ma 40 • teto KLU • cena 1000 din	CeUe, 0. oktobra 1000
pTEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
tek so v Celju slovesno odprli sejem Vse za otroka. Najbolj so se ga razveselili prav otroci.	mASNEC
P tednu - otrokom nalboljše
im ¥se za otroka le odprl Aleksander Ravnikar
r
[Celju, na prostoru Za-
l Golovec, so v torek od-
12, sejem Vse za otroka,
le osrednja jugoslovan-
prireditev ob letošnjem
in otroka, ki so mu iz-
i geslo »Otroku najbolj-
Sejem bi naj pokazal,
nno že, kaj zmoremo in
uno narediti, da bi naši
ci zrasli v zdrave, sreč-
I ustvarjalne osebnosti,
t »manifestacija celovi-
fnžbene skrbi za otroka
Kraz različnih spoznanj
osežkov, ki vplivajo na
iVo rast in ustvarjalni
'oj naših otrok.« Takšen
po svoji zasnovi in
* se ji je približal bolj
Uajkoli doslej.
^ so sejem v torek odpi-
ie direktor Zavoda Golo-
*itja Pipan poudaril, da
jem stičišče med ponud-
® Povpraševanjem pri za-
tajevanju otrokovih po-
•Utos se predstavlja 164
!®vljalcev in prodajalcev
'Doijšim, kar premorejo,
^ pa je dosti bolj pregle-
•^ot v preteklih letih, saj
so izdelke združili glede na
razvoj otrokovih sposobno-
sti oziroma po posameznih
tematskih sklopih.
Sejem je odprl podpred-
sednik Skupščine SR Slove-
nije Aleksander Ravnikar.
Spregovoril je o velikem po-
menu zdravega in srečnega
otroštva za prihodnjo člove-
kovo ustva^alnost in umiije-
no starost in o tem, kako je
odnos do otrok pomembno
merilo za ocenjevanje razvoj-
nih sposobnosti neke druž-
be. »Zato moramo paziti, da
ne bodo žrtve naše globoke
družbene krize predvsem
otroci. Radi jih imamo in
skrbno moramo presoditi,
kaj je tisto, kar najmanj mo-
ra imeti vsak naš otrok, da
ne prizadenemo njegovega
razvoja,« je med drugim de-
jal ob ugotavljanju, da da-
nes, v družbeni stiski, le tež-
ko govorimo o uspehih pri
celoviti skrbi za otroke. Se-
jem sam bi naj znova vzpod-
budil prizadevanja in opom-
nil na odgovornost vseh, ki
posegajo na to področje, pri
čemer morata tudi proizvod-
nja in trgovina prevzeti svoj
del odgovornosti.
Razstavljalci so tokratni se-
jem vzeli bolj zares. O tem
priča tako udeležba (čeprav
pogrešamo nekatere po-
membne proizvajalce iz dru-
gih republik) kot tudi sama
predstavitev. Poleg večjih
proizvajalcev se predstavlja
Zanimiv razstavni pro-
stor je pripravila tudi ob-
činska konferenca Zveze so-
cialistične mladine Celje.
Pripravila je komisijsko
prodajo rabljenih otroških
stvari in s tem opozarja na
potrebo takšne prodajalne
v Celju. Pripravili pa so tu-
di anketo za starše, s katero
zbirajo informacije o potre-
bah po organiziranju krat-
kotrajnega varstva v centru
mesta in komisijski proda-
jalni.
tudi Sekcija proizvajalcev
igrač in vzgojno izobraževal-
nih sredstev Zveze obrtnih
združenj Slovenije, ki je na
razstavišču združila 27 čla-
nov, ki izdelujejo n£ykvali-
tetnejše igrače. Tako. celovi-
to se sekcija še ni predsta-
vila.
Veliko pričakovanj pa je
bilo pred sejmom vezanih na
spremljajoče prireditve. Kul-
turnih, športnih in zabavnih
se najbolj veselijo otroci,
odrasli pa izmenjujejo svoje
izkušnje in se dogovarjajo
kako naprej na vrsti posve-
tov. Odmeven je bil posvet
»Vsi za zdravje - zdravje za
vse« in včerajšnji posvet
o razvijanju novih oblik
vzgojno varstvenih dejavno-
sti za predšolske otroke
z udeleženci iz vse Jugosla-
vije. Petek pa bo namenjen
potrebam invalidnih otrok.
MILENA B. POKLIČ
Prihodnjič
Tednilcov
obzorniic
Skupaj z naslednjo šte-
vilko Novega tednika bo
ponovno izšla priloga
Tednikov obzornik, v ka-
teri bomo pisali o ekolo-
giji.
Za to temo smo se odlo-
čili zaradi vse več proble-
mov, ki so posledica dol-
goletnega onesnaževanja
in zastrupljanja okolja ter
ljudi na Celjskem. K so-
delovanju smo povabili
strokovnjake z različnih
področij, ki se ukvaij^jo
s posameznimi ekološki-
mi vprašanji in o njih raz-
mišljcoo. Tednikov obzor-
nik bo ponudil prispevke
o ekološkem st^ju v re-
giji, o problemih onesna-
ževanja zraka, se dotaknil
vprašarvj voda in čistilnih
naprav ter spregovoril
o zastrupljenosti zemlje.
Priloga bo del namenila
tudi vprašanjem ogrože-
ne Šaleške doUne, sodelo-
vali pa bodo tudi zdrav-
stveni delavci z razmišlja-
nji o posledicah onesna-
ženega okolja na zdravje
ljudi. Tednikov obzornik
bodo dopolnile ekološke
fotografije.
'Btovi spomenilcov na Celjslcem
^a Celjskem so se spet pojavili tatovi nagrobnih
imenikov, ki se k delu spravijo že nekaj let vsako
sedaj so opazili že kraje v Preboldu, Braslovčah
'Mozirju, gre pa za precejšnjo škodo, saj velja mar-
^'"nata nagrobna plošča dandanašnji že kar blizu pol
milijarde dinarjev. Tatovi spomenike najverjet-
predelajo in ponovno prodajo, zato bralcem svetu-
da so pozorni ob nakupih nagrobnih spomeni-
^ in da sumljive prodajalce prijavijo miličnikom.
BP
^ _______
Zaka/ se le porušil most
pri Marija Gradcu
Laški izvršni svet zahteva odgovor-
nost. Stran 7.
Ko se sprosti domlšUUa
v Zlatarnah uspešno izvedli zlatarsko delavnico. Stran 12.
Celisko sodbo potrdili, velenjsko
razveljavili
Razplet sojenja novinarjema mariborske Katedre. Stran
15.
Pri jabolkih ne
gre brez greha
Po podatkih Poslovne
skupnosti za sadjarstvo bo-
mo letos v Sloveniji imeli
50 tisoč ton jabolk, primer-
nih za industijsko predela-
vo. Glede na zmogljivosti
naše industrije bi lahko let-
no predelali 85 tisoč ton te-
ga sadja, vendar pa ga bo-
mo letos le 35 tisoč ton.
Industrija odkupuje jabol-
ka, primerna za predelavo,
po 220 dinarjev za kilogram,
kar je za pridelovalce izred-
no malo, za predelovalce pa
preveč. Pravijo, da bi z vese-
ljem predelah več industrij-
skega sadja, vendar nimajo
dovolj denarja, da bi ga od-
kupili. V Sloveniji bo tako
predelanih le sedem desetin
industrijskih jabolk, ostale
tri desetine sadja pa bo šlo
v nič. Še slabši so podatki za
Jugoslavijo. V vsej državi bi
namreč letos lahko obrali
200 tisoč ton industrijskih ja-
bolk, predelali pa jih bomo
n^več 50 tisoč ton.
Smo tako bogata država,
da si lahko to privoščimo?
Da predelamo le četrtino pri-
delka, ostale tri četrtine pa
pustimo, da propadejo? N^-
brž ne, vendar v obstoječih
razmerah tudi ni mogoče
drugače ravnati. S presež-
kom industrijskega sadja se
namreč ubadeoo tudi v ostali
Evropi. Lani smo, naprimer,
izvozili 60 tisoč ton tega sa-
dja, letos pa je - glede na
dobro letino - v Evropi kar
poldrugi milijon ton indu-
strijskih jabolk in na uvoz
v teh državah niti ne pomi-
slijo.
Nekoliko drugače je z na-
miznimi jabolkami, ki jih bo
v Sloveniji letos med 25 in 27
tisoč ton. Pridelek v nasadih
je zaradi spomladanske po-
zebe nekoliko slabši, vendar
sadjarji ocenjujejo kakovost
jabolk za dobro. Prav zaradi
tega bo šlo v izvoz na nem-
ška, belgijska in bližnje
vzhodna tržišča do 4 tisoč
ton kakovostnih namiznih
jabolk novejših sort. Lahko
bi jih izvozih še več, vendar
naši sadjarji pazijo, da izva-
žajo zares kakovostni pride-
lek, dovolj jabolk pa mora
ostati tudi za prodajo doma.
Odkupna cena za letošnja
ozimnična namizna jabolka
je v Sloveniji v poprečju
med 1.300 in 1.400 dinarpi,
kar je nekoliko pod proiz-
vodno ceno. Pridelovalci pa
se ne pritožujejo preveč, saj
dobijo jabolka takoj plačana,
kar je v obstoječih plačilnih
razmerjih več ko ugodno.
In kaj storiti, da bi bil greh,
storjen slovenskim in jugo-
slovanskim jabolkam čim
manjši? Najbrž se bodo
kmetje znašli po svoje in po-
skušah čimveč sadja prede-
lati v žganje in jabolčnik. Če
namreč preračunajo zamud-
no pobiranje jabolk in vož-
njo do tovarn ter na drugi
strani plačilo 220 dinarjev za
kilogram oddanega indu-
strijskega sadja, se jim raču-
nica ne izteče v dobiček.
O tem, da tokrat le niso dela-
U v lastno izgubo, pa bo pri-
jetno razmišljati tudi ob ko-
zarcu jabolčnika.
Več o letini na Celjskem
na 10. strani.
