja poslovan-
ja s tujino, pa je ta rok daljši, 5-
leten. Okrožna sodišča, ki sedaj
obravnavajo gospodarske pres-
topke, bodo zadeve, ki so tre-
nutno na sodiščih, končala, tako
da bodo sodniki za prekrške
reševali samo nove zadeve, ki
bodo okvalificirane kot
prekrški."
TEDNIK Tudi novi zakon o
pravdnem postopku, ki je
pričel veljati sredi lanskega
leta, je prinesel nekaj bistve-
nih novosti. Na katere bi opo-
zorili?
"Ta zakon, ki je začel veljati
14. julija 1999, drugače ureja ne-
katere procesne institute, kot je
pravica navajati nova dejstva in
predlagati dokaze le na prvem
naroku za glavno obravnavo,
obvezna vročitev tožbe v odgo-
vor, obvezna vložitev odgovora
na tožbo v zakonsko določenem
prekluzivnem roku, obvezno
zastopanje strank, sankcioni-
ranje zlorabe procesnih pravic,
na novo urejen postopek v spo-
rih majhne vrednosti in v pos-
topkih za izdajo plačilnega nalo-
ga. Povsem na novo je uredil
postopek v zakonskih sporih ter
v sporih iz razmerij med starši
in otroki. Po določbah novega
zakona o pravdnem postopku je
sodišče pristojno za spore tako z
zakonskimi kot nezakonskimi
otroki (prej le v zvezi z zakon-
skimi otroki). V to poglavje spa-
dajo tudi vsi spori o ugotovitvi
in izpodbijanju očetovstva in
materinstva ter o varstvu, vzgoji
in preživljanju mladoletnih
otrok in polnoletnih oseb, nad
katerimi je podaljšana rodi-
teljska pravica, ne glede na to,
ali se rešujejo samostojno ali
skupaj z zakonskimi spori.
O varstvu, vzgoji in preživl-
janju mladoletnih otrok in
otrok, za katere je podaljšana ro-
diteljska pravica, sodišče odloča
ne glede na zahtevke strank.
Bistveno pa je, da mora po urad-
ni dolžnosti ukreniti vse, kar je
potrebno, da se zavarujejo pra-
vice in interesi otrok ter drugih
oseb, ki niso sposobne skrbeti za
svoje pravice in interese.
Pomembna novost je tudi
določilo tega zakona, ki otroku,
starejšemu od 15 let, ki je sposo-
ben razumeti pomen in pravne
posledice svojih dejanj, omo-
goča, da lahko samosojno nasto-
pa v vseh postopkih, v katerih se
odloča o njegovih pravicah, kar
mu torej daje možnost, da kot
stranka samostojno opravlja
procesna dejanja in mu mora
sodišče, če izrazi svoje mnenje,
tudi vročiti odločbo, proti kate-
ri se lahko pritoži. Otrok do 10.
leta starosti v postopku ne more
sodelovati, z dopolnjenim dese-
tim letom starosti pa pridobi
poseben položaj, ki mu zagotav-
lja, da ga mora sodišče na pri-
meren način obvestiti o postop-
ku in pravici, da lahko izrazi
svoje mnenje. V ta namen ga bo-
disi povabi na neformalen raz-
govor na sodišče ali pa razgovor
opravi izven sodišča s posredo-
vanjem šolskega svetovalnega
delavca ali centra za socialno
delo ter o tem sestavi zapisnik.
Ker gre za novo obveznost, ki
jo zakon nalaga sodnikom, ki
odločajo v statusnih sporih, in
povečuje obseg sodnikovega
dela, je seveda zaželena in po-
trebna dodatna usposobljenost
oziroma specializacija sodni-
kov, pomeni pa tudi povečan
obseg sodnikovega dela."
-OM
i Podpredsednica Okrožnega
I sodišča na Ruju Biserka
: Rojic.	Foto: M. Ozmec

6	četrtek, 6. april 2000 - tednik
PTUJ / PREDSTAVLJAMO PREJEMNIKE LETOŠNJIH OLJENK
Vedno sredi novih izzivov
čeprav sta otf letošnje podelitve oljenk mestne občine Ptuj mi-
nila skoraj dva meseca, podelili so jih ob kulturnem prazniku
na osrednji prireditvi, ki so jo ob tej priložnosti pripravili v
mestni občini Ptuj, sijaj priznanj v tem času ni nič izgubil,
naši nagrajenci pa so se medtem dokazovali v novih izzivih v
korist mesta in širšega okolja. Letos smo morebiti zadnjič
praznovali kulturni praznik ob Prešernovi smrti; če bo šel
spremenjeni zakon skozi parlament, bomo že v letu 2001 dobi-
li nov datum kulturnega praznika, in sicer dan pesnikovega
rojstva 3. december.
V letu, ko praznujemo dvesto-
to obletnico Prešernovega
rojstva, so oljenke mestne
občine Ptuj, ki so priznanje za
ustvarjanje na področju kulture,
prejeli: Društvo izobražencev
Viktorina Ptujskega, Tjaša
Mrgole Jukič in Marija Hernja
Masten.
OLJENKA
POMENI
MORALNO
OBVEZO
Marija Hernja Masten izvira
iz znane obrtniške - lončarske
družine; njen oče je bil zadnji
lončar na Ptuju. Rodila se je v
Ormožu, od leta 1955 živi na
Ptuju. Že 29 let je zaposlena v
Zgodovinskem arhivu Ptuj, po
stažu je najstarejša delavka arhi-
va. Zaseda delovno mesto ar-
hivske strokovne sodelavke,
vodi evidence, je odgovorna za
čitalnico, kjer se srečuje z upo-
rabniki gradiva in njihovo razis-
kovalno žilico, v njen delokrog
sodijo tudi arhivska mala
knjižnica in urejanje starejših
fondov. Preglednica njenega
dosedanjega dela se je ustavila
na številki 52 enot, vključno s
članki. Sama ali v sodelovanju z
drugimi je pripravila številne
razstave, vseh je bilo že čez 20. V
skoraj treh desetletjih dela v
ptujskem zgodovinskem arhivu
je bila bodisi avtorica, soavtori-
ca, sourednica ali urednica šte-
vilnih del. Med samostojne ob-
jave virov štejeta Vpisna knjiga
meščanov mesta Ptuja 1684-
1917 in Urbarij gospoščine
Hrastovec - I. in II. izdaja vira.
Veliko njenega dela je vezanega
tudi na oba ptujska srednje-
veška statuta. Najnovejše delo je
pripravila v sodelovanju z dr.
Dušanom Kosom. Gre za prvo
objavo drugega ptujskega statu-
ta iz leta 1513 v slovenskem jezi-
ku. Prav sredi priprav na ta do-
godek, ki so ga delavci zgodo-
vinskega arhiva povezali s
proslavo 45-letnice svoje usta-
nove, je nastal ta pogovor.
TEDNIK: Kaj delate v arhivu,
kaj s svojim delom sporočate
javnosti? Površni opazovalci
vašega dela bi morda celo
rekli, da zgolj prelagate stare
papirje, stare dokumente?
M. H. Masten: "To mirno
notranje delo prelaganja starih
dokumentov - mimogrede: to
delo se strokovno imenuje ure-
janje - je samo podlaga za kas-
nejšo študijo, ki se lahko izrazi v
razstavi, projektu, v objavi vira,
v objavi širšega spektra neke te-
matike, ki jo obdeluješ. Če bi na
primer prevzela fond Radio-
Tednika, bi se srečala z vsemi
sferami družbenega življenja v
ptujski in ormoški občini ter
širše v nekem obdobju. Po
končanem urejanju gradiva
časopisnega podjetja bi bila bo-
gatejši za veliko spoznanj.
Javnosti predstaviti vir pomeni,
da ga lahko uporabljajo,
predvsem pa pravilno upo-
rabljajo najrazličnejši uporabni-
ki. Zlasti še to velja za starejše
vire, ki so pisani v nemškem je-
ziku ali latinščini in so za
javnost toliko bolj nedostopni,
dokler niso transkribirani, ob-
javljeni kot vir. Zato imajo veli-
ka mesta in tista, ki dajo kaj na
zgodovino, posebne serije teh
izdaj, ki se imenujejo viri. To je
na primer gradivo za zgodovino
Ljubljane, ki so ga izdali v Zgo-
dovinskem arhivu Ljubljana.
Nekaj podobnega si prizadevam
tudi sama, da bi naredili serijo
gradiva za zgodovino Ptuja."
TEDNIK: Vas je oljenka pre-
senetila?
M. H. Masten: "Da, nikoli ni-
sem pomislila, da bi lahko za
delo, ki ga opravljam, prejela
nagrado, oljenko. Prestavlja
neko moralno obvezo, zdi se mi
celo, da bi pa sedaj morala delati
vedno več. To seveda ne gre.
Trudila pa se bom, da bom dela-
la vsaj tako dobro kot doslej ali
še bolje."
TEDNIK: Kaj je za vas izziv?
M. H. Masten: "Izziv? Sem
človek z zelo bujno domišljijo.
V arhivu vidim še ogromno
možnosti. Tako si želim, da bi
kmalu dobili mladega zgodovi-
narja in ga usposobili za urejan-
je starejših arhivov. Sedaj je pra-
vi čas za to, kajti preden v arhi-
vu lahko pričneš oddajati od
sebe, moraš najprej neko obdob-
je zoreti. To jia je okrog deset do
petnajst let."
TEDNIK: Če bi bili odgovor-
ni za razvoj Ptuja, katera
področja bi razvijali?
M. H. Masten: "To kar de-
lam, kulturo vendar! Ob tem pa
bi si prizadevala, da bi se kultur-
na spoznanja bolj kot sedaj apli-
cirala na gospodarstvo. Nič ne
pomaga, če imamo čudovit mu-
zej, pa nimamo dovolj spo-
minčkov. Se pravi nekoga, ki bi
še to delal. To bi bilo tisto, kar
bi me v tem položaju zelo, zelo
zanimalo."
TEDNIK: Ker je v vas tudi
precej turističnega vodnika,
me zanima, kako bi se po
vašem moral razvijati ptujski
turizem.
M . H. Masten: "Najprej mo-
ramo narediti nekaj dobrih gos-
tiln, kjer se bo dalo dobro jesti.
Na vsak način bi bilo potrebno
usposobiti našo lepo grajsko res-
tavracijo. Ta kar vpije od groze,
to je sramota za ptujski turizem
in grajski hrib! Ptuj potrebuje
tudi velik kulturni center z
večnamenskimi dvoranami za
pripravo simpozijev in po-
dobnih srečanj. Zgodovinarji bi
ga že pripravili, pa v Ptuju ni na
enem mestu prenočišč za sto lju-
di. Mesto potrebuje tudi manjše
nočitvene zmogljivosti."
SEDEM LET
DRUŠTVA
IZOBRAŽENCEV
VIKTORINA
PTUJSKEGA
Društvo izobražencev Vikto-
rina Ptujskega je bilo usta-
novljeno februarja 1993, v me-
secu, ko praznujemo občinski
praznik. Od ustanovitve do
danes mu predseduje Peter Pri-
božič. V teh letih so njegovi
člani pripravili že več kot 80
srečanj s področja kulture, du-
hovnosti, to pa je tudi osnovni
namen delovanja društva: da se
seznanijo s stvaritvami emi-
nentnih Slovencev na področju
kulture, filozofije, zgodovine,
slavistike, glasbe, umetnostne
zgodovine ...
Viktorinovi večeri, tako so
člani poimenovali svoja sreča-
nja, so v teh letih dobili stalno
publiko, Ptujčane in okoličane,
ter udeležence iz drugih slo-
venskih krajev. V največji mož-
ni meri na večerih uresničujejo
ob ustanovitvi društva začrtane
cilje. Vsak Viktorinov večer pa
je tudi svojevrsten glasben do-
godek. Ponavadi ga začenjajo
mladi glasbeniki; do sedaj jih je
največ prišlo iz glasbene šole
Karola Pahorja iz Ptuja.
"Veseli smo, da so se Viktori-
novi večeri prijeli in da lahko z
njimi kulturno in duhovno bo-
gatimo okolje, v katerem živimo
in delamo," je uvodoma povedal
predsednik Društva izobražen-
cev Viktorina Ptujskega Peter
Pribožič, ko smo ga zaprosili za
krajši pogovor ob prejemu ol-
jenke.
TEDNIK: Kaj društvu pome-
ni oljenka in kaj prinaša v nje-
govo delovanje?
P. Pribožič: "Reči moram, da
nas je oljenka po eni strani ne-
koliko presenetila. Prav gotovo
pa predstavlja priznanje za se-
demletno delo in je tudi
spodbuda za naprej, saj je vsako
priznanje povezano tudi z
bodočim delovanjem. Oljenka je
predvsem priznanje vsem tis-
tim, ki se v društvu trudijo, da
se njegovi cilji udejanjajo, in
tudi patrom minoritom, ki omo-
gočajo, da Viktorinovi večeri
uživajo gostoljublje prelepega
refektorija minoritskega samos-
tana."
TEDNIK: Kaj so pokazali
dosedanji Viktorinovi večeri?
P. Pribožič: "Predvsem
spoznanje, da imamo Slovenci
veliko pomembnih ljudi, ki
nam lahko spregovorijo. In prav
je, da so tudi naši gostje. V sed-
mih letih smo imeli že 80 Vikto-
rinovih večerov, to pa pomeni
prav toliko eminentnih gostov,
ob že omenjenih glasbenikih,
zborih in drugih kulturnih sku-
pinah. Aprilski Viktorinov
večer bo posvečen fotografiji, li-
kovna sekcija iz Ptuja pa bo
pripravila razstavo pirhov. Maja
pričakujemo letošnjega Prešer-
novega nagrajenca. To bo tudi
zadnji večer pred poletnimi
počitnicami. Ponovno se bomo
srečali jeseni."
TEDNIK: Kako je s pogoji za
delovanje?
P. Pribožič: "Največ gradimo
na entuziazmu. Ker pa brez de-
narja ne gre, si pomagamo s
članarino, prostovoljnimi pris-
pevki, sponzorskimi sredstvi, za
naše delovanje pa je podpora
tudi v občinski blagajni. S pros-
torom pa nam povečini pomaga-
jo v minoritskem samostanu."
S PRETEKLOSTJO
MED LJUDI
Tjaša Mrgole Jukič izhaja iz
stare ptujske družine, ki je zelo
navezana na svoje mesto. Je dip-
lomirana sociologinja, v Zgodo-
vinskem arhivu Ptuj je arhivska
svetovalka, sama pa se ima za
historičnega sociologa.
"Zgodovina me je vedno zani-
mala, pa tudi Ptuj. Prav poseben
izziv pa mi prestavljajo
vprašanja kvalitete življenja,
preživljanja prostega časa, pa ne
z današnjega vidika, ampak
kako je bilo s tem v preteklosti,
kako so ljudje živeli v preteklos-
ti. Ljudje pa pogosto teh stvari
niso opisovali, bolj so se osredo-
točili na kupoprodajne po-
godbe, ženitne pogodbe, se pa
tudi iz teh drobcev pogosto da
sestaviti mozaik - in to je za
mene izredno mikavno," je o
začetkih korakih svojega dela v
ZA Ptuj povedala Tjaša Mrgole
Jukič, ki si je za svoje dosedanje
delo prav tako zaslužila oljenko.
Tjaša Mrgole Jukič rada pove,
da se je že od začetka razlikovala
od drugih delavcev v arhivih.
"Meni se je zdelo, da če gradivo
uredimo, ga varujemo, pa ne po-
vemo drugim, kaj hranimo, da
je to premalo. Zlasti pa se mi
zdi, da lahko zelo vplivamo na
samozavest naše mlade države,
državljanov, meščanov, če
poznamo svojo zgodovino, svojo
preteklost. Eden pomembnejših
in prvih mojih večjih javnih
projektov, prej sem se veliko
ukvarjala z vojno škodo, je bil
Tudi na Ptuju so igrali tenis. Za-
nimiv je podatek, da je bilo pred
drugo svetovno vojno na Ptuju
kar deset teniških igrišč. Potem
je sledil projekt Dijaški dom moj
drugi dom. Letos ptujski dijaški
dom praznuje stoti rojstni dan.
Eden večjih projektov je bil tudi
110-letnica Turističnega društva
Ptuj. Povsod se v bistvu zgodba
ponavlja: iz preteklosti sedan-
jost in za prihodnost. Vsak pro-
jekt sestavljata razstava in kata-
log. Zatem so prišli Mostovi Ptu-
ja, projekt, ki je prerasel
občinske meje; ideja se mi je po-
rodila ob gradnji novega
ptujskega mostu za pešce in ko-
lesarje. Naša naloga ni samo
urejanje starega gradiva, ampak
tudi tistega, kar se dogaja na
Ptuju. Tega danes počnemo
manj kot v preteklosti. Če tega
projekta ne bi bilo, ne bi izvede-
la, da so leta 1945 čez Dravo v
Ptuju v rekordnih 33 dneh in
nočeh zgradili leseni most; o tej
gradnji namreč ni bilo nobene-
ga gradiva, ki bi ga lahko upora-
bila. Pripravila sem tudi projekt
za kovinarsko šolo, od leta 1998
pa delam na projektu Dekleta in
šola. Razstava in knjiga segata v
čas od antike dalje. Že od
začetka jo je spremljal velik
obisk, še večji pa so bili odmevi,
tako da smo z njo gostovali že v
številnih krajih v Sloveniji in
tudi v tujini. Trenutno je razsta-
va v Trstu. Razveseljivo pa je, da
je iz ptujskega projekta nastal
vseslovenski in tudi meddrža-
vni. To bo v bistvu tudi prva
slovenska arhivska razstava, ki
se bo preselila v tujino; dobili
smo vabilo, da z njo obiščemo
Kanado.
Ob tem pa bi se rada zahvalila
podjetju Talurn za vso podporo
pri projektu. Če te podpore ne
bi bilo, tudi razstava ne bi pre-
rasla ptujskih, slovenskih in
državnih okvirov."
TEDNIK: Kaj vam pomeni
oljenka?
T. M. Jukič: "Tudi v pri-
hodnje bi delala tako, kot sem
do sedaj, četudi ne bi prejela ol-
jenke. Bolj sem bila prese-
nečena, kako je reagirala okoli-
ca. V prvi vrsti mi največ pome-
ni to, da so name najbolj ponos-
ni moji domači. Čestitali pa so
mi mnogi Ptujčani in veliko
drugih iz cele Slovenije. To mi
je dalo vedeti, da moja oljenka le
nekaj pomeni."
TEDNIK: Kaj je za vas izziv?
T. M. Jukič: "Rekla bi, da je
izziv življenje samo. Na življen-
je gledam zelo pozitivno, zato
mi izziv predstavlja pravzaprav
vse. Če pa se omejim na službo,
so mi izziv projekti, ki jih imam
v glavi in ki jih želim še ures-
ničiti. Reči pa moram, da je
večina projektov, ki sem si jih
lotevala, bila spodbujena od zu-
naj, le mostovi so izključno
moji. V življenje pa bi rada spra-
vila še nekaj drugih čisto svojih
projektov."
TEDNIK: V zadnjem času se
podajate tudi v novinarske
vode. Kaj vam pomeni?
T. M. Jukič: "V te vode me je
'popeljal' moj mož. Zdelo se mu
je, da sem to sposobna delati, in
me je tudi prepričal, da sem
začela. Plačano je tako slabo, da
zaradi plačila tega ne počenjam.
Doslej sem pripravila že čez 80
oddaj za radio Ptuj; naslov od-
daje ic Povabilo na kavo, spozna-
la veliko zanimivih ljudi. Odda-
ja je v bistvu sproščen pogovor
in so jo ljudje dobro sprejeli.
Meni pa pomaga ohranjati stik z
mikrofonom, 'piliti' jezik in go-
vor, kar mi v mnogočem pride
prav tudi pri mojem vsakdan-
jem delu."
TEDNIK: Kaj bi v Ptuju, ki ga
imate tako radi, spremenili?
T. M. Jukič: "V mestu ne bi
spremenila ničesar. Ptuj je naj-
lepše mesto v Sloveniji, to vsa-
komur z veseljem in ponosom
povem. Skoraj nihče mi ne upa
ugovarjati. Bi pa ga obnovila.
Najbolj kliče v tem trenutku po
obnovi dominikanski samostan,
v katerem domuje tudi Zgodo-
vinski arhiv. V Ptuju pogosto
govorimo tudi o revitalizaciji
starega mestnega jedra. V svetu
za to skrbi posebna stroka -
okoljski sociologi, ki se ukvarja-
jo z gibanjem ljudi, s tem, kam
in kdaj hodijo, kje so potrebni
lokali in podobno, kje spalna
naselja. Turistični delavci pa so
mi povedali, da se ljudje vračajo
v nekatere prostore, ker so
dobro jedli, se dobro zabavali in
počutili, ne vračajo pa se zaradi
kulturnih spomenikov. To je
verjetno tisto, kar moramo spre-
meniti."
MG
Peter Pribožič, predsednik Društva izobražencev Viktorina
Ptujskega, ob prevzemu oljenke od ptujskega župana Miro-
slava Lucija.	Foto: M. Ozmec
Marija Hernja Masten.
Foto: Črtomir Goznik
Tjaša Mrgole Jukič.	Foto: Črtomir Goznik
tednik - Četrtek, 6. april 2000
7
MAJSPERK/VINOGRADNIKI IN SADJARJI OCENILI SVOJE
DELO
Kljub maihnosti uspešni
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Majšperk sodi med
najmlajša tovrstna društva, saj deluje šele tretjo sezono.
Predsednik Edi Leskovar je bil na 32. občnem zboru v sobo-
to, 18. marca vesel, ker je že 39 članov, to je 10 več kot lani,
pritegniti pa jih želijo še več, saj jih sredi Haloz ne bi smelo
primanjkovati. Zadovoljni pa so tudi z opravljenimi ak-
tivnostmi, med katerimi izstopa tradicionalno ocenjevanje
vinskih vzorcev.
Predsednik društva Edi Les-
kovar nam je o delu povedal:
"Društvo smo ustanovili, ker
smo sredi vinorodnih Haloz, pa
tudi zaradi tega, ker naokrog ni
nobenega tovrstnega društva.
Šele tretje leto obstajamo in
lansko leto je bilo za nas
odločilno, saj smo nekatere ak-
tivnosti šele začeli. Krona dela
pa ;je za vsakega vinogradnika
ocenjevanje vina. Lani smo ga
izvedli prvič in mislim, da je kar
lepo uspelo. Prvič smo šli tudi
na strokovno ekskurzijo po
domačih logih. V sodelovanju s
kmetijsko pospeševalno službo v
Ptuju smo izvedli več koristnih
predavanj, za kar smo hvaležni
gospodu Rebernišku, ki nam je
posredoval vso potrebno litera-
turo. Dobro pa sodelujemo tudi
z mariborskim Zavodom za vi-
nogradništvo m gospodom Vo-
dovnikom, saj imajo za naše
malo društvo veliko razumevan-
ja.
Preden pride do degustacije, je
treba vložiti veliko truda in zno-
ja - od dela v gorici do kletarjen-
ja. Ocenjevanje vin pa je seveda
vrhunec vsega. Letošnjo ocenje-
vanje smo izvedli 13. marca v ga-
silskem domu v Majšperku, kjer
je 33 vinskih vzorcev ocenjevalo
kar sedm priznanih degustator-
jev, uglednih strokovnjakov:
štirje z mariborskega zavoda, iz
Ptuja sta bila gospod Skaza in
Rebernišek, z njimi pa je bil tudi
en naš član.
Z ocenami vzorcev sem zado-
voljen, saj je bila letošnja po-
vprečna ocena višja od lanske.
Lani smo dosegli povprečno
oceno 17,17 točk, letos pa 17,39
točk in mislim, da je to dobro.
Seveda se bomo še naprej trudili,
da bi dosegli čim višje ocene, saj
je to vendar naš cilj. V občini
Majšperk je še veliko dobrega
vina in vinogradnikov in morali
jih bomo prepričati, da bodo
svoja vina upali pokazati in dali
pokusiti še drugim.
Na letošnjem ocenjevanju smo
našim vinogradnikom izročili 5
priznanj za sodelovanje, 11 bro-
nastih, 13 srebrnih in 4 zlata
priznanja. Najvišje je bilo ocen-
jeno mešano vino z 18,4 točke, ki
ga je pridelal naš član Franc
Peršuh."
Čemu pa se boste posvetili v
letošnjem letu?
"Zelo kmalu bomo začeli pre-
davanja o škropivih. Predavatel-
je nam bo uredila trgovina na
Bregu pri Majšperku, kjer pro-
dajajo škropiva in drugo, kar je
potrebno vinogradnikom. Naj
jih pohvalim, da članom našega
društva nudijo 5-odstotni po-
pust. Organizirali bomo tudi
predavanje o stekleničenju vina,
vsaj eno strokovno ekskurzijo,
ob koncu poletja bomo izvedli
predavanje o pripravi na trgatev,
po trgatvi degustacijo, morda še
kakšno predavanje o rezi vinske
trte, zatem pa seveda pokušnjo
vina letnika 2000, kjer bomo pod
vodstvom gospoda Vodovnika
vinogradniki lahko izmenjali
nove izkušnje. Sodelovali bomo
tudi v prireditvah ob prazniku
občine Majšperk ter v pustni po-
vorki.
V kratkem, 14. aprila, bomo
sodelovali tudi na 10. ocenjevan-
ju vin v organizaciji vino-
gradniškega društva Makole,
kjer pričakujejo več kot 200
vinskih vzorcev."
Pospeševalka Darja Gaberc s
Kmetijske svetovalne službe je
opozorila na novosti v kme-
tijskih prodajalnah. "Za vino-
gradnike je zanimivo to, da so
ostanki škropiv sedaj le našli
svoje mesto. Odslej je namreč v
vseh prodajalnah, kjer prodajajo
škropiva, obvezna tudi posoda za
odpadna škropiva. Vanjo lahko
vinogradniki vračajo ostanke
škropiv ter vse druge odpadke in
embalažo, v kateri so bila škropi-
va. To je z ekološkega vidika vse-
kakor ugodna vest. Pozivam vse,
da ostankov škropiv ne mečejo
po divjih odlagališčih ali kar
tako v naravo, ampak da jih
vrnejo v prodajalne. Vsi, ki bodo
letos škropili, morajo imeti
pripravljalni tečaj, škropilnice
pa morajo biti redno testirane.
Več informacij o tem bodo lahko
dobili v kmetijski svetovalni
službi," je povedala Darja Ga-
berc.
M.Ozntec
Edi Leskovar, predsednik
enega mlajših društev v
občini Majšperk.
Zlato priznanje je prejel tudi Franc Peršuh, ki je za zvrst prejel
najvišjo oceno 18,40.	Foto: M. Ozmec
BREZOVCI PRI POLENSAKU / POGOST VANDALIZEM
KRAJANE JEZI
Na delu so bili motni nepmdipravi
Prebivalci Brezovcev pri Po-
ienšaku pridno skrbijo za videz
svojega kraja. Z akcijami in z
lastnim sofinanciranjem so
uredili več tabel in podobno.
Toda že večkrat so bili priča
vandalskih dejanj. Tokrat so
jim podrli kozolec. Če sodimo
po posledicah, so nepridipravi
imeli res veliko moči.
Fotozapis:
M. Slodniak
PTUJ / VINSKA KLET V NOVI PODOBI
Smelejši koraki v turizem
v Kmetijskem kombinatu - Vinarst>ii Slovenske gorice - Ha-
loze so se lotili ambicioznega projekta ureditve gostinsko-
turističnega centra kleti in mesta Ptuj. ideja zanj se je poro-
dila že pred štirimi, petimi leti, ko so postavljali na noge
strategijo razvoja vinarske in vinogradniške dejavnosti.
"Odločili smo se za vinsko-turistično smer, da bi ljudem
predstaviti tisto, kar v javnosti zelo neradi pokažemo:
čustva, ki jih pri vinu doživljamo, in vino kot del zelo močne
kulturne tradicije slovenskega naroda, pa tudi Ptuja z okoli-
co," je uvodoma povedal direktor Vinarstva Andrej Sajko,
univ. dipl. oec.
K realizaciji projekta so zelo
hitro pristopili. V ta namen je
bil 29. marca storjen prvi korak.
Turistične delavce, predstavnike
mesta in nekatere druge so ob
prisotnosti ministra za malo gos-
podarstvo in turizem Janka Raz-
gorška popeljali skozi ozvočeno
in osvetljeno klet ter multi-
vizijsko prestavo o vinu pod nas-
lovom Ko se kaplja zaiskri, ki je
potekala v novem vinskem hra-
mu; ta sprejme okrog 80 gostov.
Gre za nov pristop pri
približevanju kulture vina in
zgodovine mesta z okolico skozi
fotografijo Zvoneta Pelka in
močno čustveno besedilo Fran-
ca Milošiča ob podpori glasbe
po izboru Zvoneta Pelka. V
sklopu tega projekta uvajajo tudi
častnega ključarja, katerega
glavna naloga je, da bo širil do-
ber glas o kleti in vsaj enkrat let-
no pripeljal vanjo svoje prijatel-
je. Prvi je to postal minister za
malo gospodarstvo in turizem
Janko Razgoršek, ki je na
odprtju prenovljenene kleti in
novega vinskega hrama povedal,
da bi bilo najbolje, če bi slo-
venska vina izvozili doma, preko
prodaje turistom.
Letno obišče ptujske kleti do
15 tisoč obiskovalcev, v nekdanji
državi jih je bilo tudi do 25 tisoč.
Pričakovati je, da bo ta novi pris-
top povečal tudi število obisko-
valcev. Če bo klet postala dos-
topnejša tudi za posamične gos-
te, uspeh prav gotovo ne bo izos-
tal.
Direktor Andrej Sajko je že
napovedal nekatere aktivnosti
(prenečenje), ki jih bodo deležni
Ptujčani. Vabilo na ogled pre-
novljene kleti in novega vinske-
ga hrama bodo prejeli pra-
vočasno.
"Ta projekt je prva stopnica v
razvoju tega turističnega komp-
leksa. Naša želja je, da bi po ogle-
du kleti, po slikovni in glasbeni
predstavitvi Ptuja, okolice in
vina, po adaptaciji tega kareja
obiskovalcem ponudili še več.
Načrtujemo ureditev turis-
tičnega, vinarskega, umet-
niškega in glasbenega centra, v
katerem bi ljudi po doživetju
multivizije vina pokusili in ob
tem 'izživeli' svojo dušo. V tem
trenutku so naše kleti resnično
bolj ali manj namenjene sku-
pinskemu ogledu, že v kratkem
jih bomo odprli tudi posa-
mičnim gostom, vendar le ob
določenih urah," je še o novostih
v ptujski kleti povedal direktor
Andrej Sajko.
MG
Andrej Sajko, univ. dipl. oec., direktor PC Vinarstvo Slovenske
gorice - Haloze, delniške družbe KK Ptuj. Foto: Majda Goznik
TURŠKI VRH / V HALOZAH GRADIJO DVA VODO HRAN A^
Do septembra voda
v 130 gospodinistvih
Letos največja naložba v občini Zavrč je prav gotovo nova trasa vodovoda, ki bo pripeljala
vodo iz mestnega vodovoda v številna gospodinjstva v naseljih Goričak, Drenovec, Turški
Vrh in v del Korenjaka. Gradbeniki so v zemljo že položili 18 kilometrov glavnega voda, na-
rejenih je 6 kilometrov priključkov, v polnem teku pa je tudi gradnja dveh nujno potrebnih
zbiralnikov vode vodohranov v Turškem Vrhu in pri sv. Mohorju.
Spodnji vodohran, v Turškem
Vrhu, bo dokončan že v sredini
maja, pravi Anton Petrovič,
predsednik odbora za komunal-
no infrastrukturo v završki
občini, za drugega, pri Mohorju,
pa imajo gradbeniki Nizkih gra-
denj iz Ptuja rok sredi junija.
