Poitnina platen« v gotovini Leto LVIII. v Ljubljani, v sredo, dne 28. maja 1930 Št. 121 1. izdata st 2 om Naročnina Dnevna Izdajo n krdlnlN Jigulnlli mesečno 23 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din zet inozemstvo meiatno 40 Din nedel|»ka Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D 1 S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 afolp. peOl-vTftJA mali oglasi po 1*30 ln 2 D.veCfl oglasi nad 43 mm vljlne po DIn2"SO, velOcI po 3 In 4 Din, v urednllkam dela vrstica po IO Din ve Izide ob 4 zjutraj razen pondellko ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici SI. e/HJ BoJcoplsJ se ne vraCafo, netranhlrana pisma se ne »prelema/o # V redalitva telefon St. 2030, upravnlStva St. 2992 Informativen list za slovenski narod 'Čekovni la tO.349 »o inseraie, sara;evoM.73»3, Zaoreli St. 39.011. Vraga In D ona/ St. 24.797 Politična kriva v Angliji Mac Donaldova vlada preživlja težke dni. Ves videz je takšen, da g. Mac Donald niti v lastnih vrstah nc obvlada več trdno položaja. To je tem bolj nevarno, ker delavska stranka nima v parlamentu absolutne, ampak le relativno večino in bo ob nezanesljivem zadržanju svojega levega krila poslej še bolj navezana na tiho pomoč — opozicije. Najvažnejši problem britanskega ccsarstva ni danes, kakor bi se zdelo, indsko vprašanje. Radi nemirov v Indiji si Angleži ne belijo preveč glave, ker smatrajo, da je višek indskega revolucionarnega gibanja že prekoračen. Kajti Gandiju ni uspelo, da bi z nacionalističnim gibanjem zajel vso deželo. Ncedinost vlada med nacionalisti samimi, nižjih plasti ni bilo moči razgibati in povrhu jc treba računati z muslimani, ki vsi drže z Angleži. Nekaj mesecev bo pač imel še podkralj Irwin obilo posla, da pomiri Indijo. Na jesenski konfercnci, na katero bo bržkone povabljen tudi Gandi — ki ni zaprt, ampak le interniran — pa upajo Angleži, da ne bo pretežko najti modus vivendi za sožitje Indije z ostalim britanskim cesarstvom. Največje skrbi povzroča angleški vladi brezposelnost, ki nc upada, ampak celo raste in se grozeče približuje visoki številki dveh milijonov! Na vprašanju brezposelnosti je padla konservativna vlada in je delavska stranka tako znatno pridobila na glasovih le radi tega, ker je obljubljala, da bo tej najbolj pereči gospodarski rani prinesla ozdravljenje. Pojav je pa sedaj ravno nasproten in ni videza, da bi sc v doglednem času kaj izboljšalo, ako se še ne bo poslabšalo, kajti na jesen dn zimo brezposelnost vedno naraste. Sir Oswald Mosley, član Mac Donaldovcga kabineta, jc predložil načrt, ki izpolnjuje en del volivnih obljub in ki bi morda omilil vsaj nekoliko težko stanje delavstva. Po njegovem načrtu naj bi sc sprejelo veliko državno posojilo, iz katerega bi se ustvaril močan pokojninski fond. Na osnovi tega fonda bi bilo mogoče upokojiti žc priletne delavce, nakar bi mlajši prišli do dela in zaslužka. Toda načrt sira Mo-sleya niti v delavskem klubu ni prodrl, ker so se ostali člani kabineta dobro zavedali, da bi ga zbornici nikdar ne sprejeli. Mosley je radi tega nastopil proti lastni stranki,' predlagal nezaupnico vladi, ki pa je bila odklonjena. Toda 50 poslancev delavske stranke, ki so vseeno glasovali proti delavskemu kabinetu, jc zelo glasen opomin voditeljem, kako težko in nevarno je razpoloženje v stranki. Političen položaj je sedaj takšen, da bi ne bilo nič lažjega, kot vreči Mac Donoldov kabinet. A je prav malo verjetnosti, da bi konservativci in liberalci to storili. Nasprotno, obojni imajo mnogo interesa, da ostane delavska stranica čim dalje na vladi. To pa iz dvojnih razlogov. Prvič je res, da si Mac Donald ne ve pomagati v vprašanju brezposelnosti. A nič manj ni resnica, da konservativci in liberalci tudi ne vedo pomoči in nimajo sredstva, kako omiliti brezposelnost. Ta usodni problem straši že osem let. Srd brezposelnih in stradajočih množic se pa vselej v prvi vrsti obrača proti onim, ki so na vodstvu države. Sedaj sc obrača proti delavski stranki — kar jc voda na mlin opozicional-nim strankam. Leta 1924, ko so laburisti prišli prvič na krmilo, so konservativci že po nekaj mesecih zrušili njihovo vlado. Med tem časom pa so prišli do naziranja, da je bilo to taktično zelo pogrešeno. Kajti s tem, da so laburistom taikoj vzeli vladno krmilo iz rok, so jim pustili orožje svobodne agitacije: Mi nismo imeli časa. da bi izvedli velike socialne reforme. Zato pa sedaj obe opozicionalni stranki v tihem sporazumu vzdržujeta delavsko stranko na vladi z namenom, da jo pred njenim voliv-itvom temeljito diskreditirata. Drugič je zunanje politični položaj Anglije tak, da si nobena stranka ne želi Mac Donaldo-vega nasledstva. Indsko vprašanje, ki se bo obravnavalo na londonski konferenci čez štiri mesece, bodo laburisti reševali in rešili prav na isti način, kakor bi ga pač skušal rešiti vsak Anglež. Opozicija bo pa še toliko na boljšem, da ji ostane svoboda kritike. Konservativci napovedujejo za te dni hudo ofenzivo proti Mac Donaldovemu kabinetu. To bodo tudi storili — a nc bodo ga vrgli. To bi bilo najmanj v njihovem interesu. In če se vsi liberalci vzdržc glasovanja in docela odrečejo pomoč laburistom, se kljub temu ni Mac Do-naldu treba ničesar bati. In čeprav liberalci s konservativci glasujejo proti labunistom, je zelo verjetno, da sc lx> toliko konservativcev glasovanja vzdržalo, da bo delavski kabinet vseeno dobil večino. Tako bo Mac Donald še nekaj časa vladal. Sicer nc posebno s častjo, kar se tiče domače politike, a vladal vendarle. Seveda težji bo zatij položaj, kadar bo treba iti — na volitve. Smrtna nesreča rom. princa Bukarešta, 27. maja. AA. Princ. Cantacuzene sp je včeraj ponoči smrtno ponesrečil. Letalo, ki je ž njim poučeval hčerko ge. Prooopiu. dvorne dame kraljice Marije, je izuenada strmoglavilo na tla in pokopalo princa Cantacuzena i>od svojimi ruševinam L Kaj tiči za milanskim govorom Ženeva, 27. maja. (Od našega dopisnika.) — Imel sem priliko, da se z nekim nemškim diplomatom, ki je v vednem stiku z uradom Društva narodov, razgovarjam o vedno bolj po-ostrujočem sc s. m med Francijo in Italijo. »Ali sc ve čisto konkretno, kaj Italija od Francije zahteva?« »Gotovo, kajti to žc davno ni nobena tajnost. Ta spor je star skoro že dvanajst let, on je danes samo tako akuten in kompliciran kakor nikdar poprej. Lista italijanskih želj in zahtev pa jc zelo dolga. Pri tem se sklicuje na znano londonsko pogodbo od 26. aprila 1915, ki je bila solidarno sklenjena med njo, Francijo, Anglijo in Rusijo, čeprav vrednost te pogodbe, ki jc bila i>o sporazumu z Jugoslavijo že v mnogih točkah bistveno izpremenjena, da ne omenjam izločitve enega partnerja sploh, ni posebno velika. Člen 13 te pogodbe priznava Italiji teritorijalno odškodnino v Afriki in interesne sfere v Mali Aziji, jih pa ne konkretizuje. Dozdaj sc jc realizirala regulacija zapadne meje Tripolisa napram Tunisu in korektura na vzhodu napram Fgiptu: Anglija pa je odstopila od svoje vzliodnoafriškc posesti veliki Džuba-land. Odškodnina v Mali Aziji je pa izostala, ker so se tam po zmagi Turčije nad Grčijo razmere tako izpremendlc, da je izpolnitev teh obvez londonskega pakta čisto nemogoča. Grandi in Briand zato v tem pogledu nista prišla do nobenega rezultata; koncesije v osrednji Afriki pa so danes zato otežkočene, ker je. g. Mussolini s svojo agresivno politiko proti zaveznikom Francije v srednji Evropi in na Balkanu ustvaril položaj, od katerega on zaradi svojega prestiža ne more več odstopiti. Fašističnemu režimu je to tembolj neugodno, ker njegovi notranji nasprotniki v Italiji, ki jih jc veliko več, nego se misli, g. Mussoliniju očitajo, da so vse teritorijalno kolonijalne koncesijc Italiji v zmislu londonske pogodbe bile dosežene pod liberalnimi režimi, dočim je z njegovim nastopom ugodno začeta likvidacija teh obvez popolnoma prenehala. Jaz moža popolnoma razumem in kdor jc njegove govore na zadnji turneji po Italiji pazljivo bral, je mogel pod njimi čutiti neko noto samoopravičevanja in opravičevanja režima lik-torskih snopov.« »Toda,« tako sem opomnil, »v Mussolinije-vili govorih, zlasti v milanskem, kjer je kar v izrecnih besedah pokazal pest Franciji in Jugo- slaviji, je nekuj, kar je čisto nerazumljivo, ako se ne predpostavlja, da Mussoliniji s svojimi grožnjami vcčalimenj resno misli.« •Po informacijah, ki jih ima tudi Društvo narodov, je Albanija zopet postala nekoliko nemirna. Vi veste, da se tam od osvoboditve dalje noben režim ni držal, da nc bi bil v najkrajšem času nasilno strmoglavi jen. Separatistični nagoni albanskih plemen ne trpijo dolgo stabilne vlade; zato ni čudo, če tudi sedanjemu režimu delajo čedalje večje težave, ki so prav v sedanjem momentu videti precej opasnega značaja. Kakor veste, pa jc fašistični režim sklenil z vlado kralja Zogu v Tirani pogodbo, po ka4ori sc Italija obvezuje sedanji režim v Albaniji, če treba, z vojaško silo zaščititi. Iz tega so nastale govorice, dn so sc izkrcale v Draču italijanske čete, kar se jo potem izkazalo kot netočno. Na vsak način jc položaj v Albaniji nesiguren, kar g. Mussoliniju prizadeva skrbi, ker bi ga to moglo zaplesti v komplikacije na Balkanu, o katerih javno zagotavlja, da se jih ne plaši, v resnici pa si jih nc želi. Jaz mislim, da so prav albanske razmere dale milanskemu govoru g. Mussolinija tako konkreten značaj.« Fašistični prostovoljci v Albaniji? Pariš, 27. maja. n. V »Quotidienu« je bivši albanski poslanec dr. Krisura protestiral proti iz-krcavanju italijanskih čet v Albaniji (ki jih italijanska vlada demantuje. — Opomba uredn.). V svojem članku opisuje, kako italijanski fašistični elementi vedno bolj pronicajo v albansko vojsko. V začetku je prišlo v Albanijo samo par instrukvorjev, potem pa je bilo sprejetih vedno več fašističnih prostovoljcev v albansko vojsko. Prvi obisk italijanskega brodovja v Albaniji ni bil'nič drugega kakor stra-hovalna demonstracija, da podpre po milosti Mussolinija postavljeni režim v Albaniji. Kralj Zogu je seveda na slavnostnem banketu izrekel željo, da bi prvemu obisku italijanskega brodovja sledili še mnogi drugi obiski. Njegova želja je razumljiva, ker sc Zogu skoro ne more več zanašati na svoje lastne uradnike, ki že štiri mesece niso dobili nobene plače več. Italijani sami pa se boje, da ne bi vsak čas prišlo v zatiranem narodu in nezadovoljni vojski do eksplozije. Italijani pa nikakor ne mislijo, da bi spustili Albanijo iz svojega protektorata, ker jim dobro služi kot udobno polje manevriranja za vse imperialistične demonstracije, s katerimi hočejo vplivati na mednarodno javno mnenje. MacDonald si išče zaveznikov Volitev nihče ne želi — Indsko vprašanje je zadeva celokupnega imperija London, 27. maja. AA. Smatrajo, da vlada ne bo poražena v spodnji zbornici pojutrnjem, ko bo glasovanje o brezposelnostnem vprašanju. Vlada bo imela najbrž najmanj 20 glasov večine, kljub temu, da bodo nastopili konservativci polnoštevilno. Liberalci bodo sklepali o svojem stališču nocoj. Splošno smatrajo, da se bo liberalna stranka v celoti vzdržala glasovanja. Snoči je imel ministrski predsednik Macdonald v svojem volivnem okraju govor, v katerem je med drugim naglasil, da kažejo dandanes vse države enake znake gospodarskih motenj kot Anglija. Nadalje je Macdonald naglasil, da ne bi bilo lepo zahtevati od drugih strank sodelovanje v vprašanju brezposelnosti, ki je bilo stavljeno pri zadnjih volitvah. Toda problem se je zdaj izpremenil. Če bo katera stranka hotela sodelovati, ji bo odgovorila vlada v sredo. Pod novimi razmerami bo vlada pozdravila vsako sodelovanje. Kar se nas tiče, je mod drugim izjavil Macdonald, nismo za volitve. Če pa bodo druge stranke silile v volitve, smo tudi pripravljeni nanje. Govoreč o agitaciji za imperijalno prosto trgovino je Macdonald izjavil, da bi škodili imperiju, če bi vodili dominijonsko gospodarsko politiko z vidika splošnih volitev. Delavska vlada bo vse storila, kar je v njeni moči. Uporabila bo ves svoj vpliv, da bodo stopili dominijoni v odnošaje vzajemnega sodelovanja, ne da bi s tem izrabljali drug drugega, temveč da bi sodelovali za povečanje sreče celokupnega britanskega imperija. Macdonald je govoril kratko tudi o Indiji in omenil je, da ji je Anglija leta 1929. ponovno obljubila značaj dominijona. Ko je pa prišel Čas, da to obljubo izpolni, se je vsa zadeva zaplela z akcijo nenasilne propagande, ki bolj škoduje napredku, kot bi škodovala pozitivna nasilnost. Mi ne bomo, je omenil Macdonald, izpreme-nili svojega mnenja o cilju Indije. Nikoli pa ne bomo popustili silam, ki nasprotujejo demokratični vladi in nositeljem vladne odgovornosti. „Mi vzdržujemo red v interesu Indije" Indiji zagotovljen položaj dominjona — Nemiri in izgredi še vedno trajajo London, 27. maja. AA. Tekom razprave o položaju v Indiji je državni tajnik za Indijo Benn izjavil, da so bili neredi bolj slučajnega značaja in da ni šlo za obči pokret. Londonska vlada ne bo dovolila indijskim voditeljem, da bi pojačali pokret civilne neposlušnosti. Benn je pristavil: »Mi vzdržujemo mir in red t interesu same Indije, in to dotlej, ko bo nastopil dan svobode za to deželo, ki ji bo omogočil, da stopi t krog avtonomnih domini-jonov.« London. 27. maja. n. V poslanski zbornici je bila predlagana nezaupnica proti ministru za Indijo, ki pa je po šesturni debati usahnila v pesku, ker ni nihče predlagal določnega predloga. Parit, 27. maja. AA. »Havas« poroča iz Rangoona, da je tam situacija še vedno resna. Razne predilnice bombaža so še vedno zaprte. Po ulicah križarijo samo vojaške patrole. Dosedaj znaša število ranjencev v raznih bolnicah 800. Število mrtvih sc še ne ve. London. 27. maja. n. V mohamedanskem okraju v Bombayu je prišlo včeraj zvečer do hudih spopadov med policijo in razburjenimi mohame-danci. Policija je streljala in sta bili dve osebi mrtvi, 21 pa ranjenih. Do nemirov je prišlo radi tega, ker je neki mohamedanec metal kamne na policijskega psa. Preprečen pa je bil poskus vsta-šev. ki so hoteli pri Baupurju iztiriti osebni vlak. Rangoon. 27. maja. AA. Pri včerajšnjem -pc-padu med Biruiauci in Andri jc bilo 26 mrtvili m 700 ranjencev. Davi so sc ponovili težki neredi. To pot so se spopadli Birmanci in Indc-i. Vojaška policija je morala streljati. Več Indcev je bilo ranjenih in prepeljanih v bolnišnico. London, 27. maja. AA. V spodnji zbornici je izjavil državni tajnik za Indijo Benn, da se vlada nadeja dobrih rezultatov indijske konference, ki bo v kratkem v Londonu. Vlada si bo prizadevala doseči v tem vprašanju dokončno rešitev. London, 27. maja. AA. V poučenih krogih trdijo, da je angleška vlada odposlala v Indijo več pomorskih bojnih enot, da preprečijo možna sabotaž-na dejanja proti velikim pomorskim zvezam ob indijski obali. Ra.ngoon, 27. muja. AA. Davi so se plemenski boji ponovili. Policija je bila prisiljena streljati in je ubila tri osebe. Doslej je bilo ustreljenih pri teh nemirih 26 oseb. London, 27. maja. AA. Snoči je imela indijska komisija pod predsedstvom sira Johna Simona zadnjo sejo. Podpisala je poročilo, ki je bilo soglasno odobreno. Plri del poročilu, ki obravnava zgodovinsko stran indijskega problema, bo objavljen 10. junija. Drugi del, ki se bavi s predlogi, bodo objavili 24. junija. Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe: Ni izključeno, da se bo vreme nekoliko izboljšalo, .lužne Alpe: Najbrže bo večinoma oblačuo in deževni* Trgovska pogodba s Holandsko Belgrad, 27. maja. AA. Med našo državo in Holandsko sc vršijo že dalje časa pogajanja radi zaključitve trgovinske pogodbe, kajti za naišo državo velja dozdaj šc stara konvencija, sklenjena 1881 med bivšo kraljevino Srbijo in Holandsko. Pred enim mesccem jc prispel v Belgrad opolnomočeni minister na našem dvoru, ki biva stalno v Atenah, g. Schulcr-Tot-Peursu, dn pogajanja zaključi in podpiše. Pogajanja 90 se vodila v ministrstvu zunanjih zadev ter so bila včeraj uspešno zaključeno. S strani ministrstva zunanjih zadev se jc udeleževal pogajanj g. Miroslav Jankovič, direktor konzularno-trgovinskega oddelka ministrstva zunanjih zadev. s strani ministrstva trgovine 111 industrije pn g. Milovan Pilja, inšpektor tega ministrstva, dalje Milan Amtula, tajnik ministrstva trgovine in industrije, ter g. Naumovič, tajnik ministrstva zunanjih zadev. Pogodba bo verjetno jutri podpisana. Madj. volilna reforma po italijanskem vzorcu Budimpešta, 27. maja. n. >Ujsag<: doznavu, da pripravlja ministrski predsednik, grof Bethlen temeljito volivno rclormo po italijanskem sistemu. Število poslancev hoče od 245 znižati na 22t) poslancev, od katerih jih bo voljenih okoli 100 po starem večinskem sistemu s tajnim glasovanjem, ostanek števila poslancev pa bi hil imenovan iz raznih zastopnikov gospodarskih krogov, komitatskit uprav in uradnikov. Italijanski tisk proti Briandovemu načrtu Rim, 27. maja. x. »Giornale dTtalia« piše v komentarju glede Briandovega načrta o Panevropi, da bo ta problem polagoma uničil Društvo narodov. Izvenevropske države se bodo vedno bolj oddaljevale ženevi v prepričanju, da tam nimajo ničesar iskati. Ko pa bo Društvo narodov razrušeno, se bo tudi takoj lahko ugotovilo, da je zveza evropskih narodov politično in gospodarsko nevzdriljiva. Italijani za revizijo mirovnih pogodb Pariz, 27. maja. AA. >HavaB<- poroča iz Rima: V svojem govoru je dejal minister Giuriatti: Za časa okupacije Reke jo bila naslovljena nn tedanjega predsednika francoske vlade Clemenceau-ja brzojavka, ki je ostala do današnjega dne brez odgovora. Pravi odgovor je podal šele Mussolini in to 8 povsem drugačnim elanom, avtoriteto in prestižem. Mussolini je uprav elementarno pokazal na volkove in ovce, ki se neprestano pretvarjajo same sebe proslavljajo, ki neumorno lažejo in ki so hotele, da nas izpostavijo javnemu zasmehi vsega sveta, dolžeč nas. da nismo pacifisti. Ako pomeni pacifizem eksponiranje za pravi in pravični mir, ki naj ustre&a potrebam vseh narodov nc glede na to, kdo so zmagovalci in kdo premaganci, tedaj smo mi pacifisti. Ce pn pomeni paritiiem proslavljanje mirovnih pogodb z rsemi njihovimi krivicami in absnrdnostmi in iištito onih. ki aii-t»j«i ogromni plen vojne, potem nismo paeifi«4L Albanija ima i miljon ljudi Tiranu. 