IVANA STAMEJČIČ
V sadovnjaku Mirosan
v Kasazah pri Petrovčah so
za obiranje jabolk najeli se-
zonske delavce.
2. stran - novi tednik
6. oktober 193^
Poslovno stanovanjski objekt, kjer bo tudi trgovina, je velika pridobitev Loč, kjer bo 15.
oktobra osrednja slovesnost za praznik.
Zmage med praznikoma
Osrednja slovesnost bo letos v Ločah
Po junijski ekološki javni
tribuni v Trnovljah so se
v Celju zvrstile seje, na ka-
terih so razpravljali o tem,
kaj vse bi bilo treba storiti,
da se zadosti zahtevam ob-
čanov. Ti so namreč zahte-
vali dodatne meritve ones-
naženosti okolja, analize
vpliva na zdravje ljudi,
predvsem pa ekološko sana-
cijo stanja.
Vendar se tudi na zadnji
seji občinskega komiteja za
urejanje prostora in varstvo
okolja niso mogli dogovoriti,
kdo v občini je tisti, ki naj bi
vse aktivnosti vodil in koor-
diniral in kdo izvajal. Raz-
prava je nazadnje zašla v sle-
po ulico, in rešitev so našli
v sklepu, da bodo oblikovali
posebno delovno skupino, ki
bo pripravila odgovore in
sklepe in jih posredovala
udeležencem prihodnje jav-
ne tribune, ki naj bi bila no-
vembra.
Razpravljjalci so se načelo-
ma strinjali, daje treba z ana-
lizami onesnaženosti okolja
nadaljevati, tako kot so zah-
tevali občani. Vendar naj bi
se tega lotili načrtno in stro-
kovno po metodah znanstve-
no-raziskovalnega dela, jav-
nost pa ima pravico zvedeti
rezultate teh analiz. Tako naj
bi nadaljevali z raziskavami
zraka, zemlje in hrane. Ko-
mite je predlagal, da bi ones-
naženost zraka merili z me-
rilno mrežo po nekaterih
krajevnih skupnostih, ven-
dar so razpravljalci menili,
da je treba meriti še vse dru-
ge snovi v zraku, ne le žve-
plov dioksid in dušikove ok-
side. Poleg tega pa mora biti
mreža meritev racionalna, da
se ne zapravlja denar po ne-
potrebnem.
Inšpekcijske službe naj bi
poleg tega odvzele vzorce
poljščin z območij, kjer so
ugotovili prekomerno ones-
naženost tal s težkimi kovi-
nami, Zavod za socialno me-
dicino in higieno pa naj bi
naročil izdelavo raziskoval-
ne naloge o vplivu onesnaže-
nosti okolja na zdravje ljudi.
Tudi pri tem razpravljalci ni-
so bili enotni, saj so menili,
da bi takšne podatke v obči-
ni že morali imeti glede na
stalno zbiranje statističnih
podatkov o zdravstvenem
stanju prebivalstva. Raz-
pravljalci pa so bili enotni,
da je treba v republiki zahte-
vati, da se do konca leta izde-
lajo normativi za onesnaže-
nost zemlje, ker jih v Slove-
niji še ni, pa tudi za nekatere
druge strupene snovi
v okolju.
Za vse te analize in meri-
tve so pripravili tudi predlog
financiranja, ki predlaga, da
bi večji del bremena nosili
onesnaževalci, neksg pa tudi
občinski proračun. Tudi tu
člani komiteja niso bili enot-
ni, še posebej pa seje zaplet-
lo, ko naj bi se dogovorili,
kdo bi vodil celotno aktiv-
nost. Upravni organ je zade-
vo prelagal na zdravstvene
organizacije, pa spet na in-
špekcijske službe in razpra-
va se je končala z odločitvijo
o delovni skupini, ki bo vse
skupaj še enkrat premlela in
oblikovala stališča. Kje so
potem uresničitve teh skle-
pov, če se že pri njihovem
zapisovanju tako zatika, pa
lahko le ugibamo.
T.CVIRN
Stane Mele, sekretar ob-
činskega komiteja ZKS
Celje o zahtevah celjskih
komunistov:
Zadnji dogodki so vzpod-
budili med celjskimi ko-
munisti precej razprav. Na
seji občinskega komiteja
smo se dogovorili, da mora-
jo biti o dognanjih komu-
nisti sproti obveščeni. Se-
daj dajemo vso podporo
slovenskemu centralnemu
komiteju z Milanom Kuča-
nom na čelu in njihovemu
načinu razreševanja pro-
blemov na Kosovu. Kosovo
je n^večji problem Jugo-
slavije in ob njem se zvezi
komunistov Slovenije in
Srbije najbolj razhajata.
Zahtevamo, da so podprejo
stališča slovenskega cen-
tralnega komiteja, s^ pro-
blemov Kosova ne moremo
reševati brez Albancev in
ne z državno represijo. Od
centralnega komiteja zah-
tevamo, da se osnovni poli-
tični dogovori sprejemajo
v legitimnih organih in ne
na ulici, na mitingih. Lju-
dje so prestrašeni, zato zah-
tevamo, da centralni komi-
te z vso avtoriteto in z argu-
menti dogajanja umiri. Le
tako bo mogoče razrešiti
zaplete brez hujših posle-
dic. Zahtevamo tudi, da
o javnih obtožbah, ki so po-
sledica dognanj v času na-
rodnoosvobodilne borbe in
v letu 1945, javnost infor-
mirajo. Vedeti mora, kaj se
je takrat dognalo in ima
posledice danes. Zgodovin-
ska stroka naj odloči, kdo
ima prav in kdo ne.
Razbremenjevanje ne le na papirju
¥ ceUskem gospodarstvu brez večjih uspehov. Metka v kratkem deblokirana
Dokaj obsežna razprava
se je razvila na zadnjem za-
sedanju celjske občinske
skupščine, zlasti v zboru
združenega dela, ko so dele-
gati razpravljali o uresniče-
vanju resolucije v prvem
polletju, in o predlogu za
spremembo tega dokumen-
ta, ki naj bi tako bolj ustre-
zal dejanskim razmeram
v gospodarstvu. Ob tem so
spregovorili tudi o aktual-
nih razmerah v nekaterih
delovnih organizacijah
v občini in o razbremenje-
vanju gospodarstva.
Glede na to, da uresničeva-
nje resolucije v prvem pol-
letju kaže zaostajanje za po-
stavljenimi cilji, so delegati
menili, da predlog spre-
memb dokumenta vsebuje
premalo spodbud za oživitev
gospodarstva. Zavzeli so se
tudi za konkretnejše akcije
za razbremenjevanje gospo-
darstva. Ob tem je izvršni
svet predlagal, da nekatere
interesne skupnosti, kot so
skupnost za varstvo pred po-
žari, vodna skupnost, komu-
nalno cestna skupnost, svet
za ljudsko obrambo in skup-
nost za pospeševanje proiz-
vodnje hrane do 10. oktobra
ponovno proučijo višino pri-
spevnih stopenj in jih v naj-
krajšem roku zmanjšajo vsaj
za 5 odstotkov. Predsednica
občinskega sindikalnega
sveta Majda Meštrov je ob
tem menila, da je ta predlog
premalo razdelan po posa-
meznih skupnostih in da bi
se bilo treba lotiti reizbreme-
njevanja tudi znotraj posa-
meznih organizacij združe-
nega dela. Opozorila je tudi
na problem osebnih dohod-
kov, ki se realno zmanjšujejo
hitreje kot v Sloveniji. Meni-
la je, da ni sprejemljivo, daje
med 15 najuspešnejšimi or-
ganizacijami v občini pet
takšnih, kjer niso dosegali
zahtevnega najnižjega oseb-
nega dohodka. Zavzela se je,
da je treba v prihodnje tudi
take organizacije obravnava-
ti, kot da imajo motnje v po-
slovanju.
V razpravi v zboru združe-
nega dela so nato sodelovali
tudi nekateri direktoiji celj-
skih organizacij, ki so pred-
stavili trenutne razmere in
težave, s katerimi se uba-
dajo.
»
Metka naj bi po teh podat-
kih v kratkem imela debloki-
ran žiro račun, poseben raz-
vojno-sanacijški svet pa naj
bi še naprej pomagal pri re-
ševanju nastalih težav. Ugo-
tovili naj bi ustreznost njiho-
vega proizvodnega progra-
ma, pomagali pri problemu
prodaje in reševanju razko-
raka med nabavnimi in pla-
čilnimi pogoji pri prodaji iz-
delkov, pa tudi pri reševanju
kadrovskega pnmanjkljaja
strokovnih delavcev.
Predstavnik Libele je po-
jasnil, da so nekoliko boljši
rezultati ob polletju odraz
trenutnih razmer in da ni za-
gotovil, da bi v sedanjih po-
gojih čez nekaj mesecev
prav tako uspešno poslovali.
Ocenil je, da jih najbolj pesti-
jo visoke cene izdelkov črne
metalurgije, kar pa je pred-
stavnik Železarne ostro zavr-
nil in meni, da zgovaijanje le
na cene črne metalurgije ni
upravičeno.
T. CVIRN
Dražje icomunalne storitve
Celjski izvršni svet je na
zadnji seji sprejel predlaga-
ne višje cene komunalnih
storitev v občini Celje. To
pomeni, da odslej veljajo
višje cene vode, kanalščine,
odvoza smeti, plina za širo-
ko potrošnjo, ogrevanja in
tople vode v času kurilne
sezone.
Cene komunalnih storitev
v občini so se letos dvignile
s 1. majem, po sprostitvi cen
pa so stroški v komunalni
dejavnosti močno narasli.
Tako vsaj utemeljujejo svoj
predlog povišanja cen v ob-
čini in ugotavljajo, da so pri
tem usklajeni z drugimi ob-
činami v repubhki. Pri vodi
za gospodinjstva je nova ce-
na višja za 51 odstotkov, kar
pomeni, da bo treba za ku-
bični meter odšteti 806 di-
narjev. Kanalščina je po no-
vem nekaj več kot 265 dinar-
jev, kar je za 30 odstotkov
dražje, odvoz smeti pa je
dražji za 37 odstotkov ali po
novem 81 dinarjev na kva-
dratni meter stanovanja.