Obe naložbi bosta »vzeli« dobrih
30 milijonov tolarjev, skupna
naložba v vodovodni sistem pa je
vredna blizu 150 milijonov to-
larjev. Tudi občani bodo za
precej drag haloški vodovod mo-
rali prispevati svoj delež, in sicer
so že lani podpisali pogodbe za
blizu 180 tisoč tolarjev prispevka
po posameznem gospodinjstvu;
odplačali naj bi jih v 15
mesečnih obrokih.
Medtem ko vreme dobro služi
izvajalcu in je precejšen del
prvega vodohrana v Tuškem
Vrhu že zgrajen, pa v občini
Zavrč pričakujejo, da bo vodo-
vodni sistem dokončan že do
septembra letos. Novo pridobi-
tev naj bi Zavrčani predali v
uporabo septembra letos, ob
občinskem prazniku.
Tekst in foto:
T. Mohorko
Prvi od dveh vodohranov, ki ju gradijo v Halozah, bo končan
čez dober mesec in pol.
8
četrtek, 6. april 2000 - tednik
ORMOŽ / POGOVOR Z MIRANOM HORVATOM, NOVIM
KOMANDIRJEM POLICIJSKE POSTAJE
W
Se vedno veliko begumev
s pričetkom leta 20UU je vodstvo ormoške policijske postaje
prevzel Miran Horvat. V skoraj treh mesecih službovanja je že
spoznal speciflčnosti ormoškega področja. Z njim smo se po-
govarjali predvsem o tem, kakšno je trenutno stanje, kje so
največji problemi, kakšni so načrti za prihodnost ter katere
novosti lahko pričakujejo občani v letošnjem letu.
Glavna naloga PP Ormož je
po mnenju Mirka Horvata zago-
toviti čim boljšo varnost
občanov, kar bodo realizirali s
kar največjo prisotnostjo poli-
cistov na terenu, doslednim iz-
vajanjem celovitih policijskih
postopkov in izboljšanjem sode-
lovanja z občani. Prav tako po-
membno je pri ljudeh vzbuditi
občutek soodgovornosti za var-
nost.
Prometno varnost ocenjuje
kot dokaj dobro. Z veseljem
ugotavlja, da se je znižalo število
prometnih nesreč na ormoški
obvoznici. Razlog je verjetno ta,
da so se ljudje že navadili na
spremenjen prometni režim,
policija je pogosteje prisotna na
kritičnem križišču, k zmanj-
šanju prometnih nesreč pa je
pripomoglo tudi znižanje dovol-
jene hitrosti s 70 na 50 km/h.
V	pripravi je postavitev sem-
aforjev; če ti ne bi obrodili sa-
dov, pa svetlobnih prometnih
znakov. Zadnja možnost je
gradnja krožnega prometa. Z
gradnjo pločnikov bo zagotovl-
jena tudi večja varnost pešcev.
V	okviru aktivnosti za
zmanjšanje števila prometnih
nesreč je dvakrat tedensko pris-
otno vozilo z napravo "provida",
ki spremlja vozila in meri hi-
trost kar med vožnjo. Med ljud-
mi je razširjeno mnenje, da je to
vectra ali golf, vendar je v Slove-
niji več tovrstnih vozil različnih
znamk, tako da naj se ljudje ne
zanašajo na to. Vozilo nekaj časa
spremlja voznika, beleži hitrost
in opazuje vožnjo, ob večjih
kršitvah pa nato voznika prehiti
in ga s svetlobnim znakom na
zadnji strani vetrobranskega
stekla ustavi.
V	pripravi je tudi projekt, ki
bo verjetno realiziran že v
letošnjem letu: postavitev sto-
ječih radarjev na obvoznici ter
na drugih kritičnih mestih na
lokalnih cestah. Gre za radarje,
ki bodo ob cesti nameščeni v
ohišja na drogovih. Dosledno pa
bodo ormoški policaji spremlja-
li prekoračitve hitrosti tudi z
ročnimi laserskimi merilci. Po-
sebno skrb bodo v letu 2000 po-
svetili prevozom otrok, je pove-
dal Mirko Horvat. Povečali
bodo nadzore vozil, ki prevažajo
otroke v šolo.
Z vidika prometne varnosti so
ormoške glavne in regionalne
ceste v dobrem stanju, slabše pa
je na lokalnih cestah, nam je po-
vedal Mirko Horvat. Isto velja
za prometno signalizacijo, ki na
lokalnih cestah ni vedno takšna,
kot bi morala biti. O vsaki ne-
pravilnosti na ormoški policij-
ski postaji napišejo obvestilo
občini, ki je odgovorna za posta-
vitev ustreznega prometnega
znaka.
Vozite torej previdno in v
skladu s prometno signalizacijo,
če ne zaradi varnosti, pa zaradi
denarnice. Miran Horvat nam je
povedal, da avtomobili z radarji
merijo hitrost predvsem tam,
kjer je več prometnih nesreč, saj
je glavni namen tovrstnih akcij
povečati prometno varnost na
cestah.
BEGUNCI IZ
AZUE IN AFRIKE
Poseben problem v občini
Ormož pa so begunci, ki ilegal-
no prehajajo v Slovenijo na 42
kilometrih zelene meje. Mirko
Horvat nam je v nadaljevanju
pogovora povedal, da je stanje
letos približno enako kot lani:
mesečno ilegalno prestopi mejo
okoli sto prebežnikov. V* času
vojne so prevladovali prebivalci
iz republik bivše Jugoslavije, se-
daj pa preko Slovenije ilegalno
potujejo v Evropo predvsem
Afričani in Azijci iz Irana, Ban-
gladeša in Kitajske. Pogosto gre
za cele družine, ki odhajajo na
drugi konec sveta zaradi
revščine. Najmlajši otrok, ki so
ga ormoški policisti zajeli, je bil
star en mesec. Večinoma pa so
to moški med 30. in 40. letom
starosti, ki želijo poskrbeti za
večjo ekonomsko varnost svoje
družine. Mejo varujejo civilne
patrulje s službenimi psi in kon-
jenica iz Maribora. Uporabljajo
tudi tehnične naprave za nočno
opazovanje in termovizijo - so-
dobno napravo, ki zaznava to-
ploto in s katero se vidi do 40
km daleč.- Dvakrat mesečno pa
nadzira mejo s helikopterskimi
preleti tudi specialna enota iz
Ljubljane. Zaradi bojazni pred
vedno bolj nasilnimi vodniki
ilegalcev pa domačini bolj po-
redko kot do sedaj obveščajo po-
licijsko postajo Ormož o ilegal-
nih prebežnikih.
Največ prebegov se zgodi med
4. zjutraj in 23. zvečer. Zajete
ilegalce najprej privedejo na po-
licijsko postajo v Ormož ter
nato v prehodni dom za tujce v
Ljubljano in Prosenjakovce. Še
pred tem jih seveda poskušajo
kar takoj vrniti nazaj na
Hrvaško.
NEMIR ZA
DOMAČIMI VRATI
Na področju javnega reda in
miru v Ormožu večjih kršitev
ni. Prevladujejo kršitve v zaseb-
nem prostoru ; družinski prepi-
ri in pretepi. Že nekaj let pa se
veča število vlomnih tatvin v
osebne avtomobile, stanovanj-
ske hiše in vikende. Mirko Hor-
vat je opozoril, da se pogosto
vozniki obnašajo neodgovorno,
saj se iz nezaklenjenega avtomo-
bila z lahkoto odnese marsikaj.
Vlomilci v stanovanjske hiše
pogosto preverjajo prisotnost
stanovalcev z anonimnimi tele-
fonskimi klici ter ponavadi dalj
časa opazujejo hišo, v katero na-
meravajo vlomiti. Storilcev
letošnjih vlomov še niso odkrili,
vendar gre za dobro organizira-
ne profesionalce. V lanskem
letu so prihajali celo iz Madžar-
ske.
V lanskem letu so v Ormožu
zabeležili 4,67-odstotno rast
kaznivih dejanj. 53% jih je bilo
uspešno raziskanih, kar je nad
povprečjem na področju Policij-
ske uprave Maribor.
Miran Horvat je opozoril tudi
na to, da bi morali pešci v
nočnem času na cesti bolje
poskrbeti za svojo varnost. Ka-
zen za tiste, ki niso poskrbeli za
to, da so na cesti bolj vidni, z
belo lučjo ali odsevnim predme-
tom, kresničko ali trakom, je od
2500 do 5000 tolarjev. V pri-
hodnje bodo izvajali tudi tovrst-
ne kontrole pešcev na cesti. Raz-
veseljivo pa je, da na ormoškem
področju ni mladinskega vanda-
lizma ter da med mladimi
Ormožani niso prisotne droge,
je povedal novi ormoški koman-
dir Mirko Horvat.
Majda Fridl
S 1. januarjem 2000 je novi
komandir Policijske postaje
Ormož Mirko Horvat.
Foto: Majda Fridl
DORNAVA / GODALNI VEČER V GLASBENI SOLI NOCTURNO
Prileten gimbeni večer
v zasebni glasbeni šoli Noc-
turno smo lahko v ponedeljek,
27. marca, zvečer uživali na go-
dalnem večeru. Nastopila je vio-
linistka Tina Krajnik, ki je
imela to svoj preddiplomski
koncert, na klavirju pa jo je
spremljala prof. Bojana Karu-
za. Obe gostji sta z ljubljanske
akademije za glasbo.
MS
Slika desno: Violinistka Tina
Krajnik in pianistka prof.
Bojana Karuza
PTUJ / 25 LET MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA DELOVNIH
INVALIDOV
Invalidi naj ne bodo zaposleni
samo v invalidskih podietjih
v Gastroju je bila 25. marca osrednja slovesnost ob 25-letnici
Medobčinskega društva delovnih invalidov Ptuj, ki je svojo
pot pričelo kot Društvo invalidov Ptuj. Ustanovljeno je bilo 3.
februarja 1975 in je že od vsega začetka vključevalo vse vrste
invalidov z območja bivše občine Ptuj.
Prvi predsednik je bil Miha
Kostevc, prvi tajnik Ivan
Grešnik in blagajničarka Ivan-
ka Kostevc. V prvih letih delo-
vanja je društvo štelo 250 čla-
nov. V obdobju od leta 1977 do
leta 1985 je društvo vodil Emil
Mojzer, ki je tudi ustanovni
član društva. V tem času so os-
rednjo pozornost posvečali
reševanju socialne problematike
invalidov. Za delovanje društva
v letih od 1985 do 1988 je
značilno veliko vključevanje de-
lovnih invalidov iz podjetij, kjer
so nastala tudi številna poverje-
ništva. V tem obdobju je
društvo vodil Martin Krajnčič.
Leta 1992 je imelo društvo že
600 članov, v tem letu je dobilo
tudi nove prostore v Čučkovi
ulici 2 v Ptuju; do takrat je nam-
reč delovalo v skromnih prosto-
rih na Ormoški cesti v Ptuju, v
neposredni bližini nekdanjega
Centra za socialno delo. Leta
1994 je vodenje društva prevzela
Zdenka Ornik in društvo vodi
še danes. Konec leta 1996, ko so
iz društva izstopili člani iz
Majšperka in Kidričevega, je
imelo 380 članov. Po najno-
vejših podatkih pa ima v trinaj-
stih občinah na Ptujskem 435
članov in se največ ukvarja z
reševanjem njihovih socialno-
zdravstvenih problemov. Tudi v
prihodnje jih čaka na tem po-
dročju veliko dela, prizadevali
pa si bodo tudi za pridobitev
statusa za delovanje v javnem
interesu na področju socialnega
varstva, je poudarila Zdenka
Ornik, ko je predstavljala dose-
danje delo društva in načrte.
Ob 25. jubileju je Medobčin-
sko društvo delovnih invalidov
Ptuj podelilo 12 društvenih
priznanj zaslužnim članom in
sodelavcem. Prejeli so jih Maj-
da Serona, Janez Glavica,
Franc Meglič, Franc Toplak,
Zvonko Mohorko, Janez Ci-
glar, Stanko Kokol, Martin
Kokol, Marija Korošec, Franc
Erlač, Ivan Erjavec in Vili
Medved. S priznanjem pa je
društvo ob 25-letnici delovanja
nagradila Zveza društev delov-
nih invalidov Slovenije, ki jo je
na sobotni slovesnosti pred-
stavljal podpredsednik Srečko
Matkovič. Društvu je čestital za
dosedanje uspešno delo, med
drugim pa se je zavzel za zapos-
lovanje invalidov v družbah,
kjer se zaposlujejo ostali občani,
ne samo v invalidskih delavni-
cah. Zveza društev delovnih in-
validov Slovenije pa je za dolgo-
letno delo z zlatimi, srebrnimi
in bronasti znaki odlikovala ne-
kaj zaslužnih članov društva;
priznanja jim bodo izročili na-
knadno. Zlati znak bodo prejeli
Anica Bombek, Emil Mojzer
in Anton Kožar, ki so tudi usta-
novni člani društva, srebrni
znak Srečko Majcenovič, ki je
njihov najuspešnejši športnik in
bo nastopil tudi na olimpiadi v
Sidneyju, bronasti znak pa Jože
Geč in Jože Gašparič.
Za lepe trenutke na sobotni
slovesnosti so poskrbeli ljudske
pevke Gmajnarice kulturnega
društva Hajdoše, moški pevski
zbor Medobčinskega društva
delovnih invalidov Ptuj in otro-
ci iz OŠ Hajdina. Sobotni jubi-
lejni zbor so posvetili tudi mate-
rinskemu dnevu.
MG
Predsednica Medobčinskega
društva delovnih invalidov
Zdenka Ornik. Foto: Kosi
Od tod In tam
TRNOVSKA VAS • Praznovanje
pomladi osnovnošolcev
Učenci in delavci osnovne šole Trnovska vas
bodo jutri ob 18. uri v domu krajanov v Trnovski
vasi predstavili projekt Praznovanje pomladi. Za-
kaj praznovanje pomladi? Mladi v Trnovski vasi
odgovarjajo: Ker se imarno takrat bolj radi, ker je
pomlad mlada in lepa, ker je topla in zelena, ker
začne v njej vse brsteti, ker se v njej rojeva novo
življenje, ker je polna veselja in radosti... Osnov-
nošolci so pobrskali po preteklosti ter k pogovoru
povabili dedke in babice (poimenovali so jih od
pomladi oddaljeni mladeniči in mladenke) ter svo-
je starše (manj oddaljeni mladeniči in mladenke).
Otroci so z zanimanjem prisluhnili, kaj so jim pove-
dali najbližji, ko so raziskovali pomladna dela v vi-
nogradih ter skušali od njih izvedeti tudi čim več o
cvetni nedelji in veliki noči. In tako je nastal projekt
Praznovanje pomladi.
AK
PTUJ • Občni zbor podružnice
Zveze multiple skleroze
Rujska podružnica Zveze multiple skleroze Slo-
venije pripravlja redni letni občni zbor, ki bo v so-
boto, 15. aprila, ob 10. uri v motelu v Podlehniku.
Člani društva se bodo pogovorili o delu v minulem
letu, o načrtih za letos ter o težavah, ki jih prinaša
njihova bolezen. To bo pa tudi priložnost za razve-
dritev, pogovor in sprostitev. Vsi, ki se bodo ude-
ležili občnega zbora, sporočite to v sredo od 9. do
12. ure, na sedež društva (telefonska številka 78
79 442 ali zvečer 755-166). Sporočite tudi, ali po-
trebujete prevoz, predvsem tisti člani, ki so na in-
validskem vozičku.
DORNAVA m ^Čistilna akcija
v občini Dornava se bodo 14. aprila pridružili
vseslovenski akciji in temeljito očistili svojo okoli-
co. Čistilni akciji se bodo pridružili člani vseh
društev, ki so aktivna v občini, in posamezni
občani.
MS
PTUJ / SEMINAR ZA SOLSKE SVETOVALCE
Vimo tmnmfmia v šolah
Pod naslovom Videotehnologija
v šoli je v organizaciji Šolskega
centra Ptuj konec marca potekal
trodnevni izobraževalni semi-
nar, na katerem je sodelovalo 12
svetovalcev za šolstvo republike
Slovenije. Vodja seminarja
Mišo Potočnik je povedal, da
ima ptujski šolski center edini
licenco za tovrstno izobraževan-
je, saj razpolaga z najsodobnejšo
digitalno snemalno opremo in
studiem. Edini v Sloveniji
lahko izdajajo tudi potrdila mi-
nistrstva za šolstvo o opravlje-
nem izobraževanju. Omenjeni
seminar naj bi vplival tudi na
usmeritev slovenskih šolskih vi-
deostudiov pri nabavi potrebne
sodobne digitalne avdio in vi-
deo opreme.
-OM
Udeleženci seminarja v Ruju z vodjem Mišom Potočnikom v
sredini.	Foto: M. Ozmec
tednik ■ Četrtek, 6. april 2000
PTUJ / PRIMARIJ ZAJEC OBISKAL PTUJSKO BOLNIŠNICO
Podpora projektu dialiie
s člani strokovnega sveta ptujske bolnišnice in kolegija zdrav-
stvene nege sta se 31. marca srečala prim. Janez Zajec, dr.
med., državni sekretar v ministrstvu za zdravst\o, in prim.
Jože Arzenšek, dr. med., odgovoren za investicije. Rdeča nit
pogovora so bile aktualne razmere in novosti v slovenskem
zdravstvu.
Prim. dr. Zajec se je najprej do-
taknil zdravniških plač. V tem
trenutku potekajo pogovori za
zadnjo uskladitev med zdravni-
škimi in sodniškimi plačami.
Problem je v prikazu teh plač; Fi-
des in vlada se še nista uskladila o
tem, kaj je plača. Pričakovati je, da
bo do tega prišlo v 14 dneh, v na-
sprotnem primeru napoveduje Fi-
des tudi zdravništvo stavko. Dru-
gi del plač v zdravstvu predstavl-
jajo plače v zdravstveni negi. V
pogajanjih so bila dogovorjena tri
dopolnila; zdaj gre za zadnje, ki
naj bi prinesla 7-odstotno poveča-
nje plač v letu 2000. Za večje plače
v zdravstvu bo potrebno zagotovi-
ti več kot štiri milijarde tolarjev, a
jih ni v finančnem načrtu Zavoda
za zdravstveno zavarovanje Slove-
nije. Poleg tega pa tudi druga mi-
nistrstva segajo po sredstvih za
zdravstvo, tako da v zdravstveni
blagajni po ocenah trenutno pri-
manjkuje kar za 6,5 milijarde SIT.
Pred sprejemom je zakon o
preskrbi s krvjo, tretja obravnava
bo aprila. Zakon predvideva zbi-
ranje krvi na dveh do treh mestih
in uvaja tudi evropsko testiranje.
Za tretje branje pa se pripravlja
tudi nacionalni program zdravst-
venega varstva, katerega sprejem
je pomemben že zaradi oblikovan-
ja zdravstvene mreže. Plan zdra-
vstvene službe bo izdelan na pod-
lagi zakona o zdravniški službi.
Nekatere spremembe v zdravst-
vu so vezane tudi na približevanje
Evropski uniji. Spremenila se bo
struktura dežurne službe, veliki
premiki pa se predvidevajo na po-
dročju nezdravstvenega kaci-a.
Počasi naj bi se tudi Slovenija pri-
bližala razmerju med zdravstveni-
mi in nezdravstvenimi delavci
ena proti ena, sedaj pa na enega
zdravstvenega delavca pridejo tri-
je nezdravstveni.
Kar zadeva privatizacijo na se-
kudami ravni, je ministrstvo za
eno leto zamrznilo podeljevanje
koncesij. Zdajšnji zapleti na
dročju osnovnega zdravstva, ki jih
je povzročila privatizacija, so po
mnenju Janeza Zajca posledica
nedorečenih pravil igre. Do konca
leta naj bi izdelali mrežo možnih
odhodov zdravnikov iz bolnišnic
v zasebništvo. Prim. dr. Zajec je v
petek v Ptuju govoril tudi o af-
erah, ki pa jih zdravništvo, vsaj
zadnje iz Kopr^ ni znalo izkoris-
titi. To je bila idealna priložnost,
da bi tudi zdravništvo uredilo
svoje vrste, saj je v tem primeru
bil očitno storjen prekršek oz. je
zdravnik absolutno prekršil svoja
pooblastila. Statistika letno zabe-
leži v Sloveniji 14 milijonov preg-
ledov, vseh pritožb pa je okrog
300. Med temi si jih sto zasluži
pozornost. Največ se slovenski
bolniki pritožujejo zaradi odnosa
zdravstvenega osebja do njih.
Prim. Jože Arzenšek, dr. med., je
zdravnikom in medicinskim se-
stram iz ptujske bolnišnice pred-
stavil novi zakon o investicijah v
zdravstvu in tudi novi red, ki bo v
bodoče veljal pri nabavi opreme,
vredne nad 5 milijonov tolarjev.
Te nakupe bo odobravala posebna
komisija, saj je nesporno ugotovl-
jeno, da so aparature v zdravstvu
slabo izkoriščene, nekatere so v
uporabi le po eno uro na teden,
stale pa so sedem in več milijonov
tolarjpv. Država sicer ne bo z de-
narjem pomagala ptujski bol-
nišnici pri ureditvi novega dializ-
nega centra, omogočila pa ji bo
najem kredita. Nekatere spre-
membe se predvidevajo tudi na
področju pediatričnih oddelkov
in porodnišnic. Neracionalno je.
da bi tudi v bodoče še delale po-
rodnišnice, ki imajo le en porod
na dan, ali pa da bi še naprej bil
odprt pediatrični oddelek, ki ima
na primer 22 postelj, povprečno
dnevno pa zasedenih samo sedem.
Pri porodnišnicah pa je tako, da
bo cena poroda v bodoče tista, ki
bo uravnavala njihovo število.
Število pediatričnih postelj naj bi
zmanjšdi kar za 40 odstotkov.
Lani je bilo v Sloveniji 18 tisoč
rojstev, ta upadajo vsa zadnja leta,
število pediatričnih postelj pa je
naravnanih na 30 tisoč otrok, prav
tako število zdravstvenega osebja
in podobno. Bojazen pa je, da bo
prišlo do zniževanja števila teh
postelj bolj na periferiji, zato
državni sekretar v ministrstvu za
zdravstvo prim. Janez Zajec svetu-
je predstojnikom pediatričnih od-
delkov v Sloveniji, naj se organizi-
rajo v skupnost, da bodo lahko ak-
tivno sodelovali pri reševanju tega
vprašanja. Zanimivo je tudi to, da
ima Slovenija že sedaj, brez nove
pediatrične klinike, preveč pedia-
tričnih postelj, kljub temu pa se
lotevamo novogradnje. Vse bol-
nišnice, ki so imele v lanskem letu
izgubo, bodo že kmalu dobile re-
vizijske komisije, tako da se "ne
splača" biti izgubar. Glede na to,
da se je financiranje zdravstva v
zadnjem času močno izboljšalo, se
državni sekretar J. Zajec čudi, da
izgubarji sploh so.
Delavcem ptujske bolnišnice se
je prim. Janez Zajec še posebej za-
hvalil za njihovo dosedanje dobro
delo. V šestih letih njegovega dela
na ministrstvu za zdravstvo še ni
prejel pritožbe na njihovo delo.
Prestavnika ministrstva za
zdravstvo sta se v petek dopoldne
srečala tudi s predstavniki mestne
občine Ptuj. (dvorili so predvsem
o lu-editvi premoženjsko-pravnih
zadev, zlasti še okrog zemljišč za
zdravstveni dom in v Ljudskem
vrtu, ki so last ptujske bolnišnice
oziroma države. Na ureditev teh
vprašanj je vezana tudi izdaja so-
glasja za nadgradnjo drugega trak-
ta ptujskega zdravstvenega doma.
MG
LENART / SVETNIKI POTRDILI VARIANTO Ni
Zaietek gntdnfe ovfocesfe
ieE dobra f rl f ef ci
Lenarški občinski svet je večji del torkove 11. redne seje na-
menil razpravi ob predstavitvi predlagane variante avtoceste
med Partinjskim potokom in Sp. Senarsko. Čeprav so svetniki
in občinski svet v zadnjih letih nasprotovali tako imenovani
varianti N 1, ki se zelo približa mestu Lenart, pa je lenarški
občinski svet tokrat po prepričevanju ministra za okolje in
prostor dr. Pavla Gantarja z dvotretjinsko večino le potrdil va-
rianto avtoceste N 1. S tem so se končala večletna ugibanja o
gradnji odseka avtoceste na Lenarškem.
Nova avtocesta bo potekala od
Zamarkove nad Črnim lesom, se
približala Polani in Lenartu, jeze-
ru Radehova in nadaljevala pot
proti Sp. Senarski, kjer se konča.
Tokratna razprava o gradnji avto-
ceste, ki se je je udeležil tudi mi-
nister dr. Pavel Gantar, je trajala
dobre tri ure. Po besedah župana
Ivana Vogrina in lenarške občin-
ske uprave naj bi predvidena trasa
res prizadela ljudi, vendar pa naj
bi bila tudi razvojno naravnana.
Država namreč predlaga ob tej še
gradnjo priključne ceste, ki bi v
bodoče razbremenila promet
mimo Lenarta. Po besedah sveto-
valca lenarškega župana Avgusta
Zavmika naj bi se gradnja avto-
ceste pričela čez dobra tri leta, že
kmalu pa se bo pričela pripravljati
dokumentacija za gradnjo, o kate-
ri bo občinski svet v Lenartu za-
gotovo še večkrat razpravljal.
Dolžina obravnavanega odseka
avotoceste med Partinskim poto-
kom in Sp. Senarsko je po varianti
Ni 8,6 kilometra.
Čeprav naj bi po predhodnih ra-
ziskavah varianta Šetarova
povzročala bistveno manj hrupa
in manjše negativne vplive na na-
ravno okolje, kakor tudi relief, pa
ne gre prezreti dejstva, da bi bila
tudi za 10 odstotkov dražja, saj bi
bilo v bližini Komamika prav za-
radi zaščite rastlinstva potrebno
graditi nov viadukt. Med odgovo-
ri, zakaj varianta NI, je tako zago-
tovo tudi predvidena investicijska
vrednost, sicer pa naj bi bila pred-
lagana trasa odseka avtoceste z vi-
dika vplivov na kulturno in na-
ravno dediščino sprejemljivejša
od variante Šetarova, za katero so
se dalj časa zavzemali v Lenartu.
ak
BENEDIKT / S SEJE OBČINSKEGA SVETA
Krediti razdeljeni
Benediški občinski svet se je sredi preteklega tedna sestal na svoji
14. redni seji. Svetniki so med drugim razpravljali o poročilu o izva-
janju razpisa za dodelitev dolgoročnih posojil pod ugodnejšimi pogo-
ji za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Benedikt za
leto 2000.35 milijonov tolaijev, namei^enih razvoju podjetništva in
obrti, je bilo razdeljenih sedmim podjetnikom in obrtnikom.
Benediški svetniki so na sredini; redni marčevski - seji uspeli sprejeti
vse predlagane odloke in sklepe. Že v začetku seje je svet potrdil zakl-
jučni račun občine za lansko leto, zatem tudi poročilo inventurne komi-
sije. V drugi obravnavi je bil sprejet odlok o grbu in zastavi občine Be-
nedikt, svetniki pa so sprejeli še odok o prazniku, občinskih priznanjih
ter odlok o spremembi odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izo-
braževalnega zavoda Osnovna šola Benedikt. V nadaljevanju je svet raz-
pravljal o izvajanju razpisa za dodelitev dolgoročnih posojil podjetni-
kom. Letos je kredite v višini od 1,5 do 9 milijonov tolarjev prejelo se-
dem obnnikov in podjetnikov. Svetniki so potrdili tudi idejni projekt
za dograditev mrliške veže ter odobrili finančno pomoč v višini 300
tisoč tolarjev za odpravo posledic požara Saši Lovrenčič.
ak
ORMOŽ / POKRAJINSKI MUZEJ VABI NA RAZSTAVO
Sokoli Ormoža in Središia ob Dravi
v aprilu je Pokrajinski Muzej Ptuj pripravil razstavo o Soko-
lih Ormoža in Središča ob Dravi. Telovadna društva Sokoli so
namreč imela pomembno vlogo v slovenskem kulturnem, du-
hovnem in političnem življenju v začetku 20. stoletja.
Sokolskim društvom je uspelo
združiti ljudi na osnovi "enakosti,
bratstva in svobode", ne glede na
politične in verske nazore. Oče so-
kolskega gibanja, začetega na
Češkem, je bil dr. filozofije Miros-
lav ryrš, ustanovitelj prvega so-
kolskega društva v Pragi leta
1862. Gibanje se je zelo hitro
razširilo iz čeških liberalnih
meščanskih krogov v večino slo-
vanskih dežel avstro-ogrske mo-
narhije. Prvo telovadno društvo
pri nas je bilo ustanovljeno v
Ljubljani 1. oktobra 1863. Delo-
valo je le kratek čas, zaradi zao-
strenih političnih razmer ga je
deželna vlada razpustila že leta
1867. Naslednje leto (1868) pa je
bilo v Ljubljani ustanovljeno Te-
lovadno društvo Sokol. V osrednji
Sloveniji je imela odločilno vlogo
pri ustanavljanju telovadnih
društev Tyrševa ideologija, ki jo je
pri nas širil dr. prava Viktor Mur-
nik. Društva so nastala kot izziv
nemškim telovadnim organizaci-
jam - Turnvereinom. Na Štajer-
skem, kjer so društva začela nasta-
jati po letu 1903 (ljutomerski So-
kol ustanovljen 15. 8. 1903), pa so
nastala kot simbol narodne zave-
sti ter obramba zoper Nemce. To
je še posebno veljalo za Ptuj in
Ormož, ki sta bila znana po na-
rodnostnih bojih na prelomu 20.
stoletja.
Pobuda za ustanovitev
ormoškejga telovadnega društva se
je porodila ob srečanju sokolov iz
Ljutomera in Varaždina v
Ormožu leta 1905. Zaradi naspro-
tovanja ormoških Nemcev pa je
bilo društvo ustanovljeno šele 21.
aprila 1912. leta.
Pobudnik za ustanovitev sre-
diškega sokola je bil češki zdrav-
nik dr. Karol Čhloupek ob žup-
nem zletu, ki ga je priredila
celjska sokolska župa skupaj z
varaždinskim Sokolom v Središču
ob Dravi 8. avgusta 1911. leta. Ta
skupni zlet je bil povod, da so sre-
diški rodoljubi 22. oktobra istega
leta ustanovili v Središču ob Dra-
vi telovadni odsek, leto kasneje pa
sokolsko društvo z imenom Drav-
ski Sokol.
Razstavo v avli občine Ormož bo
v petek, 7. aprila, ob 18. uri odprl
Vili Trofenik, župan občine
Ormož. Vabljeni!
Irena Mavric
Sokolska povorka skozi Ormož 5. junija 1937
CERKVENJAK / OBČINA BO DOBILA MONOGR^FIJO
Bogmivo preteklosti
in ielie priltodnosti
Vodstvo Slovenskogoriškega foruma, ki že nekaj časa deluje
kot civilno nestrankarsko združenje s sedežem v Cerkvenjaku
v Slovenskih goricah, je na zadnjem delovnem srečanju sogla-
sno podprlo vsebinsko zasnovo monografije občine Cerkven-
jak. Izšla naj bi predvidoma junija prihodnje leto ob cerkven-
jaškem občinskem prazniku.
Pobudo foruma je že podprla
občina Cerkvenjak, ki bo tako v
relativno kratkem času dobila so-
lidno publikacijo za trajno rabo.
