St. 20.	Mapibop, dne 19. aprila 19Q7.	Tečaj XL1.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
bhftja rsak četrtek in velja • poStnine vred in t Maribora i pošiH*«je$a na dom ta celo leto 4 K, pol let» 2 K in ra četrt leta 1 K. Naročnina ■» Smtfije 6 K, «a drugo črrenafetrljike dežele 8 K. ZAat bodi sam ponj, plača na leto samo 8 K. Naročnina se počfUa na: UpraniiStvo „Slovanskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopofcflja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega družtva" dobivaj« Vmt bres posebne naročnine. — Posamazni listi stanejo 10 vin. — UMdniStvo: Korožika eesta Ste?. 6. Rokopisi se ne vračajo. — Uprava ittvo Kt>roSka cesta itev. 5, vsprejema naročnino, inser&te in rikLimacye. — Z» ineerate s« plačuje od enoatepne petitvrite s» enkrat 15 vhl, m dvakrat 35 vin., za trikrat 86 vin. Za večkratne oglase primerni popust, btserati se (prejemajo do srede sjutraj. — Neaaprte reMMwaqo
so poštnine proste.
Savinjska dolina.
Savinjska dolina stoji v znamenju izredno vročega volilnega boja. Kratkovidni ljudje mislijo, da se gre za osebe, ali Povalej ali Roblek. Toda v istini se bije boj med Kmečko zvezo in med liberalno stranko.
Na eni strani stoji Kmečka zveza s svojimi poštenimi političnimi načeli: polna navdušenja za ugodno rešitev kmečkega vprašanja, odkritosrčna braniteljica verskih naukov in verske vzgoje ter poštena zagovornica naše slovenske narodnosti.
Na drugi strani pa se ponuja Narodna stranka: od celjskih mladih doktorjev ustanovljeno zatočišče štajerskih liberalcev, prijateljica sooialdemo-kraoije, v najboljšem razmerju do Stajerčijancev, zastopnica meščanstva, ljuta nasprotnica naše duhovščine, nezanesljiva in neodkritosrčna napram verskim vprašanjem sedanjega časa, v vsem svojem nastopu lažnjiva in surova. . .
Kam se naj obrne Savinjska dolina? Komu naj da svoje glasove? Ali kandidatu Kmečke zveze ali onemu Narodne stranke.
Narodna stranka je pregovorila žalskega tr-žana g. Robleka, da je prevzel za njo kandidaturo. Liberalcem je bore malo do Robleka, njim je le do tega, da zmaga kandidat njihove stranke. Gotovo je in to se je na shodu v St. Pavlu zadnjo nedeljo tudi javno pribilo, da bo Roblek kmalu odstopil, ako bo izvoljen, in da potem stopi na njegovo mesto sladkomili F r i d r i h. Prečitajte poročilo iz St. Pavla.. Za sedaj jim je upliv Roblekov v Savinjski dolini dobro došel, da spravijo svojo stranko na konja, potem pa dobi Roblek sunek, in Fridrih pride na stolec.
Ali Roblek ve, da je le slepo orožje v rokah liberalne stranke ? Na to ne moremo z gotovostjo odgovoriti! Toda na vsak način je čudno, da je že na žalskem shodu g. Roblek napovedal, da kmalu odstopi. Torej si da radovoljno dati sunek? Potemtakem g. Roblek res hoče samo pomagati liberalni stranki na konja in Fridrihu na stolec? Čudno je tudi, da Roblek, ako res ni strasten liberalec, pusti na vsakem shodu Kmečke zveze divjati surovo tolpo pijane fakinaže. Ali je poštenemu človeku treba takih orožij? Vse to razumemo le tedaj, če verjamemo, kar se nam vedno zatrjuje: Roblek se res kaže na zunaj katoliškega, v svojem srcu pa je liberalec in politično popolnoma v liberalnem duhu vzgojen.
Kandidat Slovenske kmečke zveze je dr. Povalej. Mlad, nadarjen mož, domačin volilnega okraja, dober govornik in dobro podkovan vseh političnih in gospodarskih vprašanjih — toda zasledovan od laži in sovraštva vseh, ki so napojeni z liberalnim mlekom. Nihče ne upa trditi, da bi dr. Povalej ne nadkriloval Robleka v svojih zmožnostih, da bi ne bil v vsakelm oziru sposobnejši. Toda dr. Povalej je kandidat Slovenske kmečke zveze, ki je katoliška. ki je narodna, ki je kmečka, in od tod ves gnjev in srd proti dr. Povaleju.
Liberalci že triumfirajo in pravijo: Naša liberalna stranka bo zmagala, ker je gospodarski upliv Roblekov velikanski! Toda s tem le hočejo preslepiti javnost. Kandidat kmečke zveze še ima dosedaj edini opravičeno upanje do zmage. In prepričani smo, da bo inteligentno savinjsko ljudstvo vedno bolj spoznalo, da ga hočejo liberalci spraviti z Rob-lekom le v svoj liberalni tabor, njih blagor in korist. pa jim je deveta briga.
Na dan volitve bo Savinjska dolina po svoji ogromni večini stala v taboru Slovenske kmečke zveze.
Povalejeva zmaga v Novi cerkvi.
Slovensko kmečko ljudstvo iz Novecerkve, Dobrne, Vojnika, Frankolovega in Smartna je na shodu v Novicerkvi dne 14. aprila slovesno izrazilo svoje mnenje in svojo voljo. „Za Kmečko zvezo in za njenega kandidata Povaleja", tako se rrlasi ta volja. Z velikanskim navdušenjem je odobraval narod program svojega kandidata in do nebes se je razlegal klic: „Živijo Kmečka zveza, živijo Povalej !"
Bili so slovesni trenutki, ko je okrog 350 slovenskih in v boju za vsakdanji kruh vtrjenih mož tako glasno izražalo svoje preipričanje. Navzoči Na-rodovci in nemškutarski Stajercijanci so lahko «"o-znali, da je ta okraj slovenska zemlja, kjer prebiva rod, vdan veri svojih očetov in jeziku svojih mater. In ko se je slišal prvi ugovor, zagromelo je iz stoterih grl: „Proč ž njimi! Proč z liberalci!" in vihar nevolje je šel skozi zborovanje. Obledeli so nasprotniki, zakaj tako glasnega in razločnega odgovora niso pričakovali. Zopet se je pokazalo, kako pogumno zna braniti slovensko ljudstvo svoje stare svetinje: vero in narodnost. Proti taki ljudski volji ne pomaga celjska in žaljska gpdba na piščaie ničesar. Slovensko verno ljudstvo ni vneto za razgrajanje in piskanje, pač pa je za resno delo. Nasprotnikom njegovim bi se lahko odprle oči, da bi videli, kako lahkomišljeno in sramotno je početje, če se skuša zatreti v dobrem slovenskem ljudstvu čut vere in s tem tudi čut narodnosti. In da se to hoče, kaže javno gonja proti narodno delujočim duhovnikom. V tej gonji nosi zvonec ptujski „Stajerc" in „Narodni List" pridno pobira za njim svoje korake. Najpoorej se obrekufejo in opravljajo duhovniki in katoliško misleči ljudje posvetnega stanu, s tem se snodkapa spoštovanje do katoliške cerkve in vere, in če je človek enkrat nezvest v eni reči, postane nezvest tudi v drugi. In Narodovci se hvalijo s tem, da so pridobili nekaj Stajeirčijancev. Edino s tem, da jih ščuvajo zoper duhovnike in s tem posredno zoper cerkev in vero. Da bi pa v narodnem oziru spreobrnili kakega Stajerčijanca, ne verujemo brez dokazov. In naj se „Narodni List" še tako glasno brani zveze s Stajercijanci, shod v Novicerkvi je vsemu svetu jasno pokazal, da ta zveza obstoji, če tudi ni morebiti sklenjena s podpisi in pečati. Kdo je bil v družbi Fridrihovi, Prekoršekovi in Žiže-kovi? Stajerčijanci iz Vojnika, Novecerkve, Dobrne in Smartna. To je pribito in tega ne spravi s sveta „Narodni List", če tudi porabi celo morje črnila. Vsakokrat, kadar bo hotel utajiti srčno ljubezen med štajerčevo in Narodno stranko, poklicali mu bodemo v spomin shod v Novicerkvi in nad 300 mož bo glasno pričalo proti „Narod. Listu". Ta madež pa ostane Narodovcem do smrti! Spominjajo se naj, kaj je delal „Stajerc" z narodnimi odvetniki in duhovniki! Sedaj pušča odvetnike pri miru. Že ve zakaj! Oe se gre zoper vero, Združujejo se v ljubezni najhujši nasprotniki. Proti Kristusu sta se združila Pilat in Herod, ki sta si bila poprej sovražnika. In kakor je bilo nekdaj, tako je sedaj.
Pa vrnimo se k shodu. ici «e je rnor-d vršHi i na prostem, ker je bila zborovalna sobana že pred začetkom natlačeno poina in je več kot polovica ljudi morala ostati zunaj. Predsedoval je shodu novocer-kovški župan Pintar. Opozoril je zborovalce na par. 15 novega zakona za varstvo volilne in zborovalne prostosti in izrazil upanje, da se shod vrši mirno in dostojno. Na to predstavi kandidata Kmečke zveze g. dr. Povaleja, veleposestnika v St. Juriju ob južni železnici in finančnega komisarja v Mariboru irn mu podeli besedo. V navdušenem in prepričevalnem govoru je gospod kandidat razpravljal o programu Kmečke zveze, ki je tudi njegov program, in poljudno razložil navzočim, kako se hočejo kmečki poslanci v prvi vrsti potegovati za korist kmečkega stanu: olajšati kmetom težko breme dolgov; podr-žaviti zavarovanje proti ognju in nezgodam; odpraviti zemljiški davek; upeljati stopnjevalni-dohodnin-ski davek, ki bi zadel kapitaliste; olajšati pristojbine; naložiti državi tudi skrb za ljudske šole in s tem olajšati občine, državi pa pridobiti nove vire dohodkov z novimi monopoli oziroma podržavljenju železnic, premogokopov; upeljati zavarovanje za bolezen in starost pri kmečkih poslih in delavcih; poboljšati lovsko postavo; poboljšati natrodbo z Ogrsko na korist Avstrije in kmečkega stanu, to so le na kratko omenjene glavne misli poljudnega govora. Pri vsaki točki so volilci živahno pritrjevali svojemu kandidatu. Videli so, da v resnici razpravlja kmečki program.
Do sedaj so se nasprotniki zadržab mirno; ko je pa g. kandidat začel govoriti tudi o verskih načelih Kmečke zveze in pobijati nasprotne nazore, začeli so ugovarjati. Prijatelji Kmečke zveze so spremljali vsak stavek z burnimi živijo-klici in s ploskanjem, nasprotnikom pa so grmeli na ušesa klief: Proč ž njimi! Kaj bodo motili!
Istotako so bile z viharnim pritrjevanjem pozdravljene točke o verskem in narodnem značaju šole in nerazdružljivosti krščanskega zakona. „Tukaj ne trpimo nobene spremembe!" zaklical je govornik in pritrjevanja in živijo-klicev ni bilo ne konca ne kraja. Nasprotniki so videli, da tukaj niso tla za njihovo ..delo" in so zopet umolknili.
Proti koncu še omenja g. kandidat, da naj volilci sodijo svoje poslance po njih delu iii, videli bodo, da bodo poslanci Kmečke zveze vedno na svojem mestu, da uresničijo program Kmečke zveze! Končal je z opominom, naj se volilci povsod oklenijo Kmečke zveze, katera je rodila misel skupnosti kmeta, da se branijo kmečke koristi! Gromoviti „živijo Povalej! živijo Kmečka zveza" so pretresali ozračje po končanem govoru g. kandidata.
Ko je predsednik zagotovil g. kandidata, da biočejo volilci z ozirom na ta program podpirati njegovo kandidaturo in ga voliti,, vstai je še enkrat g. kandidat in med živahnim odobra/anjem izjavil, da obljublja sveto v svojem in v imenu vseh kmečkih kandidatov, da hočejo delati v prvi vrsti za kmeta, da se kmetu pomaga.
Na to dobi besedo g. kanonik dr. Gregorec. (O tem zanimivem govoru poročamo zaradi pomanjkanja prostora prihodnjič. Opomba uredn.)
Med govorom g. kanonika se je prigodilo nekaj, kar se je zdelo nerazumljivo vsem slovenskim volilcem. V sredi govora so — menda v dokaz politične zrelosti — zahtevali besedo Narodovci, in ravno pri važni točki o nadsodišču v Ljubljani, ki ga naj slovenski poslanci zahtevajo, zagnali so nasprotniki hrup. Sedaj pa je bila tudi potrpežljivost pri-1 jateljev Kmečke zveze pri kraju. Nastal je pravi j vihar in klici': Proč ž njimi! Živijo Povalej! Živijo Kmečka zveza! Proč z liberalci! Pojdite na svoje shode! so se burno ponavljali celih pet minut. Ko je bil Prekoršek poklican k redu, zagrmelo je vnovič : Proč ž njim! Proč z liberalci!
In sedaj se je ločilo 15—20 Narodovcev in pa Stajercijancev pod vodstvom Fridrihovim in Prekor-šekovim in podali so se kakih 30 korakov proč in hoteli napraviti protipostavno in proti dovoljenju gospodarja nek „shod." Zborovalci Kmečke zveze so jim klicali: Srečen pot! Zdaj se je nokazala večina! Narodovcem se je pridružilo še pet šolarjev iz vasL Prvega „govornika" je gospodar pregnal. Ni se mu pa menda zdelo vredno, da bi se ruval z Narodovci in Stajerčijanci, ker se sliši, da sta ..govorila" tudi Prekoršek in Fridrih.
Med tem se je shod Kmečke zveze mirno nadaljeval. G. kanonik Gregorec toplo priporoča kandidaturo Povalejevo, čemur so navzoči živahno pritrjevali. K besedi se oglasi za tem posestnik Mat. Pušnik iz Gorice. Značilno za „neodvisne in napredne kmete" je to, da Prekoršekovi in Fridrihovi pristaši ravno kmeta niso hoteli poslušati, pač pa visokošolca Prekoršeka in gospoda Fridricha. (Dalšo vsebino Pušnikovega govora priobčimo tudi prihodnjič. Op. uredn.) Govor priprostega kmeta je bil sprejet z velikim odobravanjem.
Na to je še govoril g. kaplan Kovačič, ki je vspodbujal navzoče, naj pristopajo pridno h Kmečki zvezi, naj se zanimajo za volitve in volijo kandidate Kmečke zveze, da dobijo postavodajo v Svoje roke j Tudi te besede so zborovalci navdušeno sprejeli.-Predsednik še vpraša, če želi kdo besede, a ker se nikdo ne oglasi, zaključi med žiVijo-klici zboroval-cev na g. kandidata shod!
Tudi nasprotniki so še stali skupaj. Ravno je hiptel še nekdo nekaj „neodvisnega" ziniti, a pristaši Kmečke zveze so zabranili z "lasnimi klici nadaljno „napredno" govorjenje. „Ne bodete govorili! Nimate postavnega shoda! Proč z liberalci! Živijo Povalej! Živijo Kmečka zveza!" se je hrupno ponavljalo skw raj četrt ure. Nazadnje so Fridrih, Prekoršek in Žižek med bučnim smehom žalostno odkorakali, videč, da ničesar ne opravijo. Za njimi je šla peščica „neodvisnih" in „naprednih" klaverno na vse štiri vetrove. Pristaši Kmečke zveze so pa navdušeni in veseli zapustili shod, prepričani o zmagi kmečke misli in s sklepom, pomagati na dan 14. majnika kandidatu Kmečke zveze t»o zmage!
T>a.nn Atriju «tevillia ima „Naž I>om«« bot px-ilogo.
Stran 2.
SLOVENSKI GOSPODAR.
Politični ogled. •
— Slovenski kandidatje v Trstu. Slovenski kandidatje za mesto Trst so: za I. okraj profesor Matko Mandič; za D. okraj dr. Gustav Gregorin, odvetnik; za III. okraj Josip Dlčakar, ravnatelj „Trž. posojilnice in hranilnice" ; za IV. okraj dr. Edvard Slavik, odvetnik.
—	Cesar v Pragi. Dne 15. t. m. se je odpeljal cesar v Prago, kjer bo ostal nekaj dni. Ž njim so se odpeljali ministrski predsednik Beck, češki minister rojak Pacak in nemški minister rojak Prade. Trgovski minister Fort je že šel en dan prej v Prago. Predno se je cesarjev vlak odpeljal, se je zgodil na kolodvoru zanimiv in šaljiv pogovor. Generalni adjutant cesarja grof Paar je vprašal ministra Pacaka, kako je vreme v Pragi. Pacak: Slabo. Paar: Cemu pa imamo češkega ministra, ako se v češkem stolnem mestu ne more napraviti lepega vremena? Pacak: Kaj ne veste, da se moram za vsako stvar prej domeniti z nemškim ministrom? Cesar je odgovarjal pri sprejemih na poti po železnici samo češki. V Pragi je govoril najprej češki in še le potem nemški. Cehi se veselijo cesarjevega prihoda zaradi tecra, ker se jim je sedaj ugodilo želji, da češki kralj —ebiva tudi, med njimi.
—	Rusija. Med dumo in ministrskim predsednikom Stolypinom je prišlo do nevarnega razpora. Duma namreč zahteva, da naj se proračunskemu odseku dovoli poklicati izvenparlamentarne strokovnjake, ki pregledajo predloženi državni proračun. Stolypin pa noče tega dovoliti, ampak pravi, da bo dal „izvenparlamentarne strokovnjake" s policijo odpraviti. Priznati moramo, da ima v tem minister prav, kajti poslanci marajo sami biti dovolj zmožni, presoditi cel proračun.
—	Francoska je imela te dni dosti opravka v severnoafriški državi Maroko. Maročani so ubili 2 Francoza. Francoska zahteva zato odškodnino in ker je Maroko noče dati, so Francozi zasedli maroško mesto Udžo. Ker so tudi druge velevlasti na strani Francozov, bo pač moral ustreči maroški sultan. Vendar pa velevlasti skrbno pazijo, da ne bi Francozi predaleč iztegnili svojih rok.
