V-
*"c„
HGOVSKI
čaaopis »o trgovino, Industrijo In obrt.
®r«dništvo in upravnišfvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta
Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.	££	45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VIL
TetePo!* Sfev 5525
LJUBLJANA, dne 21. februarja 1924.
Telefon *iev. 552
ŠTEV. 23.
Baša zunanja trgovina in trgovinska pogodba z Italijo.
Glede splošne trgovinske pogodbe izražajo naši trgovski in obrtniški krogi predvsem bojazen proti prevelikemu pritoku in naseljevanju Italijanov kot samostojnih podjetnikov, rokodelskih mojstrov, trgovcev ali industrijcev na našem ozemlju.
Dasi je bilo to vprašanje že v pogodbi med kraljevino Srbijo in Italijo iz leta 1907. rešeno v zmislu popolne obojestranske enakopravnosti in reciprocitete, dosedaj ni od prevrata sem zaznamovati večjega dotoka in interesa Italijanov za stalno naselitev v naših pokrajinah.
Italijanski trgovci prihajajo ob ugodnih nakupnih prilikah mnogokrat v znatnem številu na naše sejme ter nakupujejo tudi po deželi posamič pri kmetih, toda v zadnjem času je to nakupovanje v živinski stroki zelo popustilo.
V lesni stroki imajo Italijani velik interes, da bi si zasigurali nakup gozdnih parcel in eksploatacije veleposestev z dolgotrajnimi pogodbami. Njihovi nakupovalci, ki se mudijo včasih pri nas po več mesecev skupaj v svrho nakupa, izbega-vajo nakup pri trgovcu in iščejo direktnega stika s producentom. Imajo interes, da. izvažajo pretežno okrogel les, kar gre na škodo domače tesne industrije, ki se je v zadnjem času znatno razvila.
Gospodarske korporacije so radi tega predlagale, da bi se reciproci-feta uredila tako, da bi bila vezana na enake številčne kontingente.
V Italiji obstoja na podlagi na-redbe ministrstva za narodno gospodarstvo z dne 30. decembra 1920 še vedno vezan režim v zunanji trgovini in sicer:
a) uvozne prepovedi;
b) uvozna dovoljenja, katera daje deloma ministrstvo;
cl uvozna dovoljenja, katera dajejo carinarnice;
d) izvozne prepovedi;
e) izvozna dovoljenja, katera daje ministrstvo in
f) katera dajejo carinarnice.
V seznamu vidimo, da je Italija glede raznih predmetov že v trgovskih pogodbah s posameznimi državami koncedirala izjeme od splošne prepovedi, kar tvori važno precedenco za naše interese v primeru, da ne bi,že na podlagi klavzule o največjih ugodnostih sami po sebi dobili vseh istih pravic, kakor jih imajo ostale pogodbene države. Poleg tega pa obstojajo še speci-jalne uvozne prepovedi za posamezne kolonije in države.,
torej hočemo skleniti res praktično pogodbo z Italijani, pri Karen ne bi bili vsak moment izpostavljeni od strani Italijanov z izvoznimi in uvoznimi prepovedi potem je potrebno, da se sSvijo posebni seznami predmetov, za katere bi se Italija pogodbeno v naprej obvezala, da njih uvoza ali izvoza ne bo prepovedala, odnosno ako je njih promet vezan na posebno dovoljenje, da se bo za gotov letni kontingent izdalo zaprošena dovoljenja. Isto je storila Avstrija in Čehoslovaška, ko sta-' sklepali pogodbo z Italijo, kar je najboljši dokaz, da tudi nam ne preostaja drugega.
Med predmeti, katerih uvoz je v lialijo prepovedan, pridejo za nas posebno pohištvo in leseni izdelki, datje papirni izdelki in izdelki iz lepenke ter čipke v poštev. Glede teh predmetov naj se na vsak način stremi za tem, da se uvozna prepoved ukine.
Med predmeti, za katerih uvoz je potrebno uvozno dovoljenje, pridejo za nas v poštev navadno pohištvo, papirne vreče, pete in kopita za čevlje itd. Glede teh predmetov imamo živahen interes, da se poskrbi, da se bodo uvozna dovoljenja dajala brez omejitve.
Po tabeli B obstojajo italijanske uvozne prepovedi za vžigalice, ce-realije, suha sočivja, zmrznjeno meso, nasoljeno meso in za premog, ki prihaja na račun privatnikov, ter oves.
Pri tej priliki posebno opozarjamo, da obstoja poleg teh splošnih prepovedi v Italiji še zakon za zaščito domače zemljedelske produkcije in živinoreje (tutela della nostra coltura agricola e del nostro patrimonio zootecnico), na podlagi katerega je italijanska vlada vsak moment šikanirala naš izvoz živine in mesa ter mesnih izdelkov, kakor tudi poljskih produktov na vse mogoče načine.
Enkrat je dovolila uvoz mesa samo preko Postojne, medtem ko ga je preko Bohinja prepovedala.
Drugič je izdala naredbo, da se sme meso izvažati v Italijo samo v gotova mesta, kjer se nahajajo velika klavniška podjetja.
Tretjič je zopet prepovedala živo živino in dopustila samo meso itd.
Izvoz krompirja, ki je za naše kraje izredno važen, je Italija na podlagi tega zakona prepovedala in ga vsled tega nismo mogli izvažati niti na Goriško, v Trst in Istro, ki so spadali poprej vedno med naše odjemalce.
Pri sedanji trgovski pogodbi bi bilo treba dobiti jamstva, da se naših izvoznih interesov na podlagi tega pooblastilnega zakona v bodoče ne bo na tak način izigravalo.
Nepredvidno izdani ukrepi so mnogokrat katastrofalno vplivali na trgovski odnošaj, na obmejnih postajah, kakor tudi med potjo so se nahajali veliki transporti živine in mesa v popolnoma zdravem stanju, ki jih vsled nenadne prepovedi ni bilo mogoče več izvoziti. Take razmere stavijo izvozno trgovino v tako prekaren položaj, da je vsaka solidna kalkulacija nemogoča.
Izvoz živine v Italijo je v zadnjem času zelo padel in se izvaža od goveje živine samo plemenska živina, medtem ko izvoz blaga za direktni konzum ne pride v poštev. V Trstu in po Primorju, ki je poprej spadalo med naša konzumna okrožja, se nahajajo velike množine zmrznenega argentinskega mesa, ki je po tri do pet lir pri 1 kg cenejši, kot sveže meso.
Izvozu naših prešičev konkurirajo v Italiji v veliki množini holandski in danski prešiči in pri sedanjih prilikah ni izgleda, da bi se ta situacija v doglednem času izboljšala.
Prometni interesi Slovenije in italijanska pogodba.
Slovenija ima kot najbolj proti j Srbov, Hrvatov in Slovencev na eni
strani in kraljevine Italije na drugi
strani.
5. Posebna konvencija glede uporabe najemnin in lokalnih pristojbin za Javna stdadišča in prisianiščne naprave v Trstu na podobni bazi, kakor je sklenjena leta 1920. po-goooa s češkoslovaško republiko. Posebne važnosti je, da se nam določi primerna prosta skladiščna cona na lesnem skladišču (scalo le-
zapadu eksponiran del naše kraljevine, ki tvori tranzitni pas med tržaškim pristaniščem in Avstrijo ter severnejšimi naslednimi državami bivše monarhije, pri ureditvi prometnih vprašanj z Italijo čisto drugačen položaj kot ostale pokrajine in radi tega tudi bistveno drugačne zahteve in interese.