Urednika monografije bosta do-
cent dr. Bernard Raj h in prof
Marjan Toš, v uredniškem odbo-
ru pa sodelujejo mag. Ciril Paluc,
profViktor Vrbnjak, Edvard
Pukšič, Marjan Zmavc, Jože Kra-
ner in Darko Fras. Za oblikovanje
bo skrbel prof Mirko Zmavc, za
fotografije pa Ivo Lorenčič. Na
predlog upravnega odbora Slo-
venskogoriškega foruma je ured-
niški odbor monografije že
potrdil cerkvenjaški občinski svet
in za pripravo monografije že za-
gotovil nekaj proračimskih sred-
stev.
To je lep primer pozitivnega od-
nosa lokalne politike do tovrstnih
pobud, ki lahko veliko pripomo-
rejo k celoviti promociji občine in
njeni predstavitvi v širšem prosto-
ru. Sicer pa je zanimivo, da je Cer-
kvenjak dobil prvi zbornik že leta
1964. Takratni urednik mag. Ciril
Paluc bo sodeloval tudi pri pripra-
vi tokratne monografije, ki je am-
biciozno zastavljen projekt širših
razsežnosti. V njej bodo strokovn-
jaki različnih področij podrobneje
predstavili Cerkvenjak in cer-
kvenjaške gorice s posebnim pou-
darkom na geografskih značilnos-
tih pokrajine, družbeno-gospo-
darskih spremembah in demo-
grafskem razvoju. Obsežen bo
zgodovinski del monografije, v
katerem bodo med drugim opisali
najstarejšo zgodovino Cerkvenja-
ka in bogata arheološka najdišča.
Avtor tega poglavja bo dr. Janez
Marolt. Vizitacijske zapisnike
župnije sv. Antona bo predstavil
akademik dr. Jože Mlinarič,
vojaške zemljevide in karte na pri-
meru Cerkvenjaka dr. Vincenc
Rajšp, katoliško bralno društvo pa
prof Viktor Vrbnjak. O razvoju
in zgodovini šolstva bo pisal Mar-
jan Toš; isti avtor bo obdelal tudi
čas 2. svetovne vojne, ko je bil
prav Cerkvenjak med prvimi red-
kimi organiziranimi žarišči odpo-
ra proti nemški okupacijski oblas-
ti. Temu primemo je bilo tudi šte-
vilo vojnih žrtev. Gospodarski
razvoj s poudarkom na trgovini in
trgovanju bo obdelal mag. Ciril
Pduc, Edvard Pukšič pa bo avtor
poglavja o zgodovini društev in
organizacij po letu 1918. Zanimiv
bo tudi umetnostnozgodovinski
del monografije, v katerem naj bi
med drugim predstavili značilno
slovenskogoriško arhitekturo.
Avtor tega poglavja bo dr. Borut
Juvanec, o običajih, navadah in
drugih emoloških in etnografskih
posebnostih pa bo pisal dr. Janez
Bogataj. Umetnostne spomenike s
poudarkom na župnijski cerkvi
sv. Antona bo predstavil dr. Ser-
gej Vrišer, jezikovne posebnosti
in značilnosti dr. Bernard Raj h,
bogato glasbeno ljudsko izročilo
pa dr. Zmaga Kumer. Znamenja,
kapelice, razpela, vodnjake in
druge tovrsme spomenike bo ob-
delal prof Mirko Zmavc, v mono-
grafiji pa bo objavljen tudi sez-
nam pomembnejših oseb, ki so
bile doma iz Cerkvenjaka oziroma
so v teh krajih pustile trajne sledi.
Torej zajeten projekt, s katerim
občina Cerkvenjak stopa v družbo
redkih slovenskih občin, ki poleg
velike skrbi za temeljne komunal-
ne in cestne probleme ter
družbene dejavnosti vendarle naj-
dejo dobro voljo in pripravljenost
financirati še odmevnejše kultur-
no-založniške projekte. Lepa ges-
ta, ki bo zagotovo odmevala in na-
letela na ugoden odmev v širšem
prostoru.
Marjan TOŠ
CVETKOVCI
Proslava ob materinskem dnevu
PGD Cvetkovci je tako kot vsako leto v soboto, 25. marca, v dvo-
rani gasilskega doma pripravilo proslavo ob materinskem dnevu,
ki se je je udeležilo okoli 150 mater in deklet. Kulturni program,
v katerem je sodelovalo več kot 40 nastopajočih, sta pripravili
Marta Kandrič in Alenka Marin, ki je program tudi povezovala.
Starejši in mlajši mladinci so zaigrali dve igri v prleškem narečju.
Sledili so recitali in posamezne pesmi, glasbeni nastopi ter nastop
otroškega pevskega zbora.
mf
10
četrtek, 6. april 2000 - tednik
NASVET I
Kuharski nasveti
Teleiina (II.)
1 udi danes so iiuharski nasveti namenjeni teletini. Zadnjič ste
nekoliko več slišali o pečeni teletini , danes pa o dušenih
telečjih jedeh.
Teletina je meso, ki je primerno
tudi za dušenje in pripravo raz-
ličnih telečjih ragujev in drugih
dušenih jedi. Pogosto pripravlja-
mo tudi saute; tega lahko pripra-
vimo tudi iz drugih vrst mesa,
najpogosteje pa to pomeni, da
meso opečemo in nato dušimo v
lastnem soku. V lastnem soku
lahko dušimo tako telečje zrezke
kot na manjše kose narezano
meso. Pri pripravi sauteja zmeraj
pazimo, da je meso narezano na
enako velike kose in ne preveč
začinjeno, saj le tako pride pri
dušenju do prave arome in okusa.
Med sotiranjem naj bi bil vsak
košček mesa na dnu posode, da
dobi nežno rjavo skorjo, ki daje
posamezni je^ še boljši okus. Ce
se pri sotiranju izcedi maščoba, jo
odi i jemo, preden dodamo raz-
lične dodatke.
Najboljši dodatki pri teletini so
šampinjoni, sveži ne vloženi, bi-
serna čebula, paradižniki, koren-
je in bučke. Od mesnin se po oku-
su zraven teletine lepo podata
gnjat in slanina, z njenim oku-
som pa se ujemajo še olive in
suho sadje. Za posebne priložnos-
ti lahko tako pripravljene telečje
sauteje še flambiramo z vinjakom
ali drugim kvalitetnim žganjem.
Plamen pri flambiranju lahko po-
gasimo z nežnim belim vinom,
vendar pazimo, da ne zalijemo
preveč, da ne bi meso plavalo v
tekočini. Meso namreč plava v
tekočini pri ragu juhah.
Med ragu j i so ravno telečji najo-
kusnejši in najkvalitetnejši. Za
vse velja, da je meso narezano, da
ga najprej opečemo, nato zgosti-
mo, na primer s pomokanjem,
podmetom, krompirjem ali mas-
leno kroglico. Maslena kroglica
je mešanica masla in moke v raz-
merju 1:1; omaka se zaradi nje
zgosti in dobi lep lesk. Veliko ra-
gujev popestrimo tudi z dodat-
kom različnih dišavnic in
začimb, kot so timijan, rožmarin,
curryji, ter z dodatkom različne
zelenjave, na primer graha, ko-
renja in gob. Okus raguja je odvi-
sen tudi od tekočine, s katero za-
livamo jed. Tako praviloma
telečje raguje zalivamo s telečjo
osnovo, ki jo dobimo s kuhanjem
telečjih kosti in jušne zelenjave
ter šopka dišavnic. Za vse osnove
velja, da jih ne solimo. Zraven
osnove potrebujemo še vino. Pri
svetlih ragujih uporabljamo bela
vina , tako tudi pri telečjem, pri
temnih ragujih, kot so goveji in
divjačinski, pa uporabljamo
rdeča vina.
Poglejmo nekatere najbolj zna-
ne telečje raguje. Telečji ragu ma-
rengo pripravimo s pomočjo pa-
radižnikov in ocvrtimi ali pečeni-
mi kruhovimi krutoni. Kruton
imenujemo oblikovano rezino
kruha, na primer okroglo, kva-
dratasto, ki jo narahlo začinimo
in ocvremo ali opečemo na žaru.
Za burgundski telečji ragu je
značilno, da ga dušimo in zaliva-
mo z vinom. Indijski telečji ragu
je začinjen z za njih značilno
začimbo curryjem. Lovski telečji
ragu pripravljamo s šopkom
dišavnic, lovorjem, timijanom,
rožmarinom, peteršiljem, porom
in gobami. Telečji ragu z grahom
pa je pripravljen s svežim
luščenim grahom in izboljšan s
kislo smetano.
Telečji ragu s paradižniki in
kruhovim krutoni oziroma 'ma-
rengo' pripravimo tako, da meso
narežemo na koščke s težo 2 do 3
dekagrame, za eno osebo pa vza-
memo 8 do 12 dekagramov
telečjega plečeta, odvisno od tega,
ob kakšni priložnosti jed ponudi-
mo. Narezano meso na hitro pre-
pražimo na maslu, ga potresemo z
moko in zalijemo z vinom, soli-
mo, dodamo še sesekljan česen,
šopek dišavnic, žličko paradižni-
kove mezge in svež, na četrtine
narezan prepražen paradižnik ter
prepražene čebulice. Čebulic vza-
memo eno žlico po osebi. Para-
dižnika vzamemo po osebi toliko,
kolikor imamo mesa. Pokrijemo
in počasi dušimo slabe pol ure.
Nato poberemo odvečno
maščobo, odstranimo šopek
dišavnic, dodamo na večje lističe
narezane gobe in dušimo do
mehkega. Vse sestavine morajo
obdržati obliko. Serviramo tako,
da na servirni krožnik nadevamo
pripravljen ragu, po vrhu pa de-
korativno obložimo z ocvrtimi
kruhovimi krutoni. Kruhove
krutone naredimo tako, da beli
kruh narežemo na tanke rezine
ter s kozarcem ali drugim mode-
lom izrežemo okrogle oblike.
Premer kruhovih rezin naj ne bo
večji od 5 centimetrov. Kruh
nato narahlo pokapljamo z mle-
kom , solimo in popramo, pariško
paniramo in na hitro ocvremo.
Pri nas pogosteje pripravljamo
telečji ragu z grahom, ki ga pri-
pravimo tako, da na manjši
količini maščobe na hitro pre-
pražimo na manjše kose narezano
teletino. Posebej na maščobi prav
tako prepražimo sesekljano čebu-
lo, ji dodamo česen in narahlo po-
mokamo. Ko je moka preražena,
zalijemo s telečjo osnovo in vi-
nom. Prisipamo prepraženo tele-
tino in grah ter solimo in narahlo
popramo. Ko je meso mehko, do-
damo še kislo smetano in vino ter
tik pred serviranjem potresemo s
sesekljanim peteršiljem. Zraven
ponudimo kuhane cmoke iz zdro-
ba ali skute, kuhane svaljke z
drobtinami ali kuhan krompir z
maslom in pe-
teršiljem.
Nada
Pignar,
profesorica
kuharstva
PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO
ZDRAVJE . - 271. NAD
Zmkon^ druiinm in
dvševno zdrtMvle
133. nadaljevanje
Terapevtski proces
zakona in družine -
na splošno - 60. nad.
Analiza odporov -
posebnosti odporov
pri družinski terapiji
Po nekaterih avtorjih so pri
zakonski in družinski terapiji
najpogostejše tele štiri oblike
odporov:
- posamezni Člani imajo naiv-
ne, napačne predstave o dušev-
nem zdravju; bolezen bližnjega
doživljajo kot nekaj nevarnega,
sramotnega in se zaradi tega
distancirajo od bolnika. V to
skupino sodijo tudi tisti, ki so-
dijo, da je zdravljenje stvar
zdravnika in da se oni nimajo v
to kaj vmešavati;
-	nekateri zanikajo duševne
motnje in bolezni svojca ter
nočejo uvideti zveze med stan-
jem bolnika in družinsko situa-
cijo;
-	nekateri člani družine sicer
pri bolniku vidijo,da gre za ne-
kaj nenormalnega, a najprej
konzultirajo razne laike in si
ustvarijo pod njihovo sugestijo
ali na osnovi kakih drugih in-
formacij o vzrokih bolezni
trdne razlage in stališča in se jih
potem oklepajo;
-	tam, kjer je bolezen enega
pogoj duševnega ravnotežja
drugih, imamo največkrat opra-
viti z odpori v obliki pasivnosti.
Nasploh lahko rečem«, da so
odpori v družinski terapiji in-
tenzivnejši kot pri skupinski
psihoterapiji. Medtem ko lahko
posameznik v taki "umetni"
skupini skriva svoje globlje mo-
tive in se skuša večkrat zgolj
površinsko prilagoditi novo
nastali skupini in njenim Čla-
nomi, ki jih doslej ni poznal, po-
tekajo v drtižinski terapiji sean-
se med člani, ki imajo dolgolet-
no skupno zgodovino in med
katerimi vladajo zapleteni od-
nosi, uigrane reakcije in razna
globoka medsebojna čustva.
Naslednjič pa še nekaj o po-
sebnostih odpora pri družinski
terapiji.
mag. Bo|an Šinko
Krvodajalci
21. MAREC - Janez Koc-
mut, Žabjak 59, Ivan
Gajšek, Podlehnik 61, Re-
nata Plohi, Stojnci 57/a,
Alojzija Spevan, Jurovci
18/a, Ana Glogovčan, Mest-
ni Vrh 28, Marija Burjan,
Hajdoše 53/a, Lovro Rap,
Laporska c. 13, Poljčane,
Marjan Kosi, Podgorci
117/a.
23. MAREC - Igor Podplat-
nik, Obrež 1, Danilo Jelen,
Prešernova 13, Ljutomer,
Željko Lukaček, Dolga lesa
9, Ormož, Boris Vukan, Dr.
Kovačiča 4, Ormož, Ivan
Modrič, Poljska cesta 38,
Ptuj, Marija Novak, Kukava
1, Mirko Emeršič, tancova
vas 56, Andrej Bukvič,
Draženci 34/d, Robert Per-
ko, Gerečja vas 40/d, Ivan
Obran, Moškanjci 65, Kari
Furek, Draženci 87/a, Janez
Verlak, Stojnci 8/a, Simona
Fridl, Sp. Hajdina 72/a, Al-
bin Topolovec, Grdina 1,
Dušan Furek, Draženci
87/a, Ivan Žunkovič, Slo-
venja vas 69, Marjan Kokol,
Levanjci 30, Andrej Plohi,
Draženci 21, Srečko Kosec,
Draženci 22, Erna Furek,
Skorba 18, Leopold Paher,
Gerečja vas 72, Janez
Turnšek, Gerečja vas 40/c,
Ivo Rajh, Draženci 24, An-
drej Vugrinec, Markovci
33/a, Jože Strelec, Strelci
4/a, Jože Vidovič, Dravinjski
Vrh 55, Nežka Leijak, Skor-
ba 32/a, Martin Turnšek,
Skorba 29, Tatjana Kokol,
Grajena 51, Marjan Bezjak,
Grajena 51, Milan Prapot-
nik, CMD 17, Ptuj, Ivan Fu-
rek, Hajdoše 39, Franc Za-
goranski, Hajdoše 101,
Makslmiljan	Godec,
Draženci 21/d, Jože Kokov-
nik, Draženci 16, Stanislav
Kosi, Kettejeva 13, Ptuj,
Kristina CartI, Zg. Hajdina
54, Vlado Potočnik, Vičava
29, Ivan Lešnik, Gerečja vas
103, Franc GizerI, Gre-
gorčičev drevored, Ptuj, Ro-
man Skuber, Lancova vas
6, Drago Damiš, Ljubstava
15/c, Andrej Haložan, Slo-
venja vas 9, Rudi Nahber-
ger, Zg. Hajdina 87, Roman
Farič, Rabelčja vas 23/a,
Damjan Ferš, Hajdoše 6,
Anton Ciglar, Rimska
ploščad 21, Ptuj, Jože Ma-
jerhofer, Hajdoše 40, Dani-
jel Sužnik, Gočova 22, Mi-
hael Jerebič, Moravci 136,
Anton Vučina, Grajena 26.
POLO BELEGA PAPIRJA L. 1882
V.
Proštya očeta, da se proglasi iyegov polnoletni
sin za zapravljivca
Cesarsko-kraljevemu okrajnemu sodišču v T...
K. Z., posestnik v A. št. ..., prosi, da c.-kr. okrajno sodišče uvede poiz-
vedbo proti njegovemu sinu V. Z.ter ga proglasi za zapravljivca.
Moj sin V. Z. je postal pred enim letom polnoleten in samopraven ter je
prevzel premoženje, katero je podedoval po materi, v oskrbovanje.
Odkar pa je dobil denar v roko, je začel skrajno potratno živeti. Ne po-
prime se nobenega resnega dela, temveč razsipa denar s kartanjem in sla-
boglasnimi ženskami, tako da je zapravil že skoro celo podedovano pre-
moženje.
Tako je glasom priloženega zemljeknjižnega izvlečka obremenil podedo-
vano posestvo, kije bilo ocenjeno K 6000, tekom enega leta s posojilom v
znesku K 3800.
Kot dokazuje priložen račun gostilničarja M. L., je dolžan za pijačo K
280, vrhu tega pa ima še okoli K 600 dolga na igre.
Ker ima moj sin gluha ušesa in ne posluša nobenega svarjenja, bati seje,
da bo v kratkem pognal še ostanek svojega premoženja, radi česa sem pris-
iljen prositi:
Cesarsko kr. okrajno sodišče naj blagovoli uvesti proti mojemu sinu V.
Z. sodne poizvedbe v svrho proglasitve za zapravljivca, ter potem cel spis
predložiti c.-kr. deželnemu sodišču v razsodbo.
A., dne... 1901
K. Z.
Komentar: zapravljivcu je lahko sodišče dodelUo skrbnika ali nad
njim podaljšalo očetovsko oblast kljub polnoletnosti. Včasih oče
zapravljivca tudi razdedini in določi dmgo osebo za vesoljnega
dediča. Zapravljivec je moral korenito spremeniti svoje življenje
ter se posvetiti delu in redu. Takrat mu je sodišče vrnilo samou-
pravnost. Za to vlogo je bil potreben kolek K 2.
Piše Jože Škerget
PISE: ING. MIRAN GLUSIG / ^ V VRTU ^ V VRTU m V VRTU ^ V VRTU* V VRTU
Ko narava in vrt ozelenita
v marcu pričeto spreminjanje podobe narave, ko se zimska sivina spre-
minja v spomladansko zelenilo, se v aprilu nadaljuje. Dan se podaljšuje
na račun noči, sončni žarki pa že prijetno ogrevajo ozelenelo naravo, vrt
In bivalno zeleno okolje. Za april značilne nagle vremenske spremembe,
ko se v enem dnevu lahko zvrste vse vrste in oblike vremena, silijo
vrtnarja, da se jim pri opravilih v vrtu skrbno prilagaja.
v SADNEM VRTU je aprila najpestrejše obdobje
razvoja sadnih rastlin, saj v tem času drevje vzbrsti,
zacveti in zalista. Vzbrstelo in ozelenelo je že jago-
dičevje, ribez, kosmulja, maline, aronija in druge,
vzbrstele so breskve, marelice že cveto, peškarji -
jablane in hruške - pa bodo po prvi otoplitvi, ki bo
sledila nekaj deževnim in hladnim dnem, vzbrsteli in
olistali v fazo listov velikosti mišjih ušes. Obdobje, v
katerem se sadne rastline prično tako naglo razvija-
ti, je značilno tudi po tem, da se prebujajo in razvija-
jo sadni škodljivci iz zalege zimskega mirovanja in
se prično prve okužbe z rastlinskimi sadnimi bolez-
nimi. Če smo imeli v preteklem letu težave v varstvu
pred sadnimi škodljivci: ščitastem kaparju, listnimi
ušmi, pršicami, jabolčnim cvetožerjem in v tem času
opažamo, da je zimska zalega tolikšna, da bi uteg-
nila povzročiti poškodbe na sadnih rastlinah in pre-
delku, v tem času škropimo sadno drevje s strupe-
nimi pripravki folidol oljem ali olediazinom oziroma
manj strupenim belim oljem, če ne opažamo kri-
tičnih okužb, v koncentraciji, kot to v navodilih pri-
porča proizvajalec pripravka. Od toplote in vlage ter
stopnje zalistanosti je odvisno, ali bo mogoče v nas-
lednjih dneh že prišlo do okužb s sadnimi bolezni-
mi, kot so škrlup, plesen, cvetna monilija, listna
luknjičavost in podobne. Takrat škropivu proti
škodljivcem dodamo ustrezne pripravke za zavaro-
vanje pred boleznimi. V času brstenja, dokler se že
ne pojavijo listi ali cvetni brsti, se lahko uporabljajo
proti rastlinskim boleznim še bakreni pripravki, po-
tem pa le organski fungicidi, ker bakreni povzročajo
na listih in mladih poganjkih, ožige. Škropljenje v
cvet sadnega drevesa ni priporočljivo z nobenim
pripravkom, ker lahko poškoduje cvetne organe
pestič in prašnike ali pomori čebule ki so v času
cvetenja najpomembnejše oplojevalke sadnega
cvetja.
Sajenje sadnega drevja opravimo čimprej, dokler
sadike ne vzbrstijo. Ob sajenju zemljo dobro stepe-
mo h koreninam, sadni kolobar pa obilno zalijemo.
kar je še posebej pomembno v letošnjih vremenskih
razmerah, ko zemlja še vedno ni dovolj vlažna za
dobro vkoreninjenje na novo zesajenih sadnih sa-
dik.
V OKRASNEM VRTU zemljišče, ki smo ga dobro
pripravili za trato, v začetku aprila, ko je zemljo do-
bro navlažil dež, posejemo s travo. Posevek zavaru-
jemo pred odplavljanjem nalivov ali ko ga zalivamo,
tako, da ga plitvo zagrabimo v tla in povaljamo, da
pa ga ne pozobljejo ptice, ga prekrijemo z vlaknasto
folijo ali zastirko, s čimer tla hkrati zavarujemo pred
izhlapevanjem talne vlage.
Kjer smo na cvetličnih gredicah že v preteklosti
gojili vrtni ognjič ali calendulo, se je tod sam zasejal,
sicer pa je v začetku aprila čas za njegovo setev na
prosto. Vrtni ognjič je zdravilna in okrasna enoletna
rastlina, njegovi zlato rumeni oranžni cvetovi zaradi
svetlosti in oblike spominjajo na sonce. V zdravilst-
vu ga uporabimo za mnoge črevesne in živčne bo-
lezni ter zdravljenje zunanjih ran. Raste naj povsod
po vrtu, saj s svojim vonjem preganja talne škodljiv-
ce in polže. Cvete od junija do jesenske slane. Če
so po 7. uri cvetovi še zaprti, bo tisti dan deževalo,
zato je ognjič tudi vremenar.
Pridelovanje vrtnin v ZELENJAVNEM VRTU je
uspešnejše, če poleg kolobarja upoštevamo, koli-
kor je to le mogoče, razporeditev posevkov v
mešanih nasadih, saj je rast odvisna tudi od dobro
ali slabo izbranega sosedstva rastlin. Medtem ko pri
kolobarjenju posevke vrtnin razporejamo po gredi-
cah tako, da si enake botanične vrste ne sledijo za-
povrstjo na istem zemljišču, ker bi v tem primeru pri-
hajalo do enostranske izrabe tal in prerazmnožitve
rastlinskih škodljivcev in bolezni, pa je podobno s
sosedskimi vplivi med raznovrstnim vrtnim rastlin-
jem. Vsaka rastlina izloča skozi korenine, steblo,
listje in cvetje svoje vonjave, ki vplivajo na sosednje
rastline. Te učinkovine so lahko tako močne, da
preženejo celo škodljivce ali povzročijo odmiranje
nekaterih drobnoživk in glivic. Od njih je tudi odvis-
no, ali se rastline med seboj prenašajo ali celo
vzpodbujajo v rasti ali nasprotno. Slaba soseda sta
si na primer krompir in paradižnik, zato ju sadimo
vsakega na svoj konec vrta. Zeleno posejemo poleg
zelja, ker njen vonj odvrača kapusovega belina.
Česen preprečuje glivične in bakterijske bolezni pri
krompirju, jagodah in paradižniku.
Po biokoledarju je v dneh za list od 1. do 5. ter 12.
in 13. apriia priporočljivo sejati in saditi solatnice in
kapusnice, ker pa v začetku aprila zelene in cveto že
nekatera zdravilna zelišča, v dneh za list nabiramo
liste gabeza, grenkuljice, jagode in koprive. Za plod
so ugodni 6. in 7. ter 14. in 15 april, ko presajamo
paradižnike, paprike in sejance jajčevca, sadimo niz-
ki fižol, sejemo redkvico in lečo. Za korenino sta
ugodna 8. in 9. april, ko sadimo krompir, čebulo in
česen ter sadimo korenček. Za cvet so ugodni dnevi
1., 2., 10. in 11. april, ko sejemo cvetačo in brokoli,
na okrasnem vrtu pa cvetlice enoletnice in trajnice,
od zravilnih zelišč pa nabiramo glogove, vijoličine in
regratove cvetove.
Miran Giušič, ing. agr.
tednik - Četrtek, 6. april 2000
11
GORIŠNICA / NA ČETRKOVI SEJI OBČINSKEGA SVETA
Župan povabil raiunsko sodišie
Marčevska seja gorišniškega občinskega sveta je bila krajša,
kot je bilo pričakovati, vendar pa proti koncu precej glasna in
z nič kaj vzpodbudno razpravo. Župan Slavko VIsenjak je svet-
nike namreč seznanil, da imajo v občini tudi take, ki so občino
prikrajšali za nekaj prepotrebnib milijonov in delajo proti in-
teresom občanov. Mnogi so ob tem ostali brez besed, kaj pa se
bo iz tega izcimilo, je težko napovedati; župan še verjetno ni
opravil z vso »vročo« občinsko zadevo.
Gorišniški svetniki so se tokrat |
dotaknili stališč do pripomb iz
javne razgrnitve osnutka lokacij-
skega načrta odsek glavne ceste
Markovci Gorišnica, ob strokov-
ni obrazlagi pa daljše razprave in
nasprotovanj bi bilo. Svetniki so
podprli načrtovano gradnjo in bili
enotnega mnenja, da mora občina
čimprej pridobiti hitro cesto, po
zagotovilu vodje projekta pa bodo
gradnjo omenjene ceste pričeli
poleti prihodnje leto. Že letos je-
seni se namreč začenja gradnja hi-
tre ceste Ormož Gorišnica, celot-
na trasa, dolga 15 kilometrov, pa
mora biti zaldjučen do 2002. leta.
Letošnje poročilo nadzornega
odbora, ki ga vodila Danica
Ranfl, je bilo dolgo kar šest strani,
dalo pa naj bi številne odgovore,
ki jih je zahtevalo tudi račimsko
sodišče. Ranflova je povedala, da
so poročilo pripravljali dalj časa,
da pa ob temeljitem pregledu niso
naleteli na nobeno nepravilnost.
Vse ugotovitve so zapisali, na ne-
kaj manjših napak pa so že opozo-
rili občinsko upravo. Celotno
poročilo so že podali na računsko
sodišče, ki se sicer povabilu župa-
na Slavka Visenjaka, da pridejo
naredit pregled tudi v občino
Gorišnica, do danes še ni odzvalo.
V zadnjem letu in pol se je namreč
v občini pojavilo nekaj dvomov,
bolje rečeno dane so bile prijave
zaradi domnevnih nepravilnosti
na občini (z nekaterimi so v
vodstvu občine dobro seznanje-
ni), vendar pa se računsko sodišče
na to še ni odzvalo. Župan Visen-
jak je na seji prejšnji teden glasno
ponovil, da je računsko sodišče
osebno zahteval, saj kot je dejal,
ne dovoli, da kdo sumi v delovan-
je in poslovanje občine, če stvari
niso pregledane in.dorečene.
V razpravo se je po pričakovanju
vključil tudi »najglasnejši« svet-
nik Janko Ivanuš in dejal: »Pov-
sod sem javno delal, postavil veli-
ko vprašanj, odgovorov pa nisem
dobil v pisni obliki. Zato sem dal
to pristojnim službam v pregled,
kajti menim, da boste morali en-
krat reči, da imam prav.«
OBČINSKO
GLASILO Z NOVO
VSEBINO IN
UREDNIŠKIM
ODBOROM
Dosti manj razprave je bilo pri
obravnavanju za W j učnega račtma
občine za preteklo leto, sicer pa je
predsednik odbora za finance
Stanko Rižnar, dejal, da so bile fi-
nance lani v občine potrošene v
mejah občinskih določitev in da
na to lahko odbor da pozitivno
mnenje. Svetniki so razpravljali
tudi o pravilnikih o dodeljevanju
proračunskih sredstev za po-
speševanje razvoja malega gospo-
darstva in kmetijstva v občini in
se z nekaj majhnimi popravki
strinjali, da je treba proračunska
sredstva razdeliti, kot to določajo
zdajšnje proračunske postavke.
Sicer pa je gorišniška občina s
prejšnjim tednom že pristopila k
pripravi in sprejemu planskih ak-
tov, direktor občinske uprave Ma-
tevž Cestnik pa je dejal, da bodo o
vlogah občanov lahko razpravljali
šele konec letošnjega leta, kajti
procedura bo še dolga.
Nič novega, bi lahko rekli, ne
prinaša prihodnje financiranje
političnih strank, nov pa je ured-
niški odbor občinskega glasila Ve-
sti iz vasi, za katerega so svetniki
potrdili tudi novo programsko za-
snovo. Potlej bodo tudi sami bolj
sodelovali in se vključevali v nje-
govo vsebino.
O tem, kako je z občinskimi in-
vesticijami, je svetnikom govoril
Slavko Bratuša, odgovoren za po-
dročje komunalne infi-astruktiu-e
in potek investicij, ob tem pa iz-
postavil pripravo dokumentacije
za idejni projekt kanalizacije v
centru Cirkulan, z dokončanjem
prizidka OŠ Cirkulane in priprave
na gradnjo mrliške vežice v
Gorišnici. Bratuša je govoril še o
gradnji vodovoda v Gruškovcu ter
o letošnji največji investiciji
gradnji nadvoza v Moškanjcih, saj
je vrednost naložbe kar 205 mili-
jonov tolarjev, v celoti pa investi-
cijo pokriva država oziroma pris-
tojna ministrstva.
T. Mohorko
STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE
SVETUJEJO
Podzemni ledeni hranil-
nik toplote - ca 2000
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Izkoriščanje latentne toplote
omogoča gospodarno delovanje
toplotne črpalke tudi pri nižjih
ztmanjih temperatiu-ah. Zaradi
zmrzovanja vode v našem pod-
zemnem shranjevalcu nastaja tudi
pod zemljo velika temperaturna
razlika. Ker pa toplota vedno pre-
haja iz toplejšega telesa k hlad-
nejšemu, lahko na tak način
odvzamemo toploto približno 50
kubičnim metrom zemlje, ki se
nahaja okrog zakopanega latent-
nega hranilnika toplote. Zračni
absorber pa v nadaljevanju termo-
dinamičnega procesa poizkuša
"odledeniti" podzemno skrinjo,
kar pomeni, da energija okolice
prehaja pod zemljo. Ko bo toplot-
na črpalka spet potrebovala ener-
gijo, se bo proces ponovil.
V	prehodnih letnih časih, spom-
ladi in pozimi, se v sredini dneva
lahko pojavi presežek energije. S
to toploto naš zemeljski hranilnik
ogrejemo na temperaturo med 20
in 25 stopinj. S tem omogočimo
gospodarno ogrevanje s toplotno
črpalko v hladnejšem delu dneva,
ponoči, zvečer in zjutraj. Tempe-
rature v najhladnejšem delu dne-
va v tem času velikokrat padejo
pod ničlo.