Razne novice.
*	Slovenski števni kandidat v Mariboru. Kakor
smo že poročali, so postavili mariborski Slovenci g. Karola Tratnika, pasarja v Mariboru, svojim kandidatom. Nečuveno postopanje je, da še prijatelji socialnih demokratov sedaj ne mirujejo in napadajo osebe kakor g. dr. Vrstovšeka, ki so se s silo potegovali za to, da se postavi slovenski kandidat. „Domovina" hoče še vedno rovati proti narodnemu kandidatu, češ, da so ga klerikalci postavili. To je naravnost laž, ker jo dopisniku „Domovine" ravno tako znano kakor nam, da so bili med temi, ki so že prvotno pri prvem zaupnem pogovoru glasovali odločno za slovenskega kandidat», k večjemu trije do štirje gospodi, katere tišijo narodno radikalci v klerikalni tabor. Čudno je, da se na ta način dela proti slovenskemu kandidatu, zlasti pa od gospodov, ki se vedno trkajo na prsi, da so narodni radikalci, dočira očitajo vedno ravno pristašem slovenskega kandidata, da so brezdomovinci. Dejstvo pa vendar sedaj jasno dokazuje nasprotno!	ggjg
*	Osebna vest. G. dr. Leskovar, koncipient pri dr. Ivan Šnstršič v Ljubljani, je napravil odvetniški izpit s prav dobrim uspehom.
*	Podaljšane počitnice, v naučnem ministrstvu nameravajo glavne počitnice na vseh ljudskih in meščanskih šolah podaljšati. Počitnice bi 14 dni dalje trajale nego zdaj. Podaljšane počitnice nameravajo že letos uvesti. Radovi dni smo, ali bodo naši liberalci klicali, da je tako prikrajšanje nčnega časa tudi proti napredka. Ferlinc in Strmšek, po-rejta!
*	Velika svečanost v prid družbi sv. Cirila in Metoda se priredi v Mariboru zopet letos najbrže začetkom meseca julija. Slavno občinstvo iz bližnje in daljše okolice opozarjamo že sedaj na to slavnost in kličemo rsem v spomin lepi slični svečanosti pred 2. in 4. leti. Pomnožena odbora ženske in možke podružnice se bodeta prizadevala, da še prekosita letos prejšnji slavnosti. S pripravami se bode takoj pričelo! Samo prosi odbor, da ne bodete nevoljni, če bode treba prinašati mnogih žrtev. Toda žrtev velja zopet nujni narodni potrebi. Opozarjamo le, da je imela zadnja svečanost veliki moralni vspeh, ker je privabila mnogo zaspanih okoliških Slovencev na slavnostni prostor, vrgla je pa p'>i<-g tega 2400 kron čistega dobička prepotrebni dražbi 8v. Cirila in Metoda.
*	Ali smo Še Slovenci? Mariborski dopisnik „Domovino" se huduje, da so S ovenci v Mariboru postavili svojega kandidata in da nočejo vsi slediti dr. Rosini ter glasovati za socialdemokrata in potem ogorčeno vsklikne: „Stranka, ki ima slogo in narodnost pri vsaki priliki na jeziku, je začela sedaj delati tudi v Maribora razprtije ter cepiti slovenske glasove." Gospodje, pamet, pamet! Ali je sedaj Slovenec samo isti, ki voli mednarodnega socialdemokrata? Ali sedaj zahteva slovenska zavest od nas, da smo „složni" za socialdemokracijo? Pristavimo še, da dopisnik tudi laže, ker pravi, da je „Slov. Gosp." že pred 14. t. m. postavil dva kandidata, Tratnika jn dr. P;puša. Niti besedice nismo pisali pred 14. t. m. o teh dveh gospodih, po 14 t. m. pa samo o Tratniku, in 14. t. m. „Slov. Gosp." tudi ni postavil Tra'nika za kandidata, ampak mariborski slovenski volilci raz kmh političnih naziranj.
*	Kandidate bodo zdraviliško preiskovali. Na shodu liberalne stranke v Ljutomeru je vstal tudi dr. G ros man ter sta>. il neizmerno pameten predlog, naj se g. Marsa zdravniško preišče, da „S o \ Gospodar1 ne bo zopet pisal, da je kandidat Narodne Mr<nke bolehen. Ne, rle, Narodna
stranka naj bo mirna, teh stroškov ji ne bomo naredili in o g. Mursi ne bomo pisali, da je bolehen. Pač pa bi menda bilo dobro, da Narodna stranka da dr. Grosmana preiskati, kajti bati se je, da je bolan.
*	Narodna stranka proti sedanji ceni živine. Na
volilnem shodu v Mozirju se je Narodna stranka po svojem kandidatu Ježovniku izjavila, naj se odpre meja za srbsko živino, ker je meso predrago. Zopet jim je torej eden iz-brbral, kako mislijo o kmetu. Sedaj boste videli, kako bodo zopet to tajili! Vsi od Kukovca pa do zadnjega kandidata! In vendar smo že v „Domovini" čitali članke v istem smislu.
*	Nesramna laž o dr. Korošcu. Predobro nam znani tat in goljuf, ki je sedaj največji zagovornik Žurmanove kandidature, laže v zadnji „Domovini", da je dr. Korošec pisal v „Slovencu" o Žnrmanu, da je za poslanca prestar in da bo kmalu umrl. Vsakdo, kdor pozna dr. Korošca, je itak prepričan, da je to samo ena izmed mnogoštevilnih laži, ki se sedaj trosijo o njem, vkljub temu smo še posebej pooblaščeni izjaviti, da dr. Korošec z dotičnim dopisom v „Slovencu" ni v nobeni zvezi. Jasno bo to vsakemu, če povemo, da se omenjena mesta nahajajo v „Slovenčevem" poročilu o mestinjskem shodu, na katerem dr. Korošec ni bil. „Domovina" še zopet premleva staro zgodbico, da je dr. Korošec prej Žurmanu večkrat pisal. To je res, ker ga je moral smatrati kot svojega zvestega pristaša, saj je vendar Zurman dr. Korošca vabil, naj kandidira v tem okraju in je na zaupnem shodu zanj glasoval ter ga označil kot najsposobnejšega kandidata. Potem pa so povabili Žurmana celjski doktorji k sebi, mu ponudili kandidaturo, in Žurmann je pozabil, da je mož.
*	Prijateljski stik z liberalci. Nekateri lahkoverni naši pristaši mislijo, da bi Roblek, Roš in drugi liberalni kandidati, ako bi bili izvoljeni, na Dunaju itak hodili skupno s poslanci Kmečke zveze. Glasilo njihove stranke pa je drugega mnenja. V zadnji številki piše o liberalnem kandidatu ljubljanskem Hribarju ter pravi: „ Neodvisni narodni poslanci iz Štajerskega bodo gotovo radi iskali prijateljski stik s tem odličnim možem" — liberalcem-Verjamemo. Naloga kmečkih pristašev bodi, da „neodvisnim^ ne bo treba iskati „stika."
*	Narodni stranki v premislek. Dokler je vsa veleobrt v tujih( rokah in im°:r> vsa velika podjetja po naših krajih nam Slovencem sovražni tujci v svojih rokah, smo gospodarsko odvisni in podložni tujemu kapitalu. V nevarnosti smo, da zginemo v valovih tujega kapitala. Naša skrb mora biti, da se Slovenci tudi lotijo velikih ^odjetij in se pobrigajo tudi za veleobrt, če pa jo že kje imamo, da jo zvesto čuvamo. Veliko podjetje za mas Slovence je n. pr. akcijska družba Žalsko-Laške pivovarne. Pa glejte, uslužbenci te družbe, ne da bi skrbeli za to, da vživa ta družba zaupanje pri vseh . Slovencih, se nekateri prav strastno zaletavajo v Kmečko zvezo in ji nasprotujejo na njenih shodih. Ali menite, da je to v prospeh tega narodnega podjetja ?! Pivovarna je med drugimi velikanskimi pivovarnami, ki tudi v naše kraje pošiljajo svoje pivo, že itak kakor majhen otrok med velikani, in sedaj še sejate mržnjo do nje! Delničarji, oglasite se, to škoduje vam in narodu. Nikakor ne smemo biti tega ponižnega mnenja, da mi pač nismo za taka velika podjetja, vse gre z združenimi močmi, toda bratovski boj pokonča vse'!
¡Maribor - Bistrica - Konjice.
Kandidat „Slovenske kmečke zveze":
FrancP i š e k, kmet v Hotinji vasi.
m Odbor „Slovanske Čitalnice" * Mariboru izreka javno prisrčno zahvalo vsem si. damam in gospodom, ki so s svojim požrtvovalnim sodelovanjem pomagali h krasnemu uspehu Gregorčičeve slavnosti dne 7. t. m. L. Koprivšek, t. č. predsednik; Dr. Ljudevit Pivko, t. č. tajnik.
m Občni zbor obeh podružnic sv. Cirila in Metoda v Mariboru se je vrši 11. t m v Narodnem domu" v najlepšem redu. Želeti bi le bi o da bi vsaj pristopili vsi gospodje kot udje možke podružnic«, katero je letošno leto skoro za dvakrat prekosila z denarnimi prispevki ženska podružnic*. Slava časutim damam! Poznamo pa več gospodov, ki že po več ler niso darovali za Cirila niti 2 borih krone u dnine. Vsa poročila so se sprijela z zadovoljnostjo. Dostavimo tem poročilom le še, kar tajnik ni hotel sam poroča i, da je on iz lastnega na-giba prodal od zadnjega zborovanja še za 200 kron narodnega koleka po največ v mariborski okolici. V mestu samem ga baje ni šlo za 20 kron v denar! To hoče nekaj reči!
m V Račjem je imel dne 16. t. m. Fr. Pišek shod. Predsedoval je g. Andrej Rečnik, župan. Zbralo se je 66 kmetov in shod se je vršil vzorno. Govor kandidata in ves program so z navdušmjem poslušali in se vsi za njega z gromovitm živio izrekli. Tako lepega shoda še kmeti v Račah nismo imeli.
m Kandidat F. Pišek imel je dne 17. aprila predpoldno volilni shod pri Sv. Miklavžu in popoldne v Digošah pri Zrkovcah. Njegov program so tudi nasprotniki zahvalno odobravali. Povsod so pa kmetje zelo ogorčeni na novo lovsko postavo in vsi zahtevajo, da naši deželni poslanci pri prv m zasedanju deželnega zbora predlagajo premembo zakona in da se zajec proglasi kot škodljivec, kterega naj bi vsakdo prosto zatiral.
m Konjice. Kakor se je že poročalo, je bralno društvo za konjiško okolico, v katerem so udje večinoma kmetje in kmečki mladeniči iz okolice, pristopilo k Slovenski kršč. soc. zvezi za Štajersko. Prireja že podučna predavanja ter širi med ljudstvo izobrazbo po kmačko-strokovnili in drugih časopisih
ter knjigah. Doslej je bilo pri našem bralnem društvu tudi nekaj, tržke slovenske gospode. A sedaj so naenkrat odstoprii, kakor bi se zmenili. Malo čudno! Alijih je k temu morebiti nagnilo preipričanje, da bralno društvo ni več na pravi poti,- odkar je Slov. kršč. soc. zvezi? „Svoji k svojim!"
m Poljčane-Studenice. Dne 7. aprila je sklical naš kandidat g. Franc Pišek volilni shod v Poljčane, katerega se je udeležilo okrog 30.0 ljudi. Shodu je predsedoval g. Janez Hauptman, kmet v Poljčanah. Predsednik nam predstavi gPišeka, ter mu da besedo. Kmetje in sploh vse zbrano ljudstvo je poslušalo z zanimanjem nje^dv program, kojega nam je g. kandidat tako poljudno in razumljivo razvijal. Boljšega kandidata Kmečka zveza ni mogla izbrati kakor je g. Pišek. Ta gospod ima res srce in čut za dandanes tako teptanega kmeta. Po končanem govoru se je predlagala izmed volilcev resolucija, se li sprejme kandidatura g, Pišeka, ali ne. In glejte, ko bi trenili, bila je roka slednjega zbo-rovaloa v zraku in razlegal se je krik: Živijo g{ Pišek ! Vas bodemo volili! Zborovalo se je popolnoma mirno. Dne 14. aprila pa je sklicala Narodna stranka shod v Studenice h Koropcu. G. uredniki Povedati vam moram, da ta gospod na 7. aprila Kmečki zvezi ni pustil zborovati. Zbobnala je ta stranka vkljub temu, da je bilo letakov polno po Poljčanah in okoiici, čujte in strmite, par železniS kih uradnikov iz Poljčan in par učiteljev iz okolice. Zborovalcev je bilo sicer okoli 100, toda od teh je bilo % pristašev Kmečke zveze, Y* pa ,štajerči|anske stranke. Shodu je predsedoval g. Koropec sata, kar teri je navzočim predstavil liberalnega kandidata g. V. G 1 a s e r j a, kojemu je dal besedo. Vaš program, g. Glaser, nam pač ni kaj dopadel. Bil je namreč zelo kratek in pomanjkljiv. Zakaj, ta žo sami veste. To kar ste nam razlagali, smo že mi in še več od kmeta Pišeka slišali. No, sicer smo imeli čast, vas videti kot od učitelja nastavljenega, kandidata, kot izvoljenega poslanca vas najbrž ne bomô videli, v kar pomozi Bog. Pa grom in peklo! Tudi dr. Gosak, o katerem smo že toliko slišali in brali, pridrvil je iz Celja, dalje g. Založnik iz Slovenske Bistrice in neki jurist Stibler sta prišla, da nae dravinjske kmete rešijo pogina. Take kolobocije, vam povem, g. urednik, pa že davno nisem slišal, kot na dan shoda. Neresnice se je govorilo, da s« je kar kadilo. Obljubovanja, lastne hvale in Bog ve kaj vse, ni bilo nikdar konec. Zabavljalo se je čez Kmečko zvezo in dr. Korošca. Samo teo-a se ni povedalo, da se je Narodna stranka osnovala na komando liberalnega odvetniškega koncipijenta dr. Kukovca, kateremu verni slovenski kmet ne bo nikdar zaupal. Naj torej ne iarbajo nas kmçte! Ali so res ti velikaši najbolj pametni ljudje na svetu, da bi mi morali ubogati te rogovilež , ki nam hočejo vriniti V. Glaserja, da bi mu pomagali vleči njegov irole-selj poln liberalnih učiteljev, obrtnikov itd. v državni zbor. Te politike dravinjski kmet ne pozna in je tudi nikoli ne bo priznal. Kmetje, glejmo, da s» otresemo teh frakarjev, ki poznajo le sedaj v volilnem času kmeta in imajo besedo kmet le na jeziku, v srcu pa nabrušen meč, da bi nam, ako bi mogli, takoj drugi dan razparali ne trebuha ampak žepe ! Naš kandidat je Fr. Pišek, kmet v Hotinji vasi pri Mariboru.
m Strašen poraz G laser levega shoda v Crešnjevcu. Kmetje pač ne marajo Narodne stranke. Za dne 14. t. m. je sklicala shod ob 8. uri na Crešn|jevec v prostorih znanega Stajercijanca gosp. Kresnika. Predsednikom je bil izvoljen g. Loren« Mlaker, župan iz Pretreža. Ta podeli besedo g. V. Glaserfu. V 10 minut trajajočem govoru je tako slabo razvijal svoj program, da so začeli kmetje "odrnjati in ugovarjati „to že vemo, to smo že slišali." Ne čudimo se temu, da je slabo govoril, ker je eden njegovih vneti'h pristašev pozneje povedal: „Glaser je celo noč v Bistrici prečul in mu sploh ni bila volja govoriti." Verjamemo, da mu ni bila volja govoriti, ko so prikorakali pristaši Kmečke zveze, kakih W na številu. Proti koncu njegovega govora zaupijejo kmetije: „Mi že imamo kandidata Fr. Pišeka." Ploskala sta samo Krulc in neki Vrh lož an. Drugi govorniki so bili dr. Gosak iz Celja, katerega so kmetje že poznali iz Slov. Bistrice, ko je rekel, da ne smejo kmetje kravat nositi. Govoril je nekaj o graj-ščakih, o letu 1848 in prišel do volilne reforme. Tu p1a zakličejo vsi: „To že vsaka baba ve, ni treba ponavljati." Ugovori so vedno hujši, kmetje nočejo poslušati. Ko konča, mu nihče ne ploska, razven ž« znanih zgoraj. Vrli kmet Miha Pogorovc interpelira, zakaj se ne pove nič o verskem stališču, in pov-darja geslo „vse za vero, dom, cesarja". Na to se je vprašalo g. kandidata, kakšno stališče zavzema proti Kmečki zvezi in Nace odgovori, „o tem bom jaz govoril", zoper to se protestira, mi zahtevamo od g. kandidata pojasnila. Debate se je udeležilo - " vrlih kmetov iz vseh treh občin. Posebno No čan, Sprager, Krajnc, Repnik i. dr. Predsedni' ključi shod. Po sobi zadoni strašen hrun in navd > šenje, vse vpije „Živijo Kmečka zveza, živijo njen kandidat Franc Pišek." Kaj takorrn Narodovci niso pričakovali na Crešnjevcu. Zraven Glaserja je bD tudi znani študent, ki bojda študira na ..dohtarja pravice." tMed drugim sv. opravilom se poda ta častna gospoda proti kolodvoru Slov. Bistrica. Nebo se je odprlo in začelo je deževati, in glej, niso imeli dežnikov. In tako je no njih deževalo pri zborovanju in pri odhodu. Svetujemo pa tej gospodi, naj na Crešntevec več no hodi, dru-™*" ma doživeti v»-čjo blamažo. 8e S» nimr> radosti.
m lz Makol. Na liberalnem shodu vStudenicah bilu sta iz Makol samo dva liberalna učitelja. Od teh je eden tajnik posojilnice ter ima letnih 1000 K. Tukaj rad dela z duhovniki, v politiki pa ne!
m Iz dravske doline. „Vdarimo po pastirju m ovce se bodo razkropile." Tega reka se je uajstrast-nejši izmed liberalcev dr. Kukovec s svojimi adju-tanti Lasjak, študent Stibler itd. popolno navzel, kajti na grd način napadajo naše voditelje in poročevalce v svojem glasilu članek za člankom. In ti gospodje, ki ne vedo drugih rečij, kakor samo svojim sobratom v skledo bljuvati, naj pomislijo nekoliko na klavern Glaserjev shod v Lehnu, in na Ro-šovo šnop^arijo (560 K). Gospodje! Ce se že hočete prepirati, imate zunaj svoje hiše dovolj -adiva! Svojim čiiateljem pa s svojim pisanjem rajši blažite um in srce, ne iztrgajte jim še zadnjo iskrico edinosti in narodne ljubezni! Vaši plunci, koje bruhate na nas, bodo nas kmete tesneje združili, in uverjeni bodite, da tudi mi ne bodemo samo poslušali vaših čenč.
m Kandidat Slov. km. zveze gosp. Franc Pišek je imel danes v četrtek shod na Ješenci zelo dobro obiskan. Predsedoval je domači župan g. J. Vauhoik. Program z navdušenjem sprejet in vsi za Pišeka. Sprejela se je resolucija : zajcu smrt, lovsko postavo prenarediti!
m V Švici so prijeli minoli teden ubeglega mariborskega usnjarja Stark-a, ki je ušel pred nekaj meseci iz Maribora, zapustivši veliko dolgov.