Gospodarski krogi v Sloveniji imajo poseben interes na tem, da se ob priliki gospodarskih pogajanj z j gnami), kar je za naš izvoz lesa od-Italijo sklenejo sledeče za našo zu- ; ločilnega pomena. Sedanje razmere
so nevzdržne in silijo naše trgovce, da morajo večino blaga prodati za
nanjo trgovino, tranzit in potniški ter obmejni promet izredno važne špe-cijalne konvencije:
1. Otvoritev direktnega železniškega prometa z Italijo po vzoru, kakor je že od aprila 1923 otvorjen med našo kraljevino in Avstrijo, Češkoslovaško, Madžarsko in Memčijo »odprava prisilne frankaiure, dopustitev povzetij in deklaracija interesa na dobavi). Tozadevne konference so se že vršile od 15. novembra go 7. decembra 1923 pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani.
2. Vzpostavitev direktnega tranzitnega prometa iz Slovenije preko italijanskega ozemlja na progi Rakek— Posiumia, St. Pietro—Eiume— Reka na podobni osnovi, kakor je reguliran tranzitni promet med našo državo in Avstrijo.
3. Vzpostavitev železniške direktne jadranske tarife med Slovenijo na eni strani ter Trstom odnosno Reko na drugi strani na konkurenčni bazi in na podlagi podobnih popustov, kakor ji? sestavljena avstro-jadranska in češko-jadranska tarifa. .. f;. ^Postavitev jugoslovansko-nalijanske železniške zvezne tarife za promet med postajami kraljevine
fiksno ceno Italijanu, namesto, da ga direktno izvažali.
določitev tržišč za naše lesne produkte ni nikakega reda, vse je odvisno le od proTekcij. Prostore imajo v najemu italijanski prekupci, trgovci in pa špediterji, katerim se mora naš eksporter izročiti na milost in nemilost.
Če kdo, ki nima svojega prostora na obali, blago vsled obvestila kapitanovega, da bo v njegov brod sprejeta gotova količina, res pravočasno pošlje tako blago, ne rnore nikdar s sigurngstjo računati, JO>Peiun držal 'svojo besedo, marveč se mu bo skoraj vsakokrat PnPetilo, da mu sprejme na brod le 20 do 30% skupne množine. Ostalo blago pa mora pustiti ležati in od istega plačati jako občutno leža-nno. Zahtevati je, da se s posebno naredbo odpravi tako nesigurnost, po kateri naredbi bi imel brod na vsak način sprejeti naznanjeno in po kapetapu odobreno količino. Zahtevati je dalje odprava pvotekcije, oziroma neenakomerno postopanje — torej dodelitev enake pravice na
skladiščih, prostorih v prosti luki kakor na odprti obali, da se oprosti naša eksportna trgovina neupravičenega izkoriščanja.
6. Pogodba s paroplovnimi družbami v Trstu, posebno z Lloydom, Cosulich in Tripcovich-em in prosto plovbo, glede vzdrževanja paro-plovnih zvez v smereh, ki naš ekspert in import najbolj interesirajo in zadenejo, po vzorcu pogodb, ki so bile sklenjene med Čehoslovaki in navedenimi družbami, in sicer i glede tarif kakor tudi glede rednih voženj. Opozarjamo, da je Llovd Trie-siino dovolil Čehom za izvoz v Egipt pri raznih predmetih ca. 30% tarifne popuste, kar našo konkurenčnost zelo ovira.
7. Sporazum glede otvoritve popolnega poštnega prometa in glede vzajemnega - znižanja poštnih pristojbin v smislu določb madridske poštne konvencije.
8. Otvoritev direktnega telefonskega prometa z italijanskimi glavnimi tržišči, kakor Milanom, Turinom, predvsem Gorico in Trstom in sporazumno znižanje govorilnih prisiojbin za telefonski promet. Na to točko polagamo prav posebno važnost m so naše gospodarske korporacije v zadevi opetovano intervenirale pri ministrstvu trgovine in industrije, pri ministrstvu pošt in’ telegrafov ter pri ministrstvu spolj-nih poslov.
9. Konvencija glede olajšav v potniškem prometu v zmislu svoječas-. nih sporazumov in konferenc v Por-torose in v Gradcu med Avstrijo, Madžarsko, lialijo, Poljsko, Rumu-nijo, Češkoslovaško in našo državo.
10. Delegacija kraljevine Italije v Ljubljani naj se z ozirom na živahni promet med Slovenijo in Italijo, spe-cijelno pa Primorjem, reorganizira v popoten konzulat s komcrcijelnim atašejem, ki bi bil v stanju dati interesentom vse potrebne informacije, na razpolago.
11. Na podoben način naj 3e izpopolni konzula! kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Trstu, da bi bil izdatna in praktična opora trgovstvu.
12. Na progi Ljubljana—Trst naj se določi za skupni kolodvor Posiumia, kjer naj bi se vršil v zmislu rimskega sporazuma o ureditvi tranzita na progah Donavsko-savske jadranske železnice skupni policijsko-poiniški in prtljažni pregled ter skupni veterinarski pregled, medtem ko bi se carinski pregled blagovnih pošiljalev vrši! ločeno na carinarnicah v Prestrancku odnosno na jugoslovanski strani p.a Rakeku.
Gospodarske korporacije so la predlog stavile že svoječasno Direkciji državnih železnic v Ljubljani, ki je načelno predlog osvojila iz razlogov razbremenitve postaje Rakek.
13. Konvencija o ureditvi obmejnega prometa, in sicer: qlede iuri-siovskega prometa, cest in potov v obmejnem pasu, pašnikov, električnih naprav itd., ki so za pretežen del obmejnega jvodročja eminentne važnosti.
, Pri merodajnih trgovskih in industrijskih krogih v Trstu in drugod v Italiji, kakor tudi pri paroplovnih družbah, železniški upravi in poštni direkciji ni nikakih načelnih pomislekov in težkoč proti sklepu takih sporazumov, na katerih so gospodarski krogi na italijanski strani najmanj enako interesirani, kakor naši krogi.
\
Emisijske pristojbine in delnUtke družbe.
FinanČho okrajno ravnateljstvo v
Ljubljani in gotovo tudi v Mariboru bo razpošiljalo te dni delniškim družbam okrožnico z nastopno vsebino:
V svrho kontrole pravilnega vplačila in vplačila takse sploh — po tretji pripombi k tarifni točki 10. taksnega zakona in točki 4/, člena 40: taksnega pravilnika — se poživlja družba vsled odredbe generalne direkcije posrednjih davkov z dne
4.	februarja 1924, broj 4629, da najkasneje do 27. februarja 1924 predloži finančnemu okrajnemu ravnateljstvu overovljene izpiske iz svojih knjig o visokosti in znesku predmetnih viškov (presežkov) in se prijavi zaradi plačila te takse pri pristojnem davčnem uradu.
Izvršene prijave in vplačila je obenem sporočiti finančnemu okrajnemu ravnateljstvu.
Izkazati je število emitiranih delnic po nominalni vrednosti, dejansko vplačani znesek za vsako delnico in dejanske stroške v smislu člena 40., točke 5. taksnega pravilnika. (Uradni list štev. 116/1923.)
Da pa se izogne družba eventualnim prestopkom predpisov druge pripombe k tarifni točki 10. taksnega zakona s prekoračenjem do 27. februarja 1924 podaljšanega plačilnega roka za predmetno takso, se vabi družba, da položi v tem roku pri pristojnem davčnem uradu po tem zakonu odpadajoči znesek kot kavcijo (akontacijo) za svoj prijavljeni in povečani kapital po odbitku dejanskih stroškov.
Obračun glede deponirane vsote {akontacije) se izvrši kakor hitso dospe rešenje generalne direkcije posrednjih davkov v tej zadevi.
Družba mora vsled te naredbe izkazati ves vplačan znesek za vsako emisijo delnic. Izkazati je torej vplačilo za vsako delnico, prištevši priračunane stroške za vsako delnico, kateri stroški so bili v razglasu razpisa objavljeni. Dejanski stroški so: naprava deinic, notarski stroški, stroški reklame in insera-tov, že prej vplačana emisijska taksa (bodisi še po avstrijskem zakonu ali po sedaj obstoječem).