V	vročih letnih dneh se ledena
"podzemna skrinja", kot lahko
preprosto imenujemo naš CEL
2000, spremeni v akumulator to-
plote. Temperature so takrat za
toplotno črpalko previsoke, zato
se bo vsebina akumulatorja ogrela
na 35 stopinj. Toplota bo zato pre-
hajala na zemljo in se akumulirala
za zimske mesece. Pri tem odpa-
dejo dodatni stroški za komplici-
rane in drage regulacijske napra-
ve.
Da to ni samo teorij^ poglejmo
praktično uporabo opisanega sis-
tema, ki se v tujini precej upo-
rablja.
PRAKTIČNA
UPORABA
Opisani sistem lahko deluje sa-
mostojno (monovalentno) ali v
kombinaciji s toplovodnim kot-
lom (bivalenmo), kar je prikazano
na sliki št. 2.
Pri bivalentnem načinu lahko že
z manjšimi stroški pokrijemo do
80 % potreb po toplotni enerpji s
toplotno črpalko. Pri uporabi več
latentnih hranilnikov toplote ali
"podzemnih skrinj" z vodo in za-
dostno veliko površino nadzem-
nega absorberja lahko vse potrebe
po toploti pokrijemo v monova-
lentnem načinu delovanja, torej
brez dodatnega kotla.
Tako lahko enodružinsko hišo s
150 kvadratnimi metri površine
in s porabo za ogrevanje, ki znaša
15 kW, ogrejemo z dvema pod-
zemnima latentnima shranjeval-
cema toplote in s približno 70
kvadratnimi metri absorberja. Po-
trebujemo še toplotno črpalko s
toplotno kapaciteto 15 kW.
Investicija zaradi nabave toplot-
ne črpalke (namesto kotla) in os-
tale opreme je relativno visoka, saj
so subvencije v RS za nabavo to-
plotne črpalke nižje kot v tujini.
Tako so znašala v RS nepovratna
sredstva za nabavo toplotne črpal-
ke lansko leto 50.000 SIT/enoto,
subvencije za toplotne črpalke v
tujini pa so znatno višje.
S povečanjem ekološke zavesti
pri potrošnikih ter naraščanjem
cen energije postajajo toplotne
črpalke kot energetsko učinkovit
in okolju prijazen sistem za ogre-
vanje in pripravo tople vode vse
zanimivejše. Z razvojem novih
tehnologij, izboljšanjem izkorist-
ka delovanja, zmanjšanjem di-
menzij in mase se uporaba toplot-
nih črpalk ponovno vrača. To-
plotne črpalke nove generacije so
znižale mejo delovanja do naj-
nižjih temperatur zunanje^ zra-
ka celo do minus 20 stopinj Celzi-
ja. Leta 1978 je bil odnos elek-
trične energije in pridobljene to-
plotne energije 1:2, danes pa
znaša 1:4 in celo 1:5.
Predvideva se, da bodo toplotne
črpalke v bodočnosti predstavljale
osnovne ogrevalne naprave na
nizkotemperatiu-nih sistemih in
bodo zato tudi subvencije za nji-
hovo nabavo s strani države mno-
go ugodnejše, kot so bile dosedaj.
Najnovejši izračuni in meritve
na številnih izvedbah toplotnih
črpalk so pokazali, da te porabijo
med 35 in 50 % manj primarne
energije kot plinski in oljni kon-
denzacijski kotli. Prav tako se z
uporabo toplotnih črpalk zelo
zmanjša emisija C02 in dru^h
škodljivih plinov v primerjavi s
plinskimi in oljnimi kondenzacij-
skimi kotli. To zmanjšanje znaša
med 30 in 60 %.
Energetskosvetovalna pisarna
na Ptuju, Mestni trg 1, tel.
778516, je odprta za brezplačno
svetovanje občanom vsak pone-
deljek in sredo od 16 do 18.30.
Svetovanje je namenjeno učinko-
viti rabi energije v gospodinjst-
vih. To je pomoč vsem, ki name-
ravajo oplemenititi svoj denar z
vlaganjem v učinkovito rabo ener-
gije. Z izboljšanjem toplotne
zaščite zgradb, uporabo sodob-
nejših ogrevalnih naprav in večjo
uporabo obnovljivih virov energi-
je prispevate k varovanju okolja,
zmanjševanju stroškov za energijo
in izboljšanju bivalnih razmer.
Svetovalec vas lahko tudi obišče
na objektu in po svetovanju vam
pošljemo domov poročilo o nasve-
tu. V ENSVET pisarnah si lahko
občani ogledajo tudi razpoložljivo
strokovno literatiu-o.
Če pa imate vprašanje, za katere-
ga menite, da bo zanimivo za širši
krog bralcev, ga lahko posredujete
Tedniku in strokovnjaki EN-
SVET pisarne vam bodo pisno
odgovorili v časopisu.
Bojan Grobovšek,
univ.dipl.ing.str.
SLOVENSKA BISTRICA / VOLITVE V KMETIJSKO-
GOZDARSKO ZBORNICO SLOVENIJE
Zemliiška politika v S/oven/// ni vzpodbudna
Prizadevanja za ustanovitev
kmetijsko-gozdarske zbornice
- v prvi vrsti mora ta zastopati
interese podeželja in ljudi, ki
tod živijo - so dolgoletna. Po-
trebe po njeni ustanovitvi so
bile podane že v programski
zasnovi Slovenske kmečke
stranke, ustanovljene pred
dvanajstimi leti. Po nekajletnih
prizadevanjih je končno le
dana zakonska pravica o usta-
novitvi KGZ. Sedaj pa je odvis-
no od kmetov, kako bodo znali
to pravico izkoristiti, saj jim
zakonska možnost preko
zbornice omogoča organizi-
ran nastop v odnosu do
države. Pogoji za članstvo v
zbornici so zakonsko
določeni: član je lahko vsak-
do, ki ima vsaj 20 tisoč tolarjev
katastrskega dohodka.
O Ivanu Pučniku, prvem kan-
didatu liste za volitve v KGZ Slo-
venije v Slovenski Bistrici, bi
poudarili le najpomembnejše.
Kmalu po drugi vojni je še zelo
mlad prevzel kmetijo in se zgo-
daj odločil za sadjarstvo, kar je
bilo za tiste čase izjemno po-
gumno dejanje. Kmetijo je v
vseh letih kmetovanja izgrajeval,
dokupoval zemljišče in jo tako
sodobno opremljeno pred nekaj
leti predal najmlajši hčeri ter
zetu, ki nadaljujeta njegovo
delo.
Kljub obilici opravkov na kme-
tiji pa je bil vseskozi dejaven
tako na političnem, kot tudi na
kulturnem področju. Ko je bil ko-
nec šestdesetih let poslanec v
takratni republiški skupščini, je
uspel s prizadevanjem za pokoj-
ninsko in invaidsko zavarovanje
kmetov. Konec osemdesetih je
bil med ustanovitelji Kmečke
zveze, iz katere je kasneje izšla
Slovenska ljudska stranka -
SLS. Na prvih demo-
kratičnih volitvah je
bil izvoljen za pos-
lanca v republiško
skupščino, bil pa je
tudi župan občine
Slovenska Bistrica.
Lahko bi še naštevali
njegova številna
uspešna prizadevan-
ja za izboljšanje raz-
mer na podeželju. .
"Namen kmetijsko-
gozdarske zbornice
je, da bi v okviru za-
konskih in demokra-
tičnih oblik poveza-
no nastopali v interesu
podeželja in ljudi, ki tod živimo.
Predvsem je zaskrbljujoče, da
se podeželje prazni, posledica
pa bo večja koncentracija ljudi v
naseljih ter mestih, sočasno pa
tudi potreba vseh teh po stano-
vanjih in delovnih mestih. Posle-
dica praznjenja podeželja je
zaraščanje hribovite Slovenije.
Obdelovalne jase, ki so po hri-
bih, kažejo odnos človeka do
naravnih danosti, te pa zaradi
takšnega ravnanja izginevajo.
Kmetje vse do ustanovitve SKZ,
ustanovljena je bila maja 1988,
nismo imeli vpliva na vsebinsko
oblikovanje zakonodaje, ki nas
je zadevala. KGZ bo imela
vključenih veliko kmetijskih stro-
kovnjakov, ki bodo strokovno
pogojevali njeno delovanje.
Vpliv zbornice bo pomemben za
vsebino zakonodaje in pogojuje
možnost dela in preživljanja nas,
ki smo se odločili za obdelovan-
je zemlje. Tudi druge gospodar-
ske panoge so organizirane
tako, da se zbornice zavzemajo
za njihove boljše pogoje. Neka-
teri bodo menili, da je tudi pro-
blematika kmetijstva zaobjeta v
gospodarski zbornici, vendar je
problematika kmetijstva in
podeželja specifična. To ni
samo prostor kmečkega življa in
sloja, temveč je tudi vprašanje
ohranjanja naših naravnih da-
nosti, od katerih je odvisno živl-
jenje vseh živih bitij, pa tudi člo-
veka," je na vprašanje, zakaj
KGZ, odgovoril Ivan Pučnik.
Kritično pa je tudi razmišljal o
rečeh, ki državi ne more biti rav-
no v ponos: od tega, da
zemljiška politika v Sloveniji ni
ravno vzpodbudna, do tega, da
še po osmih letih zakona dena-
cionalizacija ni izvedena niti do
polovice. Se posebej kritičen je
bil do najemanja zemljišč, kar
država oziroma pristojna institu-
cija rešuje prepočasi, z
mačehovskim odnosom do ljudi
in seveda preveč birokratsko.
"Ne znamo ceniti, da imamo ve-
liko možnosti za sodobno kme-
tijstvo v perspektivnih večjih
kmetijah. Nasprotno tega pa
imamo razdrobljeno kmečko
zemljo v mali posesti, kar pa je
seveda dediščina preteklosti.
Do vseh teh problemov se v naši
mali državi obnašamo nadvse
neodgovorno," je še dodal Ivan
Pučnik, nosilec slovenjebistriške
liste za volitve v KGZ Slovenije.
Naročnik: Slovenska ljudska stranka,
podr. Slovenska Bstrica
Ivan Pučnik, nosilec liste št.
6 (Lista Ivan Pučnik) v Slo-
venski Bistrici za volitve v
KGZ Slovenije.
V želji, da bi si v Kmetljsko-gozdar-
skl zbornici Slovenije zagotovili svo-
jega kandidata, so se v Slovenski Bi-
strici odločili za samostojno listo In
jo Imenovali "Lista Ivan Pučnik".
Pučnikovi sokandldati so še Jožef
Orthaber, kmetovelec s Spodnje Pol-
skave 146, Karmen Sadek Pučnik,
univ. dipl. ing. agr., iz Dobrove pri
PrIhovI, Jožef Kohne, kmetovalec iz
Stanovskega 83 pri Poljčanah, ter
Leopold Vrečko, kmetovalec Iz
Zgornjega Prebukovja 34.
PTUJ / PRED TRADICIONALNIM
OCENJEVANJEM VIN
JVoitec tedna
zbiralo vzorce
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze bo v aprilu pripra-
vilo že 10. ocenjevanje vin v okviru vinske prireditve Vino Ptuj
2000. Ocenjevanje bo 12. aprila, že ta konec tedna - od petka,
7., do nedelje, 9. aprila, med 10. in 17. uro - pa bodo v minorit-
ski kleti zbirali vzorce vin.
Kot je povedal predsednik
društva Zvonko Amečič, so se
tudi letošnjega ocenjevanja lotili
ob pomoči Kmetijske svetovalne
službe Ptuj, ocenjevanje pa je tako
kot vsa dosedanja namenjeno vi-
nogradnikom širš^a ptujskega
območja. Pričakujejo tudi vzorce
vin iz dru^h slovenskih krajev.
Vinogradnike naprošajo, da za po-
samezen vzorec, ki bo namenjen
ocenitvi, dostavijo 5 buteljk ali 4
litrske steklenice vina, participa-
cija po vzorcu pa znaša 2000 tolar-
jev. Steklenice morajo biti
opremljene z osnovnimi podatki
vzorca in proizvajalca. Ocenjevan-
je bo v refektoriju minoritskega
samostana javno in bodo na njem
lahko sodelovali tudi pridelovalci
vin.
Vzorce vin bo ocenjevala 10-
članska komisija priznanjh enolo-
gov iz vinorodne dežele Štajerske,
rezultate pa bodo razglasili 19.
aprila, ko bo v ptujskem minorit-
skem samostanu osrednja vinska
prireditev Vino Ptuj 2000.
TM
OD TOD IN TAM
DESTRNIK • Obini zbor CZ Oestruik
V gasilskem domu na Destrniku bo jutri, v petek, 7. aprila, ob
18. uri 2. redni občni zbor gasilske zveze Destrnik. Destrniški
gasilci bodo razpravljali o dopolnitvi statuta zveze, poročilih
predsednika, blagajničarke, predsednika nadzornega odbora
in verifikacijske komisije, govorili pa tudi o programu dela za
leto 2000. Najzaslužnejši bodo prejeli odlikovanja.
MARIBOR •
Danes otvoritev razstave otroških del
v galeriji Ars Sacra v Mariboru bodo drevi ob 18. uri odprli raz-
stavo otroških likovnih del z mednarodne poletne likovne delav-
nice Galerije Krajnc iz Lenarta Županja - Krk 99. Razstava bo
odprta do konca meseca.
LENART • Obmoitto srcianje hlkloristov
v kulturnem domu pri Sv. Trojici bo jutri, v petek, 7. aprila,
območno srečanje folklornih skupin in ljudskih pevcev občin
Lenart in Sveta Ana z naslovom Si za ples? Sem za ples?.
Srečanje se bo pričelo ob 18. uri.
ak
12
četrtek, 6. april 2000 - tednik
DORNAVA / DELAVNI ČLANI KRAJEVNEGA ODBORA
RDEČEGA KRIŽA •
Razveselili nepokre-
tnega sokrajana
v krajevno organizacijo Rdečega križa v Dornavi je vključenih
okrog 400 članov, vodi pa jih Franc Ciglar. Člani so zelo ak-
tivni: skrbijo za socialno ogrožene, bolne in ostarele, pris-
kočijo na pomoč s paketi in drugimi vrstami pomoči, ko njihovi
krajani to potrebujejo.
V Dornavi imajo tudi 140
krvodajalcev, ki se udeležujejo
krvodajalskih akcij trikrat letno;
med njimi je veliko delavcev iz
Zavoda dr. Marijana Borštnarja
v Dornavi. V organizaciji kra-
jevnega odbora štiri medicinske
sestre merijo krvni tlak, vzdržu-
jejo pa tudi omarice za prvo
pomoč, ki jih imajo nameščene v
vasi Dornava in Mezgovci.
Člani dornavskega odbora RK
so pred kratkim obiskali Franca
Žižka, ki je zaradi bolezni ne-
pokreten. "Zelo sem vesel
tovrstnih obiskov," je povedal
Franc Žižek, saj sam ne morem
nikamor. Vesel sem tudi
pomoči, ki mi jo nudijo v obliki
paketov. Pred časom so mi
občina Dornava in Slovenske
železnice pripeljale do moje hiše,
ki je nekoliko oddaljena od na-
selja, pitno vodo in uredili elekt-
riko. Tako imamava z ženo Lizi-
ko veliko boljše pogoje za
življenje. Za nekatere so to ma-
lenkosti, toda za nas, ki to
potrebujemo, so to velike stvari,"
je še dodal Franc Žižek, upoko-
jeni želežničar.
Pri krajevni organizaciji RK v
Dornavi si prizadevajo, da bi
lahko s svojimi obiski razveselili
veliko svojih sokrajanov, upajo
pa, da bodo drugi prebivalci
imeli še naprej takšno razume-
vanje in jim pomagali pri njiho-
vem delu.
Tekst in foto:
M. Slodniak
Na obisku pri Francu (na desni) in Lizi Žižek so bili Franc
Ciglar, Marica Čeh, Jože Florjanič in Franc Simonič
HAJDINA
Redek planinski cvef
tudi na Haldini
Redka in zaščitena planinska cvetlica velikonočnica uspeva le pod Bočem nad Kostrivnico in v
Ponikvi, prav tako v šmarski občini, bojda pa tudi nekje v Franciji. V zadnjih dneh smo lahko v
dnevnem časopisju prebrali o tem, da jo pred skrunilci na Boču čuvajo celo s planinskimi
stražami. Iz Ljutomera pa je prišla vest, da stajo zakonca Božič uspela vzgojiti doma, kar pome-
ni, da bo poslej v naravnem okolju bolj zavarovana, če jo bo možno kupiti.
Velikonočnica z Zgornje Hajdine s svojim lepim žametnim cve-
tom.	Foto: Črtomir Goznik
Naša bralka Marija Veronek z
Zgornje Hajdine pa nas je pred
dnevi razveselila z novico, da ve-
likonočnica že drugo leto raste
tudi na območju Zgornje Hajdi-
ne, na "Brežju" po domače. Prvič
jo je opazila že lani med vsa-
kodnevnim sprehodom. Od ta-
krat budno spremlja njeno rast.
Upa, da jo bo uspela ohraniti, saj
raste na škarpi, ki je ne kosijo in
kjer se tudi krave na pasejo. Te
dni se že postavlja s svojim le-
pim žametnim cvetom. Verone-
kova se spominja, da jih je bilo
pred 40 in več leti na tem
območju veliko.
MG
PTUJ / V SKRBI ZA ZDRAVE ZOBE PREDSOLSKIH OTROK
Zdrav naiin iivlien[tt
- zdravi zobje
v skrbi za zdrave zobe predšolskih otrok poteka že več let
uspešno sodelovanje med Vzgojno-varstvenim zavodom Ptuj in
preventivno zobozdravstveno ambulanto Zobozdravstvenega
zavoda Ptuj. Sodelovanje temelji na preventivnem delu medi-
cinskih sester in vzgojiteljic s pomočnicami vzgojiteljic, ki z
različnimi dejavnostmi uresničujejo vzgojne cilje v vseh sta-
rostnih skupinah v vrtcu.
Nega zob se začne s prvim otro-
kovim zobom. Ker otrokom v
prvem starostnem obdobju
mlečni zobje šele rastejo, je toliko
pomembnejše dovolj zgodnje,
pravilno in redno čiščenje zob.
Vendar pa zdravje zob ni odvisno
samo od tega, ampak tudi od zdra-
vega načina življenja oziroma od
uživanja zdrave hrane! Vplivati
na zdrav način življenja, vzbuditi
in privzgojiti željo, navado in
potrebo po rednem čiščenju zob
pri otrocih je naloga odraslih v
družini, vrtcu in zobozdravstve-
nih ustanovah. Z željo, predstaviti
staršem potek preventivnega dela
skrbi za zdrave zobe otrok in nji-
hovo vlogo pri tem, je bilo izve-
deno srečanje v starostni skupini
otrok od enega do treh let v VVZ
Ptuj - enota Trobetnica (Rogozni-
ca). Vzgojiteljica skupine Ksenja
Zoreč je skupaj s pomočnico vzgo-
jiteljice Mileno Pihler in v sodelo-
vanju z medicinsko sestro Melito
Trop izvedba ustvarjalno delavni-
co z vsebino "Zdrav način življen-
ja - zdravi zobje". Na srečanju so si
otroci in starši ob diapozitivih og-
ledali zanimivo zgodbo o Lumpi-
ju in Capiju. V ustvarjalni de-
lavnici pa so pomagali otrokom na
ponujenih fotografijah poiskati
zdravo in nezdravo hrano. Skupaj
z otroki so to izrezali in prilepili
na ustrezno mesto na plakatu.
Tako so skupaj ustvarili plakat, na
katerem je razvidno, katera hrana
koristi zdravim zobom in katera
jim škoduje. Vsi otroci so si s sest-
ro in ob sodelovanju staršev tudi
umivali zobe in tako pokazali,
kako se pravilno umivajo. O po-
menu zdravja zob je spregovorila
tudi vodja OE Zobozdravstvo Ptuj
primarij Jožica Reberc, dr. stoma-
tologije spec., ki je bila gostja
srečanja. Z nami je bila tudi
ravnateljica Vzgojno-varstvenega
zavoda Ptuj Rožena Bratuž, ki
skrbi med drugim tudi za zdrav
način prehranjevanja otrok v
vrtcu. Ob koncu srečanja so se
lahko otroci odžejali z nesladka-
nim čajem in se namesto s sladka-
rijami posladkali s sočnimi jabol-
ki, ki so jih z veseljem pojedh.
Uvajanje preventivnega zo-
bozdravstvenega vzgojnega dela je
zelo uspešno. Take oblike sodelo-
vanja s starši in z zobozdravstveno
stroko so še kako zaželene, saj so v
njih aktivni vsi, ki lahko prispe-
vajo k boljšemu zdravju zob ot-
rok. Za lep nasmeh in zdrave zobe
se bomo še velikokrat srečali!
Ksenla Zore€
Namesto sladkrij - jabolko za zdrave zobke
tednik - Četrtek, 6. april 2000
13
TRGOVISCE / OBNOVA MOSTU PREKO SEJANCE
Konec maja po novem mostu
Na regionalni cesti Ptuj - Ormož
v Trgovišču delavci gradbenega
podjetja Gradiš že od začetka
letošnjega leta obnavljajo dotrajan
mostu prek potoka Sejanca. Gra-
ditev obvoznice, po kateri poteka
promet od začetka marca, je omo-
gočila pričetek del na novem be-
tonskem mostu, ki bo stal na šti-
rih pilotih in bo nekoliko širši od
dosedanjega ter opremljen s
pločniki.
Vodja gradbišča Marjan
Vrbnjak nam je povedal, da bodo
sočasno poskrbeli tudi za večjo
pretočnost Sejance, ki je v zadnjih
letih zaradi premajhne pretočnos-
ti kanala pod mostom večkrat
poplavljala. Prvi avtomobili bodo
lahko po nekoliko blažjem ovinku
novega mostu zapeljali konec
maja. Investitor del je ministrstvo
za promet in zveze RS.
Maida Fridl
Pri obnovi mostu v Trgovišču upoštevajo tudi potrebo po večji pretočnosti potoka Sejanca.
SREDISCE OB DRAVI / 46. KRAJEVNI PRAZNIK
April v znamenju prainilia
11. april so Središčani izbrali za svoj krajevni praznik; tokrat
ga bodo proslavljali že 46. Ob tej priložnosti so pripravili vrsto
prireditev.
Pričeli so s tekmovanjem v šahu
za pokal KS 2. aprila, nadaljujejo
pa s športnimi prireditvami. V pe-
tek, 7. aprila, se bo ob 18. uri v te-
lovadnici OŠ pričel turnir v
košarki za pokal KS, naslednji
dan so na vrsti karaoke, ki se bodo
v Sokolani zaključile z veselico.
Strelci pa naj v soboto zvečer raje
ostanejo doma, kajti mirne roke
bodo potrebovali za nedeljsko
strelsko tekmovanje z zračno
puško, ki se bo pričelo ob 9. uri v
prostorih Strelskega društva Sre-
dišče ob Dravi. Tekmovali bodo
člani strelskih družin občine
Ormož. Istočasno se bo v telo-
vadnici OŠ pričelo prvenstvo v
namiznem tenisu za pokal KS. V
popoldanskem delu se bodo ob
14.30 v Sokolani zbrali starejši
občani na posebej zanje organizi-
ranem sprejemu. Svečano bo v
ponedeljek, 10. aprila, ko bodo na
proslavi ob 19.30 v Sokolani pode-
lili plakete in priznanja krajevne
skupnosti.
Osrednja prireditev bo na sam
krajevni praznik, 11. aprila. Ob
9.30 se bo pred spomenikom NOV
pričela svečanost v spomin žrtvam
NOV. Zbrani si bodo nato ogleda-
li prenovljene notranje prostore
sosednje stavbe, kjer je kustodinja
Pokrajinskega muzeja Ptuj Irena
Mavrič ponovno postavila razsta-
vo o NOB v Središču ter novo
razstavo o društvenem življenju
Središča med obema vojnama od
leta 1918 do 1941. Prireditve v
počastitev krajevnega praznika se
bodo v Središču zaključile v
nedeljo, 16. aprila s koncertom
mešanega pevskega zbora društva
upokojencev Središče ob Dravi.
Kot gostje bodo nastopili mešani
pevski zbor Društva upokojencev
Ivanjkovci, ženski pevski zbor
Spominčice iz Ptuja in duo Simo-
na in Milan iz Središča ob Dravi.
Maida Fridl
NOVICE Z INTERNETA / NOVICE Z INTERNETA
5 spletno stranjo do
barvnega tiskalnika HP 610 C
Svetovno spletno omrežje Internet postaja vse večja promocija
krajev in podjetij. V svetu skorajda ni podjetja in kraja, ki
nima svoje interaktivne strani. Pred leti je tudi nekaj slovens-
kih podjetij in posameznikov pričelo postavljati svoje spletne
strani, pa niso točno vedeli, kaj bi z njo. Danes je drugače: iz-
delovanja spletnih strani se učijo že v osnovni šoli in tako jo
ima že skoraj vsak dijak.
Spletna stran lahko nudi več in-
formacij: z njo se lahko
predstavljamo, prodajamo proiz-
vode, nudimo različne informaci-
je, skratka skoraj vse, kar si lahko
predstavljamo. Temu primerno
pa mora biti spletna stran izdela-
na. Da sploh najdemo kakšno
spletno stran, mora biti vpisana v
internet imeniku (www.matkur-
ja.com, www.slowwwenia.com,
www.yahoo.com ...), kamor se pri-
javimo sami. Prijava je pravzaprav
narejena iz kratke predstavitve
strani; čim bolj je predstavitev
kratka in jedrnata, zanimivejša
kot je, večja je možnost, da bo
nekdo pogledal našo stran. Ko se
nekdo odloči, da pogleda na našo
stran, se mora ta čimprej odpreti
oz. naložiti. Stran, ki se dolgo
odpira, za uporabnika Interneta
ne bo zanimiva, prekinil jo bo, še
preden bo videl njeno podobo.
Kako hitro se stran odpira, je od-
visno od tega, na katerem
strežniku se ta spletna stran naha-
ja (na javnih spletnih strežnikih je
nalaganje počasno, je pa zastonj).
Če se naša spletna stran nalaga
počasi, pomeni, da vsebuje v posa-
meznem oknu preveč informaciji
(zato jih moramo razdeliti na več
manjših). Poskušamo se tudi
znebiti veliko grafičnih animaciji,
ki prav tako otežujejo ogled stra-
ni.
Spletna stran mora biti narejena
čim bolj enostavno, pisava mora
biti dovolj čitljiva, prav tako pa se
barve ne smejo "tepsti". Vsebovati
mora informacije, ki so pomem-
bne. Ko izdelujemo interaktivno
stran, moramo imeti pred sabo
misel: "Izdelati želimo najboljšo
reklamo na svetu!"
V Tedniku uvajamo rubriko,
kjer bomo izbirali najbolj zanimi-
vo oz. prepričljivo spletno stran,
katere vsebina je na karšen koli
način povezana s Ptujem in njego-
vo širšo okolico. Rubrika bo v
Tedniku vsakih štirinajst dni in v
njej bo predstavljena spletna
stran, ki bo med prijavljenimi na-
jatraktivnejša. Naslove svoje In-
ternet strani lahko pošljete na
elektronski naslov: mi-
lan. kraj ncŽivrite me.com
Konec junija bomo izbrali na-
jbolj prepričljivo spletno stran in
jo nagradili z barvnim tiskalni-
kom HP 610 C, ki ga podarja ME-
TIS - trgovina z računalniki, mo-
bilno telefonijo, elektroniko in
modelarstvom. Pri njih izdelujejo
tudi spletne strani. Najdete jih
lahko v poslovnem centru Domi-
no, Trstenjakova 5/a, Ptuj, aH na
telefonu 7481310.
PODLEHNIK
NA SVETOVNEM
SPLETU
Danes bomo poskusno predsta-
vili stran Občine Podlehnik. Oce-
nili jo bomo v naslednji rubriki
(čez štirinajst dni torej), ko boste
svoje mnenje podali tudi vi.
Na skoraj vseh iskalcih spletne
strani smo našli spletno stran ob-
čine Podlehnik in njihove Osnov-
ne šole Martina Koresa, Podleh-
nik. Stran je zanimiva predvsem
zato, ker se grafično vklaplja v
okolje, ki ga predstavlja, informa-
cije so zelo jedrnate in zanimive,
opremljene tudi s slikami. Zani-
mivi so predvsem efekti, ki pa ne
otežujejo nalaganje strani v vaš
računalnik. Zelo zanimiv je efekt
vode na slikah (to morate videti!).
Stran je narejena v FrontPage
2000, avtor pa je profesor Dejan
Kopold, ki je učitelj računalništva
na podlehniški osovni šoli. Stran
si lahko ogledate na naslovu
http: //home. amis. net/ospodlh (v
kratkem pa jih boste lahko našli
še na naslovu www.podlehnik.si).
Več o strani pa si lahko pogleda-
te na njihovem spletnem naslovu
in se pripričajte o njeni kvaliteti.
Pišete jim lahko na elektronski
naslov: os.podlehnikŽamis.net;
mnenja pa lahko pošljete tudi nam.
MIlan Krain€ PavUta
14
četrtek, 6. april 2000 - tednik

PTUJ / O OMEJITVI PRODAJE NA VEC ČEKOV
Bo tekom odklenkalo?
Pnega julija letos naj bi omejili uporabo čekov, nekateri trgov-
ci pa so se za to odločili že prej s tem, ko so omejili plačevanje
blaga na več čekov in zaostrili kontrolo pri izdajanju čekovnih
blanketov. Pr>ega aprila pa je pričel veljati medbančni dogovor
o načinu vnočevanja čekov, ki se ga bančniki povečini dosled-
no držijo. To pomeni, da zavračajo vse čeke, ki jih niso izdali v
njihovi banki. Kot nam je v torek povedal predsednik upravne-
ga odbora združenja trgovine pri GZ Slovenije Stanislav
Brodnjak, pa trgovci upravičeno pričakujejo, da bo svoje v zvezi
s tem povedala Banka Slovenije, ker gre očitno za kršitev zako-
na in centralnobančnib navodil. Podatki s terena, ki jih trgovci
dosledno zbirajo, bodo osnova za pritožbo, ki jo bodo vložili na
svet Banke Slovenije.
"Sicer pa v Združenju trgovine
Slovenije vztrajamo pri ugoto-
vitvi, da je ta ukrep prehiter, da
je potrebno stvari usklajevati na
daljši rok in da je pravi rok za to
1. januar 2001. Lahko pa je tudi
ta rok pogojni; z evropsko zako-
nodajo se moramo uskladiti do
1. 1. 2003, banke pa, kot kaže,
želijo svoj način poslovanja čim
prej uskladiti.
V Mercatorju smo se o teh
stvareh poglobljeno in pre-
mišljeno pogovarjali, na tehtni-
co smo dali dobre in slabe stra-
ni. Ocenjujemo, da poslovanje s
čeki ni tako zelo narobe, da ga
ne bi bilo mogoče obvladati, če
posel peljejo banke. Po mojem
mnenju je v prid tako bankam
kot trgovcem in kupcem, ki
lahko na enostaven način kupu-
jejo na odloženo plačilo. Mi
bomo zaenkrat še vztrajali, da
lahko kupci pri nas kupujejo z
nekaj čeki. Vse dogajanje okrog
čekov spremljamo; v ponedeljek
je bil prvi dan, ko naj bi se
začelo poslovanje po mojem
mnenju po nezakonito spreje-
tem sklepu združenja bank -
medbančnem dogovoru o
vnovčevanju. Banke reagirajo
zelo različno in po mojem
mnenju tudi prilagajajo poslo-
vanje komitentom.
Mnenja sem, da bi bilo potreb-
no nadaljevati pogovore z
združenjem bank. Brez razgovo-
ra se ne more rešiti noben prob-
lem. V te pogovore bi morali
vključiti tudi Banko Slovenije,
ki je očitno pristojna za urejanje
razmerij na področju bančnega
poslovanja in poslovanja s čeki.