Maribor-Sv. Lenart,
Gor. Radgona-Ljutomer.
Kandidat „Slovenske kmečke zveze":
Ivan R o š k a r, kmet in deželni poslanec v Malni.
Volilni shodi. Kandidat Slovenske kmečke zveze g. Fr. R o š k a r priredi v nedeljo dne '21. t. m. dva shoda: pri Sv. Križu nad Mariborom po rani službi božji, pri Sv. Ilju v Slov. goricah po večernicah v Celcerjevi gostilni.
I Gornjeradgonski okraj. Torej tudi v našem volilnem okraju imajo Narodovci svojega lovilca glasov v osebi izdelovalca cementnih izdelkov ali kakor sam rajši sliši, tovarnarja Mursa. Njegovo ime je tudi nam Gornjerad-gončanom nekoliko znano, če je to tisti mož, ki ima svoje izdelke v zalogi pri. g. Škrleci. Tam beremo skoraj na vsaki kopanji le nemški napis: Jos. Mursa, Kraping b Luttenberg. Slovenski napisi so redki. Že tu se vidi, da se g. Mursa takorekoč sramuje slovenskega jezika. Ali vse to radi kruhoborstva ? Tak mož, ki se že doma sramuje slovenskega jezika, bi na Dunaju, pač slabo zastopal naše narodne pravice. Zato pa bodemo mi gornjeradgonski Slovenci svoja glasove dne 14. majnika enoglasno oddali odločno zavednemu kmetu Jan. Roškarju. Zdi se nam pa tudi, da Marsa niti v lastni občini Cven ne marajo, čeravno se je že tolikokrat potegoval, da bi ga volili županom. Ga pač poznajo 1
1 Shod Narodne stranke v Ljutomeru. Somišljenik nam piše: Iz radovednosti sem ae udeležil tega shoda; podati hočem resnično porodilo, da se nam ne bo očitala laž. Pripravljen sem pod to poročilo tudi postaviti podpise. Začne govoriti Spindler: Pravi, da je razočaran, da se je udeležilo pri deževnem vremenu toliko oseb (bilo jih je 85) in udarja po „Kmečki* zvezi; kandidati, da rastejo kakor gobe iz tal; pove odkrito, da tudi Narodna stranka postavi svoje. (Ne neodvisni kmetje? opomba ured.) Napada „Slov. Gosp." (Bivši Štajcrčijanec Domanjnko iz Bučečovec očita duhovnikom laž.) Preide počasi na volilni boj ter zdeluje vse kandidate Kmečke zveze po vrsti na grd način. Roškar, da ni nič storil, da bi mu bilo ljudstvo hvaležno. Predsednik shoda Lebar iz Vučjevesi se zahvaljuje za besede ter poziva navzoče, da nekdo predlaga kandidata. Sliši se klic: Rajh Joško. Toda ne boš Joske. Vzdigne se Škrobar iz Mote ter nasvetuje gospoda Mursa, tovarnarja na Krapju. Nekaj časa tišina. K besedi se oglasi dr. Cloupek iz Ljutomera, torej nevolilec tega okraja. Priporoča Mursa, daje dober gospodar itd. ter pravi proti koncu, <»a ima uzoren čebelnjak, na vrtih lep špargelj in i z d e luj e iz v r s tne cementne izdelke. Krojač Jelovšek kriči živio. Ne vem ali čebelam ali špargeljnu ali cementnim cevem, špindler kot zastopnik Narodne stranke izraža veliko veselje nad kandidatom g. Mursa. Ni čuda, saj je isti bil že na zaupnem shodn v Maribora izbran kandidaom, češ, da je on kmet, ki bo odločno nastopil proi dr. KoroScu. Povdarja, da bodo gotovo vsi ekraji za Mursa. (Nadučicelj Cvetko kliče „Brez dvoma!) K besedi se oglasi učitelj Scbneider ter priporoča g. Mursa kot svojega prijatelja še izza šolskih let. G. Mursa se poživlja, da se odioči, nakar začno govoriti, da pri sedanjih odnošajih ni upati na zmago. Za njegove živce in zdravje je to zoperno, zato Se ne obljubi gotovo, a je vendar zato. Pravi, da Kmečka zveza pomeni, da bi imeli vsi zvezane roke te»" preide nevede ali nehote, kakor je bilo soditi, na svoj kandidatni progr; m. Omenja, da ima Kmečka zveza 3. ali 5. letno šolsko dobo v programa. (Ni re.t!) Govori potem o nekih prenaredbah šole ter povdarja, da «e šolski čas ne sme nikakor skrajšati. Pravi, da se premalo brigamo za napredek in da je Ščavniška dolina glede na živinorejo zelo zanemarjena.
Navzoči 8oeijaldcmokrat Kukovec vpraša g. Špindlerja, kakšno stališče zavzema Nar. stranka napram narodni avtonomiji io proti deljenji posestev. G. Spindler očividuo ne zna, kaj j« avtonomija in povdarja, daje za proč od Gradca. Tudi dr. Cloupek odgovarja Kukovcu. Dr. Grossman ostro zavrača Kukovca zaradi govora zadnjo nedeljo, kjer je napadal Narodno strani o. Špindler zavrača Knkovčevo trditev, da je Narodna stranka meščanska stranka, začne zopet udrihati po Kmečki zvezi. V dvo ani nastane grozen trušč, ki ga povzroči g. Kov&čič, uslužbenec g. Kukovca, ki pravi, da delavcev nikdo ne omenja. NadučiteH Cvetko priporoma g. Mursa kot moža neomadeževanega ia ga vzpod-
buja, češ, da je to splošna želja Narodna stranke naj se ne brani iand-datere. Nadtr&telj Sehoc der pravi da gosp. Mu>sa tudi lahko mandat vrne, ako bi uoet pti svojem obrtu škodo. Dr. Grossin.tn pra i. naj se koristna zdravje gosp. Mur.-a, da pre «e bo „Slov. Gosp." pisal, da je bolan ali da bo umrl ud Končno vendar sprejmi: kandidamro *ebi v ponos m čast ter <i t se zaključi shod, ki je precej dolgo trajal. Govori tudi g. Pucoiija iz Cvena seve.di za Narodno stranko Da se kandidatur i na glasovanje. Toda bi! je sedaj komičen prizor Biizi trdeset zborovalcev pristašev Kmečke zveze ostane sedeti; h glasovanju se p> vzdign-jo vsi udeleženci iz trga, ki niso vc.li!ci v našem okraju. Bili so to učitelji, dokiurji m ojrtai&i; glasoval; so tudi vsi aavioči mlado letni „Sokoli", pa tudi vsi navzoči komiji ljutomerskih trgovin Koliko glasov bi sploh bilo za Mursa, če bi namreč glasovali le tisti, ki imajo ms volilno pravico v tem okraju? Spindler fce enkrat vabi v svoj tabor ia ščuva, da naj vsi delajo proti Kmečki zvezi. Ravno v trenutku, ko je hotel predsednik shod zaključit«, pa je imel g. Mursa smolo, da je ali se vsedol mimo stola, ali pa z istim padel. Neki hudoinušnež je zaklical: G. Mursa je že — palel. Splošen smeh: To je poročilo shoda. Rajhov Joško je tudi parkrat začel govoriti, pa ne gre in ne gre. Med drugim se je spravil na g. župnika Kunce in pogreval neko zadevo iz časa deieInozbor«kih volitev, katero je nasprotno tolmačil; tudi davno že premieto laž o nekem govoru g. dr. Korošca še kot dijaka. Špindler udari po gosp. kaplanu Štuhecu in po črnem gnjezdu pri Sv. Jurjn, katero mislijo v nedeljo raznesti. Ni pa povedal, da imata omenjena dva gospoda ne malo zaslugo, daje večina občin gornje radgonskega okraja v slov. rokah. Vztrajamo pri trditvi, da je Narodna stianka meščanska stranka, kar ji je očital tudi soe. dem. kandidat. Saj so bili skoraj vsi govorniki gospodje iz trga Ljutomera, ki niti med nami ne volijo. Omenim naj še, da bode Narodna stranka pisala, da je bila kandidatura enoglasno sprejeta. Res se nikdo od pristašev Kmečke zveze nt oglasil k besedi na vprašanje predsednika, če je kdo proti Mursi, ker so naši ljudje .-mamili celo stvar za pustno šolo Še nekaj. Gosp. Marsa v prvi vrsti ni kmet, ampak je cemenitni tovarnar. V lastni občini ni niti odbornik, v okrajnem zastopa je ven zletel, tudi dirkalsko društvo si gA ni volilo več svojim predsednikom. Iz njegove občino, ni bilo niti 10 zborovalcev, pač pa vsi ljutomerski obrtniki To je poročilo resnično in pravično, kdor bo pisal drugače, je lažnik, pripravljen sem priti z več podpisi na dan. — Eden ki se je udeležil iz radovednosti.
1 Sv. Jakob v Slov. gor. Mi podpisani Št. Jakobski fantje, za katere se neka baraba v „Štajercu" poteguje, odločno zavračamo take odvetnike, ker nima vzroka nasprotovati društvu ali njega predsedniku. Zavračamo tudi napad na Matija Ci-nar in Antonijo Majhen, ker vse to je neresnica. „Staj." zopet laže. St. Jakobski fantje. Janez ini Jožef Farazin. Anton in Franc Repolust. Franc in Ernest Ornik. Zmavc. Fras Ud.
1 Ljutomer. Usodepolni dan, 14. majnik, se čedalje bolj bliža. Boj med posameznimi' strankami narašča. V kratkem času smo bili počaščeni s tremi volilnimi shodi. Sedemnajstega sušca je imela volilni shod „Kmečka zveza". Govoril je kandidat Roškar ter bivši državni poslanec dr. Korošec. Cez štiristo navzočih volilcev se je z navdušenjem odločilo za kmeta Roškarja. Roškarjev nastop je ugajal celo nasprotnikom. Shod se je izvršil v najlepšem redu. Sedmi april nas je iznenadil z nečem, čes,ar še nismo videli v Ljutomeru. Veliki lepaki so naznanjali volilni shod, ki ga je sklical socijaldemokraški kandidat Viktor Kukovec, „Doktorji in duhovniki ne mar rajo ljudstva, socialdemokrati mu hočejo pomagati. Posebno hočejo pomagati delavcem in viničar^em." Tako in enako so vabili ljudstvo. Nekateri viničarji so res prišli. Lepe besede so jih privabile. Mislili so da jim bo gospod Viktor Kukovec takoj zvišal plačo, ali da jyn bodo milosrčni gospodje socijalde-mokratje dali vsaj kako miloščino. Iz tega vzroka so tudi nekatere ženske silile v dvorano. Najprej je govoril navzočim — bilo jih je kakih 150 — socijaldemokraški misijonar, pesnik in pisatelj Etbin Kristan iz Ljubljane. Govor je bil prikrojen za tovarniške delavce po mestih. Kar je bilo v njem dobrega, to zasleduje tudi k r š č a n s k a socijaldemokracija ne samo rdečkarji. Kristan je zagotavljal svoje poslušalce. da ni proti veri. On pač nikomur noče vzeti vere. Čudno! Drugi dan je pa govoril v Mariboru malo drugače. Tam je končal svoj govor z
bogokletnimi besedami: „ . . Proč s prok......sv.
daritvami (sv. mašo I), proč z malikovalstvom (molitev!), to bodi naša organizacija!" Dva dni -poznjeje je govoril v Mariboru, da je na slovenskem največ cerkev, pa tudi nai.veo tepcev! Ali ni to žalitev omikanega slov, ljudstva? — Tudi je rekel, da raje postane anarhist., da se pvisti raje obesiti,» ko pa da hi postal krščanski socialdemokrat. Duhovščina mu je strašno v želodcu! V Ljutomeru seveda ni bil ne proti veri, ne proti duhovščini ! Bil je n^jnedolžnejša ovčika. Kateri ga poznajo, pa so videli, da je za ovčjim oblačilom tičal grabljivi volk. V Mariboru je nastopil tako! Socijaldemokracija ni proti veri? — Socijaldemokraški voditelj, pisatelj in državni poslanec v Nemčiji, Bebel pa piše, da si krščansko in socijaldem. naziranje nasprotuje, kakor ogenj in voda: - Neki socijald. list piše: „Le če se premaga katoličanstvo, je mogoče, da zmaga načelo samostojnega mišljenja." Avstrijski socialdemokrat dr. Ellen-bogen piše o veri: „Vera ni nič drugega kakor sanjarija v glavah ljudj glede na one ¡zunanje sile, ki nadvladujejo njih vsakdanje življenje. Proti zlorabi vere za poneumljenje in podjarmljenje ljudstva moramo odločno nastopati." V Lincu je rekel rdečkar znani Pernersdorfer: „Na življenje in smrt se mora boriti socijalizem proti rimskemu klerikaliZmu (kato-
ličanstvu!) — —" Vse to nam je goreči misijonar Kristan zamočal v Ljutomer u. Šele v M: . ii tiru si je olajšal srce! Gospod Kristan zna tudi izvrstno kleti! Tudi pristaši narodne stranko so nek j pridobili, kakor priča „Narodnega lista" poročilo. Kristan je predstavil in poročal za kandidata Viktor Kukovca. Pri Kukovčevem nastopu so volilo i zaceli tiho odhajati. Obdelal je „Kmečko zvezo" in privoščil si je „Narodno stranko". Kmečka zveza ima program, lepe, visoke načrte, pa dosegla jih ne bo. Narodna stranka je brez programa. Ali so neumni, ali hudobni ter slepe ljudstvo. Korošcu priznava on, in tudi Narodna stranka mu ne more odreči, zmožnosti in moč, da še lahko kaj doseže. Dokler bo tako deloval, je vsak boj proti njemu zaman. Narodovci so v srcu pritrjevali. — Mi samo želimo, da bi vsi brez razločka stanu podpirali dr. Korošca pri njegovem požrtvovalnem delu ! —Narodna s t r a n-k a ni hotela zaostali. Napravila je shod v nedeljo 14. aprila. Udeležba je bila slaba. Mogoče je bilo okoli 100 oseb z nevolilci vred. Govornikov jim ni manjkalo. Govorili so sami napredni kmeje: dr, K. Chloupek, dr. GroBmann, cez. nadučitelj Schneider, vučenski nadučitelj Cvetko, urednik Spindler, zadnjega socijald. shoda bivši predsednik jermenar Karba, ekonom Rajhov Joško, cemenitar Mursa. Rad bi zbral vse cvetke govorništva, ki so vzcvel« na tem shodu, pa mi nedostaje prostora in! časa. Proti Roškarju so postavili za kandidata Jož. Mursa iz Sp. Krapja. Srečna ljutomerska župnija, ki ima tako rodovitna tla za kandidate ! Liberalizem je oče socialdemokratizma. Kakoršen oče takšen sin ! Oče in sin sta si bridke povedala v brk! Oba zadnja shoda sta lahko odprla oči omahljivcem, ki še niso pristopili h „Kmečki zvezi". ..Kmečka zveza" združuje vse stanove. Zato se ji ne bo odtegnil noben pravi rodoljub. Kmetje in prijatelji kmeta, delavci in viničarji združimo se!
