3. štev.
V Kranju, dne 20. januarja 19
Leto V.
A
▲
Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2—, za četrt leta K 1-— Za vse druge 'države in Ameriko K 5-60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujeio. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrlnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj.
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Boj za Seret.
Dunaj, 13. januarja.
Mihalejo, zapadno od Vadena, so osmanske čete zajurišale. 400 mož in nekaj strojnih pušk je ostalo v rokah napadalcev. Istočasno so vzeli Bolgari neki samostan, ki je bil še od Rusov zaseden, severno od reke Buzaul blizu izliva te reke. Na obeh straneh doline Oitoz so zavrnile avstro-ogr-ske in nemške sile močne ruske napade deloma v bližinskem boju do zadnjega. Severno od doline Slanic so nemški oddelki v napadu pridobili tal; 4 častnike in 170 mož je bilo vjetih, vplenje-nih pa 7 strojnih pušk in 7 metal min.
Dunaj, 14. januarja.
Zapadno od Vadenija so zavrnile osmanske čete ruski sunek. Sicer v romunski ravnini zaradi slabega vremena nobenega posebnega bojnega delovanja. Jugo - zapadno od Herestrava so vzeli včeraj bataljoni generala Goldbacha v presenetljivem napadu višino 704. V prostoru Tolgves uspešna podvzetja nemšicih oddelkov, ki so prizadejali sovražniku težke izgube.
Dunaj, 15. januarja.
Osmanske čete so zajurišale včeraj popoldne vas Vadeni, zadnji kraj, ki ga je imel sovražnik južno od Sereta Še zaseden.
Na južnem krilu armadne fronte generalober-sta nadvojvode Jožefa so izvršili Rusi in Romuni močne napade na pozicije severno od doline Sušite, ki smo jih zadnje dni zavzeli. Napade smo povsod zavrnili. Bolj proti severu ničesar novega.
Dunaj, 16. januarja.
Včeraj popoldne je prodrl sovražnik iz svojih pozicij pri mostišču Namolsa (Nemoloasa) ob Se-retu z močnimi četami. Njegov napad se je zlomil v nemškem artiljerijskem ognju. Zvečer se mu je
posrečilo, vdreti na posamnih točkah v naše jarke, vendar pa smo ga takoj v protinapadu zopet vrgli ven.
Rusi in Romuni so močno napadali med Su-sito in dolino Casinu bojne skupine feldmaršallajt-nanta v Ruiza. Povsod smo jih zavrnili, na neki višini južno od Casinu s profisunkom. Sovražnik je pustil v naših rokah 2 častnika in 200 mož. V bližini tunela Mesticanesti so sunili c. in kr. izvid-ni oddelki skozi sovražno varstveno črto do ruske glavne pozicije ter pripeljali 20 vjetih nazaj.
Boj za Galac.
Donavska armada je po večdnevnem odmoru pričela z energičnim prodiranjem na Galac, katerega osvojitev mora prisiliti sovražnika, da opusti seretsko črto. Za Ruse je torej obramba mesta neizmerne važnosti, saj je seretska črta zad-
j nje izhodišče za njihovo eventualno nameravano spomladansko ofenzivo. Po padcu Galaca bi se
I centralnim armadam odprla tudi pot v Besarabijo. Na ostalih točkah romunske fronte se položaj ni bistveno spremenil.
Dunaj, 17. januarja.
Pri Vadeniju smo umaknili eksponirane osmanske zavarovalne čete pred nadmočnimi sovražnimi silami na glavno zavarovalno črto. Sov-1 razni napad_na postojanke pr oližno 2 km zapadno ' Vadenija je bil z našim zapornim ognjem ustavljen.
Med dolinama  Casinu  in Sušita so prešli i Rusi in Romuni z močnimi silami k napadu. Sovražniku se je posrečilo se ustaliti na nekem vrhu, 1 na ostalih delih fronte pa je bil popolnoma odbit.
Dunaj, 18. januarja.
Med dolinama Putno in Susito je imelo malo podvzetje popoln uspeh. Enega častnika, 230 mož in eno strojno puško smo pripeljali nazaj. Južno od ceste v Oitoz so se zlomili ruski napa-
PODLISTEK.
Boroević.
Odlomek iz   Otto Konigove  knjige: „Kameraden vom Isonzo".
Generala Svetozara pl. Boroeviča, poveljnika soške armade, ki si je že v prvih dneh italijanske vojne stekel nevenljivo slavo, je klicalo povelje vrhovnega vodstva c. in. kr. bojnih čet v trenotku, ko je zmaga venčala strahovite boje njegove armade v Karpatih, ko je na čelu svojih hrabrih čet jurišal sovražnika. Lahko mu ni bilo slovo, kakor mi je pravil, zakaj vojno leto kakor je bilo ono, veže nerazrušljivo poveljnika in čete.
„Usoda vojaka" meni znameniti vojskovodja. »Vsak mora iti tja, kjer ga rabijo."
Krasen vojak, general Boroević ! Železna glava, z bliščečimi očmi, s karakterističnim, drzno dvignjenim nosom, prepriča v prvem trenotku. da pravljice, ki krožijo o njegovi osebi, v mnogih slučajih niso le pravljice. Generalštabni častnik, ki je bil ž njim v Galiciji, mi je pravil, da bi bili vojaki prisegli na to, da je njih voditelj „zasiguran" Proti vsaki kroglji. Govorim o tem z generalom in Prisrčno se smeje. ■
„Da, slišal sem že večkrat o tem. Vedite, jaz Sem — kar mora biti pravzaprav vsak vojak — fatalist. In ko smo imeli mesece dolge defenzivne boje, sem šel samoposebi umevno kolikokrat le Mogoče v najsprednejše vrste, da se ljudem pokažem in ž njimi govorim. Pa se je pripetilo, da so Rusi, ki so včasih ležali le kakih 150 korakov jMleč, na nas streljali. Nekoč je šrapnel zadel ce-'° nekega gospoda iz mojega spremstva. No, in ?a se meni ni nikdar kaj pripetilo, to je vsa mola »zasiguranost . . ."