Ce do temeljitih pogovorov in
tudi rešitev ne bo prišlo, bo po-
trebno uporabiti metode po za-
konu. To pa pomeni, da dokler
ni centra za preverjanje čekov
znotraj trgovskega sistema, ni
mogoče ukiniti poslovanja s
čeki oziroma na ta način poslo-
vati s čeki. Pri tem mislim
predvsem na to, da mi trgovci
nimamo nobene možnosti ugo-
toviti, ali gre za solventnega
kupca ali ne, ker za to preprosto
nimamo mehanizmov. Banke
pa so tudi tiste, ki izdajajo čeke.
Problem ima globlje korenine.
Mislim, da je srž v kaznovalni
politiki, ker če je ocena, da pri
poslovanju s čeki prihaja do ne-
katerih zlorab v višini okrog pet
odstotkov, točna, je potrebno
ugotoviti vzroke zlorab. Ali ni
morda kaznovalna politika na
tem področju premila, ali so do-
I volj kaznovani tisti, ki čeke iz-
dajajo nezakonito oziroma brez
pokritja? Problem je multidisci-
plinaren, banke so ga zelo pod-
cenile, ko so zgolj z med-
bančnim dogovorom o
vnovčevanju čekov želele rešiti
ta problem," je dodatno doga-
janje okrog čekov pojasnil pred-
sednik upravnega odbora
združenja trgovine pri Gospo-
darski zbornici Slovenije Sta-
nislav Brodnjak.
Marjan Ostroško, direktor
delniške družbe Emona - Mer-
kur Ptuj, je povedal, da za zdaj
še omogočajo nakupe tekstila,
bele tehnike, pohištva in akusti-
ke na več čekov. Prodajo vežejo
na posebno pogodbo. Ukinjanje
prodaje na čeke, čeprav ta v
Emoni predstavlja le dobrih 15
odstotkov, bo prav gotovo vpli-
vala na padec prometa, najbolj
pa bo udarila tiste z nižjimi pre-
jemki.
V trgovskem podjetju Petlja
Ptuj so povedali, da za zdaj spre-
jemajo čeke z zapadlostjo do 30.
junija. Sicer pa kupcem omo-
gočajo plačilo nakupa blaga z
eno od osmih plačilnih kartic:
Activa, America Express, Di-
ners Club, Eurocard, Karanta,
Magna, Ti Klub, Visa; imetniki
Petlja kartice ugodnosti pa ima-
jo enkrat mesečno možnost, da
izkoristijo 5-odstotni popust pri
plačilu z gotovino.
Večina kupcev, ki smo jih
vprašali za mnenje o omejevan-
ju uporabe čekov, je pre-
pričanih, da bodo najbolj na
kratko potegnili prav oni, četu-
di menijo, da bo delno škodo
utrpela z zmanjšanjem prodaje
tudi trgovina.
MG
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Večno kombinirajoči dr. Janez
Drnovšek je spet poskrbel za
presenečenje. Tokrat je sicer
"neodločni" premier s svojo
odločitvijo o takojšnji zamenjavi
osmih ministrov Slovenske ljud-
ske stranke (SLS), ki so grozili z
izstopom iz vlade 15. aprila letos
ob predvideni združitvi SLS in
SKD, prehitel vse in si pridobil
novo prednost na slovenskem
političnem prizorišču. Drnovšku
zdaj pač ne more nihče očarati,
da "nima inciative"; za morebitne*
zaplete in težave v funkcioniran-
ju države bodo krivi drugi, če se
ne bodo ustrezno odzvali na nje-
gov izziv.
ZAUPNICA ALI
VOLITVE
Drnovškova formula je pre-
prosta: parlamentu predlaga, da
glede na napovedani odhod
SLS iz vladajoče koalicije za še
nekajmesečni mandat do rednih
parlamentarnih volitev potrdi
vlado, v kateri bi izpraznjena
mesta ministrov SLS popolnili
ministri - strokovnjaki. Ce parla-
ment tega predloga ne bi spre-
jel, bi to lahko šteli za nezaupni-
co premieru Drnovšku, logična
posledica pa bi bil predčasni
razpis parlamentarnih volitev, ki
bi morale biti že poleti, najverjet-
neje po sedanjem proporcional-
nem volilnem sistemu in ne po
predlaganem novem večinskem
sistemu, ker bi očitno zmanjkalo
časa in zadostne volje za njego-
vo sprejemanje...
Drnovšek je "nepričakovani"
predlog poslal v državni zbor v
nedeljo, 3. aprila, ob 23.55. Pos-
lanci naj bi o njem glasovali že v
petek, 7. aprila. Drnovšek je po-
vedal, da se je odločil za to pote-
zo zato, "ker bi čakanje na 15.
april in morebitni neuspešni po-
skusi oblikovanja nove vlade po
tem datumu krizo in politično ne-
gotovost v državi še naprej po-
daljševali in stopnjevali, politiki
pa bi se ukvarjali samo še sami s
seboj. V času, ko naj bi vlada in
državni zbor sprejela pomemb-
ne predpise za usklajevanje
naše zakonodaje z Evropsko
unijo, bi bilo tako ravnanje nedo-
pustno, čas, ki bi ga s tem za-
pravili, pa nenadomestljiv. Ker
so dosedanji pogovori s pred-
sedniki parlamentanrih strank
pokazali, da podpora novi vladi
po združitvenem kongresu ni za-
nesljiva, je predsednik vlade
sklenil priti do jasnega položaja
že ta teden ..." (Delo, 4. aprila
1999)
"STARI"
POLITIKI IN
NOVE GROŽNJE
Dr. Drnovšek torej predlaga hi-
tro rešitev, ki bi vladno krizo
skrajšala na najkrajši možni čas.
Če bi državni zbor v petek ime-
noval nove ministre, bi to hkrati
pomenilo zaupnico Drnovškovi
vladi, ki bi tako lahko tedaj na-
daljevala delo. Vendar pa vse
skupaj vendarle ni tako prepros-
to. Med vsemi parlamentarnimi
strankami še ni niti približnega
soglasja o tem, kaj bi bilo v nas-
talih razmerah najboljše. Na-
sprotniki večinskega sistema
(ZLSD, SNS, DeSUS ...) se zav-
zemajo za predčasne volitve še
vedno potekati po obstoječem
proporcionalnem volilnem siste-
mu. SLS se zdaj "goreče" zavze-
ma za večinski volilni sistem,
čeprav še nedavno ni pretirano
skrivala, da bi bile zanjo povsem
legitimne in normalne tudi volit-
ve po sedanjem proporcional-
nem sistemu ... V največji zagati
ste pravzaprav Peterletova SKD
in Janševa SDS, ki sta v mar-
sičem ujetnici lastnih kombinacij
in zank. V SKD pravzaprav nikoli
doslej niso povedali, kaj jih je
vodilo h kategorični zahtevi, da
je pogoj za združevanje s SLS
izstop njenih ministrov iz vlade.
Ali se Peterle in njegovi res niso
zavedali, da lahko takšno njiho-
vo vztrajanje povzroči vladno kri-
zo z vsemi nepredvidljivimi pos-
ledicami? Zdaj bi morali pravza-
prav ravno krščanski demokrati
in socialdemokrati reševati
"osovražnega" Drnovška, če
nočejo postati žrtev grožnje o
predčasnih volitvah po starem
volilnem sistemu, ki bi bile zanje,
če upoštevamo tisto, kar zadnje
mesece javno deklarirajo, naj-
bolj neugodne - in nesprejemlji-
ve. Drnovškov predlog je bil,
vsaj v začetku, največji šok za
SDS, saj ga njen predsednik
Janša prvi dan za razliko od dru-
gih strankarskih liderjev sploh ni
hotel komentirati, ker je čakal na
stališče celotnega vodstva
stranke.
Nasploh se zdi, da najnovejši
tok političnih dogajanj na slo-
venski politični desnici tudi sicer
ne ustreza Janezu Janši in nje-
govi stranki. Janša ob združitve-
nem procesu SKD in SLS iz-
gublja nekakšno "samoumevno"
prvo pozicijo v tem bloku, še
zlasti z nenehno grožnjo z ne-
kakšnim "tretjim človekom" v
združeni stranki, ki naj bi za-
senčil tudi Peterleta in Podobni-
ka. Kot "tretji človek" se namreč
kljub vsemu še vedno pojavlja
dr. France Arhar, sedanji guver-
ner Banke Slovenije, ki zagotovo
v marsičem pomeni alternativo
sedanjemu vodenju desnega
oziroma pomladnega bloka. Po
vsem tistem, kar je doslej znane-
ga o dr. Arharju, le-ta pomeni
tudi siceršnjo osvežitev za celot-
ni politični prostor v Sloveniji, ki
je obremenjen s "starimi" politiki
in "starimi" pogledi na politične
odnose. Ob pravkaršnji desetlet-
nici prvih pluralističnih demokra-
tičnih volitev v Sloveniji kaže
ugotoviti, da se v zadnjih desetih
letih v bistvu ni spremenila vodil-
na kadrovska podoba v nobeni
izmed strank. V vseh so se v
glavnem močno zasidrali "prvo-
borci" iz prvih let slovenske sa-
mostojnosti, ki očitno ne dajo di-
hati "novim silam" in tudi sicer ne
kažejo kakšnega posebnega in-
teresa za afirmacijo novih stran-
karskih imen. S tega vidika bi bil
dr. France Arhar na mestu vodi-
telja nove združene stranke in
kot morebitni mandatar zares
zaznavna novost in sprememba.
Tega se seveda dobro zavedajo
tako Marjan Podobnik kot Janez
Janša in Lojze Peterle. Podobnik
vztraja pri Arharjevi predsedniški
kandidaturi najbrž tudi zato, da
bi nagajal Peterietu in Janši (in
jima tako vsaj delno poplačal
nizke udarce, ki jih je bil
deležen, ko je bil v vladi). Janšu
in Peterletu bi se z Arharjevim
prihodom podrla marsikatera
konstrukcija, zato se še zlasti
Peterle izrazito muči, da do Ar-
harjeve kandidature sploh ne bi
prišlo. Vsekakor vse, kar
počenja Peterle, še zdaleč ni po-
dobno prijaznemu nagovarjanju
Arharja, ki se sam o svoji more-
bitni politični karieri še sploh ni
odloči, naj vendarle prevzame
voditeljstvo nove stranke.
Eden izmed komentatorjev
ugotavlja, da Arhar kot neuradni
lider desne koalicije uspeva
ohranjati svojevrstno vzvišeno in
kajpak zase nadvse pragnna-
tično držo, tako da bo ostal v igri
do zadnjega - ali pa si bo prihra-
nil vso kredibilnost za naslednje
volitve. "Po načinu mišljenja in
odločanja je pravzaprav zelo po-
doben Drnovšku, le daje morda
premier kompromisar, guverner
pa bolj 'ziheraš'. Cerkev je
očitno doumela, da ima desna
koalicija priložnost le z liderjem
takega tipa, ki mu bo uspelo
nevtralizirati razne sredobežne
in radikalne struje, kakor je pre-
mieru Drnovšku uspevalo dolgo
vrsto let, zdaj pa mu razmere v
stranki očitno uhajajo iz rok.
Toda Cerkev, od koder nedvom-
no prihajajo navdihi za nov orga-
niziran politični preobrat na Slo-
venskem, nima povsem pod
nadzorom 'stanja duha' Peterle-
ta, Podobnika in Janše..."
LISJAK
DRNOVŠEK
Ne glede na vse igre in igrice
se morajo zdaj poslanci v držav-
nem zboru odločiti, kako naprej.
Delo ugotavlja, da se je
"Drnovšek (spet) izkazal za pra-
vega lisjaka, saj po lastnih inter-
pretacijah edini skrbi za podobo
te države, na drugih pa je zdaj,
da odločijo, v kolikšni meri jo
bodo izmaličili. Resnica je sicer
drugačna, s^ je on tako 'dober'
zato, ker so njegovi nasprotniki
tako slabi in jih ves čas sili v
soočanje s premalo domišljeni-
mi potezami iz preteklosti..."
Jak Koprive
7 APRIL SVETOVNI DAN ZDRAVJA
Moja kri - varna kri
Letošnji svetovni dan zdravja 7. april poteka pod geslom Moja
kri - varna kri.
Na to temo bo jutri v Ljubljani
strokovno srečanje z okroglo
mizo, na kateri bodo predstavili
krvodajalstvo kot največji hu-
manitarni projekt Rdečega
križa Slovenije, transfuzijsko
dejavnost in delo Zavoda Repu-
blike Slovenije za transfuzijo
krvi, krvodajalstvo in testiranje
krvi, predsednik zdravstvenega
sveta pri ministrstvu za zdravst-
vo Republike Slovenije Zoran
M. Arnež pa bo prestavil zakl-
jučke razširjene seje zdravstve-
nega sveta ob svetovnem dnevu
zdravja. Popoldne bodo v pros-
torih Zavoda RS za transfuzijo
krvi odprli priložnostno razsta-
vo z naslovom Kri rešuje življen-
je, moja kri - vama kri. Zame,
zate, za vsakogar. V okviru
letošnjega svetovnega dneva
zdravja je Rdeči križ Slovenije
med krvodajalce in organizator-
je krvodajalskih akcij razdelil
zloženke o avtotransfuziji, ker je I
lastna kri tudi najboljša. Za av- j
totransfuzijo je sposobna večina i
bolnikov, ki so sposobni za ope- !
racije.	j
Kri je življenjska tekočina, i
Zdravje človeka lahko ocenimo j
po stanju njegove krvi. Kri daje i
življenje in hrani človeka od j
spočetja naprej. Čim bolj je mati j
zdrava, tem manjša je navar-
nost, da bo potrebovala transfu-
zijo krvi. Vsako leto ob porodu
umre priližno pol milijona žena,
največ v deželah v razvoju. Pri
porodu lahko pride do hude iz-
gube krvi, kar lahko ogrozi živl-
jenje porodnice. Mnogim
ženam varna kri sploh ni do-
segljiva, zato so v veliki nevar-
nosti, da s transfuzijo dobijo
okuženo kri.
Vsak med nami bo morda po-
treboval kri, življenja rešujejo
anonimni darovalci krvi. Živl-
jenje pa lahko reši le varna, neo-
kužena kri. Izkušnje kažejo, da
je najvarnejši krvodajalec tista
oseba, ki daruje kri najmanj
dvakrat letno in zato ne dobi
plačila v denarju ali drugih do-
brinah, sledi humanitarnim
načelom in nikoli ne daruje
krvi, če bi s tem tvegal okužbo
prejemnika. Z vidika zdravja
naroda je najboljše, če država
sama zagotovi zadostne količine
krvi za svde prebivalstvo, pri
tem pa posCTbi tudi za varnost
te krvi.
Jutrišnji dan je tako priložnost
za vsakogar izmed nas, da raz-
mislimo o vsem tem in postane-
mo krvodajalci tudi sami. V Slo-
veniji letno daruje kri med 100
in 110 tisoč krvodajalcev. Na
transfuzijskem oddelku ptujske
bolnišnice je bilo lansko leto čez
3800 odvzemov krvi. Krvodajal-
ci s Ptujskega z darovano krvjo
v celoti pokrivajo potrebe tega
območja.
Pripravila: MG
Od tod in tam
BUDINA m Blagoslov
obnot^ienega znamenja
V nedeljo, 9. aprila, ob 15. uri bo v Budini, na
Ormoški 1(B, slovesnost ob blagc^lovitvi ob-
novljenega trikotnega znamenja. Pripravljata jo
Društvo upokojencev Budina - Brstje in mestna
četrt Jezero.
MG
PODGORCI •
Seja sveta krajevne skupnosH
v sredo, 29. marca, so člani sveta potrdili zakl-
jučni račun za leto 1999, nato pa obravnavali ce-
nik za pogrebne in pokopališke storitve in plan
vzdrževanja pokopališča in mrliške vežice. Le-
tos bodo po opravljenih meritvah pripravili po-
godbe o najemu grobov. V letu 2CX)0 n^ bi z na-
jemninami pridotJlj do 1.400.000 tol^ev, ki jih
bodo namenili v celoti za vzdrževanje pokopa-
lišča. N^večji strošek je odvoz smeti. Cena za
izkop jame pa se bo sukala med 18 in 21.000 to-
larjev. K^er še vedno pokopavsijo "na črno", je
cena občutno nižja. Obravnavali so tudi predlog
plana vzdrževanja občinskih javnih poti. V letu
2000 je KS Podgorci občina dodelila 1.900.000
tolarjev za vzdrževanje javnih poti, kar bo konraj-
da zadostovalo za n^nujnejše ter 350.000 tolar-
jev dodatnih inten/entnih sredstev za odpravl-
janje posledic zime na cestiščih. Ker nofc)ena iz-
med treh ponudb za navoz gramoza ni bila po-
polna, so se člani svet odloČili, da bodo razpis
ponovili. Izbrali so tudi tričlansko komisijo, ki se
bo v prihodnje ukva"jala z razpisi.
Majda Fridl
KOG m 13. seja sveta KS
Tudi kogovski člani sveta so sprejeli zaključni
račun za leto 1999. V nadaljevanju so obrav-
navali cenik pogrebnih in pokopaliških storitev.
Cene za najem grobov bodo ostale približno
enake kot do sedaj. V lanskem letu so opravili
meritve grobnih parcel, kajti cena je določena za
lo/adratni meter. Dogovoriti so se tudi, da bodo
poiskali najboljšega ponudnika za gramoziranje
cest. Pričeli bodo tudi podpisovati pogodbe s
krajani o dodatiiem sofinanciranju modern-
izacije ceste v Vodrancih.
Majda Fridi
SLOVENSKA BISTRICA • V galeriji
Val razstavlja Tapiwa Chapo
V galeriji Val razstavlja svoja deta Tapivva Cha-
po, svobodni umetnik, rojen v Harareju v afriški
državi Zimbabve. Od 1991 do 2000 je postavil
dvajset razstav, največ v Zimbabveju, pa tudi v
ZDA. Razstava v slovenjebistriški galeriji Val je
tretja v Sloveniji. Razstavljena dela so na ogled
in prodajo do 5. maja.
VT
tednik - Četrtek, 6. april 2000
15
UUBUANA/ FINANČNE INTERVENCIJE ZA KMETIJSTVO
Letos skoraj
19 miHlard tolarjev
V Uradnem listu Republiiie Slovenije je bila 28. marca letos
objavljena uredba o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje
in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za leto 2000. V ta na-
men so v letošnjem letu na voljo sredstva v višini 18,7 milijarde
tolarjev.
Ukrepi se letos uvajajo prvič in
imajo namen ohranjati raven do-
hodka v kmetijski pridelavi in
prireji, ki se znižuje zaradi nižjih
cen kmetijskih proizvodov na
trgu, zaradi odpiranja trga v skla-
du s sprejetimi obveznostmi spo-
razumov o prosti trgovini in zara-
di sprememb tržnih ureditev pri
posameznih kmetijskih proizvo-
dih zaradi izvajanja programa re-
forme kmetijske politike. Podpore
v obliki neposrednih plačil na
površino bodo nadomestile del iz-
pada dohodka pridelovalcem
določenih poljščin, hmelja in se-
mena določenih kmetijskih rast-
lin. Rejcem govedi, drobnice in
konj se bodo podpore izplačevale
v obliki kompenzacijskih plačil
na glavo živali. Višina neposred-
nega plačila znaša za krušna žita
54 tisoč tolarjev na hektar, druga
žita, oljnice in stročnice 27 tisoč
tolarjev na hektar in sladkorno
peso 42 tisoč tolarjev na hektar.
Na novo se uveljavljajo ukrepi
za stabilizacijo trga, in sicer po-
krivanje stroškov analiz kakovosti
pšenice, rži letine 2000, sofinanci-
ranje zalog jedilnega krompirja in
semena letine 1999, polarivanje
stroškov za uporabo koncentrira-
nega grozdnega mošta, sofinanci-
ranje nabavne cene sladkorja za
zimsko krmljenje čebel in izrav-
nava stroškov pri pripravi blaga za
zimanji trg. Na osnovi programa
razvoja kmetijstva, živilstva, goz-
darstva in ribištva so v letu 2000
predvidena neposredna plačila za
območja s težjimi razmerami za
kmetijsko dejavnost. Cilj teh
plačil je ustvarjanje pogojev za
kmetovanje in s tem primerne ob-
delanosti kmetijskih zemljišč na
teh območjih. Neposredna plačila
so izražena na hektar kmetijskih
zemljišč z upoštevanjem obsega
omejitvenih dejavnosti.
Temeljni pogoj za uveljavljanje
neposrednih plačil so minimalna
površina kmetijskih zemljišč 1
hektar na kmetijo. Višina nepos-
rednega plačila za kmetijska
zemljišča znaša za gorsko višinsko
območje in strme kmetije 16 tisoč
tolarjev na hektar, za vsa druga
območja z omejenimi dejavniki,
torej za zemljišča na gričevanto-
hribovitem, kraškem in drugih
območjih, pa 11 tisoč tolarjev na
hektar. Neposredna plačila se
bodo v naslednjih letih zviševala,
dodano pa bo tudi neposredno
plačilo na hektar travinja, kar bo
nadomestilo predvideni izpad do-
hodka zaradi nižjih cen mleka.
V letu 2000 se na novo uveljavlja
slovenski kmetijski okoljski pro-
gram. V ta sklop spadajo ukrepi,
ki so zametek kinetijsko-okoljske-
ga programa v naslednjih letih.
Posebne podpore so namenjene
tradiciondnim oblikam kmeto-
vanja (recimo planinski paši) in
uvajanju naravi prijaznejših kme-
tijskih tehnologij, kot so integri-
rano in ekološko kmetijstvo.
Upravičenci za pridobitev fi-
nančnih intervencij bodo morali
opraviti kar nekaj administrativ-
nega dela. Za vse parcele, za kate-
re bodo uveljavljali finančne in-
tervencije, bo potrebno navesti
parcelne številke in vrisati rabo na
katastrskih občinah. Na mi-
nistrstvu pričakujejo od 60 do 70
tisoč vlog, zato bo potrebno na
geodetskih izpostavah opraviti iz-
jemno delo, saj lahko pričakujemo
izreden pritisk kmetovalcev za
pridobivanje ustreznih dokumen-
tov. Vse živali, za katere bodo rej-
ci uveljavljali pravico do premij,
bodo morale biti označene v skla-
du z odredbo o označevanju in re-
gistraciji govedi. Izvedba ukrepov
bo terjala izjemno angažiranost
vseh strokovnih služb na po-
dročju kmetijstva, zlasti kmetij-
ske svetovalne službe in službe za
kontrolo proizvodnje v živinoreji.
Njihova naloga bo nudenje
pomoči pri pripravi vlog, torej
svetovanje, pomoč pri i^olnje-
vanju obrazcev, pomoč pri prido-
bivanju loradnih podatkov in tako
naprej. Na ministrstvu za kme-
tijstvo, gozdarstvo in prehrano
pričakujejo, da bo na osnovi no-
vih baz podatkov kontrola o dode-
litvi finančnih intervencij bistve-
no večja in učinkovitejša.
JB
OD TOD m TAM
SLOVENIJA •
V soboto na polja in v gozdove
Po uspeli lanskoletni čistilni akciji se Lovska zveza
Slovenije tudi letos loteva divjih odlagališč na naših
poljih in v gozdovih. Vseslovenska ekološka akcija
lovcev, ki letos poteka pod geslom Gozd ni l<oš za
smeti, bo to soboto, 8. aprila, od 9. ure naprej. Vanjo
se bo vključilo tudi več kot 1000 lovcev iz 23 lovskih
družin, ki so združene v Zvezi lovskih družin Ptuj-
Ormož. Vsak lovec bo poleg vrečk za smeti s seboj
prinesel tudi veliko dobre volje, k sodelovanju pa va-
bijo tudi vse druge krajane, člane društev in mlade, ki
jim ni mar, kako zeleni narava. Za pomoč so že za-
prosili župane vseh občin, ravnatelje osnovnih šol ter
vodstva društev. Prepričani so, da smo za čisto nara-
vo odgovorni prav vsi.
-OM
PTUJ m
LDS nezadovoljna z volilnimi okraji
Na petkovem sestanku predstavnikov občinskih od-
borov LDS iz Spodnjega Podravja s sedežem v Ptuju
so največ razprave posvetili ocenu dela komisije za
oblikovanje volilnih okrajev in po besedah vodje lo-
kalne pisarne Emila Mesariča ocenili, daje delo stro-
kovne komisije na področju Slovenskih goric, Haloz,
Dravskega in Ptujskega polja daleč od strokovnega.
Ugotovili so namreč, do ne razume nekaterih območij
Slovenije, saj je s svojim predlogom volilnih okrajev
izničila haloško pokrajino, v kateri je okoli 15.000 vo-
livcev. To področje je namreč razdelila na tri dele - na
zahodne, osrednje in vzhodne Haloze. S takšno raz-
delitvijo Haloz v LDS z zagotovostjo trdijo, da to po-
dročje ne bo zastopano prek poslanca v državnem
zboru, kar naj bi zagotavljal dvokrožni volilni sistem.
Ugotavljajo, da je komisija ustvarila štiri nesmiselne
volilne okraje, zato so pripravili nov predlog, poime-
novan po pokrajinah in'ga posredovali volilni komisiji.
Predlagali so 4 volilne okraje: Haloze, Osrednje Slo-
venske Gorice, Slovenske Gorice - Ptujsko polje in
Dravsko polje.
-OM
JURŠINCI • Otenjevanje vina
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Ptuj ostaja zves-
to ocenjevanju vin preteklega letnika, ki bo v pone-
deljek, 10. aprila, v lovskem domu v Juršincih. Vse, ki
se želijo pomeriti v kakovosti svojega tekočega pri-
delka, vabijo, da prinesejo vinske vzorce v dvorano
lovskega doma v nedeljo, 9. aprila, med 10. in 14.
uro. Za posamezni vzorec je treba oddati dva litra
vina oziroma tri buteljke. Prispevek za prvi vzorec
znaša dva tisoč tolarjev, za vsakega naslednjega pa
1.500 tolarjev. Vzorce bo ocenila sedemčlanska ko-
misija znanih enologov s širšega ptujskega in mari-
borskega območja.
JOS
0RM0Z9
Podpisali predvolilni dogovor
v nedeljo, 9. aprila, bodo v 13. volilnih enotah po
vsej Sloveniji potekale volitve predstavnikov v svet
Kmetijsko gozdarske zbornice, ki se bo kmalu pri-
družila gospodarski in obrtni. V občini Ormož, ki sodi
v 10. volilno enoto Ptuj, je bila oblikovana enotna lista
kandidatov, kmetov, ki je nastala ob podpori in sogla-
sju predstavnikov večine društev s področja kmetijst-
va. Prejšnjo sredo je bil v občinski sejni sobi podpi-
san dogovor, s katerim se kandidati zavezujejo, da
bodo zastopali in varovali interese vseh kmetov in
društev, če bodo izvoljeni, predstavniki društev in
zvez pa se obvezujejo, da bodo njihova združenja v
predvolilnem času kandidatom nudila vso podporo
za dosego čim boljšega volilnega rezultata. Naknad-
no so dodali člen o moralni obveznosti izvoljenega
kandidata, da odstopi, če ocenjuje, da ga predlaga-
telji več ne podpirajo. Nekaj pripomb pa je na padlo
na račun neenakomerne zastopanosti vseh kmetij-
skih panog. Na listi Volilne enote 10 - Ptuj, kamor
sodi tudi Ormož, namreč ni niti enega predstavnika
vinogradništva, kar se je zdelo zbranim najbolj kri-
tično glede na podatek, da je 10% slovenskih vino-
gradov na tem področju.
Majda Fridl
PTUJ • Nova generacija vojakov
v ptujski vojašnici so prejšnji teden sprejeli novo
generacijo vojaških obveznikov, generacijo marec
2000. Več kot 440 mladeničem iz raznih krajev domo-
vine zaželimo v Ptuju prijetno bivanje. Že dan po pri-
hodu so pričeli redno vojaško usposabljanje,
svečano zaprisego pa bodo opravili v petek, 14. apri-
la.
-OM
PTUJ • Prvo sreianje mladih ribiiev
Komisija za delo z mladino pri RD Ruj, ki jo vodi
Jože Lovrenčič, pripravlja to soboto, 8. aprila, prvo
letošnje srečanje mladih ribičev. Po osmi uri vabijo k
ribniku v Rogoznici vse mlade ljubitelje ribištva in na-
rave. Tudi starše vabijo, da pripeljejo svoje otroke, ki
bi radi lovili ribe. Lov bo ta dan za mlade ribiče brez-
plačen, le ribiške palice in dobro voljo naj prinesejo s
seboj, za vse drugo pa bodo poskrbeli ptujski ribiči.
-OM
KIDRIČEVO / OKROGLA MIZA O SEŽIGALNICI
Dioksini in furani
razdvajajo krajane
Na javni tribuni Zelenih Slovenije o nameravani gradnji
sežigalnice odpadkov v Kidričevem smo v soboto, 1. aprila,
zvečer v mali dvorani tamkajšnje restavracije slišali, da se Ze-
leni sicer zavedajo, da so sežigalnice odpadkov ena od možnos-
ti, kako se znebiti ogromnih količin odpadkov, ki so največji
problem potrošniške družbe, vendar pri tem opozarjajo, da
kljub drugačnim zagotovilom prinašajo na okolico negativne
vplive. Zato so proti nameravani gradnji sežigalnice v tem okol-
ju - tudi zaradi tega, ker je okolje Kidričevega in Dravsko polje
z največjim vodnim rezervatom že močno obremenjeno iz pre-
teklosti.
Osnovne značilnosti sežigalnice,
kakršno naj bi zgradili v Ki-
dričevem in stališča Zelenih Slo-
venije, je uvodoma predstavil
dipl. ing. Marjan Drev. V osnovi
je zavrnil gradnjo tako velike
sežigalnice s kapaciteto, ki naj bi
po njegovem zajela odpadke sko-
raj pol Slovenije in bi bližnje ok-
olje Kidričevega dodatno močno
obremenila tudi zaradi povečane-
ga prometa. Njegovi izračuni
kažejo, da naj bi vsak dan komu-
nalne odpadke vozilo 100 velikih
tovornjakov. Zato se je zavzel za
gradnjo več majnših sežigalnic po
Sloveniji, ki okolja ne bi obre-
menjevale tako intenzivno.
Zatrdil je, da se v Evropi od tako
velikih centralnih sežigalnic pos-
lavljajo, zato Zeleni nameravane
gradnje sežigalnice ne podpirajo.
Pridružila se mu je okoljevarst-
venica Maja Bavdež Solce in
opozorila predvsem na dioksine
in flirane, nerazgradljive in bioa-
kumulativne strupe, ki so poleg
radioaktivnega sevanja za človeka
in druga živa bitja najbolj nevarne
snovi in po podatkih EPA v 80 od-
stotkih nastajajo v sežigalnicah.
Zato se je zavzela za nujnost dru-
gačnega, okolju manj nevarnega
ravnanja z odpadki. Po njenih
trditvah je gradnja sežigalnic ko-
munalnih odpadkov, za katere se
je odločila naša država, najslabša,
najdražja in zastarela metoda brez
prihodnosti.
Na posredovanje krajanke, ki si
je sežigalnico sredi Dimaja ogle-
dala in dodala, da je videla sodob-
no sežigalnico, kjer so jim stro-
kovnjaki povedali, da je okolju
povsem vama, pa je Maja Bavdaž
Salce odgovorila, da je dunajska
sežigalnica v zahodnem svetu zna-
na kot vzorec za lovljenje kupcev
podobne tehnologije iz držav v
razvoju. Temu naj bi bil namen-
jen tudi umetniški vtis, ki naj bi
ga zagotovil za to dobro plačani
umetnik svetovnega slovesa. Kot
razstavni eksponat naj bi dunaj-
ska sežigalnica delovala pod opti-
malnimi pogoji, zato so tudi re-
zultati meritev ugodni.