27. maju. AA. V nedeljo je bilo izvršeno redno štetje prebivalstva albanske države. Albanija šteje sedaj približno milijon IjuHt Prvi beloruski katoliški shod Vami v«. 26. maja. Kdor je v zadnjih lotih opazoval versko življenje narodnih manjšin v Poljski, je mogel dobiti vtis, ila je pri njih vprašanje verske obnovo potisnjeno v ozadje. Borba za obrambo narodnih pravic je zaposlila vse narodne sile. Zdelo se je, da ludi kalolifianom ne bo iireostajalo časa iu sil za versko poglobitev svojega ljudstva, ki bo ua ta naiin jHičasi nehote iu nevede zabredlo v versko brezbrižnost. Katoliško gibanje ima težke jiogoje j>o-otuio mod ukrajinsko in belorusko narodno manjšino. Toda dočim Ima ukrajinsko kaloličaustvo mogočno oporo v svojem vzhodnoalovaiiskem cerkvenem obredu in v škofih in duhovnikih ukrajinske narodnosti, so pa ima katoliško gibanje med Belo-vusl boriti skoraj z nepremagljivim! ovirami. Belorusi so bili do konca svetovno vojne pod nblattljo ruskega carja, kjer je bilo vsako resno delo ta poglobitev verske misli med beloruskimi katoličani nemogoče. Katoličani so v verskih resnicah slabo poučeni, ker jih je mnogo nepismenih. Katoliške beloruske nabožne knjige in časopisi so bili prava radkosfc Ko je sedaj več kot milijon katoliških Beloru&ov v okrilju katoliško Poljake, je verska obnova zopet zelo otelkočena, ker katoliški BeJoiual nimajo svojih duhovnikov. Vilemski nadškof JaJbrsykowaki iu pinski škof se namreč brigata samo zu svoje i>oljske vernike. Na beloruske župnije nastavljata poljske duhovnike, ki pridigu-jejo, spoved ujejo, poučujejo veionauk in vrše vse uradne jiosle v poljščini, ki jo belorusko ljudstvo slabo raaume, dočim prestavljata belorusko duhovnik« v popolnoma poljske kraje, kjer se sm^jio posluževali samo poljskega jeziku. Na la način je nastal prepad med katoliškim duhovnikom in beloruskimi verniki. Ta prepad je ttvin nevarnejši, ker Belorusi nimajo zvez s poljskimi katoličani radi narodnostnih bojev, a tudi ne z nobenim drugim katoliškim narodom; tako ne morejo sprejemati od drugod verskih spodbud in verskega navdušenja. Tem bolj vsiljiva pu jo boljše viška propaganda iz beloruske sovjetske republike, ki se najbolj strast-uo bori ravuo proti verski misli. Ali katoliški svet je kakor človeško telo. Četudi niso vsi udje v direktni zvezi, vendar svežost, zdravje iu napredovanje samo enega uda ugodno vpliva na vse ostale ude in na vse telo. Če se sačenjd sedaj pri večini katoliških narodov verska obnova, ki podreja verski misli prav vse in če katoliška akcija s >vojim apostolskim delom za po-kristjaajenje človeštva v nekaterih narodih že dobro uspeva, [Hitom ta električni tok verske misli v organizmu katolike Cerkve ue more preskočiti tudi Belorusov. ln res se je vršil nedavno v Vilni na Poljskem prvi katoliški shod Belorusov, ki so se ga udeležili tudi Litavci. Shodu je predsedoval dr. B. Hrabinski. V odbor jo bil izvoljen tudi Litavec J. Waldemaras, brat bivšega litavskega ministrskega predsednika. Udeležili so se katoliškega shoda po- ( skmoi beloruske krščanske demokratske stranke, katališkomisleči dijaki, zastopniki Instituta Kulture (beloruska Prosvetna zveza), učiteljstvo in »krog 900 kmetskih delegatov. Katoliški shod je v podrobnih poročilih pregledal položaj beloruskih katoličanov j>0 posameznih okrajih in sprejel sklepe glede Katoliške akcije »a Beloruse. Na shodu so izvolili poseben pripravljalni odbor Katoliške akcije, ki bo delal složno z Litvanci. V posebni resoluciji, ki se je izročila papeškemu nunciju v Varšavi in poljskim škofom v beloruskih krajih, zahtevajo verske pravice v cerkvi za Beloruske ver-aike, in pozivajo poljsko duhovščino, naj se briga tudi za versko življenje Belorusov. Vilenskega nadškofa prosi beloruski katoliški shod, naj iie odklanja beloruskih bogoslovcev in naj vrne beloruskim vernikom narodne pravice, ki jim jih je dal nadškof Ropp. Ta prvi katoliški shod pomeui začetek versko obnove beloruskih katoličanov. Prej ali slej bo gotovo odjeknil tudi pri ukrajinskih katoličanih, da sc tudi tam ukorenini Katoliška akcija. Miss Johnson sredi Avstralije London, 27. maja. AA. Miss Amy Johnson ladaljuje svoj polet v Briabane. Zapustila ie davi nostajo Alexandra in prispela za kosilo v Cloncu-ry. Ostane čez noč v Long Reachu in upa, da bo prispela v Brisbaue v sredo. Alesandra nima brzojavnih zvez. Zato so izostala od včeraj opoldne do danes opoldne vsa poročila o njenem poletu. Snoči je bila gost severne avstralske pastirske družbe, ki ima živinorejsko postajo, ki meri 11.000 štirija-ških milj in je ena največjih na svetu. Sorodnikom letalke prihajajo še vedno brzojavne čestitke. Lovska razstava v Lipskem Lipsko, 27. maja. <\A. To dni ocenjuje po-M?bna mednarodna komisija lovske trofeje na ined-uarodni lovski razstavi v Lipskem. Poleg evropskih držav so zastopani tudi deli Amerike, kakor Kanada, ki je iiosebno bogata z. divjadjo in j>a nekdanje nemške kolonije v Afriki. Prav častno je Schobrova vlada zavrača napade Heimtvehra Notranja razoroiriev se bo izvedla brezpogojno Dunaj, 2/. maja. AA, Korbiro poroča.: proti izjavam voditelja Hehnvvehra Sleidla v Feldklrchnu objavlja vlada uradno: Avstrijska vlada ui niti trenutek v svoji politiki čuvanja miru v državi stopila s stališča, ki ga je zavzela napram lleimvvohru v svoji prvi iajavi v vprašanju zakona o nošenju orožja. Vlada sloji i ud i danes ua istem stališču, ko pripravlja novi načrt zakona o tem vprašanju. Vodstvo llotnnvohra napada neosnovano in krivično avstrijsko vlado, češ, da jo vodi nekdo od zunaj ln da upravlja svojo politiko po zahtevali neke tujo socijalislične vlade in dn bi bila avstrijska vlada boljSevISka. Avstrijska vlada odbija le žalostne napade. Kar se tiče napada dr. Sleidla na stranko vladlne večine, jo na islcin zborovanju takoj po govoru deželni predsednik Ender dal na te napade zasluženi odgovor s lom. da je opozoril Helimvehr na njegov cilj na osnovi njegovega programa. Kar se tičo daljnih aluzij Sleidla na predsednika policije lela 1927, ki je poslal leta 1980 predsednik zvezne vlado, češ, da uradiio podpira boljševike, predsednik vlaJo ne bo sam sodil, temveŽ prepušča sodbo javnosti v državi iu v inozemstvu. On je želel napraviti vse, kar je bilo v njegovi moči leta 1918, 1919, 1927 in danes, da ohrani mir v državi ler buče to dokazati z deli in nc z besedami. Češkoslovaški parlament sprejel haaske in pariške dogovore Ostra hritiha opozicije Praga, 27 meja. y. Senat je danes v prvem in drugem čitanju sprejel haaske In pariške dogovore ter odobril ekspoi« zunanjega ministra dr. Be-nešu. V debati jo nemškodeinokratski poslanec dr. Kaskar grajal, da se parlamentu ni predložil ves materijal, ko bi bil potreben za točno poznavanje besedilu. Dalje je govoril o problemu varnosti češkoslovaške države, ki jo vidi v tem, da se mora narodni problem rešiti na tak način, da bodo mogli vsi državljani imeti interes na državi. Poslanec čeških socialnih demokratov Mareš je izjavil, da bi bil vesel, če se bo dr. Benešov optimizem o •zboljšanju odnošajev z Madjarsko uresničil. Slovaški agraree Stepanek je izjavil, da je pred propadom revolucionarnih stremljenj na Madjarskem tam demokracija nemogoča. Triauonska pogodba je prine- sla pravičnost, nič ni dala Čehom po krivfci, Madja-rom pa ludi nič jk> krivici odvzela. Najogorčenejši sovražnik dr. Beneša, poslanec Stribrny je navajal, da jo svoječasuo ministrski svet pod predsedstvom Švehle sklenil, da Češkoslovaška ne bo plačevala nobenih reparacij. Ta sklep se je sjx>ročil vsem velesilam. Kljub temu pa je bila Češkoslovaška prisiljena k plačevanju. Stribrny je izračunal, da bo Češkoslovaška do 1. 1067. plačala 100 milijonov Kč več kakor premagana Madjarska iu da je stala vojna zmagovito Češkoslovaško štirikrat več-, kakor premagano Madjarsko in 28 krat več kakor premagano Avstrijo. Stribrny je končal svoj govor s tem, da je dr. Beneš radi svojega neprestanega vmešavanja v notranje razmere vseh strank postal nevarnost za češkoslovaško demokracijo. Nemšho-poljski obmejni Mešana homisija bo preiskala slučaj in ugotovila krivdo Berlin, 2(7. maja. 11. Nemško-poljski obmejni incident pri Neuhofnu bo preiskala posebna mešana preiskovalna komisija. Nemška vlada je danes naročila svojemu poslaniku v Varšavi, da pristane na l>oljski predlog, da posebna komisija preišče incident. Zavrnila pa je j>rotest poljskega poslanika v Berlinu, češ da je poljsko postopanje protislovno, ker ua eni strani zahteva, da se imenuje posobna mešana komisija, dočim hoče na drugi strani že vnaprej poseči v bodoče ugotovitve te komisije, ker protestira proti zatrjevani krivdi poljskih uradnikov. Po nemških ugotovitvah so poljsko obmoine oblasti prekoračile mejo iu izvršile nasilna dejanja na nemških tleh. Varšava, 27. maja. n. Eden izmed poljskih častnikov, ki so bili ranjeni pri obmejnem incidentu, je i>odlegel ranam. Poljski listi trdijo, da gre za akcijo, ki so jo nemške obmejno straže pripravljale po načrtu. Ker se ravno sedaj vršijo pogajanja za ratifikacijo ženevske konvencije o prepovedi uvoza in izvoza, ki so bila sedaj prekinjena kot brezuspešna, je napetost med Nemčijo in Poljsko postala zopet zelo velika. Varšava. 27. maja. AA. Poljska telegrafska agencija poroča, da dozmivu agencija Iskra iz poučenih krogov naslednje podrobnosti o napadu. ki je bil izvršen na poljsko-nemški meji pri Gpalcnu ua poljsko obmejno komisijo: Dne 24. maja okrog 10 zvečer sta dva poljska obmejna komisarja, Ližnjevič in Bjedšinski, obhodlila svoj običajni rajon iu prispela v bližino nemško meje pri mejnikih št. 152 in 155. Tedaj jo jiolj-ska obmejna patrok, ki se jc nahajala kakih 30 m izza obeh komisarjev, /aeula nemško povelje: Roke kvišku!« Istočasno so zagrmeli trije streli iu jo bilo slišati krik komisarju Liž-njoviča. Nato je bilo izdano povelje v nemškem jeziku in začelo so jo streljanje na obeh straneh ceste. Poljska patrulja je bila prisiljena, da so radi nemškega streljanja razvrsti na obe strani ceste, odkoder je začela odgovarjati na nemško streljanje, ker je medtem opazila, da jo obkoljena od nemških luukcionarjev. ki so prestopili ua poljsko ozemlje. Med streljanjem je prispel na nemški strani en avtomobil in eu motocikel, ki sta nato kinulu krenila nazaj v smeri Mariemverderja, S seboj sta odpeljala komisarja Ližnjeviča iu Bjedšinskega. Na jiolj-ski strani, v razdalji 1.2 m od mejne črte, kjer sta stala poljska komisarja, so našli sledove krvi, ki so kazali na nemško stran. Sledovi krvi so posledica rane komisarja Ližnjeviča. V zvezi s tcui incidentom jc poljski poslanik v Berlinu Skeržinski protestiral v uradu nemškega ministrstva za zunanje zadeve. Diisseldoriski mor lec priznava svoje zločine sedaj pripadajo po večini Rumuniji in Češkoslovaški, dojila divjad, so se Jugoslovani plasirali 7. gamsovimi roglji ua prvo meslo. Prvo oceno s 124 'očkarni dobijo Madžari, dočim imajo Slovenci najboljšega s 122 točkami, kateremu sledi 10 nadalj-nih krasnih gamsov z največ točkami. V mednarodni komisiji je v.asto|>ana dravska banovina po /.nanent lovskem piscu iu strokovnjaku Vladiuiirju Kapusu. Cehi proti tujim zvočnim filmom Prag«, 27. maja. x. Danes je bil občni zbor češke zveio luslnikov kinematografov. Začela se je ostra debata proti nemškemu zvočnemu filmu. Neki govornik je zahteval, da se nemški zvočni film prepove v vsej republiki iu se je pri tem skliceval na Mussolinija. ki je tudi prepovedal v Italiji inozemske zvočne filme. Sploh se je pokazala ostra struja proti zvočnemu filmu, ki je samo trgovska zvijača posojilnih zavodov. Publika bo odklanjala tako gramofonsko godbo in se bo rada vrnila k nememu liliuu. Zvočni film je zapisan propadu. DUsseldorf, 27. maja. 11. Peter Kurten je priznal Še dva umora, ki sta bila do sedaj javnosti še neznana. L. 1924. je umoril neko prostitutko v Gra-fenberškem gozdu, pred poldrugim letom pa je v bližini Esseua prerezal grlo v spanju deveok. generala Prima de Rivere, ki naj bi bile okrepile menjalno vrednost pezete, veljale špansko državno blagajno skoro 18 milijonov šterlingov. Navzlic temu je finančni položaj Španije, kakor veli uradni list, zadovoljiv. Zeppelin nadaljuje polet Ncvvv ork, 27. maja. n. Pri spuščanju v Por-nambucu je zadobil zrakoplov Grof Zeppelin ena-| ko poškodbo kakor svoječasuo pri spuščanju v To-! kiu. Zlomile so se nekatere vezi zadnje gondole, t ko je nenadni sunek vetra zagrabil zadnji del zrakoplova in ga potisnil proti tlom. škoda pa je bila popravljena v par urah in je dr. Eckener lahko potoval naprej v Havano po prvotnem načrtu. Dno 9. junija hoče biti vsekakor zopet v Nemčiji. Zagrebška vremenska uapoved: Spremenljivo, oblačno še nadalje, zmerno loplo. Dalmatinska veletrgovina vina in olj« išče sposobnega in zanesljivega ter že upeljanaga zastopnika za Sloveuijo. Ponudbe z označbo pogojev in referenc pod ■ Spreman i uveden P. 1954 -6165« na upravo Slovenca-. z navedbami deklet. V slučaju Gertrude Albermann so pisemski strokovnjaki nedvomno dokazali s primerjanjem pisav, da je bil on storilec. Tudi pri tem dejanju se Ktlrtenove navedbe popolnoma strinjajo z objektivnim dejanskim stanjem preiskovalne komisijo. Več oseb, ki so bile napadene, pa pri konfrontaciji ni spoznalo Kiirlena. Pač pa sta ga spoznali gospa Meiirer in Karolina Lerstrass. Slučaj s Karolino Lerstrass je manj znan. Njo je Kiirten hotel posiliti, potem pa jo je davil in vrgel v vodo ter odšel, ne da bi se dalje brigal zanjo. Kurten je danes tudi še priznal, da je napadel v Grafou-berškem gozdu mlado likarico in jo davil. Nekoč ga je Kiirtenova žena presenetila z neko deklico, katero je Kiirten potem takoj pustil v miru. Drobne vesti ženeva, 27. maja. n. Glasoviti nemški letalec Udet je izvršil z letalom nevaren pristanek v gorovju Mont Blanca v višini nad 3000 111, kamor jc prinesel prehrano ueki francoski filmski družbi, ki tam že več tednov snema slike. London, 27. maja. n. Lord Ashton, ki spada med najbogatejše angleške lorde 111 se njegovo premoženje ceni na več kot 20 milj. funtov, je umrl v starosti 88 let. Bil je znan radi svojih sporov z Lloydom Georgeom. Dunaj, 27. maja. n. Umrlega nadvojvodo Rainerja Karla Salvatorja bedo pokopali v kapucinski grobnici. Oče pokojnika Leoj>old Salvator bo jutri prišel na Dunaj iz Barcelone, da se udeleži pogreba. Njegov stric don Alfonso. španski in infautinja Marija žc bivata na Dunaju, v Ameriki živeči brat Leopold Salvator pa je brzojavno naročil, da se v njegovem imenu položi na krsto venec z napisom Mojemu bratu in vojnemu tovarišu«:. Bukarešto, 27. maja. p. Po angleškem vzorcu je romunska vlada uradnikom zagotovila lako zvani vveeckend in sicer ixl sobote iiopoldne do pondeljka do 10. ure dopoldne. V tem času imajo na vseh železniških progah za prvih 100 km 50 odstotkov popusta. Budimpešta, 27. maja. p Tukaj se je pričela graditi^ nova oddajna radiofonska postaja, ki naj bi služila madjarski politični propagandi v inozemstvu. Pariz, 27. maja. AA. Nadškof Reimskl, kardinal l.ucon je hudo obolel. Bolnik to bil previden s svetotajslri. Pariz, 27. maja. AA. Podmornici Ajax in Achill bosta jutri v Brestu spuščeni v morje. Zagrebški nadškof v Ljubljani Zagreb, 27. maja. p. Jutri pride v Ljubljano mi proslavo 80-Ietnlce kuezoškola dr. A. B. Jegliča sagrobškl nadškof dr. Ante Bauer v spremstvu svojega tajnika tir. Slamiča. V soboto se vrata v Zagreb. Za svetovno prvenstvo! Belgrad, 27. maja. 111. Vrhovni odbor Jugoslovansko nogometne zveze je na snočni seji razpravljal o sodelovanju naših nogonietnikov nu tekmi za svetovno prvenstvo v Montevideu. Sklenilo se je, da sodelujemo in se je sprejel predlog uru-guajskega poslanika v Bruslju. Naše moštvo odpotuje 17. junija in se vrne 2. avgusta. Obenem se jo sklenilo, da se tekme za državno prvenstvo kljub tomu vršijo. Zborovanje obrtnikov Belgrad, 27. maja. AA. Prve dni prihodnjega meseca se bo vršila v Belgradu v prostorih Zveze obrtnih organizacij Kraljevine Jugoslavije konferenca predstavnikov obrtnih organizacij iz vse države. Poleg ostalih vprašanj bodo na tej konferenci precizirali opombe k zakonskemu predlogu o obrtih. Lažnjive vesti italijanskih listov Sušak, 27. maja. p. Po proglasitvi kvarner-ske svobodne zone sc je 1111 Reki pričela velika akcija za povzdigo tujskega prometa, s Čimer se želi prizadejati škodo Hrvatskemu Primorju. Tržaški »Pjccolo« prinaša vest, v kateri trdli. du se je v Crikvcnici pojavil tifus, v Baški pa škr. latinku. Te vesti sc najodločnejše demnntirajo. Družinska tragedija Zagreb, 27. maja. p. Na Cvetni cesti se je zgodila strašna obiteljska tragedija. 