»Ali je pa potrebno, ekselenca, da se voditelj tako izpostavlja?"
„Da, včasih se temu ni izogniti! Naposled se moram pa tudi na mestu prepričati, če je vse v redu, kako so moji ljudje preskrbljeni, kakšno je njih razpoloženje — vse to so stvari, katere treba da sam vidim Končno je pa tudi za voditelja radosten občutek, če vidi, kako so mu ljudje uda-di. In mnogo veselja je to . . ."
»Pravzaprav, ekselenca, sem si vedno mislil, da mora biti vojskovodja, osobito vojskovodja današnjih dni, ki je prisiljen včasih žrtvovati na tisoče ljudi, trdosrčen".
„Trdosrčen ! Saj je to tudi le pojm. V pravem trenotku biti trdosrčen, se pravi morda v višjem pomenu biti visokosrčen. Žrtev stoterih morda lahko reši tisočere — zato ima končno vsak človek, tudi če je vojskovodja — vest. Seveda, žrtvovati ljudi brezplodno, kar cele polke, kakor so to delali Rusi v Karpatih . . ."
„In kakor to delajo Italijani sedaj," ga prekinem.
„Da, oni so tudi šele začetniki," meni general. „Tudi to se bo predrugačilo. Osobito še, ker že sedaj vidijo, da ne proderejo naših čet ob Soči. Danes zvečer slišite v Gorici že topove grmeti in sami doživite: Vsak posamni mož ob Soči je junak in vsak teh bojevnikov zasluži zlato hra-brostno kolajno. Saj ni mogoče dovolj oceniti, kaj morajo ti ljudje vse vzdržati — vsi: Dalmatinci, Bojnjaki, Slovenci, Korošci, Hrvatje, Ogri in Mo-ravini ..."
Prihodnji dan sem bral v Gorici — velika bitka je pred nekaj dnevi končala s strahovitim porazom Italijanov — generalovo armadno povelje na svoje čete, ki je končalo s krasnim vojaškim vzno-som : v,Vojaki! Vaši sinovi bodo s ponosom pravili o tem, da so bili njih očetje vojaki soške armade . .
di v našem artiljerijskem ognju in ognju strojnih pušk.
Berolin, 18. januarja.
V mnogih odsekih fronte je oživelo obojestransko artiljerijsko delovanje pri razglednem vremenu. Severno od Krašina so vdrle ruske čete v sunku z desetkratno premočjo v neko eksponirano poljsko stražo. Pozicija straže je zopet v naši posesti. Na drugih točkah smo zavrnili lovske komande in patrulje.
V Dobrudži obstreljuje že nekaj dni sem ruska artiljerija Tulčo in Isaceo. Več prebivalcev, predvsem žen in otrok, je bilo ubitih.
Odhod nevtralnih poslanikov iz Bukarešte.
VVolffov urad poroča : Nevtralne vlade so bile naprošene, da odpokličejo svoje bukareške poslanike, ker v Bukarešti po zavzetju mesta in vzpostavi vojaške uprave ni prilike za izvrševanje di-plomatičnih funkcij. Nevtralni poslaniki so zapustili Bukarešto s posebnim vlakom dne 13. januarja. Komentarji, ki jih ob tej priliki razširja sovražno časopisje, so brez vsake podlage.
Položaj na Romunskem.
Včerajšnje uradno poročilo ne javlja s seret-ske fronte nobenega dogodka; smatrati nam je zato, da so ruski delni napadi — vsaj prehodno — ponehali. Vojaški strokovnjaki menijo, da se bodo ruski sunki se ponavljali, poudarjajo pa, da sovražnikovih podjetij nikakor ni smatrati morda za pripravo na spomladansko ofenzivo, oziroma celo kot uvod v to ofenzivo. Namen ruskih sunkov je marveč predvsem, zadržati zavezniške čete, jih veznti ter preprečiti, da bi poslal Macken-sen večje oddelke na druga bojišča. Zlasti se sovražniki menda boje, da bi nemške in bolgarske čete odšle v Makedonijo. Rusi hočejo tudi s svojo aktivnostjo pri svojih zaveznikih vzbuditi vtisk, kakor da se nahaja inicijativa zopet v njihovih rokah.
Iz Stockhoima: Poveljnik ruske armade, ki stoji ob Seretu, je izdal dnevno povelje, v katerem hvali rusko infanterijo in konjenico ter sporoča, da je car obljubil, da bo poslal močna ojače-nja, tako da bodo krila tako močna, da bo mogoče preiti v ofenzivo.
Vojna z Italijo.
Dunaj, 15. januarja.
Na fronti v Dolomitih so razstrelile naše čete preteklo noč ob Velikem Ladazuoju skalnato steno ob južni steni med lastno in sovražno pozicijo. Razstrelitev se je popolnoma posrečila. Globolt prepad loči sedaj oba nasprotnika.
Na kraški fronti od časa do časa nekoliko živahnejše artiljerijsko delovanje.
Dunaj, 17. januarja.
Na Kraški visoki planoti in v. Vipavski dolini je delovanje artiljerije zopet oživelo.