Proti nameravani gradnji
sežigalnice v Kidričevem je bila
tudi večina razpravljavcev na ki-
dričevski okrogli mizi Zelenih
Slovenije. Nekatere razprave mor-
da niso sodile nanjo, posamezni
razpravljavci so bili tudijjreveč
nestrpni in preglasni. Zal pa
nihče od razpravljavcev kljub po-
zivu predsedujočega Branka Sa-
batha in župana Alojza Špraha ni
nakazal druge realne možnosti,
kako naj bi se rešili odpadkov, v
katerih se že skoraj dušimo. Okro-
glo mizo so spremljali tudi pred-
stavniki Talimia in nekateri člani
strokovnega tima za projekt
sežigalnice, tudi dr. Jani Zore iz
ministrstva za okolje in prostor je
bil v dvoranij vendar se kljub po-
zivom v razpravo niso vključevali.
Pa se je ob koncu vanjo vključil
krajan iz Stmišča in povedal, da
se njegovi sokrajani ne zanašajo
več na na svetnike, občino in
župana, zato so v Strnišču ustano-
vili ljudsko iniciativo, ki naj bi
boj proti sežigalnici v Kidričevem
vzela v svoje roke.
M. Ozmec
PODGORCI / 24. PRAZNIK VINA IN DOMAČIH JEDI
Znova veliko ocenjevanje vina
v Podgorcih se že od novega leta pripravljajo na 24. praznik
vina in domačih jedi "Podgorci 2000". V ponedeljek so v vino-
toču Kristine Sire v Podgorcih pripravili tiskovno konferenco.
Organizatoija prireditve sta tudi tokrat Društvo vinogradnikov
Ljutomersko-ormoških goric Jeruzalem in Turistično društvo
Podgorci, pri pripravi kulinaričnega dela pa bodo ponovno po-
magale članice aktiva žena Podgorci.
Osrednji del praznika predstavl-
ja ocenjevanje vzorcev vina, ki je
preseglo krajevne in občinske
meje. Že nekaj let sodelujejo na
ocenjevanju, ki pridobiva na po-
menu, vinogradniki iz občin
Ormož, Ptuj, Ljutomer in vseh
občin na področju upravne enote
Ptuj, vzorce pa so d^i na ocenje-
vanje že tudi Primorci, zato ga
zadnja leta imenujejo kar regijsko.
V lanskem letu je na ocenjevanju
sodelovalo 118 vinogradnikov s
197 vzorci. Ocenjevanje bo letos
potekalo tri dni, od 13. do 16.
aprila, od 9. ure dalje v dvorani v
Podgorcih. 10-članski komisiji bo
tudi tokrat predsedoval Matija
Kociper, vzporedno pa bo vino
ocenjevala skupina vinogradni-
kov, ki so končdi tečaj za ocenje-
valce vina. Ocenjevanje, ki je že 15
let računalniško vodeno, bo pote-
kalo javno, zato se ga lahko ude-
leži vsak, ki si želi pridobiti znan-
je in izkušnje na enološkem po-
dročju.
Komisija bo ocenjevala mirna in
peneča vina vseh kakovosti in sto-
penj ter sadna vina. Sodelujejo
lahko vinogradniki z vinorodnih
območij Slovenije in sosednjih
držav, ki so vpisani v register pri-
delovalcev grozdja in vina ter pri-
delovalci sadja. Vinogradnik, ki
daje vzorce vina na ocenjevanje,
mora imeti na zalogi ta vina tudi
za prodajo. Vzorec vina predstavl-
ja 5 steklenic s čitijivo izpisanimi
podatki o sorti in lastniku. Za pre-
dikatna vina je potrebno izpisati
številko odločbe pooblaščene in-
stitucije.
Zbiranje vzorcev bo potekalo v
sredo, 12. aprila, v dvorani v Pod-
gorcih ter na zbirnih mestih od
15. do 20. ure.
Najboljša vina bodo prejela bro-
nasto, srebrno, zlato in veliko zla-
to medaljo. Sortni prvaki bodo
nagrajeni s pokali iz kristalina.
Najvišje ocenjeno vino normalne
trgatve letnika 1999 prejme malo
kristalno amforo, najvišje ocenje-
no vino med vsemi vzorci vin pa
bo prejelo naslov šampion prazni-
ka vina Podgorci 2000 in veliko
kristalno amforo. Krajevna skup-
nost pa bo nagradila tri naju-
spešnejše vinogradnike, ki stanu-
jejo na območju KS Podgorci.
V soboto, 29. aprila, bo od 15.
ure dalje potekala pokušnja ocen-
jenega vina. Aktiv žena Podgorci
bo pripravil tudi kulinarično raz-
stavo kruha, pogač in drobnega
peciva. Gostje, članice KD iz Len-
dave, pa bodo razstavile svoje ve-
zenine z narodnimi in sodobnimi
ter madžarskimi motivi. Ob 20.
uri bodo najboljšim vinogradni-
kom podelili priznanja, nato pa
ob glasbi nadaljevali druženje.
Tudi tokrat sta pokrovitelja prire-
ditve občina (>mož in Tovarna
sladkorja Ormož.
Majda Fridl
Zbirna mesta za oddajo
vzorcev vina so v Ormožu pri
Frančku Vrečarju, Ljuto-
merska C., v Ivanjkovcih pri
Frančku Gorjaku, Stanovno
48, v Cezanjevcih pri Stanku
Markoviču, Cezanjevci 22, v
Ljutomeru pri Maksu
Gošnjaku, Vrazova 8, v Raz-
križju pri Feliksu Smolko-
viču, Razkrižje 23, na Kogu
pri Stanku Čiuinu, Kog 15, v
Središču in Obrežu pri Fran-
čku Puklavcu, Obrež 76, in v
Ptuju pri Slavku Valenku,
Minoritski trg (frizerstvo).
Starši predšolskih otroki
Obveščamo vas, da lahko vpišete svoje predšolske otroke v vrtec in pripravo
na osnovno šolo naslednje dni:
v ponedeljek. 17. 4. 2000, od 8.00 do 16.00 ure v vrtcu Ornnož in od 11.00 do
16.00 ure v vrtcih: Podgorci, Ivanjkovci, Središče, Miklavž in Kog;
v četrtek, 20.4. 2000, od 8.00 do 16.00 ure v vrtcu Ormož in od 11.00 do 16.00
ure v vrtcu Velika Nedelja.
Pridite, z veseljem vas pričakujemo.
SLOVENSKA BISTRICA / ODPRTJE
INFORMACIJSKE PISARNE
Za nnvDf in usposMianje Howških virov
V sodelovanju z občino Slovenska Bistrica je Sklad za razvoj
in usposabljanje človeških virov v ponedeljek ob prisotnosti bi-
striškega župana dr. Ivana Žagarja ter gostov, med njimi je bil
tudi mariborski župan Boris Sovič, odpri informacijsko pisarno.
Med pomembne naloge sklada sodi skrb za povečanje naložb v
razvoj človeških virov v podjetjih in s tem vzpostavljanje pogojev
za prilagajanje podjetij in zaposlenih hitrim strukturnim spre-
membam. Prav tako skrbi sWad za k\'alitetne programe uspo-
sabljanja, prilagojene potrebam trga dela, zagotavlja pa tudi uspo-
sabljanje presežnih delavcev in nezaposlenih in s tem povečuje nji-
hovo zaposljivost.
Informacijska pisarna Sklada za razvoj in usposabljanje človeških
virov bo v Slovenski Bistrici delovala v prostorih Impola-Kadrin-
ga, d.o.o, na Trgu svobode 26 (nekdanji hotel) vsak tretji četrtek v
mesecu, delo pa prične 20. aprila.
VT
16
četrtek, 6. april 2000 - tednik
PO NAsm muum
PTUJ / KONCERT ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA
DPD SVOBODA Z GOSTI
Zanimiv zbonvsid
Drevi bo v Narodnem domu na Ptuju gostoval mešani komorni
pevski zbor Gloria iz Velike Polane pod vodstvom Jožeta Ge-
renčerja. Skupno z ženskim pevskim zborom DPD Svoboda
Ptuj pud vodstvom Mitje Gobca bo izvedel koncertni spored, ki
je ptujskim poslušalcem in poznavalcem zborovskega petja
manj znan.
Komorni pevski zbor Gloria pri-
haja iz rojsmega kraja pisatelja
Miška Krajnca Velike Polane. Ve-
lika in Mala Polana sta bili lani
proglašeni za evropsko vas štor-
kelj. Zbor združuje pevce iz oko-
liških krajev: Žižki, Bistrica, Hoti-
za, Nedelica, Tumišče, Lendava in
seveda Velika in Mala Polena.
Šteje okoli 20 članov. Lani se je
kot debitant udeležil državnega
tekmovanja pevskih zborov v Ma-
riboru Naša pesem in prejel bro-
nasto plaketo mesta A^ibor. V
šestih letih delovanja je uspešno
gostoval tudi izven svoje občine, še
posebej odmevna pa je bila turneja
po Kanadi leta 19^8. Zbor se
ponaša tudi z nekaj krstnimi iz-
vedbami skladb slovenskih skla-
dateljev, kar postaja praksa tudi v
ptujskem ženskem zboru.
Na koncertu, ki bo ob 20. lui,
bosta zbora predstavila tri Pahor-
jeve skladbe, po dve Jacobusa Gal-
lusa in Radovana Gobca ter po eno
skladateljev Lucijana Marije Šker-
janca, Josipa Pavčiča, Gustava
Gonze, Uroša Kreka, Danila
Bučarja, Lojzeta Lebiča, Ambroža
Čopija in Davida Naylorja. Kon-
cert bosta povezovala zborovodja
sama.
Vabimo vse ljubitelje in pozna-
valce zborovske glasbe, da se pri-
družijo zboroma v pomladnem
času, ko so se tudi v naše kraje že
vrnile štorklje - večni simbol mla-
de, prihajajoče generacije.
MiG
Komorni pevski zbor Gloria Iz Velike Polane pod vodstvom Jožeta Gerenčerja
SLOVENSKA BISTRICA / KONČANI TRETJI GLEDALIŠKI
DNEVI 2000
Predstavila se /e sedemnajst skupin
Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - območna izpos-
tava Slovenska Bistrica ter ZKD Slovenska Bistrica sta organi-
zirala gledališke dneve - tretjo občinsko revijo otroških, mla-
dinskih in odraslih gledaliških ter lutkovnih skupin občine
Slovenska Bistrica in občine Oplotnica.
Prireditve so potekale med 14.in
29. marcem. Otroške in mladinske
skupine so gostili na Črešnjevcu, v
Poljčanah, Slovenski Bistrici ter
na Zgornji Ložnici, odrasle pa v
Oplotnici, Slovenski Bistrici, Le-
skovcu, na Črešnjevcu in Zgornji
Ložnici. Strokovni ocenjevalec
lutkovnih skupin je bil Tine Vari,
otroških gleddiških skupin Rado
Pavalec, odraslih, med katerimi
so prevladovale komedije, pa Lidi-
ja Simonič, oba iz SNG Maribor.
^Tretje gledališke dneve 2000 je z
Županovo Micko A.T. Linharta
pričela odrasla gledališka skupina
KUD Oplotnica, režija Dragica
Čemigoj - Kropf. V kulturnem
domu na Črešnjevcu so nastopile
tri otroške gledališke skupine.
Mladi gledališčniki iz osnovne
šole Makole so se predstavili z de-
lom Andreja Rozmana Roze Čepi-
ca sreče, režija Helena Kolar,
otroška gledališka skupina Jesen-
ko OŠ Tinje z delom Borisa A. No-
vaka V ozvezdju postelje, režija
Andreja Tomažič, otroška gleda-
liška skupina Sonček KUD Sloga
Leskovec - Stari Log pa z delom
Svetlane Makarovič Soviča ok^
režija Lilijana Rajčevič. V avli OŠ
Poljčane sta nastopili dve otroško-
mladinski skupini iz Poljčan:
otroška lutkovna skupina Mali
lutkarji OŠ Poljčane s koroško
ljudsko v priredbi Borisa A. Nova-
ka Mojca Pokrajculja, režija Mi-
lena Brecko, ter mladinska gleda-
liška sipina Teater Cmok KUD
Janka Živka, Poljčane, z igro Svet-
lane Makrovič Hiša tete Barbare,
režija Mateja Pavlič.
V kulturnem domu Črešnjevec je
bila predstava odrasle ^ skupine
KUD Štefana Romiha, Črešjevec,
spevoigra Vasovalci, režija Nata-
lija Sinkovič. V domu Svobode
Slovenska Bisttica je z dramskim
delom Fedža Šehoviča v prevodu
Brtma Hartmana Kurbe nastopila
odrasla gledališka skupina DPD
Svoboda Slovenska Bistrica, režija
Jože Mohorko. Odrasla gledališka
skupina KUD Sloga Leskovec -
Stari Log je zaigrala komedijo
Vinka Koržeta Micki treba moža,
režija Nada Milošič.
Pravi mali gledališki maraton je
bil v avli OS Pohorsk^a odreda
Slovenska Bistrica. Lutkovna sku-
pina OŠ Pohorsk^a odreda se je
predstavila s koroško ljudsko v
priredbi Borisa A. Novaka Mojca
Pokrajculja, režija Metka
Finž^, otroška gledališka skupi-
na OS Zgornja Polskava z delom
Vilka Grobovška Do tiste stezice,
režija Marija Markič, otroška gle-
dališka skupina Ringaraja OŠ Po-
horskega obreda Slovenska Bistri-
ca z delom Ele Peroci Stara hiša
št. 3, režija Jožica Repnil^ ter
otroška gledališka skupina OŠ Po-
horska odreda Slovenska Bistri-
ca s Krinkami Milana Skrbinška,
režija Zdenka Bizjak in Natalija
Sinkovič.
V avli OŠ Zgornja Ložnica je
bila gledališka predstava otroške
gledališke skupine tamkajšnje
šole. Izbrali so si delo Franceta
Bevka Bedak Pavlek, režija
Lojzka Sever. Zgomjeložnišja
odrasla gledališka skupina KUD
Alojza Avžnerja pa je občinstvo
ponovno navdušila s komedijo
Vlada Novaka Dobrodošla miss
Agata, režija Rozika Ozimič.
Gledališke dneve 2000 sta skleni-
li dve odrasli slovenjebistriški lut-
kovni skupini. Tako se je lutkovna
skupina Cik - cak DPD Svoboda iz
Slovenske Bistrice predstavila z
^odbo o levjih zobeh Bojana
Čebulja, režija Milena Budler,
lutkovna skupina KUD Koruzno
zrno pa z Žabami, režija Matevž
Gregorič.
Vida Topolovec
Mali gledališčniki Iz osnovne šole Zgornja Ložnica so se
predstavili z igrico Franceta Bevka Bedak Pavlek.
Foto: S. Brbre
ORMOŽ / OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA MAKSA
MEŠKA
Vedna mani ilanav društvo
člani ormoškega planinskega društva Maksa Meška, ki deluje
že 40 let in šteje 250 članov, so se zbrali 17. marca v gasilskem
domu na občnem zboru. Za novega predsednika so izvolili
Marjana Kukovca.
V preteklem letu so opravili 27
akcij različnih zahtevnosti, ki se
jih je udeležilo okoli 500 planin-
cev. Tudi v letu 2000 bodo os-
rednja aktivnost izleti v gore in
planinski tabor. Uradnemu delu je
sledil ogled najbolj zanimivih dia-
pozitivov dosedanjega predsedni-
ka Cirila Ambroža in i^ka Per-
ka.
Ciril Ambrož, ki je bil zadnja
štiri leta predsednik društva, nam
je povedal, da so v lanskem letu
poleg večinoma planinskih akcij
organizirali tudi markiranje pla-
ninskih poti, smučarski sejem in
kolesarjenje. Pri organizaciji pla-
ninskih izletov vedno poskrbijo za
različne težavnostne stopnje, kajti
člani planinskega društva so tudi
predšolski otroci, kar nekaj pa je
starejših ljubiteljev planin. Neko-
liko lažji so bili pohod po ormoški
planinski poti in vzponi na oko-
liške vrhove: Donačko goro, Boč,
Ivanjčico in Ravno goro. Zahtev-
nejši so bili vzponi v visokogorju -
Savinjskih in Julijskih Alpaah.
Dva člana pa sta se lani povzpela
na Mont Blanc. Aktivnosti so raz-
porejene skozi vse leto, največ izle-
tov pa je seveda v poletnih mese-
cih. Glavna poletna akcija
ormoških planincev pa je poletni
tabor. Lanskolemi, pod Košuto, je
bil že dvajseti, kar je nekaj poseb-
nega, saj je veliko dništev, ki so ta-
bore opustila že pred leti.
40 LET PD
MAKSA MEŠKA
Ciril Ambrož nam je povedal, da
povsod po Sloveniji število članov
planinsHh društev upada. Pred
desetimi leti je Planinska zveza
Slovenije, katere član je tudi
ormoško PD, štela 120.000 članov,
letos jih je okoli 75.000, kar je po
njegovem odsev družbenih spre-
memb. Tudi v Ormožu jih je bilo
včasih več. Trenumo jih je 250.
Ocenjuje, da je kar nekaj takih, ki
iz ekonomskih razlogov niso več
člani, toda izletov v planine se še
vedno udeležujejo.
Še vedno pa je obiskovalcev slo-
venskih gora izjemno veliko, tako
da se pogosto govori o preobre-
menjenosti slovenskih gora in pla-
ninskih koč, še posebej v višku se-
zone.
Planinsko društvo je eno redkih,
ki dobiva redno dotacijo iz občin-
skih sredstev. Večino namenijo za
opremo za taborjenje ter dodamo
planinsko opremo za letne in zim-
ske vzpone. Del sredstev pa prido-
bijo tudi s članarino, ki so jo letos
znižali na 1300 tolarjev, saj je soci-
alni položaj zaposlenih v
ormoškem gospodarstvu večinoma
slab.
NAČRTI ZA
LETO 2000
Tudi v letošnjem lem bo organi-
ziranih več izletov različnih težav-
nostnih stopenj, od pohoda po naj-
lažji, ormoški planinski poti do
ponovnega vzpona na Grossgloc-
kner. Ponovno bo glavni poudarek
na poletnem planinskem taboru,
ki je organiziran vsako leto drugje.
Letošnja lokacija še ni izbrana.
Člani ormoškega planinskega
društva so tudi otroci, ki jim ljube-
zen do planin privzgojijo
predvsem starši. Nekaj pa je tudi
takih otrok, katerih starši v gore
ne zahajajo, in pridobijo osnovno
znanje o planinah na taboru ter v
šolskih planinskih krožkih, ki de-
lujejo na OŠ Ormož, Središče ob
Dravi, Tomaž pri Ormožu in Mi-
klavž pri Ormožu. Najaktivnejši
so na šoli v Središču ob Dravi.
Izkušnje pa kažejo, da se otroci, ki
so bili enia-at na taborjenju, vsako
leto vračajo. Ko odrastejo, pa lju-
bezen do gora prenašajo na svoje
otroke.
Ciril Ambrož nam je povedal, da
v gore zahaja enostavno zato, ker
so. V hribih, visokih in nizkih, pa
tudi v dolinah lahko vsak najde
nekaj zase. Planinske izlete in stik
z neokrnjeno naravo zadnjih nekaj
let dopolnjuje s fotografijo. Včasih
se odpravi v hribe tudi samo zato,
da bi lahko napravil dober posne-
tek, in če gre vse tako, kot je treba,
ga izlet v gore napolni za kar nekaj
časa. Na občnem zboru je ude-
ležencem predstavil izbrane diapo-
zitive, ki so nastali v zadnjih dveh
letih. Nekaj posnetkov pa je poka-
zal tudi Mirko Perko, ki za j aha v
hribe tudi v ekstremnih razmerah.
Majda Fridl
PTUJ / VEČER KOMORNE GLASBE
Večer x violonielistom
Wo/igttngom Panhoieriem
Bliža se čas, ko imamo vsako leto možnost preživeti prijeten večer ob zvokih komorne glas-
be, ki ga pripravlja mestna občina Ptuj s sodelovanjem ambasade. Letos se je občini pri-
družila tudi Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ptuj.
Lani smo lahko prisluhnili samospevom velikih
mojstrov, kot so Joharmes Brahms, Franz Schubert
in Gustav Mahler. In kot so imena skladateljev zve-
neča, je bila takšna tudi izvedba mezzosopranistke
Ulrike Findler in pianista profesorja Envina Krop-
fitscha. Žal pa se tega koncerta ni udeležilo veliko
po^ušalcev, saj je istočasno imel svoj koncert tudi
pihalni orkester Ptuj. Verjamem, da si je marsikdo
želel obiskati oba koncerta, ampak saj veste - na
dveh straneh istočasno nihče ne more biti. Zato je
organizator letos izbral damm, ko na Ptuju ni dru-
gih koncertov.
In kaj bo na sporedu tokrat? Če smo lani poslušali
samospeve, bomo letos vsekakor ubrali dmgo pot:
14. aprila bomo ob 19.30 v refektoriju minoritskega
samostana prisluhnili violončelistu Wolfgangu
Panhoferju. Rodil se je na Dunaju, študiral na Vi-
soki šoli za glasbo na Ehmaju in na Royal Northern
CoUege of Music v Veliki Britaniji. Je dobitnik šte-
vilnih priznanj in nagrad, veliko pa tudi snema za
različne radijske in televizijske postaje (BBC ...).
Koncertira po vsem svetu (1. junija letos bo med
drugim debitiral v Carnegie Hali v ZDA) in se red-
no udeležuje festivalov v Avstriji, Veliki Britaniji,
Finski, Poljski in drugod. Njegove ocene koncertov
so odlične. Pridite in se prepričajte!
Mateja Lešnik
GORIŠNICA
Damian Petek - siHninik leta
športna zveza Gorišnice je tudi letos pripravila podelitev priz-
nanj najboljšim športnikom v minulem letu. Podelili so jih na
kultumo-zabavni prireditvi v gasilskem domu v Moškanjcih.
Po pričakovanjih je športnik leta
1999 postal Damjan Petek, ju-
doist in večletni diiavni reprezen-
tant ter najboljši judoist v absolut-
ni članski konkurenci. Drugo
mesto je pripadlo Dejana
Ivančiču, rokometašu RK I^ra-
midia, tretje pa pripadlo Vladu
Horvatu, članu zmajarskega kluba
Lastovka. Naziv ekipe leta 1999 je
pripadel članski ekipi rokometne-
ga kluba Pyraniidia, vodečemu
mošt\ii v 2. SRL - vzhod, sldijo pa
judo klub Gorišnica in starejši
dečki nogomemega kluba
Gorišnica.
Najboljši športnik šolskega
društva Gorišnica je Nejc Sok,
najboljša športnica pa Petra Pig-
nar. Ekipa leta so nJajši dečki JK
Gorišnica. Najboljši športnik šol-
skega društva Cirkulane je postal
Aleksander Kolednik, najboljša
športnica pa Janja Karo. Med eki-
pami je najboljša ekipa mlajših de-
klic v atletiki.
ek
Predsednik ŠZ Gorišnica Jurij Cvitanič predaja pokal Dam-
janu Petku.	Foto: Laura
tednik - Četrtek, 6. april 2000

19
20
četrtek, 6. april 2000 - tednik
GLOBASNICA/MED ROJAKI NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM
Slovenska manjšina v katastrofalnem stanju
Kot smo poročali, so na povabilo Zveze kulturnih društev Ptuj
in moškega komornega zbora iz Ptuja v soboto in nedeljo, 25.
in 26. marca, po nekajletnem premoru gostovali v Ptuju in
Trnovski vasi člani slovenskega kulturnega društva iz Globas-
nice z mešanim pevskim zborom Peca, ki ga vodi dirigent Do-
minik Hudi, ter dekliški sekstet Stem pod vodstvom Milene
Hudi. Obisk naših rojakov smo izkoristili za klepet z nekateri-
mi najbolj angažiranimi Slovenci v tem pretežno slovensko go-
vorečem kraju.
Naši sogovorniki so bili Šte-
fan Bošic, predsednik Slo-
venskega kulturnega društva
Globasnica, tajnica tega društva
Anka Jernej Gregorič in Ber-
nard Sadovnik, podžupan
občine Globacnica ter
predsednik Narodnega sveta
koroških Slovencev.
Predsednik Slovenskega kul-
turnega društva v Globasnici
Štefan Bošic je zadovoljne s po-
vezanostjo in društveno de-
javnostjo naših rojakov:
"Koroški Slovenci v Globasnici
smo dobro povezani in organizi-
rani tudi na kulturnem
področju, saj imamo slovensko
kulturno društvo. V njem deluje
pet sekcij: mešani pevski zbor
Peca, otroški pevski zbor Živ-
žav, dekliški zbor Stem, edini
na Koroškem imamo folklorno
skupino, ki bo letos praznovala
25-letnico, imamo še športni od-
sek in zelo aktiven dramski od-
sek za mladino. Vsako leto orga-
niziramo Globaški kulturni teden.
Letošnji od 4. do 16. aprila bo že
28. V teh dveh tednih potekajo
številne razstave, koncerti, nas-
topi in predavanja."
TEDNIK Kako pa ste orga-
nizirani politično?
"Vsi koroški Slovenci v Glo-
basnici smo organizirani v enot-
ni slovenski listi. Ta je pred tre-
mi leti uspela doseči, da imamo
danes največ glasov. Ponosni
smo tudi na slovenskega
podžupana Bernarda Sadovni-
ka, ki je pred tremi dnevi postal
predsednik Narodnega sveta
koroških Slovencev."
TEDNIK Kako pa razmišljate
ob znanih, morda usodnih
avstrijskih političnih premi-
kih; mislim na svobodnjake in
gospoda Heiderja?
"Odkar je na Dunaju nova vla-
da s svobodnjakom Heiderjem,
imam vtis, da bomo morali biti
koroški Slovenci previdnejši.
Splošno pa mislim, da bodo od-
mev po Evropi zaščitili Sloven-
ce. Deželni glavar Heider bo
namreč moral bolj paziti tudi na
Evropsko skupnost, saj ga bodo
tam ocenili zgolj po njegovem
ravnanju in delovanju."
TEDNIK Sicer pa Heider zna
obljubljati enim in drugim.
Tudi vas je pred kratkim nago-
voril - celo v slovenščini?
"Ja, Heider je populist, vendar
mislim, da se tega koroškim Slo-
vencem ni treba bati. Mi ga
sprejemamo, je demokratično
izvoljen deželni glavar in s tem
se moramo sprijazniti. Na-
vsezadnje je on tudi kulturni re-
ferent in zame kot predsednika
Slovenskega kulturnega društva
pomeni to obvezo, da ga bom
povabil na 25-letnico slovenske
folklorne skupine."
TEDNI'« Kakšni pa so vaši
občutki ob odhodu iz Sloveni-
je?
"Verjemite mi, tukaj v Ptuju in
Trnovski vasi smo preživeli dva
prijetna dneva. Za naše pevce je
bilo to čudovito doživetje. Zave-
dati se je treba, da imamo s Ptu-
jem že 27-letno tradicijo prija-
teljevanja. In prijateljstvo je kot
roža: če želiš, da roža raste, ji
moraš redno prilivati vode. In
to smo tokrat v Ptuju zagotovo
storili, potrdili pa bomo čez tri
tedne, saj smo pevce komornega
moškega zbora iz Ptuja povabili
na kulturne dneve v Globasni-
co, na katerih bodo s koncertom
sodelovali 16. aprila."
Tajnica slovenskega kulturne-
ga društva v Globasnici Anka
Jernej Gregorič, po besedah pe-
vcev duša tega društva, je o
začetkih sodelovanja s Ptujem
povedala: "Moj oče Alojz Grego-
rič je bil pred 27 leti podžupan
globaške občine in v pogovoru z
RTV Ljubljana je med drugim
omenil delovanje našega kultur-
nega društva. Tedanji funkcio-
nar občine Ptuj Anton Brglez iz
Cirkovc je takoj navezal stike z
Globasnico, najprej na občinski
ravni, tedanji sekretar občine
Ptuj Ivo Rau pa je kontakte
oživil na kulturnem področju.
Med naše nepozabne prijatelje
sodi tudi tedanji direktor
ptujskega muzeja Andrej Fe-
konja in pa Branko Senica, ki je
kasneje skrbel, da je naš mešani
zbor Peca nastopal po vsej Slo-
veniji. Zelo sem vesela, da so se
stiki po tolikem času spet
osvežili. Nit med Ptujem in
Globasnico je spet postala vez,
upam in želim, da bo odslej
trdnejša."
Bernard Sadovnik, podžupan
občine Globasnica in od pred
kratkim predsednik Narodnega
sveta Koroških Slovencev, je o
vplivu države Avstrije na na-
rodnostno manjšino koroških
Slovencev povedal: "Narodni
svet koroških Slovencev je zas-
topniška organizacija koroških
Slovencev in v trenutni poli-
tični situaciji ima še posebno
funkcijo, saj je v avstrijski poli-
tiki prišlo do sprememb, ki so
po moji oceni za manjšino ko-
ristne. Po nekaj desetletjih nam-
reč mednarodna javnost spet
gleda bolj specifično na situaci-
jo koroških Slovencev, doslej pa
ni bilo tako. Sicer pa je treba
čisto jasno povedati, da je
manjšina v zelo katastrofalnem
stanju. Mlajši rod v glavnem
raje govori nemški jezik, čeprav
njihovi starši prihajajo iz za-
vednih slovenskih družin. To je
vsekakor zaskrbljujoče. Vzrok
za to je gotovo asimilacijska po-
litika vseh avstrijskih strank, ki
so vladale zadnja desetletja. To
ni samo pojav zaradi Heiderja,
ampak zaradi načrtne asimila-
cijske politike, ki jo je država
Avstrija vodila zadnja desetlet-
ja. Drugi vzrok pa je v tem, da
smo koroški Slovenci prav v
obmejnem območju v zadnjem
času izgubili več kot 1000 delov-
nih mest, ker so propadla
nekdanja mešana podjetja, usta-
novljena skupaj s podjetji iz Slo-
venije, nadomestitve na gospo-
darskem področju pa ni bilo.
Potrebno bi bilo, da bi Slovenija
sedaj hitro ukrepala, da bi sku-
paj s koroškimi Slovenci utrdila
ta dvojezični prostor. Tako si
država lahko ohrani jezikovno
mejo na avstrijskem Koroškem
v notranjosti Avstrije in s tem
ščiti svoj lastni državni jezik ob
vstopu v veliko Evropsko uni-
jo."
TEDNIK Kako sicer ocenju-
jete odziv domovine Slovenije
na dogodke, ki so povezani z
manjšino v Avstriji?
"Mislim, da je Slovenija ubrala
pametno pot, ker v prvi fazi ni
šla v totalni napad zaradi priho-
da Heiderjeve svobodnjaške
stranke v zvezno vlado. Po mo-
jem se je odločila, da bo vlado
ocenila po njeni aktivnosti, in
mislim, da je tako prav. Spošto-
vati moramo demokratične vo-
litve. Če je neka stranka preveč
ekstremistična, bi jo morali pre-
povedati pred volitvami. Sedaj,
ko je notranje ministrstvo dovo-
lilo njeno delovanje in kandidi-
ranje na volitvah, pa je treba
sprejeti odločitev volivcev. Mis-
lim pa, da mora Slovenija izko-
ristiti svojo manjšino v Avstriji,
tako da bo ta vlada spoznala, da
lahko v bilaterarnih pogovorih
tudi manjšina igra pomem-
bnejšo vlogo kot doslej."
TEDNIK Ste tudi podžupan
občine Globasnica. Ali imate s
tem političen vpliv ali gre zgolj
za protokolarno funkcijo?