Dražji je plin za široko po-
trošnjo in sicer za 49 odstot-
kov, Zemeljski plin za go-
spodinjstva je tako po 1650
dinaijev, mešani plin pa po
1300 dinaijev za kubik. Ogre-
vanje stanovanj bo po no-
vem veljalo 1861 dinaijev za
kvadratni meter, topla voda
v času kurilne sezone pa bo
po 6.867 dinarjev. Nove cene
komunalnih storitev pa so
sprejeli tudi za delovne orga-
nizacije, le da so tu odstotki
podražitev ponekod še neko-
liko višji.
TC
Zatilja se že pri slilepili
Kdaj dodatne meritve onesnaženosti zemlje?
v konjiški občini se bodo
v soboto, 8. oktobra, pričele
prireditve v počastitev
praznika občine Slovenske
Konjice. Te so široko zasno-
vane in naravnane pred-
vsem v slovesne otvoritve
infrastrukturnih objektov,
ki pomenijo za občane veli-
ko pridobitev, in ki so na-
stali v času med prazniko-
ma. S tem je v ponedeljek
predsednik skupščine obči-
ne Avgust Špoljer seznanil
tudi novinarje.
Vsi objekti, ki jih bodo
v času praznovanj odprli, ne
bodo povsem dokončani,
vendar je pri tem potrebno
povedati, da so mnogi nasta-
li v rekordnem času, pa tudi
z veliko podporo in delovno
vnemo krajanov samih. To
še posebej velja za vodovod
Klokočovnik - Suhadol. Pri-
marni vod je dolg 8600 me-
trov, letos so po izredno tež-
kem terenu opravili izkope,
voda pa naj bi pritekla v 126
gospodinjstev prihodnje le-
to. Pri izkopih je bilo potreb-
no premagati 200 metrov vi-
šinske razlike med Ločami
in rezervoarjem in v kraju
nihče ni stal križem rok.
V dvodnevni akciji so na po-
moč priskočili tudi vojaki iz
Maribora, mladinci in lovci,
ki so v dveh dneh naredili
3200 prostovoljnih delovnih
ur. Pomagali so tudi najmlaj-
ši, otroci od četrtega do dese-
tega leta, ki so v brege znosili
600 litrov vode za gašenje že-
je v hudi pripeki. Stekla je
tudi posebna akcija zbiranja
orodja po vsej celjski regiji
in še dlje. V izgradnjo vodo-
voda je že doslej vloženih
700 milijonov dinaijev, ne-
upoštevaje prostovoljne de-^
lovne ure. Do občinskega
praznika bodo položili cevi
za primarni vodovod in
s tem zbrisali belo liso po-
dročja v občini, ki še ni ime-
lo vode. To so kmetje zaje-
mali iz lastnih zajetij, kapnic
ali pa jo vozili s cisternami.
Pomembno je tudi, da bo-
do v tem predelu nad Loča-
mi razen pitne vode imeli tu-
di zadostne količine požarne
vode. Primarni vod pa je di-
menzioniran tako, da bi z vo-
do lahko oskrbovali tudi go-
spodinjstva v sosednji, šent-
jurski občini, v predelu Lu-
terij, Zagaja in Ponikve, o če-
mer se predstavniki obeh
občin pogovarjajo prav v teh
dneh.
Med ostalimi pridobitvami
za praznik je treba omeniti
slovesnost, ki bo v soboto
v Uniorju v Zrečah, kjer bo-
do odprli objekt strojegrad-
nje, ki je tudi še v gradnji.
V ponedeljek bo krajša slo-
vesnost tudi pri novozgraje-
nih ribnikih v Zbelovem, ki
bodo sestavni del razvoj,
rizma v občini. Ena riajv-
pridobitev pa bo brez ^^
odprtje vodovoda v PoJ
V Jerneju so dobili nov,!
lo, v Ločah, kjer bo 15
bra osrednja slovesnost
praznik, pa poslovno stl
vanjski objekt s trgov
Med obema praznikom-
zrasel tudi kulturni dom
Stranicah, v Križevcu sot
zgradili vodovod. V UriK
bo še ena slovesnost, in jj
ob otvoritvi linije trii
v homokinetiki, Coniet
bo slavil 30-letnico obsi
odprli pa bodo pilotne lij
oksidne keramike.
MATEJA PODj
Velenjsifi praznili
v prelomnem letu
Dorekli perspektive občine_^
čeprav je letošnje leto za
občino Velenje na nek način
prelomno, saj se delno že
kažejo rezultati prizade-
vanj za hitrejši razvoj drob-
nega gospodarstva, končno
pa so v občini sprejeli tudi
povsem konkretne ukrepe
za omejitev demografske
eksplozije in začrtali naloge
za dosego boljše kakovosti
življenja, bo praznovanje
minilo predvsem v znaku
športnih in kulturnih sre-
čanj, pa tudi nekaj delovnih
uspehov bodo proslavili.
Tako so v okviru priredi-
tev ob občinskem prazniku
že sredi septembra odprli sa-
mostojno likovno razstavo
Miša Skomška v galeriji Ve-
grada, v nedeljo pa so se
v Lokovici občani pomerili
v veščinah SLO in DS. Iste-
ga dne so imeli v Topolšici
zvezni šahovski turnir, v vož-
nji z dvokolesi pa so se preiz-
kusili invalidi. Prireditve in
slavnosti se bodo nadaljeva-
le jutri. Popoldan bodo na
slavnostni seji podelili i
kete Krajevne skupnosti!
štanj, zvečer pa v šožtl
skem Domu kulture odi
razstavo članov Društva!
leških likovnikov. Pojul
njem bo ob velenjskem jj
ru republiški maraton, vS
rici turnir v malem nogo«
tu, pri Rdeči dvorani pa a
rally mest poimenovanili]
Titu in preizkus spretnost
vožnje mopedistov. V sobi
ob 10. uri bo v velenjski
Kulturnem domu slavna
no zasedanje skupščine!
čine in vodstev družbenoj
litičnih organizacij, kjer I
do podelili tudi letošnja j
činska priznanja in nagraj
Opoldne bodo na sr^
občanov v Krajevni skupi
sti Šalek odprli tudi novo!
novno šolo. Popoldne ista
dne bodo v Konovem svm
no zaključili izgradnjo kdl
skega razdelilnega siste«
ob Skalskem jezeru pa bol
medobčinsko tekmovanje!
najtežjo ribo. Pri Delavk
klubu v Titovem Velenjul
bodo člani orkestra iz pot|
tenega Bjelovara prirel
promenadni koncert. V t
deljo zjutraj se bo ob baz*
v T. Velenju pričel re^
turnir v balinanju, v Zsm
njah pa bo občinsko lov*
tekmovanje v streljanju!
glinaste golobe. V okvirj
reditev ob občinskem PJ
niku Velenja gre šteti M
razstavo inovacij občin V«
nje in Moziije, ki jo bodo|
prli v sredo v Kulturnem^
mu v Titovem VelenjiJ
najuspešnejšim inovatoill
podelili tudi priznanja in 1
B. PIAI
Temeljne
konference J
v večini občin na
močju se ta teden
temeljne kandidacijske »H
ference, na katerih se ool^
jo o tem, koga bodo P''"^!
kot kandidata za novega
na Predsedstva SR Slovjjl
v konjiški občini pa je vf' T
teh konferenc že bila. J
Lotevajo se jih različn®
kateri jih združujejo z obra 1
vo lastnih aktualnih vp^^^^J
drugi že z evidentiranjem^ J
nih kandidatov za člana
sedstva SFRJ iz Slove^jU
tretji spet ostajajo samo pf a
meljnih kandidacijskih KO i
rencah. Po krajevnih s^^^^jjal
stih in temeljnih organiza^^^
združenega dela bi naj t" lA
opravili do sredine m^^^^.jo''!
pred pričetkom pa so P^^j iij
opozarjali na nesmiselno jJ
nepotrebnost tako obs i
postopkov.	jy0Pl
g. oktober 1988
novi tednik - stran 3
sejemska
priznanja
Kazstavljaicem na 12. sejmu
\'se za otroka so prvi dan sejma
podelili priznaja in nagrade.
Tokrat so prvič podelili prizna-
nja za nove igrače. Prejeli so jih:
jMovoles za sestavljivo pohištvo
OPO, Mehano Izola za nove ele-
piente BIMO in za ponjavo, ki je
lahko tudi bisaga. Najvišja se-
jemska priznanja - zlate zibke
- so prejeli: Jože Cank iz Celja za
športni otroški voziček Rocky,
Jutranjska iž Sevnice ter Elan.
podelili so tudi sedem sejemskih
priznanj, ki so jih prejeli: Jeklo-
tehna Maribor, Stanislav Širca iz
Titovega Velenja, Zavod za uspo-
sabljanje invalidne mladine
Kamnik, MTČ iz Čakovca, inva-
lidne organizacije in zavodi za
usposabljanje invalidne mladine
Slovenije, Zdravstveni center
Celje tozd Zavod za socialno me-
dicino in higieno Celje ter Toper
Celje.
Zlate plakete mesta Celje niso
podelili. Srebrno plaketo mesta
Celje je prejela Zveza društev za
cerebralno paralizo Slovenije,
bronasto pa Florjan Miklavčič iz
Domžal. Nagrade za izdelke iz
odpadnih materialov so prejele
vse sodelujoče vzgojno varstve-
ne organizacije: Tončke Čeč,
Anice Cernejeve in Zarja iz Celja,
vzgojno varstveni zavodi iz Ro-
gaške Slatine, Slovenskih Konjic
in Kočevje.
