"Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje Officiai Organ Jugoslav Fédération, S. P. — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. IT. — NO. 1403. "^^g**^.!*^ S. IMT, .f tke «Ifle, ' Aet «f <«stress of M «rek Sr4. INT». CHICAGO, ILL., 1. AVGUSTA (AuguK 1), 1934. •i* IZÏ'I,. " i LETO - VOL. XXIX. AVSTRIJA-ŽOGA V ROKAH IMPERIALISTIČNIH VLAD TEKMA MED MUSSOLINIJEVIM IN HITLERJEVIM FAŠIZMOM.—ENOTEN DOJ PROTI SOCIALISTOM Diskreditiranje diktatur. — Klanje fasistov med teboj. — Ekonomska negotovost Avstrije. — Sleparsko zvračanje krivde drug na drugega Za deportiranje radikalnih tujerodcev V TEKMI s Mussolinijem za nolitično k on tre lo nad Avstrijo kancler Hitler bitko rc^rt izgubil. Okrog 140 na-zijev te je 25. julra polastilo palače, ki je sedež avstrijskega kanc'.~rja, umorili so načelnika vlade Dollfussa in naznanili po radiu, da je stari režim Avstrije nadel, nasle-de pa ga naziji, ki to za združenje A v atrije z Nemčijo. Načrt nazijev pa ie b»l ooln hib. K*r ni računal s raznimi možnostmi. Dasi je bila Avstrija nekaj ur oo umoru Dollfussa brez organizirane vlade, so so razkropljeni ministri spet zbrali in po neka i dneh porazili Hitlerjeve naziie. Muw'?ni je r.n ostal "varuh neodvisnosti Avstrije". Avstrijska vlada je nedavno objavila izjemni zakon, ki določa rmrtno kazen za teroriste in za one, ki imaio v *>osesti bombe. Pojasnjevala je, da je ta Dostava za zaščito javnega miru naperjena oroti naziiem. V resnici je b*la uporabljena cN 25. julija samo proti socialistom. Dan predno je bil Doli-fuss umorjen, sta b;la obeoiena dva socialista v smrt, eden ker je streljal in ranil policaja, drugi, ker je vr^el b*>mbo, ki je napravila $11 škode. Hit>rjevi naziji, ki so bili ¿rotirani že ©red tedni radi resnično terorističnih dejanj, niso bili klicani pred sodnika in r.<* obsojeni. Dollfussovg vlada sa nse ni hotela gameriti Hitlerju» pa je prizanašala nazijem. Naziji niso kili tako obzirni in so umorili maSga kanclerja takoj ko so ga Mili v past. Temu umoru 25. iulija je sledilo nrega-njanja nazijskih pučistov, ki so se polastili v raznih avstrijskih mestih policijskih uradov, železnišk h oestaj in drugih javnih uradov. Uspeli niso nikjer. Kt'or i/med njih je mogel, je pch~gnil v Nemčijo ali pa v Jugoslavijo. Tragični konec kanclerja Dollfussa je poostril politično krizo in gospodarsko negoto- vost v Evropi, svet na spravil ie bližje praga vo ne nevarnosti. Ob enem s« nob^ji med feristi tudi znak razkraja*«ia. krize in polomov v njihovih vrstah. Hitler:.-v režim je omajan. Fašistična diktatura v Avstriji se vrdržuje s pomočjo Italije, napeža in s taktično odobritvijo Velike Britance ter Francije. Mussolinijev magnetizem v Italiji popušča, dasi je on izmed vseh r^danjih diktatorjev še najtrdnejši. Diktature svetu niso prinesle rešitve. Dežel niro izvlekle iz kriv*. In niti v eni dežele ne bi obstala brez pomoči sile ter brutalr.e zadušitve opozicije. Diktature fašizma, ki ro v početku imele med ljudstvom nrecej privlačnosti, so danes c':skreditirane. Ker svojih obljub niso bile v stanju izvršiti, postaja ljudstvo nejevoljno in godrnja. Nezadovoljnost je prodrla celo v vrhnje nlasti nazijav v Nemčiji. Hitler ji je poneči 30. junija začasno nanravil konec s pcmoritvijo okro* sedemdeset'h vodilnih članov svoje strsmke in vlade. Toda nezadovoljnost z razmerami tli in požar iz n.V* gotovo izbruhne. Gospodarski noložai se v Italiji ie vedno slabša. Ampak aoarat fašistične vlade daluie tako efektivno, da je sa enkrat ie v stanju v kali zadušiti vsako Organizirano opozicijo. Obe državi si iščeta nol»e za povečanje svojega ugleda in moči v Avstriji. Hitler jo rabi, ker je ob nastopu vlade obljubil, da privede kljub vsemu Avstrijo v tretji rajh. Mursolini je zapretP, da se rajše zaplet.e v vejno kakor pa da bi d^mastil notnahnitev mej Nemčije clo Italija, kajti Nemčija bi po-rtaU premogočna in važnost Italije kot velesile bi relativno splahr.Ma. Tudi druge evropske države so za "neodvisnost" Avstrije — toda ne zaradi Avstrije, ampak vsled svojih interesov. V tem žon-gliranju z njegovo usodo avstrijskemu ljudstvu ni dano. da bi svobodno samo odloč.^- (Nadaljevanje na 4. strani.)' VAŽNOST BODOČEGA ZBORA NAŠE ZVEZE V času stavk« pristaniških in drufih t*, 'srce» v San Franciscu j« bilo aretiranih mnogo tujerodcev, katere »o obtošili hujskanj«, knljenja "jav-i«|s roda" ia nelojalnosti. Na sliki je urad distriktnega pravnika v San Fraaciscv, kjer s« saslisevali aretirane "prevratne" tujerrdce v namena, da jih deportirajo, ako so jim omenjeni prestopki dokažejo. Z DELAVSKEGA SVETA - RAZNOTEROSTI IZ INOZEMSTVA Italija tn Avstrija. Italija ima ns avstrijski meji okrog 50,000 vojakov .svoje "mehanizirane" armade, ki je pripravljena na momentni u-kaz u dre t i v Avstrijo in braniti njeno "neodvisnost".- Sedanja avstrijska vlada je odvisna od pomoči Italije, medtem ko je ogromna večina avstrijskega prebivalstva proti italijanski kontroli svoje dežele. Jugoslavija. Umešavanje Italije v notranje zadeve Avstrije vznemirja Jugoslavijo. Obe državi sta za samostojno malo Avstrijo v interesu svojih mej, toda Avstrija, ki bi bila le vazalka Ita-j lije, je Jugoslaviji v slučaju konflikta z Italijo boli nevar-j na, kakor pa če se Avstrija «druži z Nemčijo. Raditega jc jugoslovanska vlada velesilam že pred tedni sporočila, da v slučaju italijanske intervencije v Avstriji bodo markirale v Avstrijo tudi jugoslovanske čete. Interesi Italije se z Jugoslavijo povsod križajo, ker je Italija posegla predaleč v jugoslovanska ozemlja in io oropala dveh važnih luk. Musso-lini je vzel pod svojo zaščito Albanijo, edino z namenom, da zavlada italijanski imperializem prej ali slej nad Balkanom. Oborožena sila Italije v številu moštva je trikrat večja kakor Jugoslavije. Njena zračna vojna flota je ena najboljših na svetu; poleg te ima razmeroma močno vojno mornarico, medtem ko in.a Jugoslavija le par malih bojnih ladij. V slučaju konfliku ni morala Jugoslavija vsled tolike . premoči kmalu nodleči, in MUssolini išče prilike za "uspešno" vojno, kakor jo Hče Japonska proti Sovjetski Uniji. Vzrok, da Jugoslavije še ni napadel, je v Franciji in v mali antanti. Ako bi Jugoslavija ne imela tega zavezništva, bi bil MusSolini napram nji veliko bolj aroganten in Aleksander si ne bi upal imeti toliko militaristične?a ponosa. Pogreb Dollfusra. Poročajo, da se je udeležilo pogreba umorjenega avstrijskega kanclerja Dollfussa o-krog četrt milijona ljudi, večinoma iz radovednosti. Vendar pa ga je velik del avstrijskega ljudstva spremljal v duhu in faktično z velikim sočutjem. Bil je pač le žoga v rokah mogotcev, ki se igrajo 7. usodo dežel in ljudstev. Ora-torji ob krsti, posebno vodilni predstavniki avstrijske vlade, so odprto, na diplom.itičen način. obdolžili Hitlerjev režim krivim za ta umor. i ' — i Oboroževanje Kitajske. Kitajska, ki je v prošlih dveh letih prišla proti svoji volji pod diktate japonskega militarizma, skuša z vsemi sredstvi, da se oboroži, predno bi jo Japonska mogla popolnoma podjarmiti, kakor si je podjarmila Mandžurijo. V ta namen gradi Kitajska s pomočjo tujega kapitala municijsko tovarne in utrdbe. Nedavno je kitajska vlada sklenila pogodbo z Italijo, v kateri se je slednja zavezala zgraditi na Kitajskem tovarno za izdelovanje vojnih aeroplanov. Eno ta-jko tovarno ima na Kitajskem tudi "kapital" Zedinjenih držav. S to taktiko si kitajska vlada pridobiva "simpatije" evropskih kapitalističnih velesil in pa ameriškega kapitalizma v svojih naporih, da se otme japonske vojaške in trgovske nadvlade. Socialisti v Avstriji. Socialisti v Avstriji so dne 27. julija izdali na delavstvo s svojimi tajnimi načini proglas za borbo proti Hitlerjevemu in Mussolinijevemu fašizmu , ki tekmujeta v Avstriji za prvenstvo. "Odločilna ura za udar proti obema fašizmo-ma se na^lo bliža," se glasi v proglasu. "Kar se je zgodilo v Avstriji 25. julija je v bistvu isto, kar se ie dogodilo v Nemčiji 30. junija: v obeh slučajih so fašisti morili fašiste. Tukai in