"Funkcija podžupana se v
Avstriji bistveno razlikuje od te
funkcije v Sloveniji. V Avstriji
)e podžupan izvoljen direktno
na volitvah, tako da stranka, ki
ima največ glasov, pač pridobi
tudi mesto podžupana, druga
najmočnejša stranka pa drugega
podžupana. Mi smo na-
jmočnejša frakcija, ki je na
zadnjih občinskih volitvah us-
pela pridobiti večino. S tem smo
seveda pridobili tudi politično
moč. V mojem primeru je tako,
da kot podžupan upravljam tudi
lastni referat. To pa pomeni, da
smo močno zastopani, da ima-
mo temu primerno zadostno
število občinskih svetnikov, ki
so hrbtenica županu in
podžupanu."
TEDNIK Če prav razumem,
potem vam v Globasnici ni
tako hudo, kot je drugim
koroškim Slovencem v Avstri-
ji?
"Morda je res, kajti Globasnica
se od drugih občin pozitivno
razlikuje prav zaradi tega, ker
pri nas večina občanov govori
slovenski jezik tudi v vsakdan-
jem življenju. In večina tudi
prizna pripadnost slovenski na-
rodnostni skupnosti, tako da
uveljavljamo vse pravice, ki jim
; imamo zagotovljene po zakonu.
V naši občini je recimo otroški
vrtec edini na vsem dvoje-
zičnem ozemlju, kjer govorijo z
otroki v obeh jezikih. Seveda pa
je še nekaj nejasnih zadev, tako
da manjšinci ne moremo biti
povsem zadovoljni."
M.Ozmec
Slovensko kulturno društvo
v Globasnici vodi Štefan
Bošic Foto: M. Ozmec
Podžupan občine Globasni-
ca Bernard Sadovnik,
predsednik Narodnega sve-
ta koroških Slovencev.
Člani mešanega pevskega zbora Peca iz Globasnice med koncertom v Trnovski vasi
Tajnica in duša društva je
Anka Jernej Gregorič
DORNAVA / NEPOZABNO DOŽIVETJE ZA VSE MAME
Vzgejiteljite in
otroci so zelo delovni
Pregovor pravi, da je vse tisto, kar je narejeno z ljubeznijo, lepo. In prav gotovo lahko to trdimo
za prireditev, ki so jo pripravili vzgojiteljice in otroci iz otroškega vrtca v Dornavi. Ta je pod ok-
riljem tamkajšnje osnovne šole, vodja pa je Verena Mikša. Minuli torek so pripravili proslavo,
ki so jo namenili svojim mamam in babicam, toda v polni dvorani v veliko veselje nastopajočih
ni manjkalo očetov, dedkov in drugih. Že pri vhodu so otroci vsem ženskam podarili vrtnice, ki
so jih izdelali sami iz krep papirja, vse pa je pozdravila lepo okrašena dvorana, kjer si lahko
čutil pomlad, otroško razigranost in ljubezen.
Otroci so s pesmijo, plesom in
igricami dokazali, da s svojimi
vzgojiteljicami živijo zelo pestro
in dinamično življenje. Najprej
so plesali najmanjši ter tuintam
s pogledom iskali svoje mame.
Nekoliko večji so so odigrali
Mojco Pokrajculjo, učenci iz
male šole pa so v igri prikazali,
kako je videti jutro v družini.
Druga skupina pa je plesala na-
rodne plese in dokazala, da
liikarji že imajo podmladek.
Program je povezovala prof.
Slavica Bratuša. Ravnateljica
Zdenka Kostanjevec iz OŠ dr.
Franja Zgeča pa je v svojem go-
voru čestitala vsem mamicam.
Se posebej se je zahvalila vzgoji-
teljicam, ki so pripravile tako
zanimiv in zahteven program.
Dokazale so, da svojega poklica
ne opravljajo samo zaradi pokli-
ca. Vedno znova dokazujejo, da
imajo otroke rade in jih veseli
delo z njimi, je še s ponosom do-
dala ravnateljica.
Mamam so kar žarele oči -
malo od ponosa, kaj vse zmorejo
njihovi otroci, in od zado-
voljstva, kako koristno prebijejo
čas, ko so v varstvu.
MS
Za mnoge malčke je bil to prvi nastop pred publiko
tednik - Četrtek, 6. april 2000
21
MURSKA SOBOTA / PRVI RECIKLIRNI CENTER ZA RAZGRADNJO ODSLUŽENIH AVTOMOBILOV
Da bomo okolje ohranili tudi zanamtem
Odslužena motorna vozila so v Sloveniji vse resnejši problem,
saj jih je po ocenah zadnje raziskave že okoli 250.000. V
glavnem so deponirana na neprimernih in pred iztekom
tekočin nezavarovanih avtomobilskih odpadih, vse več pa jih je
tudi po divjih odlagališčih in gozdovih, celo v rekah in jezerih
jih najdejo. IVa to, da je je v njih na tone okolju nevarnih snovi,
nafte, bencina, motornega in zavornega olja, plastike in kislin
iz akumulatorjev, nihče ne pomisli, čeprav vse bolj ogrožajo za-
jetja pitne vode in širše okolje. Kako zmanjšati pritisk na okol-
je, bodo naslednje vojne res vojne za pitno vodo?
Na vse to so resno opozorili
razpravljala na posvetu, ki ga je
v četrtek, 30. marca, v Murski
Soboti pripravilo ministrstvo za
okolje in prostor v sodelovanju
z občino Cankova. Slišali smo
več vprašanj in pobud, kako
zmanjšati vedno večji pritis na
okolje, a pravih in konkretnih
odgovorov bolj malo. Zato je kot
obliž delovala predstavitev pi-
lotskega projekta za vzpostavi-
tev prvega regijskega demon-
tažno-reciklažnega centra za
ravnanje z odsluženimi motor-
nimi vozili, ki ga bo v skladu z
nacionalnim	programom
varstva okolja izvajalo podjetje
Avto Wolf iz Skakovcev v
občini Cankova.
Žal je bilo iz podravskih in
pomurskih občin na posvetu več
novinarjev kot županov, nekaj
pa je bilo tudi direktorjev ko-
munalnih in drugih sorodnih
podjetij iz Slovenije. Slišali
smo, da naj bi po Pharovi študiji
v Sloveniji zgradili še več re-
gijskih centrov za reciklažo in
demontažo odsluženih avtomo-
bilov. Poleg ekološkega učinka
je to pomembno tudi zaradi
tega, ker bi z razgradnjo in
obdelavo nekaj surovin lahko
vrnili v proizvodnjo.
Na vsak način moramo na
sončni strani Alp storiti več za
čistejše okolje, sicer bo naša
zapuščina zanamcem zelo
skromna. Pri tem pričakujemo
večjo vlogo države, ki se s taki-
mi projekti vključuje v okolje-
varstveno strategijo in evropske
tokove. Evropa pa se ne bo zgo-
dila v Bruslju, niti ne v Ljublja-
ni, ampak predvsem na lokalni
ravni. Tega se morajo zavedati
tudi župani in lokalna skup-
nost, smo slišali med razpravlja-
vci.
Država se je sicer posipala s
pepelom, saj je dr. Jani Zore z
ministrstva za okolje in prostor
pograjal sebe in svoje sodelavce,
ker niso dosegli vsegam kar so
želeli in si zastavili. V Evropski
skupnosti naj bi bila direktiva
za ravnanje z odsluženimi vozili
že usklajena in naj bi proizvajal-
cem avtomobilov nalagala, da za
reciklažo poskrbijo do leta 2006.
Tudi v Sloveniji je že
pripravljen predpis o ravnanju z
odsluženimi vozili in v kratkem
naj bi ga objavili. Treba ga je le
še finančno in organizacijsko
zaključiti. Sicer pa sistem finan-
ciranja oziroma izvajanja ne bi
smel predstavljati problemov,
saj naj bi v bodoče že pri naku-
pu novih vozil uvedli namensko
takso za reciklažo in razgradnjo
odsluženega vozila.
V omenjenem pilotskem ter
ekološko obetavnem projektu
reciklaže in demontaže
odsluženih avtomobilov sodelu-
je tudi podjetje Eko-Les iz Ptu-
ja, ki bo po dogovoru prevzema-
lo vse nevarne tekočine, od olj
in goriva do hladilne tekočine,
zavornega olja in kislin. Direk-
tor Eko-Lesa Vilko Pešec je ob
tem dal pobudo, da bi v Sloveni-
ji ustanovili združenje izdelo-
valcev in prodajalcev avtomobi-
lov in tistih, ki imajo interes za
sistem reciklaže avtomobilov,
saj bi tako vse težave lažje in sis-
temsko reševali.
V povprečnem avtomobilu, ki
tehta okoli 815 kg, je 68 % ali
552 kg železa, 9 % ali 74 kg
umetne mase, 7 % ali 60 kg
barvnih kovin, 5 % ali 44 kg
gume, ter 4 % ali 29 kg stekla.
Cena popolne razgradnje
odsluženega avtomobila ni tako
visoka, trenutno 30.000 tolarjev.
Cena v naravi zavrženega in po-
zabljenega avtomobila pa bo za-
gotovo višja, saj jo bomo čutili
sami in naši zanamci na svoji
koži. Vsekakor se skrb države
ne sme končati pri skrbi za nove
avtomobile, ampak tudi s skrbjo
za varno razgraditev in re-
ciklačo odsluženih.
M. Ozmec
Direktor prvega reciklirnega centra za razgradnjo odsluženih
avtomobilov Drago Wolf (levo) razkazuje center direktorju
ptujskega Ekoles^ Vilku Pešcu in dr. Janiju Zoretu z Inistrstva
za okolje in prostor
Iz odsluženega vozila najprej ločeno zberejo vse okolju nevar-
ne tekočine.	Foto: M. Ozmec
Nekoč so bili naš ponos ...
KUNG FU / KUNG FU
Marhold in Nikolov ekspresno
Kung-fu klub Ptuj je v soboto organiziral zanimivo športno pri-
reditev, ki si jo je ogledalo lepo število gledalcev. Nastopilo je
osem parov tekmovalcev, ki so prikazali borilne veščine,
predvsem polnega kontakta kung-fuja, samo en dvoboj je bil
prikaz boksarskih veščin. Nastopi niso bili revialni, ampak tek-
movalni. Udarci z rokami, nogami ali kombinirano so
občinstvo večkrat pripravili do tega, da so z burnim aplavzom
nagradili nastopajoče.
Za popestritev noči bojevnikov
so poskrbeli člani akademije bo-
rilnih veščin, ki jo vodi Silves-
ter Vogrinec. Gledalci pa so bili
navdušeni tudi nad razkazovan-
jem mišic bilderja Matjaža Ozi-
ma.
Največ pozornosti je veljalo
zadnjima dvobojima, ko sta slo-
venska predstavnika Daniel
Marhold in Vladko Nikolov,
člana kung-fii kluba Ptuj, prišla
do prepričljivih zmag.
Posamični izidi: Matej Kosi -
Simon Hedžet 1:2, Boštjan
Gašljevič - Lajosz Forisz 3:0
/diskvalifikacija/, Boris Horvat -
Radko Petrovič 3:0, Marko
Pečovnik - Laszlo Mezo 3:0
/predaja v 2. rundi/, Amir Hasa-
nagič - Damjan Filipčič 2:1, Da-
niel Marhold - Elvir Behalovič
3:0, Vlatko Nikolov - Mladen
Krajnčec 3:0 /predaja v 1. run-
di/.
Danilo Klajnšek
Daniel Marhold. Foto: DK
RIBIŠKA DRUŽINA PTUJ / LETOS 50 LET DELOVANJA
Odloien boj proti
neavtohtonemu kormoranu
Na skupščini Ribiške družine Ptuj, ki jo vodi Stane Žitnik, so
tako kot na predhodnih delnih zborih ribičev ugodno ocenili
lanskoletne aktivnosti, a jih niso mogli realizirati tako, kot so
načrtovali, saj še zmeraj nista sprejeta zakon o sladkovodnem
ribištvu in zakon o vodah. Največ težav pa imajo s priseljeno ri-
bojedo ptico kormoranom, ki se množi in resno ogroža obstoj
nekaterih ribjih vrst. Zato naj bi se temu odločno in enotno
uprli vsi slovenski ribiči.
Kljub temu so realizirali za
dobrih 15,9 milijona prihodkov,
porabili pa so nekoliko manj,
tako da jim je za letos ostalo še
536 tisočakov. Čez leto so storili
veliko, največ za vlaganje rib v
odprtih in drugih vodah, kamor
so vložili tudi odraslega sulca.
Skrbeli so za svoj ribiški dom v
Rogoznici, kjer so lepo uredili
okolico. V zakup so vzeli gra-
moznico v Kidričevem, za to
pripravljajo tudi gramoznico v
Dvorjanah, kjer so zgradili novo
ribiško hišico, uredili so tudi
notranjost hišice ob gramoznici
Tržeč, aktivnosti za novo vodno
površino pa so pričeli tudi v
Dornavi. Uspešno so sodelovali
z Zvezo ribiških družin Ptuj, s
člani RD Majšperk in Ormož
ter ribiči na porečju Drave in
Pesnice. S pobrateno RD Novo
mesto je sodelovanje nekoliko
zamrlo, z RD Šempeter pa se
celo dogovarjajo za skupno vzre-
jo mladic podusti, ki so jo ribo-
jedi neavtohtoni ptiči kormora-
ni že skoraj čisto iztrebili. V
lanskem letu so pričeli priprave
na praznovanje 50-letnico RD
Ptuj, vendar jim je močno
deževje zaradi napake gradbeni-
kov poplavilo ribiški dom in ga
za nekaj mesecev onemogočilo,
zato bodo zlati jubilej proslavili
5. avgusta letos v okviru prazni-
ka mestne občine Ptuj.
Zelo uspešni so bili tudi na
tekmovalnem področju, pri
čemer so izpostavili delo pio-
nirske in mladinske sekcije, kjer
so se najbolje izkazali Aleš Kan-
cler, Miha Petek ter Žiga Pavlič.
Barve Slovenije pa so zelo dobro
zastopale odlične članice Petra
Pribožič in Metka Pregelj.
V razpravi so bili ribiči kri-
tični do vse bolj negotovega
stanja v Ptujskem jezeru, v kate-
rem se kopiči mulj, zato zahte-
vajo projekt in sanacijo.
Odločno akcijo zahtevajo proti
kormoranom, ki povzročajo
ribjemu zarodu in ribičem vse
večjo škodo, saj so tako številni
in požrešni, da so nekatere
majnše vrste že skoraj iztrebili.
Podobno škodo delajo tudi
zaščitene sive čaplje. Velik
problem imajo tudi z neavtohto-
nimi ribami v Dravinji.-Zavzeli
so se za izdelavo katastra ones-
naževalcev okolja, pravilnika o
nočnem ribolovu ter za oživitev
svoje revije Rokavi Drave.
Zavzeli so se za ureditev gra-
moznice v Dornavi, ki jo bodo
proglasili za odprto vodo, uredi-
li bodo ribnik v Muretincih,
vodstvu ribiške družine so
naložili, da odkupi vsa
zemljišča, na katerih stojijo
ribiške hišice, zahtevali pa so
tudi takojšnjo ureditev ribjih
stez na elektro objektih v Dra-
vinji.
Dogovorili so se tudi o fi-
nančnem in delovnem načrtu
družine za leto 2000 ter sprejeli
letni ribiškogojitveni načrt.
Odločno se bodo spopadli s kri-
volovom, ki je lani močno pora-
sel, zato bodo okrepili čuvajsko
službo. V svojih gojitvenih ri-
bnikih bodo nadaljevali vzrejo
toplovodnih rib, v pripravi je sa-
nacija ribnika v Podvincih, do-
govarjajo se o poglobitvi ribnika
v Rogoznici in drugih gospo-
darskih ter čistilnih akcijah. Ob
koncu so v upravni odbor RD
Ptuj izvolili Jožeta Lovrenčiča,
ki bo skrbel za delo z mladino in
sodelovanje s policijo.
M. Ozmec
O delu Ribiške družine Ptuj in pododborov je na jubilejni
skupščini govoril predsednik Stane Žitnik. Foto: M. Ozmec
22
četrtek, 6. april 2000 - tednik
lAimMTBK ija
Info-
glasbene novice!
Glasbeniki ustvarjajo pesmi na
tisoč In en način, vendar je po-
memben končni izdelek, ki za-
dovolji (ali pa ne) nas, pos-
lušalce.
Pravo ime britanskega pevca El-
tona Johna je Reginald Kenneth
Dwight in se je rodil 25. marca
1947. ELTON je umetnik, ki ve,
kaj mora ponuditi zrelim pos-
lušalcem, saj tokrat izvaja novo
sentimetalno pravljico z naslov-
om SOMEDAV OUT OF THE
BLUE tttt^ ki jo najdete
tudi na filmskem albumu The
Road To El Dorado.
Norveško skupino A-HA sestavl-
jajo pevec Morten Harket, klavia-
turist Mags Furuholmen in kita-
rist Pal VVaaktar. Trio je bil zelo
popularen v 80. s hiti Take on
me, The Sun Always Shines on
TV, Cry Wolf, The Living Day-
lights, Stay on These Roads in
Crying in the Rain. A-HA so na
glasbeni sceni že 20 let in se po
dolgi pavzi vračajo s skladbo
SUMMER MOVED ON ki
je glasbeno zahtevna ter filmsko
napeta pop/rock skladba.
LOU REED je svojo kariero
začel pri skupini Velvet Under-
ground in njegova najboljša pe-
sem je gotovo klasika Walk on
the Wild Side. Priznan glasbenik
je posnel depresivno in grobo
ročk balado MODERN DANCE
ki jo najdete na albumu Ec-
tasy.
Irska skupina THE CORRS je
lani posnela Unplugged album
skupaj z irskim filmskim orke-
strom, ki ga je vodil Flachra
Trench. Na tem vrhunskem iz-
delku najdete razigrano in vese-
lo popevko AT YOUR SIDE
ki je uporabljena tudi
v nemški televizijski reklami Ak-
tion-Monsch.
ANOUK sodi v novi val ročk
pevk in jo MTV potiska naprej,
saj velikokrat zavrti videospot za
komad R U Kidding me. Jezna
rokerica deluje z vsakim novim
komadom bolj zmedena, saj v
komadu THE DARK »izvaja
temačen, udaren, a neobdelan
ročk.
Kanadska pevka CELINE DION
se je uradno za nekaj časa uma-
knila iz glasbenega sveta, ven-
dar je za seboj za ta čas pustila
zgoščenko AH the Way. 32-letna
izredna vokalistka je zapela na
zelo čuten način popevko THE
FIRST TIME EVER I SAW YOUR
FACE	To je ena naj-
lepših klasičnih ljubezenskih po-
pevk; napisal jo je Ewan MacC-
oll.
Britanska pevka REBECCA
WHEATLEY ima šolan glas, saj
je končala glasbeno akademijo
v Londonu. Pevka združuje kla-
sično in pop glasbo v baladi
STAVWITH ME BABY ttt^ ki
je naslovna tema BBC-jeve na-
daljevanke Casulty.
JESSICA SIMPSON je ameriška
pevka, ki vokalno spominja na
Mariah Carey in jo počasi spoz-
navamo tudi pri nas z lansko
čudovito balado I VVanna Love
you Forever. Popolna blondinka
vas bo s svojim glasom spet
pobožala v pesmi VVHERE ARE
YOU )K)K)K)K)K ki glasbeno niha
med popom in soulom, v njej pa
poje tudi manj znan ameriški pe-
vec Nick Lachey.
Posebni dodatek tega članka so
tokrat r & b in soul novosti: Ne-
ver Say Never - BRANDV, Before
Dark - MONICA, It Wasn't me -
SOUE & GINUVVINE, Best of me
- MYA, What it Ain't - BOLDIE
MOB & TLC, September - DE-
BORAH COX, Gotta Leave - 702,
I Do - BLAOUE, Try Again - AALI-
YAH in Last Night - AL JAR-
REAU.
Ustvarjalcem sodobnih plesnih
glasbenih zvrsti počasi zmanjku-
je idej, saj je bil največji razcvet
te trendovske glasbe na začetku
90. let. LARA FABIAN je prava
osvežitev s house komadom I
WILL LOVE AGAIN tttt, ki
glasbeno spominja na zadnjo
plesno usmeritev pevke Cher.
Nemški as SASH! je zaslovel s
hitom Encore Un Fois in nato
podpisal dolgoletno pogodbo z
založbo Positiva. Studijski moj-
ster je izumil novo dobitno ple-
sno kombinacijo z naslovom
JUST AROUND THE HILL
ki napoveduje izid njegovega
tretjega albuma z naslovom Tril-
lennium.
David Breznik
V HISI NASPROT
HALOZ NAS
ZNANJE IN
LJUBEZEN
GOR DRŽI
(vtisi ob 6. dnevu šole)
- Že jutranje bujenje je bilo
zame nekaj posebnega. Ne zara-
di sonca, ki je tisto jutro sijalo
posebno skrivnostno, niti ne za-
radi pouka, ki smo ga imeli do-
kaj pozno. Zdelo se mi je
olepšano, pa čeprav dan ni bil
veliko drugačnejši od ostalih.
Jutro je hitro in skrivnostno iz-
ginilo in čas je bil za pot v šolo.
Ko sem v daljavi zagledal prve
obrise šole, sem si sam pri sebi
dejal: »Vse najboljše, šola! « V
šoli je vse cvetelo, vsi so hiteli
pripravljati pomembne stvari
kot mravljice, ki dograjujejo
svoj dom. Ta rojstni dan šole mi
LUJZEK
Dober den vsaki den! Pa se je
začelo: dež, veter, sunce - april.
April je pač že od negda tokšni
mesec, ke nikol ne vemo, če bo
jutro podobno dnevi in den
večeri. Tudi lidje smo včosik po-
dobno aprilskemi vremeni.
Včosik dobre, včosik slabe vole,
včosik nasršeni, včosik pa sladki
kak čebelji med. Tudi jaz sen
čebelar. Mica provi, da sen jaz
trot, una pa delavka in še matica
fcoj. Saj sen vam vena že poveda
tisto čebeljo pesmico, ki tak
provi: "Če pristen je čebelji med,
je prova to nebeška jed. Otroci se
po njem rede in starši se po njem
krepe. Vsoki med pa nima te
lastnosti, saj tudi medu umet-
nega je dosti. Le kar čebelica
nam da, to nas poživi in ok-
repča." Pa še resen je tak, kak je
napisa pesnik.
Stori pregovori so nasploh z
medom namazani. Eden od njih
provi, da je zakonska zveza z
medom namozani križ, zakonca
med poližeta, križ pa ostone.
Mija z Mico sma si na štora leta
prišparala križe in težove, pa še
med se najde, tak ke je kaj za po-
lizati.
Zaj pa od meda k boj kislim
zadevam, med kere že po tra-
diciji tudi politika paše. Minis-
trom se trosijo stolčeki in
jihovemi predsedniki Drnov-
škovemi Janezi tudi. Bomo vidli,
kaj se bo zgodilo. Lehko se
uresniči tudi tisti pregovor, da
tisti, ki drugim jame koplejo,
sami v nje podnejo. V politiki je
to še posebno značilno. Menije
čista vseeno, mi vloda Peter ali
Pavel, samo poštenjok rmj bo do
sebe ali državlonov. Pa še hec
naj zastopi. Ne tak, kak se je
zgodlo pred krotkim, ko je
igralec Kobal skoro malo preveč
grobo na svoj rmčin ošvrkna ta
leve in desne politike. Pri tem je
zanimivo, da so eni skočli v luft
in terjali Kobalovo službo in
glavo, drugi pa so se samo malo
boj kislo nasmeškali in neso zga-
jali zato posebnega političnega
predvalilnega cirkusa.
Ja, cirkusa je kunec. Tudi
rmšega, saj smo na kunci. Lepo
vas podavljam in vam želin vse
dobro. Vaš LUJZEK
bo verjetno ostal še dolgo v spo-
minu, saj sem takrat prvič
začutil, koliko mi šola sploh po-
meni.
Marko Šosterič
-	Ta dan je bil nekaj posebne-
ga. Naša šola je namreč prazno-
vala svoj 6. rojstni dan. Vse se je
odvijalo drugače. Pouk smo
pričeli ob 13. uri. Ob 17. uri smo
po razrednih skupnostih pripra-
vili razne predstavitve. Bilo je
zares lepo. Naši šoli želim še
mnogo takih rojstnih dni.
Karin Kenda
-	Dan, ki je bil že navzven ne-
kaj posebnega. Sonce je sijalo in
bil je prvi dan pomladi. Vsi smo
bili nasmejani. Ta dan je bilo v
hiši nasprot Haloz res vse v
rožicah. Pravo pomladno
vzdušje. Nihče ni bil slabe volje
in vsi smo se imenitno zabavali
v družbi naših staršev. Naša šola
je bila kar obsijana z znanjem,
dobro voljo in ljubeznijo.
Katja Svenšek
-	Ob dnevu šole je bilo zelo ve-
selo. Spomnim se, ko sem prvič
vstopila v šolo. Zdi se mi, da je
bilo včeraj, a je minilo že šest
let. Bila sem zadovoljna in tudi
malo žalostna, ker sem letos
zadnjič praznovala ta dogodek s
svojimi prijatelji.
Katja Majhen
-	Šola je naš drugi dom. 20.
marca smo s posebnim veseljem
vstopili vanjo, saj je minilo šest
let, odkar smo se preselili vanjo.
Najbolj se mi je vtisnilo v spo-
min, kako so starši sodelovali z
nami. Veselo je bilo, saj smo pri-
pravili lep program, in upam, da
bo tako še velikokrat.
Petra Emeršič
-	Na dan šole sem se zelo lepo
počutil. To je bil že 6. dan šole .
Imeli smo se zelo lepo . Dobili
smo tudi torto in jo z veseljem
pojedli. Peto uro smo bili v raz-
redih sami, ker so tudi učitelji
pojedli praznično torto. Tova-
rišica Ksenija je izbrala nekaj
učencev, ki so nadomestili
učitelje. Med njimi sem bil tudi
jaz. Dobro sem se počutil v vlogi
učitelja.
Marko Stramič
-	Prevzel nas je navdih narave.
S prvim dnem pomladi je naša
šola praznovala 6. rojstni dan.
Že šest let je minilo, odkar smo
se preselili vanjo. Vsak oddelek
je pripravil zanimivo predstavi-
tev. V znanju je moč. To je moto
moje šole, ki mu povsem zau-
pam in vanj verjamem. Brez lju-
bezni in znanja ne bi bilo nič,
ampak v hiši nasprot Haloz nas
to dvoje »gor drži «.
Lea Cafuta
-	Starši so bili na svoje otroke
ponosni, mi pa smo se postavlja-
li s svojim znanjem in ustvarjal-
nostjo, saj tega pri nas ne
manjka. Bili smo zadovoljni in
ponosni sami nase, saj se je naše
trdo delo navsezadnje le obres-
tovalo.
Karmen Bukvič
-	Na naši šoli je zelo zabavno,
vedno se nekaj dogaja. Na dan
odprtih vrat je vsak razred pred-
stavil svoje delo in izdelke. Ved-
no je nekaj novega in zdi se, kot
da tekmujemo med sabo, kdo bo
boljši. Naši učitelji so skoraj
vedno vesele in nasmejane volje.
Se pa tudi zgodi, da so hudi in
tečni. Veseli me, da so že nas-
lednji dan spet nasmejani. Edi-
no, kar pogrešam, je več prostih
dni in žura. Naslednje leto, ko
bom na drugi šoli, mi bo težko
in pogrešal bom sedanje sošolce
in učitelje. Kamor koli me bo
vodila življenjska pot, vedno se
bom spominjal lepih dni, ki sem
jih preživel v hiši nasprot Ha-
loz.
Dejan Rihtarič
-	Vesela sem, da zahajam v to
šolo, saj so v njej super učitelji.
tako da nam vedno popestrijo
dan s čim zabavnim, da nismo
tako zamorjeni in da pridno
sprejemamo znanje, ki nam ga
dajejo. Šola mi je všeč. Glas te
dobre šole bom ponesla v svoje
nadaljnje življenje.
Karmen Rodošek
- Del dneva šole sem preživela
v slaščičarni Sladko. Slaščičarke
so bile zelo prijazne. Spekli smo
vsak svojo torto in jo pozneje po
svojem okusu okrasili. Pekli
smo tudi drobno pecivo in dela-
li različne okraske. Slaščičarke
so nam pri delu govorile, kako
se kaj naredi. Veliko učencev je
speklo svojo prvo torto in tudi
jaz sem bila med njimi. Bilo
nam je lepo. Tega dne se bomo
gotovo vsi radi spominjali.
Nina Kurež,
učenci OS Videm
SPOMNIM SE
Nekega lepega in vročega dne-
va sem se zunaj kopala. Bila sem
stara okrog štiri do pet let. Ta-
krat so prišli na obisk sorodni-
ki. Vsi so sedeli okrog bazena in
me gledali. Ko pa sem opazila,
da me kar naprej gledajo, sem
malo počakala in nato spet pog-
ledala proti njim. Spet so me
gledali. Tega pa sem se nave-
ličala; vzela kanglico, natočila
vanjo mrzlo vodo in se pripravi-
la. Ko sem bila pripravljena,
sem z vso hitrostjo tekla in tekla
in polila Slodnjakovega dedka.
Skoraj je padel s stola. Njega
sem polila zato, ker me je vedno
opazoval. Vedno, ko sem pogle-
dala.
Sabina Majcen, 6. a,
OŠ Velika Nedelja
LIST IZ
MOJEGA
DNEVNIKA
' V Kidričevem, 21. januarja 2000
Zjutraj sem očitno vstal z levo
; nogo, saj se je moja nesreča
i začela že, ko sem šel v šolo. Pri
; Atili sem grdo padel. Prišel sem
v šolo in opazil, da nimam nalo-
ge. Hitro sem jo začel pisati.
Shit!!! Po hodniku je že šel
učitelj. Seveda me je dobil. Nes-
reča se nadaljuje. Pri telovadbi
smo igrali basket. Nič mi ni
padlo, pa tudi gleženj me je
svinjsko bolel. Za malico je bil
mlečni riž. FUJ!!! Potem pa mi
še prijatelj pove, da ni našel CD-
ja, ki mi ga nosi že dva meseca.
Pri naslednji uri dobim nazaj
teste. Shit!!! Dobil sem štirko,
pa to za pol točke. Ko pridem
domov, dam test v podpis. Seve-
da jih spet čujem. Zaprem se v
sobo in prižgem računalnik. Pa
daj, samo tega je še manjkalo.
"Zaštekal" je. Pokličem serviser-
ja, ki mi pove, da pride šele čez
en teden. Beda. Naredim nalogo
in grem pred TV. Danes je tek-
ma. Mamo rotim, da bi lahko
tekmo gledal, a ona reče: "Ko
boš popravil oceno, jo boš lahko
gledal." Užaljen se vržem v pos-
teljo in si rečem: "Upam,da jutri
ne bom vstal z levo nogo!!!"
Drejc Jabločnik, 6. a,
OŠ Kidričevo
ZA DEŽJEM
POSIJE SONCE
Nekega dne, ko sem v šoli do-
bila slabo oceno, sem bila zelo
žalostna. Nisem vedela, kako bi
povedala očetu in mami. Ko
sem prišla domov, sem bila vsa
nervozna. Nenadoma me je
zgrabil pogum in sem jima po-
vedala, da sem pač dobila slabšo
oceno. Oče mi je nato rekel, da
se moram drugič bolj potruditi
in se bo treba več učiti. Nato
sem šla v sobo, kjer sem ponovi-
la snov jutrišnjih predmetov.
Ko pa sem prišla naslednji dan
v šolo, sem bila vprašana spoz-
navanje družbe. Znala sem tako
gladko, da sem se sama sebi
čudila. Prišla sem domov in po-
vedala očetu in mami, da sem v
šoli dobila petico. Oba sta
zažarela od sreče. Tudi jaz sem
bila srečna kot še nikoli v živl-
jenju.