1 Radenci. V graškej bolnišnici je umrl dne 8. t. m. ravnatelj radenske slatine g. Jan. Deller na operaciji v grlu v38. letu svoje dobe zapustivši vdovo in dvoje malih otročičev.
uir îfoerg - S! Grarîôe-
Šaštan|-Goni|if|rad
Kandidat „Slovenske kmečke zveze": Frane R o b i č, deželni odbornik v Gradcu.
s Slovenj gradeč. Pri volitvi v občinski odbor so bili izvoljeni sami Nemci in posilinemci.
s Šoštanj. Znani Hans Woschnaggg, tovarnar v Šoštanju, je neki delavce nagovarjal, naj volijo vsi — Ježovnika. Pa ne. da bi bil to sad kakšnega kompromisa ali „barantijje" sličen onemu zavoljo ol> činskih volitev. Hm: Za Ježovnika pa šoštanjski Nemci — to da misliti. Somišljenike pa opozarjamo, naj dobro pazijo na vsak pritisk na volilce in nam naznanijo.
s Ježovnikovi agitatorji na delu! V Šmartnu ob Paki je v neki gostilni poskušal za Ježovnika agitirati neki gospod iz Šoštanja. Hvalil ga je na vse pretege, kakor jud preležano blago. Poglejte, rekel je proti nekemu posestniku, ali bi ne bilo dobro, ko bi imeli tako blizu poslanca. V nedeljo popoldan, ko imate čas, bi lahko šli k njemu in mu potožili svoje težave. No, pa je na pravega naletel. Dotični posestnik mu je povedal, da liberalca n« voli, če bi ravno bil njegov sosed. Nato je, dotični Ježovnikov agitator „udaril" po dr. Korošcu. Kaj pa se vam je dr. Korošec tako naenkrat zameril? Ali ste že pozabili, kako ste bili ob zadnjih držav-nozborskih volitvah zanj navdušeni? Ali tako naglo menjate svoje politično prepričanje? Gotovim šoštanj-skim gospodom pa svetujemo, da nas s svojo politiko pri miru pustijo. Da ste nespretni politiki, ste pokazali pri šoštanjskih občinskih volitvah. Sicer je pa tako vsaka agitacija za Ježovnika zastonj. Mi smo odločno za kandidata Kmečke zveze deželnega odbornika g. Robiča.
s G. Robič in deželno odborništvo. Slovenski liberalni listi napadajo sedaj Robiča, da je deželni odbornik in da se še kljub temu zavzema za kandidaturo v državni zbor. Opomnimo, da nrej Robi ču tega nihče ni očital, dokler še ni bil kandidat Slovenske kmečke zveze. Politična neumnost ,pa bi tudi bila, da bi sedaj naenkrat moral odložiti g. Robič odborništvo, kajti temu bi se smejali samo Nemci, ki bi1 potem zasedli mesto slovenskega odbornika. G. Robič pa tudi ni: nikdar nobene službe ne poslanca ne odbornika zanemarjal, za to mu volilci lahko zaupajo kakor dosedaj.
s Nazarje. V nedeljo dne 14. aprila se je predstavil kandidat Kmečke zveze, deželni odbornik g-Franc Robič. Na shodu je bilo navzočih nad 100 mož; prišlo bi jih gotovo mnogo več. ko bi zvedeli za shod. Predsedoval je shodu župan mozirske oko-licse Janez Ovčjak. V svojem govoru je kandidat nam razložil svoj program, ki je vsestransko zadovoljil poslušalce. On hoče zastopati z vso energijo kmečke koristi in potrebe. Delal bo na to, da se meja tuji živini ne odpre. Deloval bo na to. da se ustanove z državno pomočjo kmetijske zadruge, da se bo napravila pri nas železnica. V zbornici si ho prizadeval, da se bo naredila postava za odpravo kmečkih dolgov in da se kmečka posestva ne smejo razkosati. V programu je tudi starostno zavarovanje kmečkih delavceiv in manjših kmetov. On hoče biti veren in naroden poslanec vernega in narodnega slovenskega kmeta. Preobširno bi bilo govoriti o co-
lem programu, ker vam, g. urednik, gotovo manjka prostora v listu. Drugi govornik g. M. Goričar je žibal celjsko Narodno stranko, ki je liberalna, kakor je tudi liberalen kandidat laži|neodvisnih kmetov Vinko Ježovnik. Liberalizem je poguba za kmeta, torej proč z Ježavnikom. Učitelj Anzelm je opozoril ljudi na gonjo „cerkev iz šole" tu zahteval od kandidata, da se v zbornici z vso silo upre tej gonji. Vzgoja brez verske podlage je nemogdča. Volilci so pozneje kandidata interpelirali glede lova in pašnikov. S shodom smo bili vsi prav zadovoljni.
s Ljubno. JRobičev volilni shod se je izvrstno obnesel. Navzočih krog 200 mož; med drugimi župani iz Ljubnega in Rečice. Lučki župan je prišel in ž njim skoro celi odbor. Kandidat g. Franc R o-b i č je razvil svoj program, ki je kmečki, slovenski in krščanski. Volilci so z vso pozornostjo poslušali im g. kandidatu pritrjevali. G. Petek se je odločno potegnil za kmete z ozirom na tukajšne šolske razmere. Tu pa nastane med kmelti buren prizor. K besedi se oglasita župan iz Ljubnega in Rečice, ki med burnim pritrjevanjem kmetov pojasnita • g. kandidatu kričeče šolske razmere. Silijo se v šolo otroci, ki so oddaljeni od šole do dve uri in še čez. Kaznujejo se ¡neusmiljeno ali z denarno 'rlobo ali pa z zaporom. V ječo je morala iti mati z dojenčkom v naročju. Ljudstvo ni zoper šole, pač pa je zoper krivično in krut,o postopanje šolskih oblasti G. kandida! na to pravi, da je tako postopanje pro-tipostavno; on bo v tej zadevi storil potrebne korake; obrnejo naj se pismeno na njega kot deželnega odbornika. G. kaplan Maks Goričar je pokazal v pravi luči kandidata „neodvisnih kmetov" g. V. Ježovnika. Dokazal je že itak znano resnico, da so ti „neodvisni kmetje" prav za prav le mladi celjski advokati in liberalni učitelji. Pozival je volilce, naj pokažejjo 14. maja, da je za Ježovnika najbolj pametno, če ostane pri starem. Liberalizem naj gre na Kranjsko nazaj. Pozivalo se je tudi nasprotnike, naj se oglasijo k besedi, pa hi imel nobeden dosti korajže.
s Ježovnikov shod v Mozirju. Shod se je vršil pri Vasletu. Zborovaleev je bilo okoli 100, med temi nekaj naših. Kandidat Narodne stranke g. Ježovnik je pokazal, da je slab govornik. Povedal je, kaj bi bilo dobro ukreniti tam na Dunaja Rekel je, da bi bilo dobro, da bi se meja odprla za usoz srbske živine. To radi verjamemo, da je Ježovnik zato, ¡iko pomislimo, da je — mesar. Mozirskim tržanom bi še mogoče bilo všeč, ako bi dobivali ceneje meso. Kmetje, kaj pa vi pravite k temu? Boste zadovoljni s tem, da se izvoli za poslanca mož, ki hoče delati na to, da pade cena živini? Napadal je tudi dosedajne državne poslance, da so lenarili in nič storili Odločno mu je oporekal mladenič Fr. Irman iz Šmartna ob Paki, in ga podučil, da so poslanci za nas pač dosegli, kolikor so sploh mogli. „Slov. Gospodarja" in dr. Korošca si je privoščil znani Ivan Grozni. Shod se je obnesel jako klaverno. Ježov-nikove kandidature niso niti na glasovanje pustili. Dan pred shodom je pravil Ivan Grozni, da bodo Ježovnika volili tudi mozirski — Nemci. Za počt! No potem si je pa lahko Ježovnik zmage gotov! Bomo videli dne 14. maja. Na svidenje tedaj!
s Ribnica. Dne 14. iebraarja t. 1. je umrla po dolgi bolezni v Arlici občespoštovana kmetica Apolonija Zgerm. V tem času pa je na smrt zbolela njena hčer kmetica v Janževemvrhu Jožefa Vomer pd. Papotnica. Ni vedela za smrt svoje matere, ker so se bali, da bi se prestrašila. Vendar ni nič pomagalo, umrla je 19. februarija. Niso se še rane zacelile, je že njej sledil njen mož v smrt. Dne 5. aprila je umrl zelo priljubljen lesni trgovec Fr. Vomer podomače Papotnik. Pogreb je bil velikanski. Naj v mira počivajo, otroke pa, ki so sami ostali, naj Bog potolaži.
s Kokarje. Zadnjič je bil skoraj na vsakem hrastu nabit pl&kat, kjer se je bobnslo na shod v Mozirje. Pod hrasti se svoje čase pobirajo kebri. Mi Kokarčani pa nismo taki kebri, da bi nas liberalni doktorji lovili. Nismo tako neumni, da bi ne spoznali, zakaj se gre Stvar je namreč taka: Ježovnika, ki je baje zelo pobožen in je tudi menda so vpregli v voz, doktorji pa furajo, ker si sami kandidirati ne upajo. Možice!ni si mislijo takole: če bo vlekel naš liberalni voz kak pobožen mož, potem smo gotovi. Pa ne boš, Jaka! Do zdaj je bilo vedno tako, da je šel konjiček tje, kamor so mu rekli tisti, ki imajo vajeti v rokah. Ali mislite, da bo pri Ježovniku drugače? Naj bo še tako pobožen, kdor se da furati od liberalcev, ga imamo za liberalca. 14. maja se bo videlo, da nismo nevedni kebri. Vsi bomo volili Robiča, ki bo izpolnjeval program kmečke zveze. Nam se vsem zdi, da gliha vkup štriha. Zato velja tudi o Ježovniku malo popravljena narodna pesem: Ježovnik pa glih tako . . . Ki radi vince pijete — znate farbat, znate klat in liberalni voz peljat . . .
s Iz Gornjega grada. Dne 14. aprila popoldan je imel kandidat Kmečke Zveze za gornjegrajski okraj volilni shod vGornjemgradu, ki se imenuje glavna opora liberalne stranke v tem okraju. Na shod je prišlo približno 350 kmetov iz fare Gornji-grad in Novaštifta. Sliod je otvoril in mu predsedoval g. Rakun, župan iz Rečice kot odposlanec odbora političnega društva, Najprej je dal besedo g. kandidatu Fr. R o b i č u, ki je v svojem govoru najprej v kratkem omenil, kako se je dosedaj zavzemal za kmečko stvar in potem razvijal program Kmečke1 zveze, za katerega hoče kot bodoči noslanec delovati. Zborovalci so celi čas z zanimanjem poslušali, kar je pričalo večkratnb "lasno pritrjevanje besedam govornika. Na to so sledila razna vprašanja in razne prošnje na kandidata,; za katerih uresničenje Tuaj bi se bodoči poslanec potegoval. Pred vsem se mora povdarjati odgovor, katerega je dal g. kandi-
dat na vprašanje v kaki zvezi je on z govorico, ki jo trosijo nasprotniki njegove kandidature, da se je namreč baje izrazil, da bo le enkrat voljen, potem bo delal, kakor bo hotel in se za kmečki progra:: ne bo več zmenil. Na to je opetovano zatrjeval, du takih besed ni nikdar govoril, in da na celi stvari ni niti pičice resnice, ker bi take beseda bile celo nasprotne njegovemu prepričanju, katerega ne mara nikdar zatajiti. Ko je predsednik zborovanja slednjič še priporočal sprejem kandidature gt. Robiča, katerega priporoča Kmečka zveza, in dal to na glasovanje, sledilo burno pritrjevanje. Na vprašanje pa, je li kedo proti tej kandidaturi, se ni nihče oglasil. K sklepu se je preč. er. dekan gornjegrajski zahvalil g. kandidatu, ki je imel v Gornjemgradu isti dan že tretji > volilni shod, in nredsedniku, za njun trud. Zborovaicem kmetom pa je priporočal, da dne 14. maja vsi brez izjeme izpolnijo svojo dolžnost ter volijo kandidata g. Robiča. Z trikratnim živijo na svetega Očeta in na svitle^a cesarja bil je shod zaključen. Med kmeti pa vlada veliko navdušenje. Celo oni, katere so pred par dnevi liberalni nasprotniki menili s svojim č u d n il m govorjenjem na svojo stran pridobiti, so sedaj v svojem sklepu potrjeni, par dni trajajoče omahljivosti pa se sramujejo.
s Sv. Andraž nad Polzelo. Kakor je že bilo povedano, je 12. t. m. ugasnila luč življenja našega blagega gospoda župnika. Kako priljubljeni in spoštovani so bili rajnki gpspod, pokazal j;e čez vse lep pogreb. Vkljub slabega vremena je ljudstvo kar vrelo skupaj. Prišli so, ne le domačini, ampak tudi iz bližnjih in daljnih far skazat rajnkemu zadnjo hvaležnost. Cerkev je bila prenapolnjena. Potem so nam v ginljivih besedah Ipovdarjali č. g. Bohinc iz Braslove tek njih blagega življenja, tako, da je bilo sleherno oko do solz ginjeno. Po dokončanih opravilih smo jih spremili tja, kjer počivajo lajni njih larani, nad katerimi so večinoma oni izrekli besede: prah si bil in v prah se povrneš. Ku, i britkost in žalost je bila, ko so izročili njih truplo v naročje matere zemlje, se ne. da popisati. Za zadnji pozdrav, za zadnjo slovo od njih so jim zapeli pevci polno gitajenja v srce segajočo nasrobniw. Naj počivajo v sredi svojih rajnih faranov anrn«. naš ljubljeni dušni vodnik, na grobu, pa naj ¡m> cveti venec nevenljive slave!
s Liberalni kandidat V. Ježovnik pridiguje. Res, ljudje božji, in kako pobožno in ganljivo, tako, da so ljudje jokali. Pa, kje pa je pridigal in o čem? 15.^ aprila je bil pogreb preč. g. Jakoba K r u š i č a v St. Andražu in to priliko je porabil „pobožni" Ježovnik in je pridigal v krčmi pri Deču o ookoj-nem g. župnilku St. Andražkem bojda tako lepo, da so se ljudje kar solzili. Imel je celo organista se sabo, Dolfa iz Skal. Od tam je šel pridigujoči kandidat h Cobalu, kjer pa ni pridigal, ker je bilo premalo poslušalcev. In zatrjeval je, kako je prijatelj duhovnikov. G. Ježovnik porabi vsako sredstvo, da bi le pridobil nekaj glasov. In zdaj ob volitvah se mu zdi primerno,: veljati kot prijatelj duhovnikov. In ljudje so ginjeni rekli: takega ne bi volili, ko tako spoštuje duhovnike? Kaj ne, gospodje pri Narodni stranki, ki se vedno norčujete iz „svetih mož", duhovnikov namreč, mej prostim ljudstvom bi se pa dalo takole agitirati s prijateljstvom duhovnikov? Kako se pravi takim ljudem? KHstus jim je osemkrat zaklical gorje. G. Ježovnik, vi si upate reči, da ste prijatelj duhovnov, ko ste vendar pristaš in kandidat tiste liberalne Narodne stranke, ki je nje načelo, duhovnikom izpodkapati spoštovanje, jih izriniti popolnoma iz javnega življenja, ko ste vendar od nekdaj naročnik „Slovenskega Naroda", najbolj ostudnega lista, lista, ki blati vše, kiar je katoliškega in na najgrši način obrekuje in z gnojnico poliva katoliške duhovnike in sv. cerkev, ki taji Boga in Božje razodetje, vi prijatelj duhovnov in katoliški mož! Pojte, pojte, St. Andražani niso tako neumni, da bi vam verjeli. Spomnite se vendar, kaj ste rekli pred nedolgo časa odličnemu možu: Na Avstrijskem ne bo prej miru, dokler duhovščina ne bo odpravljena, kakor na Francoskem. Kako se to zlaga s prijateljstvom do duhovnikov? Kako se pravi ljudem, ki se drugačne delajo, kadar je koristno, kakor so v resnici? In ne zlorabljajte rajnjega preblagega gospoda župnika in spoštovanja vrlih St. Andražanov do pokojnega dušnega pastirja v svojei agitacijske namene. To vam bo več škodovalo, kakor koristilo. Vsa dobra Št. Andraška lam ve, to lahko potrdijo najodličnejši moži, kaj so sodili pokojni sospod o vaši kandidaturi. Rajni so delali na to, da se voli mož, ki ga postavi krščanska Slovenska kmečka zve-zia, ne pa liberalna Narodna stranka. In dobri St. Andražani vejo, da je delovanje Narodne stranke, ki je Vajdeta postavila za kandidata, pokojnemu gospodu delalo veliko bridkost in žalost in zato bodo upoštevali poslednjo željo svojega preljubljenega gospoda. Ne oskrunjajte tor.ej, g. Ježovnik, spomina blagega pokojnika po krčmah s sladkimi besedami za agitacijo.
s Bočna pri Gornjemgradu. Redka so poročila iz naše krasne gornje Savinjske doline, pa ne da bi kdo mislil, da smo glede prihodnjih volitev res taki kimovci, kot bi se to lahko povzelo iz „Slov. Gosp." z dne 26. marca 1907 pok zglavjem ..Laž ima kratke no—" ampak mi svojega tihega delovanja radi tega ne obešamo na veliki zvon, ker se nočemo po časnikih prebirati s svojimi političnimi nasprotniki. Ce pa je mera le prepolna, rado čez gre. In tako se moramo tudi mi danes oglasiti. V cenjenem listu „Slov. Gosp." smo torej brali na označenem mestu, da. celjska Narodna stranka v našem volilnem okra-
ju računa na vsak način z gotovostjo na mandat. No temu pa ni tako. Narodni zvijačni celjski lisici bo >..:• grozdje prekislo, ker je previsoko. Slišali pa ' ...O, da se v vseh sosednjih župnijah volilci že dobro organizujejo glede prihodnjih volitev. Tudi mi Bočani ne bomo 'zaostali za njimi. Saj pa bi bilo tudi za našo komaj rojeno župnijo skrajno sramotno, da bi se takoj, ko smo še tako vneti za njo, ki smo jo komaj dobili, že vrgli v naročje brezverske Narodne stranke in volili njenega kandidata mesarja Ježovnika. Bočani! Dne 14. maja 1907 vsi na volišče! Naš kandidat je Franc R o b i č, deželni odbornik v Gradcu. Tega bomo volili!
s Liberalni kandidat Vinko Ježovnik moli! Da pravi in dobri kristjan moli, to se samo po sebi razume in nam se nič posebnega ne zdi. Pristašem Ježovnikovim se je pa to tako imenitno zdelo, da so nam prišli povedat. Bilo je pa to po shodu našega kandidata g. Robiča. Ko je „večno luč" zvonilo, smo pri Špenku ¿brani — bil je zraven tudi še g Robič — odmolili, koj nato pa pridrvi v sobo ves razburjen pristaš Ježovnikov in ž njim kakih osem drugih in pravi: „No, ali ste kaj tukaj molili, kakor je molil g„ Ježovnik?1* Molil je svojim v njegovi krčmi zbranim „angelo vo če-čenje" in da je Ježovnik molil, to se je njegovim pristašem t i ko čudno imenitno zdelo, da so morali koj raz glasiti. In res bilo je nekaj smeha po trgu tisti večer in dragi dan nad tem dogodkom. Mi smo se pa spomnili na „pobožne" kranjske liberalce, ki so tudi molili. Kaj ne, dobro jih posnemajo naši štajerski liberalci? Zdaj smo le še nato čakali, kdaj začne Vinko Ježovnik pridgati. „Berilo" bo lahko bral iz „Narodnega lista" na pr. poglavje „o misijonih, kako se tam strup vliva v srca kmečkih deklet" ali pa o puntarskih duhovnikih, evangelij pa iz „Slovenskega Naroda" na primer pogl, kako se naj zakon razdruži, kako se naj krščanski nauk odpravi iz šol ali pa kako je svet nastal brez Boga itd. In res dočakali smo.