tam pomeni to začetek konca fašistične dominacije. Naša ura se bliža! Bodite pripravljeni za akcijo!" zaključuje apel, ki je bil razširjen po vsi Avstriji. Nesreča vrh nesreče. Avstrija vsled tekme med velesilami, ki igrajo z njeno usodo, gospodarsko veliko trpi. Vsled februarskih nemirov in zdaj vsled bojev med fašističnima strujama v Avstriji ho turisti to lepo planinsko deželo skoro popolnoma opustili. S tem je ob svoj /lavni dohodek. Ljudstvo, ki je odvisno od turistov za svoje preživljanje, je Isilno obupano. \ Uime na Poljskem. \ Poljsko so koncem prostega meseca zadele velike povod-nji. Mnogo ljudi je utonilo. Skoda je ogromna. Vlada milice. Preki sod je bil pro'li teden proglašen zaradi stavke v Minneapolisu, Minn., in v Kohlerju, Wis. \ Kohlerju, ki je bil leta in leta oglašan za idealno delavsko seliš)e, sta bila dva stavkarja ubita in mnogo ranjenih. Napad nanje so izvršili od kompanije najeti gangsterji. ki so dobili od šerifa "zvezde" in službo de-puti šerifov. Kompanije v obeh mestih so trdovratne in zagotavljajo, da nočejo s stavkarji nikakih pogajanj. Vladni posredovalci so v očigled te situacije brez moči in Roo*ev«ltova administracija molči. Komunisti — povzročitelji stavk... Kapitalistično časopisje po vsi deželi je po navodilu svoje propagandistične centrale začelo koncem julija s sistematičnimi poročili, da so komunisti temeljni vzrok vseh «tavk v tej deželi in da povzročajo s svojim hujskanjem v stavke in v nasilna dejanja delavstvu in ljudstvu v splošnem ogromno škodo. Zaeno s tiskano propagando so kapitalistični krogi organizirali takozva-ne "vigilante" ali "čuječnike". ki si laste pravico izvrševati "postavo" na svojo pest. V San Franctecu in nekaterih drugih krajih so navalili v urade I. VV. W. in v one, ki so bili osumljeni za komunistična zbirališča. Uničili so v njih vso opremo, knjižnice in rekorde. Osumljene radikalcc so aretirali, kogar pa si zasačili v omenjenih lokalih, so pretepli. "fuječnikom" ic ni ničesar zgodilo. Minnesotski governer OU on ne verjame trditvam, da ao komunisti povzročitelji teh bojev. Med drugim je dejal: "Ne strinjam se z onimi, ki smatrajo, da je delavec, kateri zahteva žjvljenja vredno plačo, komunist, zato ker ni zadovoljen z mezdo $12 na teden. Niti ne soglašam s tistimi, ki odobravajo streljanje v n> oborožene državljane in stav-kujoČe delavce. Spuščanje kro-gelj v njihove hrbte nikakor ne odobravam." Da-li bo Ol-son v tem nesporazumu z delodajalci dosegel kaj v prid delavcem, ali pa bo moral ma-gari proti svoji volji pomagati izkoriščevalcem zbiti stavkar-je na tla in jih pripraviti k pokorščini. je; odvisno od poteka nadaljnih dogodkov. Prejkone bodo delavci največ na škodi tudi v tem slučaju, ker je premor na kapitalistični strani. Dobro je, da se delavci kljub temu zavedajo, da brez bojev ne bo zmage. Nasilja proti delavcem. Se nikoli ni bilo proti ameriškim delavcem v stavkah po-1 rabljenih toliko plinskih bomb in izvršenega toliko nasilja, kakor letos, v drugem t letu Rooseveltovega demokratske-g.'^4new deala". "Special" Heputiji ogrožajo življenja stavkar;ev. Ker imajo v tej deželi kor-poracije v oblasti obe vodilni politični stranki (demokratsko in republikansko), so si pridobile privilegij, ki jim dovoljuje v varovanje njihove privatne svojine tudi privatno armado. V vsaki .stavki najamejo v človečkih nižinah tolovajske karakterje, katerim dajo policijsko oblast — toda ne v boju proti zločincem, ampak proti delavcem, ki se zo-perstavljajo zločinskemu izkoriščanju. V tobačni tovarni v Yorku, Pa., so "special" deputiji poškodovali s svojim pretepanjem okrog sto delavcev toliko, da so bili poslani v bolnišnico lečiti rane in zlomljene ude. Posebni deputiji v Cali-forniii in v Washingtonu so s svojimi brutalnostmi ne samo pobijali delavce, ne?o mnoge neozdravljivo pohabili. Ni je skoro stavke, v kateri se ne bi 7. delavci postopalo kakor da so stekli psi. Ali ste naročnino na Prole-tarca že porr.vnal? V RAZREDNI DRUŽBI JE KOOPERACIJA NEMOGOČA DVA stavkarja ubita v Kohlerju nri Sheboyganu. mnogo ranjenih; preki sod v Minneapolisu; *er.eralna stavka v San Franciscu zruiena; v stavki oristaniikih delavcev v Califc rniji in Washingtonu mnogo ubitih; 50 stavkarjev ranjenih v Yorku, Pa. j vojaitvo poslano v Kohler, Wis. In tako naprej vesti o stavkah dan za dnem. Včati, in tudi ie sedaj, so r.ekateri unijski vodita?ji pridigali taktiko sodelovanja med delom in kapitalom. Tudi Roose* veltova administracija veruje v tak evangelij. Toda sodelovanje med razredi, ki so si v svojih interesih odlečno nasprotni, je nemegoče in neizvedljivo. Krvava povest iz sedanjih stavk to potrjuje. New deal v vlogi nrijate-Ija delastva je razkrinkan. Ali je delovanje članov JSZ v naprednih podpornih in kulturnih društvih pravilno? Piic FRANK ZAITZ Btl I so Časi, ko so mnogi slovenski in drugi jugoslovanski delavci smatrali, da so napredni zato, ker k maši ne hodijo. Se danes jih je precej, ki tako mislijo. Marsikdo naglasa svoje naprednja tvo z dejstvom, da je član te ali ono svobodomiselne podporne jednote. Te vrste naprednjaštvo je najcenejše in ne zahteva ni-kakega truda. Na ljubo naprednjakom te vrste se mnogi somišljeniki socialističnega gibanja v podpornih društvih spretno o^rbljejo vsake agitacije v prid socialističnih načel in tako jc porebno v povojni dobi nastalo vse polno naprednih društev, katerih naprednost je edino v tem, da niso cerkvena (pa tudi proti-cerkvena ne),. V podpornih društvih deluje, ali pa je delovalo v preteklih desetletjih že mnogo naših sodru^ov z vso mogočo vnemo in požrtvovalnostj o. Zgradili'so močne ■ postojanke podpornih jednot in zvez, pri tem pa je zaostajalo delo v socialističnih klubih, ker so jim dajali manj važnosti in manj poz jrnoiti. Zaradi te hibe so postala za socialistično gibanje več ali manj mlačna tudi nekdaj res delavsko usmerjena pudporna društva in v ospredje je prišel v njih element, ki je proti "politiki", zato ker so voditelji nasprotnikov "politike" delavni v demokratski in republikanski stranki, pa jim je socialistična ideologija v društvih napoti. Na prihodnjem zboru v Clevelandu se bomo morali re3no vprašati, da-li smo s svojim trudom in delom v podpornih društvih dosegli kaj trajnega v prid delavskega gibanja, ali pa smo imeli le mimobežne uspehe, ki niso pustili posledic. _ ^ Se posebno se siri buržvazna in klerikalna ideologija v angleško poslujočih društvih slovenskih podpornih jednot in zvez, namreč tistih, ki temelje na svobodomiselnih načelih. To mora dovesti v še večjo idejno praznoto in nazadnje v stagnacijo* iz katere bi jih koncem konca moglo reUti le združenje s podporno organizacijo, ki ima odkrito klerikalne principe. Priznajmo, da smo bili v svojem delovanju na ljubo mirnim odnošajem z nazadnjaštvom v drugih organizacijah pre-popustlfivi. To hibo še lahko popravimo, kjer pa je to nemo*-goče, je boljše, da naši člani in somišljeniki osredotočijo svoje delovanje v socialističnih klubih in v stranki, namesto da trosijo čas in denar za aktivnosti, ki napredku delavstva nič ne koristijo. Veliko se danes govori o "militantstvu" v socialističnem gibanju. Tudi med nami ga je treba več. Ampak ne takih mi-litantov, ki so vroči le v debatah z ljudmi sličnega prepričanja. Poznam jih, ki so za radikalizem in kaj vem kaj vse samo kadar so v socialističnem krožku, v društvih, kjer bi res lahko kaj storili za delavsko gibanje, pa molče celo tedaj kadar na-zadnjaki in zaslepljenci mahajo po njemu in blatijo aktivne socialiste. Nič manjše hibe so .se dogajale v takozvanih naprednih kulturnih društvih. Se zdaj jih je malo takih, ki bi bila res socialistično usmerjena in bi bila pod vodstvom prepričanih fo-dru?ov. Na vseh prošlih zborih smo imeli referate in razprave o kulturnih društvih, toda kritiziranj proti hibam v njih se ni vzelo resno, razen v nekaterih, in tako je pred nami *e vedno stari problem: kako zanesti delavsko prosvetno delo — pro'e-tarsko kulturo — v delavska kulturna društva! Pred nami je tudi važen