Skupnost otroškega varstva
Slovenije je za igračo leta progla-
sila otroški voziček iz sestavljive-
ga programa OPO, ki ga izdeluje
Novoles. Podelila pa je tudi na-
grade z znakom dobra igrača in
posebno priznanje oblikovalcu
Borštnerju iz Tosame Domžale
za oblikovanje paketa za do-
jenčke.	^
MBP
Organizacije brez vpliva
¥ ceUskI ZK ¥se manj članov
v celjski občini je v zad-
njem letu in pol izstopilo iz
zveze komunistov 487 čla-
nov (v letošnjem prvem pol-
letju 303), črtanih je bilo
230, izključenih 8, sprejetih
pa samo 45. Ko so na seji
občinskega komiteja oce-
njevali te številke, so ugo-
tavljali, da zlasti letos člani
izstopajo predvsem zaradi
političnih razmer in dogod-
kov v Jugoslaviji in ne toli-
ko v Sloveniji ali lastnem
okolju. Med razlogi, ki so
jih člani sami navedli ob iz-
stopu, pa še vedno prevla-
dujejo višina članarine,
osebni razlogi in neučinko-
vitost zveze komunistov
v družbi.
Komite je sicer izrazil za-
skrbljenost nad obsegom iz-
stopov, črtanj in izključitev,
ki so celjsko občino pripelja-
li s četrtega na peto mesto po
deležu članstva v Sloveniji,
še bolj pa zaradi skromnega
prihva mladih. Medtem ko je
na politična dogajanja v Ju-
goslaviji težko vplivati, pa bi
z resnejšim delom z mladimi
gotovo lahko naredili korak
naprej.
Bolj kot gibanje članstva
v občini pa kaže na slabosti
v delovanju komunistov
analiza o delovanju osnov-
nih organizacij. V Celju so
takšno analizo naredili prvi
v Sloveniji. Kljub očitkom,
da ni bila narejena na visoki
strokovni ravni, jasno kaže,
da z delom osnovnih organi-
zacij v občini ne morejo biti
zadovoljni. Osnovne organi-
zacije se premalo sestajajo,
razprave so le redko vsebin-
ske, lotevajo se obrobnih
problemov, ob tem pa večina
članov molči. Več kot 90
ostotkov osnovnih organiza-
cij seje v raziskanem obdob-
ju sestalo zgolj na pobudo
občinskega aU centralnega
komiteja. Očitno torej ni
lastnih pobud in reševanja
lastnih problemov - dokler
ni že prevroče.
Ob tem so na seji komiteja
ponovno opozorili na po-
trebne spremembe v meto-
dah dela, če hočejo stopiti
korak po poti prenove. Os-
novne organizacije so skoraj
brez vsakršnega vpliva, še
zlasti v primerjavi z avtorite-
to (manj občinske organiza-
cije) centralnih komitejev
zveze komunistov Slovenije
in Jugoslavije. »Sestopanje
z oblasti« bo torej potrebno
opraviti na teh ravneh, pri
njihovih metodah dela.
MILENA B. POKLIC
Skrb za zdravje naših otrok
Skrb za lastno zdravje,
učinkovito in cenejše zdrav-
stveno varstvo ter boljše
zdravje ljudi je cilj gibanja
»Zdravje za vse do leta 2000«,
ki ga je že pred desetletjem
prejela Svetovna zdravstve-
na organizacija. Pri nas se
v to gibanje pozno vključuje-
mo, potrebe pa so ob narašča-
nju obolevnosti in predragem
zdravstvenem varstvu, ki ga
ne zmoremo več, vedno večje.
Skrb za zdravje se pričenja že
pred otrokovem rojstvom, ni-
koli pa ni več mogoče povsem
nadoknaditi tistega, česar ni-
smo pridobili ali smo izgubili
v otroških letih.
Ta spoznanja so vodila tudi
vse bolj aktivno Komisijo za
zdravstveno vzgojo pri delav-
skem svetu Zdravstvenega
centra Celje in Zavod za social-
no medicino in higieno Celje,
ki sta ob letošnjem sejmu Vse
za otroka skupaj pripravila re-
publiški posvet na temo »Vsi
za zdravje - zdravje za vse.« Na
njem je sodelovalo blizu 100
zdravstvenih delavcev, vzgoji-
teljev in učiteljev. Spregovorili
so o skrbi za lastno zdravje,
o preprečevanju črevesnih na-
lezljivih bolezni, kajenja in
nezgod, ki so med šolaiji na
prvem mestu kot vzrok umrlji-
vosti. Vse to so Dodročja, s ka-
terimi se srečujemo tako rekoč
vsak dan in kjer je z vzgojo in
zdravstveno preventivo mogo-
če veliko doseči. Nekaj je tudi
že bilo narejenega, saj ocenju-
jejo, da se vedno več ljudi od-
loča za zdrav način življenja.
Otroke moramo tega naučiti.
Organizatorja posveta pa sta
na sejmišču pripravila tudi
zdravstveno vzgojno razstavo,
na njihovem razstavnem pro-
storu se je mogoče vsak dan
pogovoriti s strokovnjakom,
predvajajo videokasete in dia-
pozitive, učenci in učitelji
srednje šole za gostinstvo in
turizem pa prvič predstavljajo
pripravljene jedilnike zdrave
prehrane. V soboto ob 9. uri pa
bo pogovor s profesoijem Dra-
gom Ulago in dr. Teodoro
Medved-Berk prav tako o zdra-
vem športnem načinu življe-
nja. Pogovor bodo vodili člani
novinarskega krožka Osnovne
šole Fran Roš iz Celja.
MILENA B. POKLIC
Razcvet obrti
z obratovalnicami nova delovna mesta
v konjiški občini so z dolgo-
ročnimi in srednjeročnimi do-
kumenti opredelili pospešen
razvoj drobnega gospodar-
stva v zasebnem in družbe-
nem sektorju. Pripravili so
tudi podrobno študijo o mož-
nostih razvoja drobnega go-
spodarstva, lani pa tudi okro-
glo mizo na to temo, kjer so
sprejeli vrsto predlogov in
sklepov, da bi spodbudili nje-
gov hitrejši razvoj. Izvajanje
teh sklepov so pregledali na
včerajšnji seji Izvršnega
sveta.
Eden od kazalcev razvoja
drobnega gospodarstva je tudi
rast števila rednih obrtnikov in
števila zaposlenih delavcev pri
obrtnikih. V občini je zdaj 258
obrtnikov, medtem ko jih je bi-
lo še leta 1985 le 224. Pri njih je
zaposlenih 328 delavcev, leta
1985 jih je bilo 246. Opaziti pa
je tudi, da zadnje čase narašča
število popoldanskih obrtni-
kov. Teh je bilo do sredine leta
prijavljenih 72. V občini oce-
njujejo, da bodo spremembe
zakona o obrtni dejavnosti in
zakona o davkih občanov pozi-
tivno vplivale na razvoj drob-
nega gospodarstva zasebnega
sektorja. Zakon o obrtni dejav-
nosti, ki naj bi bil sprejet že
letos, bo omogočal opravljanje
več glavnih dejavnosti in zapo-
slovanja do deset delavcev
brez posebnega soglasja. V za-
konu so predvidene tudi neka-
tere poenostavitve pri pridobi-
vanju obrtnih dovoljenj in po-
dobno.
V konjiški občini opažajo še
vedno veliko pomanjkanje sto-
ritvenih obrti, medtem ko je na
primer avtoprevoznikov že kar
preveč. Tudi gostincev je vse
več v občini in še vedno je pri-
sotna prevelika koncentracija
obrtništva v večjih centrih.
Z vidika skladnejšega razvoja
krajevnih skupnosti pa bo po-
trebno v bodoče razvijati in po-
speševati obrtno dejavnost
v manj razvitih predelih obči-
ne. Z namenskim usmerja-
njem sredstev v okviru samo-
upravnega sklada pa bo mogo-
če zagotoviti hitrejši razvoj
drobnega gospodarstva tako
v zasebnem kakor tudi v druž-
benem sektorju in odpiranje
novih delavnic, kar je tudi zelo
pomembno.
MATEJA PODJED
Znanje je treba nagrajevati
v Šentjurju spet razpis nagrad za Inovacije_
člani šentjurskega občin-
skega sindikalnega sveta so
Ustanovili posebno komisi-
jo za inovativno dejavnost,
^^ je v sodelovanju z občin-
sko raziskovalno skupnost-
jo te dni razpisala nagrade
^a inovacije v letu 1987. Pri-
hodnjo pomlad^naj bi pode-
lili nagrade za inovativne
dosežke delavcem v letoš-
Jijem poslovnem letu, po-
'cm pa bodo v Šentjurju
^nanje in samoiniciativnost
"elavcev sproti spremljali.
Delo občinske raziskoval-
skupnosti je namreč zad-
'^Ji dve leti na področju ino-
vativne dejavnosti povsem
Zamrlo, zato so v občinskem
^'ndikalnem svetu tudi pred-
'^Sali, da bi skupaj preverili
Posamezne pravilnike o ino-
^^tivni dejavnosti v delov-
nih organizacijah. Za pomoč
pri tem delu so zaprosili tudi
republiške sindikate, saj me-
nijo, da bodo z načrtnim
vzpodbujanjem inovativne
dejavnosti med delavci dose-
gli boljše gospodarske rezul-
tate.
Komisijo za inovativno de-
javnost pri občinskem sindi-
kalnem svetu bodo na pr-
vem zasedanju potrjevali tu-
di delegati občinske skup-
ščine, v sindikatu pa so se
povezali še s socialistično
zvezo, ki naj bi vzpodbudila
delovanje občinske razisko-
valne skupnosti. Sicer pa
v Šentjurju ugotavljajo, da
v nekaterih delovnih organi-
zacijah le spremljajo inova-
tivna prizadevanja svojih de-
lavcev, vendar pa za načrtno
vzpodbujanje te dejavnosti
doslej ni bilo dovolj nareje-
nega.
Prav tako je v občini pre-
malo skrbi za načrtno ka-
drovsko politiko, v sindikatu
pa se zavzemajo za odpiranje
novih delovnih mest, ki bi
jih zasedli visoko usposob-
ljeni strokovnjaki. Ob tem
pa so člani občinskega sindi-
kalnega sveta opozorili še na
rastoče število brezposelnih
v občini, ki zdaj že presega
250 iskalcev zaposlitve. Med
njimi je večina mladih delav-
cev, vse bolj pa se pred sindi-
kalne aktiviste postavljajo
tudi naloge o zagotavljanju
možnosti prekvalificiranja in
kasnejšega zaposlovanja de-
lavcev, ki zaradi prestruktu-
riranja gospodarstva posta-
jajo tehnološki višek.