Vplačani znesek glavnice ali poviška prvotne glavnice prištevši že v razpisu določeni stroški (torej dejansko vplačilo) se ugotove iz glavne knjige. Ravno tako se vsi dejanski stroški ekseerpirajo in na to način ugotovi, koliko je družbi preostalo od dejansko vplačanega zneska, ki je taksi podvržen. Vse to se izkaže v posebnem seznamu, ki mora biti pa overovljen. Overov-Ijenje oskrbi notar ali pa pristojno sodišče. V to svrho bo seveda potrebno prinesti notarju ali sodišču knjigo, da se bo ugotovilo resničnost vseh podatkov.
Tudi one družbe, ki so že do 12. februarja 1924 plačale naknadno takso, morajo v tem smislu postopati in sicer vsled tega, ker bo predvidno še nekaj doplačati. Doplačati bo pa takso vsled tega, ker se jc skoro gotovo vzel previsok znesek za »dejanske stroške in pisarimo«.
To velja samo za oni kapital, ki je bil vplačan počenši s 1. januarjem 1919.
*
F.nak razglas objavlja finančno ravnateljstvo v Zagrebu v »Narodnih Novinah« štev. 40. z dne 18. februarja 1924 samo s tem razločkom, da določa rok ne s 27. februarjem 1924, ampak s 15 dnevi od dne ob-(ave v »Narodnih Novinah«, torej s
3.	marcem 1924. — Umestno bi bilo, da se tudi pri nas podaljša rok na 15 dni izza vročitve individualnega poziva, ali pa vsaj do 3. marca 1924, ker je jasno, da marsikatero podjetje v razmeroma kratkem roku, osobito ako se mu poziv še ni vročil, ne bo moglo izpolniti naložene naloge do 27. t. m.
Mednarodna ureditev jamstva železnice za prtljago in
prepozno dobavo.
bernska železniška konferenca je pred kratkim postavila nove določbe glede jarrtstva železnice in sicer za potniško prtljago in za povračilo odškodnine radi prepozne dobave.
Po novem mednarodnem dogovoru je železnica dolžna plačati za izgubljeno prtljago v skrajnem slučaju 10 švicarskih frankov od kilograma bruto teže, če višine škode sploh ni mogoče dokazati. To pa bo navadno v največ primerih. Kajti malo je potnikov, ki bi zlagali svoj kovček v navzočnosti prič, ki bi nato lahko potrdile kateri in kakšni predmeti so se nahajali v kovčku. Tudi potnik običajno ne bo sestavil inventarja v kovček spravljenih reči, ko se poda na pot. In vendar more pomagati oškodovanemu do višje odškodnine, kakor je določena zgoraj, le strikten dokaz škode. Če pa se mu tak dokaz tudi posreči, tx> še vedno le v malo primerih dobi! povračilo dokazane škode. Za tak primer je namreč določena najvišja odškodnina le z zneskom 20 frankov za kilogram bruto teže. V enem in drugem primeru je potnik običajno na slabšem, ker malokdo jemlje na pot predmete, kojih vrednost bi odgovarjala določeni odškodnini. Vzemimo na primer, da se izgubi potniku prtljažni zavitek z dvergf pari boljših
čevljev. Ti bi tehtali okrog enega kilograma. Če ne more dokazati, da so bili v zavitku čevlji, dobi 10 frankov t. j. 180 Din. Ako se mu dokaz posreči, dobi 20 frankov t. j. 360 Din. Kje dobite danes 2 para novih ali dobrih rabljenih čevljev za ta denar? Še slabše bi potnik odrezat pri perilu in drugih predmetih, ki jih jemlje običajno na potovanje.
Za potnika so nadalje važne določbe o zakasneli dobavi. Prtljaga se vozi na primer šele z drugim vlakom in pride na namembni kraj pozneje. Potnik je za to utrpel škodo, ker je moral na prtljago čakati. Odškodnina po novih mednarodnih predpisih znaša za vsakih začetih 24 ur od kilograma 10 cent. t. j. 1.80 Din, a največ 140 cent. to je 15.20 Din in to za 14 dni. To v primeru, če se škoda ne more dokazati. Če pa se potniku to posreči, znaša odškodnina največ štirikrat toliko. Če si hoče potnik zagotoviti višjo odškodnino, mora svoj interes na dobavi deklarirati in plačali neke \Tstc zaS^arovalnino. Pri tem sme napovedati znesek le v valuti kraja odpošiljatve, ne pa v zlati valuti.
V Jugoslaviji veljajo za enkrat še vedno tozadevne določbe dosedanjega železniškega obratnega pravilnika.
Dr. M. Dobrila:
Ljubljanska borza in njen gospodarski pomen.
(Konec.l
Velikega pomena bi bila ljubljanska borza specijelno za Slovenijo kot poljedelsko pasivno deželo. Na borzi, kjer se stekajo dnevne gospodarske vesti, bi se ravno poročila o raznih potrebščinah mogle mnogo hitreje in lažje presojati ter organi-zatorično urejevati na boznih sestankih, na katerih bi se določevala tudi kakovost posameznega blaga in izkristalizirale cene, olajševal promet in zajamčila reelnost trgovanja in trgovca. S tem bi se posebno v ča3u kriz najbolje izenačila ponudba in povpraševanje in bi se s trgovsko tehničnimi sredstvi, če že ne zadrževala pa vsaj omilila marsikatera gospodarska katastrofa, katere ne more preprečiti noben še tako popoien zakon.
Sedanji čas nas opominja še na posebno dalekovidnosi. V doglednem času sc bode sklenila trgovska pogodba z Italijo. Tu moramo biti jako čuječi. Ljubljana, katera vsled svoje naravne lege spaja, rekel bi vzhod z zahodom, utegne pri stvarnem in strokovnem sklepanju te mednarodne trgovske pogodbe postati torišče tudi tranzitnega prometa. Tu bode stopilo v ospredje vprašanje javnih skladišč, s katerimi je neločljivo spojen skladni list, ki predstavlja na borznem trgu vrednoto prvega reda. Ta ustanova postane lahko za Ljubljano kot posredno trgovsko mesto najdalekosežnej-šega pomena ter utegne imeti s sodelovanjem borze največji vpliv na gospodarsko bodočnost Slovenije. Gospodarstvo vsake dežele se razvija po njenih naravnih silah in da-lekovidnost razumnega gospodarja je, da jih v pravem času tudi izkoristi.
Uverjen sem, da je v Italiji za vspešno dopolnitev trgovske pogodbe že danes mobilizirana rezerva kapitala, katera si bode skušala s pomočjo pogodbenih klavzul postaviti močne postojanke v naši zemlji, da uresniči stremljenja svoje ekspanzivnosti/ Naloga vseh naših gospodarskih krogov mora biti stremljenje za skupno trdnjavo odporne gospodarske sile in to je ravno borza, katera trezno in hladno presoja gospodarski položaj ter zna razločevati splošnost od individualnosti.
Slično sejmom pospešuje borza trgovino ne samo v notranjosti dežele, temveč privabi tudi tujca, da spozna njen ustroj in običaje ter daje možnost domačemu trgovcu, da uveljavi predpise njegove lastne borze, njene uzance in njene razsodbe. Tu bode borza zopet mnogo pripomogla k razbremenitvi trgovskih sodišč in istočasno k olajšanju trgovskih poslov. Znano mi je, da leže tožbe trgovcev mesece in mesece v predalih sodišč iz enostavnega razloga, ker primanjkuje potrebnih pravnih moči, da bi moglo sodišče zadostovati vsem pozivom pravne pomoči pravočasno. Gospodarski krogi so to okolnosi tudi uvideli, vsled česar s hvalevredno potrpežljivostjo čakajo na boljše čase. Da tako stanje nikakor ni v gospodarskem interesu je pač umevno, toda ultra posse, nemo tenetur.