Dunaj, 18. januarja.__
Na Kraški visoki planoti in v Vipavski dolini je trajal tudi včeraj močan artiljerijski ogenj. ;|
O! |„Zagreb" potopljen.;
Dunaj, 15, januarja. Dne 14. januarja dopoldne je bil ob srednje dalmatinski obali od sovražnega podmorskega čolna brez svarila potopljen mali pasažirski parnik „Zagreb" (500 ton). Trinajst mož civilnega moštva in 13 potnikov je mrtvih. To dejanje je vreden sovrsten čin s potopitvijo „Elek-treu in malega parnika „Dubrovnik".    ■ g fggj
SUHO   Potop7„Reglne Margherite".' ~r*§T"EI
; Lugano, "13. januarja. Brzojavka mornariškega ministrstva od včeraj se glasi:
Ker so odpadli težki vojaški vzroki, ki so dosedaj govorili proti objavi vesti, sporočamo, da
je zadela v noči 11. decembra kraljeva vojna ladja „Regina Margherita" med vožnjo na dve mini in se potopila. Nesreča je dohitela ladjo vsled zelo obsežnih lukenj v spodnjem delu v malo minutah. Od 945 na ladji se nahajajočih oseb je šla večina z ladjo na dno morja. Neugodne razmere so otežkočale rešitev preostalih, od katerih je 270 rešenih. Poveljnik ladje in 14 častnikov je poginilo. Razen izgub ladij, o katerih smo dosedaj po ročali, nimamo izgub. Nasprotne vesti, ki se širijo med ljudstvom, so torej popolnoma neosnovane.
Priprave v italijanskih pristaniščih ob Adriji.
Lugano, 13. januarja. Zanesljive vesti iz Rima pravijo, da se vršijo v italijanskih pristaniščih ob Adriji ogromne priprave, iz katerih se da sklepati, da se odpošljejo znatni transporti čet iz Italije na kako drugo bojišče. V Bari pričakujejo v najkrajšem času dohoda angleške mornariške misije pod poveljstvom admirala Thursbvja. Ta ukrene priprave za nova podjetja. Konstatiralo se je tudi, da se v jadranskih pristaniščih zbirajo ladje za transport čet.
Ogrožena Italija.
Lugano, 17. januarja. „Secolo" piše: Cetve-rozveza mora skrbeti za materijalno gotovost Italije, katero ogroža sedaj ne samo Avstro-Ogrska, marveč tudi Nemčija. Italija pričenja gospodarsko trpeti.
Cadornove priprave za obsežnejšo ofenzivo.
Poročali smo že, da grade italijanski oficirji na Francoskem vojaška taborišča. Vojni izvestitelj lista „Tagliche Rundschau" piše: Ni mogoče zatajiti, da grade italijanski oficirji generalnega štaba velika vojaška taborišča na Francoskem, iz česar sledi, da mora Cadorna dati Franciji na dispozicijo toliko italijanskih zborov, koiikor le more. Pa tudi na italijanski fronti dela Cadorna obsežne priprave. Ministrski predseduik Boselli je povedal politikom detajle o Cadornovih načrtih, po katerih pripravlja Cadorna na italijanski fronti široko zasnovano akcijo, za katero zahteva znatno ojačeno armado.
Kako si Italijani razlagajo ententino noto.
„Idea Nationale", glasilo italijanskih imperija-listov, zatrjuje, da bo ententa program, ki si ga je postavila v noti na Wilsona, za vsako ceno tudi izvedla. Ententa se je odločila razbiti avstro-ogrsko monarhijo in Turčijo. Osvobodila bo Italijane, Slovane, Romune in Cehovalahe (!). Besede o osvoboditvi Italijanov in novi organizaciji Evrope v svrho zaščite mej na kopnem in na morju, da ne pomenijo nič drugega, kakor da bo dobila Italija vso alpsko ozemlje od Stilfserjocha do Dinare s Puljem, Dalmacijo in Valono in absolutno vlado na Jadranskem morju, uničenje Turčije pa da bo razširilo italijansko oblast v vzhodnem Srednjem morju ter v Anatoliji.
Ruski neuspehi.
Berolin, 14. januarja.
Ob Dvini in v pokrajini ob jezerih južno od Dvinska je bojno delovanje včeraj bistveno popustilo. Ob železnici Vilna - Dvinsk smo z velikimi izgubami zavrnili napadajoče ruske stotnije. Dva manjša napada, katera smo izvršili v izboljšanje lastne pozicije jugo - zapadno od Rige, sta nam prinesla 32 vjetih.
Berolin, 15. januarja.
V Vzhodnih Karpatih so vdrli severno od Zlate Bistrice nemški grcnadirji na več točkah v ruske pozkije, prizadejali sovražniku težke izgube ter se po povelju vrnili s plenom in vjetniki v lastne pozicije. Južno od ceste Oitoz smo zavzeli neko od sovražnika zasedeno višino. Petdeset vjetih je ostalo v rokah napadalca.
Berolin, 17. januarja.
Ljutemu artilerijskemu ognju so sledili popoldne ruski napadi proti našim postojankam južno Smorgona. Napadi so odbiti. Sovražnik, ki je vdrl na ozki fronti, je vržen nazaj. Pozicija je popolnoma v naših rokah. Številni mrtvi Rusi pokrivajo bojišče. Po noči smo zavrnili na več točkah izvidne čete in lovske oddelke, ki so prodirali pro ti našim črtam.
Pred preobratom na Ruskem.
Iz Londona poročajo, da se boje tam preobrata v Rusiji. Razpoloženje v Petrogradu je baje silno grozoče ter je pričakovati v kratkem atentatov na vlado. V Petrogradu, Kijevu in Moskvi je prišlo iznova do nemirov. Prišli so na sled, da dobivajo vojaki na fronto mnogo letakov, ki govore proti nadaljevanju vojne, zato pregledujejo sedaj tudi vse paketne pošiljatve in zatrjuje se., da bodo vsled odkritij na podlagi teh novih vojnopošt-nih odredb premestili več čet na fronti.