30 letna Marija Krainer, žena laboranta v Jugofarmaciji, se je zastrupila z dozo strihnina. Ta čin je napravila iz obupa, ker jo je njen mož v poslednjem času pričel zanemarjati. Predno je storila samomorilno dejanje, je objela svoje otroke. Ko je izpila strup, ji je postalo žal in se je hotela rešiti. Pričela je iskati mleko. Ko so ji ga sosede prinesle, je bila že mrtv«. Belgrajrki proces Belgrad, 27. maja. u. Na današnji razpravi 9» bili ponovno zaslišani izvedenci, katerim so bila predložena pisma, ki so biLa najdena pri Prpiču in v katerih se dajejo Prpiču navodila za njegov aa-govor pred sodiščem. Izvedenci so ugotovili, da je pismo napisal Hadžija. Nato se je čitala Krnjevičeva vloga na Društvo narodov v originalu v francoskem jeziku. Dr. Trumbič omenja, da nima vloga nobene zveze z današnjim procesom. Njentu se pridružujejo tudi ostati zagovorniki. Stavili so razne predloge glede aaslfc, šanja novih prič, pred vsem glede zaslišanja priče Barišiča, čemur državni tožitelj ne ugovarja. Sicer pa so bili vsi predlogi, ki so jih ostali zagovorniki stavili, odklonjeni. Predlogi zagovornikov 90 aa-vzeli ves čas dauašnje razprave. Jutri pride na vrsto plaidojrcr državnega toii- telja. Razprava proti Predavcu Zagreb, 27. maja. z. Danes je bil deveti dan razprave proti Josipu Predavcu. Zaslišani so bili izvedenci. Najprej je bil zaslišan uradnik Prve hrvatske štedionice Pleše. Podal je svoje mnenje o vodstvu poslov Glavne zadruge, ki jih je vodil Ružič. Ružič je prevzel posle, kot ravnatelj 18. julija 1926 in je vodil vse knjige, korespondenco in ostale tehnične posle. 15. avgusta 1929 se je glavna Zadruga preselila. 6. oktobra 1929 so se našle knjige v kleti v neki omari. Posamezni sodniki in zagovorniki so stavili vprašanja glede dolga 3,153.000 dinarjev, ki jih je sindikat dolgoval Glavni zadrugi. Popoldne se je razprava nadaljevala. Zaslišan je bil tudi glavni ravnatelj Prve hrvatske štedionice dr. Branko Pliverič. Zaslišani so bili tudi drugi izvedenci o vrednosti Seljačkega doma, ki je bil cenjen na 12 in pol milj. Din in o gotovini zadrug« »Dom<'. ki je bila lastnik Hrvatske seljačke banke in Seljačkega doma. Razpravljalo se je tudi o vprašanju o razpolaganju z rezervami. Nato se je razprava prekinila in se bo nadaljevala jutri. Belgrajske vesti Belgrad, 27. maja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil jioslavljen na predlog ministra prometa in na podlagi razsodbe državnega sveta z dne 8. marca 1930 za direktorja državnih železnic v Ljubljani v 1-3 g. Andrej Vrečko, direktor železnic v pokoju. To imenovanje velja od 1. oktobra 1924. leta. Belgrad, 27. maja. AA. Ministrstvo za Sume in rudnike je sestavilo zakonski načrt o pobijanju gozdnih škodljivcev. Gospodarsko-finančni odbor ministrov je na eni svojih poslednjih sej potrdil la zakonski osnulek. Belgrad, 27. maja. z. Glavni prosvetni svet bo imel ves ta teden seje. Vesti iz Hrvatske Zagreb, 27. maja. p. Ob 60 letnici zagreb ško tipografske organizacije se bo v Zagrebu od 1. do 13. oktobra priredila v prostorih velesejma tiskovna razstava. Zagreb, 27. maja. t. lido Funk, ki je v 23 111 pol uri prišel 7. avtomobilom iz Zagreba v Berlin. se jutri vrača v Zagreb, člani zagrebškega avtomobilskega kluba se mu bodo peljali naproti Split, 27. maja. z. Občinski svet je 1111 snočni seji sklenil, da odkupi od splitskega kapitija Marjan. ki ga ima splilska občinu ie od lela 1910 v zakupu, za poldrugi milj. Din. Split, 27. maja. z. Moštvo italijanske ladje ki je naletela pri Visu na morski groben, izjavlja, da je prišlo do nesreče radi mogle. T* dni boJo poskušali rešili blago, ki se nahaja na ladji. Splil, 27. maja. /. Kakor se jo zvedelo, ce bo v Drnišu v kratkem pričelo z gradnjo večje tovarne zu proizvajanje buu\itm*ga cementa. Slovenski misijonarji v goreči Indiji Iz pisma p. Vizjaka dr. L. Ehrlichu Ranchi, 20. aprila. Z največjima napori smo dne 30. marca usta-novili našo prvo misijonsko postajo v Bošonti. Za izvedbo načrta nismo prav ničesar imeli. Zato je o. Mesarič, odrejen za to postajo, odšel v Kal k uto, da potrka na sleherna vrata, uspel pa jo slabo; dobil je le nekaj starega pohištva, drugega nič. Zadnji dan mu je izročil nadškof, pod čigar oblastjo je ta postaja, 2000 rupij, s katerimi pa mora dobro varčevati, da nekega dne nc ostane brez vsega in bi bilo vse započeto delo uničeno; kajti mesečni izdatki znašajo 500 do 600 rupij, dočim je miloščina le neznatna. Pomagal sem mu, kolikor mi je bilo moči in kolikor mii jc dopuščala miloščina. Za '»00 rupij smo kupili od nekega kmeta kolibo, ki pa je bila tako zanemarjena, da smo jo morali takoj prekriti; ker pa je slama tukaj zelo draga, toda slamnata streha še vedno najcenejša, nas je stala 100 rupij. V tej kolibi sedaj p. Mesarič živi in dela. Prav tako smo morali postaviti za leseno kapelico novo stebrovje, ker so prejšnje tekom zadnjih pot let popolnoma požrle bele mravlje. In tu je bilo zopet okoli 230 rupij stroškov. Kapelica je obenem tudi šola, katero obiskuje okoli 40 katoliških otrok; sicer nas prosijo tudi pogani, da bi sprejeli v šolo še njihove otroke; ker nimamo prostora, seveda ne moremo, drugače bi pa imeli najmanj 100 učencev. Koliba ni posebno sijajna, ni namreč zidana iz opeke, temveč je vse skupaj kup suhega blata, naJcopanega iz močvirja in nametanega do določeno višine. Prav taka je tudi kapelico. Koliba ima samo eno sobico, in tn je tudi cela koliba, ki pa jc tako temna, da še pri belem dnevu ni mogoče v njej čitati. Vrata sem sam popravil, ker se sploh niso dala zapirati. Kolibo je treba vendar zaklepati, kadur gre na misijonsko potovanje. Prav tako sem v kapelici zbil skupaj oltar. Mizarja namreč nismo mogli najti. Narod se je čudil, kako da se razumem na mizarska dela in nekateri so se jeli celo prepirati, češ, da nisem misijonar, ampak mizar, ki je prišel z o. Mcsaričem, da mu popravi stanovanje an kapelico. Za ta popravila smo zopet izdali okoli 80 rupij, pa čeprav smo skrajno štedili. Potem je bilo treba pa še plačati najete katc- Sanatorij na pljučih bolnih železničarjev Maribor, 27. maja. Kakor smo že poročali, obstoja glede gradnje zdravilišča za na pljučih bolne železničarje med drugim tudi ta načrt, da se omenjeno zdravilišče uredi na Visolah pri Slovenski Bistrici. Za gradnjo takega sanatorija na omenjenem kraju govori pred-.vsem idealna lega; kraj je zavarovan proti vzhodu in zapadu. V poštev prihaja Bauerjevo posestvo, ki se bo moralo seveda primerno preurediti ter razširiti proti vzhodu. Sredi posestva teče potok, ki ima svoj vrelec okoli 200 m nad posestvom. Po izjavah mešajev je voda vedno v svojem stanju enakomerna. Na drugi strani pa je tudi podnebje izredno zdravo ter znatno milejše kakor na Gorenjskem. Flora je izredno bogata ter se odlikuje po svoji mični pestrosti (smreke, bori, hrasti, brinje, resje, Brnika itd.). Poleg tega je razgled naravnost diven; odtod so vidi celo spodnještajersko gorovje z Bo-Eem in Donačko goro — v ozadju Sleme. Tudi Ptujsko polje se vidi celo. Velikega pomena je, da leži kraj nad megleno cono ter se po izjavi mejašev ne dvigne megla nikdar do roba posestva, ki obsega 24 oralov in ki leži samo za par metrov nižje kakor Golnik. Kot nedostatek se navaja, da leži posestvo preblizu vinogradov, kar pa je docela neupravičeno, ker imamo v Franciji, Nemčiji, Italiji itd. znamenita zdravilišča, ki ležijo v vinogradnili pokrajinah (Bolzano, Meran itd.). Za gradnjo sanatorija na Visolah pa govore še nekateri praktični razlogi. Tako jo n. pr. okoliško prebivalstvo pripravljeno prispevati k popravilu takozvane Attemsove ceste ter pri tem delu pomagati tudi s kulukom. Nadalje so okoliške občine precej bogate ter nudijo glede prehrane velike ugodnosti. Razen tega pa je kraj razmeroma blizu postaje ter je na razpolago tudi elek- tiiste itd., da je 1000 rupij kar zvodenelo. Ko sem pa poslal v šole več dečkov dn deklic, da se nekoč posvete misijonskemu poklicu in ker jih več kot polovica nima nikakih dobrotnikov, sem se rudi njih pač precej zadolžil, tako, da imam danes okoli 26.000 Din dolga, in nikjer kreditu. Iz listov vam je znano, da preživljamo tukaj težke dneve revolucije. V Kalkuti sem bil v sredi ognja štirih revolucijonarskih bitk, odnesel pa zdravo kožo. Vprav na vlaku sem zvedel, da so v nekem mestu vzhodne Bengalije ponoči pobili vse Evropejce; vladne zgradbe so začele goreti na vseh struneh in poulični poboji so pogoste j i. V božjih rokah smo. Malo stran od mojega okna zbijajo revolucijonarji po svojih bobnih, dn vse bobni po mestu; vmes so tudi kriki, vendar je še nekam mirno. Ko sem pred tremi leti in pol pisal v običajno tiskanem pismu, da nas v letu 1930. čaka v Indiji revolucija, tedaj so mi od več strani očitali, da pretiravam in da naj o tem ne govorim. Toda kdor pozna razmere v Indiji, tn je rozumel. Meni sc zdi, da Indija nikakor ne bo več mirna, in da l>o plamen ošvignil prej ali slej vso. Edino naše upanje je podeželje, kajti inteligentni Indijci so objektivni ateisti, pa če bi tudi ne hoteli biti. Zato nimam nikakega upanja, da bi se spreobrnili. Natrpani so preveč z ateistično literaturo. Vaš sluga v Kristusu. A. Vizjak. Naši misijonarji ustanavljajo te mesce lastne misijone v Bengaliji, na zelo težavnem ozemlju, v močvirju delte reke Ganges. Iz pisma |>o-snamemo. s kolikimi težavami se borijo naši misijonarji in predvsem, v kakšni siromaščini se nahajajo. Misijonska pisarna bo o priliki prihoda nadškofu Perier iz Knlkute v Ljubljano (meseca junija), ki je vrhovni predstojnik vseh bengalskih misijonov, izročila za naše misijonarje nadškofu nekaj milodarov. Kdo bi rad kaj prispeval? Darovi naj se pošljejo škofijskemu ordina-riatu ali podpisanemu. Dr. Lambert Ehrlich. trika. Vsekakor je v smislu izjave docenta gosp. dr. M a t k a omenjeni kraj nad Slovensko Bistrico v vsej Sloveniji najprimernejši za postavitev takega zdravilišča, ki se bo pričelo takoj gradili, čim pade v Belgradu tozadevna odločitev. Včeraj so si mariborski časnikarji pod vodstvom docenta dr. Matka ogledali teren, kjer naj bi stalo omenjeno zdravilišče. Svoje avtomobile so dale pri tem blagohotno na razpolago tukajšnje tvrdke Doctor in drug, Hut-ter, Rapid in Zlatorog. Nato so si ogledali tudi Ti-nje (850 m), ki naravnost do idealne mere odgovarjajo vsem predpogojem za vzdrževanje dečjih feri-jalnih kolonij. Spričo velikega zanimanja, ki ga v tem pogledu kažejo nekatera mesta (Celje, Ptuj, Varaždin itd.) obetajo postati Tinje veliko središče teh ferijalnih kolonij. Gradnja zdravilišča na Visolah ter organizacija ferijalnili kolonij v Tinjah ne bo samo velikega socialnega pomena, ampak tudi precejšnjega gospodarskega pomena za prebivalstvo slovenjebistriškega okraja. Akademska proslava 80letnice dr. A. B, Jegliča Danes ob 5 popoldne se vrši v Akademskem doinu slavnostno zborovanje Akademske zveze. Daničarji, Zarjani, Borci: udeležite se zborovanja polnoštevilno! Akademska zveza. Stoletnica Janeza Trdine Mengeš 27. maja. Dne 29. maia t. 1. bo poteklo sto let, odkar se je rodil v Mengšu pisatelj »Bajk in povesti o Gorjancih«, »Bahovih huzurjev« in neštetih drugih del, ki jih slovensko slovstvo smatra za svoje ibisere, slovenski narod pa jih visoko ccni in rad bere. Stoletnico Janeza Trdine bo na slovesen način proslavil njegov rojstni kraj Mengeš dne 1. junija. Na poslopju, kjer je stala rojstna hiša velikega pisatelja, bodo odkrili spominsko ploščo. Ob tej priliki se bo vršila velika ljudska slavnost. Popoldne ob pol treh odide slavnostni sprevod iz Staretovega drevoreda mimo obeh gradov po Velikem Mengšu v Mali Mengeš. Iu bo na pisateljevem rojstnem posestvu ob pol 4 slavnostni govor in slovesno odkritje plošče. Pri slovesnosti sodelujejo mengeška godba, konjeniki, razna društva, korporaeije in narodne noše. Napovedanih je mnogo gostov. Po slovesnosti se bo vršila ljudska veselica na dvoriščnih prostorih tovarne »Stcmberger in Melli-tzer«, to je nekdanjem posestvu Trdinovih starišev. Pripravljalni odbor za odkritje spominske plošče je izdal ob tej priliki tudi publikacijo »Mengšan«. Publikacija vsebuje poleg uspelih ilustracij še opis Trdinovega življenja in literarnega dela, razne zanimivosti, ki so v zvezi s I rdino, dalje opis zgodovine in razvoja Mengša ter sedanjega javnega in društvenega življenja. Inseratni del publikacije pa predstavlja pravzaprav primeren adresnr mengeške industrije, trgovine in obrti. Delo janeža Trdine je trajne vrednosti za Slovence. Zato ni samo dolžnost Mengšanov. temveč tudi ostalih Slovencev da z veliko udeležbo poč j ste spomin enega najboljših naših pisateljev. - PECE - odstrani takoj In bro/. slodu »Creme Oriaol" Dobiva so v Icknrnnh, tlrogerijah In parfumerijah. Zalo ga: »Cosmochemja, Zagreb, Smtfi klasovi, 23. Telefon 43-OT t z sodne dvorane Ljubljana, 27. maja. Junak noža. Razprava proti korajžnemu Dolencu, ki se jc dne 29. decembra p. 1. v neki gostilni na Dolenjskem z nožem neslavno ovekovečil na tak način, da je trem osebam »puščal kri« in /ini zadal več ali manj težke poškodbe, se je danes nadaljevala. Zaslišanih je bilo nekaj novih prič, katerih izpovedi se v podrobnostih nasprotujejo in deloma razbremenjujejo, deloma obremenjujejo obtoženca. Tako predvsem sodišče ni moglo definitivno dognati, če se je v-žganju, ki so ga obtoženec in njegovi tovariši usodnega dne pili, res nahajal tobak, ki je baje edini kriv, da so se zbudili v obtožcncu prete-paški nagoni. Gostilničar je pri prvi razpravi, ki se je vršila pred štirinajstimi dnevi in o kateri smo na kratko poročali, odločno zavračal od sebe sumnjo, da bi bil žganju primešal tobaka. Enako odločno pa so vsi v tej delikatni zadevi zaslišani fantje vztrajali pri svoji trditvi, da je žganje res vsebovalo tobak. Vsekakor mora biti stvar zanimiva za obrtno oblast. Nad vse značilna za ljudi s skrajno egoistič-nim mišljenjem je bila izpoved zaslišane priče K. A., ki je povedal, da je neki gostilničar vso fantovsko družbo v trenutku, ko je hotelo oditi k deseti maši, pridržal na ta način, da jim je dejal: »Bom dal še jaz za en liter, če ostanete!« In so se fantje res dali zapeljati vabljivim besedam in so ostali... In je nastal pretep, v katerega je s svojim nožem posegel tudi današnji obtoženec. Sodni senat ga je spoznal za krivega in gn obsodil na 5 mesecev strogega zapora in v povračilo stroškov kazenskega jx>stopanja. Tako je veriga fantovskih pretepov v naši državi za skromen člen bogatejša. Dan za dnem kuje nove člene kladivo — pivska strast, nekateri gostilničarji pa so dostikrat — kovači, ki to kladivo vihtijo in pihajo v žerjavico... Ali ni nekje paragraf, ki strogo prepovednje dajati žc pijanemu gostu še naprej pijače? Ako je, na j se vestno in točno izvaja kakor vsak drug zakon ter noj se gostilničarje, ki se proti temu pregrešijo. pozove pred sodišče kot sokrivce krvavih fantovskih pretepov med našim ljudstvom! Nikjer ne bi bila skrajna strogost in brezobzirnost tako na mestu kot tu T! Stražniku sta sc postavila po robu... P. V. in G. T. sta drugače »fejst« fanta in kar nič razborite in pretepaške narave. Prvi si z delom svojih rok kot trgovski pomočnik po- šten* služi kruh, drugi pa je kot spreten in zanesljiv šofer pri znani ljubljanski tvrdki dokaj čislan in uvaževan. Oba sta še zelo mlada in jc kronika njune mladosti na objestnih avanturah in dogodivščinah še zelo zelo revna. Zadnjič, dne 23. februarja t. 1., na sta gu miroljubna fanta vendar malo polomila in sami pri zanesljivosti sodnikov in neomadežcvnni preteklosti se imata zahvaliti, da jo nista za to mlodostno lahkomiselnost ]x>šteno izkupila. Navedenega dne jc družba fantov tam ne-kje v prelepem Udmatu obhajala fantovščino. Med razigranimi fanti sta slavila kurenta tudi obdolženca in se kar imenitno počutila v imenitni družbi. Imela sta ga bo je že pošteno pod kapo, ko sta iz Udmata prišla šc v belo Ljubljano vasovat. Njiju veselo razpoloženje se je stopnjevalo in je doseglo svoj višek v korajžni bojevitosti, ki pa je bila za njiju usodepolna Tam pred Delavsko zbornico nekje sta baš po-' snemala veselega Kurenta in razvijala svoje ue-zrele sposobnosti za zabavo in smeh. ko ju je zasačilo oko postave in ju pozvalo k miru in redu. Ker strogo oko postave ni doseglo zaže-ljenega učinka, jc napovedalo najbolj razbori-temu fantu aretacijo. Tedaj se je v sodrugu aretiranja mahoma prebudil uporniški duh in čut neomejene solidarnosti. Postavil se je v svoji vinjeni hrabrosti junaško pred stražnika in odločno dejaj: »P. ne bo nikamor šel!« Oko postave je samoposebi umevno moralo reagirati tudi na to možato izjavo in je dvignilo bridki pen-drek in napovedalo aretacijo tudi temu junaku. Ker pa slednji ni imel kdo ve kaj razumevanja za redko čast korakati z gospodom stražnikom ramo ob rami skozi belo Ljubljano, je izustil tole uničujočo sodbo: »Vi ste navaden policijski hlapec!