S poslovanjem borze bi tudi tu bila dana remedura z ustanovitvijo borznega razsodišča. Namen razsodišča je ravno olajšanje rednih sodišč in čim hitrejša pravomočna rešitev sporov trgovskega značaja. S tem bi bilo ustreženo gospodarskim krogom in rednemu sodišču.
Za napredek našega gospodarstva je torej kakor vidimo potrebna organizacija v taki obliki, v kateri mu je zajamčena prednost organizirane vzajemnosti, ne da bi kršila individualnega delovanja, osebne moči in skušnje. Taka organizacija je poosobljena pa ravno v borzi, katera je poklicana, da očisti gospodarsko življenje od nepoklicanih, ozdravi tržne cene ter da možnost narodni skupnosti, da si pridobi upravičen gospodarski vpliv na poslovni svet. Njeno uresničenje je pa le tedaj izvedljivo, če je podprto od vseh gospodarskih krogov.
Le tedaj, ako si ustvarimo lastni borzni trg, bode naše gospodarstvo urejeno po pravilnih nazorih in osvobojeno od političnih in birokra-tičnih tendenc. Državo naj da za to samo pravno podlago in organizira nadzorstvo v sporazumu z merodajnimi gospodarskimi faktorji in s tem bo ustreženo nji in vsem gospodarskim slojem. Odločujoči činitelji pa naj blagohotno vpoštevajo, da je temelj vsake države njeno narodno gospodarstvo.
M. Sovič:
Siaša industrija in obrt
(Nadaljevalne}
Preprogarskn šola beograjskega ženskega društva.
Šola se je otvorila dne 26. oktobra 1907. Podpira jo ministrstvo narodnega gospodarstvo letno z 1200 Din. Pouk traja 4 leta. Sedaj je vpisanih v prvi razred 4, v drugi 9, v tretji 4 in v četrti razred 5 učenk, vse Piro-čanke. Med njimi ni torej niti ene seljanke. Vsled pomanjkljivih prostorov šoli ni mogoče vsprejeff v prvi razred več nego 6 učenk. Šoki vodi' upraviteljica, ki ima poleg stanovanja 60 Din mesečne plače, Učiteljica ima' 40 Din, učitelj pa le 24 dinarjev mesečne plače. Šola je usmerjena le na praktično izobrazijo brez vsakega teoretičnega pouka, razen risanja. Pa tudi risanja se ne uče vse učenke, češ, da nočejo izgubljati časa, a celo one, ki se udeležujejo tega pouka, nočejo vztrajati pri pouku več nego dve uri tedensko. Učenke dobivajo za kvadratni vatel 2.50 do 5 Din. Uče se tako preproge risati, kakor jih po risbi izdelovati. Črteži, kateri so biti do sedaj izdelani, niso bili pravi vzorci za izdelovanje preprog, ker se pri sestavi ni zadosti oziralo na to, da bi vsaka osnovna nitka predstavljala eno črto na milirneterskem papirju, vsled česar se ddavka pri izdelovanju nc more ravnati po vzorcu, ampak mora tudi sama kombinirati, kar ji vzame mnogo časa. Od novega leto do 20. avgusta so izdelale učenke v šoli 29 preprog večjega obsega. Za šolo delate tudi dve odrasli prepto-garici, poleg tega pa naroča šota za potrebe prodajalnice ženskega društva v Beogradu preproge tudi pri drugih delavkah, ki jih izdelujejo na domu. Šola izdeluje preproge tako po novih modernih motivih, kakor tudi po starih in drugih barvah, a brez potrebnega strokovnjaškega navodila. Ako je dosega kljub tepiu lepe uspehe pri preprogah z osnovno sinjemodro barvo, sc ima to zahvaliti le okolnosti, da se v Deogradu po preprogah v iey barvi živahno povprašuje. Črteže dobiva šola od Iliča ali Teokareviča iz Leskovca, a votek in barvanje votka ji-brezplačno izdeluje g. VL Ilič v lepih anilinskih barvah potom novega načina barvanja z indigo plavilom. 5 strojno izdelavo votka in s strojnim barvanjem so odjemalci jako zadovoljni, ker je izdelek dosti ličnejši.
(Dalje sledi.)
Trgovina.
Odseki zagrebške trgovsko in obrtniške zbornice na Snšaku in v Senju. V našem listu smo svoječasno priobčili vesti a težnji sušaških gospodarskih krogov, d* se osnuje trgovska in obrtniška zbornica za hrvatsko Primorje ua Sušaku. Dne 18. t. m. se je to vprašanje obravnavalo na redni skupni seji trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu. Vodijo se razgovori, da ostane hrvatski primorski teritorij Se nadalje v področju zagrebške zbornice, da pa se ustanovita posebna odseka na Sušaku in v Senju. Potek dosedanjih pogajanj kaže, da bodo uspela ugodno.
IJdruženje upnikov. V Novem Sadu se je pred kratkim ustanovilo društvo upnikov, čigar glavni namen je zaščititi interese onih, ki 3e bavijo s kreditnimi posli. Prvi občni zbor se vrši v manru t. 1. v Novem Sadu. Na tem občnem zboru se razširi delokrog društva na vsa večja mesta v Vojvodini.
Obnova trgovskih pogajanj med Cebo-slovaško in Ogrsko. Glasom vesti iz Budimpešte se bodo na predlog Cehoslova-ške začela zopet trgovska pogajanja, it Madžarsko. PoblašČenci obeh držav s« v kratkem snidejo. Cehoslovaška industrija hoče pospešitev razgovorov, ker »e boji, da bi sedaj potekajoča pogajanja z Italijo in Ogrsko omogočila Italiji, da vrže velike množine tekstilij in avtomobilov na madžarski trg. Kakor namreč izgleda, bodo dovedla italijanako-madŽar-ska pogajanja do kompenzacijske konvencije.
Umetna svil* ra glos. Nekatere ameriške družbe, ki producirajo umetno svilo ali ž njo trgujejo, bo se zjedinile, da bodo umetno svilo v trgovskem prometu v bodoče nazvale »glos«. Sklenile »o, da interesente Se posebej opozore, da je »glotK originalni proizvod, nikakor pa ne kak manjvredni surogat.
Davki in takse.
Davčne kontne knjige. Finančni delegat gospod dr. Savnik nam v zadevi kontnih knjig pošilja nastopni dopis:
V poslovanju z davčnimi kontnimi knji-gami so se pokazali pri davčnem uradu za mesto Ljubljano obžalovanja vredni nedOf5tatkt, ki jih bo mogoče radikalno sanirati pač šele, Cim se knjige vnovič nalože, t. j- z letom 1925; ob ti priliki bo tudi prevdariti, koliko sta sistem in tehnika kontnih knjig v obče priporočljiva. Naročil sem, da se to vprašanje ie sedaj resno vzame v pretres. Da se pa odpravijo največje iukouvenijence, sem danes omenjenemu davčnemu uradu zaukazal, da naj denarne' zavode, delniške družbe in druge večje davkoplačevalce v Ljubljani vnese že za leto 1924 v posebno knjigo, za katero naj se sieer porabijo sedanje tiskovine, ki naj se pa adaptirajo tako. da se po možnosti doseže preglednost vpisov.
Občinska trošarinska naklad« na vino ▼ Pragi. PraSki občinski svet jo sklenil, da se lx> tudi v letu 1924. pobirala tro-šarin&ka naklada na vino v dosedanji izmeri 50 čK za 100 1. — Pri nas v Ljubljani znaša ta naklada 800 K, t. j. 200 Din za 100 1 in ni izključeno, da se bo še dvignila.