IVANA STAMEJČIČ
Razmere v iViielfarni
obravnaval sindilcat
Da v Mlekarni v Arji vasi
bijejo plat zvona, smo pisali
že v prejšnji številki Nove-
ga tednika. Minuli teden so
razmere v tej delovni orga-
nizaciji obravnavali tudi
člani občinskega sindikal-
nega sveta v Žalcu.
Sindikat seje v obravnavo
razmer v Mlekarni vključil
med prvimi, ne le zaradi gro-
zeče izgube, temveč tudi za-
radi izredno nizkih osebnih
dohodkov tamkajšnjih de-
lavcev. 96 delavcev oziroma
28,5% vseh zaposlenih v Mle-
karni prejema manj kot 40
starih milijonov neto oseb-
nega dohodka. Zato so
s sklepom samoupravnih or-
ganov za avgust določili mi-
nimalni neto osebni doho-
dek v višini 36 starih milijo-
nov in vsem delavcem, ki so
prejemali manj, to je okrog
50 zaposlenih, izplačali raz-
liko.
Na seji občinskega sindi-
kalnega sveta so zato med
drugim sklenili,- da naj izpad
dohodka pri prodaji kon-
zumnega mleka pokrivajo
banke iz dohodka, šele po-
tem naj ponovno razmišljajo
o uvedbi sanacijskega po-
stopka. Asortiman proizvod-
nje, je nadalje rečeno v skle-
pih, treba prilagoditi tako,
da bo izguba pri tekoči proiz-
vodnji čim manjša, oskrba
s konzumnim mlekom pa
naj bo takšna kot lani, če-
prav so sedanje zahteve po-
trošnikov in trgovcev večje
za dobro polovico. Predstav-
niki Mlekarne so skupaj
s člani občinske sindikalne
organizacije tudi zahtevali,
da se razmere v Mlekarni
obravnavajo kot regijski pro-
blem, saj gre za oskrbo 400
tisoč prebivalcev z mlekom
in mlečnimi proizvodi. Na
seji so predlagali tudi ponov-
no aktiviranje družbenega
sveta v tej delovni organiza-
ciji ter obenem menili, da bi
morali razmišljati o znižanju
marže v trgovinskih organi-
zacijah. IRENA BAŠA
Nenaden »nuč« Gorbačo¥a
Dogodki v minulih dneh so ponudili priložnost, da nada-
ljujemo »razpredanje« iz prejšnjega tedna o sovjetski pere-
strojki. Za kremeljskimi zidovi so se namreč dogodile
nenadne in nepričakovane kadrovske spremembe, ki bi
jih lahko označili kar za pravcati puč Mihaila Gorbačova.
Toda posežimo še za trenutek v dogodke pred tem, s^j so
bili nemara odločilen povod za radikalen nastop Gorba-
čova. Pred nedavnim se je sovjetski voditelj (zdaj ne več
samo partijski) mudil v sibirskem Krasnojarsku, sicer
kraju, kjer je nameščen za ZDA sporni radar. Ob njegovem
govoru s sicer odmevnimi zunanjepolitičnimi pobudami
se tokrat ne bomo mudili, pač pa ob tamkajšnji izkušnji, ki
je na Gorbačova očitno močno delovala.
V	stikih s povprečnimi ljudmi na oddaljenem koncu
prostrane Sovjetske zveze seje namreč nazorno prepričal,
da še po treh letih in pol njegove perestrojke ali »druge
revolucije«, kot jo je sam imenoval, ljudje nimajo od nje
nobenih otipljivih koristi. »Glasnosti«, javne kritičnosti,
imajo sicer nekaj več, a zato toliko bolj glasno izražajo
nezadovoljstvo nad poraznim življenskim standardom.
Kot pravijo, nastopi v lotevanju vsakega podviga trenu-
tek, ko se volja zamaje pred težavnostjo nalog, ki jih je
treba storiti. Kmalu po vrnitvi iz Krasnojarska je Gorba-
čovjavno dejal: »Izgubljamo bitko«, in obenem, da »delni,
izolirani ukrepi ne bodo nikdar popeljali države iz stagna-
cije«. Že čez nekaj dni pa je naglo sklical izredni plenum
partijskega centralnega komiteja, nato pa se je sešel še
vrhovni soviet.
V	slabih dveh urah zasedanja obeh teles je Gorbačov
(seveda je spremembe pripravil on sam) zamenjal šest
visokih funkcion^ev, vključno s predsednikom Andre-
jem Gromikom in sam postal predsednik države. Izid
kadrovskih rokad v grobem - zmanjšanje vpliva komiteja
državne varnosti (KGB) in pomik na stranski tir najmoč-
nejšega predstavnika konzervativne partijske struje
Jegorja Ligačova. Na njegovo mesto v ideološki komisiji
(ki po tradiciji avtomatično pomeni položaj partijskega
človeka številka dve) je prišel zanesljiv zaveznik Gorba-
čova Vadim Medvedev, doslej zadolžen za odnose z vzhod-
noevropskimi državami. KGB pa poslej sploh nima več
predstavnika v politbiroju.
Skratka z vsemi kadrovskimi menjavami sije Gorbačov
izdatno utrdil svoj položaj, partijsko vodstvo pa naj bi bilo
poslej enotno za njegovo politiko perestrojke. Še
pomembnejše od »čistke« v politbiroju pa so v resnici
strukturalne spremembe organov, ki pomenijo prvi korak
Gorbačova v ločevanju partije od odločanja v gospodar-
stvu.
Doslej je sovjetsko gospodarstvo nominalno vodila vrsta
vladnih ministrov, v resnici pa deset »nedotakljivih«
oddelkov centralnega komiteja, ki so »nadzorovali« delo
ministrov. Podobna paralelna struktura obstaja na vseh
ravneh sovjetske vlade. Zdaj resnična moč prehaja iz par--
tijskih teles v ministrstva. »Vodenje« gospodarstva bo
zaupano le še dvema komisijama centralnega komiteja
- za kmetijstvo (vodil ga bo Jegor Ligačov, a je vprašanje,
kako dolgo) in za družbeno-ekonomsko politiko na čelu
z zaveznikom Gorbačova Nikolajem Sliunkovom.
Močno je spremenjena tudi struktura samega central-
nega komiteja, v katerem ni več sekretariata, ki naj bi bil
izvrševalec dnevnih zadev za politbiro. V centralnem
komiteju naj bi zdaj veljal nekakšen kabinetni sistem, kjer
bi bile odgovornosti vsakega posameznika točno dolo-
čene.
Javni učinek zasedanja obeh teles je bil izjemen. Pra-
vijo, da so dela v Moskvi zastala v pričakovanju izida. Ob
koncu pa je zavladalo pravcato olajšanje, zlasti med inte-
lektualci, ki že nekaj časa govore o koncu pomladi pere-
strojke.
V sizifovskem delu Gorbačova pa na vsakem koraku ne
zmanjka tistih neskončnih »toda«... S partijsko reorgani-
zacijo na vrhu v prid perestrojke, je Gorbačov napravil
izjemen korak, od tod do neposrednih učinkov v »bazi« pa
je še dolga in vijugasta pot. Kot smo že dejali v prejšnjem
zapisu, je najtežji posel, ki čaka Gorbačova (najverjetneje
pa njegove naslednike, kajti poslej bodo funkcije omejene
z dvema petletnima mandatoma) je slejkoprej ločitev par-
tije od države in gospodarstva, kar pa je v sovjetskem
sistemu praktično še utopija. Gorbačov seje te naloge lotil
z nenavadno taktiko, ki je zbegala zlasti zunanje opazo-
valce. Zdi se namreč, da se partija še tesneje spaja
z državo. Tvegali pa bomo ugotovitev, da je Gorbačov to
pot izbral kot trenutno edino možno za zaostrovanje partij-
ske odgovornosti, saj partija tako ne bi bila več »siva
Šminenca« v ozadju države. Brez uveljavljanja pobude in
motivacije »navadnih« državljanov v političnem in gospo-
darskem življenju (kar pomeni med drugim tudi izražanje
alternativnih pogledov) pa bodo tudi vse partijske rokade
Komunisti željni informacij
v teh dneh naj bi se v šentjurski občini začeli sestanki
osnovnih organizacij Zveze komunistov Slovenije po delov-
nih organizacijah in krajevnih skupnostih, saj so sekretarji
na posvetu, ki ga je pripravila občinska organizacija komu-
nistov, ugotovili, da članstvo pogreša informacij o trenut-
nem družbenopolitičnem in gospodarskem dogajanju
v republiki in državi.
Sekretarji so se na posvetu seznanili z družbenopolitič-
nimi in gospodarskimi razmerami pri nas, te informacije pa
bodo na sestankih osnovnih organizacij prenesli tudi osta-
lim komunistom. Menijo, da je članstvo seznanjeno z doga-
janjem pri nas le iz sredstev javnega obveščanja, kar tako
komunistom kot nekomunistom že dolgo ne zadošča. Okto-
brski sestanki osnovnih organizacij Zveze komunistov
v šentjurski občini pa bodo tudi priložnost, da komunisti
spregovorijo o svojem, čedalje večjem nezaupanju do ver-
balnih napadov na Slovenijo.
DRAGO SLAKAN
4. stran - novi tednik
6. oktober lq,>,i
Obresti - odlog plačil za deset dni
Mrota bančniška tema so revalorizacUske stopnje obresti
Je stanje v bančništvu res
tako težko ali pa je gospo-
darstvo nerealno pri svojih
zahtevah, se je spraševal
eden članov izvršilnega od-
bora Ljubljanske banke
Splošne banke Celje na zad-
nji seji odbora ob obravna-
vi vroče teme - povišanih
obresti, ki jih ponekod ne
zmorejo več odplačevati.
S strani poslovodnega od-
bora LB-SB Celje so večje
organizacije združenega de-
la. ki so bile pri banki zadol-
žene celo leto, dobile zagoto-
vilo, da jim bo banka denar
vrnila, če bodo dokazali, da
so bili zaradi julijskih (895%)
obresti oškodovani.