« Mera potrpljenja je bila polna. Razbo-rita fanta sta morala hočeš nočeš vsak s svojim spremljevalcem nastopiti bridko pot na stražnico. Med potjo pa sta hotela znova izmeriti svoje mlade sile in sta se samozavestno postavila stražnikoma po robu. Prvi fant — velik in močan kakor Herkul — je navalil na svojega spremljevalca in p podrl na tla ter mu zlomil gumijevko, piščalko in strgal trak. Drugi fant — bolj šibke postave, a tistega dne tudi na vso moč hraber — je hotel slepo posnemati svojega tovariša in se je prav tako postavit v pozo bojevnika. še celo na stražnici se fantoma ni hotel., umiriti vroča kri... In danes sta sedela na zatožni klopi in kai lezla v klopčič ponižnosti in 1 nja pod strogimi pogledi sodnikov. Izgovarjala sta se, da se na ničesar ne spominjata, ker sta bila neznansko alkoholizirana. ne odklanjata pa možnosti, da bi vsega tega. kar jima obtožnica očita, ne storila. »Če bi ne bila pijana, bi ne jx>čenjala takih . neumnosti!« Sodni senat je uvaževal vse olajševalne okolnosti in ju obsodil: P. V„ trgovskega pomočnika pogoj no na 1 mesec zapora in v povračilo stroškov kazenskega postopanja. G. F. pa na 1500 Din denarne kazni, v slučaj« neiz-j tirljivosti na 25 dni zapora. Bela kuga. Sledila je tajna razprava zoper Pire Tere zijo, jiosestnikovo ženo v Lescah na Gorenjskem, Zupanu Francu, oženjenemu delaveti istotam, ter Urh Ani, mLinarjevi hčerki v Bi-gunjah na Gorenjskem. Pire Terezija, ki je bila svoj čas poklicna babica, a so ji oblasti radi odprave plodu izvrševanje poklica prepir,vedale, je obtožena, da je v mesecu marcu, aprilu in avgustu odpravila telesni plod Lipe Mariji, Lipe Leopoldini in Urh Ani in sicer je izvršila to proti nagradi. Urh Ana je meseca avgusta p. 1. dopustila, da ji jc Pire Terezija odpravila telesni plod. Zupan Franc je Urhovo naklepoma zavedel k nečednemu dejanju. Zakrivili so s tem: Pire Terezija hudodelstvo po S 144 a. k. z., Urh Ana prestopek po 5 171 t.odst. novega k. z. in Zupane Franc prestopek po § 171 l.odst. n. k. z. Obtoženka Pire Terezija jc bila že večkrat kaznovana in je ena onih, ki sejejo belo kuge ix> deželi. Obsojeni so bili: Pire Terezija na 17 mesecev težke ječe kot skupno kazen za dejanje, ki ga je zakrivila pod to obtožilo in za dejanje, ki ga je zagrešila pod obtožbo dne 25. aprila 1929. V navedeno kazen se ji vračuna pet mesecev, ki jih jc že prestala. — Urh Ana na tri tedne zapora. — Zupan Franc na pet tednov za,pora. Poravnali bodo morali tudi vse stroške kazenskega postopanja 6uad Derviš: In ni bito odgovora Mlada turška pisateljica Suad Dierviš hanum mi je dovoKla objavo nekaterih svojih novel v slovenskem jeziku v nadi, da bo tudi nji mogoče kmalu objaviti kako slovensko leposlovno delo v turškem jeziku: »da se spoznamo, cenimo in spoštujemo med seboj.« — Suad Derviš je med pisatelji povojne generacije največji talent turškega slovstva. s. š. Izba se jo zdela v svitu petrolejke z dogo-revajočim stenjem Se motnejša. Ogenj v mali peči te pločevine je pojemal. Zunaj je snežilo, a sneg je bil voden. Pred zaprtimi šipami na oknu so viseli gosli zastori. * Tri ženske so bile v izbi. Mati je sedela na pručici poleg mangala. Falma na kelimu na tleh; glavo je naslanjala na materino koleno, obličje je "krivala v njenem naročju. Hadžer je ležala nepremično na podstavku v dolbini balkona. * »Kje ste zdaj?« Nepremično in trdovratno so zrle slepe, svetlo-modre Hadžerine oči v eno samo točko. •Kje ste zdaj?« Šiloma je zatrla ihtenje in odgovorila je s trepetajočim glasom: »Tu, poleg mangala, dete moje.« -•Kje je Falma?« »Tudi ona je pri meni.« •Kaj dela?« ■'Drema.c »In ti, majka, kaj delaš ti?« »Tebe gledam, dete moje.« »Zakaj ti je glas tako hripav?« »Nemara sem se prehladila.« Ogrni ni kaj... Pazi, da bi te ne zeblo.« > Da, moje dete.< In spet je bil molk. Srebrnosiva mačka se je skrila v Fatminih krilih. i't »Koliko je ura, mati?« »Precčj je že pozno, moje dete.« .•Zakaj še ni prišel?« Le s težavo je Fatma premagala jok. Mati je odgovorila, udana: :>Ne vem...« In ko se je še bolj premagala, je pristavila: :Ostal je nocoj spet s svojimi drugčvi.« Da mi le preveč ne bi popival in obolel.« Fatma je zaihtela na glas. »Fatma.. .1« »Kaj hočeš?« . Kaj ti je? Ti jokašk »Ker me tako boli glava.« »Ne govori kar ni res.« »Kako — kar ni res, Hadžer?« »Mar jaz vem?« Bala se je izpovedati svojo žalost. Bolj in bolj je postajalo pozno. »Mati, očeta zelč dolgo ni.« Nikoli več ga ne bo. A kako naj (o povč Had-žeri? Kako naj ji raztohnači, da je popoldne omahnil, pijan in nezavesten, pred krčmo, a še pred solnčnim zahodom so ga pokopali? Ne ena, ne druga ni imela poguma povedati Hadžeri. A kako dolgo ji bo mogoče tajiti resnico? »Nocoj mi jo tako tesnč pri srcu.« Njeno obličje, ki je bilo napol zakrito s svetlo plavimi lasmi, je bilo bolestno zveriženo. »Bogve kje je, mati?« »Kjo naj bi bil, Hadžer?« »Ne vem.« Kaj je, moje dele?« »Prihaja!« Zardela je v obraz. »Prihaja,« je ponovila. »Slišala sem njegove korake. Zavil je s ceste v našo ulico.« »Ne verjamem.« Fatma in mati sla se spogledali. »Poslušajte!« Nehotč sla prisluhnili. Ničesar ni bilo slišali. »Ničesar ne slišiva.« »Jaz pa nekaj slišim.« »Motiš se.« Nestrpno je dejala Hadžer: »Seveda slišim ... Njegove korake.« »Ali še vedno ne slišila?« »Ne, moje dete.« Hadžer se je dotipala do okna, odprla ga je in pahnila leseno rešetko kvišku. Z vso tenkoetjo je prisluškovala praznoH. Vodeni sneg je močil njene razkuštrane lase in njeno obleko na ramenih. V mrzlem zraku jo je zeblo v roke in v lica. Fatma in mati sta jo prijeli. »Zdaj stoji pri vodnjaku na vogalu... Ali ne slišita?... Poslušajta!« Poslušale so. V balkonih, ki so stali v ozki ulici tesno skupaj, je bila tema. Zel<5 je že bilo pozno. Vsakdo je spal. Le stara, bolehna ženica v sosedni hiši je pokašljevala; nekaj hiš naprej so škripale vrvi gugajoče se zibelke in slišati je bilo uspavanko, ki jo je mrmral zastan glas. Nočni čuvaj je bil že davno odšel. Ulica je bila temna in pusta, koraka pa ni bilo slišati nobenega. »Ne bo ga, Hadžer. Zaprimo okno.« Dasi se je upirala, sta jo vendarle spravili v izbo ter zaprli okno. Hadžer je šc vedno prisluškovala in se v dolbini balkona ni upala niti dihati. »Evo.. .< Obe ženski sta vztrepetali ter se priieli druga k drugi. »Evo... zdaj... zdaj je pred vrati... zdaj trka na vrata...« »Saj to vendar ni mogoče.« »Ali ne sliSita?« »Ne.. .< »A jaz ga slišim. Trka. Pojdita in odprita vendar duri.« >Ne...« Hadžer je govorila sama pri sebi. kot bi iMela: > Kaj pravite ? Pravile in ioiite, da je slovenska knjiga *> krizi. Jaz vam pa pravim tole: V preteklih dneh je hodil po naših vaseh tuji polP.ik, ki je vonujal vsemogoče slovenske knjige najrazličnejših vrednosti. Te knjige je izdala ne viti k a knjigama. Moi je seja/ (in tudi žel!) po najbolj skritih in težko dostopnih kotih naše zemlje. Pri svojem poslu se je zelo pohvalil in prav zadovoljen se je vračal z mnogo naročniki. Po lem obisku sem sc domislil »krize*: vaše slovenske knjige. Ali je treba naročati našim ljudem slovenske knjige (prevode!) iz 'ujine, ko se nam doma praše tisoči izvodov v knjigarnah? Zakaj en sam potnik morda več proda v enem dnevu kakor naše knjigarne v enem tednu? Zato, ker gre med ljudi, razkazuje, ponuja... Če delmno reklamo za vse mogoče književne družbe, ali nc bi kazalo poslali med ljudi slovenske potnike za druge knjige? Z dejanji bi »krizo« še najprej ugonobili. In če še 'u sem pritaknemo tisto neobhodno potrebno mašilo: Kaj bodo tujci mislili o naši kulturi, ko tiskamo svoje knjige drugod, bi vas vprašal, kaj pravite? — Tako smo gosposki, da bomo od same take svoje nobel gospoščine )d lakote umrli, če pojde to tako naprej. — č. Nesreča kolesarja Brežice, 26. maja. V nedeljo, dne '25. t. ni., se je okrog 5 popoldne peljal s kolesom 18 letni šinko Janez iz Rajca v Veliki Dolini proti domu. Na cesti v Brezi;«, kjer festa precej strmo pade, in je še dovolj kamenja na njej, se je kljub temu spustil navzdol s kolesom, :er pri tem zadel na neki kamen na cesti, da jo kolo odskočilo, ler je padel s kolesa po kamenju m se pobil po glavi in desni roki. Prepeljan je bil v javno bolnišnico v Brežice, kjer se zdravi. Koledar Sreda, 23. maja: Avguštin, škol; German, spo-žnavavec. Križeva sreda. Mlaj ob 0.37. Herschel napoveduje spremenljivo. Osebne vssti — Diplomiral je za ing. coni. g. Jurca Zadra-•vre iz Središča ob Dravi. Diplomo jo prejel od • institut superieur taehnique et Colonial de Liege . — li vojaške službe. Službe rezervnega častnika so razrešeni peh. kap. 11. razr. Rudolf Pijecki, peli. poročnik Ivo Oblak, topil, poročnik Julius Virt, peh. podporočnik Velko ltibar. Florijan Čuljg in Josip Gašparič, topniška kapetana 1- razr. Josip Kinkel in Josip Dolenc, konjeniški kap. I. razr. Frnest Unkelhauser, topn. kap. 11. razr. Srečko Ue-ilcr. peli. poročnika Boleslav Bloudek in Zlalko Zentner. topn. poročnik Zdenko Krn in peh. pod-ooročniki Ludvik Klemenčič. Franjo Kotič in Filip ivanjc. _ V našo vojsko sta sprejeta iz bivše nv-'tro-ogrske armade v činu rez. peli. pod poročnika Jerman šosberger in Anton Grojer. — V našo državljanstvo je sprejeta z odlokom ministrstva za notranje posle Gabrijela Berbuč, učiteljica iz Srednje vasi. IVovi grobovi •f V Ljubljani je umrl g. Ivan Prebil, mestni zid. mojster in hišni posestnik v Hrenovi ul 13. — Pogreb bo v četrtek ob 3 popoldne. N. v m. p.! Mala kronika ir Radio Ljubljana bo danes zvečer prenašal podokuico združenih pevskih zborov ob 20.30. Jutri na se bo preuašala slovesna služba božja iz stolne cerkve. •k Birmovanje v dekaaiji Hraslovče se vrši po »ledečem redu: 1. V ponedeljek 0. junija pri Sv. Mariji vnebovzeti v Braslovčah. 2. V torek 10. junija pri Sv. Martinu ob Paki. 3. V sredo 11. junija pri Sv. Andražu nad Polzelo. 4. V četrtek 12. junija pri Sv. Mihaelu na Vranskem. 5. v soboto 14. junija pri Sv. Juriju nad Taborom. G. V nedeljo 15. junija pri Sv. Štefanu na Gomilskem. 7. v ponedeljek 1(3. junija pri Sv. Pavlu pri Preboldu. ir častni večer gosp. Adolfa Galleta. — V nedeljo, dne 25. t. m. je obhajal g. Adolf Galle, graščak v Zgornji šiški, osemdesetletnico svojega rojstva. Kot svojemu ustanovnemu članu in veteranu zelene bratovščine mu priredi >Lovsko društvo danes 28. maja ob osmih zvečer v prostorih lovskega tovariša gosp. Petra Stopica časten večer. Kdorkoli je imel kdaj priliko spoznavati tega znamenitega lovca, je vljudno vabljen, da dostojno proslavimo častitljivega jubilanta. Dr. Ivan Lovreučič, predsednik. ir Pisarna prezidenla češkoslovaške republike je zaprosila konzulat, da tolmači zahvalo vsem, ki so potom konzulata izrekli čestitke gospodu prezidentu k njegovi 80 letnici. Ker veliko število gratulantov izključuje možnost zahvaliti se vsakemu posebej, bodi tem potom izrečena prisrčna zahvala vsem prizadetim. iT Pravilnik za cestne odbore. V službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 4 od 27. maja t. 1. je objavljen • Pravilnik za poslovanje okrajnih cestnih odborov v območju dravske banovine«. iT Stalna služba šolskega tajnika se bo oddala na Teluiiški srednji šoli v Ljubljani. Zahteva se šolska predizobrazba za II. kategorijo uradnikov in praktična sposobnost za samostojno korespondenco in knjigovodstvo. Prednost bodo imeli prosilci, ki so poleg tega vešči strojepisja in slovenske stenografije. — Keflektanti (samo moški) naj se do 15. junija z navedbo svojih študij in dokazov za praktično usposobljenost pismeno (brez kolekov) javijo pri direktorju šolo. Do sedaj odklanja direktor osebno predstavljanje. iT Diplomski izpiti na Tehniški srednji šoli v Ljubljani se bodo vršili od ISO. maja do 6. junija (pismeno) iu od 11. do 21. junija (ustno). K izpitom je pripušcenih na arliitek-lonsko-gradbenem odseku 22 kandidatov (kan-didatinj), na strojnem odseku 26 in na elektrotehniškem odseku 13 kandidatov. Za predsednika izpraševalnega odbora je imenovan g. ing. Juraj Horvat, profesor tehniške fakultete v Ljubljani. it Vreme v državi. Včeraj je bilo v Ljubljani lepo vreme in le malo oblačno. Barometer je kazal 753 3 mm, termometer 12.2° C do 19" C, veter južno-južnozapaden. — V Mariboru je kazal barometer 753.3 nun, termometer 14° C do 18.2, C, veter južno-zapaden. V ponedeljek je v Mariboru izredno močno deževalo in je bilo 33 mm padavin, največ v vsej državi. — V Zagrebu jc kazal barometer 754.1 mm, termometer 14" C do 17" C. veter južnozapaden. dežja 15 mili. — V Belgradu jo kazal baromelei 755 nun, termometer 19" C do 28" C, južen veter dežja 4 mm. — V Sarajevu je kazal barometer 756.1 mm, termometer 16" C do 20" C, južen veter, zelo oblačno. — V Splitu je kazal barometer 757.5 111111. termometer 14° C do 18" C. veter južuozapa-den, dežja 30 mm. — Na Rabu je močno deževalo, najnižja temperatura 15" C, brez vetra. Deževale je tudi v Mostaru. najnižja temperatura 17° C, veter južno vzhoden, ir Popravek. V včerajšnjem poročilu Zaslugi čast! je tiskovna pomota povzročila malo zmedo: glasili se mora v 9. vrstici 2. odstavku: ».. .za Pevsko zvezo in Pevca prof. M. Bajuk; v imenu pevskih zborov pa dr. Doliuar.c •k Tiskovne pomote. V izjavi konzorcija slov. lur. pisateljev je nekaj tiskovnih napak, ki precej motijo; izmed teh so: mesto prikažejo« naj bo pravilno: »prihajajo«; mesto povsem« — »prod vsem«; mesto spoštovanja vreden« — »vpoštevanja vreden«: mesto »slovenskih tur. listov« — ' slovanskih-. _ ... it Ob 80 letnici knezoškofa dr. A. B. Jegliča. 29. maja praznuje naš vladika 80 letni jubilej svojega rojstva. Hvaležnost nas nagiblje, da si ob tej priliki predocimo poleg življenjepisa našega Nad-pastirja tudi njegovo nesebično in požrtvovalno delovanje v korist slovenskega naroda. Najlepši dokument to njegove delavnosti je knjižica, ki je bila sicer izdana ob priliki njegovega 20 letnega jubileja — škofovega posvečeuja, je pa danes ravno tako aktualna in pomenljiva, ker je lo edina knjiga, ki natančno popisuje pota in delovanje jubilanta do njegove 80 letnice. Knjiga se naroča v Jugoslovan- Svitloba, zrak ln solnce! In Se NIVEA-CRENE ■To da zdravo kožo in lepo zarjaveli obraz — tudi pri oblačnem nebu i kajti tudi veter in zrak ožgeta telo. Toda telo mora biti suho, ki je direktno obsevajo solnčni žarki. Poprej pa se treba dobro nadrgniti z Nivea-Creme! S tem si znatno zmanjšate nevarnost pekoče solnčarice. Vsled Eucerita, ki ga vsebuje samo Nivea-Creme, prodre ta z lahkoto v kožo in šele pronikla krema more popolnoma uveljavit svoj blagodejni učinek. Doze po Din 3"-, 51-, 10'— in 22-—, tube po Din g-— jn 14-—, Razpošiljalnica za Jugoslavijo! Jugosl. P. Beiersdorf & Co, d. z o. j., Maribor, Meljska cesta 56, ski knjigarni in Prodajalni Ničinau v Ljubljani. — Cena je 12 Din. if Prvobhajancem. Najlepše darilo prvoobha-jancem je lična knjižica, katero je uredil Anton Ivržič: Vzorniki prvega svetega obhajila. Cena 12 Din, v j>latno vezana 20 Din. — Obsega najznačilnejše zglede iz zgodovine in življenja svetnikov in svetnic ter pobo/.uih in bogoljubno živečih duš novejšega časa. Dovzetno dušo prvoobhajančevo bodo ti zgledi vneli v ljubezni do Zveličarja, za katerega sprejem se pripravljajo. Tudi gospodom ka-tehetoni bo ta knjižica v pomoč pri pouku Istočasno priporočamo tudi knjižico: »Šestnedeljska pobožnost k sv. Alojziju«. 2 Din Naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. ir Pozdrav vladiki. Za mešani zbor zložil St. Premrl. Ta efektna skladba bo izborno služila za slavnostni jubilej 80 letnice našega nadpastirja kne-zoškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča. Zolo porabila je ta himna tudi za sprejem škofa ob priliki birmovanja ali kanonične vizitacije. »Pozdrav vladiki« se dobi v Jugoslovauski knjigarni v Ljubljani in velja 5 Din. ir Birmance razveselite z uro in verižico, ker jc trajen spomin. F. čuden, Prešernova 1. Za Jegličev sklad III. izkaz darovalcev za »Jegličev sklad . Lak-mayer Franc, župnik v Preddvoru 100 Din; Hranilnica in posojilnica v Preddvoru 100Din; Otič Luka, Marijingrad 100 Din; ravnatelj 1. Roger, Ljubljana, 100 Din; Narte Velikonja, Ljubljana 100 Din; Alojzij Breceljnik, Ljubljana 30 Din; Vukšinič Davorin, upravitelj. Vel. Nedelja 50 Din; Mecilošek Engelb., insp., Zagorje ob Savi 100 Din; Jos. Cihlaf, tvor-nica cementnih izdelkov, Ljubljana 200 Din; Košak, Ljubljana lOODin; Alartin Ocepek, misijonišče v Domžalah 100 Din; župni ur. D. M. v Polju 400 Din; Viktor Meden, Ljubljana 20 Din; Žugelj Nik., župnik v p., Kamnik 10Din; dr. G. Piccoli, lekarnar, Ljubljana 100 Din, župni urad Škocijan pri Mokronogu 200 Din; Ivan Pfajfar, župnik, Rudnik 250 Din; Slov. katol. akad. starešinstvo, Ljubljana 1000 Din; Hranilnica Kranjska gora 50 Din; Kongregacija go-spei pri sv. Jožefu 100 Din; Šinidovnik, župnik, Prečna 100 Din; Oblačilnica 500 Din; Hranilnica Višnja gora 100 Din; Gogala Ivan, župnik 50 Din; Otnahen Ignac, župnik 25 Din; Prelesnik Jože, lesni trgovec 100 Din; dr. Franc Ušeničnik 1000 Din; dr. A. Brecelj 100 Din; župni urad Sv. Križ pri Liliji 100 Din; j. Erjavec 15 Din; Hranilnica in posojilnica v Prečni 100 Din; F. Lončar, župnik 100 Din; F. Dolinar. dekan 100 Din; F. Erker, dekan 100 Din; M. Škerbec, č. kan. 100 Din; Prosvetno društvo Sela 30 Din; Alojz Vodnik .kamnosek 1000 Din; Zadružna gospodarska banka 10.000 Din; Zadružna zveza 5000 Din; Matej Tavčar, župnik lOODin; dr. Fr. Debevec lOODin; župni urad v Selcih 200Din; J. Erker, župnik lOODin. — Skupna vsota doslej nabranih darov znaša 78.380 Din. — Bog plačaj vsem darovalcem! Ljubljana Na predvečer 80 letnice hnezošhola dr. Jegliča Drevi ob 2030 se zbero vsu pevska društva ljubljanska pred škofijskim dvorcem, kjer pri-odo slavnostno jxxloknico pod pokroviteljstvom mestne občine častnemu meščanu škofu dr. A. B. Jegliču. Delavska goa »Zarja« zaigra .slavnostno koračnico, nakar zapojejo združeni pevski zbori Aljaževo »Divno noč«. Med koncertno uverturo, katero igra delavska godba »Zarja«, se poklonijo Prcvzvišcneniu jubilantu odposlanci pevske župc Hubadove. Zbori za[xijo Vdlhar-Ijevo »Našo zvezdo«, pri kateri poje tenorsko partijo .gGostič, član ljubljanske opero. Na to sledi tir. Ipavč.eva rBodi zdrava«. Delavska godba »Zarja« zaigra Emeršičcv »Venček slovenskih narodnih pesmic«, nakar sledi zaključna koruč-nica. Ob tej priliki bo razsvetljen Grad, ljubil janska stolnica in školijski dvorec. Slavnostni sprevod Slavnostnega sprevoda se udeleže iz škofijskega dvorca v stolnico delegati sledečih organizacij: l. skupina: Frančiškov! križarji, Borci, Skavti in skavtiuje. II. skupina: Zastavo dijaških kongrcgucij, dijaške kongrcgacije, Slovenska dijaška zveza, Akademska zveza, akademičarke, Borbn. Danica, Zarja. III. skupina: Zastavo dekliških in ženskih kougregacij, kougreganistinje, Žensko društvo, žene v narodnih nošah. IV. skupina: Zastave prosvetnih, delavskih in rokodelskih društev, Cirilovi bratje, Dekliška zveza v narodnih nošah. Zveza rokodelskih društev, Krekova mladimi, Pevska zveza, odbor Vincencijevc konference, Ženska zveza, Pro? svetna zveza, starešinstvo, odbor Katoliške akcije. 