Ptuj - Ormož.
Kandidat „Slovenske lonečke zveze":
dr. Miroslav P1 o j, dvorni svetnik na Dunaju.
p Iz ormožkega okraja. Že naprej smo vedeli,
da bo kandidat „Narodne stranke", ali „neodvisnih kmetov" kakor se v zadnjem času nazivljejo, tiste vrste, kakor vsi drugi, ako ga bo postavila stranka tudi za volilni okraj Ptuj—Ormož. In nismo se varali! Evo Vam volilci g. Jak. Zadravoa, paromli-narja iz Središča, protikandidata dvornega svetnika dr. Ploja. Že smo mislili, da si bode „Narodna stranka" premislila, proti dr. Ploju postaviti kandidata in da pač ne bo zlahka najti človeka, ki bj si drznil .nastopiti kiA kandidat proti kandidatu, kar kršen je dr. Ploj. In vendar se je našel Japec v Ra-kitju pri Središču. — Kaj vas je vendar premotilo, da ste se, g. Zadraviec, spustili v volilni boj kot kandidat proti kandidatu dr. Ploju? Ali ne čutite, da ste pritlikovec proti njemu? Ali mislite, da smo volilci ormožkega in ptujskega okraja tako zabiti, da bi ne znali presoditi, da ste Vi le ničla proti dr. Ploju, ki je nas, in posebno še Vas Sre-diščane, do sedaj tako izvrstno zastopal ne le v državni, ampak tudi v deželni zbornici! Na čegave glasove se vendar zanašate? Morda na par svojih središkili ožjih somišljenikov in „Stajercijancev" ? Ali vas ne bo sram, dobiti glas od ljudij, ki v današnji resni politiki nič ne štejejo? Vprašamo Vas, kako bodete mogli v svoji znani častililepnosti prenašati sramoten propad pri volitvah; ko bodete morali spoznati, da ste zlorabljeni od kolovodja Narodne stranke? Povemo Vam, da vas celo pretežna večina somišljenikov Narodne stranike ne bo volila, čeravno ste njen kandidat, ker vsak razsodni volivec ve, kaj in kdo je dr. /Ploj proti vam, in kaj sine od njega in kaj od Vas pričakovati. Mislimo, da Središčani tam doli najbolj vejo, ali jih bo Zadravec ali dr. Ploj mogel boljše zastopati! Svetovali bi Vam torej, da odstopite od te kandidature, da si prihranite večjo blamažo na dan 14. maja t. 1. in da premagujete svojo častihlepnost ob pravem času, sicer si nakopljete hudo razočaranje. Za vas je najboljše, da ostanete pri svoji obrti; ako pa vas mlinarstvo ne veseli več, pa začnite zopet žganje točiti, ker poslanski stolec je za vas pač previsok, da bi se mogli nanj sesti i-n „neodvisne kmete" v državnem zboru zastopati.
p Iz Središča. Kakor povsod, se tudi nri nas v Središču začenja volilno gibanje. Kakor znano, je dosedaj pri vseh državno- in deželnozborskih volitvah izkazal naš trg, da živimo v njem zavedni katoliški narodni Slovenci, kateri se držimo gesla: v slogi je moč. In zdaj hoče naš liberalni župan Sinko, bivši učitelj, to slogo razrušiti, 'on hoče narediti med nami Središčani, med sosedi in{ sorodniki, med brati in sestrami, nemir in razpor, mogoče zato, ker sam živi v razprtju, on hoče naš trg pogubiti v žrelu celjskih liberalcev. Novo izmišljena Narodna stranka nas hoče za norca imeti.' Dne 12. aprila je dal Sinka mnogo lepakov nabiti, na katerih kričijo liberalci: Za božjo voljo! Kmetje! Neodvisni volilci pridite in iz svoje sredine si oostavite kandidata! ¡Mi Središčani pa smo izvedeli že en teden poprej, da je ponudila Narodna stranfka kandidaturo paromlinarju Jakobu Z; ' avec v Središču. In sedaj shod neodvisnih v Pt i postavi ueodvis-rtega že poprej od Narodne st ke izbranega kandidata. Čudno! Povedano ti boi Zadravec, da bo-deš lahko preštel neodvisne dišave. Omeniti tudi moram, da so vsi neodvisni lepaki romali raz sten in potem je dal Sinko druge pribiti, pri katerih je moral stražiti. To je res slabo znametnje Narodne
stranke, katera bode morala svojo nezrelo sadje pobrati, ker mi smo vsi za našega zaslužnega kandidata g. dr. M. P 1 o j a, katerega nam je postavila Kmečka zveza, katera sicer ni udomačena pri nas, ker nam naš župani strastno pobija nje voditelfie, ker ni prijatelj kmeta. Središčani, deliijmo na to, da se udomači Kmečka zveza pri nas in mnogobrojno pri-stopajmo k nji, ker edino le Kmečka zveza nas bode branila vseh naših sovražnikov. Torej živela Kmečka zveza in nje kandidatje, kateri bodo cotovo tudi državni poslanci:. Kličem zdaj vsem zavednim Slovencem ptujskega in ormožkega okraja, naj pridejo na pomoč i4. maja nam Središčanom, da skupno volimo našega kandidata dr. P 1 o j a, ker neodvisni Zadravec ni zmožen in ni sposoben zia poslanca. Mi ga dobro poznamo. V prihodnje vam hočem natančneje popisati tega gospoda.
p Prazgodovinsko grobišče se je našlo na Ptujski gori nekoliko minut od sedanjega pokopališča v okolici, ki jo imenujejo „Sa vi nj sko". Pri reguknju vinogradov in pri sajenju krompirja so našli na stotine žganih grobov. Pepel je bil shranjen v večje in manjše lonce, nekateri •o bili prav orjaški. Žalibog, so ljudje vse razbili. Ko je „Zgodovinsko društvo" zvedelo za najdbo, je hitro odposlalo svojega odposlanca, a med tem je že bilo prekopano celo grobišče in vse vničeno. Le nekaj večjih črepinj se je še rešilo in pa dva kanenita predmeta. Kakor je iz črepinj spoznati, so bile posode napravljene brez lončarskega vre-tena, zelo rode, debele in prosto žgane. Kovinskih predme tov se ni našlo nič Grobovi so morali biti zelo stari, kar kaže na ondotno naselbino v pradavnih časih. Opomniti je, da se tudi v močvirnati nižavi pod Ptujsko goro, desno od ceste, ki gre proti Sv. Lovrenca, nahaja več gomil. Večje so že razrorali ptujski nemčurji, eno izmed manjših je preiskalo tudi „Zgodovinsko društvo". Ti grobovi in gomile so zelo važen kažipot za najstarejšo zgodovino tega kraja. Opozarjamo pa zopet vse tiste, ki sploh berejo časnike, naj vendar opozorijo ljudi, da ne bodo najdenih starinskih reči razbijali, ampak hitro ee naj obvesti „Zgodovinsko društvo'1, "kar se pa najde, se Daj skrbno shrani. Želeti bi bilo, da si vsak ko ičkaj omikan človek naroči II. zv. „Zgodovinske knjižnice", ki poučuje ravno o prazgodovinskih izkopinah. Stane s poštnino vred samo 45 vin. Zlasti pa bi se naj v šoli in v društvih ljudje poučili varovati starinske reči, ne pa jih razbijati.
p Mala Nedelja. Umrl je v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu dne 14. t. m. Anton G r e-g o r i č od Male Nedelje. Bil je blag mož mirnega značaja ter znan daleč okrog kot izboreni,celo umetni mizar. Njegovo delo so novejši gotični oltarji pri Sv. Križu na Murskem polju. N. v. m. p.!
p Na Vurbergu pri Ptuju so iz Drave potegnili neznanega človeka •mošffcega spola, starega okrog 60 let. Odkodi je bil utopljenec, se ne ve.
Bogatec-Šmarje- Kozje.
Kandidat „Slovenske kmečke zveze":
dr. Anton Korošec, urednik v Mariboru.
r Volilni shodi bodo dne 21. t. m. v Bučah in v Koprivnici.
r Dr. Korošec v domačem okraju. Iz Polic pri Radgoni nam piše odličen kmet-rodoljub: Kakor poroča „Domovina" od 12. t. m. je na volilnem shodu v Mestinju trdil načelnik takozvane narodnei stranke g. dr. Kukovec zlobno neresnico, rekši, da č. g. dr. Korošca v domačem njegovem okraju nigdo ne mara in da je dobil pri zadnji deželnozborski litvi le štiri glase. Kar se tiče prve trditve, bi vendar dr. Kukoveo moral vedeti, da smo bili gornje-radgonski Slovenci prvi, ki smo se izrekli' na županskem shodu pri Kapeli dne 6. maja 1906 petindeve-deset na številu enoglasno za kandidaturo č. g. dr. Korošca. In to zato, ker ga poznamo že od dijaških let sem, kot delavnega in radikalnega rodoljuba. Pa tudi sedaj bi ga z veseljem volili, in bi gotovo tudi si(jajno prodrl, a žal, |fla našim prošnjam ni ustregel. Druga laž pa je še večja, kajti pri zadnji deželnozborski volitvi je iz gornjeradgonskega okraja oddalo 41 volilnih mož svoje glasove Korošcu, 7 bilo njih je za renegata Wratschkota in 1 beri eden za Ko-čevarja. G. Kukovec imenuje se doktor pravice, in biti hoče voditelj neke slovenske stranke', a vendar si upa glasom „Domovine" tako zlobno govoriti čez lastne sobrate in to celo takeL ki zo za našo prebu-jo že toliko storili. Veste kak mi pravimo takim ljudem? Da so izdajalci! Le tako naprej, mi vemo kaj imamo storiti, in bodemo to tudi najlepše pokazali pri volitvi državnega poslanca dne 14. maja!
Gornjeradgonski kmet.
r Kozje. Na praznik sv. Jožefa, dne 1. sušca so se sklicali zaupniki Kmečke zveze h celega kozjanskega okraja v Kozje na posvetovanje. Prišli so skoro vsi povabljeni zaupniki, ki jih je bilo nad 70, le Sentpetrani so nekako izostali. Na tem zaupnem shodu se je proglasila kandidatura g. dr. Ant. Korošca. Vsi so bili za to kandidaturo. — Tukaj smrt neusmiljeno gospodari. V kratki dobi je pokosila kar štiri osebe. Na veliki četrtek je umrla velespoštovana žena Neža Planine iz Opečnika pri Kozjem v breški bolnišnici, v kateri je bila le nekaj ur. Rajna je bila dobrotljivega in smiljenega srca. Zapušča moža in nekaj nepreskrbljenih otrok — Beli teden pa je umrl vojak stare korenine po domačem imenu Baj-zek. Zgubil je v neki bitki nogo in tako hodil po brglah samo po eni nogi. Vedel je marsikaj Dovedati iz vojaškega življenja. — Dne 9. anrila je umrla v Kozjem stara gospa Haler, mati tukajšne tobaka-rice -lozefe Haler. Rajna je bila že delj časa bo-Jehna. — Dne 10. aprila ob 8. uri ¿večer je umrl
Jožef Polak, posestnik v Kozjem. Bil je več let cerkveni ključar. Pred štirimi leti je bil v Lurdu in od iste dobe je živel spokorno in Bogu vdan. Vsem rajnim naj sveti večna luč! — Delali bi radi na polju in po vinogradih, pa nas deževno vreme vedno moti. Daj nam Bog lepega in topleaa vremena !
V Dob j u so nameravali napraviti liberalni na-prednjaki pretečeno nedeljo dne 14. t. m. shod pri Detomu. Najeli so že govornika iz Trbovelj, na se mu je zdelo preneumno, zabavljati praznim stenam, zato ni bilo shoda.
r Kaj pišejo o Žurmanu? Iz Rogaške Slatine nam pišejo: V Velikem tednu je hodil Žurman v Celje, da je dobil tam od generalov liberalne stranke potrdilo za kandidata. „Narodni List" pa piše, da so si ga izbrali kmetje. O Žurmanu pišejo, da je hodil v gimnazijo. To je res, a gimnazije ni zapustil iz ljubezni do kmečkega stanu, ampak iz strahu pred dvojkami. Sošolci vemo tudi nekaj povedati. Po ponesrečeinih šitudijah je bil Žurman 1 sodnijski pisar in še le pozneje je prišel domov. „Narodnemu Listu" svetujemo, naj ne laže. ker smo tako prisiljeni laži popraviti in govoriti o stvareh, o katerih bi sicer nikdar ne govorili.
Celje -Vransko.
Kandidat „Slovenske kmečke zveze*:
dr. Josip P o v a 1 e j, finančni komisar v Mariboru.
c V Celju bo v nedeljo 21. t. m. ob 3. uri popoldan v Narodnem domu zaupen volilni shod, na katerem bo govoril kandidat Kmečke zvezo dr. Povalej.
c Okrajno glavarstvo v Celju naznanja, da se bodo ustmeni posli s strankami vršili le v sredo in soboto, ob drugih uradnih dnevih pa le nujne zadeve.
c Občinske volitve v okolici Celje je namestnija potrdila ter zavruila pritožbo Nemcev.
c Žalec. Dne 14. t. m. je priredilo „Kmečko bralno društvo" v Ložnici pri Žalcu veselico s štiri-dejansko narodno igro „Zaklad". Da si je bilo vreme jako neugodno, vkljub temu obnesla se je veselica sijajno. Zopet bila nam je priložnost občudovati mlade ložniške diletante, ki so to pot pokazali svoj bogati talent. Pred vsemi odlikovala se je gdč. Marica Tratnikova, ki je globoko vtopljena v svojo ulogo predstavljala rejenko Najdo. Njej pa je krepko in ljubko odgovarjal njen ženin Štefan g. J. Tratnik. G. Fran. Kočevar izpeljal je mojstrsko ulogo starega skopuha Pehača. Tudi oče Rovan g. Al. Delakorda bil je mož na svojem mestu. Z občudovanjem opazovali smo mater Marjeto gdč. Ano Liuk. Dokaj smeha pa sta povzročila Rovanpv hlaipec, oziroma vaški črednik Pipel g. Fran Krajšek ter vaški čevljar Klepec g. Ivan Zagode. V osebi fe. Jak. Kunst smo videli berača Burnika, da si bolje ne da predstaviti. Tudi ostale uloge šo bile v dobrih rokah. Vsa čast toraj vrlim igralcem! Želimo pa, da delujejo naprej ter nam priredijo še mno^o tako prijetnih večerov.
c Št. Jurij ob juž. žel. „Narodni List,, in „Sta-jerc (gliha vkup štriha!) prav pridno napadata naše fante in dekleta našega kat. bral. društva. Le pridno nas napadajte, s tem nam dajete le pogum, da smo še delavnejši, tu'di število udov kat. braln. društva se vedno bolj množi, kajti šteje že 132 članov in ne bo dolgo, da bomo šteli 150 udov. Na nesramne laži „Narod. Lista" in „Štajerca" sploh ne maramo odgovoriti, kajti sramotno bi bilo za tistega, kogar ta dva lista hvalita. Več fantov in deklet kat. braln. društva.
c Agitatorji za „kmetovalca" Robleka so z večine hmeljski mešetarji. Sedaj lazijo okolu kmetov ter jim lahno na uho trobijo: živijo Roblek. Kadar pa ob strani judov mešetarijo, pa grajajo tudi najlepši golding na vse pretege, da za svojvžep več primešetarijo. Kmetje, ali res mislite, da so ti mešetarji vaši prijatelji? Prijatelj hoče in stori kmetu le dobro, je vnet za njegov dobiček, se nfe pita na kmečke stroške. Agitatorji mešetarji pa na tisoče na leto potegnejo v svoje žepe. Sedaj pa hočejo biti kmečki prijatelji. Kmetje, proč ž njimi!
c Obrekovalci duhovnikov v zapor. G. dr. Jančiča, kaplana v Žalcu so razni pristaši „Narodne stranke" grdo obrekovali. En tak mož, ki se je odlikoval pri tem obrekovanju, neki Sagmeister iz Žalca je stal v sredo 14. t. m. pred sodiščem rv Celju. Sodnik ga je. obsodil na tri dni ječe, da bo v tihi celici lahko premišljeval, kako bo v prihodnje bolje agjtiral z'a g. Robleka. K temu še mora plačati dva odvetnika. Tega Sagmeistra je zagovarjal pri sodniji g. dr. Božič, celjski kolovodja „Narodne stranke".
c Shode z godbo si ne more privoščiti vsak kandidat. To veselje ima le g. Vir. Povalej. Tega kandidata spremlja po njegovih shodih Kuketz-Cvikl-Pikl-banda, in sicer brezplačno. Ta banda od kandidata ne zahteva drugega, kakor da bi jim govoril na shodih. V St. Pavlu pa jim tega veselja ni hotel naprajviti. Niti besede jim ni privoščil. Zato mu bodo ti muzkontarji menda zelo zamerili, in ne bodo več zastonj muzicirali. — Sicer pa pravijo hudobni jeziki, da ti muzkontarji ne delajo zastonj. Le to se nfc ve, ali vlečejo plačo iz Cetijtn ali| ifc pivovarne. G. Robleku so bojda že tudi nadležnij, ker se jih začenja sramovati.
c „Narodna stranka" in pobožnost. Tajnik celjske okolice agitira za g. Robleka s tem, da pravi neresnico, da g. dr. Povalej že 20 let ni bil pri spovedi, g. Roblek pa da je bil še zadnjo nedeljo pri
kapucinih pri spovedi. G. 'Roblek, kam pa hodijo vaši muzikanti k sv. maši po nedeljah? Dne 14. t. m. so že ob petih zjutraj lumpali v Žalcu, potem se pa peljali na treh vozovih v St. Pavi, kjer so med službo božjo zasedli vse gostilniške prostore. Tako seveda pristaši Kmečke zveze, ki, so bili pri sv. maši, niso mogli prehiteti teh „pobožnih" muzikan-tov. O g. Percu, tajniku celjske okolice, še pa ni zgovorjena zadnja beseda.
c Vrbje pri Žalcu. Ne morem opisati, kako grize in bode žalska nemškutarsko socialdemokratsko liberalna stranka na vse strani. Ker so v Žalcu večinoma šami hmeljevi mešetarji, se bojijo za svoje žepe, da bi jim ne spodrknilo pri hmeljevi kupčiji vsled Kmečke zveze. — Zato agitirajo od hiše do hiše, kjer bi se kaj dalo vloviti v njihove zanjke. V ta namen sta tudi prišla v našo vaš, agitirat za kandidaturo hmeljskega mešetarja Robleka, hmeljska mešetarja Rihard Bergman in sin krojača Franc Piki. Kmet A. J. jim je oporekal, češ: Roblek ni sposoben za poslanca, ker je bolanC Tega sami tudi ne tajijo, toda njim ni za zmago Robleka, ampak za zmago liberalne stranke.