Srž problema je pri prošnji
o odlogu plačil obresti in pri
rctrogradnosti ukrepa, saj bi
v organizacijah, ki so julija
najele kredite, tega zagotovo
ne storili, če bi objavljene re-
valorizacijske stopnje 231 ne
spremenili na 895%. Po stro-
škovni plati bi bilo namreč
smotrneje zapreti vrata to-
varn, kot pa si nadeti takšno
obrestno zanko okrog vratu.
To seveda velja le za tiste, ki
so vzeli kredit julija, ko je bil
denar nenormalno drag,
medtem ko je bila prej pov-
prečna obrestna mera še
vedno nižja od inflacije.
Specifičen je ta problem
v kmetijstvu, kjer kmetijska
osnovna proizvodnja ne ra-
ste tako hitro kot inflacija in
kjer, v ilustracijo, kar 61 od-
stotkov trenutne proizvodne
cene živine sestavljajo obre-
sti. V kmetijstvu pa tudi ne
vedo, kako od kmetov izter-
jati tako drastično povečano
revalorizacijsko stopnjo, saj
so bile vse poslovne odloči-
tve in pogodbe sprejete in
sklenjene na osnovi revalori-
zacijske stopnje 231%, ki je
bila objavljena v začetku ju-
lija. To velja tudi za menično
poslovanje in kratkoročne
kredite. Zaradi tega in tudi
dolgotrajne suše, ki je
v kmetijstvu povzročila iz-
jemno škodo, se je sestal tu-
di odbor za finance pri plan-
sko poslovni skupnosti
SOZD Hmezad SOZD Merx,
ki je Izvršilnemu odboru
banke predložil prošnjo
o brezobrestnem odlogu pla-
čila julijskih revalorizacij-
skih in realnih obresti do
konca septembra 1988 (za
kmetijstvo v celoti, za ostalo
gospodarstvo pa 50 odstot-
no). Banki so tudi predlagali,
naj bo politika realnih
obrestnih mer taka kot do-
slej in naj se prilagaja ceni
denarja, ki vlada na trgu, ro-
ke obračuna in plačil pa naj
banka dogovori z vsako čla-
nico posebej. Prav tako naj
bi banka izdelala program
pomoči za odpravo posledic
suše.
Stališče poslovodnega od-
bora LB-SB Celje je, da je
retrogradnost predvsem pro-
blem pravne urejenosti in
malo verjetno je, da bi go-
spodarstvo v svojih zahtevah
uspelo (tudi člani 10 so po-
udarili, da bi tudi v bolj prav-
no urejeni državi kot je naša,
lahko kaj dosegU). Tudi od-
pis obresti v kmetijstvu ni
možen, četudi so težave v tej
panogi povsem specifične.
Poslovna politika banke mo-
ra temeljiti na enakih pogo-
jih za vse ustanoviteljice, za-
Na izvršilnem odboru so
tudi sklenili, da delovni or-
ganizaciji EMO zaradi pere-
čega likvidnostnega položa-
ja odobrijo podaljšanje
dveh medmesečnih kredi-
tov, seznanili pa so se tudi
z izvedeniškim mnenjem
o stanju proizvodnje kro-
gličnih ležajev v celjski Žič-
ni, ki sta ga pripravila dok-
torja Janez Peklenik in Mi-
ha Junkar iz ljubljanske fa-
kultete za strojništvo.
V analizi priporočajo, da bi
morala Žična za dosego 2,5
milijona kosov ležajev let-
no kupiti nove stroje za tr-
do obdelavo, izbrati pa tudi
ustreznejšo varianto izdela-
ve obročev iz cevi, namesto
iz polnih palic, kar sedaj za-
vira proizvodni proces in
povzroča velike materialne
stroške.
to bi se morale akutne težave
v kmetijstvu reševati v okvi-
ru predvidene gospodarske
politike in ukrepov (kom-
penzacije ipd.), kar naj bi ve-
ljalo za vse panoge, kjer dela-
jo pod objektivno težjimi trž-
nimi pogoji.
V odpravljanje posledic
suše se bo banka vključila
s pomočjo Združene banke,
preko katere bo na osnovi
ocen, ki jo bodo o škodi po-
sredovali posamezni izvršni
sveti, sprožila postopek
o združevanju sredstev.
Mnenje kmetijcev je, da je
postopek predolg, odgovor
banke pa, da bi pri vsej zade-
vi morali razmejiti vlogo, ki
jo ima pri odpravljanju to-
vrstnih posledic poslovno
bančništvo in zavarovalni-
štvo.
Na izvršilnem odboru so
sprejeli odlog plačila obresti
do 10. oktobra, predlagali pa
so tudi, da naredijo natančne
izračune, koliko je kdo izgu-
bil zaradi julijskih obresti.
Člani odbora so tudi spraše-
vali o usodi plačil obresti na
sredstva na vpogled, kar bi
lahko bila likvidnostna
injekcija gospodarstvu in
dobili odgovor, da letos tro-
mesečnega obračuna teh
obresti ne bo, po ceni R pe-
tin pa se nam tromesečni
obračun obeta prihodnje
leto.
RADO PANTELIČ
Janez Zahrastnik, direk-
tor Tovarne papirja Rade-
če ob Dnevu papirničarjev
o trenutnem poslovanju
tovarne:
■ Splošne gospodarske
razmere tudi nas niso ob-
šle, a kljub temu so naši
poslovni rezultati solidni,
kar je predvsem zasluga
naše poslovne naravnano-
sti. 40 odstotkov naših pro-
izvodov izvažamo na naj-
zahtevnejša tržišča. Seveda
ne smemo prezreti, da smo
proizvajalci specialnih pa-
pirjev, samolepilnih papir-
jev in vrednostnih papir-
jev, tako da je naša proiz-
vodnja sorazmerno majh-
na. vendar pomembna po
svoji specialnosti in edino-
sti. Nasploh pa za celotno
papirno industrijo velja, da
je to ena uspešnejših panog
pri nas in kar je najpo-
membnejše, celotni izvoz
na zahodni trg se je po-
večal.«
Pomembna
odločitev
Septembra so se delav
šentjurskih Toprovih tn*^'
dov Moda in Elegant ria "i
ferendumu odločili za zd/
žitev v enovito temeljno n""
ganizacijo združenega (jJ"
Elegant, s tem pa je
na tudi gradnja nove proj, |
vodne dvorane ob zdajšniji,!
proizvodnih prostorih El i
ganta.
V Šentjurju so se za zdru^,
tev obeh tozdov zavzemali ^^
ves čas sanacijskega postop.
ka v Topru, saj menijo, da bo
s tem omogočeno racional.
nejše poslovanje. V Topr^
bodo v šentjurskem to2(iy
Elegant ohranili iste proi^.
vodne programe na prenov.
Ijeni tehnologiji, računajo pj
da bo ob enoviti samouprav;
ni organiziranosti prišlo do
fizične združitve proizvod.'
nje v Elegantu že v začetku
prihodnjega leta.
IS
RAZPIS TEKMOVANJA V
ARANŽIRANJU IZLOŽB
DEP - Celje, Sekcija aranžerjev in ČGP Delo, TOZD
Novi tednik, razpisujeta tekmovanje v aranžiranju
izložb v Celju na temo:
CELJE, MESTO DOMAČEGA FILMA
Tekmovanje bo potekalo po pravilniku o ocenjeva-
nju izložb v času Tedna domačega filma v Celju, ki
bo od 8. do 15. 11. 1988.
Rok prijave tekmovalnih izložb je do 27. 10. 1988, na
naslov:
DEP Celje
Sekcija aranžerjev Ul. Ivanke Uranjekove 4, 63000
Celje
Rok izdelave izložb je do 5. 11. 1988. Tekmovalne
izložbe morajo ostati do konca prireditve TDF, to je
15. 11. 1988. Nagrade za najboljše izložbe bodo:
1.	nagrada 400.000 din
2.	nagrade 300.000 din
3.	nagrada 200.000 din
DRUŠTVO EKONOMSKIH PROPAGANDISTOV CELJE
KADROVSKA SLUŽBA
DO »VLADO BAGAT«,
TOZD - TRGOVINA ZADAR,
objavlja
OGLAS
za prosta dela in naloge
serviserja šivalnih strojev
za servisno delavnico Maribor, podružnica Celje
-	1 izvrševalec za nedoločen čas
POGOJ:
VKV ali KV precizni mehanik
SSS strojni tehnik ali elektrotehnik,
oziroma V. ali IV. stopnja usmerjenega izobraževanja
strojne ali elektro stroke
Vozniški izpit B kategorije.
Rok prijave 8 dni od dneva objave oglasa.
Prošnji priložite dokazilo o končani izobrazbi ter
dostavite na naslov: »RO VLADO BAGAT OOUR
-	TRGOVINA ZADAR«
TOZD ELEKTRODISTRIBUCIJA
CELJE
Vrunčeva 2 a, 63000 CELJE
razpisuje prosta dela in naloge
vodenje DE gospodarsko računske
službe
Pogoji:
-	da je dipl. ekonomist ali ekonomist
-	da ima 5 let delovnih izkušenj
-	da ima sposobnost za organiziranje in vodenje
dela v teamu, ustvarjalnosti in samoiniciativnosti.
Kandidati naj pošljejo prijave in dokazila o izpolnje-
vanju pogojev v 8. dneh na naslov TOZD.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30. dneh po
končani izbiri. Izbrani kandidat bo imenovan za
4 leta.
Potrojili proizvodnio
Vital z novim koncentratoriem brez
predaha
Odkup in predelava do-
mačih in plantažnih jabolk
sta v Slovinovi temeljni or-
g^anizaciji Vital v Mestinju
v polnem zamahu. Do sredi-
ne decembra naj bi po načr-
tu odkupili 5 tisoč ton tega
sadja, ki je letos dobre ka-
kovosti, sam odkup pa teče
gladko, brez zastojev, okoli
80 ton jabolk dnevno.