11 Zastave iu delegati sc zbero ob O uu škofijskem dvorišču. Sprevod se pomika skozi glavna vrata škofijskega dvorca in vkoraka pri stranskem vhodu v stolno ccrkcv. V istem redu so sprevod v rno in sicer pri glavnih vratih stolnice in vkoraka pri glavnem vhodu v škofijski dvorec, nakar se postavi v vrsto na zgornjem hodniku škofijskega dvorcu, kjer bodo delegati ]K>tlnli v imenu svojih organizacij visokemu jubilantu čestitke in voščila. »Saj vama pravim, da je on. Spodaj je in zebe ga.« Fatma je tiho pošejietola materi: »Bojim se...« »Jaz tudi...« »Zakaj se bojda?« Hadžer je besedo ujela in z obupoin, ki ga rodi nedoumnost in slepota, je ponovila: •»Zakaj se bojita?... Zakaj ne odpreta vrat? Prišel je! Ali ne verujeta?« >Ne!« »Pa poglejta skozi okno. t Nista se drznili. »Spodaj stoji, vama pravim. Poglejta. Poglejla skozi oknole Ženski sta se približali oknu. Dve bledi obličji sla se naslonili na šijie ter zrli skozi leseno rešetko. Fatma je zaprla svoje oči na materinih prsih. Materine oči so pa zrle v grozi vun. »Ali ga vidita?« Zobje so ji šklepetali, a ostala je brez besede. »On je, kaj ne?< Fatma se je stisnila še tesneje k materi in je gledala na ulico, a lice ji je bolj in bolj bledelo. »On je. Zares, majka, on je!« Deklica je iznenada odprla okno, i>ahnila leseno rešetko kvišku in vzkliknila turobno v temo: »Oče ... t>če moj... zakaj odhajaš?« čakala je odgovora, a odgovora ni bilo. Pogledi njene matere, ki je bila od groze kakor iz aina, so krožili od hišnega praga |>o ulici, ki se jo izgubljala v temi. Tresla se ie vsa in njene roke so stiskale Fatmo še tesneje k prsim. Hadžer se je obrnila k materi. Njene brez-inoine roke so iskale njene rame in jo našle. Zakaj ne odgovori?... Zakaj odhaja?.>. Zakaj je odšel?« Fatma je ihtela na glas. »Slišim korake, ki odhajajo... opoteka se, spet je veliko pil... Ali, zakaj mu niste odprlo vrat? ... Zakaj odhaja?« Mali je prižela iladžero k svojim prsim. Zakaj se tresete?... Recite vendar kaj?... Zakaj so bojite? ... Zakaj so jokale?« Tudi Hadžer je izbruhnila v jok. »Tak povejte mi vendar!... Karkoli je — karkoli se je zgodilo, povejte mi: zukaj je odšel?« Mati je še vedno gledala z mrzlo grozo v temo. Falma je jokala in ihlela. Šiloma sta povlekli Iladžero iz dolbine balkona, a odgovora nista dali. Primerjajte naše pomladanske plašče, oblckce in moške obleke lastnega izdelka z drugimi; kupili boste pri DRAGO GORUP & CO. - LJUBLJANA Miklošičeva 14 Tivoli bodo preurediti Ljubljana, 27. maja. Mnogi kioski, stojnice in barake, ki so postavljeni po mestu, največkrat niso v okras svojim ulicam. V predvojni Ljubljani niso nič knj preveč pazili na arhitektonsko skladnost ulic in so postavljali stojnice kar tako, kakor sc jo komu zdelo. Zadnja leta pa veje v Ljubljani povsem nov duh in sicer ima pri tem glavno zaslugo estetsko prizadevanje mojstra Plečnika. Mestni gradbeni urad sedaj strogo pazi tudi na stojnice in jc žo dosti prošenj zu nove kioske odklonil. Pa tudi sam iuicijativno dela na tem, tla se razne kričeče skladnosti na ulicah odpravijo, pri novih stojnicah pu, da so v sklatili z. okolico. Tako je dal odstraniti kiosk na Marijinem trgu. čeprav tudi novi pavi!jonček ob frančiškanskem mostu ni ravno idealna rešitev za Marijin trg, vendar pu znatno boljša, kakor je bila prej. Novi kiosk v Vegovi ulici jc prav ličen in je res v tej okolici na mestu. Samo — če nc bo trafikantu malo pretesno v njeni. Vsak človek z okusom pa so jo moral razjeziti nad nesrečnim prehodom z. Aleksandrove ceste v tivolski park. Tam je pod kostanji kar troje malih, grdih zgradb: trafika, čuvajnica in jasno stranišče. To jc motilo ves pogled iz Tivolija na Aleksandrovo cesto in obratno. Šo letos pa se bo vse to temeljito spremenilo. Danes so pričeli z deli, da odstranijo trafiko. Trafiko je mestni gradbeni urad naročil prenesti z desne strani drevoreda na levo. to je pod kostanje v vogal banovinskega travnika pred železniško progo. Ta rešitev pa je samo začasna. Iz toga drevoredu bodo namreč šc letos odstranjene vse tri barake. V kotu mod Lntiermnnnovini drevoredom iil železniško progo, nasproti Jakopičevega paviljona bo do jeseni zrastel nov, ličen paviljon. V njem bodo trafika, javno stranišče in čuvajnica s stanovanjem za čuvajevo družino. Tivolski park bo s to rešitvijo znatno pridobil, zakaj novi paviljon nikakor ne bo motil pregleda v glavnem drevoredu. Pridobil in |>o-lepšul jia se bo posebno še Trubarjev park. ki bo s tem postal znatno večji. Nova rešitev tega vprašanja je. resnično idealna in Iki preureditev tega drevoreda pozdravil vsak Ljubljančan. Kaj bo danes 7 Drama: Zaprla. Opera: Zaprta. Podoknica knezoškofu dr. A. B. jegiiču ob pol 0 zvečer. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Leustek, Resljcva c. 1 in Mr. Bohinec ded . Rimska c. 24. Tvrdka A. KUNC Ljubljana — Gosposka ulica priporoča svoje izborne izdelke moških oblačil. - Cene kar mogoče nizke I 0 Cerkvena glasba v stolnici na Vnebohod. Pri vhodu presv. gg. škofov v cerkev ob poldesetih: Foersterjev E c c e s a c e r d o s. Pri pontifikalni maši: Missa s. F r a u c i s c i Assisiensis, zloži! Gastone Zuccoli; graduai Foersterjev, ofertorij Premrlov, Te De um Sattnerjev. Koncem maše Premrlov »Pozdrav vladiki«. Sodeluje oddelek godbe dravske divizije. O Vstopnice za slavnostno akademijo, ki bo 29. maja ob 8 zvečer, se prodajajo v predprodaji v unionski trafiki. Cena sedežem: parterni od V. do X. 15 Din. od X do XXI. 10 Din, balkon 8 Din, galerija 5 Din; stojišče 2 Din. Ker je povpraševanje jio vstopnicah zelo veliko, zato svetujemo, da si blagovolite omisliti vstopnice v predprodaji. O Jontes izročen sodišču. Policija je že v ponedeljek zvečer zaključila z zasliševanjem Josipn Jontesa. povzročitelja strašne tragedije v Prečni ulici, ker slučaj s kriminalnega stališča ni bil kompliciran. Jontes se je na policiji ves čas izgovarjal ie na otroke, ki so ga s svojim vedenjem vznemirjali in ki da si niso hoteli preskrbeti eksistence. Že v ponedeljek zvečer je bil izročen v preiskovalni sodni zapor. Sodno preiskavo proti njemu bo vodil dr. Kersnik. — Truplo Marjete Jontesove so včeraj popoldne pokopali. O Tatvine. Služkinja Ana Sedlar je prijavila, da ii je neznan tat ukradel v skupnem siužkinjskem prenočišču na Vidovdanski resti št. 18 robec, v katerem je imela zavitih 530 Din. — Na dvorišče posestnika Franca Stražišarja v Krakovski ulici št.1 se je ponoči nekdo splazil in odpeljal iz odprt' shrambe 500 Din vredno kolo © Vlom v poštni nabiralnik. Poštni zvaničnik Franc Geršak je prijavil na policiji, da je v noči na 26. I. m. neznan človek vlomil v poštni nabiralnik na Selu pri trgovcu Roku Pešejnu v Pokopališki ulici. Zlikovec je dvignil gornji pokrov nabiralnika. Če je vzel kako pismo iz nabiralnika, n: znano. Ljudje navadno ne mečejo denarnih pisem v nabiralnik, zato se je moral zlikovec zanimati najbrž za kako privatno korespondenco. Mišice in živce krepi solnčenje ako se maže telo z originalnim Nigerol ollem »u krfmn (pata po 5 Din. Izreklo so je tudi obžalovanje, da nekateri člani (v Mariboru samo dva) točijo pivo cenejše, dasi so se cene pivu zvišale. Govorili so o vinotočih, ki se naj dovoljujejo samo siromašnejšim ter na licu pridelka. Ugotovilo se je, da orožništvo in finančni organi ne vršijo dovolj zadostne kontrole nad branjevci. Govoril je tudi zastopnik pripravljalnega odbora za goatilničarsko zadrugo »Pivovarna« Planinšek u pomenu lastne pivovarne. Pozval ic navzoče, da se vpišejo kot delničarji. Celje '-© Zgodnje jutro, zlato jutro, si jc rekla včeraj celjska policija in temeljito preinetala številne kozolce po celjski okolici. Debelo so gledali razni nikjer prijavljeni elementi, ko jih je sladko speče v krmi potipala roka postave in povprašala po njih stanovanjskih pravicah in drugem, kakor pač pravica že vse take stvari hoče vedeli. Nič manj kot sedem oseb je romalo na stražnico, kjer so jim kosti točreje pretipali ter v večini slučajev ugotovili, da gre za nadležne tujce, ki jih je treba spraviti v njih domovinske občine. Med sedmorico pa je bil tudi tičko Tone iz ljutomerskega okraja, ki ga imajo zapisanega v policijskem dnevniku na prijavo trboveljske orožniške postaje. Tone je namreč po poklicu mesarski mojster ter je kot tak služil v Trbovljah. Gospodar mu je zaupal in nekega dne izročil 2351 Din za izplačilo delavcem. Tone pa je delavce pustil na cedilu in z denarjem neznano kani izginil. Da ui baš poštene sorte, dokazuje tudi to, da ima že v Celju neko inalo tatvino na vesti, ki jo je včeraj priznal. & Na naslov pristojne inšpckcije dela. Inšpekcija dela je oblast, ki ima poleg drugih skrbi tudi skrb za to, da uslužbenci v raznih podjetnih niso navaden objekt izkoriščanja s strani delodajalcev. Prosimo, da ta oblast pogleda enkrat v nekatere celjske javne lokale. Znan nam je slučaj neke večje celjske gostilne, kjer uslužbenke delajo od ranega jutra do pozno popolnoči, tako da jim preostane dejansko za počitek le kakih 5 ur. Prostega dneva nimajo nikdar. V petek in svetek morajo tlačaniti. 1 o je izrabljanje človeškega življenja, ki bi ga morali poklicani činitelji ne le odpraviti, ampak tudi kaznovati. — Dalje: Ob nedeljah imajo menda kleparske delavnice mirovati. Že dve nedelji sem pa vznemirja nedeljsko razpoloženje — vsaj dopoldan, torej tudi med službo božjo — ropot iz take delavnice sredi mesta. Tudi tu bi bilo nadzorstvo na mestu. Drugič bomo mojstra enostavno imenovali. & Avtobus Celje—Rogaška Slatina bo od vštevši srede t. j. 28. t. m. tudi zvečer vozil 1 e do Rogaške Slatine in nazaj proti Celju —■ in ne več naprej proti Rogatcu; opoldne pa bo odhajal proti Mestinju oz. St. Petru pod Sv. Gorami 10 minut kasneje, kakor je bilo objavljeno. Odhajal po torej iz Rogaške Slatine: Popoldne: 14.30 skozi Me-stinje 14.47, Podčetrtek 15.28, v Št. Peter pod Sv. Gorami 16.19. — Zvečer: Iz Rogaške Slatine 19.55, skozi Mestinje 20.12, Grobelno 20.40, v Celje 21.15. — Ta preniemba se je izkazala kot nujno potrebna, da zvečer avtobus iz Rogaške Slatine ne bo zamujal zveze z Mariborom na Orobelnem. — Autobus mesta Celje. Ptuj Nabori. Prejeli smo naknadno poročilo od mestnega magistrata, da se nabor za mesto Ptuj ne bo vršil, kakor smo poročali, dne 28. junija, marveč 30. junija in sicer v islih prostorih in ob isti uri kot smo že navedli, to je v hotelu »Slon« ob 7 zjutraj. Za napredek. Radi razgovora o napeljavi elektrike je bilo v nedeljo sklicano zborovanje pri sv. Marku in sv. Marjeti. Obe zborovanji sta bili dobro obiskani, kar znači, da se prebivalstvo zelo interesira za uapeljavo. Zborovanje pri sv. Marku je vodil žujian in načelnik cestnega odbora g. Vršič in razjasnil zborovalcem pomen napeljave, ki bi bila v velik napredek in v korist ljudstva. Sprva se je zavzelo za to misel le osem občin, medtem ko sedaj prihaja v poštev že 15 občin in ni izključeno, cla se bodo pridružile še nekatere občine. Zastopnik falske elektrarne, ki se je tudi udeležil pogovora, je stavil pogoje in ceno ter naglašal čimveč bo interesentov, tem manj bodo predvideni tozadevni stroški. Električni vod napelje podjetje na svoje stroške in ker je namenjena grajščina Bori v sv. Barbari napraviti mlin in žago na električni pogon, bi bilo ljudstvo že s tem kolikor toliko olajšano na stroških. Zborovalci so se zavedali velike važnosti tega zborovanja in so se soglasno pridružili misli, da radi napredka in radi pri; hranka jc treba na vsak način napeljati po deželi elektriko .Ravno tako so sklenili zborovalci pri sv. iMarjeti. Preureditev. Obč. komisija z g. županom na čelu je pregledala poslopje stare vojašnice, katero namerava popolnoma preurediti. Tudi to je v napredek in v okras mesta. V nedeljo jc bil Ptuj poln izletnikov, med temi jih je bilo innogo iz čakovca in Varaždina. Stavbeno tehniško in keramično industrijsko podjetje išče serioznega zastopnika za Ljubljano, Celje, Maribor, Ptuj in Prekmurje proti proviziji, event. zaloga. Dopise pod "Za 23358« na ru-blicitas d. d., Zagreb, Gunduličeva 11. Novo mesto Na praznik Vnebohoda 29. maja bomo tudi v Novem mestu praznovali jubilej presvit. knezo-škola dr. A. B. jegliča. Ob 7 zjutraj bo v kapiteljski cerkvi posebna sv. maša, pri kateri poje pevsko društvo »Gorjanci«. Cerkveno predstoj-uištvo vabi, naj se udeležijo sv. maše vse naše organizacije, zlasti katoliško starešinstvo, A^arijine družbe, prosvetna društva, Vincencijeva konferenca, Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov in apo-stolstvo mož. Sprejmejo naj tudi sv. zakramente in sv. obhajilo darujejo za presvit. nadpastirja. Ob 10 bo pontifikalna maša. Zvečer bo rokodelsko društvo slovesno proslavilo visoki jubilej s petjem, govori in deklamacijami. Profesorski izpit je napravil g. Ralael B a č a r, suplent na tukajšnji gimnaziji. Prve češnje na trgu. Preteklo nedeljo so se pojavile na našem trgu pri branjevkah prve češnje, seveda ne domačega pridelka zato pa tudi temu primerno drage. Šopek, v katerem je povezanih do 10 češenj, stane 1 Din. Legitimacije za letošnji ljubljanski velcsejcin, se dobe v Ljudski posojilnici jx> Din 30.—. Naše gasilno društvo javlja, da se bo slav-nost blagoslovitve motorne brizgalne in avtomobila preložila na 10. avgusta, ker se vrše tiste dni druge prireditve. Nesreča s patrono. Grdešič Jože in Metelko Franc iz Brezovice sta bila z drugimi vaškimi otroci na paši, kjer so si zakurili ogenj. Med tem, ko sta šla imenovana dva dečka vračat živino, je vrgel nekdo v ogenj neko- staro patrono. Ko sta dečka prišla nazaj, sta nič hudega sluteč sedla k ognju. V tem trenutku pa je eksplodirala v ognju patrona in ranila enega v nogo, drugega pa v trebuh. Prepeljana sta bila takoj v kandijsko bolnišnico. Kranj I Snoči je v ljubljanski bolnišnici umrl kot žrtev nedeljske nesreče na Gaštejskem klancu g. Lovro Remec, posestnik in Žagar na Priniskovetn pri Kranju. Umolknila je živahna in glasna pesem žage ob Kokri, njegove zveste tovarišice v življenju. Le vodovje v strugi daje s skrivnostnim pritajenim Šumljanjem posnirtnico. Pokojni je bil mirnega značaja in dobre narave ter po vsej okolici dobro znan in priljubljen; vso svojo skrb in moči je posvečal prospehom dobro uspevajoči obrti ter posestvu. Sadov pridnih rok pa ni užil veliko, ker je leto za letom izboljševal svojo vodno napravo z velikimi stroški. V najboljših letih z najboljšimi upi v bodočnost ga je smrt odtrgala od dela. Bil je še samski ter dolgoleten naročnik »Slovenca«. Pokojnega bodo v četrtek ob pol 4 popoldne pokopali na pokopališču na Primskovcm. Blagemu pokojniku naj bo trajen spomin, težko prizadetim pa naše iskreno sožalje. Jesenice Zadnja majeva nedelja je potekla brez vsakega dogodka. Z vlaki je prišlo veliko število prijateljev narcis, katerih so proti večeru prinesli s pobočja Golice. Flora se je pomaknila že višje in izletnikom se je treba povzpeti že precej visoko preden pridejo do razcvelih ključavnic. Še par dni, pa bodo vzcvetele prav vrhu Golice. Na športnem prostoru pod Možakljo je športni klub Bratstvo z nogometnim klubom Skolja Loka priredil zanimivo tekmo, ki je izpadla 6 :3 v prid Bratstva. Lep dokaz čuvstvovanja je pokazalo moštvo s tem, da je v petminutnem molku iu s stojo v pozoru počastilo spomin ravno pred enim tednom tako nesrečno preminulega tovariša Kočana. Tudi bodi tu omenjeno, da niso Skalaši nosili Kočarja pri pogrebu, pač pa športni klub Bratstvo. Motilo je dopisnika to, ker imajo ti in oni enako uniformo. V sredo zvečer po Ave Mariji po četrt ure slovesno zvonenje ob priliki 80 letnice presvetlega gospoda knezoškofa. Na Vncbohod ob 10 pa bo slovesna sv. maša. Ribnica Avtopromet. Pretekli teden se je otvorila redna avto prometna zveza Vel. Lašče — Kočevje in na Loški potok. Promet oskrbuje avtoprometna družba Zbačnik d. z o. z. Iz Ribnice odhaja v Kočevje okrog pol osmih dopoldne in se vrača okrog pol ene popoldne. Postajališče pred občino in pri Cenetu. Deputacija. Prejšnji petek je odšla deputacija zastopnikov trga Ribnice: g. dekana Skubica, g. žu-pana Novaka in g. Križmana k g. banu v zadevi tlakovanja trga in Kolodvorske ceste. Volitve v gospodarski odbor trga Ribnice, ki bi se morale vršiti v nedeljo 26. t. m., so preložene na nedoločen čas. Iz društvenega HvVenfa Učiteljsko društvo zn kranjski okraj bo zborovalo v ponedeljek 2. junija ob pol 9 v osnovni šoli v Kranju. Akademski pevski zbor. Napovedana tenorska vaja nocoj odpade rudi proslave 80letnice prevzviženega knezoškofa A. B. Jegliča. Odbor. Vabilo. Dne t. junija ob 10 dopoldne se bo vršil v dvorani St. 28 okr. sodišča v Ljubljani občni zbor »Društva sodno-pisarniških uradnikov in oficijantov za Slovenijo v Ljubljani« z običajnim dnevnim redom. V interesu vseh je, cla sc' tega zborovanja udeležite in sicer v čiin večjem številu. — Cklbor, Spori v pokrajini SK Šoštanj : SK (»otovlje 9:2 (5:0). V nedeljo 25. t. m. je gostoval v Šoštanju v športni javnosti doslej še malo zuani SK Gotovlje. Tekma se je končala v rezultatom 9:2 (5:1). V domačem moštvu je bilo nekaj precej dobrih moči (leva zveza, levo krilo!), celoti pa še maujka kombinacijske igre in pravilnega starta na žogo. Gotovljani se niso mogli uspešno upreti nasprotniku in so zaigrali precoj trgano, le v začetku drugega polčasa so prišli v premoč, iz katere rezultata sta tudi oba gola. Tekma je nudila nekaj napetih in lepih momentov, na obeh straneh pa se je opazilo pomanjkanje športne discipline, zlasti napram sodniku. Objektivno je sodil g. Kindelhofer. Novomeški šport. SK Klan : SK Roka, Ljubljana. 