problem, kako pridobiti Prosvetni matici več društev in gmotnih sredstev, da bo res v stanju raz-iriti svoje delo. Predvsem je treba predavateljev v naselbine, ali z dosedanjimi sredstvi je to nalogo mogoče le deloma izvrševati. Mladinski problem je ob enem problem bodočnosti vseh naših organizacij in ustanov. Ameriško slovenska mladina bo na prihodnjem zboru imela precej zastopnikov. Od njih in od nas je odvisno, ali bomo mogli z našim delom prodreti v mladinske vrste enako uspešno kakor smo prodrli pred 2 j. leti v vrste priseljenih Slovencev, Hrvatov in Srbov. Živimo v najkritičnejši dobi, kar jih pozna nafa zçoJo-vina. Poleg splošnih imamo še svoje posebne probleme. In v tej dobi se snidejo člani X. rednega zbora JSZ. Ce pridemo skupaj z vednostjo, da smo z delom komaj pričeli, in z odločnostjo, da s svojim gibanjem moramo naprej, bomo v teh v:3o-važnfh časih kos svojim nalogam. POZABLJENE OBLJUBE ZA ODPRAVO BREZPOSELNOSTI Iz urada A. F. of L. za delavsko statistiko poročajo, da je bilo yeseca junija 10,312,-000 delavcev brez zaslužka v industriji in agrikulturi, ali blizu 100.000 več kakor meseca maja t. I. Junija lansko leto jih je bilo nad 12 milijonov. Od tedaj je vlada nakazala ogromna posojila za razna javna dela, toda ki:*»h vsemu je število brezposelnih znižano samo za par miljonov, in še to na zelo umeten, gospodarsko nezdrav način. Privatna industrija je omejila obrat, ker ni odjemalcev, in odjemalcev ni, ker delavci ne zaslužijo. Potrebe ljudstva \ pa so ogromne. Manjka nu obleke, dostojnih cenenih stanovanj, zadostne hrane itd. Ampak Industrija stoji, ali pa obratuje omejeno, ker F" ji ne izplava pognati kolesje v poln tek. Njeni lastniki hočejo pro-fit. in če prof itn ni - nastane kriza — ne zanje, ampak za ljudstvo. Različne vlade so v proš'ih letih skušale z raznimi nared- « bami in regulacijami odpravi- ¡f ti brezposelnost in ob enem utrditi kapitalizem tor mu o-mogočiti profit. Uspele ni o, niti ne bodo. Zlo brczpoač pa je dobil delo pri gradnji osupnili. Predsednik Teran je vpil, da le on kot predsednik Berger in Tone Hrast sta mislila, da bosta s tisto potezo škodovala socialistični agitaciji, dasi sta ji nenamenoma koristila, ker sta nevedoma potrdila pravilnost naše kritike. Anton Hrast ni bil fanatik. V nepomirljiva osebna sovraštva se ni spuščal. Dostikrat mi ga je bilo žal, ker bi bil svoja delovna leta v naši javnosti uporabil veliko boljše, če bi bil v na"ih vrstah, kakor jih je s svojim sabotiranjem socialističnih aktivnosti. Po konvenciji 1. 1929 je-službo hišnika v poslopju SNPJ pustil, ne da bi ga bil v to kdo provociral. Podpisanemu je povzročil s svojo nepremišljeno uslugo ostanku tiste reakcije, ki ne hodi k maši, precej truda in boja, vzlic temu ga ni nikoli mrzil. Tone Hrast je bil pač človek svoje vrste, vkoreninjenih konservativnih nazorov, ki bi mu jih ne mogel nihče odvzeti. Zadnja leta je bil aktiven v takozvanem demokratskem političnem klubu. Bil je ustanovljen, da pribori nekaterim izbranim članom službe. Končno jo je to poletje dobil tudi Anton Hrast. Njegovo delo je bilo v predoru, kakršne vrtajo pod Chicagom za vodovodne naprave. Anton. Hrast je bil tajnik društva "št. 131 SNPJ, trikrat v gl. odboru in par let, do 1930, jednotin hišnik. V soboto 21. julija se je pri delu zrušil na tla in kmalu zatem preminul. Star je bil 51 let, doma iz Livka nad Tolminom (Primorsko). V Ameriko je priiel še v svojih mladih letih. Zapušča soprogo, dva sinova in hčer, brata Alberta v Nevadi in Louisa v Canonsburgu, Pa. Oba sta se udeležila pogreba. Pokopan je bil 25. julija civilno. To je napisano Antonu Hrastu v spomin, ker je s svojim delovanjem po svoje pomagal k razčiščevanju pojmov in k utrjevanju smernic, ki prevladujejo med naprednim živ-ljem našega ljudstva^ Fr. Zaitz. * »t Piknik "Vijolice1 26. avg. Milwaulr.ee, Wit. — Društvo "Vijoliba" SN'PJ priredi v nedeljo 26. avgusta velik piknik v znanem DeVerthovem parku na Fond duLac cesti. Podrobnosti pozneje. Radi slabih razmer ni to društvo imelo že zadnja tri leta nobene priredbe. Zdaj pa članstvo želi pokazati, da naše društvo Re živi. To društvo je bilo že zdavnaj "ubito" po nazadnjaškem elementu vsled aktivnosti med naprednim delavstvom. Apeliramo na vsa bratska društva kakor tudi na razredno zavedno delavstvo, da pohiti na ta piknik v velikem številu in s tem pokaže, da sim-patizira s to malo a trdno postojanko na severni strani Milwaukeeja. Joe Vidmar, tajnik. Delegatom X. zbora JSZ CLEVELAND. — Volitve delegatov za X. redni zbor J. S. Z. in Prosvetne matice ao v ima pravico reči članom, da polnem zamahu. Kako »pra-naj dvigajo roke, ne pa drugi. pod streho to armado de- Ker ni imel predsedniškega klhdiva, je tolkel s srebrnim dolarjem po stojalu. Toda Hrastov glas je bil jačji in vzelo je nekaj minut, predno se je članstvo zavedlo iz kon-fuzije. Protest proti Glasu Naroda je bil sprejet z veliko večino. Na konvencijah SNPJ, v glavnem odboru, v Canonsburgu in potem v Chicagu do konca svojih dni je bil Anton Hrast več ali manj v takozva-ni protisoeialistični svobodomiselni opoziciji. Prošlih ne- legatov, je akrb pripravljalnega odbora elevelandskih klubov. Ker bo med delegati gotovo tudi več bivših Clevelsuid-čanov in pa takih, ki imajo tukaj svoje sorodnike ali prijatelje, pri katerih bi se radi nastanili, je naš odbor pripravljen obiskati vsakega in (urediti stanovanje. Potrebno je le, da se nam prijavite ter sporočite, pri komu in kje bi radi živeli, drugo bomo mi uredili. To velja tudi za tiste, ki nimajo tukaj znancev. Obrnite se Tatovi v Chicagu nočejo prenehati s svojo obrtjo Chicago, III. — Četudi Ca-poneja že dolgo ni v Chicagu in dasi so nedavno ubili tudi John Dillingerja, je tatov in roparjev v Chicagu toliko, da se prav nič ne pozna, če tu in tam koga izmed njih zapro, ustrele ali obesijo. To vam lahko potrdi tudi znani slovenski godbenik John Plut v tem mestu. Dne 25. julija proti večeru, ko je bil še dan, je skočil na ulicama Ogden in Califor-nia k njemu ropar, mu pomolil samokres in ukazal, da naj mu nemudoma prepusti svojo karo, katero je kupil šele pred nekaj tedni. Plut, ki ve, da se z oboroženimi razbojniki ni šaliti, je storil, kakor mu je vodja roparjev ukazal in izstopil. Njegov avto je s preračunano naglico izginil v gnje-či drugih v spremsvu par avtov, v katerima so bili tovariši roparja. To je bila za Pluta ena nesreča. Druga nič manjša je bila, da je imel v istem avtu svojo harmoniko posebnega izdelka, ki ga stane $750. Atfto je bil zavarovan, zavarovalnina za harmoniko pa mu je potekla pred tednom, ne da bi jo še obnovil. Plut je vodja orkestra, igral je na harmoniko in na druge instrumente že v raznih glediščih in tudi na svetovni razstavi v Chicagu. Poročevalec. kaj let je imel Paul Berger v j na spodaj podpisanega tajni- njemu močnega zaveznika, ka odbora. Bergerju je to koristilo, medtem ko ni Anton Hrast s tem zase ničesar pridobil. L. 1928, ko je bil hišnik SNIPJ, se je ud al prigovarjanju, da naj da dvorano v najem nekemu društvu, dasi jo je za isti datum najemal klub št. 1 od kar ima SNPJ svoje poslopje. Tista poteza je pomenila precej boja, ki je bil 1. 