Z odkupom in predelavo so
v Vitalu pričeli sredi septem-
bra, jabolka pa so vsa s širše-
ga Kozjanskega območja.
Savinjske doline, Sloven-
skih Konjic in delno z ormo-
škega in ljutomerskega ob-
močja. Do konca septembra
je bilo prevzetih 1250 ton ja-
bolk zgodnjih in srednje poz-
nih sort, po 10. oktobru pa
bodo pričeli z odkupom poz-
nih sort. Sadje prevzemajo
dnevno od 6. do 18. ure, ka-
kovost pa sproti ocenjuje
predstavnik Jugoinšpekta.
Da bi bili kos tolikšnim koli-
činam pri prevzemu in pre-
delavi, so morali v Vitalu se-
zonsko zaposliti osem de-
lavcev.
Cena za kilogram odkup-
ljenega sadja je 220 dinar-
jev, prodajalec oziroma
kmet pa prejme plačilo
v petnajstih dneh.
Najnovejša Vitalova prido-
bitev, koncentrator za sadje,
je v tem času neprestano
v pogonu, težav pri proiz-
vodnji ni. Računajo, da bodo
letos izdelali okoli 500 ton
koncentratov, kar je trikrat
več, kot lani. Od te količine
bodo 80 odstotkov izvozili,
pretežno na tržišče Združe-
nih držav Amerike in Kana-
de. Žal si večjega deviznega
izkupička ne obetajo, ker so
cene na tujem trgu razmero-
ma nizke. Kljub temu naj bi
Vital iz Mestinja z izvozom
ustvaril okoh 400 tisoč dolar-
jev prihodka.
MARJELA AGREŽ
NOVA BANČNA PONUDBA
Dolgoročni namenski depoziti z rokom
vezave 12 mesecev
Ljubljanska banka, Splošna banka Celje uvaja s 1.
10. 1988 novo storitev za občane in sicer DOLGO-
ROČNE NENAMENSKE DEPOZITE Z ROKOM VEZAVE
12 MESECEV. Realna obrestna mera je 8%, poleg nje
pa banka od dneva deponiranja do poteka pogodbe-
nega roka vezana sredstva revalorizira po rasti drobno-
prodajnih cen v tekočem mesecu.
Minimalni znesek vezave je 200.000 din. V primerih,
ko varčevalec zapadle pologe doslej vezane hranilne
vloge veže kot 12 mesečni depozit, je znesek vezave
lahko tudi manjši.
Sredstva so vezana nepreklicno, obračun oziroma pri-
pis pripadajočih obresti pa je konec dobe vezave!
Podrobnejše informacije dobite v vseh naših enotah.
Poračun 3 mesečnih depozitov
Varčevalcem sporočamo, da je bil 30. 9.1988 izveden
poračun za vse depozite, vezane nad 3 mesece, ki so
zapadli v času od uveljavitve zadnje spremembe
zakona do 30. 9.1988. Znesek poračuna in obračunane
zamudne obresti, za čas od zapadlosti depozita do 30.
9. 1988, je banka nakazala na račun varčevalca, ki je
naveden v pogodbi o vezavi.
S tem je banka prilagodila obračun vezanih sredstev
zakonskim določilom.
g. oktober 1988
novi tednik - stran 5
sodelovanje
p 74 požarih
[^etos so poklicni gasilci
M'oda za požarno var-
Lt v Celju sodelovali pri
Jašenju 74 požarov, od te-
L kar pri 67 v celjski ob-
'ini-
fjajveč požarov je bilo
. stanovanjskih objektih,
jgs je, da je šlo pretežno za
ačetne požare, ki pa bi-se
»b neprimerni intervenciji
jjiko hitro razbohotili in
jovzročili veliko škodo.
;ifav v stanovanjskih ob-
{ktih bi pri začetnih poža-
.jti lahko posredovali sta-
jovalci, seveda če bi imeli
jStrezno opremo (jeklenke)
^r če bi jo znali uporablja-
j Tako pa večinoma čaka-
K,na prihod gasilcev.
4lbin Turnšek, podpred-
ijnik Občinske gasilske
(tze Celje:
,Še posebej v mesecu požar-
(varnosti oktobru pripravi-
( več preventivnih pregle-
)V stanovanjskih in delovnih
)jektov ter predavanj za Iju-
.kjer jim poskušamo predo-
j pomen požarne varnosti,
liso takšna predavanja veči-
jnia slabo obiskana, saj Iju-
e smatrajo, da jim takšno
anje ni potrebno, ker imamo
eilce. Če bi bil zloben, bi re-
i da bi vsakemu privoščil
jnjši požar, da bi sprevidel,
iko bi učinkovito lahko sam
irepal, če bi znal. Že pred leti
10 si zadali akcijo 100 tisoč
eventivnih pregledov, s ka-
imi bomo nadaljevali tudi
os. Zraven ponujamo Iju-
m tudi priročne gasilne apa-
ie, ki jih v prosti prodaji ni
)žno kupiti, pri nas pa. Po-
n tudi mi za njih skrbimo,
s so ti aparati dragi, vendar
ga vsaj večja poslopja mora-
imeti. Najbolj nas moti, da
sljudje ob preventivnih pre-
idih lepo sprejmejo in oblju-
0,	da bodo do prihodnjega
iska napake odpravili. Zal
so takšni redki in ko odide-
1,	gre vse po starem naprej,
iliko bo še treba storiti za
reščenost občanov.«
Prane Zorko, vodja preven-
« pri Zavodu za požarno
most v Celju v mesecu po-
me varnosti oktobru:
■Gasilci imajo veliko težav
prejemanjem sporočil o po-
u po telefonu na številko 93.
jhuje je v času, ko ni doma
fžev in se otroci igrajo ter
telefonu sporočajo lažne in-
macije o požarih ali pripo-
iujejo druge neokusnosti,
im pa tudi zasedajo linijo za
mer sporočila^ ko bi šlo za
ličen požar. Zal imamo tu-
feliko primerov lažnih pri-
požarov ali eksplozij je-
lk med starejšimi ljudmi,
si drug drugemu nagajajo,
'aj smo jih odkrili in dali
®da]jnjo obravnavo. Veliko-
jl pride pri prijavi požara tu-
«0 težav, ker sporočevalci
Povejo točnih podatkov ali
'orijo nerazločno ter zmede-
Kaj lahko pride npr. do za-
"jave imen Dobrova in Do-
kajti gasilci se lahko od-
v napačno smer. Ni do-
Itudi, če sporočevalec pove
kraj požara in že spusti
•^Iko. Ni tudi prav, da so
'fočevalci jezni in nejevolj-
^ jih gasilec, ki sprejema
■^tke, popraša 6 dopolnil-
Podatkih. Vsak, ki javi po-
kakšno drugo nesrečo,
pri poročanju zbere in
jasno, glasno in razločno
'snovnejše podatke: kje in
Tako bodo gasilci lah-
^Potovali v pravo smer po-
j 'n z ustrezno opremo ter
® lahko na kraju požara po-
J^vali. Vsaka pomanjklji-
I Pri dajanju podatkov je
Usodna. Predvsem pa
^^tjamo, da linija 93 ni za
^^ prijave in splošne pogo-
.^li iskanje raznih infor-
ampak-izključno za da-
„ podatkov o požaru ali
Ji nesreči, kjer lahko svojo
nudijo poklicni ali pro-
dni gasilci.-
T. VRABL
Jubilej celjske gimnazije
Ob 180-letnicf njene ustanovitve vrsta prireditev
Celjska gimnazija ne spa-
da med tiste, ki so jih v 17.
stoletju ustanovili jezuiti,
pa tudi med tiste ne, ki jih
je rodilo 18. stoletje. Usta-
novljena je bila 1808 leta,
najprej prvi razred. Od ta-
krat, ko je imela 19 učencev,
pa prek let največjega šte-
vila, ki je presegalo tudi ti-
soč dijakov, je šlo skozi nje-
ne razrede veliko pomemb-
nih mož, znanstvenikov, li-
teratov in javnih delavcev.
Zgodovina te, na Sloven-
skem zelo uveljavljene in
priznane šolske ustanove, je
izredno zanimiva. 1895 leta
so ustanovili nižjo gimnazi-
jo, 1919 slovensko realno
gimnazijo, ki je bila v današ-
njih prostorih, 1938 klasični
paralelki, takoj po osvobodi-
tvi osemletno in 1958 leta šti-
riletno gimnazijo.
V novejšem času so 1981
vpeljali usmerjeno izobraže-
vanje, to leto pa je imela šola
kot edina v republiki druž-
boslovno jezikovni in nara-
voslovni matematični pro-
gram. Letos uvajajo dva kla-
sična humanistična oddelka,
s čimer presegajo prejšnji
gimnazijski program. Ta pre-
nova programa ji bo verjetno
tudi vrnila staro ime, kar ob
svoji 180 letnici tudi zasluži.
Celjska gimnazija je v pre-
teklosti odigrala tudi po-
membno nacionalno, druž-
beno in kulturno poslanstvo,
in malokomu je znano, da je
zaradi nje padla avstrijska
vlada.
Med NOB je dala več kot
tristo borcev in več kot 90
njenih učencev je postalo žr-
tev fašizma. Iz vrst celjskih
gimnazijcev sta izšla najbolj
znana partizanska pesnika
Karel Destovnik-Kajuh in
Vladimir Pavšič-Matej Bor
ter vrsta herojev in pomemb-
nih revolucionarjev. Ne gre
pozabiti imen kot so v knji-
ževnosti Anton Aškerc, Ksa-
ver Meško, Fran Roš, med
slikarji Dore Klemenčič-Maj,
Alber Sirk, Gustav Lavren-
čič, oba Lorenčaka, Jelica
Žuža^ med skladatelji pa An-
ton Svab in Gustav Ipavec.
Med znanstveniki, ki so izšli
iz celjske gimnazije so naj-
bolj znani Srečko Brodar,
Vatroslav Oblak, Maks Ple-
teršnik, Pavle Blaznik, Jan-
ko Orožen in še drugi.