10 : 4 (6 : 1). Tekmi,, katere je odigralo naše domače moštvo, prejšnji nedelji z ASK Primorjein rez. in SK Ilirijo rez., je pri neslo njej vsekakor korist. To se je pokazalo pri včerajšnji nogometni tekmi z SK Reko. Postava, s katero je nastopilo domače moštvo, je vsekakor najboljše izbrana. Igra sama je potekla zelo fair. V prvem polčasu se je poznala lahka premoč domačinov, dočim so bili gostje v prvem delu drugega polčasa v premoči. SK Elan je včeraj pokazal veliko več kakor je običajno pri njem videti. Najboljša je bila zopet obramba, vratar sam je ubranil bravurozno eno 11 me-trovko. Tudi krilci so bili dobri. Napad, kateri je pri vseh dosedanjih tekmah igral zelo slabo, je bil dober. Domače moštvo je nastopilo v postavi: Falk-ner st,—Falkner ml., Milan—Bele, Jericio, Verbič Vane, Miheliu, Smerdelj, Misjak, Cuček. Sodil je g. ing. Medic dobro. SK Bled — Športni odsek Sokola Kranj 4:1. Preteklo nedeljo jo gostoval prvič v Kranju SK Bled, čegar moštvo je iznenadilo s prvo zmago od svojega obstoja. Zmago je predvsem odločilo dejstvo, da se tehnično slabejši igralci polagoma vživ-Ijajo v kombinatorno igro, katero forsirajo izvežbani ^ igrači. Najboljši del je predstavljala ožja obramba. Kranjčani so nasprotnika podcenjevali ter izgubili zasluženo. Sodnik g. Arhar, nesiguren v svojih odločitvah. Publike je bilo precejšnje število. Športno društvo Vrhnika priredi na praznik Vnebohoda dne 29. maja t. 1. družabni kolesarski izlet na progi Vrhnika—Logatec—Planina—Rakek —Cerknica—Begunje kjer se ustavimo in potem nazaj na Cerkniško jezero, s čolnom po jezeru in nazaj po isti progi domov. Zbirališče je na glavnem trgu dopoldne ob 9 in takoj nato odhod skupno. Ker je zanimanje veliko in gre tudi precej dam kakor iudi kolesarjev, opozarjamo, da naj se še vsi oni, ki se zanimajo, prijavijo, da dobijo legitimacijo pri društvenem predsedniku do 28. t. m. Športno društvo Vrhnika opozarja, da se bodo vse kolesarske dirke, ki so se vršile v nedeljo dne 18. maja t. I., ponovile, ker se pritožujejo nekateri dirkači, češ da so dosegli boljša mesta. Ako upravičeno mislijo, da so bolji kot je bilo poročano. naj se ob razpisu prijavijo ponovno za start na isti progi in za ista darila in koiajne. Datum dirk bomo še pravočasno sporočili. NOGOMET. Dunajski >V. A. C. v Nemčiji. Tretjeplasir^ni dunajski W. A. C. je odigral v Monakovem tekmo napram Bayern Mtlnchen, prvaku južne Bavarske. W. A. C. je nezasluženo zmagal z 2 : 1 (0 :0). Nemška kritika ni nikakor zadovoljna z Dunajčani, ki so mestoma igrali zelo ostro in tako poškodovali troje nemških iglavcev. Angleži na svoji turneji. F. C. Birminghani, ki je že v severni Evropi odigral več tekem, je prišel tudi v Berlin. Tu je nastopil proti teamu Viktoria-Preussen. Angleži so v odlični igri odpravili s 5:0 (1:0) svojega nasprotnika. Posebno v drugem polčasu Nemci niso mogli nuditi ilikakega zadostnega odpora. Basol — Cliemnitz 2:3 (0 : 2). Važna medmestna tekma med mestoma Chemnitz in Basel, k: se je vršila v Chemnitzu, je bila končana s porazom Švicarjev. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 8 zvečer Sreda, 28. maja: Zaprto. Četrtek, 28. maja: Zaprto. OPERA Začetek ob 8 zvečer Sreda, 28. maja: Zaprto. Četrtek, 20. maja: DOLARSKA PRINCESA. Izven. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven Mariborsko gledališče Sreda, 28. maja ob 20. uri: PRAVLJICA O RAJSKI PTICI. Premijera. Ab. A. Četrtek, 29. maja ob 20. uri: ADIEU MIMI. Znižane cene. Kuponi. IMo-promet 19911 ČflHMflN Naznanjam slavnemu občinstvu, da pričnem t dnem 28. maja vožnjo z avtobusom Kongresni trg — Trnovo. Se priporoča: IVAN ČARMAN - Ljubljana. Glav n ti ioni v tSkauru in kralj A h med Zogu. Zadnje dni so inozemski listi prinesli poročila, da izkrcuje Italija svoje čete v Skadru in jih jx>ši!;a na albansko-jugoslovansko mejo. Italija je te vesti odločno demantiraln Tajna Herhttlovih stebrov Zadnje opice v Evropi — Podzemska zveza med Evropo in Afriko y rega prihaja večkrat neko ječanje in tuljenje. Vsekakor ni izključena možnost, da se nahaja med Evropo in Afriko jamsika zveza. Ker bodo sedaj pri Gibraltarju zgradili tunel med Evropo iti Afriko in bodo v doslednem času vozili brzovlaki iz Londona, Berlina in Pariza v Timbuktu, bi se izplačalo dognati tudi resnico o tej skrivnosti, ki je doslej ni odgcmetil človeški razum, pač pa neumna opičja pamet. Razdalja med Gibraltarjem in afriško obalo znaša približno 30 km, za katero pot — če se res nahaja podzemska zveza _ bi rabile opice le nekaj ur. Angleška trdnjava Gibraltar, ki tvori s svojim strmim, grozečim skalovjem mejo med Sredozemskim morjem in Atlantskim oceanom, je edini kraj v Evropi, kjer še prosto žive opice. Njih dom so višine mogočnega masiva, na katerem se nahajajo signalna postaja, nekaj poslopij admiralitete in nevidne trdnjavskc baterije. Tam, v tistih skalah, do katerih jc dostop vsem nepoklicanim strogo prepovedan, in do katerih dviga vzpenjača iz sredine mesta preko brezdanjih prepadov vojake in uradnike, ki so gori uslužbeni — imajo opice svoje votline in zavetišča. Samo proti jugu, v smeri morske ožine, pada skalovje v obliki teras, toda tudi tam zahteva prehod od človeka že izredne plezalske zmožnosti, za opice pa je seveda to pobočje dobrodošlo iz-prehajališče. S posadko zgornjih baterij žive opice večinoma v zaupnih prijateljskih odno-šajih. Tonimy-ji« (angleški vojaki) skrbe za to, da dobe živali redno svojo hrano ter polagajo sadje in ostanke jedi pred vrata vojašnic, kamor prihajajo ponje opice med glasnim blebetanjem ter na vse načine skušajo pokazati svojo hvaležnost. Včasih si upajo posebno smele živali celo na obisk po poslopjih, kažejo otrokom svoje plezalske umetnije ter se vobče obnašajo dostojno in prijateljsko. Samo razsrditi jih ne sme nihče, kajti potem postanejo hudobne in se maščujejo tako ali tako, največkrat pa lučajo kamenje. V notranje mesto opice ne smejo, tako odreja uradna prepoved. Opice so si to zapomnile in nikoli nc prekoračijo meja svojega ozemlja, V prejšnjih časih niso bili tako strogi in večkrat je človek naletel na kako smelo ali posebno radovedno opico v vrhovih dreves mestnega parka ali pa celo na cesti, kjer je bržčas hotela proučevati življenje ljudi, preden se je zopet umaknila v svoje skalno bivališče. Potem se je pa nekoč zgodilo, da je vsemogočni trdnjavski poveljnik, ki ni poznal nobene šale, na svojem vrtu priredil slavnostno pojedino. Opice so priprave opazile Ln prišle blizu, toda služabništvo jih je prepodilo s palicami. Globoko užaljene nad takim ravnanjem, so opice porabile ugoden trenotek, udrle na vrt, ponesnažile pogrnjene mize, zlile jedi iz skled in odnesle sadje. Pojedino so morali odpovedati. Guverner je opicam to šalo tako zameril, da je izdal povelje, naj se uvede med živad najstrožji red. Pripovedujejo celo, da so nad glavnimi opičjimi krivci izvršili krvavo rihto«. Gibraltarske opice so v primeri z afriškimi soplemenjaki pravi - gentlemani«, saj so pa tudi Evropejke in vedo, kaj so same sebi dolžne. Postavne rasti so, pametne, brez repa in šegave, le da so po »krvavi rihti« postale nekoliko plašne in se ne ganejo več z vrha skale. Včasih jih je videti zjutraj zarana ali pa ob solnčnem zatonu, ko se kadi »levan-tov« hlap preko skalnega vrha in lega nad mesto kakor oblak — kako žde na kaki visoki terasi in nepremično zro proti afriški cclini, proti drugemu Herkulovemu stebru, proti divje raztrganemu Djebel Musi ali proti Sierra Carboneri, skrivališču morskih roparjev, ki se zdi ob jasnem vremenu tako blizu, da bi ga človek z roko dosegel. Ali pa opazujejo ladje, ki prihajajo od vzhoda in zapada in z znamenji odgovarjajo britanski postaji. Topničarji pripovedujejo, da so naučili nekatere opice piti žganje, kar sedaj zelo obžalujejo, kajti poslej morajo svoje zaloge skrbno skrivaiti. Pa se še rado zgodi, da se preve-jane živali polaste par steklenic in jih odneso na kako nedostopno skalno čer. Tam se potem razvije velikanski opičji krok. In kakor Zanimiva Ljubljančanka Komaj bi mogli najti kako dejstvo, ki nam bi namah tako žarko osvetlilo veliki, prav do korenin segajoči preobrat, ki se je v pičlem polstoletju izvršil v notranji in zunanji sestavi ljubljanskih meščanskih slojev — kakor ime grofice Katarine Walderstein, roj. pl. Tonelli. Nedvomno je še mnogo Ljubljančanov, ki se spominjajo te svojevrstne osebnosti, saj je bila njena palača na voglu Beethovnove in Knaflove ulice, eno izmed naj-odličnejših ljubljanskih družabnih središč, in vrhu tega je bila ta dama na glasu po svoji ekscentričnosti ter je krožilo o njej vse polno čednih in nečednih anekdot. Grofica Katarina Walderstein, roj. To-nello pl. Stramare, ovdovela Mauser in nato pl. Gariboldi, se je rodila kot hči navadnega italijanskega zidarja po imenu Tonello. Bila je nenavadna krasotica, tako da je postal nanjo pozoren avstrijski nadvojvoda Maks, kasnejši mehiški cesar, ko je nosila kosilo svojemu očetu, ki je bil zaposlen pri zgradbi znanega gradu Miramare pri Trstu- Katarina se je bila tedaj pravkar razvila iz otroka v G dansko ob ustju \ isle. v ozadju zgodovinska vrata. - Svobodna država Gdansko s svojim znamenitim pristaniščem doživlja podobno usodo kakor reška luka. Poljaki, ki naj bi imeli tu svoje izhodišče na morje, so začeli v Gdingenu, ki je od Gdanske oddaljen le nekaj kilometrov a lezi na poljskem ozemlju, graditi veliko moderno pristanišče, ki že sedaj poteza nase vso plovbo, tako da izgublja Gdansko ves promet. Mesto se je obrnilo za pomoč na Društvo narodov s posebno spomenico. se za Evropejce spodobi, se stepo in mlado in staro je tako pijano, da nc morejo domov ter kar na mestu prespe svojo »afno«. V življenju teh opic je neka čudna tajna, ki je doslej še niso mogli odkriti. Vsako leto izginejo namreč brez vsake sledi za najmanj 14 dni. Nihče ne ve, kam in po kateri poti jo udarijo. Govori se pa, da se nahajajo pod Gibraltarjem mogočne voitline, ki vodijo kakor hodnik pod morsko ožino na afriško stran in imajo svoj izhod nekje v skalovju Djebel Muse na afriški obali. Pod Herkulovimi stebri bi se potemtakem nahajala neznana zveza, globoko pod morskim dnom, kajti drugače je nerazumljivo, po kateri poti bi se opice preseljevale. V teh votlinah žive baje grozne predpotopne živali, ki izvirajo še iz časov, ko so na zemlji gospodarili zmaji. Poizkušali so že prodreti v podzemske jame gibraltar-skega skalovja, toda doslej se ni še nikomur posrečilo, znajti se v tem labirintu, iz kate- 2*leaniškA-nt*reč« v mestu Oaklamin, kjer je vlak na nekem križišču trčit akuj)ai s cestno železnico. Nad 'JO potnikov je bilo bolj ali manj težko ranjenih. mladenko ter je nadvojvodo tako očarala, da je več let uživala vso njegovo naklonjenost. Obsipal jo je z darili in odlikovanji. Dal jo je vzgojiti, kolikor se je pač dalo, skrbel za njene svojce ter naklonil njenemu očetu mesto trgovskega kapitana in avstrijsko plemstvo z naslovom vitez pl. Stramare. Sama je prejela od Maksa milijone. Nekoč je prišla Katarina v Ljubljano, da preživi tu poletne mesece. Tu je nekega dne opazila izredno lepega, mladega moža, se vanj namah zaljubila in sklenila: Ta ali nobeden! Kmalu nato sta bila mož in žena. — Kdo je bil ta »srečnik«? Neznaten sin nemškega Kočevja, po imenu Mauser, ki je bil pravkar prišel iz ječe ... Zakonca Mauser sta se naselila v Šuster-šioevi hiši v Gradišču Ln živela tamkaj v srečnem zakonu do moževe smrti — Mauser je živel le nekaj let. Kmalu nato, in sicer 7. febr. 1878., se je Katarina poročila v drugo, topot z višjim deželnosodnim svetnikom v pok. Francem vitezem pl. Gariboldi-jem. Tudi ta zakon .je bil srečen ter ga je razvezala moževa smrt 10- jul. 1884. Točno čez sedem let se je poročila dvakratna vdova še v tretje — vzela je Petra grofa pl. Waldersteina, istrskega plemiča, ki si je bil, predno jo je zasnubil, preskrbel grofovstvo, da bi gotoveje uspel. Walderstein je pa že čez malo let umrl. Njegova vdova je umrla 23. novembra 1903, stara 63 let. Gospa Mauser, kasneje pl. Gariboldi in slednjič grofica Walderstein, je bila, kakor že uvodoma rečeno, ena najbolj znanih osebnosti ljubljanske visoke družbe. Živela je svojim sredstvom primerno izredno razkošno in prirejala lepe in velike slavnosti. Da je imela velikopotezen okus, še danes priča njena lepa palača v Beethovnovi ulici. Zunanjosti je odgovarjala tudi notranja oprema, ki je bila izbrano razkošna. Nekaj posebnega je bila njena spalnica, v kateri je visel velik portret cesarja Maksa. Spalnica je ležala kot zadnja v celi vrsti sob in dvoran, a ob priliki slovesnih prireditev so bila vsa vrata na stežaj odprta, tako du so mogli gostje videti Mukaiiiiilijaiio-vo sliko nad njeno posteljo. Veliko govoric je bilo po Ljubljani, ko je domači strežaj, žid Diamant, vdovi pl. Gari- Podinorski čoln, s katerim namerava znani ameriški {»olarni raziskovalec Wilkins prodreti ua severni tečaj. boldi ukradel velik del njeuega skoraj neprecenljivega nakita. Tako je bila Katarina Tonello takoime-novana »zvezda« svoje dobe, kakor imamo danes filmske in druge »zvezde«. Danes leži v grobu poleg svojih treh mož in svet je nanjo in nanje že davno pozabil in onodobne ljubljanske družbe ni ostal kamen na ka-menu. L. S. Letalo padlo v gručo otrok Iz Katovic poročajo: Te dni so na tukajšnjem letališču predvajali nekak letalski meeting za šolsko mladino. Prisotnih je bilo več sto šolskih otrok. Pri izvajanju loopinga pa se je v enokrovnem letalu, ki ga je pilotiral letalec. Biala, pokvaril motor in letalo je iz višine kakih 50 metrov strmoglavilo v gručo otrok. Letalo je j>okopalo pod seboj dva otroka, od katerih je bil eden takoj mrtev, drugi pa hudo ranjen. Letalo se je jxipolnoma razbila Tudi letalec Biala se je hudo poškodoval in je le malo upanja, da bi okreval. Med otroki je nesreča seveda povzročila silno paniko. Radio Proprami Kadio-LjubUanai Sreda, 28. maja: 12.30 Plošče. 13,00 Časovna napoved, borza, plošče, 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert radio-orkestra. 18.30 Otroški kotiček, radio-tetka. 19.00 Ivan Martelanc: O zavarovanju. 19.30 Dr, Stanko Leben: Francoščina. 20.00 Prenos podoknice združenih pevskih zborov ljubljanskemu knezoškofu dr. A. B. Jegliču ob priliki njegove 80letnice. 21,00 Koncert radio-orkestra. 22.00 Časovna napoved in poročila. Četrtek, 29. maja: 9.30 Prenos cerkvene glasbe dz ljublj. stolnice. 10.45 O Dubrovniku, ravnatelj Pintar. 11.30 Prenos otvoritve ljubljanskega velesejma. 15.00 O zunanji organizaciji dunajskega šolstva in zun. ustroju moderne šole, gdč. Knez. 15.30 Schonherr: Otroška tragedija. 16.45 Lahka glasba. 17.30 Edvard Gregorin: Bohuslavovi sjiomini. 20.00 Prenos slavnostne akademije iz Uniona ob priliki SO letnice ljubljanskega knezoškofa dr. A. B. Jegliča. 21.30 Koncert radio-orkestra. 22.00 Časovna najjoved in poročila, nadaljevanje koncerta. Drugi programi i Četrtek, 29. maja: Belgrad: 20.00 Prenos iz Ljubljane 22.15 Koncert narodnih pesmi. — Budapest: 10.00 Nabožna glasba 11.15 Prenos službe božje 12.25 Koncert opernega orkestra 17.15 Koncert ruskega orkestra 18.30 Klavirski koncert 20.30 Prenos drame iz gledališča 22.10 Koncert vojaške godbe. — Dunaj: 19.00 ^Aida«, opera, nato koncer* zabavne gldsbe. — Milan: 17.00 Koncert orkestra 19.15 Koncert 21.00 sLodoletta«, opera, nato zabavni koncert. — Praga: 21.35 Klavirski koncert 22.15 Orgelski konccrt. — Langenberg: 18.25 Havdnova ura 20.00 Koncert orkestra. — Rim: 21.02 ->Francesca da Rimini«, opera. — Berlin: 20.10 Ljudski koncert. — Katovice: 20.30 Koncert 22.25 Koncert. — M.Ostrava: 21.30 Plošče 22.15 Zabavni koncert. ■Kaj |>raviš, kako dobel je hlocaI šele h*1-predno jc napihoval balončke!