Dopolnilna prenosna takaa. Službene Novino št. 38. z dne 18. februarja 1924 objavljajo razpis geueralne direkcije posrednih davkov z dne 12. februarja t. 1. st. 5691, s katerim se rok za vložitev prijav končnoveljavno določuje z dnem 15.
marca t. L	■
Agrarna reforma in dopolnilna pronos-a& taksa. Generalna direkcija posrednih davkov je na stavljeno vprašanje odločita, da so dopolnilui taksi zavezana tudi posestva, ki so pod agrarno reformo, vendar pa od takih delov posestev, ki "so že razdeljeni, ne plačuje takse niti prejšnji lastnik niti uživalec, kateremu :se je odkazal del dotičnega posestva. Ako pa posestva niso razdeljena, ampak so v celoti odkazana na uživanje posameznim ustanovam ali korporacijam, je uživalec dolžan, da plača dopolnilno prenosno takso.
Taksa na vouila. Rok za plačilo takse
na vozila poteče v Ljubljani in v Mariboru koncem meseca februarja. Taksi so zavezani avtomobili (3000 Din), fijaker-ski vozovi z dvema konjema (:>00 Din) in z enim konjem (200 Din). Takse so oproščeni tovorni avtomobili in avtomobili in tijakerski vozovi, ke se uporabljajo za prevažanje potnikov ter plačujejo lastniki od tega obrta davek. (Tar. post. 100. zakona o taksah in pristojbinah. /
Carina.
Carinska konferenca v Ljubljani. Prihodnja carinska konferenca se bo vršila dne 22. februarja 1824 od 17.30 url v posvetovalnici Trgovske in obrtniške zbornice.
Carinski dohodki lota 1923. po pokrajinah. Carinarnice v Srbiji so pobrale v
I.	1923 : 312, v Sloveniji 280, v Hrvatski 265, v Bosni 74, v Dalmaciji 85 in v Vojvodini 67 milijonov Din carine.
Gibanje carinskega ažija. — Carinski ažijo je znašal v dobi od 1. jan. do 30. •aprila 1920 : 40%, od 1. maja 1920. do 15. julija 1921: 100%, od 16. julija 1921. do 9. novembra 1921: 300%, od 10. novembra 1921. do 9. decembra 1921: 400 odstotkov, od 10. decembri 1921. do 14-junija 1922 : 500%, od 15. junija 1922. do 14. januarja 1923 : 600% in izza 15. januarja 1923 : 800%.
Trgovski centri. Po uradnih podatkih so pobrale v letu 1923. največ carine nastopne carinarnice:	Beograd	(201),
'Zagreb (184), Ljubljana (143), Maribor <901 Skoplje (75), Sarajevo (49), Novi Sad (89), Split (32), in Dubrovnik (29
milijonov dinarjev).
Oenarstvo.
Obtok bankoveev Narodne banke. Na-
rodna banka je imela dne 8. februarja
1923.	za 5.872,912.470 Din novčamc ' obtoku. Koncem leta 1923. je znažal obtok 5.790 milijonov; tekom leta 1924. »c ATje torej zvišal za približno 81 milijonov.
Prijavljanje izgubljenih obveznic predvojnih državnih avstro - ogrskih posojil.
Uradni list St. 13. z dne 19. februarja
1924.	objavlja naredbo ministrstva za finance, ki urejuje način prijave omenjenih obveznic, ako jih je lastnik izgubil.
Import zlata v Združene države. Im-port zlata v Ameriko je znašal v letu 1923. 294 milijonov dolarjev napram 238 milijonom v letu 1922. Od leta 1921 se je v celoti uvozilo zlata za 1200 milijonov dolarjev.
izvoz in uvoz.
Naš izvoz v 1. 1923. Po najnovejših podatkih smo v 1. 1923. V prvih 11. mesecih izvozili 275.107 vagonov blaga v vrednosti 7228 milijonov dinarjev. V istem času smo v 1. 1922. izvodili le 240.158 vagonov blaga v vrednosti 3925 milijonov dinarjev. To dokazuje, da se je naš izvoz v 1. 1923. zvišal za 3303 milijonov dinarjev.
Izvoz jajc iz naše države. V 1 .1923. se je izvozilo iz naše države 2100 vagonov jajc in sicer iz Slovenije 260, iz Srbije 150, iz Banata 200, iz Bačke 690, iz Bosne 100 in iz Hrvatske ter Slavonije 690 vagonov.	i
IV. Ljubljanski velesejem.
Vabilo na lit. redni občni zbor konzorcija Ljubljanskega velesejma, ki se vrši v iorek dne 4. marca ob 10. uri predpoldne v sejni dvorani Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani z nastopnim dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega odbora o poslovanju v poslovnem letu 1923.
2. Predložitev in odobrilev bilance.
3. Volitev upravnega odbora.
4. Slučajnosti.
Če skupščina ob določeni uri ni sklepčna, smejo sklepali o dnevnem redu po polurnem čakanju došli člani brez ozira na visokost zastopane glavnice pravoveljavno za družbo. Vsi družabniki se odrekajo pravici ugovarjati takim sklepom, napravljenim v njih odsotnosti in iziavljajo, da je njihovo odsotnost razumeti tako, kakor da pristopajo sklepom večine navzočih.
Pri glasovanju na volitvah na skupščini velja vsak delež en gias. Zastop-sivo na skupščini po družabniku s posebnim pooblastilom je dovoljeno. Glasuje in voli se z večino glasov.
Upravni odbor konzorcija »Ljubljanskega velesejma«.
Natofaj. Uprava Ljubljanskega velesejma razpisuje dve nagradi za najboljša plakatna osnutka in sicer prvo v znesku Din 1500.— in drugo Din 1000.—. Osnutek za plakatni format 63 X 95 cm, pripravljen za tri- ali štiribarven tisk. Osnutke je vposlati do dne 1. marca tek. leta na velesejmski urad zapečateno in opremljeno s šifro. Vse podrobnejše informacije daje ravnateljstvo vel esej inskega urada (telefon 140).
Trgovski register.
Vpisale so se nastopne firme: Admi-slrator — podjetje za administracijo hiš in nepremičnin, eflkontiranje terjatev, posredovanje kreditov itd. družba z
o.	zav. v Ljubljani; Kovačič & Japelj; trgovina z mešanim blagom v Ljubljani; kovinska industrija R. Nipič in drugovi, družba z omejeno zavezo v Mariboru; mlekarna in trgovina z mešanim blagom Anton Vajdič in drug v Ptuju.
mses&amesastamjBMamsfSM
ffiUDDHA« i	1
&mw
THftDE MARK C
Razno.
Ozadje italijansko-raske pogodbe' -
Italijanska iežka industrija že dalje časa obrača svojo izredno pozornost na Rusijo, in sicer na bogata premogovna ležišča ob črnem morju. Pri-, znanje Rusije in z njim zvezana trgovinska pogodba je le zadnji akt igre, ki je za kulisami potekala že pred Mussolinijem. Medvojno izredno povečanje italijanske železne industrije je vodilo po vojni do velikih finančnih polomov in deloma do konkufzov, kakor se je zgodilo na primer pri llvi. Italija ni
mogla takrat tekmovati niti z Anglijo
niti z Nemčijo, ker ji manjka cenega premoga, dočim pa ima dovolj lastnih železnih rud in si more razen tega lahko pribaviti nadaljnje iz Tunisa, Alžira, Grške in Turčije. Razumljivo je zato, da je začela iskati Italija nova pota in da je povzročilo mnogo nevolje naglo postopanje Anglije. Politično je Italija Rusiji oddaljena, kakor le katera država sploh, toda gospodarski interesi jo silijo k sporazumu, ki je tem dalekosež-nejšli, ker je Rusiju svojo zunanjo trgovino in rudarske pravice monopolizirala. Rusija nudi vsestransko možnost za prodajo železnih fabrikatov, poljedelskih stTojev, traktorjev in avtomobilov in nov procvit italijanske železne industrije na podlagi popolne neodvisnosti od zapadnoevropskih držav bi Italiji prinesel velike uspehe. Razen tega ni podcenjevati velikega pomena sibirskega žita za italijansko industrijo močnatih izdelkov.