1929 tiran celo na konvencijo SNPJ, toda ne po krivdi kluba št. 1. če ne bi Toneta Hrasta imeli včasi v oblasti predsodki, se ne bi bil udal intrigam svojih navideznih prijateljev, ki niso bili v stanju storiti zanj ničesar, pač pa so mu škodovali s svojim nepremišljenim hujskanjem. Na, konvenciji 1929 je Tone Hrast kot delegat svojega društva predlagal, da naj SNPJ nič več ne plačuje potnih stroškov in dnevnic govornikom na prireditvah društtv. Ker je bil ta privilegij zeio izrabljan, ¡f je bil njegov predlog sprejet skoro brez opozicije. Pozneje so za ta čin mnogi nepoučeni dolžili avtorja tega spisa, dasi je v svojih kritikah le pred-očil nekoristnost tjavendan« skega romanja na takozvane shode in veselice, katerih se je v marsikakem slučaju udeležilo manj ljudi, kot pa je morala jednota šteti dolarjev JOSEPH JAUCH, 7308 Hecker Ave. Prosvetna matica je ustanova za vsa napredna društva. Ali je vaše včlanj/eno v nji? PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK *6 99 PROSVETA Stano sa celo leto $6.00, pol lota ¿3.00 Ustanavljajte nova dru&tva. Deset Članov(ic) je treba za novo druitvo. Naslov za list i** sa tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Kongres socialistične internacionale odložen Lani je imela socialistična-delavska internacionala v Parizu izreden kongres, ki naj bi bil nekaka predpriprava za kongres v tem letu. V sedanjih raznierah bi bil kongres v tem poletju prezgoden. Vsled tega je odložen. Tajniški urad internacionale ob enem predlaga eksekutivi, da naj preseli glavni stan v kako deželo, ki ni toliko objeta od fašističnih držav kakor Švica, da bodo komunikacije bolj svobodne. Vsi nameščenci v glavnem uradu, vključivši tajnik Adler, so sporočili, da so s 1. oktobrom 1934 pripravljeni pustiti službo, zato da bo imela eksekutiva v vprašanju reorganizacije glavnega stana internacionale povsem nevezane roke. M»»HWMSttllllHMM| FENCE'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndale Ave. Chicago, III. Tel. Crawford 136<2 Pristna in oWjsna domača jedila i Ceno smerne. Postrežbe točna. .......................................4 ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. jeklame in se nastanil tam sfza stroške govornika. Pauty( ' * Proletary, August I, 1934. i mir 'Mir AVSTRIJA—ŽOGA IMPERIALISTIČNIH VLAD VOJAŠKO "BITJE" OPREMLJENO ZA BOJ r ■ ■ r (Nadaljevanje s 1. strani.) valu c enem ali drugem. Nad njim vihte tvoj imperialistični bič s ene strani tisti, ki so v vojni trdili, da |o za demokracijo in sa same cd loče vanje narodov, z drupe na Hitler in njegovi gangsterski naziji. Neodvisna Avstrija ie ekonomsko r omogoča. To so zavezniki priznali kmalu po vojni in ji nakazovali velika posojila, o katerih vedo, da jim ne bodo vrnjena.' Toda mar naj Avstrija vedno šivi le od posojil, njeno delavstvo pa od miloščine in v brez« poselnosti ? Načinov za gospodarsko izboljšanje podonavskih d«?žel in centralne Evrope je več, toda vodilne dežele,' posebno velesile, se vsled ljubosumnosti ne morejo za nobenega zediniti. Ekonomski položaj vseh se radi tega več ali manj slabša, ali pa je v negotovosti. Krivdo zvračajo drug na drugega. Za sedanjo politično krizo v Avstriji, za nazij-ski puč in «a umor Dollfussa dolže skoro v vseh deželah Hitlerja odgovornim. Nazijska propaganda v Nemčiji vrača krivdo vladam, ki so skovale versaillski "mir". V tem kfosu pa je reakcija — posebno fašistična vseh struj in barv srajc vendarle .enotna, dasi edino v boju zoper marksizem. Klerikalni in nazijski fašisti v Avstriji so enotni v sovraštvu in v boju proti socialistom, medtem ko se drugače gledajo sovražno in kadar je prilika, se tudi more med seboj. Fašizem, od katerega se je d.ekadentni kapitalizem nadejal novih moči za svoje oilv-Ijenje, je izgubil bistvo svoje vitalnosti prej nego «i je misleči sv.et uoal nadejati. Je pa v stanju prej ko slej pognati svet v še silnej-šo krizo in klanje, kateremu tudi zadnja svetovna vejna ne bo mo«!« hiti primera. Tragedija človeštva je, da »1 v teh težkih dneh svetovnega razvoja razredno zaveden preletariat v mnogih deželah čisto zatrt, v drugih oslabljen vsled krize in brezposelnosti ter oviran z izjemnimi zakoni za "zaščito države". " Vendar pa oroletariat ne gleda mirno te igre. Poročila iz Evrope, ki niso ismiiljena, pripovedujejo o prerojenju razredne zavesti v delavskih vrstah. V Avstriji, v Nemčiji in celo v Italiji se proletarske mase navdajajo z nevim upanjem v socialni preobrat in se pripravljajo nanj in v boj zanj kakor jim je v danih razmerah mogoče. In to je veliko, kajti vsi, ki so aktivni, ne izpostavljajo samo svoja življenja, nego tudi življenja svojih staršev, žen in otrok. Polcaaj v Avstriji, v Nemčiji, v Italiji, na Japonskem itd. dokazuje, da kapitalizem z imperializmom in fašizmom ne nudi človeštvu ničeser razen gospodarsko krizo, delavskim masam brezooselnost in pomanjkanje gorje vojne. Odpraviti ta sistem je zgodovinska naloga, ki jo more izvršiti edino le delavski razrrd. čimprej in Čimboljše se zanjo pripravi, toliko prej pride rešitev. Važiio naznanilo za rojake v Tri&delphiji, W. Va. Bridgeport, O. - Ko sem bil nedavno v Triadelphiji, W. Va.; na agitaciji, smo se domenili tudi glede poskusa za ustanovitev kluba JSZ. O tem je bilo tudi poročano na konferenci JSZ 22. julija v Bridge-portu. Zastopniki so nato sklenili, da naj obiščeta naselbino Triadelphia novi tajnik konference s. Pishek nn organizator Snoy. To bosta storila v nedeljo 12. avgusta dop. Ob priliki seje tamoinjega društva SNPJ. Vsem v Triadelphiji, ki so izrazili voljo za pristop in drugim somišljenikom priporočava, da se udeleže tega sestanka. Florian Pishek, tajnik;*Jo«. Snoy, organizator. Navzočih je bilo precej za- hatan Point, John Mrzel, stopnikov, predvsem se je pa Bridgeport, Louis Gorenc, Po odlikoval po zastopstvu klub Št. 9 iz Power Pointa. Razprave o bodočem zboru JSZ, Prosvetni matici in stran wet Point, Matt Tushek, Piney Fork, Frank Zavershnik. Prihodnje zborovanje konference bo v Power Pointu, datum Pittsburgha) in pet « drugih. ep mora" krajev države. Izvoljeni »o| LUdU IllUra bili sledeči: Dr. W. Van Eusen, Sidney Stark, pavis Heene, Julius Weinberg (vsi iz Pltti-burgha), Schwartz iz Pjiila-delphije, Young iz Allentow-na ter Sand Hofses iz Kead-inga. Hofses je urednik "Reading Labor Advocate", glasila stranke in unij. Tajnica je o-stala stara, namreč sodruiginja Sarah Limbach, katero je izvolila eksekutiva. Značilno za to konvencijo je bilo, da ni bilo skoraj nobene dthate o strankini deklaraciji, kar pa ne pomeni, da je bilo zborovanje mrtvo. Nasprotno: bilo je vseskoizi živahno in konstruktivno. Krzy-ckiju se je tako dopadlo, da je rekel, da bo že poskrbel, da o tem zborovanju zvedo tudi v drugih krajih države. SliČno se je izrazil tudi Norman Thomas. Nam vsem skupaj je pa treba iti na delo z vso požrtvovalnostjo in ognjem ter organizirati delavstvo za boj za osvobojenje izpod kapitalističnega jarma. Najbolj neumestno je prepirati se radi par besed na papirju, ki končno nič ne pomenijo, ako smo razkosani. — Anton Zornilc. Barbičevo pismo John Factor, mednarodni ivlndler, ki le pripravil lahkoverne Anfcleže ob okrog sedem milijortov dolarjeiv, ne pPi. pravlja, da odpre v Los Ange-lesu phiarno za trgovanje z vrednotami (bondi, delnicami). Angleška vlada je od a-meriške zahtevala, da naj ji kriminalnega špekulanta vrne v svfho prosekucije pred sodiščem v Angliji, toda Factor si je z v Angliji pridobljenim denarjem kupil v Zed. državah dovolj vpliva in se več let otepal deportacije. V veliko presenečenje angleikq javnosti je še vedno prost in svobodno izvršuje svoj "poklic", dasi zdaj nekoliko opreznejše kakor v Angliji. Ako pa bi bil Factor ukradel v Angliji pri kakem vlomu par sto dolarjev, bi se ameriška vlada nič ne pomišljala in bi ga takoj deportirala v naročje angleški policiji, človek, ki malo ukrade ali poneveri, pač ne more potrošiti stotisočake za legalno obrambo. Poročilo s konference vzhodnega Ohia Bridgeport, O. — V nedeljo 22. juliia se je vršila konferenca klubov in društev Prosvetne matice tega okrožja v društveni dvorani v Boyds-villu. Predsedoval je Nace Žlemberger, zapisnik je pa vodil sodrug Florian Pishek. ki so bile živahne. Tudi Pro- določi tajnik^ sporazumno s letarca nismo pozabili: konferenca mu je dala iz blagajne $5 podpore, $3.25 se je nako-lektalo pa na pikniku. Podpisani je urginil zastopnike, naj list čimbolj podpirajo in ga Sirijo. Za tridesetletnico Proletarca, ki jo bo praznoval prihodnje leto, mu lahko damo najboljši "prezent", če mu pridobimo veliko novih naročnikov. Za delegata na X. redni zbor JSZ je konferenca izvolila sodruga Josepha škoffa iz Bartona, za namestnika pa Charlesa Bogataya iz Power Pointa. Konferenca je posvetila več pozornosti neaktivnim klubom, katerim se bo skušalo dati več življenja. Poročano je tudi bilo, da je v načrtu ustanovitev kluba