Obsedno stanje v Petrogradu
Preko Curiha poročajo o resnih nemirih v Petrogradu, zbiranju ljudstva po cestah* in raznih
agitacijah, vsled česar je bilo nad Petrogradom proglašeno poostreno obsedno stanje.
Poljski kronski maršal.
Poljski državni svet je v svečani seji dne 15. januarja izvolil za kronskega maršala Maclava Niemiejowskega. Za namestnika je bil izvoljen Milkulovski - Pomorski.
Ententni agenti na Poljskem.
Krakovski „Czasu poroča, da se skriva na Poljskem cela vrska ententnih agentov, ki hujska-jo proti centralnim državam z vsemi sredstvi; tako razširjajo tudi govorico, da so dale centralne države umoriti Sienkievvicza, ker je hotel objaviti mogočen protest proti ustanovitvi „nemške" poljske države, ter napovedujejo, da se bodo ruske armade skoro vrnile v deželo. Provokaterji snujejo tu Ji izdajniške organizacije ter nastopajo časih skrajno predrzno. Posrečilo se je nekaj teh opasnih ljudi zasačiti.
Pokrovskij odlikovan.
Ruski zunanji minister Pokrovskij je bil od carja odlikovan z redom Belega orla.
Rusi proti Cadorni.
Kopenhagen, t6. januarja. Zadnje dni se je poostrila pisava ruskih listov proti Italiji, zlasti napram Cadorni. Očita s : mu, da zasleduje zgolj italijanske interese in zanemarja skupne ententne cilje. On vodi separatno vojno za Trst, enostranski italijanski vojni program pa ne "more za stalno zadovoljevati Rusije.
Bitka ob Sommi.
Berolin, 13. jauuarja.
Severno od Ancre so pričeli danes Angleži z novimi napadi na Serre. Večidel smo jih krvavo zavrnili. V neki najsprednji poziciji se je sovražnik ustalil. Mi držimo glavno pozicijo.
Berolin, 14. januarja.
Razen živahnega artiljerijskega ognja na obeh straneh Somme je bilo vsled dežja in snega na celi fronti le malo bojnega delovanja. Čez noč smo zavrnili na več točkah sovražne sunke patrulj.
Berolin, 15. januarja.
Severno od Somme je trajal živahen artiljerijski ogenj. Na več točkah smo zavrnili sunke sovražnih patrulj, lastnim izvidnim  oddelkom pa
se je posrečilo v uspešnih podvzetjih pripeljati nazaj vjete in strojne puške.
Berolin, 16. januarja.
Poskus francoskih oddelkov pri Beuvraigne-su (južno od Roveja) vdreti v našo pozicijo, je posadka jarka preprečila. Sicer je ostalo obojestransko bojno delovanje ivzemši mestoma živahno artiljerijsko delovanje, v zmernih mejah.
Berolin, 17. januarja.
Na več mestih fronte je postal artiljerijski boj ljutejši. V loku pri Ypernu so naše baterije v kali zadušile neko sovražno podjetje. Uspešna podjetja lastnih patrulj pri Le Sarsu, Gueudecourtu in zapadno Perronnea so nam priuesla 27 vjetni-kov in 1 strojno puško.
Po učinkoviti razstrelitvi na višinah pri Com-bresi. so vdrli hanoveranski infanteristi in pijonirji v sovražno pozicijo, ter so se premagavši posadko jarka vrnili z več vjetniki v lastne črte.
Berolin, 18. januarja.
Angleški razstrelitvi pri Loosu so sledili kratki boji, v katerih smo v ljutem bližinskem boju hitro zopet vrgli nazaj sovražnika, ki je bil prodrl. V noči od 12. na 13. januarja smo po bojih pri Serresu po načrtu in neovirani od sovražnika opustili od nas še držane dele prednjih pozicij. Od takrat je ležal dan na dan težek ogenj na zapuščenih jarkih. Včeraj pa so izvršili Angleži od nas pričakovani sunek v prazno, ki je prinesel napadalcu težke izgube.
Boji v zraku.
Navzlic temu, da je neugodno vreme v mesecu decem. znatno omejilo letal, delovanje, se je našim letalcem in letalskim obrambnim formacijam posrečilo prizadejati sovražniku znatne izgube. Mi smo izgubili Ki letal, naši sovražniki pa (iti letal, med temi v boju 48, sestroljenih s tal jih je bilo IG, neprostovoljno ste morali pristati 2. V naši posesti se nahaja 22 letal, 44 pa smo jih videli za črto strmoglaviti na tla.
Poostrena podmorska vojna?
Bern, K), januarja. „Le Journal" piše: Nemčija grozi s poostreno podmorsko vojno. Treba je biti na straži. Nemčija s svojimi podmorskimi čolni pač ne bo mogla zadeti blokade, toda Otročje bi bilo, negirati, da so dobila motenja, povzročeni V pomorskem prometu od nemških podmorskih čolnov vznemirljiv obseg. Vsi obrambni ukrepi niso preprečili, dl postaja škoda vedno večja. Vse
trgovske ladje naj se oborože z dvema topoma, izvežbanim moštvom ter s torpedi, da bodo mogle zadeti podmorske čolne nad vodo in tudi kadar so potopljeni.
Uporni francoski vojaki.
Preko Ženeve poročajo, da je prišlo v Mar-seillu do velikega upora med francoskimi vojaki. Oni vojaki, ki so bili namenjeni v Solun, so se uprli ter izjavili, da ne gredo na ladje, ker na Balkanu nimajo ničesar iskati in se nočejo boriti za Srbe, poleg tega ne v Makedoniji, kjer dan na dan umre sto in sto mož na legarju. Uporne vojake so nato takoj zopet poslali na nemško fronto.