Potovanje v Švico. V svrho upozna-nja švicarskih razmer in za poglobitev gospodarskih odnosajev med našo državo in Švico namerava švicarski konzulat v Zagrebu prirediti skupno potovanje v Švico. Za potovanje bi prišli v prvi vrsti v poštev industrialci, trgovci in obrtniki, pridružiti pa bi se smeli tudi drugi, kakor turisti itd. Natančnejši podatki o programu, voznem redu in stroških potovanja se bodo še priobčili.
Strokovni točaji na Grmu. V sled ne-prikladnega vremena se niso mogli vršiti strokovni tečaji v kmetijski šoli na Grmu v času od 18. do 25. t. m. ter se vrše v pričetku prihodnjega meseca iri sicei: vinarski tečaj 1. in 2. marca, sadjarski tečaj dne 3., 4. in 5. marca, tečaj za pridelovanje in vporabo krme, dne 6., 7. in
8.	marca.
Izid plebiscita o osemurnem delavniku
v Šriei. Ljudsko glasovanje v Švici, ali naj ostane še nadalje v veljavi 8-urai delavnik, ali pa1 se naj podaljša, je končano in sicer z zmago onih, ki so proti podaljšanju. Dosedaj ugotovljeni rezultati, na katerih par stotin še ne znanih iz malih občin ne bo moglo ničesar izpre-mpniti, so sledeči: Za podaljšanje Burnega delavnika je bilo 314.000 glasov, proti podaljšanju pa 431.340. — Ce bi bila iz-premembaisprejela, bi mogel Zvezni svet v časih gospodarske krize dovoliti mesto 48 urno 54 urno delo na teden, švicarski industriji je s tem zadan precejšen udarec; kajti v sedanji težki ekspertni krizi sl je hotela pomagati z večjo intenzivnostjo dela. Da je pri svojem boju za podaljšanje delovnega časa propadla, gre bržkone na račun dejstva, da je bilo že po dosedanjem iabriškem zakonu možno podaljšanje do 52 ur. — Izid glasovanja v Švici je izredno zanimiv, ker se pogajajo za podaljšanje delavnika tudi druge države. Rezultat kaže, kako močna je manjšina, ki hoče intenzivnejše delo in ,da ji ne pripadajo le delodajalci, ki tvorijo pač veliko manjšino glasovalcev, temveč tudi veliko število delojemalcev.
Kreditni zavod za pospeševanje italijanskega dela v inozemstvu. Pod tem naslovom je glasom časopisnih vesti ustanovila italijanska vlada banko, katere delovanje ne »memo spustiti z vidika. Glavni namen tega zavoda je predvsem udeležba na podjetjih v inozemstvu, katera zaposlujejo predvsem italijanske delavce. Nadalje se bari ta institut v okviru svojih subvencijskih namenov s posoje-vanjem materijala in orodja, z gospodarsko informacijsko službo v korist italijanske emigracije in s pospeševanjem vurč-nosti Italijanov, ki so* naseljeni v inozemstvu. Njegov sedež je v Rimu. V inozemskih emigracijskih centrih se imajo ustanoviti filijalke. Organizatorično in fi-nanfinotehnično bo obratovala banka kot delniška družba s kapitalom največ 100 milijonov lir za dobo 30 let. Akcije so državno garantirane v breme izseljeniškega fonda.
Dunajska borza in sanacija Avstrije. Stagnacija na dunajski borzi in s to v zvezi stoječi izpad špekulacijskih dobičkov je občutno udarila tudi avstrijske državne dohodke na davkih. Efekt se kaže v uradnem komunikeju vlade, ki se je čutila prisiljena k objavi, da proračuna društva narodov o kritju deficita v januarju ni bilo mogoče držati'iri da se bo to zgodilo tudi za mesec februar.
Jesenski posevki 1. 1923. Po uradnih poročilih se je obsejalo v jeseni leta 1923. v Srbiji za 72%, na Hrvatskem in v
Slavoniji za 25%, v Bosni za 20%, v Orni gori iri v Bački za 10% več polja nego v prejšnjem letu. V ostalih pokrajinah je površina posevka ostala neizpretrjenjena-Zapoplenost delavstva v ameriški industriji. V 23 najvažnejših industrijah se je odstotek zaposlenosti v nov. 1923. napram prejšnjemu mesecu znižal z« 1.3% in s tem dosegel najnižjo izmero izza decembra 1. 1922. V prvi vrsti se odpuščajo nekvalificirani delavci. Povprečni delavni čas se je v novembru 1923. znižal od 48 na 47.8 ur na teden. Edina industrija, kjer sta zaslužek in zaposlenost ostala neizpremenjena, je av-tomobilna industrija.
Stalna cena za sladkorno peso v kam-paniji 1924/1925 se je dne 5. februarja t. I. na Čehoslovaškem določila na 25 Kč.
Agrarna reforma. Tekom proračunske razprave je minister za agrarno ref^ruio objavil, da se je v novopridobljenih pokrajinah razdelilo 529.571 joliov zemlje na 205.462 družin, v južni Srbiji pa 74 tisoč 435 johov na 19.860 družin. Zaradi agrarne reforme se je vložilo okoli 40-000 pravd, od katerih je 25-000 že rešenih, Kožarski trg in usnjarska industrija v Švici. Kriza usnjarske industrije, ki jo tako močno občutijo jugoslovanske us-njarne, leži tudi švicarske tovarne. Zaposlene so slabo, kupčija je medla, cenc pa potlačene. Temu nasproti je značilen pojav na trgu s kožami, Jtjer je v zadnjem času nastalo tako povpraševanje, da so poskočile cene pri kožah in pri surovi kožuhovini. Krivi temu so kupci iz Nemčije, ki so sprejemali take cene, da druge sicer v Švici kupujoče. države, kakor Francija, Amerika, Danska, češkoslovaška itd. ob njih nišo mogle več vzdržati, švicarska industrija sama se je komaj le delno preskrbela in to za visoke cene. Njen položaj je težak in zato zahteva, da ^e doslej prosti izvoz surovih kož omeji . z. zaščitno izvozno carino. Ker. druge države, kakor Francija in Anglija, ščir tijo svojo usnjarsko industrijo in ne pu-, ste prostega izvoza kož, so se kupci vrgli na Švico, ki edina poleg Italije ne stavi izvozu kož omejitev.
Iz naših organizacij.
Gremif trgovcev Celje vabi na recfeii letni občni zbor, ki bo v ponedeljek
dne 25. februarja 1924 ob 19. uri v mali dvorani Narodnega doma.
Dnevnired:
1. Otvoritev občnega zbora.
2. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo načelstva.
4. Letni račun za 1923 jn poročilo računskih pregledovalcev.
5. Proračun za 1- 1924 in določitev doklad.
6. Sprememba pravil.
7. Sklepanje o izstopu iz Zveze gre-mija trgovcev v Ljubljani. Združitev okoliškega gremija z mestnim.
9.	Akcija za zidanje »Trgovskega doma«.
10! Slučajnosti.
Ako ne bi bilo ob določeni uri navzočih zadostno število članov, se vrši v smislu § 17. gremijalnih pravil eno uro kasneje drug občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih članov.
R Stermecki, predsednik.
Tržna poročila.
Sejmsko poročilo i* Maribora. — Na
svinjski sejem dne 15. februarja 1924 se je pripeljalo 51- svinj, cene so bile sfer deče: Prašiči 3—4 mesece stari 650 do 675; 5 — 7 mesecev,. 875 — 1000; 8 —10 mesecev, 1125—1300; 1 leto, 1750—2000 dinarjev komad; 1 kg žive teže 22.50 do 24 Din; 1 kg mrtve teže 26.25 do 30 Din.