* Znižanje obrestne mere Nar. banke Diskont »naša sedaj 5'/j%, lombard 7%. llelgrad, 27. maja. m. Na podlagi sklepa Glavnega upravnega odbora Narodno banke in z, oziroui na znatno likvidnost denarnega trga v državi, ki se najbolje vidi v veliki gotovini pri banki in ki ima eu posledco zastoj v poelihj in da se dajo narodnemu gospodarstvu olajSave m se s tem da posnriier-nikoni spodbudo za razširitev njihovega poslovanja, pa tudi, da bi se vplivalo na znižanje zasebnih obresti, »o je 1. eskontna obrestna mera znižala od H ua 5/ j % pri&nši z 28. majem 1030, 2. obrestna mera za lombardna posojila pa od 8 na 7% istotako s 28. majem. Tako naše poročilo, ki smo ga že dalj časa pričakovali. Saj je nastopila v kreditni politiki naše imisi.jske banke zadnje čase temeljita izprememba. Nhmšho zadružništvo v naši državi Zveza nemških kmet. zadrug v Novem Sadu (e imela koncem 1. 1929. 128 članic in sicer 1 centralna zadruga, 103 kmet. samopomoči, 3 rajfaj-znovke, 5 hranilnic, 1 kreditna iu 15 raznih zadrug. Od postanka 1925 pa do konca 1929 se je število zadružnikov povečalo od 2.879 na 12.817. V teku 1. 1929. je prirastlo 19 novih zadrug s 3.720 zadružniki. Letos pa se je doslej osnovalo 31 pra-šičjerejskih zadrug s ca. 7.000 člani. Promet je na-raslel od 542.9 na 589.6 milj. Din. Blagovna centrala (Agraria) je lani kupila 817 vag (1043) blaga, največ umet. gnojil, prodala pa 1647 (1454) vag. lita iu drugih kmet. pridelkov. BILANCE IN POSI.OVNA POROČILA šentjanški premogovnik And. Jakii, d. d. Kr-tnelj ima pri glavnici B milj. Diu 0.6 (0.45) milj. reeskontnega kredita ter 8.2 (7.5) milj. upnikov. Pri donosu ll.fi (9.26) milj. se je zmanjšal čisti dobiček radi povečanja stroškov od 0.2 na 0.14 milj. Din. Zato se je dividenda znižala od 6 na 4%. Banka Peliani & Ko., d. z o. z. v Ljubljani izkazuje za 1929 pri glavnici 0.1 milj. Din J!.17 (1.35) upnikov ter 2.25 (1.18) milj. dolžnikov. Cisti dobiček znaša 4.473 Din (1928 61.710 Din.) Raljska tovarna cementa, eno največjih podjetij stroko v državi, dela z malim tajim kapitalom, kajti pri glavnici 4 milij. Din so upniki padli od 1.8 na 4.15 milj. Din. Cisti dobiček se jc povečal od 0.33 na 0.48 milj. Din. ie Zveza gospodarskih zadrug v Jugoslaviji v Ljubljani ima občni zbor 29. maja ob 9 v Delavski zbornici. Poleg običajenega dnevnega reda bosla dve predavanji: France Koruza: O pomenu zavarovanja zadrug in zadrugarjev, nadalje Anton Kristan: Velike ali male zadruge? Za zbor je dovoljena polovična vožnja. Vpisi v trgovinski register. Močivnik & Ogri-sek. inanuf. na deb., Maribor; Združena rogaška brusna industrija, Hermatter, Jelovšek, Sponi & Plevčak. d. z o. z. v Rogatcu (20.000 Din, 11. Ber-metler, V. Zigroser, Z. Sporu st., E. Baumann); »Staklo' U. Tobler, trg. s steklom. Ljubljana. Vpisi v zadružni register. »Delavski dom«, r. z. z .Mariboru; Kiuetska gospodarska zadruga v Medvodah, r. z. z o. z.; Zadruga tiakladnlcev in razkla/Alcev, r. z. z o. z. na Rakeku. Konkurz je razglašen o imovini zapuščine po pok. dr. Juritschu Fricu, advokatu v Mariboru; prvi zbor upnikov 2. jun., ugotovit, narok 21. jul. Poravnava v konkurzu Mihaela Omahna. Naknadni ugotovitveni narok H. jun. ob 9; ponuja se upnikom 1. in 2. razreda vse, 3. razreda pa 12% v treh mesecih po odpravi konkurza. Trgovsko industrijska banka v Belgradu sklicuje izredni občni zbor, kjer bo sklopano o povišanju glavnice, ki sedaj znaša 5 milj. Din. Na dnevnem redu je predlog o izdvojitvi elektrifikacijskega posla v posebno d. d. Kakor znano, ima banka električno centralo .Makis v Belgradu, ki daje lok žagi banke, vodnemu rezervoarju Belgrada in raznim podjetjem, |>a tudi trem občinam. Zagrebška borza razpisuje 5 novih inešetar-skih mest in sicer 4 za terminske blagovne posle in 1 za lesno kupčijo. Rok jc do 28. maja t. 1. Borza v Skoplju je imela občni zbor 25. t. m. 1/. poročila je posneti, da je znašal v 4 mesecih ves promet 55 vag. žita, 4 vag. moke, 1 vagon fižola in pol vagona riža. Dobave. Prometno-komercijelni oddelek ljubljanskega žel. ravn. sprejema do 4. junija ponudbe glede dobave 1000 kg železne žgane žice. — Ravn. drž. rudnika Breza sprejema do 4. junija ponudbe glede dobave delov plinskih cevi in 100 kg kamene soli; do 12. junija pa glede dobave 1 centrifugalne sesaljke, — Ravn. drž. rudnika Kakanj sprejema do 11. junija ponudbe glede dobave 1 motorne drezine. Dobave. Ravn. drž. rudnika Ljubija sprejema do 2. junija ponudbe glede dobave vrvi iz konopljo, šestil in raznega drugega materijala. — Ravn. drž. rudnika Kreka sprejema do 13. junija ponudbe glede dobave 200 komadov sekir in električnega materijala; do 20. junija pa glede dobave jamskega repeticijskega teodolita, raznega telefonskega materijala, diamantnih kron za vrtilni stroj, raznega železa ter glede dobave tračnic. — Poveljstvo strokovnega orožja v Boki Kotorski sprejema do 15. junija ponudbe glede dobave hlodov. — Dne 10. junija se bo vršila pri komandi mornarice v Zemunu ofertnlna licitacija glede dobave plamenic, zastav, praporov, znakov, raznih tkanin za zastavo. Borza DENAR Dne 27. maja. V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji v glavnem neizpremenjeni. Promet je bil srednji, največ gu je bilo v devizah Dunaj, Curih iu Praga. Narodna banka je krila vse povpraševanje. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2278.50 b!.. Berlin 1350.25-1853.25 (1351,75), Bruselj 790.58 bi., Budinijiešta 989.97 bi., Curih 1.094.40—1.097.40 (1095.00), Dunaj 797.68— N00.68 (799.18), London 275.24 bi., Newyork 56.43 do 56.63 (56.53), Pariz 222.09 bi., Praga 167.60 do 168.40 (168.-), Trst 296.50 bi. Zagreb. Amsterdam 2278.50 bL, Berlin 1350.25 do 1353.25, Bruselj 790.58 bL, Budimpešta 988.47— 991.47, Curih 1094.40—1097.40. Dunaj 797.68 do «00.68, London 274.84—275.64. Newyork 56.43 do B6.88, Pariz 222.09., Praga 167.60-168.40, Trst 295.^38—297.638. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 6.4 milj. Din. Belgrad Amsterdam 2275.50-2281.50, Berlin 13150.25—1858 25 Bm«"lj 789 08-70208, Curih 1094.40—i097.4(l! i)unaj 797.68—800.68. London 274.84—275.64. Nevvvork ,-)ti.43 - 50.63, Pariz 221.09 228.09, Praga 167.60-168.40. Banka hoče zopet postali odločujoča na uašeni denarnem trgu, kar doslej ni bil slučaj. Že svoječasno ko je Narodna banka dala Priv. agr. banki 200 milj. Din kredita po izjemni obrestni meri 4%, so so raznesle vesti o znižanju obrestne mere. Poročilo poudarja veliko likvidnost našega denarnega trga. Samo pri Narodni banki leži na žiroračunu nad 1K milijarde Din brezposelnega denarja bank, ki imajo še same velike vsote likvidnih sredstev. Zato so v svrho oviranja še vedno znatnega dotoka vlog v Zagrebu znižale obrestno moro za vloge. S tem znižanjem se vedno bolj približujemo normalnim razmeram na našem denarnem trgu in je od znižanja obrestno mere pri Narodni banki pričakovati nadaljnjega znižanja tudi pri bankah, kar bo ugodno vplivalo na gospodarstvo. Curih. Belgrad 8.125. Amsterdam 207.90, Atene 6.70, Berlin 123.32, Bruselj 72.10, Budimpešta 90.325, Bukarešt 3.07, Carigrad 2.45, Dunaj 72.90, London 25.1125, Madrid 62.90, Newyork 516.75, Pariz 20.26, Praga 15.33, Sofija 3.74, Trst 27.07, Varšava 58.—, Kopenhagen 138.30, Stockholm 138.65, Oslo 138.30, Helsingfors 13.—. VREDNOSTNI PAPIRJI Efektno tržišče je pmv mirno. Tečaji državnih papirjev so ostali uoizpremenjeni. Ravnotako so neizpremenjeni tečaji bančnih in industrijskih delnic. Prometa v industrijskih delnicah sploh ni bilo. Ljubljana. 8% Bler. pos. 97.50 bl„ 7% Bler. . pos. 85.50 bi.,Celjska pos. IGO den., Ljubi i. kred. | 120 den., Praštediona 905 den., Kred, zavod 170 ! den., Vevče 117 den., Stavbna 40 den., šešir 105 I den.. Ruše 270—280. Zagreb. f)rž. pap.: 7% inv. pos. 87.50 d., agr. 54.25— 55, voj. škoda ar 428—428.50 (428—42850), kasa 428- 428.50 (428.50), 6. 428—429 (428), 7. 428 429, 12. 428-430.50. srečko Rdeč. križa 51 d., 8?ž Bierovo pos. 97—97.50, 7% Bierovo pos. 85.25 do 853750 (85.3750), 7% pos. Drž. hip. banke 84.75-85 (82.50), Tobačne srečke 42 bi., Posojilo mesta Zagreba 75 bi. — Bančne delnice: Ravna gora 75 d., Hrvatska 50 d., Kalolička 36 do 37, Poljo 58—59 (58), Kreditna 96—100, Union 196— 197, Jugo 79-80, Lj. kred. 120 d., Medjunarodna 60 d.. Narodna 8.225 d.. Obrtna 36 d., Praštediona 900—905, Etno 155 d., Srbska 178—182, Zemaljska 145—147. — Industrijsko delnice: Nar. šum. 24 d., Guttmann 150—170, Slaveks 74—75.50, Slavonija 200 d., Našice 1.350 b., Danica 108—113, Pivara Sar. 152 d. Dubr. plov. 402—405, Šečerana Osjek 362.50-370, Nar. ml. 20 d., Osj. ljev. 175 d., Brod. vag. 110 d., Union 120 d., Vevče 117 d., Isis 32 d., Trboveljska 440—442, Oceania 200 b.. Jadr. plov. 508 d., Belgrad. Narodna banka 8.250 (5), 7% inv. pos. 88.50 -89.50, agrari 54.25 b, vojna škoda promptna 436.50-437 (436.75), 6. 438—439, 7% posojilo Drž. hip. banke 86—86.50. Dunaj. Don. sav. jadr. 93.35, Wiener Bank-verein 18.40, Creditanstalt 51.—, Escompteges 161.50, Union 24.50, Ruše 34.25, Mundus 174.—, Alpine 25.60, Trboveljska 54.75, Levkam 4.95, Rima Murany 86.20. Žito TchdmVii na našom domačem žitnem tržišču je postala tekom današnjega dne še čvrstejša tako za pšenico kakor tudi za koruzo, dasi za poslednjo le v mali meri. Ponudb je zelo malo na trgu, povpraševanje po blagu pa je dokaj živahno. Zu-ključki so bili sledeči: Pšenica bačka 78 kg 210 do 212.50, gorujehačka 212.50-215,—. koruza bačka 97.50—100 nakladalna postaja. — V ostalih predmetih je položaj neizpremenjen, svetovna žitna tržišča pa očitujejo nadalje čvrsto tendenco. V Ljubljani so notacije neizpremenjene Novi Sad. 27. maja 1930. Pšenica bč. 77 k" 202.50-205, 78 kg 205—210, gornjebč. 78 kg 207.50 do 212.50, ban. Tisa Slep 78 kg 207.50—212.50, gornjeban. 78 kg 2O2.50—207.50, sr. 77 kg 182.50— 1&5,—, sr. 76 kg 177.50—182.50. — Koruza bč. sr. 94—96, bč. sr. ladja Dunav 94—96, ban., sr. junij 97.50—100, ban. ladja Dunav, Bega 97.50—100, bč. okolica Sombor 95—97.50, sr. okolica Šid 95— 97.50, ban. 90—92.50. — Tendenca: živahnejša. Promet: 80 vagonov. Sombor. Pšenica bč. 77 kg 200—205, bč. 78 kg 205—210, sr. slov. 185—195, Moka 8. 80—90, ostala neizpremenjena. — Otrobi: pšen. baški 60—70. Tendenca čvrsta. Promet 226 vagonov. Budimpešta. Tendenca: neenotna. Promet: srednji. Pšenica: jun. 21.38—21.52, zaldj. 21.43 do 21.44; okt.: 20.39—20.56, zaklj. 20.47—20.48 Rž: jun.: 11.37—11.45, zaklj. 11.38—11.40; okt 12.47— 12.56, zaklj. 12.56—12.58. — Koruza: jul.: 12,— do 12.08, zaklj. 12.65-12.08; transit maj 11.50, zaklj. 11.45—11.50, jul.: 11.50, zaklj. 11.45—11.50. Les Zaključen je bil 1 vagon tesanega losa. Ton-denca neizpremenjeno mlačna. Eksekutivna prodaja: 3.050 kom. hrastovih desk (podnic za žel. vagone) 2.65 m 19—28 cm 43 mm rezano 44 mm, izklicna cena 900.—, končno dosežena cena 1.300.—. Povpraševanje je za jelovo dele za zaboje (deske in letve), za rezano jelovino (1000 kub. m madrierov), za morale in polmorale (jelove), za hrastove hlode 3—6 m, za jelove deske 48 mm, 4.50 m 20—30 cm, med. 24 cm, smrekove moralo in letvice, zn drogove 9mreka-jelka-bor 7—10 m 10—17 eni, za 10.000 kub. m desk smreka-jelka 3—7 m, med. 5 m m 33 ali 50 cm, za madriore Rinroka-jelka 73X216 mm 3—8 ni, za remeljne 68/68, 58/58 mm 4, 4.50, 5, 6 m, za bukove plohe neobr. 68, 78, 58 mm ,za javorjevo plohe, za bukovo toslone, za hrastove pragove, za smrekove deske v fiksnih širinah, za buk. eepalnice, za lipove plohe, na neparj. bukovino, za jelove deske 18 mm 16—40 cm med. 25 cm, za trame po noti. Mlado turško slovstvo (Razgovor s pisateljico Suad Derviš.) I sta n bul, v maju 1930. Ko sem so poslavljal od prijaznih urednikov dnevnika Valut.- (čas), ki so mi dali mnogo zanimivih podatkov o politično-ekonomskem položaju sodobne Turčije, sem vprašal, kako bi mogel priti v stik s sodobnimi turškimi pisatelji. Oglasil se je mladi Inkret K. AdiJ, povedal, da je sam novelist in da jo drage volje pripravljen, seznaniti me z odlično pisateljico Suad Derviš, si nous avons la chanee do la Irouver au Cafče de Pora,- . , , ,|'ako sv*» šla torej skupaj po labirintu stam-butskih uhe, čez novi most, do postaje kratko podzemske železnice, ki pelje iz Galate na Pčro. Grande ™e. ,d« 1>6ra »e jo lesketala v razkošju neštetih električnih žarnic, množica ljudi je valovala tramvaji, avtomobili in redke kočije so vprizarja'le znano igro velike velikomestne ulice. Stopila sva v kavarno, ki je bila polna gostov, pretirana eleganca se jo zibala v vzdušju dima in zvokov zamorskega yazza. Črnec v smokingu je »pek svoj šlager in njegov oduren glas je čaral kozmojiolitsko resničnost v prostor, ki je bil podoben panju. Fikret F. Adil se je ozrl naokrog in pristopil jo Ji deklici bledega lica, vitke postave, s črnimi, poševno ležečimi očmi pod slokim obokom negovanih obrvi. To je Hamiyet Derviš, skladateljica in sestra pisateljice Suad.« V gladki nemščini, a z neverjetno afektacijo, mi je dejala !lamiyet Derviš, da pričakuje vsak hip svojo sestro. S težavo smo našli nezasedeno mizo in ko smo se naposled vsedli, mi je povedala, da je bila nekaj let v Berlinu na »Muslkhochschule- — Suad j>a je istočasno iskala lam stikov z nemškimi književniki. S spoštovanjem mi je nadalje pripovedovala, da je izdala Suad Derviš že dvanajst knjig, romanov in črtic, da jo najiisala nekaj uspelih gledaliških iger in nekatere tudi preverila na turški jezik. Njena dela da so nekatera prevedena v nemščino in ruščino. Tedaj je vstal Fikret F. Adil in pohitel k vhodu. Tam je šepetal z drobno, elegantno oblečeno žensko. »Daa ist meino Schvvester,« je dejala Hamiyet. Ko je pristopila Suad in sem ji povedal kdo sem in česa želim, se je njen obraz — na las je podobnu svoji ndajši sestri — potihem vos nasmehnil. '"Škoda, da nas že jutri zapuščate. Utegnila bi vam pripraviti mnogo gradiva — a kar bo pač v tej naglici mogoče, hočem rada storiti.* -.Najprej vas prosim, mi povejte kaj o sebi.c > Torej — pesmi ne poznani. Tudi romanov ne pišem, dasi sem imenovala nekaj svojih knjig romane. Toliko časa, da bi romane pisala, mlada Turčija nima. Tudi novel ne. Niti toliko časa nima. Le kratke črtice, hipoma zadržane trenotke življenja, budne trenotke, ki so pa po svoji bliskovitosti vendarle ntikako sanjski — veste — ob katerih čutite stvari, ki se skrivajo za stvarmi. Najprej me je strah vseh stvari, bojim se zelo, vsaka stvar se mi zdi pošastna, negotova, nekaj tujega se skriva za njo. Skušam dojeti — in zoipot me jo strah stvari, ki jih napišem. »Torej nekaj v načinu Kdgara Allana PoeaVc »Že drugi so mi rekli tako. A jaz tega ne vem - Koncert pevskega odseka „Graiihe" V ponedeljek. 26. maja, jo bil v filbarnionič-ni dvorani koncert iievsKega odseka »Grafike«. Naši tiskarji so si pred malo leti ustanovili svoje lastno [>evsko organizacijo, kar priča o njih hvalevrednem idealizmu, ki se mu žrtvujejo po urah naporne in duhomornc službe. G. prof. Adamič, ki jc imel tik pred koncertom uvodno predavanje, jc tehtno poudaril v svojem govoru, da imamo v Ljubljani samo tri pevska društva, katerih člani so enega in istega stanu, enake izobrazbe, kar jc precejšnjega |Kimona za uspeh pevskih društev, zakaj nekaterim je napredek ravno radi izobrazbenih razlik članov otežkočen. No, »Grafika« šteje na nekako trideset pev-j cev zaokrožen moški zbor srednjodobrega gla-; sobnega materiala (zlasti basi so zelo lepi in kompaktni). Zbor jc dobil v roke profesor A. Grobming. znan pevski pedagog, in ga v zelo kratkem čusu spravil tehnično in unictnostuo-kvulitetno nu takšno višino, du jc vredno ostrmeli. rečeno brez vsega pretiravanja. Začela jc ta »Grafika« z najbolj skromnimi in neproblematičnimi pesmicami, pa smo že na njenem drugem koncertu videli močan, soliden napredek in pravo smer šole, na tretjem bili začudeni, in na zadnjem, moram reči, je pokazala »Grafika« kljub svojim srednjeugodnim glasovnim jirili-kani sicer toliko, da jo moremo po marsikateri plati vzporediti naravnost Akademskemu, našemu najboljšemu zboru, in jo istotako po marsikateri plati staviti vsem našim zborom za zgled nu polju tega, kar sc da z resnim študijem dosegljivega doseči. G. prof. Grobming jc gotovo iz vsakega člana posebej znal izvleči vse najboljše, kar je bilo v njem. ga umetnostno vzgojiti in mu dal pravo vokalnotelinično podlago in lc tako je mogoče, da je zbor disciplinirana enota, glasovno kar sc du izenačena, v mnogoglasju lepo pretehtana z ozirom na glavno v glasbi, da v akordičulli mestih zvoni v vsej polnosti, da eksaktno izgovarja, ima subtilno V kolikor smo omamljeni od napredka sedanjosti — da. Imamo novo književnost, novo slikarstvo, novo gledališče. Mlada država se zelo zanima zn naše naloge. Vprizarjajo se naše igre z največjo skrbnostjo, subvencionira nas skratka, kjer le more. In ljudstvo sprejema. Ali si morete predstavljali, kako je sprejemljiv naš narod? Evo vam primer: uvedba nove pisave. Uvedli smo latinico — in ljudstvo se je je neverjetno hitro naučilo. To vam je najboljši primer za sprejemljivost, napetost in pripravljenost, ki živi v našem ljudstvu.