Portugalska izganja Nemce.
Portugalska vlada je pregnala vse Nemce iz dežele ter konfiscirala njih posestva, ki jih sedaj prodaja. Komur se bo dalo dokazati, da je bil kriv izdaje, se tudi po vojni ne bo smel več vrniti in bo izgubil vse, kar so oblasti zaplenile.
Naraščajoče vznemirjenje v Švici.
Bem, 16. januarja. Poročilo švicarske brzojavne agenture. Razmere so dovolile zveznemu svetu sporazumno z armadnim vodstvom zadnje mesece znatno znižati število čet na meji. Od začetka tega leta pa smatra zvezni svet za potrebno storiti obsežne varnostne priprave. Zvezni svet je slej ko prej prepričan, da bosta obe vojskujoči se stranki vpoštevali tudi v bodoče nevtralnost Švice.
Na Balkanu.
Makedonsko bojišče.
Berolin, 12. januarja.
Južno od Ohridskega jezera je napadel sovražnik avstrijsko - ogrsko - bolgarsko fronto za Ceraso. Pozicijo smo obdržali.
Berolin, 14. januarja.
Med Vardarjem in Dojranskim jezerom je ostal sovražni napad na naše pozicije južno od Stojkova brezuspešen.
Berolin, 15. januarja.
Vzhodno od Crne proti Strevini prodirajoče sovražne stotnije smo vrgli nazaj.
Italijanske čete za Makedonijo.
Curih, 16. januarja. Iz Milana se poroča, da se zbirajo sedaj v italijanskih pristaniščih močni kontingenti čet, določenih za Solun. Govori se o 100.000 mož, kateri se odpošljejo v Makedonijo. Istotako se odpošlje težka artiljerija iz Italije v Solun. Obenem se vzdržujejo vesti, da se imajo francoske čete postaviti na italijansko fronto proti Avstro-Ogrski.
Nove italijanske čete za Valono.
Milan, 1(5. januarja. Zopet je odšlo več polkov italijanske infanterije in gorske artiljerije v Valono.
Grška in ententa.
Pariz, 13. januarja. Agence Havas javlja iz Aten : Miroljubni del grškega prebivalstva je veselo pozdravilo naznanilo, da je grška vlada sprejela ententin ultimatum, kar je srečno rešilo položaj. Vlada je že začela izvedenje zahtevanih odredb. Mnogo vlakov z vojaštvom in vojnimi potrebščinami je odšlo v Peloponez. General Kalla-ris, zapoveduik 1. armadnega zbora (Atene) čigar odstranitev je zahtevala ententa, je zaprosil za dopust. Glasom poluradnih listov so vojaške oblasti izročile ententi Best baterij s pripravki. Vršilo se je pa tudi zborovanje 3000 ljudi, ki so prirej u je kralju udanostne izjave, dali izraza svojemu ugovoru proti sprejetju ultimatuma.
Nova nota entente Grški.
Pariz, 17. januarja. Agence Havas. Poslaniki entente so izročili dne 13. januarja grški vladi novo noto, ki pravi:
Poslaniki zaveznikov so izročili svojim vladam grške note z dne 23. decembra 1!)1G in 10. januarji 11)17 ter sprejeli naročilo, sporočiti grški vladi, da jemljejo zavezniške vlade ii;i znanje pritrditev v noti z dne (i. januarja H)17 zahtevanim vojaškim korakom, da pa ne morejo sprejeti odgovora na jiosainezne zahteve note z dne 31. decembra, predriO se razjasne te-Ie točke:
1. Kljub temu, da so se zavezniki obvezali, da bodo vršili kontrolo čim manj občutno, ne morejo pripustiti Utesnltye s strani grške vlade tako, da bi bila uspešnost kontrole dvomljiv«.
2. Zavezniki obstojajo na tem, da se takoj in brezpogojno izvrši obljuba, da se bodo izpustile osebe, ki so bile iz političnih vzrokov zaprte.
3. Zavezniki se ne morejo vsled specijalne« Značaja § 3 note z dne 31, decembra določene preiskavi spuščali v to, tla bi se odškodnine gl;1'
som določb grške izjave določevale. Blokada bi se preklicala šele, ko bodo vse zahteve zaveznikov v noti 10. januarja in vsi pogoji te note izpolnjeni.
Grška vlada je odgovorila, da ne namerava utesnjevati sprejema zahtev zaveznikov in da pritrjuje tudi točkam 1. in 3. note v njih podrobnostih. Sprejema vš*ebino § 2 o izpustitvi političnih vjetnikov ter jemlje izjavo zaveznikov o preklicu blokade na znanje.
General Kalasiris.
Rotterdam, 16. januarja. Grški general Kalasiris, ki je poveljeval pri dogodkih 1. decembra prvi armadni zbor, je odpuščen, kakor poroča Reuter iz Pireja, in nadomeščen s prejšnjim vojnim ministrom Skuludisem.
Cerigo venizelističen.
London, 14. januarja. Reuter poroča iz Aten : Iz grških uradnih krogov poročajo, da so venize-listi zasedli otok Cerigo.
Mirovni pogoji entente.
Odgovor četverozveze na Wllsonovo noto.