Cene kožam na tržaškem trgu. Povpraševanje po jagnječjih kožah ki re je bilo dolgo le neznatno, je narastlo in je postalo v zadnjih dveh lednih zelo veliko. Kakor se sedaj doznava, je bilo, v letu 1923. zelo malo jagnječjih koi, tako da se čuti že sedaj veliko pomanjkanje. Kupci so prišli iz češkoslovaške, Avstrije, Nemčije in iz notranjosti Italije. V zadnjem mesecu je bilo sklenjenih kupčij za okoli 70.000 kož. Cene: jagnječje kože »Angora« 90/92 kilogramov 12 lir, macedonske 80/£2 kg 11.75 do 12 lir, albanske 75/80 kg 8,25—850 lir. Tudi po ovčjih kožah se močno povprašuje. V zadnjem času se je prodalo
okoli 60.000 komadov. Cene: domače ? ovčje kože 160/200 kg 11 — 11.50 lir, j maloaaiske 200/230 kg 8.50—9 lir. Precejšnje postaja zanimanje tudi za kozje kože, predvsem vsled tega, ker stojijo cene zelo nizko. Mnogo kupcev je prišlo iz Nemčije. Cene: domače kozje kože 140/150 kg 13.50—14 lir, severnoitalijanske 120/130 kg 22—23 lir komad. — Ogromno je povpraševanje po kožuhih razne divjačine. Pri nakupovanju so si delale veliko konkurenco ameriške, francoske in nemške tvrdke. Prodalo se je okoli 1300 kunic in 2000 lisic. Cene: kunice 16—17 dolarjev, domače lisice 7—7.50, albanske lisice 5—6 dolarjev. Tudi po goveji koži se živahneje povprašuje. Cene so narastle, ker je spričo dejstva, da se v Italiji uživa mnogo zmrznjenega mesa, bilo zaklane mnogo manj živine.
Dobava, prodaja.
Dobave. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bodo vršile dne
8.	marca t. I. ofertalne licitacije: 1. glede dobave 600 svetiljk za vodoerpe,
2. glede dobave 200 kadi za vodo,
3. glede dobave raznih strojev, 4. glede dobave surovega platna za tapetniške svrhe, 5. glede dobave azbesta, smirka in belila, 6. glede dobave medene pločevine in 7. glede dobave čistega cina.
Prodaja stojal za električne namizne svetOjke. Glavna carinama v Ljubljani bo prodala dne 29. februarja t. I. ob
10.	uri dopoldne v svojem magacinu »A« 19 komadov stojal za električne namizne svetilke.
Dobava pisalnega in risalnega materiala. Odelenje za mornarico v Zemunu sprejema do 4. marca t. 1. ponudbe za dobavo raznega pisalnega in risalnega materiala.
Bebava čevljarskega in krojaškega •rodja. Odelenje za mornarico v Zemunu
sprejema od dne 10. marca t. 1. ponudbe glede dobavo čevljarskega in krojaškega orodja.
Dobava pisalnega in risalnega materi-jala. Pri intendanturi III. pomorske obal-ske komande v Tivtu se bo vršila dne 10. marca t. 1. ofertalna licitacija glede dobave pisalnega in risalnega materijala.
• ♦ #
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornic:«.' v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobave. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: dne 25. februarja 1924 za dobavo 20.000 kg 50/52% belega parafina, dne 26. februarja 1924 za dobavo 3.000 kg (švedskega ali grškega) terpentinovega olja, dne 27. februarja 1924 za dobavo 5000 kg repičnega gorilnega olja, dne 27. februarja 1924 za dobavo 100.000 kilogramov cilinder-skega olja za mokro paro, 20.000 kg ci-linderskega olja za pregreto paro, 100 tisoč kg vulkanskega olja zimske kvalitete in 135.000 kg vulkanskega olja letne kvalitete ter dne 28. februarja 1924 za dobavo 200.000 kg bukovega oglja. Pogoji se nahajajo v pogled pri Ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti Velesejma), vsak delavni dan od
10.	do 12. ure.
Dobava bele kovine. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani se bo vršila dne 1. marca t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 5000 kg bele kovine. — Pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije vsak delavni dan od 10. do 12. ure dopoldne (Gosposvetska cesta, nasproti Velesejma), kateremu je vposlati kolkovano ponudbo do
1.	marca 1924.
Dobava železnih tračnic za zgradbo gozdnega industrijskega tira z vagončki in pritiklinami. Nabavljačka zadruga
siužbenika s o. j. v Sarajevu namerava zgraditi 7 km dolg industrijski tir v nekem gozdnem okraju blizu Rogatice ter potrebuje za 4 lan tira po 9 kg težke ennieterske tračnice in za 3 km tira po 7 k težke enmeterske tračnice z vsem drobnim materijalom. Nadalje potrebuje 2(j vegončkov z zavorami, 20 vagon-čkov brez zavor in 2 kretnici. Tračnice morejo biti tudi že rabljene, toda v dobrem stanju, ostali materijal pa mora biti nov ter dobre kvalitete. Materijal se ima dobaviti na postajo Renovica (vzhodna proga Sarajevo—Višegrad, Bosna). Račun plačljiv v gotovini po prevzetju materijala. Ponudniki morajo ostati v obvezi 3 dni, računajoč od 24. februarja nadalje. Interesenti naj vlagajo svoje oferte do 24. februarja 1924 neposredno pri goriimenovani »Nabav-ljački zadrugi«.
Državna bona dela. Pri vseh »Državnih borzah dela« v Ljubljani, Mariboru, in Ptuju je iskalo v preteklem tednu od 10. do 16. februarja 1924 dela 182 moških in 87 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iakali 120 moških in 55 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 94. — Promet od 1. januarja do 16. februarja 1924 izkazuje 3514 strank in sicer 1382 delodajalcev in 2132 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 691.
Dela iščejo: Pri Državni borni dela v Ljubljani: 16 rudarjev, 3 vrtnarji, 1 kamnosek, 6 kovačev, 9 stavb, ključavničarjev, 6 kleparjev, 2 železolivarja, 1 železostrugar, 1 pasar, 1 zlatar, 14 stroj, ključavničarjev, 2 eloktromonterja, 4 mehaniki, 1 automehanik,
1 urar, 15 mizarjev, 3 kolarji, 3 sodarji, 1 sedlar, 5 tapetnikov, 7 krojačev, 12 čevljarjev, 1 krznar, 1 knjigovez, 2 mlinarja, 16 pe-
kov, 6 mesarjev, 1 natakar, 19 zidarjev, 5 pleskarjev, slikarjev, 6 tesarjev, 1 vodovodni
inštalater, 1 (otograf, 11 strojnikov, kurjačev,
4 trgovski sotrudniki, 3 oskrbniki, 19 pisar, moči, 12 slug, čuvajev, 4 knjigovodje, 1 pre-jemalec lesa, 1 uradnik lesne stroke," 1 delovodja špirituoznih izdelkov, 6 vajencev, 1 vzgojiteljica, 4 kontoristinje, 3 trg. sotrudniee, 1 restavracijska kuharica,	1 restavracijska
blagajničarka, 4 natakarice, 1 sobarica, 2 šivilji, 2 modistinji, 1 šteparica, 1 hišniea, 7
delavk itd. — Pri Državni t>om dela v Mariboru: 32 hlapcev, dekol, 3 gospodinje, Ib viničarjev, 1 lovec, 1 šafar, 4 ekonomi, 8 rudarjev, 2 vrtnarja, 3 kamnoseki, 9 podkov. kovačev, 2 kotlarja, 17 stavb, in stroj, ključavničarjev, 3 mehaniki, 1 urar, 10 mizarjev.. 7 kolarjev, 5 sedlarjev, 4 žagarji, 2 uunjaria, 5 sedlarjev, 3 tu potniki, 21 krojačev, Šivilj,, 20 čevljarjev, 1 brivec, 1 mlinar, 14 pekov,
1 slaščičar, 10 mesarjev, 17 natakarjev, natakaric, 14 zidarjev, 16 slikarjev, 3 inštalaterji, 8 tesarjev, 1 strehokrovec, 7 strojnikov, kurjačev, 132 tov. in pomož. delavcev in delavk, 8 slug, 3 knjigovodje, 20 trg. so-trudnikov, sotrudnic, 1 šofer, 29 pisarniških moči, 12 vzgojilo*jic, 5 Icontoristinj, 116 gospodinj, kuharic, služkinj, 47 vajencev, vajenk itd. — Pri Driavni borii delu v Ptuju:
2 oskrbnika, 20 poljed. delavcev, viničarjev, hlapcev, 1 vrtnar, 1 kamnosek, 1 kovai, ključavničarjev, 3 mizarji, 2 kolarja, 1 sodar.