v Triadelphiji, W. Va. V novi odbor konference so bili izvoljeni: Florian Pishek, tajnik; Joseph Snoy, organizator in zastopnik Proletarca; Joseph škoff in Frank Mat-ko, nadzornika; organizatorji po naselbinah so pa: za Pow- brozich, ki je vodil program,»govim izvajanjam so navzoči predstavil pevca M. Shukla in burno pritrjevali, ker naš Jim John Kapsha, ki sta zapela v duetu par angleških in slovenskih pesmi. Katke Zupančičeve pesem 4tK 30-letnici SNPJ" je deklamirala Anna Koche-var in Mary Juggove angleško pesem za take slavnosti je deklamirala Margaret Kral. O-menjena pevca in deklamato-ricl so svojo nalogo dobro rešili. Zelo je ugajal talentirani klubom Št. 9. N« »IIU i« "e^krai" vojak * Utotako "modtrBo" opremljenim voja Popoldan po konferenci smo ¿1"» kanjo»—ki »ta mobili.irana—ne sa vojno proti 'Zunanjemu •ovrai imeli pa piknik, ki je bil do-' •»P*k p™" * Ta .lika j« i. Po.Udnjih »apadoi bro obiskan. Govornik je bil ohUtti »ro,i T San J. H. House, socialistični kandidat za državnega senatorja. Dasi je imel kratek govor, je vseeno napravil velik vtis na poslušalce. Sodrug House je bil navzoč tudi na konferenci, kjer je govoril o programu, na katerem kandidira. Tudi to pot smo imeli nekoliko smole z dežjem. To srečo imamo skoraj vsakikrat in je tukaj govorica, če se potrebuje dežja, naj kar klub priredi piknik in nas bo tudi dež prav gotovo obiskal — brez vsake molitve. In bi človek res kma-1 violinist Edwin Preador. Na lu verjel. Lansko leto nas jeI klavir ga je spremljala Miss dvakrat zaporedoma razgnalo. Segwin. Mladi Marolt iz Gil-Kljub tej nepriliki, je bil ta berta je igral na kitaro in or piknik prava delavska zaba- NE kuriva ! Wt NMKMT instaliranje PLINSKE PEČI sedaj vas ne stane va. Videl si le zadovoljne o-braze in prijateljske razgovore. Proti večeru se je tudi sli-Sala: "Prej pa ne gremo dam" in še več drugih. Drugi dan sem bil tak, da se na nogah nisem mogel stati, ker se še nič kaj dobro ne počutim. Ampak sem bil vesel, ko sem videl, da se je vse tako lepo izvršilo. Hvala vsem zunanjim posetnikom kakor tudi domačim. Joseph Snoy, bivši tajnik konference. i». * ničesar! Gas Heating Division glice in deloma pel. Bil je burno aklamiran. Mr. in Mrs. Sundle sta zapela par pesmi v angleščini. , On poseduje močan bariton. V petju je umetnik. Spremljala ju je Miss D. Segwin. čuli smo tudi hrvatski ženski kvartet pod vodstvom Mary Blaževič. Pel je hrvatske pesmi in eno angleško. John Kobi iz Dulutha, predsednik federacije, je v daljnem angleškem govoru izvajal pač govori kot malo delavskih govornikov. Konvencija je ugajala tudi Normanu Thomasu, ki je govoril *za enotnost. Rekel je, da v stranki ne sme biti nobenega govora o razcepitvi vsled dc-troitske deklaracije. Delegacija je njegovim besedam tudi sledila, ker je bilo zborovanje tako enotno in harmonično, da je že to napravilo velik vtis na delegate. Manjše diference so se izravnale v zadovoljstvo vseh. Navduševalen govor je imel tudi Leo Krzycki, ki je prišel na konvencijo z delavske konference v Yorku, ki se nahaja v bližini Readinga in slovi — vsaj slovelo je — kot eno najnotoričnejših "openšapar-skih" krajev v državi. Krzy-cki je rekel, da je v Yorku led že prebit tako za unije kot za socialistično gibanje. Tam so ga prosili," naj »e še vrne in govori o socializmu. Razmere v Yorku so ugodne za razvoj Popravek V dopisu F. Hribarja iz Newburgha, O., objavljen v prejšnji Številki, je par pomot, za katere on ni odgovoren. On ni pi»al, da bo češki zbor "Vojan" vprizoril opero "Prodano nevesto" v Bradley-ju, pač pa v Auburnu. Stavku ". . .pevski zbor Zarja" je dodana beseda "naš pevski zbor Zarja", česar ni v njegovem originalu. Ko je dopis dospel v naš urad, je bil urednik na prireditvi društev SN!PJ v Minne-soti. Naznanila, ki so dospela v soboto in v pondeljek, so v naglici uredili drugi. Tako se je v dopisu s. Hribarja pripetilo omenjenih par pomot, radi katerih se je potožil. Upa- Preganjani časnikarji Iz Nemčije še vedno izganjajo časnikarje tujih listov, češ, da poročajo sovražno Hitlerjevemu režimu. Nedavno je bil izgnan zastopnik češke poročevalske agencije in poročevalec nizozemskega lista Het Volk. Tudi več angleških, avstrijskih, francoskih in drugih žurnalistov je bilo deportiranih iz Nemčije. o sedanjem položaju in o na- močnega socialističnega giba logah ter delu društev SN.PJ.Uja. Tudi on je žel salve THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPANY Public Servie« Company of Northern Illinois Western United Gas and Electric Company Slavnost 30-letnice S. N. P. J. v Minnesoti Društva SNPJ na železnem okrožju Minnesote, združena v federaciji, so praznovala 30-letnico svoje jednote na veliki prireditvi, ki se je vršila v nedeljo 22. julija v parku Cedar Point kluba pri Evelethu. Delo za utrditev SNPJ v tem delu ameriške Unije je bilo zelo težavno, posebno v pionirskih letih. Njeni agitatorji so v boju za njena načela v minnesotskih naselbinah veliko prestali — toda na tej slavnosti so uvideli, kakor Že na mnogih prejšnjih prireditvah, da njihovo delo ni bilo za-manj'. Udeležba je bila obilna in aranžma vzorna. Piscu tega poročila, ki je bil že na marsl-kaki slični slavnosti, je ugajal posebno red med programom. V prostorni paviljon so nano-sili klopi in stolov, da so imeli udeleženci priliko sedeti. Marsikje puščajo, da stoje v času predvajanja sporeda ljudje v gručah pred odrom in se premikajo, fcovore ter hodijo semtertja, kar moti tiste, ki bi radi poaluAall, in one, ki sodelujejo v programu. Na Evelethu po zaslugi pripravljalnega odbora ni bilo te hibe. Spored je otvoril s kratkim nagovorom Jacob Ambrozich iz Eveletha, član gl. odbora SNPJ. Orkester pod vodstvom Martina Shukle je zaigral nekaj komadov, nato pa je Am Zaključni govornik je bil Frank Zaitz, predsednik nadzornega odseka SNPJ. Po končanem govoru, kateremu aplavza. Krajše govore so imeli Jim Oneal, Stump, profesor Jesse H. Holmes, ki kandidira za je občinstvo sledilo do konca, governerja, in drugi, je priSla na oder članica mla-| Konvencija je zelo poostrila dinskega oddelka mala Mita pravila glede kandidature. V Bezlaj in mu s primerno de-klamacijo poklonila v spomin dar minnesotske federacije, pero in svinčnik z lepo vrezanih! besedilom. Nato je J. Ambrozich zaključil spored, katerega je občinstvo klju'0 vročini v paviljonu poslušalo do konca. Ple bodoče ne bo nikdo mo#el sedeti na "fencu" in gledati za glasovi na obe strani. Nova pravila dovoljujejo članom kandidirati ali pa podpirati kandidate le na strankini listi. V preteklosti je namreč radi volilnega zakona večkrat pri-Slo do političnega oportuni sna in prosta zabava je traja- zma tudi med člani stranke, la potem pozno v noč. Temu oportunizmu je konven-Poročevalec. cija napravila konec, kar ni - več kot pravilno, ker nikdo ne Poročilo o socialistični ™>re služiti dvema »oapodar-konvenciji v Penni Herminie, Pa. — Dne 21. in 22. juliia se je vrSila konvencija drž. socialistične stranke v Sinking Springsu pri Read-ingu. Navzočih je bilo 140 delegatov, med katerimi sva bila samo dva Slovenca, podpisani in sodruginja Mary Yamnik iz Imperiala. Kot je rekel sodrug Maurer, ki je napravil (zboren govor, je bila to ena največjih konvencij stranke v naši državi. častni gostje so bili Norman Thomas, James Oneal, urednik New Leaderja, predsednik narodne eksekutive Leo Krzycki In bivAi socialistični župan Readinga Henry Stump. Otvoritveni govor je imel Jim Maurer, naš stari sodrug, vendar pa v govoru še vedno poln mladeniškega ognja. Nje- jema. Konvencija je tudi sprejela načrt za spraviti skupaj $5000 v kampanjski fond stranke. Ta fond se bo skušalo zbrati s prodajanjem listkov za dobitke. Načrt je predložil sodrug Sands iz Readinga, ki je poudarjal važnost in potrebo, da ponovno pošljemo v legi-slaturo Darlingtona Iloopesa in Lilith Wilson. Proti njima so demokrati in republikanci v Readingu postavili enotno listo, ker ju namerava reakcija poraziti za vsako ceno. Trn v peti ji je posebno Hoopes, ki ima briljanten rekord