Predrznost žalskih liberalcev že presega vse meje. Dr. Povaieja zalezujejo kakor volkovi, da se že poštenemu človeku studi. Gospod Roblek, to ni čast za Vas, da imate take olikanee na svoji strani!
Iz Žalca nam pišs kmet: Slavno uredništvo! Sprejmite dopis iz kmečke roke. Volitve se bližajo, volilna borbü bo pa huda. Liberalci in socijaldemokrati s.) se združili in agitirajo na vs<? pretege; tudi za pijačo daj ajo, samo da bi kmete na sujj stran dobili; seveda zdaj so nam sladki prijatelji, po volitvah nam bodo pa fige kazali. Žal da je tudi nekaj takih umahljivcev, da svojo rnačajnost za kupico vina prodajo. Kmetje, ali bomo tudi mi pri taki stranki? Nikakor ne! predobro jih poznamo od Jcžefovega v Celju, kjer so mirne kmete z žvižganjem in nesramnimi priimki izzivali. Vrli Galičani so tudo lahko spoznali, kaj zna liberalna socij. demokraška stranka. Če bi ta novo pečena stranka g. Robleka postavila za poslanca, kar še ni gotovo, bo on do kmetov imel lahko ulogo, saj ni programa nikakoršnega razvil. Če ga bi svoj čas vprašali, kaj je storit za nas kmete, bo imel lahek odgovor: „saj vam nisem nič obljubil". Tudi njegovo rahlo zdravje mu ne bo pripuščalo, da bi sploh mogel v zbornici kaj delati. Žalčani to sami predobro vejo, pa njim se gre le za čast žalskega trga, če le ne bodo iz blata' v lužo zabredli. Ali je res slava žalskega trga, katerega jepoznačajnosti in svojim možatim nastopom povzdignil nepozabni g. Janez H a u-senbichler (Slava mu!) zdaj ž njim pokopana? Ponosen sem bil, da sem žalski rojak, pa zdaj ne več. — Zoper g. R o b 1 e k a jaz nimam graje; on se kaže dobrega katoličana. Pa kakor vse kaže, mišljenja je drugega. Za Kmečko zvezo njemu ni, seveda, kmetje smo premalo izobraženi v žvižganju, v tem so žalski liberalci mojstri. Kaj imamo pričakovati od take stranke, imamo vzgled iz Francoskega. No, v Žalcu že imamo nekaj takih mladih liberalcev, da bi radi posnemali francoske framasone; z obrekovanjem in lažmi bi radi dobre duhovnike ob čast in poštenje spravili, pa najbrž bodo sami čast zgubili, če so jo sploh kedaj imeli. Ženinu Kukecu pa svetujemo, naj se kmalu poroči, drugače bo osivel ženin postal od samih skrbi, ker tako pridno agitira ter iz „Slovenskega Naroda" evangelij oznanuje. Štajercijauec in demokrat C v i k 1 in pa Roblek sta si bila velika nasprotnika, tudi sodnijsko sta se napadala, sedaj pa sta si postala prijatelja, zdaj socijalna in liberalna stranka skupaj agitira za Robleka. Lepa stranka! Samo da bi Kmečko zvezo uničili. Mi pa bomo poslanca volili, kte-rega nam je Kmečka zveza postavila v osebi g. finančnega komisarja Povaieja, ker npamo, da bo s svojim možatim nastopom tudi za kmete deloval. Živijo Kmečka zveza!
c Sv. Jurij ob juž. žel. Kakor smo že nekoliko poročali je tukajšno liberalno društvo „Knj ižnica" priredilo na velikonočni ponedeljek igro „Urban Smnkova ženitev" in tamburaški koncert. Igro je občinstvo takoj kritiziralo, ker so se na odru godile reči, o katerih še /nanoo na primernem mestu pozneje natančneje govoriti. Udeležba je bila tako velika, da smo našteli z igralci in tamburaši vred celih 35 oseb. Po predstavi so pa prišli po r.i klju-ibi v gostilno štirje fantje med njimi tudi predsednik n. š?ga vrlega „Kat. bral. društva". Vedli so se popolnoma m rno in dostojno, kar naenkrat pa prileti predsednik kni;žniee učitelj K veder k dotični mizi ter jih začne grdo poviti, da so nazadnjaki in nesramni ljudje. Od teh fantov mu ni nobeden nič odgovoril pač p:i ie vstal neki kmet ter je reke!, tukaj pri naši mizi nimate nič opraviti, mi smo popolnoma mirni in ne potrebujemo Vašega kričanja. Slavni govornik jo je odkuril nazaj k svoji mizi. Vprašamo Va* pa: Ali je to društvo, ki hoče izobraževati? Igre, katere prirejate, so ljudem naravnost pohnjžljive. Ako pa pride miren človek v njihovo sredino. krnijo nad njim. Pred kratkim pisal „Nar. list" kakšne ro Ungaijeva dekleta, ki se v kat brni. društvu izobraznjejo Mi Vam pa v obraz povemo, da ena ¡¿caed teh deklet ve več olike kakor cela učiteljsko-liberalna kompa-nija skupaj. Takšni so torej naši učitelji. Kadar pa pijejo, pa vedno kričijo: Šentjurska kri! Dragi kmetje, delajmo na to, da njim ne bo treba dolgo tako kričati, ampak da njim prej ko prej mi zakličemo srečno pot. Imamo res v naši sredini hvalevredne gosp. učitelje in gdč. učiteljice. Ali žal sta med njimi dva, s katerima cela fara ni zadovoljna.
c Mozirje. Razširila se je po Mozirju in okolici ravno na Veliko noč novica, da je ce* r tožen. Ljudje so se začudeno povpraševali, kdo in ka o je mogel tožiti cesarja; ali ga toži kak minister ali kdo? No, ne, tožen je samo mozirski Cesar od tajnika rok od Ijs c zadruge, radi obdol-žitve nepravilnega dejanja. Tod.» pr sodnijski obravnavi dne 11. aprila pa se je dokaz;tk s 7 pričami, da je govoril Cesar resnico in da je imei prav, ter bil oproščen. Sodnijske stroške pa mora plačati to/.telj, tajnik rokodeljske zadruge, Ivan Lipdd. To je doka iravice. Pripomniti pa še moramo posebno to, da se je začelo to gibanje ravno na
Veliko noč. (Vstajenje Gospodovo.) Tudi kmečka zavest vstaja v Mozirju, kar je za Mozirje velikega pomena. V kratkem še več. Na svidenje!
c Iz Gotoveli. Zadnjič Si je neki dopisnik privoščil malo šale ali pa zvijače, ker je v kratkem dopisu iz Gatovelj poročal, da so se GotovljanS odlomili za poslanca „Slovenske kmečke zveze". Zatoraj moram resnici na ljubo potrditi, da ravno Gotovlje so sedaj za Žalcem naljbolj okužene od „Narodne stranke". Saj se je na shodu v ¡Galiciji nekdo i2 Gotovelj ba"e širokoustil, da v Gotavljah razen g. župnika in pisca teh vrst ni nihče za kandidata Kmečke zveze. Sicer pa bodemo to videli še le pri vol i Ivi; ni treba vsakemu srca na jezikh nositi in se izpostavljati surovosti pristašev Narodne stranke. Da so v Gotovljah take razmere, ni čuda, ker ravno iz Gotovelj izhaja več apostolov nove liberalne „Narodne stranke", ki si znajo naše domačine, če ne z lepo, pa tudi z osorno besedo, pridobiti za svoje namene;; in naše zapeljano ljudstvo zaslepljeno v strankarski strasti jim slepo sledi. Dragi mi! Zakaj pa toliko razburjenja? Zakaj pa hodijo žalski žvižgovci od shoda do shoda, hoteč preprečiti naša zborovanja in predstavo našega kandidata? Samo zato, da s svojim krikom in žvižgom resnjlci ušesa mašijo, ker se bojijo, *da bi naše ljudstvo slišalo program naše „Slov. kmečke zveze", zvedelo pravo svojo korist in tej surovi narodni stranki hrbet obrnili. Osebnosti kandidatov nas naj ne zanimajo ti liko, kakor načela stranke, kterim pripadajo. Predragi! Kmečko vprašanje na katoliški podlagi je sproženo in se bode rešilo kljub vsem ozirom združenih nasprotujočih strank! Proti osebi sami narodnega oziroma neodvisnega kandidata bi tudi Kmečka zveza gotovo ne imela mnogo pomislekov, a on neče priznati našega programa in se je dal pregovoriti od pristašev Narodne stranke, ktera načela nasprotujejo našim načelom, in se bode moral tudi ravnati po nasvetu teh, kterim se je dal pregovoriti, zato ga Kmečka zveza ne more priporočati. Da so pa načela ivirodne stranke naravnost izdajalska; in so nje pristaši, samo vsled katoliške podlage, na kterej stoji Kmečka zveza, pripravljeni se proti njej zavezati s socijalnimi demokrati, štajercijanci, nemškutarji in celo z Nemci, to čivkajo ze vrabci na strehi. Rojaki, to pomislite in potem trezno sodite! Kar pa se kandidata narodne stranke za občino Gotovlje posebej zadeva, Vas svoje občane samo opozorim na našo „Trengo". Ali ne bo on svoj prvi poslaniški vpliv v to obrnil, da se nam „Trenga" ugrabi? To bi bila lepa hvaležnost za toliko zaupanje! Toliko v pojasnilo in hoteč nikogar žaliti. Za pravi napredek Gotovelj vedno vneti Tone Gotoveljski.
c Čudež na Dobrni. Zdaj še pa to! Ni dovolj, da se godijo na Dobrni vse mogoče in nemogoče reči, nazadnje še pa kaj ¿fikega! A po naravnem potu se stvar ni mogla prigoditi, torej ne ostane druga, kakor čudež. Pa ko bi navadni dobrnski grešni ljudje to spoznali, bi ne vleklo veliko, a spoznali so to — naprednjaki, ki i>e na take stvari gotovo bolj razumejo, kakor mi. in še prav resno trdijo, da je tako. In še hudi so -ovrh, in hočejo pred sodnijo dokazati, da je tako. Morebiti bi še celo prisegli. Na kaj le? Gotovo na svoje „napredne" duše! Pa povejmo rajši, kaj se je zgodilo. Ni še dolgo tega, kar je pisal nek mlečnozobni napred-njak iz Dobrne v ptujsko motovilo, da dobrnski g. kaplan ni blagoslovil „dva možaka pristaša napredne stranke". Da se možaki pristaši napredne stranke tako močno brigajo za blagoslov, nismo vedeli. Mislili smo, da napredna kolena sploh ne pokleknejo. Naj pa bo že tako ali tako, čudež je pač v tem, da sta se ta dva možaka pristaša napredne stranke spremenila v — dve ženski! Pred kratkim je namreč ptujski listič, ki se je skregal z resnico, pisal, da g. kaplan ni blagoslovil „dve ženski." To-re(j ne more biti drugače, kakor da sta se „dva možaka pristaša napredne stranke" spremenila v — dve ženski! In to gre vendar samo na čudežen način ! „Možaki" v ženskih kiklah — to je torej „Sta-jerčeva" napredna stranka! Morajo res biti veliki duševni reveži ti Štajerčevi naprednjaki, da morjo prebavljati take stvari. Ce pa že kdo na noben način noče verjeti, da se je zgodil čude'ž, pa si lahko razlaga stvar tako, da so Štajerčevi možaki pristaši napredne stranke itak — babe, potem se jim pa res ni treba nič spreminjati! Ne vemo, komu bi bolj čestitali: ali „Štajercu", ali njegovim napred-nijakom. Hajl „napredna zveza", ki si privezana zadaj na nemške in nemčurske škrice!
c Surovi izgredi Roblekove stranke v Št. Pavlu v Sav. dolini. Videli smo ostudno gonjo, ki so jo na Jožefovo v Celju vprizorlli najeti razgrajači proti shodu Kmečke zveze. Od tedaj je ta fa-kinaža, po večini žalski otroci, noč in dani na nogah, da za dobro plačo moti dr. Povaleje\e shode. To je cela kompanija, oboroženi s palicami in instrumenti. Odtod se jih je že prijelo ime žalska godba. Ta druhal postaja od shoda do shoda drz-oejša in nesramnejša. Za zadnjo nedeljo je dr. Po-vaiej napovedal volilni shod v Št. Pavlu, pa samo za pristaše Kmečke zveze. Pa kaj to moti pristaše surovosti in nasilja! Na vse zgodaj že so zasedli St. Pavel. Da bi svoje nečedno delo bolje opravili, nabrali so si sebi voljnih tovarišev iz cele doline, od Kranjskega do Celja jih je klical telegraf skupaj. Domačinom v čast se mora reči, da se razun par znanih neprijateljev nihče ni pridružil tej posu-roveli bandi. Ko je ta zagledala kandidata, je vplivalo to na te nasilneže tako kakor rudeča cunja na bika. Med vpitjem „Živijo Roblek" je kar deževalo
najostudnejših psovk. Kdor je videl te od žganja nabuljene obraze, slišal to hludičevanje in najblaz-nejše izbruhe Roblekovih agitatorjev, je spoznal, da je ta podivjana tolpa zmožna vsakega zločina. Kdor bi jim bil nasprotoval, pa bi ga bili1 kakor psa na tla pobili! Razni klici teh lepih duš, so to dovolj na glas razodevali. Pa Povalejevih pristašev ni mikalo mučeništvo, shod se ni otvoril in ta tuja banda je ^ar ur nemotena gospodarila v Št. Pavlu. Kaj po maga novi zakon za obrambo volilne prostosti, ker bi takim postopačem bilo le v korist, ako bi bili za par mesecev priskrbljeni z ričetom. Gospodje Narodne str., ki so morali ta dan zgodaj na noge, le pomislite, Schaur in Fridrich sta bila že ob sedmih v Št. Pavlu, so pohajali v množico in silili kandidata, da naj govori; morda jih je bilo le sram teh divjaških prizorov, a dr. Povalej je odločno odklonil govoriti vpričo sirovin. Med tem pa so tulili plačani kričači dalje. Ko jih je zapustil glas, so pa izvlekli svoje inštrumente, raglje in piščalke ter obhajali svoj pustni dan. To je bil koncert žalske muzike. Ko so se tudi tega naveličali, so si napravili shod na gostilniškem dvorišču. Za predsednika so si izbrali naročnika „Deutsche Wacht", podpredsednika naročnika „Štajerca", zapisnikarja naročnika „Slov, Naroda." Bile so lepo vse stranke teh ljudij zastopane. Stopil je sladkornih Fridrich na stol tik stranišča in ponovil menda že v devetič svoj kmečki go-vorček. To je tako navdušilo Šteflaka iz Griž, da je tudi „govoril" in povedal silno novico, da je Roblek bolan in ni upanja, da bi bil vseh šest let poslanec. Za slučaj tie nesreče, tako je rekel, pa volite tega gospoda tudi kmeta. Pokazal je na — Fridricha z žuljavimi rokami. Robleka še nimajo, pa mu že delajo testament! Navzočim razgrajačem, nemškutar-jem in liberalcem, je bilo to všeč in ko so se še enkrat pridušili, da vsi za Robleka rogovilijo, so šli v gostilne, da so tam nadaljevali, kj;er so začeli. Domačini so z glavami majali, ko so videli toliko podivjanost, radi bi bili poslušali Povaleja, saj volili bodo itak po svofji volji in marsikdo je rekel: Robleka* ki ga nam hočejo ti suroveži s pestmi vsiliti, pa že ne bom volil. — Ti neizrečeno ostudni izgredi so se zgodili v omikanem 20. stoletju v omikani1 Savinjski dolini! V sedanjem volilnem boju jim še dosedaj ni para v celi državi, Roblek je tisti žalostni kandidat, ki pusti, da se zanj njegova banda po celi dolini pretepava. Fej! 14. aprila je govorila poživinjena surovost, 14. maja bo pa govoril volilni listek in naj se začuje od enega do drugega St. Jurija: Izvoljen je dr. Povalej, na tleh pa kandidat od pameti neodvisnih — Roblek!
Iz Celja se nam poroča: Silno surovo nastopanje Roblekovih agitatorjev v Galidiji, v Št. Pavlu itd. je naredilo na razsodne volilee po celi Savinjski dolini slab utis. Sodnija je začela proti kolovodjem postopati.
c Prostovoljno gasilno društvo v Latkovi vasi imelo bode dne 23. aprili občni zbor v prostorih g Jan Jane Začetek ob 3. pri pop.
c V Št. Petru v Sav. dol. se bo v nrdeljo. dne 27. aprila na
željo občinstva ronovila igra, „Zaklad". Igra se bo uprizoril», kakor zadnjič, pri g. Sribarju v Dobfrteäivasi ob U. uri popoldne. V premorih in p i prosti zabavi bode svirala šeinpivelska godba, ki bo iz pijjaznosti sodelovala. Da je igra izborna, svedoči želja občinstva po ponovni uprizoritvi, o godbi pa ni treba spregovoriti nobene besede, ko je äent-psvelsks god In itak znana kot daleč ni» okoli najbolje izvežbana godba. Zato vabi uljudoo k zopetni okilni udeležbi.	Odbor.