1 usnjar, 4 sedlarji, 3 krojači, 3 čevljarji, 1 klobučar, 7 mlinarjev, 2 peka, 1 zidar, 5 strojnikov, kurjačev, 1 tovarn, delavec, 2 trgovska potnika, 1 skladiščar, 4 dninarji, 1 kočijaž, 1 pisarniška moč, 1 kmečka dekla.
2 prodajalki, 1 blagajničarka, 1 kuharica, 1 sobarica, 11 služkinj, 21 vajencev in vajenk itd.
V delo se sprejmejo: Pri Državni borji dela v Ljubljani: 4 rudarji, 1 viničar, 2 vrtnarja, 1 kovotiskar 1 starejši ključavničar. 1 automonter, 1 modelni mizar, 3 lesni strugarji, 3 pletarji, 1 tapetnik (usnjarski posel), 1 krojač, 1 sodavičar, 1 kuhinjski mesar, 1 plačilni natakar, 5 strojevodjev, 5 lopatilo-vodjev, 25 vajencev, 1 šivilja slamnikov, 1 restavracijska kuharica, 3 služkinje itd. — Pri Državni borii dela v Mariboru: 85 hlapcev, dekel, 12 viničarjev, 1 Švicar, 1 vrtnar.
1 obratovodja kovaške obrti, 15 orodnih kovačev, 1 železolivar, 1 delavec za poliranje in. varanje (švajsunje), 2 urarja, 4 mizarji, 1 kolar, 1 sodar, 1 lesni strugar, 3 gateristi, 3 žagarji, 2 pletarja, 1 tkalec, 3 čevljarji, 2. mlinarja, 2 slaščičarja, 2 tesarja, 2 tesarska poslovodja, 1 zidar, 14 vajencev, 1 gospodinja k orožnikom, 1 dojilja, 1 šteparica vrhnjih delov čevljev, plačilna natakarica, 3 sobarice,
2 vzgojiteljici, 2 varuški, 1 kontoristinja, 35 služkinj, 32 kuharic, 1 trgovska vajenka. — Pri Drlaviii boni dela v Ptuju: 7 poljedelskih in viničarskih družin, 1 vrtnar, 1 fužinski obratovodja, 15 kovačev za orodje, 1 ključavničar, 2 kolarja, 1 strugar, 30 pletarjev, 1 čevljar, 1 mlinar, 3 dninarji, 1 hišni hlap««, 9 kmečkih dekel, 3 kuharice, 1 sobarica, 9 služkinj, 5 vajencev.
FnmniF zdrav< prebran* kupujem. Pismene I	£	ali brzojavne ponudbe z navedbo
najniiie cene poslati na Predoievič, Nova Gradiška
uniinui
Promet ekspresnih pošiljk potom |
1 (GRom) Simplon-Orient Ekspresa. \
m r=> -	n
Vsa tozadevna pojasnila daje tvrdka S
■
4 carinsko-posredniški ] ~ in špedicijski biro |
■
Ljubljana, Kolodvorska ul. 41 S kot zastopnik Mednarodne družbe spalnih voz za S
!>
GROM
3
■
S
promet ekspresnih pošiljk.
f Jm	1
-
m	m
ti.	v'
Mi'-
Nahrbtnike in naramnice
lastnega proizvoda oddaja na veliko 30% ceneje kot ix inozemstva
IVAN SAVNIK, KRANJ
Slovenija. -Na željo se pošljejo vzorci!
isti talin Ijfj
(OrecUka SScdionlca)
v ŽjiiMjaiiS-
STANJE VLOŽENEGA DENARJA preko 90 milijonov dinarjev ali 360 milijonov kron.
SPREJEMA VLOGE na hranilne knjižice in tekoči račun proli najugodnejšemu obrestovanju.
ZLASTI PLAČUJE za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
'AMSTVO za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega hranilničnega premoženja še
naesto Ljubljana
z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi iega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je
denar popolnoma varen.
!■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■&
Priporočamo:	p
Jos. Peteline 1
LJUBLJANA,	|
Sv. Petra nasip 7. Hajboljši šivalni stroji t vseh ■ opremah Gritzner, Adler ra ■ rodbinsko in obrtno rabo, " istotam igle, olje ter vse po- ■ gamezne dele za vse sisteme. ■ En grosl	a
——■■■■■■■■■■■■■■■■■■g
Semena
vse vrste za vrt, travnik in polje
JOSIP URBANIČ
Ljubljana, Miklošičeva cesta 8
Zelenjadna in cvetlična semena v vrečicah tudi v komisijsko prodajo. Zahtevajte ceniki
taS »slabite v Jrgovskem listu"!
Velika zaloga vsega
itoiiiiiliili
motorjev, svetilnih teles, gradnje elektrarn, inštalacije
elektrotehnično podjetje
LEOPOLD TRATNIK
LJUBLJANA Sv. Peti a cesta 25.
Ha debeloI	Ha	drobno!
jpHHHHBBBIIBHHM
■
£ jeklena
s
V« "V
zicna
vrv j
■	300 m,	30 m/m;	300 m, 22 m/m;
ij	«00 m,	IB m/m;	300 m, 12 m/m	■
S	po	ceni	B»ira 23*—
H	25a»	kjj	m
JJ na prodaj. Naslov v uprav-
■ Hištv« »Trgovskega lista«. ■
a
»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■nag
Rabim •žimprej
(Strassendecker) rabljeni, ako ste pokvarjeni, sporočite, kako poškodbo imata in ceno na Venčeslav Vilar, Ljutomer.
Razširjajte »Trg. list«!
STROJI EN APARATI m SLADOLED.
TOUARNfi ZA HLADILME OMARE IH HLADILNE NAPRAVE
,DRAVA*, d. d., Maribor
TELtrON 256.
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE!
Veletrgovina
UŠarabon
s Lju&ijatii
priporoča
špecerijsko blagoi:
raznovrstno žganje, moko
in c?ežs na pridelke,
raznovrstno rudninsko vodo.
Lastna pražarna za kavo j • in mlin za dišave z elek- •: tričnim obratom.
Ceniki na razpolago. ::
A. VIC E L
Maribor, Glavni trg 5
trgovina s hišnimi potrebščinami emajlirano, pločevinasto in ulile posodo, porcelanasto, kameni* nasto in stekleno robo.
Na debelo !	Na	drobno	S'
K
L
LJUBLJANA
ŠIMOM GREGORČIČEVA UUC3 15 Telefon štev. 552 sb priporoča za naročila vs?h v njeno strok® spadajočih del.
Lastna Icnjicjoveamica-..
Izvršitev točna in solidna!
■■■	......■    	  ^	iirr* a o
Lastnik in izdajatelji »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JEkAS.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d