kot državni poslanec. V kampanjski sklad se bo zbiralo po vsej državi. Listki za dobitke bodo trije za 26c. V eksekutivo je bilo izvo ljenih devet članov, pet iz o-kraja Allegheny (štirje iz Cleveland, O. — Ko smo šli k "soldatom", smo vprašali, kdaj bomo jedli? To vprašanje se tiče tudi delegacije X. rednega zbora JSZ. Ampak ne kaj? in kje? Naj vam povem, da imamo v Collinwoodu sodruga, ki je precej poznana gorenjska korenina. To je naš Jože Kunčič. Ker ima restavracijo, in to komaj en blok od Slovenskega delavskega doma, smo ga vprašali, ako bi servi-ral našim delegatom. "Zakaj ne," je dejal sodrug Kunčič. On ima tudi majhno dvorano, kjer se bo lahko delila postre- ... iba. Naslov je 15612 Water- mo' da nam J,h °P™stl loo Road. Jože je bil tudi ustanovitelj društva št. 17 SNPJ v Lorainu, Ohio. Ko je prijel v Cleveland, je pomagal ustanoviti društvo št. 53 SNPJ. Na socialistične shode je pohajal že v stari domovini; poznani so mu tudi stari bojevniki za delavske pravice. Obed in večerja bo prepuščena Kunčičevi družini in obljubljena je "first class" postrežba. Kdor deleigatov nima tukaj poznanih, in ne ve, kje bi se fino prespal, naj se javi Jose-phu Jauchu, 6409 St. Clair Ave. In to naj bo kmalu, da se najde prostor. Povedano nam je bilo, da nastopijo na programu pevski zbori soc. Zarja, Jadran in Delavec. Od Soče še nismo dobili poročila, upamo pa, da pride. Seve, da se je priglasil tudi Anton Eppich, ki bo priredil svojo točko. Kaj bo, jaz ne vem, pa bo vam že pokazal. Tudi mi ni znano, kaj vse drugo bo na programu, ampak iboste že videli. Kaj mi mislimo o novi strankini deklaraciji? Piše se lahko veliko, ampak ne pomaga nobena deklaracija niti še lepši principi, če ni ljudi za izvajanje istih, to je mase; Ne vem, če je bila v sentlojski deklaraciji točka, da se bomo potegovali za sodruga, ki bo kršil odredbe kapitalizma, kot je to na primer storil Debs in veliko drugih sodrugov. In kaj smo storili? Smo li iskali po deklaraciji ali smo šli na delo in zbirali prispevke za obrambo? Meni se zdi, da smo delali zadnje. To lahko še vedno storimo z deklaracijo ali brez nje. — Frank Barbič. Pridobivajte člane klubom JSZ in nove naročnike Proletarcu. TISKOVNI FOND PROLETARCA Kako lahko pomagate? Ko Proletarca prečitate, ponudite ga znancu ali prijatelju, o katerem veste, da ga bo čital prav tako z zanimanjem in se s časoma na vaše prlpo-ročllo naročil nanj. VII. IZKAZ. Chicago, III. — Klub It. 1 JSZ prdbitek proslave pariške komune $30.39. Bridgeport, O. — Konferenca JSZ $5; nabrano med delegati $3.25, skupaj $8.25. (Poslal Jowph Snoy.) Ely, Minn. — Nahrano na shodu v Slov. domu dne 25. julija $5.60. (Nabiratelj John Teran.) Nil««, O. — John Plahtar $1; po 50c: France« Predika in Rudy Princ; po 25c: Jacob Predika, Louis Strah, Loui* Flare in Ignac Logar; Anton Koren 10c. Skupaj $3.10. (To vsoto skupaj z imeni priapevateljev je podal t agitacije Nace Zlemlberger, ki pa p« je izgubila s pismom vred. To jo objavljamo v nadomestilo.) Barborton, O. Po 2Sc: Mary Vi-digar in Joseph Valentinči«; Mary Ušnik 7c; po 5c: Jennie Podlipec, Peter Lozer, Rudolf Golovšek, Frank Metli In Mary Fidel; Nace Hellberger $1, skupaj $1.82. (Poslal Nac« žlembenger.) Waldenburg, Colo. — George Sti-glitx $1.50; Frank Tomšič $1; skupaj $2.50. (Poalal Cha«. Pogorelec.) No. Chicago, III. — Frances Za-kov*ek $1.00. Lfmm»t III. — Martin Potokar $1. Barton, O. — Frank Zdesar 60c; Louia Bergant 26c; akupaj 75c. (Poslal Jo«. Snoy.) DulutK, Minn. — J. Kobi 60c. Watkington, Pa. — Mike Podbojr 50c. Rock Springs, Wyo. — John Je-refc 2&c. 5*kup4j t tem iakaau $55.76. Prej-*nji tekar. $1«0.80, akuipaj $210.8«- *UNSHINE — FRESH AIR AND GOOD PURE MILK ; Balance Your Daily Diet With Wencel's Dairy Products GOOD PURE MILK IT PROTECTS YOUR HEALTH I 2380 82 BLUE ISLAND AVE. - Phon. Monro. 367S j ......................................MM........ TO j TO BAUERt (Prevaja Talpa.) P roldar «e, Augu.t 1, 1934. "OSEMDESET MILIJONOV DOLARJEV IZGUBE" VSTAJA A VSTRIJSKIH DELA VCEV i NJENI VZROKI IN POSLEDICE (Nadaljevanje). Strankin načelnik se je zmeraj bal, da bo ostal schutz-bund v boju cmamljen in da bodo široke proletarske mno-iice sicer z največjo simpatijo spremljale boj, ne da bi se ga tudi iame udeležile. 1 Zato stranka ni marala boja preje pričeti, dokler bi ga ne zapo-čelo kako tako sovražnikovo dejanje, ki bi razburkalo tttra-sti celotnega delovnega ljudstva. To je bil ves zmisel politike "štirih točk". Izzivanja diktature in ogorčenost najnaprednejših plasti delavskega Razreda pa so ta načrt preprečile. Sunek Linčanov je povzročil boj v trenutku, ko je sicer kazalo, da bo sovražnik napravil nekaj, kar Ibi spravilo na noge velike množice delavstva, vendar pa tega dejanja nasprotnik ie ni napravil. Tako so avstrijski schutz-bundovci po junaškem boju )>odlegll. Toda če so bili že premagani, so vendar podlegli Častno in slavno. V Italiji se ni delavski razred prav niič uprl MussolinijeVemu pohodu na Rim. V Nemčiji sta socialna demokracija in komunistična stranka brez boja podlegli fašjzmu. V Avstriji pa je elita proletariata, ki je bila imožna boja, pokazala, kako se znajo svobodoljubni delavci braniti, če je svoboda v nevarnosti. Generacije delavcev bodo pripovedovale otrokom o junaštvih avstrijskih schtrtz-bundoveev ter vzgajale sinove v duhu borcev za svobodo avstrijskega delavstva. Iz prelite dragocene proletarske krvi bo vzklila bujna setev. Avstrijska socialna demokracija bo zmagovito zopet vstala iz spomina na naše padle in one, ki so bili pred prekim sodom obsojeni, iz bojne slave, iz sovraštva proti morilcem, ki so po občinskih hišah morili žene in otroke, 4z sovraštva proti rabljem, ki so prinesli pod vislice ranjenca, in proti njihovim pomagačem, ki so odobravali krvavo delo rabeljske vlade, pa najsi sede ti pomagati na škofovskih stolčkih ali pa v judovskih uredništvih. Rdeča zastava, pobarvana s krvjo naših junakov, bo nekoč znova zaplapolala nad Dunajem in Avstrijo. Silen je bil odmev dunajskih bojnih dni v vsem proletar-skem svetu. V Angliji in v Franciji, v Belgiji in na Nizo- zemskem, v dvici in v čeho-slovaški, povsod od Španije do baltiških deiel, v rdeči Rusiji, onstran oeeana v Ameriki — povsod so delavci na ogromnih zborovanjih demonstrirali za boreči se avstrijski proletariat, povsod so preklinjali njegove morilce . in rablje. Socialisti vsega sveta so smatrali za sramotno, da se je nemški delavski razred brez boja udal fašizmu, čutili ko, da se je ra li tega usodno ohrabrila reakcija. Vsi so ponosni in se čutijo ohrabrene, ker so se avstrijski delavci z orožjem-^ roki uprli fašizmu, ker^Jrešili revolucionarno čast internacionalnega socializma, ker so rajši za-počeli cibupen in neenak boj, kakor da b! se udali; naš upor je ojačil revolucionarni odpor svetovnega delavstva, obenem pA je to silno svarilo fašistov-ski reakciji vsega sveta. Sve-| tovni proletariat je ljubil rde-i či Dunaj radi njegovega mirnega socialističnega dela: radi gradbe_. stanovanjskih hiš, radi njegovega mojstrskega socialnega skrbstva, radi njegove šolske reforme. Svetovni delavski razred ljubi danes rdeči Dunaj še topleje radi njegovega revolucionarnega dejanja, radi njegovega junaštva, radi njegove, za svobodo prelite krvi. Bolj ponosno kakor kadarkoli preje pojo delavci v vseh jezikih civiliziranega sveta Briiglbvo pesem o dunajskih delavcih: Ponosno prapor naš vrhra nad nami, Bod^nort ftvetla v njem žari; da jo do«e&e&, korakaj z naod pokroviteljstvom konference JSZ v Slov. nar. domu. CHICAGO, ILL.