Brežfce - Sevnica - Laško.
Kandidat „Slovenske kmečke zvem": dr. Ivan B e n k o v i fl, odvetnik v Brežicah.
b Volilna shoda kmečke zveze na Zdolah in v Sromljah za občine Pleterje, Sromlje, Pišgce, Globoko, Artiče z udeležbo 700 Tolileev sta navdušeno soglasna sprejela kandidaturo dr. Benkovič. Govorili so podnačelnik kmečke zveze g. Franc Mlakar, kandidat dr. Benkovič, župan Pajdaš. župnik Soba župan Petan, Podvinski st. iz Globokega, Fran Agrež iz Pišec, Blutnik iz Artič, Kosteve iz Sromelj, župnik Tnrkuš itd. Poštar Recer iz Pišec (ki je menda prišel za barona Moscona!) jo je moral pred ljudsko nevoljo urnih krač odkuriti. Večina v brežiškem in sevniškem okraju nam je zagotovljena. — Natančno prročilo sledi!
b Kandidat Roš v Laškem trga pogorel. Dne 14. t. m. je imel kandidat Roš v Laškem trgu shod, kjer se je lahko prepričal, da bo 14. maja glasove iz tega kraja za njega lahko preštel. Spremljal ga je dr. Zabukošek. Prva težava je bila, dobiti predsednik*. Pri mizi sta sedela kmeta Martin Topole in Franc feoter. Dr. Zabukošek ju pride nagovarjat da naj eden iz med njiju prevzame predsedstvo. Pa nobeden ni hotel. Nato še posknsi svoji srečo g. Roš, pa tudi njegov tred je bil brezuspešen. Nato izvolijo za predsednika Ferdinanda Tc/bovca — pa ves klic ¡tastonj — Terbovc ni hotel prevzeti te časti in zapusti dvorano. Slednjič jim vendar nekdo pomaga iz zadrege: Jakob tšipek se žrtvuje za predsednika. Nato dobi besedo g. deželni poslanec Roš. Najprvo je govoril, kako kinetn olajšati bremena, ki mu jih nalagajo šole (kanone prodat), armado .azorožit, učiteljem plačo zvišat, šole pedržavit Potem še govori o nektenb drugih pripomočkih, kteri bi naj kmečkemu stanu pomagali, da bi ležje dihal — Kako pazljivo in s kakšnim zanimanjem so udeleženci zasledovali njegove govore, to pa so najbolj občutili gospodje v predsedstvu, komaj da bi bil imel predsednik 10 rok, da bi bil poslušalce miril. Slednjič je še dr. Zabukošek, namestnik generalnega štaba narodne stranke, povzdignil svoj glas, in naštel nekaj zdravil za bolani kmečki stan. Končno pa je vprašal: kdo je za kandidata ReSa — in vzdignili so je 100 rok samo 90 manj. Vseh zborovalcsv je bilo okoli 150. Ljudje pa govorijo, da kandidat, Roš ne bo več sklical shoda v Laškem trgu.
b Umrl je dne 18. t m. č. g. Franc ČernenŠek, dekan v Vidmu, rojen 1 1859 na Ptujski gori. Pogreb je v soboto ob desetih prodpoldne. R. i. p.
Najnovejše novice.
Slovenska kmečka zveza priredi v nedeljo dne 21. t. m. volilne shode v Gaberju pri Rogatcu in pri Sv. Emi.
Dvorni svetnik dr. Ploj nam sporoča, da j« od iniluence in njenih nasledkov toliko okreval, da bo prihodnjo nedeljo dne 28. t. m. lahko začel % vo» lilnimi shodi.
Narodna Čitalnica v Ptuiu nam piše: Vsled obolenja jednega sotrudnika morai» se na 21. t. m. določeni koncert v prid Gregorčičevega spomenika preložiti na poznejši čas.
Trbovlje. Kakor je bilo že objavljeno, vrši se v nedeljo dne 21. t. m. shod v gostilni pri Španc-u (Pust). Shod je omejen samo na povabljene. C*e kdo izmed somišljenikov ni dobil vabila, naj tudi pride; dobi istega pri vhodu. Poročevalec državnozborski kandidat g. dr. Ivan Benkovič, odvetnik v Brežicah. Razvijal bode kmečki in delavski program. Shod se vrši ob vsakem vremenu. Začetek ob treh popoldne. Somišljeniki, kmetje in delavci! Na svidenje v nedeljo »u'i Spancu. Pokažimo s svojo mi gobrojno udeležbo, da ima tudi pri nas kmečka zveza" pristaše! Torej na delo!
Fram. Po Glaserjevem shlodu v Framu. Doslei smo bili prepričani, da „Štajerc"' najbolj laže, odslej pa lahko rečemo, da ga v laži prekašajo slovenski listi: „Narodni List", „Domovina" in „Slov. Narod". Poročila teh listov o shodu so tako sramotno lažnjiva, da se nam ne zdi dostojno, javno odgovarjati na vse drzne laži, Le to povdarjamo. da se teh laži sramujejo framski .pristaši Nar. stranke. Obžalujemo g. Glaserja, da take dopisnike jemlje seboj na shode in bodite uverjeni, g. Glaser. da vas slovensko ljudstvo ne bo nikdar prištevalo resnin možem. Lažnjivif dopisi nam pa oodo dobro služili na Velikem shodu, ki ga bo kandidat P i š e k priredil majnika v Framu. Takrat pridite, lažnjivi dopisniki, da vas naše ljudstvo javno ožigosa, tat se bodo namreč prebrali vsi dopisi, da ljudstvo spozna svoje nasprotnike.
Kaki „OTinkarji" so generali „Narod*e stranke* razvidi se iz sledečega. V „Nar. listu" z dne 11. t. m. po-zivljejo svoje somišljenike »naj se varujejo na volir-nih shodih nasilstev, četudi bi jih nasprotniki uporabljali nasproti njim". 13. t. m. pa je urednik „Nar. lista" sam dajal nekemu možu v uredništvu navodila, kako naj demonstrira na volivnem shodu proti našemu kandidatu. Rekel mu je: »Potem pa le fest napravite kaeen-muziko". O ti ljubo „ovinkarstvo" nad vse „odkritosrčne* „Nar. stranke"!
Nadzorniki prižnic in spoTednic hočejo postati generali „Nar. stranke". Kajti v „Nar. listu" z dne 28. marca t. 1. pozivljejo svoje somišljenike, naj jim takoj naznanijo, ako ne bi kak duhovnik na prižnici ali v spovednici dobro opravljal svoje službe. Sedaj pa še naj kdo upa trditi, d» generali „Nar. stranke" niso dobri katoličani ? !
Pozor, kolesarji! Ker sem bil večkrat od v«i strani opozorjen, da naj priredim enkrat en večji kolesarski izlet, sem se torej odločil, prirediti majnika t. 1. izlet skozi Gradec na Dunaj. Vabim torej uljud-no vse kolesarje, da se blagovolijo tega zanimivog izleta udeležiti. Za shajališča sem določili štiri v* staje in sicer: v Ormožu, Ptuju, Mariboru in SpiiK leldu. Katerega kolesarja zanima ta izlet in se ga tudi želi udeležiti, naj se mi javi takoj osebno ali ps. j)ismeno, da dobi natančnelja pojasnila. Za pismeni1 vprašanja mora.se priložiti znamka za 10 v. za odgovor. Jakob Vaupotič, Hardek-Ormož.
Sromlje: Il«aU, smo ž« prej dali tiskati drug dopis.
Tržne cene
v Mariboru od 13 aprila do 19. aprila 1906
Živila
100 kg
od
Pienica rž . . ječmen . oves koruza proso ajda . »eno . . «lam*
fižola . . . grah . .
leča . . . krompir air . . . . surovo maslo maflo . . , Speh, svež zelje, kislo repa, kisla
mleko . . . . (metana, sladka kini* .
■olje
jaice
16 16 10 1' 13 1<> 17 6

40
80
dO
K J h
1 kg
1 lit.
100 glav 1 kom.
— 180 — i 62
- ¡68
-	I 8
-
a 16o
2 40
1
•in
iz
%
20 73 84

TRST LINC
Loterijske številke.
i* «.prila 1907. 34	49	31	8
30	56	7»	33

37 7»
1» aprila 1907.
SLOVENSKI GOSPODAR.
Stran 7.
*	Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali »lede« p. n. dobrotniki in dobrotnice: Neimenovan 1 K; posojilnica v Konjicah 30 K; Slaček Terezija v Ljutomeru 10 K; posojilnica v Framu 30 K; Gregorc, župnik, 5 K; posojilnica v Brežicah 20 K; Pascolo, prof., namesto venca na grob 6. t. kanon. Hajšeka 10 K; rodbina Pet. Novakova v Slovenski Bistrici namesto venca na grob 6. g. Hajšeka 10 K; Bvor&ak Blaž, Kapi, 2 K; Sigi, župnik, 3 K; nabralo se v veseli družbi na Velikonočni pondeljek žn poslala Mieika Horvat, blagajničarka dekliške zveze pri Sv. Juriju na Sčavnici, 6 K; Terstenjak, vojni kurat, 10 K; Matek Blaž, prof., 10 K; gospa prof. Matek 10 K; gospa Zeinljič naprosila nekaj vreč krompirja. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stoteri Bog plati!
*	Streljanje o Veliki noči. Kako se je „Domovina" lansko leto obregnila nad primicijami, tako se letos spodtika nad streljanjem o Veliki noči in v zelo pobožnem članku v številki od 5. aprila dokazuje, koliko časa in denarja se zapravi, s katerim bi se dalo pomoči zlasti siromakom. Prav kakor je govoril nekdaj Judež Iškarijot: „Cemu ta potrata. To bi se lahko drago prodalo in dalo ubogim?" Ne bomo tu zdaj mi zagovarjali tega streljanja, ampak samo pomagali „pobožnemu" piscu „Domovine" širiti praktično krščanstvo med nami)! Spodtikate se, da streljajo fantje bolj sebi v zabavo, nego Bogu na čast in slavo, velite jim, naj bi rajše šli siromakom zastonj kopat. Vedite, da tista zapoved o ljubezni do bližnjega, katero imate tako radi na jeziku, kadar vam sodi, ne veže samo kmečkih fantov, ki itak nimajo dosti denarja, ampak vse ljudi, ita tiste bolj, ki imajo več premoženja ali časa. Namesto da popivate in kvartate in tratite čas in denar, namesto dragocenih plesnih venčkov, nagrobnih vencev, slavolokov, nepotrebnih stolpičev in slikarij in nodob in kipov in knjig in časnikov itd. itd. brez konca in kraja, kar delate gotovo bolj sebi v zabavo, nego Bogu v čast in hvalo, denite ves tisti po nepotrebnem zapravljeni denar, katerega ni 5000 K, ampak gotovo čez stotisoče, lepo skupaj pa kupite siromakom posestva, v prostem času, ki ga imate čez mero, pa le tudi pridno sezite po motiki in pridite zdaj si-
ALI OZNANILA.
Vsaka beseda stane 2 Ha
Ti rceerati se s jmejo samo proti predplačilu. — Pri vprašanjih -- na upravništvo se mora priložiti znamka za odgovor. =====
Štampilja
že kavčuka, modele za predtiskarije, izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in graver v Mariboru, Gosposka ulica St 16.
Pr»»o ts.m#6ke «llwowko
In droienko, za kterih prist-*»t ae jaunii, prodaj* gospa Jerič " Kar<k>vini Štev. 126 pri Mariboru ob graiki glavni cesti 2 (26—19)
Fin®, ceno in pristno istrijansko, od prve roke prodaja Sebastian Luk, trgovec v Kringi, poŠta Tinjan (Antignana) pri Pazinu v Istri Vino pošilja v sodih od ne msqje ko 56 litrov za gotov denar ali s povzetjem franko železniška post-ai« 8v. Petar n Šumi (S. Pietro ii; Sebe) PoSlie tudi rud uzorce.
5m 26-16
Krasno-barvne kanarčke
J uj drdrače, kvo-|-sc kače in slav-cem slično pojoče, ki so dobili yUjtju 1. 1906 I. od-_	lifeo, pripo-
roča po 12 do iiO K nt 8 dnevni poskus; samice po 3 in 4 K I. K Weill, Maribor, Zofyin trg 3.
Mesarskega učenca, pridnega, sprejme posp. Miroslav Reismann, mi'sur. Koroška cesta 66, Msribor.
235
Službo organista in cerkvenika
želi spremeniti oženjen cerkovnik strogo natančen v vseb zadevah in tudi rokodelec. Ima sina organ sta, ki j« zmoten voditi ceciljjansko petje, možki in mešan zbor. Želi nastop-ti na večji župniji na deželi ali v trgu. Naslov pove upravništvo 242 4-8
Opekarskega dela iščejo v celjskem okrasju, namrt č v Ljubečni b izu kake gostilne. Fr. Arčan, Jak. Mi -nik, Fr Vrečko, Bevg borb. k,
niK, n	oevg norDi-K,
8chn'strasse '8 h (Nemčija). 8-3
Služba cerkvenika in orgljarja
se takoj odda pri farni cerkvi Sv. Ilja pri Turjaku, pošta Milslinja. 81"venskf' pisave zmožni rokodelci imaju piednost. Cerkveno predshoj-nivtvo Sv. I j» pri Turjaku 2 9 1-2
Služba organista se tak j o<l<la. Prošnje na cerkveno p i dsfoju Stto
v Remšniku, p. Mtrenbt-tg 2 8
Naprodaj Je za nizko ceno novo-zidana hiša s štirimi stanovanji, kuhinjo, kletjo, hlevom, velikim vrtom. Natančneje se poizve na gornji Radvanjski cesti h. št. 32 v Studencih bliža Sv Jožefa pri Mariboru.	254 2-2
Imam na prodaj mlada i letna po-žlahtnjena jabolčna drevesa, komad po 30 kraje. Vekoslav Štolcer v Št. Hju v Slov. goricah. 252 2-2
Fant, star 15. let, bi se rad izučil si karske obrti. Anton Kolman, posestnikov sin v Radoeeiu. Hoče.
269 (1-1)
2 pridna, poštena fanta, ki imata veselje do kovačke obrti sprejme pod ugodnimi pogoji Matej Bre-gant, kovač in izdelo^atelj plugov v Orehovesi, P. Hoče-Slivnica
267 (3-1)
Malo posestvo, ki obsega 6®/< jo-hov naprtdaj zarodi starost., obstoji i« sadonosnikov, njiv in trav-nikar m vse v dobrem stanu. Oddaljeno od farne cerkve m glavne ceste 10. minut. Zve se pri gostilničarju gosp. Karlu Oraiku v Jarenini.	268 (3—1)
Lepo posestvo, •/< ure od Maribora, meri 2/ oralov in obstoji iz rodovitnih ryiv in travnikov s sladko krmo, sadonosnikov in lepega gozda se takoj proda. Gospodarsko poslopje je v dobrem stanu Proda se zaradi preselitve. Več se izve pri upravništvu lista. Kdor želi kupiti, naj se oglasi v 14 dneh. 2t6 2 1
Novozidana hiša s 5 sobami, 3 kuhinjami, veliko kletjo in perilco kuhinjo je poceni naprodaj v Ober-rotweinerstras«e It. 84. 259 3-1
Dobroidoča gostilna se odda v najem b 1. majem Najemniku ni treba nič plačati, ampak še dobi plačilo, če p ev ame mlekarsko delo. Redi si lahko kravo, svinje in perutnino. Oglase sprvjema Kmetijska zadruga, vknjižena zadrega z omejenim porottrora za lj tomerski ;.kraj s. sedežem na Cvenu. 2-1
Hlapec, kateri ima veselje do goveje živine in fna dobro dojiti ge sprejme na puse-tvu Marijinih bratov poleg Gradca 180—200 K letne plače, postrežba in perilo prosto. Zavod Marijiaih bratov, Kuchengasse št. 1, Gradec.