Pariz, 12. januarja. Agence Havas. Odgovor četverozveznih vlad na noto prezidenta Wilsona z dne 19. decembra 1916 zahteva:
V prvi vrsti obnovitev Belgije, Srbije, Crne gore in dolžne jim odškodnine, opustitev okupiranih ozemelj na Francoskem, Ruskem in Romunskem s pravičnimi odškodninami, reorganizacijo Evrope, garancijo za trajni režim, ki temelji na spoštovanju narodnosti in pravic vseh malih in velikih narodov, nadalje tudi teritorijalne pogodbe in mednarodne ureditve, ki naj ščitijo meje na kopnem in na morju pred neupravičenimi napadi, vrnitev provinc in pokrajin, ki so bile nekdaj odvzete ali rancem s silo ali proti volji prebivalstva, osvoboditev Italijanov, Slovanov, Cehov in Slovakov izpod tujega jarma, osvoboditev prebivalstva, ki se nahaja pod krvavim tiranstvom Turčije, odstranitev osmanske države iz Evrope, ker je brez dvoma zapadni civilizaciji tuja. Nameni Nj. Vel. ruskega carja glede Poljske so jasni in objavljeni v proklamaciji, katero je izdal na svojo armado
R. R. S. — reparation, restitution, securitv, povračilo, obnova, poroštvo, te tri besede predstavljajo politični program četverozveze in so izraz najijutejše uničevalne volje napram centralnim drŽavam, izraz najgorostasnejšega osvajalnega programa, kar jih pozna zgodovina.
„Vrnitev provinc in pokrajin, ki so bile nakdaj zavzete aliirancem s silo ali protii vol j i prebivalstva", pomeni, da mora Nemčija vrniti Franciji Alzacijo in Lo-tarinško. Danski severno Slezvik - Holštajnsko, „obnovljeni Poljski" pa vzhodno Prusijo z Gdanskom vred. ^Odškodnine", o katerih govori nota aliiran-cev, ne pomenijo le vojnih odškodnin v denarju, temveč Nemčija mora v smislu te zahteve prepustiti aliirancem tudi „tono za Jono" toliko svojih trgovskih ladij, kolikor so jih aliirancem potopili njihovi podmorski čolni. Avstro-ogrska monarhija se mora razkosati; Srbi, Romuni, Italijani, Poljaki dobijo vse, kar zahtevajo na podlagi narodnostnega principa; odstranitev osmanske države iz Evrope pomeni, da dobi Rusija Carigrad in evropsko pokrajino ter Armenijo, da se ustanovi „svobodna arabska država", ostala Turčija pa da pride pod „zaščito" Anglije in Francije.
O „teritorijalnih pogodbah in ureditvah, ki naj ščitijo mej^ na kopnem in na morju pred neupravičenimi napadi", ententa zahteva : 1. aneksijo vseh nemških kolonij; 2. izročitev vsega' nemškega vojnega brodovja; 3. uničenje Kruppovih tovarn, ki da stalno ogrožajo človeško kulturo; 4. Kielski kanal se mora postaviti pod nadzorstvo mednarodne komisije, v kateri pa Nemčija ne sme biti zastopana.
Kaj sledi iz vojnega programa entente za centralne države, je jasno: Nadaljevati boj do končne zmage.
Wilson za nadaljevanje diskusije o miru.
Rotterdam, 16. januarja. Iz VVashingtona poročajo : Akoravno VVilson in njegovi ministri jako skrivajo, kakšne korake nameravajo sedaj storiti v prilog miru, je vendar upravičeno smatrati, da se je VVilson odločil napraviti še en poskus, da pripravi Nemčijo do lega, da z isto odkritosrčno^ stjo kakor ententa naznani svoje mirovne pogoje. Predsednik ni splošnega mnenja, da z izmenjavo nazorov o miru ni ničesar doseženo. On meni, da je mirovna ideja napredovala ter smatra, da bi se naj sedaj oglasile, mirovne stranke v raznih deželah, ki še niso imele prilike izraziti svojega mnenja, ki pa sedaj lahko izrazijo svoje nazore, ker so razne države prepustile, da se sme. o m i— JB javno razpravljati. VVilson smatra, da ustvar-lena ugodna atmosfera za mir in da je treba to Ugodno razpoloženje še ojačiti.
DNEVNE VESTI.
Važen min. posvet. Dne 15. t. m. popoldne ob 4. se je vršil pod dredsedstvom min. preds. grofa Clam - Martinica daljši ministrski posvet, katerega so se udeležili vsi ministri. — Grof Clam-Martinic seje podal v torek, 16. t. m. zjutraj v Budimpešto.
Državni zbor. Z Dunaja poročajo: Državni zbor se sestane najbrž sredi marca. Izvolil bo predsedništvo, zaslišal cesarjevo prisego ter izvolil odbore in delegacijo. S tem bi bilo prvo zasedanje končano. Sestale bi se nato delegacije, državni zbor pa bi bil zopet sklican začetkom maja. Takrat poda vlada zakonsko predlogo o podaljšanju poslanskih mandatov za dve leti.
> Avstrijski državni zbor. „Parlaments Corres-pondenz" javlja od merodajne strani: Vsled raznih težav, ki so nastale, ni misliti, da bi bil dtžavni zbor sklican pred veliko nočjo. Sodi se, da bo državni zbor sklican oziroma da se bo mogel konstituirati šele v mesecu maju, če bodo dotlej odstranjene notranjepolitične težave.
Odprava politične oblasti armadnih zapo-vednikov. Izšla je cesBrska naredba, ki preklicuje naredbe iz lete 1914. 1915., ki so dale armadnim zapovednikom pravice politične oblasti v okviru uradnega delokroga deželnih političnih načelnikov. Najvišja in edino odločujoča politična oblast v vsaki deželi je torej zopet edinole deželni predsednik, oziroma cesarski namestnik.
Pogajanja za avstro-ogrsko nagodbo. „Frem-denblatt" je izvedel, da se bodo 17. januarja v Budimpešti se vršeča pogajanja o nagodbi skoraj nadaljevala. Nekatere izmed še obstoječih diferenc so bile poravnane, glede drugih še odprtih vprašanj je upati, da se bo v doglednem času dal doseči sporazum.