—Dramska predstava kluba it. 1 v nedeljo 21. oktobra v dvorani ČSPS. NOVEMBER. pa udeležite to?a moonlight j . CLEVELAND, o. — Zbor "DcU-plknika, na katerem bo fletno, Vec",- odsek kluba it. 28, uprizori v da bo Še mesec poskakoval. nedeljo 4. nov. v Slov. del. domu Odbor opereto "Na kmetiji in v kajšici". __CHICAGO, ILL. — Koncert soc. pevskega zbora "Sava" v nedeljo Člana JSZ kandidata 2S. novembra v dvorani ČSP^ za poslanca v Wis- . ištmmmmmmmmm-m^rn'm daje sedanja vlada milijonska posojila. Dovolj za danes! Frank Sorine, 243 E. 84th St., New York City. - Savin piknik bo 18., ne 25. avgusta Chicago, III. — V zadnjem Proletarcu je bilo poročano, da bo Savin moonlight piknik četrto soboto v avgustu, kar je napačno. Večerni izlet zbora Save bo 18. avgusta, tretjo soboto, na Keglovem vrtu v Willow Springsu. Prijatelji Save in drugi, ki se udeleže tega večernega izleta, naj to upoštevajo. In če dobite v predprodaji vstopnico za Četrto soboto, spremenite datum na 18. avgusta. Predvsem se consinu V mihvauškem okraju sta {p nominirana med drugimi za ¡jjg socialistična poslanca v držav-jI no zakonodajo Mike So*tarichjg| in Frank Puncer, oba aktivna člana JSZ. Socialistična stranka se nadeja, da bo posebno v distriktih milwauškega okrožja s svojimi kandidati spet zmagovita. Precej mandatov je izgubila v Rooseveltovem valu 1932. Sostarich in Pun- iBARETINCIC & SON S hinavcev na svetu, le ta more razumeti celo stvar. Z ome- omenili, da se sedanj« (Roose- njenim osemmilijon, with the collapse of the capitalist system, it becontes the duty of Soiialwts to interpret it to srdfrjKefs. The failure of NRA at the end of one year and the fine growth and activity with some farm sections \ makes our opportunity to teach the wcrkeis Socialism right now—a chance that is good. People tramping around the country suffering LET THE NATION OWN THE TRUSTS By GAY LORD WILSHIRE For many years I have been ber that America is the rich-repeating that the trust prob- est nation on the globe and its lem would some day become the great and imperative problem for this nation to solve. wealth is at the disposal of you, its citizens, whenever you choose to demand it. ravenous mobs howling for broad. When the starving appeg] for work,,, the reply will be that there is no demand for labor. America must starve because it produces too much food. Ai . . .. , ___ Amerca produces enough At last the people are com- , __«..„u U(,(1i,u .__. . ,.J1 .. . and more than enough wealth *uencing to realize that upon " „ . r, • * a . i a » . ... i, for a . The trouble is that the he solution ot this problem ,u< . * , . _ .. „,;n , it,« JL^Min capitalist takes it all except! The answer will still further The wc»Uh of our country h»«| throw, m infuriate . '^-"erin, bttt wages to the workers. ! hi?h-spirited people. It will not be a distant day j If you would save the people when the rich will no longer, from starving, why not pay be able to either dissipate thom enough to enable them declaration can be appreciably im proved. Even the committee that frcni lat k fo<*l *nJ »heiter and presented the declaration st the De-j'«H 1 that goes to make life troit convention admitted that, and j w*>at it should be, are not Com promised to make necessary revisions before submitting it to the muni.->t*. They are simply victims of the sy.-çtem. They can and must be members of the party. But in con- sc*ocated into a class conscious other extreme sre the left wingers, who are convinced that Socialism can be achieved only by an inevitable degree of revolutionary force, or by the threat of it, and are impatient with reform?. against hope that the NRA h;renc* £ traditional policy <*f ; . , . . ..■«low, gradual change, accomplished would create jobs for most of LoWy by thc parliamentary methods them and that the deadly! of reform and compromise. On the downward pressure of the standards of living would be checked. For several years during the terrible depression our ruling classes and their agents complimented the masses for their measureless patience. They starved without disturbing the comfort of the governing powers and our financial and corporate rulers. We have also marveled at this patience and wondered how long it would continue, but there is an end to human enduran-^. That end is being reached, ten, women and children of the working sidering the new declaration one should avoid placing too much emphasis on a few objectionable phrases. Although the ntw Declaration of Principles is not by any mean?? perfect, it is a step in the right direction, It indicates, more than anything else, the beginning of a realistic stand on the ierues of force, democracy, and dictatorship. It does not abandon faith in peaceful and orderly change, but at the same ti*re realizes that the road to Socialism will not be rtrewn with rose petals, and therefore suggests preparadness for the use of a degree of force, if nece sary. It does not abandon faith in democracy, but at the same time realizes that true democracy can be Although the new Declaration of1 achieved only bv the workers and Principles is a decided move toward their allies establishing an industrial the lpft, ft steers the midile course, reasserting its faith in democratic procedure Without making it a fetish. Before we can think about achieving power it is necessary that we iron out the«e differences. Lei us not r^eat the error of some European So;iali t parties, which waited until dtmocracy, and that what is called democracy under capitalism is nothing more than a bog-us. It does not commit itself to dictatorship, but at the same time realizes that in a time of general chaos which is likely to follow the complete breakdown group who will demand and fight for a decent living instead of being the gulli'iles for the preacher who tells them—pie and the sky by and by, if you keep quite. This duty beer» ne* imperative every day. The demand is for ACTION or else, one does no-t need to l»e very imaginative to cens^rehend what the *'or else'* portend*. " 1 Our country, today, has the material for Ka oirm—IC awa«its a lender who can be kept down only by a strong labor movement well organized. The activities of the American I>egion against the worker? in different sections of the country; the signing of a 1» 11 by the president, giving outright 75,000 rifles to the American I^egion which is puVic aiming of private ,forces quite in the fa.' ist spirit; are all •ign-! of what may develope. Joseph Drarler, Forest Cty, Pa. passed into the control of a few great capitalists. Our freedom, of which we boast, is about to be a dream of the past unless we bear well in mind that eternal vigilance is its price. Slavery is threatening us, and slavery of a pe-culiary base and humiliating kind,, slavery to a moneyed aristocracy. Already monopoly fixes the hours we labor, the wages we get, and the prices we pay for the necessities of life. their wealth in luxury—for they will be satiated—nor invest it for profit. • Then there will be the panic cry from all parts of the country of "overproduction". Overproduction! What mockery the word will be to the hungry! Prices will drop with a crash, factories and working- If this be not slavery, then ;h°P" f»^ their doors for what, may I ask, is slavery? And it is slavery more inhuman and cruel than was the Negro slavery of the South, Owned as a chattel, it was but business" policy for the southern master to care for his black slave even . better than he did for his horse. A dead slave meant a heavy loss, twice the loss of a dead horse. But a dead lack of orders, banks will sus pend payment, our great cities will fall into the power of to buy what they produce? "It cannot be done because tinder the competitive system the people cannot be paid any more than they get now." Then let the competitive system go. Let us have the cooperative system. "^But what will become of our profits?" There will be no more profits. Then will all the people cry, "Let the nation own the trusts." SOCIALIST TRADE UNIONS Whatever opinion we msy have | stsnding of the fact that wi hont . I « a __a. . ___J V _ iL . A !■• n/t M>r 40 have t,h* objectives Firgt peop e of my nation and of ♦ u \ , u slave-owner had },, thcir struggbs. But Socialism it-|oth,r' naJns must realize that war to that of his Slave. .