865 2—1
Mesar ob enem lzvo&ček fij*ker) kateri bi se hotel v lepem kraju naseliti si lahko veliko asluži t. iiiažanjfB, z mesarijo in z hup-ievaniem živine za ra, rej pošilkt. Ve' pove J. 8. pod naslovom dober obrt pošta Beiiika vas ob P*ki, Štajerske.	261 8—1
romakom kopat. Kmetje vam še bodo radi plačali, ker letos primanjkuje delavcev. „Kedo bode začel to delo"? vprašate. Začnite kar sami; ker ste tako goreče za to pisali, bodete v reonici tudi za to vneti. Ce vas bo kdo „zasmehoval in zasramoval". bo gotovo izmed tistih, katerim vaš članek ni bil namenjen, namreč izmed vaših tovarišev. Pa se ne smete plašiti najbolj strupenega nasprotja in obrekovanja. Krepi vas naj zavest, da se je tako godilo vsem, ki so učili resnico. Zdaj pa kar začnite! Kadar boste storili tako človekoljubno delo, kakor ga tako toplo priporočate, pa nam le povejte, da vas gremo branit in slavit. In ker ste prišli do globokega spoznanja, da streljanja Bog ne more biti vesel, potrudite se še priti do spoznanja, da je vaših veselic, gledališčnih iger, podob, kakor jih javno izobešate in doma ogledujete, vaših kvart in buteljk, vaših pogovorov in vašega pisarenja itd. Bog še manj vesel, in če že za streljanje zahtevate temeljite „reforme", kaj še le za vaše početje. Tam bo pa treba potresa ali pa ognja iz neba, da vam razdene vaše ostudno početje.
p Shod Narodne stranke v Ptuju je bil jako kla-vern. Nadejali so se ogromnega obiska, ker so toliko lepakov poslali na vse strani, pa vse to jim ni nič pomagalo Vlak iz Središča, Ormoža, Velike Nedelje in Moškanjc je imel nre zamude; zaraditega so mislili, da jih pride iz teh krajev kakor listja in trave. Ko je vendar enkrat vlak prisopihal, je res pripeljal strašno število Narodovcev in Stajercijancev, bilo jih je — o joj ! komaj kakik 15. Tolažba in upanje je vedno dobro. Sedaj so se tolažili s tem, da bode vsaj poštni vlak iz Šterntala pripeljal nekaj stotin njihovih. In res, niso se motili. Vlak iz Šterntala se je pri- j peljal in seboj pripeljal samo dva radovedneža. Oh ti nesreča ! Ali nas ni več. Pa še eno upanje jim je ostalo. Saj je ptujska okolica velika, ta bode lahko vse nadomestila. Ptujska okolica je tudi vse storila, kar je bilo v njenih močeh. Prišli so vsi Šfajercijanci, koliko jih leze in gre, potem nekaj radovednežev, ki še ne vejo, s kom imajo opraviti, in 15 do 20 zvesth pristašev Kmečke zveze. Zdaj so pa bili vkup. Blizo 60 kmečkih volilcev in ne 70, kakor ste zadnjič poročali, 60 drugih: tako učiteljev uradnikov nevolilcev. Zdaj se je začelo zborovanje, kateremu je predsedoval znani Sinko iz Središča. Med govorniki je nastopil
znani zagrizeni posilinemec in štajcrcijanec Babosek, župan v ptujski Krčovini. Tega so si slovenski (!) učitelji (ne vsi) izbrali, da v svojem govoru oblati vse velike slovenske može ptujskega okraja. In zdaj se je zgodilo nekaj, kar s« mora pribiti v sramoto Narodne stranke in v veliko razžal-jenje Slovencev iz Ptaja in okolice. V prostorih slovenskega Narodnega doma je smel najhujši fttajercijanec in posilinemecblatitislavneslo-venske može: Hermana, Rajča, Gregoreea, Žič-karja in posebno dr. Ploja. Ta naloga se js izročila človeku, ki sije gotovoprejpriskrbel neresnične podatke v uredništvu Štajerca. Taki ljudje so tudi hoteli iz slovenskega Narodnega doma izti-rati poštene slovenske kmete! Nazadnje nismo vedeli, smo li v slovenskem Narodnem domu, ah v nemškem Vereins-haus, kamur ravno Babosek rad hodi proslavljat nemške zmage nad Slovenci. Najgrše je nastopal Kaukler, naduči-telj na ptujski okoliški šoli. Gospod nadučitelj, na čegavi šoli ste? Ali je šola Vaša ali naša? To bomo kmalu videli! Nazadnje pa ptujskim Slovencem še nekaj! Mi kmetje ptujske okolice smo bili silno užaljeni v slovenskem Narodnem domu. Mi zahtevamo zadoščenja! Ako pa tega ne dobimo, se bomo potem tudi ravnali. Kje je svoji k svojim, če nas v svojem domu ven mečejo. Kmet.
aJb. tekajte
zastonj, da se Vam pošije ilustrovani cenik z nad 1000 slikami.
Št. 365. Srebrna damska 3'PJQ
remontoar ura gld.
Št. 322. Srebrna remon-toar nra ?a goapiide
3 50
št. 337. Srebrna aoker ara, 15 kamen«?, gid 5,
jI v <») n ij> o kr ov_ gld.
■H9*a Št. 341. Srebrna anker
ura, dvojni pokrov, 15 7_q-eo _kami'ntžv zelo močna ?ld. ' O1»
Garancija več let.
Blago, ki ne ugaja, vzame se proti polai avoti uazaj.
Anton Kiffmann,
Slika l pol nar. velikosti, "»i^r.	" jrebrnine ia zlatega
^	blaeji. Eksport v vse dežele.
IL<Ca,riToor 3, Štajersko.
Katehetje !
Trgovina Cirilove tiskarne priporoča krasne podobe za prvo sv. obhajilo po 6, 14, 16, 20, 30 in 40 vinarjev v razni velikosti. V zalogi ima tudi obhajilne podobe Mtll-lerjeve, Ktlhlenove i. dr.
Posojilnica v G n ji Radgoni
naznanja, da araduje od 1. aprila
vsaki t • r e k in petek od 9. do 12. nre dopoldne.
Vloge obrestuje od 1. do 15., 07ir0ina od 15. do 30. vsakega meseca po 4 i/t •/,. Denar se sprejema le ob uradnih dnevih. Druga pojasnila se daj » vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne in tudi popoldne.
V	Gornji Radgoni, 16. aprila 1907.
356 1-1	Načelništvo.
Poziv!
Člani in društveniki konzumnega društva v Šoštanju opominjajo »e, da plačajo brez izjeme dolžne zneske za sprejeto blago
BC d.o ±. m.a,ja, 1907
v roke gosp. dr. Fran Mayer-ja, odvetnika v Šoštanju, kot zastopnika konzumnega društva v likvidaciji, sicer bi ae m- ralo sodnijskim potom iztirjati.
V	Šoštanju, due 15. aprila 1907.
26o m Imm i nstio t Maciji t Soitanjn.
JL
na lepem prostoru z velik itn prometom ▼ Mariboru, eno-nadstropna, v kateri je »rdaj trgovini z mešanim blagom, toči nje mošta in kave, «e \>o ngodni oeni pr<nla. Na-I tanč «je pove: M. Bratina, Maribor, Schmied^lau 2.
Slovenci!
Pristopajte h Kmečki zvezi!
Šmarnice ^
Mariji, majnika kraljici v venec splel Mart. Jurkovi6
se še dobijo v trgovini Cirilove tiskarne v platno vezane po 2 E, s poštnino2 K 20 vin.
Posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
VorsctaTerein in Cilli, ni Genossenscliart mit naliescliiMter
HaftniiE
ima svoj
redni letni občni zbor
v soboto, dne 27. aprila 1907 ob 2. uri popoldan v Narodnem domu v Celju
s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobrenje letnega računa za 1906.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev enega uda načelstva.	263 1-1
5.	Razni nasveti.
Načelstvo.
Vabilo
na
rediti otožni
Posojilnice pri Sv. Lenartu
registrovane zadruge z neomejeno zaveso ki ge vrši '
<l«e S6. oprila 1907 ob pol lO. uri dop.
v zadružnih prostorih s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva in odobrenje računskega zaključka za leto 1006.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva.
6. Razni nasveti in ukrepi, kakor stalno nameščenje tajnika itd.
Hačelitvo.
Ako bi ne bil ta občni zbor sklepčen, skliče se v treh teduik drugi občni zbor, kateri sklepa brezpogojno.	258 1-1
■HM m
■

Zalivala.
Za vse mnogoštevilne dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega preljubega, nepozabnega brata, svaka in strica, gospoda
«Xaliofc>a Krušič, ^župnika,
kakor tudi za ogromno udeležbo pri pogrebu izr» kamo tem potom vsem prijateljem, znancem i udeležnikom sploh našo najiskrenejšo zahvalo.
Posebna zahvala pa še bodi preč. g. dekanu Hribernik, da je blagovolil voditi pogreb, potem preč. g Bohincu, stolnemu župniku v pokoju, za v srce segajoč govor v slovo predragemu pokojniku, vsem č. g. duhovnikom, g pevcem iz Pake in St. Andraža za ginljivo in tolažbupolno petje pri žup nišču in ob odprtem grobu, darovalcem vencev in vsem, ki so blagemu rajnemu izkazali zadnjo čast. St. Andraž nad Polzelo 16. aprila 1907.
262 i—1	Žalujoči ostali.
Nova in najcenejša trgovina z manufakturnim in konfekcijskim blagom
M. E. ŠEPEC
Maribor » (V lastni hiši)
Grajski trg 2.
Burgpiafz 2.
Za birmo!
Postrežba
Največja Izbir«, raznih batistor ln volne za. dekleta, kak;;r tudi različao eakneno blsgo za dedke in že Iz-
gotovljene obleke. Raznn tega tudi največja zaloga svilenih in drugih robcev, predpasnikov, kravat ter vsakovrstnega perila po najnižji ceni.
točna in strogo solidna!
S C lil ©II si raznovrHtriai kakor cvetlična, povrtna, dereljna, -.-- travna, gozdna itd. se dobivajo v največji zalogi
M. ISertBaJs
® Maribor, Sofijin irg
(v ST' ««<«>}
Priporoča tndi svojo zalogo ¿špecerijske«- > b aj^a, in
Bartheiiiovo apno za pokla->°' naJboliie kak°-
• - 1	VOStl.
T omojz Škei

1 ¡' ¡4
pozlatar Maribor, Stolni trg 5
»e priporoča časti'i duliov&i»' ir. *lsiv?icmn občinstvu v ia-vriewnje «se/t v to s/t,,ko «f> >-dtvjočih del in y<ryf<*~jil.

Restavracija,Narodni dom'
v Maribora
priporoča sortirana vina dr. Turrerja, osobito čisti muškat v steklenicah, Zadravčev Ijntoimtržan, dr.Stuhečev haložan i. dr.
Piva: budijeviško in ob veselicah tudi akcijsko laško. *= Kuhinja samo s svežimi jedili. 0 petkih in postnih dneh morske ribe.
Trgovina z želetnino
Ms» Prslec
Maribor, Tržaška CBSts. T
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega orodja za rokodciee, vso vrste železnic. traverse, »efi, vodovodne naprava itd. ' vH-land in Romun «•►-re»>nt. apno itd. Vse po najnižji ceni!

Razpošiljanje blaga na vs« kraje sveta!
NajeenejSa, največja ekspertna tvrdka!
Prosim, zahtevajte veliki cenik, ki se ptllje zastonj In poštnine prosti!
H. Suffner urar, Ljubljana
Mestni trg, nasproti rotovža
prej r Kranju
priporoča «roj o veliko, lzborno zalogo finih
švicarskih ur,
brlljantov, zlatnine in srebrnlne
v v«liki izberi po n«jnl$|Ui eeiih.
Y dokaz, tA
moje blago res fino in , je to, da je mipoeiljam po celem sveta. — Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča.
Pozor, kupovalcl!
7
i
Jožef Ulaga
v Mar>ibor»u, Tegethofova oesta 21.
priporoča svojo veliko i« najnovejšo zalogo Maiafaktnrnega blaga, kakor: line velneie ebleke za spomlad vsake barve, velikansko izbiro lepih svilenih robeev in predpasnikov. Dalje priporoča tudi jako dobro modno snkno za moške obleke. Vsakovrstne preproge, odeje in rjnhe, ¡»lati o za perilo, moške in ženBke srajce ter sploh vse najraaličnejše perilo. — Vse po najnižji cenil
Vsled ugodnega nakupa blaga mi je mogoče prodajati blago 10»/« cenejše kakor drugod.
-—r
--t
«vi p« Kajsitji «eat. cetttf pri kamtatoja L
t
,prI sv. Jožefu'
Tonama za gllnske Izdelke
=2sasxsxs=s: v Rafiju 1 ■ , ¡a
taktob t mrimi »troji i» ¡«Jbep», ntiati paik«e gSs» prtaaat D»jbo5}&6 fidolfc», kafceri priMlmM kimm ta «mkonetM ¿rn$t streAn« opek». m iS*, i» «loke, tftentk«. irekMžra-ejeka, pi»«*- *a ¿¿k, Ual1---------«-/«i
a ztitgs tma t a*ritor% Nora trgovina z lesom ln premogom
IVAN LAMPRECHT
MARIBOR, Karcovina 138
ob glavni eesti, za gostilno Taferne,
Prodaja vsSh vrst lesa, drv ln premoga.
5 Gene zmerne, postrežba točna.
Šjtecerijska trgovinn
Ji. Vertaik	j
Maribor, Koroška oesta št. 9	i
priporoča .rvojo vcMko zalogo ipe-	■
eerijskega blaga ter različnega, vina	, in piva, zganja itd.
Tetika zaloga premoga in drv.	i
Delniška dražba združenih pivovarn Žalec in Laški trg
v Ljubljani
■ ■■ ,i,rrnB|l*„iti	pripore* wror>	limmnmmmn^m „■■»■■n. ■ .
lzborno piv® ¥ sodcili in siekSenbaSi. = S
Franc Pleteršek \
Maribor, Koroška «sta U. g
Velika zal «ga raznega jm>-kišt/a, «gledal ii Cene jalte nizke. Predaja Udi la obroke.
perufninarji \
T* A T,M A	sredstva,
X j^VJJitl^t ozdravi vsako perutnico, ki obeša perutniee, je dris-ljava, ima aapečene zadke m vam viasik zalega do zadnjega komada pogine. — Pošljite 35, 65 ali pa 100 Tin. naprej in naročite Palme z navodilom poštnina prosto. I. K. Weixl, tičjeklajni prepxr*ti Maribor, Sofijin trg 8.
POSOJILNICA V MARIBORU
- ustanovljena 1. 1882. -
(S
(S)	<8> «> <»
šteje 3000 zadružnikov z 120.000 K vplačanih deWiev. — Stanje hranilnih vlog: tri in pol milijona kron. — Stanje posojil: tri milijone kron. — Stanje rezervnih fondov in m dobrodelne namene: 325.000 kron. — Obrestna mera »a hranilne vloge: 4*/« i»	— Obrostna
mera za posojila: 5*/», 5'/»*/• za hipotekami, 6% za osebni kredit Rentnl davek plačaje posojilnica za vlagatelje. — Obresti hraninto vlog pripisujejo m glavnici poluletno brez posebnega naročila.
Pisarna je v „Narodnem domu".
Uraduje se v torkih, sredah, Četrtkih In sobotah dopoludne, izvzemSI praznike.
******* ***** * Alojzij Pinter
trgovina pri farni eerkvl v Slov. Bistrici (podrižnlca na der. Bistrici)
priporoča celemu okraju različna semena: deteljno, travno itd., galico, ličje trake iz gumij», lopate, kose, brizgmlnice, Tom. žlindro, železo ter vsakovrst. drage reči po najnižji ceni.
ANTON VIHER
stavljeni in umetni mizar
Hengasse 4 l^airiBsO^ Hengasse 4
(v lastni hiši)
prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah.
Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih in cerkvenih •prav, pisarniškega in umetnega pohištva ter vseh v trgovinah potrebnih mizarskih izdelkov.
Delavnica: Heugasse 4-.
Prodaja pohištva:
Na tl6v6rn trgu, FVeuhausgasse 1.
S
e 3 »Is
O ||-S
o|
s v ®
^ c " »r
i.* "iT^ OZšjJ
°° m «j ~ m
O " t3 o g-»
^ w s« -'S C-Ssc?-
•a a|-=
s rtflii
— -a
3 o*3
«IN si * Ss.s^isg «a.«j .IsM
2 > 5,5.2 1 S g
i— BliN^cSlI £
1 prt (rjuha) brez šiva 1 odeja z dobro volno napolnjena 1 zglavuik s čistim peljem napolnjea 1 kg čistega peija brez praha 1 slamrgača (Strohsack) z lan enega eviUfca l odeja himalaja-volne 1 obrfeača
'/i ducata kuhinjskih o brisač
1 namizni beli laneni prt
'/, ducata kavinih servietov
'/i n belih servietov (veliki)
1 pisani namiani prt
</t ducata žepnih robcev (beM ali piaan§
1 predpasnik iz Hncerskega druka, ca «M
straneh za nošo
1 batist predpasnik (Mi) 1 pas iz žameta ali svOo 1 dežnik, mofon 1 šifon srajca (fina) 1 oksford srajca 1 Jakova srajoa 1 ženska srajca 30 m močnega belega platna 20 m vqjaškega platna
1 eajgaste hlače (najboljša) 1 sukneae hlače (močne) 1 par ženskih te vije v 1 „ moških čevlje»
gld.
-•76 2- — 1
7S H «O 1« 19 M 46 2i 4t 46 M
-4$
-17 190 1 36
-•m -•88 — iS
39» 1-88
2' 60 8-86 4' 45
S
z »
T
o o
o
s
0 15. a
a •
o-
1
(4 *
5"
o>
3 O
TJ O
» • t« »►s»
¿g S nd
«¿Ig »S
■SsVe
ISrei
s
<35
o s o
>0
t
I
s
a
7
E ia
a>
ta
>
i
«
M
e »
C
v C?
-§ V £
u
9 9
rdi
a -s
o |
^ .9 - S1 S « ^
w o ca & ° ***

— M
N S 1
o % S
V*
m
g
P E;
0«
5
i
6
as
PsJ fi^
Q5 >M
ca E
>o
E
C3 '(C M
S
S
i S
I
v g
1	a
S	O
£
2	«
w ca
g p C£>
S® 2
t ca
al
C ® o=> o a
a.© iS
l1^ 9 o S
?ll8 J* "C _
O s »=! O. C?^
— a M ~ m « S
Z « 0 ^
® 07; »
s-li 3
o -3 =5
"S 0 S 3 o > S
r—f © V ■—I
T ^^
:	id| j* ¿-d
a	® .S
S
Jd ° ŠO
■ g bc a^i
oi O-
13 O
£ hO	k. S
O-	o ca
.{3 «	tJ	"S
N	M a-,
Tovarniška ialo^a manufaKturne^a bla^a
Alojzij Gniušek
Maribor», glavni trg at. 1-
1 ifeueo m^SjUJBAo^ od Ase
P
I M
Narodna goatilriM
,JPr»i pošti«
Maribor, Tegethofora cesta 49
priporoča vedno sve2e pivi, ia-vrstna domača vira ter mrele ia tople jo4l. Mar. Meden.
Nova trgovina
Mahorič & Šeligo
• Ptuj •
nasproti pošte h gostilne Vraikt
priporočata slav. občinstvu svoja najnovejšo zalege mannfaVtnp-nega blaga ter vabita k obilnem« obisku.
Izdajate)) in naložaft: ,Katol. Kskovao dnitvo"
<Mg»*on>i nrednik: Ferds Leokovar.
Tisk tiskarne *v. Cirila v Maribor.« j