Urad za prehrano je ustanovil službe posebnih komisarjev, katerim bo poverjeno občevanje s podrejenimi oblastvi in kontrola nad pridobivanjem živil. Vodja teea urada je generalnoštabni polkovnik VValensdorfer. Tudi je bil ustanovljen posebni tiskovni oddelek, ki je razdeljen na vse sekcije in bo sestavljal razglase urada za prehrano in gojil zvezo z časopisjem, zlasti v kronovinah. Načelnik ene teh sekcij je socijalno demokratični državni poslanec dr. Renner.
Oprostitve od vojaške službe. Glasdm nove odredbe vojnega ministrstva smejo politične okrajne oblasti dovoljevati onim črnovojniškim obve-zancem, ki pričakujejo oprostitev od vojaške službe, da počakajo rešitev svoje prošnje v civilni službi. Isto velja tudi za one oproščene črnovoj-nike, katerih oprostilna doba doteka, če je vložena prošnja za podaljšanje oprostitve. Tako dovoljenje pa se sme izdati najdelj za 6 tednov, le prav izjemoma po teh 6 tednih še za 4 tedne. Obenem pa se mora o tem dovoljenju obvestiti pristojna vojaška evidenčna oblast. Seveda veljajo pri vseh takih dovolilih dosedanji predpisi glede javnega interesa obrata, nikakor pa ne za one, ki so bili le začasno za krajši čas oproščeni v svrho izvršitve gotovih del, n. pr. poljedelcev, ki so bili iza-časno oproščeni ali poslani na dopust v svrho izvršitve poljskih del.
Zvišanje tovornih in osebnih tarifov na železnicah. Tovorni davek za transport blaga bo zvišan za 15%, poleg tega pa bo plačati še vojne doklade, tako da bo zvišan ta davek za 30%. Davek od voznih listkov bo zvišan pri glavnih železnicah od 12 na 20%, pri lokalnih železnicah od 6 na 10%, osebni tarifi pa se bodo tako zvišali da bo to zvišanje z davkom od voznih listkov znašal 30%. Vrh tega se uvede davek na prtljago, ki bo znašal 20%. Zadnje zvišanje tarifov se je zgodilo I. 1910 in je neslo na leto 40 milijonov, sedanje zvišanje pa bo vrglo gotovo dosti več kakor 300 milijonov.
Vojaški poduk v šolah. „Streffleuers M i I i -tarblatt" ve iz ukaza vojnega ministrstva z dne 31. decembra 1916. da bodo na predlog armadne-ga poveljstva in s privoljenjem učnega ministrstva uvedli v civjlnih srednjih šolah poduk v vojaških disciplinah. Učili bodo oficirji po eno ali dve uri na teden, za kar bodo dobivali na leto 400 kron. Podučevali bodo o vojaški organizaciji in o vojaški službi ter razlagali navduševalne izglede iz sedanje vojne v svrho povzdige patrijotičnega mišljenja. Poleg tega bodo imeli tudi predavanja o aktualnih vprašanjih z vojaškega stališča.
Beguncem v znanje. Posredovalnica v Kranju ima za begunce na razpolago dve kmečki hiši, jedno v Babnem vrtu št. 5,- drugo pa na Trsteni-ku proti mali najemnini. — G. Zumer, kovaški mojster v Železnikih sprejme dečka begunca v poduk. Podružnica posredovalnice za goriške begunce v Kranju.
Božićnica za siromašne otroke goriških beguncev. Dne 6. t. m. na dan sv. Treh kraljev so se sesle v Kranju mestne gospe in gospice ter ustanovile odbor, ki ima nalogo nabirati mile darove za siromašne otroke, goriških beguncev bi-vajočib v mestu in okolici. Vrle odbornice so takoj pričele z nabiranjem in v malo dneh kljub grdemu vremenu nabrale mnogo živil in gotovine. Za nabrani denar so nakupile tkanine za perilo, krojile in šivale po dnevi in po noči. V osmih
dneh so vse to izvršile in dne 14. t. m., točno ob treh popoldne priredile „Božičnico" v Ljudskem domu, kjer so se že zbrali siromašni otroci-begun-ci s svojimi materami. Poleg teh so došli odborniki podružnice posredovalnice goriških beguncev, mnogo gospej in gospodičen, ki so v ta blagi namen prispevale in veliko drugega občinstva. Zastor se odpre, otroci osupnejo zagledavši prekrasno drevesce, polno lučic, sladšic in drugega. Hkrati nastopi dekllica - begunka in v verzih pozdravlja odhajajočega gospoda dekana Ko b 1 a r j a. Nato spregovori g. dekan slikajoč bedo in nesrečo beguncev ter izrazujoč nado, da bi se mogli kmalu vrniti na svoj dragi dom, kojega težko pogrešajo; omenja obilih darov, katere so jim blage gospe in gospice preskrbele, da jih nekoliko razvesele. G. kaplan K o m 1 a n e c našteva zasluge, katere si je gospod dekan stekel za bedne begunce. Nato se prične razdelitev daril. Vzradoščeni otroci sprejemajo hvaležno obilne in bogate darove. — S perilom, jestvinami in pecivom je bilo obdarovanih 80 otrok. — Blage odbornice, ki se niso strašile ne truda ne grdega vremena, so bile gospe : D o 1 e n c , Schitnik, Simon, M a-renčič, Savnik in gospice: Grošelj, Rooss inPrevc. Tem sta šli na roko gospici Mohor in K 1 i n a r. — Omenjenim in vsem onim, ki so v ta blagi namen kaj podarili, se je neki begunec zahvalil in končal z besedami: Mili Bog naj Vas blagoslavlja in Vam stotero povrne! — Konečno pride na vrsto „drevesce" z raznimi slad-čicami, ki so po malo trenutkih izginile v otroške žepe.