«elf cannot become a fact by demo-1 ¡g not the right way to settle difficul- Tlie capitalist not only en- era tic means unless the workers are ties, that war is wrong and peace i» slaves US but our families as ^fr*71"*^ in »trong economic or- right.. And socond, these ssme people XV(l|j ganizations. must create a public opinion strong u.' , ... Socialists propose to make the in- enough to impress upon their poli- we ourselves, worn Witn i dustrics the common property ofiticsl leaders that they want dif- Good Time to Begin Tourist: "I don't believe all I the la-t minute to decide on the use anr| opportunity to count noses, and of farce, and as a result were so uoui(1 therefore have the Socialist of capitalism there will be little time hear". Locomotive Engineer: "When you disorganized when the critical point came that they were absolutely un-rble to put up any real resistance to the onslaught of Faecirtnk The time FETTERS—A FORECAST FULFILLED Karl Marx foretold the time when the conditions of production, instead of being aids to production, would be fetters upon production. He also said that would be the time when the period of revolution would begin. The word "revolution" is used in so many senses that it should be explained that we are using it in the sense of changing from one method of production to another—from capitalist production to Socialist production—and we are not talking about violent revolution. The fact is that an industrial revolution is never violent. It canH be. It may be preceded by a violent revolution; but the industrial revolution itself can be ■accomplished only by social planning and the detailed execution of the plans. It is an economic process. The way toward it may be peaceful or violent, but the actual revolution itself cannot be otherwise than peaceful, for violence would prevent the economic process from being carried out. Russia had a violent political overturn, but the industrial revolution has been going on ever since. It has violent accompaniments, but the industrial revolution itself consists of the day-by-day building up of the regime of collective industry. In our own country there has been no recent revolution either political or industrial, but the forecast of Karl Marx bas come true in that the conditions of production have become fetters upon production. Capitalism now has both surplus capital and surplus labor. It cannot adequately employ either one. When money-capital thinks Mr. Roosevelt may tamper with the dollar, it skedaddles over to Europe looking for investment. When Mr. Roosevelt gets through tampering with the dollar, money-capital comes wandering back again a-waggin* its tail behind it and still looking for investment. The capital that consists of industries also has a surplus. There are more factories and mills than necesr.a^y to produce all the goods that can be sold under capitalism. And there are more workers than are required to produce all the goods that can be sold undef capitalism. The conditions of production have become fetters upon production. Marx was right. His forecast was based upon logical analysis, not upon guesswork. Deep and actual study of the economic basis of society enabled him to foresee the trend which has resulted in the present condition. It is an example of the difference between accurate thinking and sloppy thinking. He was also right in his forecast as to the remedy, although it has not yet come to pass. The only remedy is to change from capitalist production to Socialist production. The dog-eat-dog capitalist system is a tragedy, a comedy, a melodrama and a farce, all in one.—Tho Milwaukee Leader. Party assume the duty of restoring order even though it hasn't a complete majority. If the Social-Democrats of Europe had such a program* perhaps the recent history of Europe would be entirely different. (To be continued.) hear a locomotive whistle for a crossing is a good time to believe all you hear". our heavy toil, are old men at'all the people by the use of political middle ago. power. But taking over the indus— So well known is this that«1*™ is ™,y th* firK half of th® Job- the trusts refuse employment to men past 40. I)o I speak the truth? Does anyone dare contradict me? No, the facts I state are only too well known to all. Men, Americans, are you going to submit to this slav-erv? Th<* reason why this land of mHk r and honey is in su<*h a helluva mess . ™ere ,s no reason for a is be cause it's thc land of mulch j «»ngle man in Amerca to suf-and money. | fer from poverty, for remem- ONLY PULLING OFF THE LEAVES ferences settled around council taMes instead of on battlefield Make no mistake about it, war if After the present owners havel been murder. \ ousted there still remains the task ! Wars spring from international of .operating the industries. This hatreds and jeslousies and rivalries tark can bom critic of many ca-|be cultivated. pitalist-minded trades union leaders "Blessed are the peacemakers." that unorganized workers sre in- the Great Teacher said. We haven't capable of making snd enforcing believed it. Mankind has been strug-decision*. Without an organization gling along, placing its faith In ar-workers have no voice which can be mies and navies, leaving the destiny heard. ; of countries to the out 'onrio of We must build unions of workers wars. It now is time to learn that in order that they can lay down the peaceful nations are indeed blessed. ruVes whereby the business or pro- That war doesn't settle difficulties duction and distribution can be con- That war creates mors prejudice, ducted to the hest advantage. - And rivalry and misunderstanding. That we must indoctrinate the unions with the philosophy of Sociali m in order that they will nee the necessity of adding political p-^fwer to economic power. The best way to convert unions to Socialism is by active participation in the day4>y-day stnrggles of the Workers. However, Socialists will do less than their full duty if they stop there. They mus* ahi educate their fellow workers to demand more than mere wage and hour concessions and to an under- war doesn't pay.—Sergt. Alvin C. York.* * Famous as having. kiPed more Germans than any other "hero" in the war.—Ed. 14 Just So It Isn't Socialism" If Congress can't give us job*, why not life sentences to hsrd work and forceful feeding? Tili] « OMïtAST BY RICHARD ELSNER Here are n few of the many differences 'bet ween the Socialist p^trs and the capitalist papers. ^ Capitalist papers— Socialist papers— 1. Capitalist papers write for j A. (Socialist paper» write for de-plutocracy. i mocrscy. 2. Capitalist papers promote the 2. Socialist papers oppose el-exploitation of man by man. ploitation in all its forms. 3. Capitalist papers espouse po- 3. Socialist papers espouse policies that lead to depressions and licies that lead to permanent pros-unemployment. perity and guaranteed Jolbs. 4. Capitalist papers support war. I 4 s<*i»li*t 'papers oppose war 5. Capitalist papers miseducate. fl. Capitalist papers are full of nonsense. 7. Capitalist papers appeal to the morbid tendencies of readers. 8. Capitalist papers cunningly mislead readers in economic and political matters. 9. Capitalist papers support employers in strikes and misrepresent the strikers. 5. Socalist papers educate. 6. Socialist papers present reading matter for enlightenment, information and entertainment. 7. Socialist papers appeal to the wholesome ethical and educational tendencies of readers. K. Socialist papers tell resders the truth and lead them to protset their interests. 9. Socialist papers help tht strikers. These are *ome of the differences. The great rhilosopher sn I Social- .u ^ who in Pari* just before the beginning of the World war, said of the capitalist papers, "The evils from which we are suffering due to the detestable organization of the press; it is not snf-where sn organ of opinion; it is the servant of hidden interests." To buy a capitalist paper indicates ignorant selfishness; to buy a Socialist pap«r indicates intelligent selfishness. ' Use the above pointers in getting subscribers.