Tarnava Belci, 5. b,
OŠ Miklavž pri Ormožu
tednik - Četrtek, 6. april 2000
25
ŠPORT
NOGOMET
2. SLOVENSKA LIGA
Rezultati tekem 19. kroga: Aluminij - Ivančna
Gorica 1:1, Elan - Drava 2:0, Tabor - Črenšovci
3:0, Koper - Esotech Šmartno 2:3, Nafta - Zagorje
Sobota, 8. aprila: Rogoza - Aluminij, Črenšovci
- Šentjur. Nedelja, 9. aprila: Drava - Železničar Li-
gro, Jadran Šepič - Živila Triglav, Avtoplus Korte -
Elan, Ivančna Gorica - Nafta, Zagorje - Koper,
Esotech Šmartno - Tabor.
ALUMINIJ - IVANČNA GORICA
1:1/1:1/
STRELCA: 1:0 Emeršič /13/, 1:1 Černivc /22/
ALUMINIJ: Šeremet, Bezjak /Voglar/, Franci,
Prapotnik /Žolek/, Kancler, Vršič, Perkovič,
Čeh, Emeršič /Koren/, Pučko, Hojnik. Trener:
Branko Horjak
V	Kidričevem so maloštevilni gledalci pričakova-
li zmago nad Ivančno Gorico, čeprav so nastopili
oslabljeni. Že uvodne minute so napovedovale
potek srečanja: domači so napadali in bili nevarni
za vratarja Ivančne Gorice, gostje pa so se krčevi-
to branili. V 6. minuti je Emeršič močno streljal,
Koželj pa strel s težavo ubranil. V 13. minuti pa
vodstvo Kidričanov. Prosti strel z desne strani je
izvedel Emeršič in presenetil Koželja. Devet minut
kasneje so gostje uspeli izenačiti. Žoga se je po
streljanem kotu odbila do Černivca in ta je z
močnim strelom premagal vratarja Aluminija.
V	drugem polčasu se je igralo samo na polovici
gostov. Domači so imeli številne priložnosti in so
bili enostavno prehitri za goste, zato pa so jih
malo še dobili po nogah, rokah in po glavi. V 60.
minuti je Černivec brez žoge udaril Pučka in na-
mesto rdečega kartona je tokrat neodločni sodnik
rumeni karton pokazal še tepenemu. Priložnost
Bezjaka v 51, Perkoviča v 59. in Voglarja v 70. so
bila takšne, da je bilo težje zgrešiti kot zadeti. V
80. minuti je gostujoči igralec Prime v kazenskem
prodoru podrl Perkoviča, vendar se piščalka po-
novno ni oglasila.
Za samo neodločen izid so si največ krivi
domačini sami, neoliko pa je k temu prispeval tudi
sodnik Kerčmar, ki ni znal sankcionirati simuliran-
ja ter ležalnih vaj gostov.
OAN - DRAVA MONTAVAR
2:0 /0:0/
STRELCA: 1: O Kapušin /72/, 2:0 Gruden /90/
DRAVA MONTAVAR: Golob, Lenart, Fridauer,
M. Emeršič, Klinger, Pekez, B. Emeršič, Habja-
nič /Strgar/, Toplak, Nakov, Kores.
Nogometaši ptujske Drave so v Novem mestu
dokaj nesrečno izgubili. Njihova igra na tem
zahtevnem gostovanju je bila povsem nekaj dru-
gega kot pred tednom dni na Ptuju. Imeli so kar
nekaj zrelih priložnosti, toda žoga kot zakleto ni
hotela za hrbet odličnega domačega vratarja. Kar
ni uspelo gostom, so naredili domačini in osem-
najst minut pred koncem srečanja dosegli prvi, v
zadnjih trenutkih srečanja pa še drugi zadetek.
V	nedeljo ob 16.00 uri bodo nogometaši Drave
na Ptuju gostili mariborski Železničar.
3. LIGA - SEVER
Rezultati tekem 16. kroga: Hajdina - Zreče 2:1,
Krško - Bistrica 5:2, Pobrežje - TIM Laško 1:0,
Mons CIaudius - Starše 0:1, Paloma - Kovinar
Mas-com 2:1, Fužinar - Gerečja vas 2:2, Dravinja -
Usnjar 1:0
1.	PALOMA	16 12 2 2 36:20 38
2.	DRAVINJA	16 11 4 1 31:10 37
3.	ZREČE	16 9 4 3 32:18 31
4.	FUŽINAR	16 8 3 5 29:29 27
5.	GEREČJA VAS	16 8 2 6 23:22 26
Pari 17. kroga: Dravinja - Hajdina, Usnjar -
Fužinar, Gerečja vas - Paloma, Kovinar Mas-com -
Mons CIaudius, Starše - Pobrežje, Tim Laško -
Krško, Bistrica - Zreče
HAJDINA - ZREČE 2:1 /2:0/
STRELCA: 1:0 Hotko /38/, 2:0 Hotko /42/, 2:1
Očko /52/
HAJDINA: Brodnjak, Mihael Krajnc, Marcel
Krajnc, Prelčec /Metličar/, Lončarič, Hotko,
Pihler, Roman Krajnc /Buljubašič/, Rozman,
Gajser.
Domači nogometaši so proti tretjeuvrščeni ekipi
dosegli pomembno zmago. V prvem polčasu so
povsem premagali ugledne goste in dosegli dva
zadetka, kar je dajalo večjo zanesljivost in mirnost
v igri. Na začetku drugega polčasa so nogome-
taši Zreč dosegli zadetek in znižali vodstvo Hajdi-
ne. Zadnjih petnajst minut igre so bili gostje boljši,
imeli nekaj lepih priložnosti, vendar se je v vrstah
domačih izkazal vratar Brodnjak in z nekaj
odličnimi posredovanji zaščitili svojo mrežo ter
preprečili izenačenje.
fUŽINAR - GEREČJA VAS
2:2/0:0/
STRELCI: 0:1 Ciglar /47/, 0:2 Kaučevič /56/,
1:2 Grešovnik /68/, 2:2 Grešovnik /93/.
GEREČJA VAS: Lampreht, Gorše, Vidovič,
Habjanič, Zajšek, Ciglar, Krajnc, Bezjak, Verlak
/Serdinšek/, Perko, Kaučevič.
Vijoličasti iz Gerečje vasi so se z Raven sicer
vrnili s točko, vendar je ostal majhen priokus
grenkobe: prav v zadnjih trenutkih igre, v četrti mi-
nuti sodnikovega podaljška, so prejeli izenačujoči
zadetek. Toda točka je točka in je vsekakor do-
bro, da so jo osvojili. Dobra igra nogometašev
Gerečje vasi je prinesla v 56. minuti vodstvo^ z
dvema zadetkoma prednosti.
V naslednjem krogu bodo nogometaši Gerečje
vasi gostili vodečo ekipo - Palomo iz Sladkega
Vrha.
I. LIGA MNZ PTUJ
Rezultat! tekem 14. kroga: Slovenja vas - El-
tehšop Rogozn. 1:1, Ormož - Gorišnica 0:0, Vi-
dem - Središče 0:3, Boč - Stojnci 3:1, Dornava -
Polskava 5:0, Markovci - Pragersko 1:3
Pari 15. kroga: sobota, 8. aprila ob 16. uri:
Polskava - Boč, Središče - Ormož; nedelja, ob
10.30 uri: Markovci - Slovenja vas; ob 16. uri:
Stojnci - Videm, Gorišnica - Eltehšop Rogoznica,
Pragersko - Dornava.
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 13. kroga: Skorba prosta, Pod-
lehnik - Grajena 4:1, Zavrč - Hajdoše 1:5, Lovrenc
- Bukovci 1:0, Apače - Podvinci 1:4, Tržeč - Pago
Leskovec 5:0.
Pari 14. kroga: Grajena - Skorba, Hajdoše -
Podlehnik, Bukovci - Zavrč, Pago Leskovec-
Apače, Podvinci - Lovrenc.
ek
2. SLMN - VZHOD
Rezultati 20. kroga: Križevci -
Dobovec 6:5 /2:4/, Pušenci -
Valšped 2:7 /1:3/, Mizarstvo
Sirovnik - DSV Draža vas 6:6
/4:5/, Vitomarci Pedja - Slovenske
ROKOMET / KONCNICA 1. B SRL ŽENSKE
Pfv/čciftlre v finviu
Ob prazniku slovenskega rokometa v Ljubljani je bila manjša
pozornost namenjena končnici tekmovanja za naslov prvakinj
v 1. B SRL oziroma drugim tekmam, ki so odgovorile, kdo bo
nastopil v finalu in se potegoval za mesto med prvoligašin-
jami. Rokometašice Save Rranj so bile uspešne tudi v drugo
proti Novemu mestu in zmagale po podaljških z 28:25 /24:24,
14:14/. Na videz nekoliko lažje delo so imele Ptujčanke, ki so
na gostovanju premagale ekipo Škocjana s 25:17 /12:7/ ter se
uvrstile v finale. Sava Kranj in ŽRK Ptuj bosta finale odigrala
na dve dobljeni srečanji. Prvo bo v Kranju že ta konec tedna.
SKOCJAN - ZRK
PTUJ 17:25/7:12/
ŽRK PTUJ: Vidovičev^ Roje-
va, N. Potočnik 6, Šijančeva 10
16/, Pučkova, Bezjakova, Maje-
ričeva 2, Po^ostnikova, Miko-
ličeva, Molnarjeva, Maračičeva
2, A. Potočnik, Srebmjakova 5,
Kelenčeva. Trener: Milan Bak-
lan.
Rokometašice Ptuja so tudi v
drugern srečanju premagale dek-
leta iz Škocjana in to z večjo razli-
ko kot na Ptuju, ko so zmagale
samo z dvema zadetkoma pred-
nosti. Samo na začetku tekme je
bil rezultat izenačen, nato pa so
gostje povedle in si do odmora
priigrale pet zadetkov prednosti.
Dobro igro so nadaljevale tudi v
drugem polčasu in uspele vodstvo
še povečati in doseči pomembno
zmago, ki jih je popeljala v finale
končnice tekmovanja v 1. B SRL.
Domače rokometašice so se sicer
trudile, razlog za poraz pa je po-
trebno iskati tudi v njihovem sla-
bem izvajanju sedemmetrovk, saj
so jih zastreljale kar šest. In če
upoštevamo še dejstvo, da so
Ptujč^ke nastopile brez izkušene
Ines Černe in poškodovane Rena-
te Petek, potem je uspeh toliko
večji.
Sedaj igralke ŽRK Ptuja čakajo
zelo močne in motivirane na-
sprotnice, ki si močno želijo na-
predovanja, vendar tudi dekleta
trenerja Milana Baklana raz-
mišljajo o tem, kako preskočiti še
to oviro. Obeta se ogorčen boj.
DUPLJE - MRK
PTUJ 18:20/6:11/
MRK PTUJ: Krauthaker, Za-
dravec, Djekič 3, Perčič 1, Kafel
4, Bračič 4, Kac^2, Horvat, Ber-
lič, Margušič 6, Žuran.
V zaostalem prvenstvenem
srečanju proti Dupljam so bili
ptujski rokometaši veliki favoriti
ter na koncu dosegli pričakovano
zmago, s katero so na prvenstveni
razpredelnici prehiteli Arcont
Radgono. Gostje so bili sicer kva-
litetnejši, a igrati na prostem, pod
"milim" nebom, v dežju in proti
sodnikom je težko. Ptujčani so
vseskozi kontrolirali rezultat in si
zmago zaslužili. S tem, ko so pre-
hiteli Radgono, bodo v končnici
imeli prednost, da bodo morebit-
no tretje, odločilno srečanje za
vstop v finale igrali pred svojimi
navijači. Da bi se to zgodilo, pa
morajo v soboto premagati še Je-
zersko.
ek
JUDO
Ve§rine€ i ¥ Prmgi
Na mednarodnem prvenstvu Lendave za članice in mlajše
starostne kategorije so nastopili tudi judoisti in judoistke
Drave. V močni konkurenci so dosegli odlične uvrstitve: pri
članicah je Tanja Žuran bila 2. v kategoriji nad 78 kg, pri
dečkih je do 50 kg zmagal Mitja Horvat iz Drave pred lanskim
državnim prvakom Lukom Gajškom, prav tako iz Drave, v
kategoriji do 40 kg je zmagal Rok Tajhman, do 36 kg, je nje-
gov brat Uroš Tajhman zasedel 2. mesto, pri mlajših deklicah
je Lea Murko nad 40 kg osvojila 1. mesto.
Judoisti Drave pa so se odlikova-
li tudi na drugih večjih tekmo-
vanjih v marcu. Tako je Miha
Prime na tekmi slovenskega poka-
la za mladince v Celju v kategoriji
nad 100 kg dosegel 1. mesto.
Dejan Vogrinec je na tekmi sve-
tovnega pokala za člane v Pragi v
konkurenci tekmovalcev iz 50
držav v kategoriji do 73 kg osvojil
odlično 12. mesto. Bil je na pragu
še večjega uspeha, saj je vodil v
svoji četni borbi že 5:0, a žal v tre-
nutku nepazljivosti dovolil na-
sprotniku iz Švice;, da mu je izve-
del vzvod v parterju.
Denis Rus je na svetovnem po-
kalu za člane v Rimu prvič nasto-
pil po težji poškodbi in izpadel v
predtekmovanju. V izenačeni bor-
bi z Basteo (Romimija) je izgubil
proti koncu borbe. Naj še omeni-
mo, da je Bastea izjemno močan
nasprotnik, saj ima že izpolnjeno
normo za Olimpijske igre v Sid-
neyju.
Na evropskem pokalu v avstrij-
skem Vocklabrucku je kadetski
reprezentant Dani Rus v kategori-
ji do 50 kg dosegel odlično 3. mes-
to.
V marcu so najmljaši člani kluba
polagali višje pasove pred izpitno
komisijo, ki jo je vodil predsednik
odbora za šolanje strokovnih ka-
drov in vrhunski šport pri Judo
zvezi Slovenije Vlado Čuš. Vseh
21 kadetov je uspešno opravilo iz-
pit v veliko zadovoljstvo trenerja
Mitja Kostevca.
RUSU ZMAGA V
MURSKI SOBOTI
Na mednarodnem prvenstvu
Murske Sobote je nastopilo več
kot 300 tekmovalk in tekmovalcev
iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške,
Avstrije in Slovaške. V mladinski
konkurenci, kjer je tekma štela
tudi za slovenski pokal, je Denis
Rus v kategoriji do 73 kg suvere-
no odpravil vse nasprotnike z ipo-
nom. Prvo mesto je pri mladincih
osvojil tudi Miha Prime v katego-
riji nad 100 kg. Pri starejših
dečkih sta Mitja Horvat v kat. do
50 kg in Rok Tajhman v kat. do
42 kg osvojila 5. mesto, pri
mlajših pa Uroš Tajhman v kat.
do 38 kg 1. mesto, Lea Murko pa
3. mesto v kat. do 48 kg.
Valerija Tekmec
Šperffte navite
KEGUANJE a Izgubili s Falo
Po nekaj uspešnih igrah kegljačev ptujske Drave, ki so se povzpeli
na drugo mesto v L ligi OKZ Mariter, je sledilo gostovanje v Fali,
ki že po tradiciji velja za neugodnega nasprotnika. Tudi tokrat so
bili kegljači Fale boljši in premagali Dravo s 5:3/4950:4866/.
Posamični izidi ptujskih kegljačev: Amuš 820, Ivančič 869,
Sušanj 826, Vranješ + Ilič 746, Haladea 797, Čuš 808 podrtih kegl-
jev,
ek
ŠAH a Prvo mesta za Vuika
šahovski klub Ptuj je bil organizator drugega turnirja v po-
spešenem šahu. Nastopilo je 16 šahistov. Rezultati: 1. Jože Vučko
(Lendava) 6 točk, 2.-3. Janez Benkič (Ptuj) in Boris Žlender (Ptuj)
5,4.-5. Robert Mihalič (Ptuj) in Viktor Napast (Ptuj) 4,5 točke.
ek
AMD ZAJČEK PRIPRAVIL AVTOMOBILSKI
Si^LOM
Vainilii in irozn/ce so bili spretni
AMD Zajček iz Kidričevega je na parkirnem prostoru pri Super mestu
pripravil avtoslalom. Vozniki in voznice so v štirih kategorijah s svoji-
mi jeklenimi konjički prikazovali spremostno vožnjo med stožci. Obisk
je pokazal, da ljudje radi hodijo na podobne prireditve, saj jih pri-
manjkuje. AMD Zajček je zaoral ledino.
Prvo mesto je pripadlo Primožu Kostajnšku, sledila sta Franjo Mar-
guč in Gregor lO^jnc. Med 41 nastopajočimi so bile tudi štiri ženske in
v spretnosti niso veliko zaostajale za moškimi.
Zraven spretnostne vožnje so si obiskovalci lahko ogledali še vrsto
različnih avtomobilov.
ek
KK PERUTNINA PTUJ
Alda Ilešii
zmagal v Italiji
Na dirki v San Daniele je A.
Ilešič prvi pripeljal skozi cilj
z visoko dvignjenimi rokami.
Na cestni dirki mlajših mlad-
incev (dolžina 60 km) je zma-
gal s 5-sekundno prednostjo.
Vozili so pet krogov. Dirke se je
udeležilo 120 tekmovalcev, kon-
kurenca je bila močna. Vozili so v
dežju in hladu. A.Ilešič je v prvih
krogih nekajkrat ubežal, da se je
nekoliko ogrel, kot nam je dejd.
Na koncu dirke je imel največ
moči in ponovno dokazal, da pri-
haja v pravo formo. Zmaga je do-
kaz, da dobre dela in da pod vods-
tvom trenerja Boštjana Amuša še
napreduje. Njegova zmaga je na
uvodni preizkušnji sezone, v kate-
ri bo gotovo pokazal še več.
Veselje trenerja in v ptujskem
klubu je bilo toliko večje, ker se je
cela elapa dobro odrezala. Solidno
so se uvrstli še drugi člani ekipe:
Anej Jabločnik, Aleksander Fla-
kus, Matjaž Snoj in Aljoša
Belšak Vseh pet ptujskih kole-
sarjev je končalo dirko med prvi-
mi.
Roman Zavec
26
četrtek, 6. april 2000 - tednik

tednik - Četrtek, 6. april 2000
21
OGi4Sf m OBJAVE
Je kriva hrana
ali viroza?
v petek, 31. marca, se je razširila vest, da je v ptujski
vojašnici prišlo do domnevne zastrupitve večjega števila voja-
kov s hrano. Ker nam vodstvo vojašnice o tem ni moglo dati
nobenega pojasnila ali izjave, smo o dogodku povprašali na
generalštab slovenske vojske v Ljubljani.
Polkovnik Lovro Novinšek
nam je v ponedeljek povedal, da
je ta dan 44 vojakov tožilo zara-
di slabosti, prebavnih motenj in
slabega počutja, nekateri pa tudi
zaradi povišane temperature.
Ker v vojašnici nimajo svoje
ambulante, so jih napotili v
zdravstveni dom Ptuj, kjer so po
pregledu ugotovili, da so pri šti-
rih vojakih težave bolj izrazite,
saj so ob prebavnih motnjah še
bruhali. Te štiri so odpeljali v
mariborsko bolnišnico, ostali pa
so se vrnili v vojašnico, kjer so
ostali pod zdravniškim
nadzorstvom. V ponedeljek smo
izvedeli, da so iz mariborske
bolnišnice dva vojaka že odpus-
tili, tako da sta ostala hospita-
lizirana le še dva.
Epidemiološki zavod Maribor
je takoj sprejel vse ustrezne uk-
repe ter odvzel vzorce hrane in
vode. Vzroki domnevne zastru-
pitve še niso znani, po besedah
polkovnika Novinška pa obsta-
jajo tri možnosti. Najbolj verjet-
na je, da naj bi se vojaki zastru-
pili s hrano, ki je ne pripravljajo
v vojašnici, ampak jo zagotavlja
zunanji dobavitelj (neuradno
smo izvedeli, da naj bi ta dan bil
na jedilniku krompirjev golaž in
hrenovke); druga možnost je, da
so se zastrupili s hrano katerega
od novih vojakov, ki so tiste dni
prihajali v ptujsko vojašnico;
tretja pa je možnost, da so se
okužili z virozo.
Natančen odgovor bodo dale
analize odvzetih vzorcev hrane
in vode ter krvi in urina voja-
kov, ki so bili iz iste enote, re-
zultati pa bodo znani šele v nas-
lednjih dneh.
M. Ozmec
Smo vas naaprilili?
v prejšnjem Tedniku smo vas povabili na neka-
tere prireditve, ki naj bi se zgodile v soboto, 1.
aprila. Upam, da nas niste vzeli resno pri štirih
povabilih: otvoritvi spomenika na Destrniku
(stran 18: Župan držal besedo), položitvi temel-
jnega kamna za hotel (stran 24: Mercator za
ptujski turizem), vabilu na pogovor v gostilno
Rajh (stran 32: Občina Videm bo dala soglasje) in
povabilu na seminar v Ormožu (stran 28: Nadal-
jevanje lanskih projektov).
Vse drugo, kar smo objavili, naj bi bilo res.
Pa brez zamere!
Uredništvo
Napoved vremena
za Slovenijo
VELIKA NEDEUA • V
četrtek, 6. aprila, ob 9. uri
bo v kulturnem domu me-
dobmočno srečanje lutkov-
nih skupin SV Slovenije -
Ostržkovi dnevi.
PTUJ • Danes je prvi četr-
tek v mesecu in ob sedem-
najstih vabljeni v pravljično
sobo mladinskega oddelka
Knjižnice Ivana Potrča na
pomladno pravljico, na-
menjeno otrokom od četrte-
ga leta dalje.
LESKOVEC - STARI LOG
Jš Sklad RS za ljubiteljske
kulturne dejavnosti
območna izpostava Slo-
venska Bistrica ter ZKD Slo-
venska Bistrica vabita na
20. revijo otroških folklornih
skupin občin Slovenska
Bistrica in Oplotnica, ki bo
danes, v četrtek, ob 16. uri
v kulturnem domu Lesko-
vec - Stari Log.
PTUJ • Danes, v četrtek, 6.
aprila, bo ob 16.30 in 18. uri
v Narodnem domu 41.
območna revija mladinskih
pevskih zborov. V prvem
delu boste lahko prisluhnili
mladinskim zborom OŠ
Juršinci, Ljudski vrt, Destr-
nik, Markovci in Gorišnica, v
drugem delu pa OŠ Cirkula-
ne, Majšperk, Mladika in Vi-
dem.
PTUJ • Danes, v četrtek,
ob 20. uri bo v dvorani Na-
rodnega doma koncert
ženskega pevskega zbora
DPD Svoboda Ptuj pod
vodstvom Mitje Gobca sku-
paj z mešanim zborom iz
Polane pod vodstvom
Jožeta Gerenčerja.
ORMOŽ • V petek, 7. apri-
la, se bo ob 18. uri v avli
ormoške občinske stavbe
pričela slavnostna otvoritev
razstave Sokoli Ormoža in
Središča ob Dravi avtorice
Irene Mavrič.
SLOVENSKA BISTRICA •
Jutri, v petek, 7. aprila, ob
19. uri bo v viteški dvorani
bistriškega gradu prireditev
ob 20-letnici okteta Planika.
Napoved za Slovenijo
Danes nas to od severa dosegla
oslatljena kladna fronta. Spre-
menljivo do pretežno otlačno to z
manjšimi krajevnimi padavinami.
Nekoliko kladneje ko, začel ko pi-
kati severni veter, na Primorskem
kurja. Najnižje jutranje temperatu-
re kodo od 2 do 7, na Primorskem
okoli 10, navišje dnevTie od 8 do
13, na Primorskem do 16 C.
OLeti
V petek in sokoto ko povečini
sončno, zjutraj ko v zavetrnik legak
precej kladno. Severni veter ko v
petek oslakel.
PTUJ • Jutri, v petek, 7.
aprila, ob 20. uri bo v dvora-
ni Narodnega doma celo-
večerni koncert komornega
moškega zbora iz Ptuja pod
vodstvom Franca Lačna.
HAJDOŠE • V gasilskem
domu bo v soboto ob 19.
uri pevski koncert, ki ga pri-
reja moški pevski zbor in
PGD Hajdoše. Nastopili
bodo: moški zbor gasilske-
ga društva Hajdoše, ljudske
pevke Gmajnarice KD
Hajdoše, kot gostje pa
moški pevski zbor Anton
Bezenšek KD Frankolovo in
godba na pihala Destrnik.
ZGORNJA LOŽNICA • V
soboto, 8. aprila, ob 19. uri
bo v avli tamkajšnje osnov-
ne šole prireditev ob 25-let-
nici komorne skupine KUD
Alojza Avžnerja.
DESTRNIK • V soboto, 8.
aprila, ob 19. uri bo v dvora-
ni OŠ Destrnik, območno
srečanje folklornih skupin.
Nastopile bodo skupine:
Rožmarin Dolena, Zahvala
jeseni Juršinci, A. J. Štrafela
Markovci, Vinko Korže Cir-
kovce, Destrnik, Bolnišnica
DPD Sboboda Ptuj in Lan-
cova vas.
POLJČANE • V nedeljo, 9.
aprila, ob 15.uri bo v telo-
vadnici osnovne šole
Poljčane velika pomladna
tradicionalna prireditev z
naslovom "Velikonočnica".
Na koncertu bodo nastopili
znani ansambli ter pevci.
MAJŠPERK • V ponedel-
jek, 10. aprila, bo v dvorani
TVI Majšperk in v Stopercah
medobčinsko srečanje
otroških gledaliških skupin.
SREDIŠČE OB DRAVI • V
torek, 11. aprila, ob 10. uri
bosta v obnovljenih prosto-
rih slovesno odprti ponov-
no postavljena razstava
NOB ter razstava Društveno
življenje Središča ob Dravi
med obema vojnama avto-
rice Irene Mavrič.
PTUJ • V Galeriji Žula bo v
torek, 11. aprila, od 18. do
21.	ure otvoritveni ogled
razstave mladega ptujske-
ga akademskega slikarja
Viktorja Rebernaka. Razsta-
va bo odprta do 11. maja.
PTUJ • V četrtek, 13. apri-
la, ob 19. uri bo v Galeriji
Žula literarni večer z
Alešem Štegerjem.
PTUJ • 14. aprila bomo ob
19.30 v refektoriju minorits-
kega samostana prisluhnili
violončelistu VVolfgangu
Panhoferju.
GORIŠNICA • V kulturni
dvorani v Gorišnici bo v pe-
tek, 14. aprila, ob 18. uri
območno srečanje otroških
folklornih skupin.
PTUJ • V galeriji Drava so
3. aprila odprli razstavo gra-
vur v lesu. Na ogled bo do
22.	aprila.
SLOVENSKA BISTRICA •
V galeriji Val razstavlja do 5.
maja svoja dela Tapivva
Chapo iz Zimbabveja.
Z MOPEDOM V OSEBNI
AVTO
v petek, 31. marca, okoli
18. ure se je po Volkmerjevi
cesti v Ptuju z mopedom pel-
jal 15-letni D.S. Pred njim je
peljal osebni avtomobil, ki je
pričel ustavljati. Mladi mope-
dist tega ni pravočasno opa-
zil, trčil je v zadnji del avtomo-
bila, padel in se huje ranil.
Prepeljali so ga v ptujsko bol-
nišnico.
VLOM VSEDLARNOIN
KONJUŠNICO
V noči na sredo, 29. marca,
je neznanec vlomil v prostore
sedlarne in konjušnice Konje-
niškega kluba Ptuj-Rogozni-
ca. Odnesel je šest kompletov
uzd in enako število sedel,
povrh pa še motor za čoln
znamke Chrysler. S tem je
lastnika Z.K. iz Maribora oško-
doval za dobrih 750.000 tolar-
jev.
VLOMILI V
NENASELJENO
STANOVANJSKO HIŠO
Minuli teden so neznanci
vlomili v nenaseljeno stano-
vanjsko hišo v Brengovi,
občina Cerkvenjak. Prebrskali
so prostore in odnesli vse, kar
se jim je zdelo vredno, med
drugim akustične in gospo-
dinjske aparate ter razno po-
sodo. Po oceni so lastnika
oškodovali za okoli 700.000
tolarjev.
GOSPODARSKO
POSLOPJE POGORELO
DO TAL
v nedeljo, 2. aprila, zvečer
je izbruhnil požar na gospo-
darskem poslopju I.K. na
Humu pri Ormožu. Goreti je
začelo v tistem delu poslopja,
kjer je bila spravljena krma in
listje, potem pa se je ogenj
hitro razširil in poslopje je po-
gorelo do tal. Vzrok požara
pristojni še ugotavljajo. Oceni-
li pa so, da je škode za okoli 5
milijonov tolarjev.
UMRLA VOZNICA IZ
PTUJA
v ponedeljek, 3. aprila, ob
15.32 je voznica osebnega
avtomobila yugo z mariborsko
registracijo v križišču Plinar-
niške ulice in Oreškega na-
brežja v neposredni bližini
železniškega mostu v Maribo-
ru zapeljala čez pločnik in ze-
lenico naravnost v naraslo
Dravo. Mariborski gasilci in
reševalci so takoj prihiteli, po-
nesrečenko našli in izvlekli,
reševalci pa začeli z oživljan-
jem, vendar zaman. Vzrok
smrti bo pokazala obdukcija.
Voznica je bila 39-letna M.K. iz
Ptuja.
FF
RODILE SO - ČESTI-
TAMO: Simona Žuman,
Noršinci 21, Ljutomer - Ja-
koba; Nina Fiirbas, Per- '
gerjeva 6, Ptuj - Tjašo;
Marjana Kukovec, Zabo-
vci 5, Markovci - Anemari-
jo; Karmen Jurak, Tržeč
4/a, Videm - Karin; Ro-
manca Ivančič, Lovrenc
130 - Tima; Metka Goren-
jak, Pavlovci 18, Ormož -
Tonija; Martina Puklavec,
Hardek 28, Ormož - Žana;
Klavdija Zorjan Škorjanec,
Ptujska 13, Ormož - dekli-
co; Ana Biškup, Dolane
26, Cirkulane - Tomislava;
Bernardka Žnidar, Sestrže
93, Majšperk - Vida; Mili-
ca Klasinc, Dravska 10,
Ptuj - Majo; Darinka
Bezjak, Šikole 23, Pragers-
ko - dečka; Helena Kapun,
Čadram 55, Oplotnica -
deklico; Anica Fridauer,
Zagrebška 78, Ptuj - Anjo; I
Darinka Marčec, Obrež 22, ;
Središče - Laro; Irena Kai-
sersberger, Mestni Vrh 88,
Ptuj - Petra.
UMRLI SO: Helena
Cvetko, rojena Špešič,
Trubarjeva ul. 4, Ptuj, ^
1919 - t 25. marca 2000;
Marija Čeh,' rojena Kram-
berger, Podvinci 108/b,
1926 - t 26. marca 2000;
Marija Geč, rojena Habja- I
nič, Lešnica 9/a, j}; 1928 -1 |
22.	marca 2000; Ivana Sok, I
rojena Rajšp, Gornji I
Ključarovci 35, ^iU929 - 1 |
23.	marca 2000; Venčeslav |
Černoga, Trubarjeva ul. |
13, Ptuj, 1933 - + 23. j
marca 2000; Frančišek Pe- |
telinšek, Hajdoše 42, ^ |
1917 - t 27. marca 2000; j
Marija Kukec, rojena Šter- I
man, Žirgova ul. 6/a, |
Ormož,1924 -1 27. mar- |
ca 2000; Zdravko Šegula, |
Predava 2, 1968 - t 29. j
marca 2000; Rudolf Mur- I
ko, Levanjci 23, 1918 -1
29. marca 2000.