Oddaja bakrenih cilindrov. Posestniki in hranilci kakor tudi vsi izdelovalci in prodajalci kopalnih peči, katere se kurijo s premogom ali lesom, so dolžni, da naznanijo in sicer najpozneje do 22. januarja 1917 pri pristojnem županstvu bakrene cilindre kopalnih peči. Posestniki peči, ki ne bodo reflektirali na dobavo nadomestila, morajo bakrene cilindre, ali najkasneje do 25. februarja 1917 ko-| vinski centrali na Dunaju, oziroma njenim pooblaščencem prosto prodati ali pa vposlati na c. kr. prevzemne komisije v Gradcu, po določilih citirane naredbe. V poslednjem slučaju znaša odškodnina 5 K za kg čistega bakra; tudi se povrnejo primerno dokazani transportni stroški. Posestniki, ki bodo prosili za nadomestilo, bodo dobili potom c. kr. trgovinskega ministrstva od podjetja, ki bo imelo skrbeti za nadomestilo, posebno tiskovino, Te tiskovine bode podjetju natančno izpolnjene vposlati nazaj. Podjetje bode preskrbelo nadomestilo in pri njegovem montiranju bakreni cilinder odvzelo. Prestopki se bodo v smislu § 9 cit. kaznovali z zaporom do 6 mesecev ali z globo do 5000 K.
Mast in surovo maslo. Urad za ljudsko prehrano je izdal naredbo glede surovega masla in svinjske masti. Po tej naredbi dobe deželne vlade z ozirom na število krav-mlekaric v vsaki deželi ukaz od urada za prehrano, koliko surovega masla mora dotična dežela oddati. Deželne vlade bodo potem določile, koliko surovega masla mora oddati vsak posamezni okraj in okrajna glavarstva bodo določila, koliko surovega masla mora oddati vsaka posamezna občina. Župan pa končno določi, koliko mora dati posamični posestnik. Glede svinjske masti določa naredba, da bo vsakdo od vsakega prašiča, ki ga zakolje, tudi če ga kolje za domačo rabo ali iz sile, moral oddati teži prašiča primeren del masti. Ta določba velja tudi za nazaj. Urad za prehrano bo razpolagal, kako se razdeli na la način dobljeno surovo maslo in mast. Ta naredba ima glavni namen, preskrbeti velika mesta.
Ljudskošolska vest. Učiteljici Ivani Valenčič v Velesovem je poverjeno začasno vodstvo^tam-kajšnje ljudske šole.
Prodaja plemenskih prašičev in prašičev za rejo. Deželna vlada razglaša, da se smejo, v spodaj navedenih dnevih prignati in prodajati plemenski prašiči in prašiči za rejo : v političnem okraju Kranj: 3. februarja 1917 v Poljanah; 5. februaija 1917 v Kranju; 30. marca 1917 v Cerkljah; 2. aprila 1917 v Kranju.
Strašne žrtve. Švicarski listi računajo, da je v svetovni vojni dozdaj ubitih 4,600.000, ranjenih 11,200.000 in da je 3,400.000 invalidov. Napoleonove vojne so vsak dan 235, vojna leta 1870/71 875, rusko-japonska vojna 292, zdaj pa zahteva vojna vsak dan 6336 mrtvih in ranjencev.
Kupim vsako množino
smrekovega orehovega jesenovega češnjevega hruševega lipovega hrastovega
na vago alt na meter. Debelina od 30 cm naprej Kupim tudi
kostanjev les
Natančneja pojasnila daje     [  R[B0l], KRBII],
Spominjajte se »Rdečega križa".
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
■o JS
n
'5
> u
o
n
o o o
d o o
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge po čistih
brez odbit a rentnega davka.
brez odbitka rentnega davka.
6 52—1
3 —
j* to
o
C
© o o
o
1 ponarcdb!
Želodčni liker
FLORJAN" H
ta je prijatelj naš pravi,
Ki nas krepi, Da smo čvrsti in zdravi!   v Ljubljani
ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela t —:
Pristni „FLORIAN" se dobi edino od Rastlinske destilacije „FLOPJAN"
boljši hlapec
(tudi starejši), vojaščine popolnoma prost, kot skladiščni k, za špecerijsko trgovino F, DoICHZ, Kranj
m Vojne dopisnice "l^i %
m v poljubnih množinah
m
oddaia
II
ti
v Kranju.
Najbolj varno naložen denar v vsem
političnem kranjskem okraju!
Mestni hranilnica v Hraniu
Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad
4G0.000 kron!
Hranilnica posoja na zemljišča po 5V«*/o na leto in na amortizacijo v 45 letih, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
obrestuje hranilne vloge po
r——t
o/ i o I
4
■
I
brez odbitka rentne-1 ga davka, katerega i plačuje hranilnica iz 5 lastnega. Narasle in i nedvignjene vložnel obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta
— to je dne 30. junija in dne 31. decembra
— ne da bi bilo treba vlagateljem se zgla-šati radi tega pri hranilnici.
Koncem leta 1916. je bilo stanje hranilnih vlog nad
7 milijonov 100 tisoč kron. ] j
Posojil na zemljišča ter posojil občinam
nad 3 milijone 900 tisoč kron-
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim promoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to:
da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar.
Ta najstarejši in največji denarni za-vod na celem Gorenjskem uraduje
v Kranju na rotovžu
vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in vsak tržni dan tudi od 2. do 4. ure popoldne.
nau j milijune ?vv liaui nrvn- u»"        v,u *» uv> ™<       Kur,u"v' 'mmmm
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju
V odsotnosti odgovornega urednika začasni odgovorni uradnih : Ciril Pire.
Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.
04