« •■Ali se v književnosti izprememba pisave kako izraža?« Suad Derviš se bolestno nasmehne: ■ Ortografija! To je strašno. Marsikaj ae delamo narobe, to se pravi, narobe je zapovedano. A to so dA ie počasi urediti. Kdor pa ima tenko uho za glasove, za inelodiko našega jezika, temu prizadeva transskripcija veliko bolečin. Se hujSe pa je, da izpreminjamo tudi naš besedni zaklad. Perzijske in arabske izraze nadomeščamo z našimi turškimi. V kolikor so v našem ljudstvu že vdotna-čeni — je prav in lepo; a kjer jih umetno kujemo — tam vplivajo groteskno. V poeziji smo nazadnje šteli prej le ritem, danes štejemo zloge kakor v zapadnoevropsklh jezikih.« .Kako pa je s sodobno tu reko poezijo?«: • Kada bi vas seznanila z našimi pesniki in pisatelji — a verujte, da jih sama le malo poanani j'ri nas ni skupnosti — preveč smo individualisti. Zato tudi pri nas ne poznamo tako zvanih -literarnih šol«. Tu v kavarni gotovo sede turški pisatelji — a ne poznani — razen prijatelja Fikreta F. Adila — nobenega... Je pa A h m e t H a s i m gotovo naš največji pesnik; simbolist. Vse ga spoštuje. Tudi Halit-Fahri je spesnil svojo znamenito zgodovinsko dramo B e i k u š« v verzih. A kar je glavno — mi delamo. In delamo mnogo, mnogo... V par letih smo postali iz pesimističnega naroda optimističen narod. Naš pregovor pravi: ena nesreča več velja kot sto dobrih nasvetov, ln mi smo imeli mnogo nesreč. A te so nas pretresle, dvignile, odprle sc nam stvariteljsko žilo. ..< S. S. numiko in ne, pretirava z grli v ff in nikoli nc zapade v površnost. Pela je ^Grafika« dve Pavoičevi skladbi, dve Adamičevi, eno Premrlovo, dve Mirkovi ,in eno Gotovčevo, končno pa jc z orkestrom izvajala Zajčevo »Morje«. Program jc bil tehnično |jrccej težak (zlasti Gotovac, Adamič, Premrl), umetnostno dosti napreden, vsebinski pa dokaj raznolik in močan. Posebno |»zornost zashi/ri Premrlova skladba nu belokranjski nurodni tekst »Moj mu blagoslov«, skladba z ostro karakteristiko in vpletenimi vzhodnjaškimi formalnimi elementi; navdušeno jc 'lila sprejeta efektna Adamičeva Serenada« s posrečenim iinitiranjcm petja ob spremljavi kitare, dalje humornu »Kregata se baba in devojka« in občutena znana Mirkova »Katrica«. Žalibvg je Zajčevo »Morie« kjub vsemu napravilo mani efekta, ker filharinonična dvorana nc ustreza za zbor in orkester in ker se je moral zbor hočeš uli nočeš držati nad orkestrom, kar sc mu je sicer posrečilo. L na najbolj sugestivnil' skladb ua sporedu jia je bila Gotovčcva skladba »Pod jorgovanom«, fino občutena lirika, precej hrvatski pobarvuue glasbe na narodni tekst, ki jo izredno srečuo izbran za glasbeno obdelavo in že sam narekuje glasbeno formo. V »Sere nad i« ie pel solo g. A. Petrovčič s svojim lepim in šolanim baritonom in so jo morali po navijati, v Goiovčevi skladbi pu je pel tenorski solo g. F. Plevel, ki ima mehak in topel tenor. »Grafika« je topot predstavila tudi mali orkester, ki je izvajal Rossinijevo uverturo k Tnukredu. Sibcliusovo Us|invnuko, Čajkovskc-ga Pol jski ples in rusko pesem iz internacionalno suite in sodeloval v Zajčevem »Morju«. Orkester »Grafike« je bil pomnožen z godbeniki Dravske divizije in jc zlasti Rossinijevo in Ca j-kovskega skladbo prccej dobro podal, vršil v »Morju« vlogo ilustratorja. »Grafiki*. in njenemu pevovodji treba k uspehu, ki resnično preseneča in z respektom navdaja, čestitati. Koncert jc bil v ostalem prav izvrstno obiskan in hvaležno sprejet. V, Živi na Mariborski živinski sejem 27. maja: Prignanih je bilo 22 konj, 16 bikov, 118 volov, 306 krav, 15 telet. Skupaj 477. Debeli voli 9—9.50, jioldebcli 7.50—9, plemenski voli 7—8, biki za klanje 7—10, klavne krave 7—8.75, plemenske 5.50—7.25, krave za klobasarje 3—4.50, molzne 6—7, mlada živina 8—9.50. Prodanih 261 komadov, od teli za izvoz v Avstrijo 31. V Italijo ni bilo prodanega nič. — Mesne cene: volovsko meso L 18—20 za kg, II. 14—16, meso od bikov, krav in telet 10—14, telečjo L 20—25, 11. 14—16, svinjsko meso sveže 15—28. Dunajski prašičji sejem (Poročilo tvrdke Ed. Saborski & Co., Dunaj). Na prosti trg je bilo pripeljanih 9018 pršutarjev in 2575 špebarjev, in sicer iz Jugoslavije 805 pršutarjev in 1387 špeharjev. Nn kontumačnem trgu je bilo 1144 pršutarjev in 52 š peharjev. Cene: speharji I. 1.80—t.86, II. 1.70 do 1.80, kmetski 1.70-1.90. pršutarji 1.70-2.40. Tendenca: Cena špeharjev je ostala neizpremenjena, za pršutarje pa jc bila za 5 grošev ulžja. Od žalosti globoko polrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod Lovro Remec posestnik, Žagar in lesni trgovec dne 26. maja po kratkem trpljenju, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. — Truplo blagopokojnika prepeljemo iz Ljubljane na Prim-skovo na dom, kjer se bo položilo na mrtvaški oder in odkoder se bo vršil pogreb v četrtek, dne 29. maja 1930 ob HA popoldne na domače pokopališče. Primskovo, dne 27. maja 1930. Žalujoči ostali. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica l-SO Din ali vsaka beseda SO par. NajmanjSi ogla« • 3 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo viSe. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamka ne odgovarjamo. r > vi »v* • Službe ucejo Prodajalka lobro izurjena v mešani trgovini, išče službo kjerkoli, pripravljena pomagati tudi pri gospodinjstvu. Cenjene dopise na oglasni oddelek Slovenca« pod šifro »Dobra mlajša moč« št. 6047. SUM Služkinjo snažno, sprejmem. Poljanska cesta 15, I. stopnji-šče, vrata 2. Večje pletilno podjetje na Gorenjskem sprejme takoj več pletilk in • v •! v* *i • lzucenih sivuj Naslov pove uprava Slovenca pod št. 5679. IM1P1* Vzamem zastopstvo ra špecerijo na Gorenjskem. Potujem že 15 let. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 23. Šoferska šola T. oblast, konc.. Čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — TeL 2236. Pouk in praktične vožnje. Stanovanja Soba Preselitev! Naznanjam, da sem svojo delavnico cementnih izdelkov preložil iz Frančiškanske ulice št. 17 v Tatcnbachovo ulico št. 34 ter se mojim odjemalcem najtopleje priporočam. — Ferdo Rogatsch, Maribor. Po$e$tva Hiša z gostilno ali trgovino se kupi. - Ponudbe društvu hišnih posestnikov, Ljubljana, Salendrova 6. Dve novi vili s poslovnimi prostori se utfodno prodasta v Ljubljani ob Dunajski cesti. — Vprašati pri Društvu posetnikov, Salendrova 6. Mlin naprodaj v najbolj prometnem kraju ob državni cesti. Prodaja se vsled slabega zdravja. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 6065. Prodamo Posteljo in nočno omarico se zaradi preselitve ugodno proda. Naslov pri upravi pod št. 6178. Pisalni stroj skoraj nerabljen, znamka »Oliver«, se proda po nizki ceni. Vprašati: Lco Junes, Podplat. Lep pas k narodni noši prodam. Dobi se v trgovini Nič-man, • Kopitarjeva ulica. 11 se odda gospodu ali gospodični; poseben vhod. Več uprava pod št. 6176. Oddam v najem lepo vilo v Ljubljani, na periferiji mesta, z vrtom za daljšo dobo. Ponudbe ood št. 2020 upravi Slov. Svarilo! Opozarjam, da se bo vsakdo, ki bi lovil brez mojega dovoljenja v ribolovnem revirju štev. 70 (Višnjica izpod Višnje gore do izliva v Krko), kazensko zasledoval. Ljubljana, dne 27. maja 1930, Dr. Lokar. Stružnica dobro ohranjena in malo rabljena, na jermenski pogon, se proda. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 6179. Otroški voziček najnovejši angleški, in posteljico, poceni prodam. Majstrova 16. Najcenejši kohs po 85 par kg le v mestni plinarni ljubljanski Žaganje in drva odpadke od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga Lavrenčič & Ko, Ljubljana, Vošnjakova ul. 16, za gorenjskim kolodvorom. Drva, odpadki od žag se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ul. 4. Tel. 2244 Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja. Poltovorni avto znamke »Loreley«, dobro ohranjen, ceno naprodaj. Na ogled: Slomškova ulica št. 6. Steyer - avto štirih sedežev — FORD AVTO, tovorni — izborna VINA lastnega pridelka in JABOLČNIK -proda po zelo nizki ceni Schvvab — Ptuj. Tesan les popolnoma sub, za takoj šnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »Ilirija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46, telefon 28—20. Popolnoma opremljena knjigoveznica (stroji, črke, vse knjigo-veško orodje) je vsled smrti lastnice naprodaj. Proda se le proti takojšnjemu plačilu dogovorjene kupnine. Na ogled ob delavnikih od 13—14. Več se izve iz prijaznosti pri tiskarni Brata Ro-dc & Martinčič, Celje. Pisalni stroj malo rabljen, v garantirano brezhibnem stanju, se ceno proda. J. Pavšek, Ljubljana, Gradišče 11, II Obrt Špedicija »Merkur v Mariboru, Meljska cesta 12, izvršuje selitve s pohištvenimi vozovi, kakor tudi s peresnimi dirami najtočneje in najceneje. Zahtevajte oferte! Za birmo iiuiiiiiiiiiiimmiimiimiiiiiiiiiiiuim ure, zlatnino in sre-brnino s 15% popust. IVAN PAKIž Ljubljana Pred škofijo štev. 15. Debele Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana, Stari trg št. 32. Dr. G. Piccoli lekarnar v Ljubljani priporoča pri zaprtju in drugih težkočah želadca svojo preizkušeno želodčno tinkturo! luskinaste otrobe kupite najceneje pri tvrdk A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesto 24. uW koruze Din 142 »šrot« Din 152 prodaja proti gotovini JOS. BAHOVEC SV. JAKOBA NABREŽJE LJUBLJANA Priporočajte povsod dnevnik SLOVENEC* Premislite vendar nepristranskol Ali se ne izplača izdati enkrat za vselej 76 Din, da postanete nekadilec? Tisoči so kajenje že pustili in so zopet zdravi in vedrega lica, Vi pa odlašate in odlašate, dokler ne bo prepoznol Res škodal Vsaj zdaj se takoj odločite! Kdor naroči 5 steklenic, plača samo 280 Din. Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega 17/b. Vas trga po udih, imate revmatizem, čutite bolečine po telesu. — Naročite takoj električno grel. blazino Cena od 150 Din naprej. Elektropodjetje SLAVO KOLAR, Ljubljana. Držav, razredna loterija Poročilo iz kolekture Ant. Golež, Maribor, Aleksandrova cesta 42. — Žrebanje V. razreda 19. kola petnajsti dan, 26. maja t. 1. Izžrebani so bili sledeči dobitki (za event. tiskovne pogreške se ne odgovarja). 30.000 Din: 13.027, 87.781. 20.000 Din: 26.945, 64.335, 82.690. 10.000 Din: 3467, 67.610, 71.445, 84.751, 88.089, 97.970. 4.000 Din: 18.366, 25.122, 34.775, 88.876. 2.000 Din: 3151, 6276, 6813, 7753, 11.057, 13.935, 14.514, 14.541, 19.449, 20.973, 26.093, 27.496, 27.832, 29.452, 29.599, 30.836, 32.622, 36.513, 38.320, 40.551, 42.538, 43.039, 44.806, 48.357, 48.678, 50.902, 55.118, 55.141, 58.984, 59.353, 59.364 , 62.076, 62.433, 62.565, 63.797, 64.669, 65.433, 75.172, 75.488, 77.971, 78.479, 82.260, 84.218, 85.010, 87.059, 87.476, 91.289, 93.774, 93.965, 94.296. Žrebanje traja še dnevno do 2. junija. Ker je veliko povpraševanja po naših srečkah, naročajte za 20. kolo že sedaj, katere se bodo razpošiljale od 8. junija t. 1. Kupujte vsi srečke pri gori navedeni tvrdki, pri kateri zadenejo največji dobitki. Zahtevajte samo izvirni MOR A. VI A." »» stroj za sladoled ki se dobi v vsaki železninski trgovini. Tovarniška zaloga pri PIUKOVIČINDRUG Subotica, Sudaričeva ulica 21 Hladilnice automatične original »Linde« zo mesarje in restavraterje ter hladilne omare za gospodinjstvo dobavi »Veha« d. z o. z., Ljubljana. Gosposvetska c. 8. Telef. 27—56, Na velesejmu Paviljon G 532—534 Za birmo bomo slikali ceneje! FOTO — STAUT, KOLODVORSKA ULICA 18, II. dvorišče, vhod za avtomobile tudi iz Čopove ul. 10. ItlllllllllUlIllllllllllllItllllltllllllllllllllllltllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllll P.n. posetnike letošnjega ljublj. velesejma (trgovce in privatnike) opozarjamo, da prodajamo našo veliko partijo mannfakturiiega blago trgovcem na debelo v vsaki količini v našem skladišču v prostorih bivše manufakturne trgovine Grobelnik na Mestnem trgu štev. 22 privatnikom na drobno v trgovini Tekstilbazar — Krekov trg štev. 10 Ne zamudite ugodnosti nakupa, dokler še traja zaloga. Na razpolago je še velika množina raznih kam-garnov, sukna, lodna, doubla za zimske suknje, podlog, damske volnine za obleke in plašče, raznih barhentov, flanel, kocev, odej, itd. itd. Opozarjamo na .Klali oglasnik' v našem dnevniku. - Poslužujte se ga ob vsaki priliki! o kJ ^ o 5 O irtir' gSgs 82^82 J " NS;^ »oo a.SJ1'3— j ®3 s ..os c/5 ca'3 h * ..3« So O-M O .. O ESN-ŠS*: (q o k k/3 ■2s B n . j$ M O O • I £ .cj >■ , C S I S 15- 09 S 1 1 0> O -s S ,.Q , 2 •s* sr ► n " S. ■ O N •g S £ S .S S .3 > . > Q « o - > IN > . ' ul - IN N3 |Q .«2 Maurice Constantin Weyer: 41 00 ? I cm« i Človek se sktanša čez svojo preteklost. . • Kadar sem po zajtrku vzel svojo puško, jo je vselej napadla nagla jeza. Predbacivala mi je, da jo ostavljam samo in da imam gozd rajši od nje. Saj je imela prav. Tako je bilo zares. Toda baš v tem se mi je zdelo, da tiči skrito eno poslednjih, načelnih nasprotij med možem in ženo. Mislim, da ga ni moža, ki bi ne imel želje po brezpogojni posesti nekaterih ur vsak dan za svoja razmišljanja. Na drugi strani pa je malo katera ženska, ki bi ne trpela v samoti; toda istočasno s tihim očitkom, ki sem si ga delal sam, da ji ne žrtvujem vse svoje svobode, me je zadevala ostrost njenega glasu. Zvenelo je kakor namerna žalitev. Jezilo me je. Prav zares,« sem rekel, bežim pred tvojo slabo voljo. Dve uri samote bosta tebe pomirili, mene po-živeli. Sicer bi te pa moralo pri tem lepem vremenu zamikati obiskati tvoje sorodnike ali kako prijateljico, saj veš, da ti ne kratim svobode. Velja te le'eno besedico, in voziček ti bo na razpolago. Princ je pameten konjiček, z lahkoto ga kočiraš, pri tem pa hiter in vztrajen. Naprežem, če hočeš. Tako nama je prišlo kmalu v navado, hoditi popoldne vsakemu po svoji poti. Utvarjal soni si, morda po krivem, da slediva v lem klicu najine krvi, da se dopolnjuje usoda dveh ras. Ali ni bilo nji kot Keltinji sojeno, da vnese v zakon tisti duh upornosti, ki je v zgodovini doslej kljuboval vsakemu tiranstvu in se rogal slehernemu poizkusu pomirjenja? Ljubezen in otožnost sta se mi videla kot bistveni duševni potezi moje žene in zraven še tisto skrivnostno, podtalno hrepenenje po smrti — drugače ga ne morem imenovati. Časih je bilo tako močno, da je skušalo premagati še ona dva druga nagona. 0 ljubezni svoje žene nisem dvomil in to ljubezen sem ji tudi vroče vračal. A vedno bolj sem uvideval, da tvori otožnost bistven del te ljubezni, da je neraz-družno zvezana ž njo. Še v njenih solzah je trepetala slasl in če bi ne imela nobene žalosti, bi si bila katero napravila. Tako vsaj sem si tolmačil jaz njeno pretirano potrebo po nasprotju, njeno poželjenje po bolesti, ki se je porodilo še v uri slasti. Zdelo se mi je, tla ne more čutiti enega brez drugega, še celo njeni poljubi so imeli okus po razdoru. Opazil sem, kako je zapirala oči, v pozabi name in nase, zavzeta rajši po nekem gonu razdiranja kot po večjem občutju življenja. Globoko modrost, katere me je naučila priroda, ugotovitev, da je življenje vselej tesna in tragična zveza bolesti in naslade — radi mene tudi ljubezni in smrti — evo, sem našel tu spet potrjeno. Čudoma sem doumel, zakaj ni kljub tej smrtni borbi ljubezniva, okrutna in trpinčena keltska rasa že davno ugasla: Kakor je tudi močna njena želja po smrti, gon življenja je vendarle močnejši! Če bi pa sebe skušal razčleniti, bi našel nekak prirojen smisel za disciplino in strasten gon k udej-stvovanju. Morda sem bil prav tak sanjač kakor Kelti, a moje sanje so bile sanje svobodnega naroda, sanje dejanj. Dejanje! Dejanje! Dejanje! Gibanje! Kje je nevarnost, da jo premagam? Razsipam in darujem, kar imam, ker čutim v sebi moč, da kaj novega ustvarim! Skratka, imam poželjenje, da na kateri koli način dosežem občutje nebrzdanega življenja! Tako sem pojmoval svoj temperament. Znabiti, da je moj gon k udejstvovanju bil usmerjen tudi k razdiranju. Če pa ne, pripisujem to dejstvu, da sta latinska kultura in pa krščanstvo vcepili neko spoštovanje do vsega v naše barbarske duše. Bila je neka ponižnost v spoštovanju, ki sem ga čutil do vsega lepega in dragocenega. Morda tudi kot posledica tega, ker sem bil nesposoben, sam ustvariti nekaj podobnega. To sem sam sebi zameril. Naši predniki so imeli manj pomislekov, ko so zažgali galsko-rimske čudotvore... In kadar sem pomislil na najino ljubezen, se mi je zdelo, da ji vsakikrat, kadar Je prejela Hannah od mene to veselja do razdiranja samega sebe, na drugi strani brez napora in s pomočjo svoje življenjske sile poklonim nekaj novega, globokega in zelo osebnega. ... A take misli mi niso mnogo pomagale. Han nah jih ni mogla razumeti. Kako neki naj ji raztol-mačim, da preiema od mene življenje, ki ga izpre-minja v smrt? Če bi sama stala duševno na isti stop; nji kakor jaz, bi bila razlika ras še vedno zadosti močna, da bi nama onemogočila medsebojno razumevanje. Kaj naj torej koristi skupna civilizacija? Tako je očitovalo najino ubogo, tragično življenje prav tista nasprotstva, ki vladajo med raznimi narodi, i" v meni zavestno, manj zavestno v Hanni — je rasel v nama neke vrste nacionalizem, ki je še povečal najino trpljenje. Za Jugoslovansko tiskarno « LJubljani: Karel čet Izdajatelj; Ivan Rakove* Uredniki Prano Eremiar.