Praznovanja v počastitev
180-letnice celjske gimnazije
bodo skozi vse leto, v šoli in
izven nje. Dijaki bodo v šoli
pisali spise o pomenu oblet-
nice, sledile bodo tudi kul-
turne in športne prireditve
ter osrednja slovesnost
v drugem polletju.
Izven šole pa se je knjižni-
ca Edvarda Kardelja že
vključila v praznovanje ča-
stitljivega jubileja na ta na-
čin, daje v prostorih knjižni-
ce pripravila razstavo, kjer je
prikazanih 65 avtorjev, pred-
vsem profesorjev celjske
gimnazije, ki so kot strokov-
ni in znanstveni pisci ponesli
slavo izven meja naše domo-
vine. ZDENKA STOPAR
Savinjski občan
izhaja že deset let
Konec prejšnjega tedna so
proslavili deset let odkar
v Žalcu izhaja občinsko glasi-
lo Savinjski občan, ki so ga
ustanovili zlasti zato, da bi iz-
boljšali kakovost obveščanja
v žalski občini.
Verjetno pred desetimi leti
nihče ni računal, da list po ta-
ko dolgi dobi ne bo izhajal tudi
pogosteje, vendar je pomanj-
kanje denarja storilo svoje in
zaenkrat v občini še ni nika-
kršnih možnosti za dodatno fi-
nanciranje tega časnika, sama
uvedba naročnine pa, kot po-
udarjajo v Žalcu, tudi ne bi bi-
stveno pripomogla k ugodnej-
šemu finančnemu položaju."
Ne glede na vse to je treba priz-
nati, da je časnik, ki že deset
let prihaja v vsak dom v obči-
ni, med ljudmi priljubljen. Tu-
di zato, ker želijo v njem prika-
zati življenjski in delovni utrip
v občini, precej prispevkov je
namenjenih obujanju tradicij
NOB in še bi lahko naštevali.
V vsakem primeru pa bi bilo
prav, ko bi v bodoče še več
pozornosti namenjali komenti-
ranju raznih dogodkov, če je že
težko časovno slediti dogaja-
njem v občini. Pri tem pa bi
morali bolj sodelovati tudi ne-
kateri najbolj odgovorni ljudje
pri skupščini občine, izvršne-
mu svetu in v družbenopolitič-
nih organizacijah ter samo-
upravnih interesnih skupno-
stih.
Na petkovi slovesnosti so se
spomnili številnih sodelavcev
tega časnika, med katerimi ve-
lja najprej omeniti prvega od-
govornega urednika, Lojzeta
Trstenjaka, glavnega uredni-
ka Jožeta Jana in mnogih dru-
gih, ki so si ves čas prizadevali
za čim boljšo kakovost.
V uredništvu Savinjskega ob-
čana je sedaj odgovorni ured-
nik Janez Kroflič, novinarka
je Irena Jelen-Baša, vodja do-
pisništva in tajnica uredništva
pa Vladka Cerovšek. Glavni
urednik je Venčeslav Satler.
Spodbudno je zlasti to, da ima
list precej zvestih, zunanjih so-
delavcev. Savinjskemu obča-
nu pa tudi mi želimo v prihod-
nje še mnogo delovnih
uspehov.
JANEZ VEDENIK
Jernejčani o odpadkih
v Jerneju nad Ločami bo
v novih, svetlih prostorih šo-
le, kjer je tudi prostor za kra-
jevno skupnost in večnamen-
ska dvorana, v nedeljo zjutraj
zbor krajanov, kjer bodo kra-
jani skupaj z občinskimi mož-
mi odločali o usodi odlagališ-
ča za komunalne odpadke
v občini.
V Bezini, kjer je bila prvotna
lokacija, je poskus sprave in
prepričevanja in dokazovanja,
da deponija ne bo ogrožala
podtalnice in onesnaževala
okolja, padel v vodo. Kako se
bodo odločili v Jerneju, je tež-
ko napovedati.
Resnica pa je, se zavedajo tu-
di občinski možje, da nima
nihče rad smeti pred svojim
pragom, zato so veliko denaija
potrošili za študije in analize
o varni deponiji. Lokacija
v Jerneju naj bi bila pod Lični-
co, v zamočvirjeni dolini. Iz-
brali sojo strokovnjaki Smelta
in jo med sedmimi lokacijami
ocenili za najprimernejšo. Pro-
stor je namreč neuporaben za
kmetijske površine, dovolj je
oddaljen od prvih hiš, je tudi
v pogozdenem delu in dovolj
velik. Po oceni Razvojnega
centra Celje bi prostor za ko-
munalne odpadke zadostoval
za 58 let in še potem bi ga bilo
mogoče razširiti. Seveda bi naj
bil prostor dobro drenažiran,
vodo bi lovili v posebne baze-
ne, tako da ne bi zastrupljala
okolice. Deponija je predvide-
na izključno za komunalne od-
padke in ne za industrijske,
kot poudarjajo v občini.
Problem deponije v konjiški
občini je že star vsaj toliko kot
je staro odlagališče pri Sloven-
skih Konjicah, kije nastalo kot
divje, kar na travniku, brez
vsake povprejšnje priprave
zemljišča. Danes to divje odla-
gališče, ki je že prepolno, v res-
nici ogroža bližino reke Dravi-
nje, nevarne pa so tudi izcedne
vode, ki niso ujete. Kupi smeti
so zelo visoki in z njihovega
vrha i^eter raznaša smeti po
bližnjih poljih in gozdovih.
Vse to že vrsto let narekuje
gradnjo novega odlagališča za
komunalne odpadke. »Impro-
vizacij si ne bomo privoščili,«
pravijo na občini, kjer upajo,
da bodo krajani zaupali njim in
strokovnjakom, ki so se odlo-
čili za to lokacijo.
MATEJA PODJED
Deset let skupnega dela
Letos mineva 10 let, kar
so se osnovne šole, vrtci in
glasbena šola v laški občini
organizirale v eno vzgojno
izobraževalno organizacijo
(VIO). Takrat so centralne
šole v Laškem, Radečah in
Rimskih Toplicah s svojimi
podružnicami, šola s prila-
gojenim programom Dušan
Poženel, Glasbena šola
v Radečah z oddelkom v La-
škem in Vzgojno varstveni
zavod v Laškem z enotami
v Radečah, Rimskih Topli-
cah in Zidanem mostu, po-
stali tozdi.
Bolj kot takšen koncept
organiziranja je pomembna
vsebina, ki je narekovala po-
trebo po poenotenju vzgojno
izobraževalne dejavnosti.
zlasti nekaterih oblik moder-
nizacije pouka. Eno od teh,
ki se je pokazala kot izredno
dobra, uresničujejo z občin-
skimi aktivi po posameznih
vsebinskih, oz. predmetnih
sklopih. Prav tako pa so
z eno delovno organizacijo
enotno pristopili k urejanju
splošno pravnih in samo-
upravnih zadev, kakor tudi
finančna in knjigovodska
opravila. Tudi skupne akcije
pri vzdrževanju in investici-
jah in združene amortizacije
so pokazale, da je moč le
v veliki družini. Prav gotovo
pa bi se še našlo kaj skup-
nega.
Milko Vahčič, direktor
VIO občine Laško na podla-
gi dosedanjih izkušenj deset-
letne poti pravi, da se je
skupno delo obneslo, ker so
se šole obračale po njihovo
pomoč (svetovalno delo in
drugo), kljub kritičnosti, da
bi to moralo biti še dosti
boljše, in meni, da so jo zato
sprejeli za svojo.
Obletnico bodo obeležili
delovno. Že v petek so na
šoli v Radečah pripravili od-
prti dan šole. V tej obliki se
bodo v naslednjem tednu
predstavili vsi tozdi, vse do
petka, ko bo svečana seja de-
lavskega sveta VIO, na kate-
ri se nameravajo zahvaliti
s priznanji predvsem delov-
nim organizacijam, ki so ve-
liko prispevale pri uresniče-
vanju njihovega dela.
VLADO MAROT
Kdo bo odstopil naslednji?
Za Francem Šetincem je minuli teden odstopil še Boško
Krunič, ki je bil do 29. junija letos prvi mož (prvi med
enakimi - z enoletnim mandatom) v predsedstvu CK ZKJ.
Obrazložil je, da je premalo naredil, da bi v naši družbi
živeli bolje; dodal pa je, da že tri mesece doživlja nenehne
nenačelne in neargumentirane napade nase, da ga neka-
tera javna občila klevetajo in mu onemogočajo delo kot
članu najvišjega političnega vodstva. Tako je bilo Kru-
niču, ki je solidarnostno napadan od Srbov in Črnogorcev
vse od 9. julija, vsega dovolj. Znova se je potrdilo, da so
jugoslovansko kadrovsko politiko začeli voditi na ulici.
Moč ljudskih množic je eno od del Edvarda Kardelja.
Prav gotovo pa si avtor ni predstavljal več takšne množice,
pred katero nas spreletava srh. Zlepa ne bom pozabil
prizora te dni v prijetnem dolenjskem zdravilišču, ko smo
zvečer sedeli pred TV zaslonom. Na njem so se na »solidar-
nostnem mitingu« s Srbi in Črnogorci »s Kosova in iz
Metohije« (ta neustavna kategorija, ki je skoraj enako
škodljiva kot geslo Kosovo republika - le da se za slednje
gre v zapor - je postala uradno geslo srbskih javnih občil)
pojavili bradati mladeniči z značilnimi kapami, z opasači.
»Saj to je kot med vojno, bognasvaruj, samo še kokarde
jim manjkajo in bodala za pasom,« je vzkliknil starejši
moški, zvit od revmatizma, »tega že ne bom več gledal!«
Ogorčen je zapustil TV sobo. In ni bil sam. Tudi drugim, ki
so odšli, so se verjetno vrinili v spomin krvavi prizori
četniških in ustaških obračunov z ljudmi. Tokrat solidar-
nostni shodniki na TV zaslonu še niso imeli orožja, zahte-
vali pa so ga že.
Petar Matic, Dušan Pekič, Franc Šetinc, Boško Krunič.
En odpoklic, trije odstopi, ki pa še ne pomenijo, da se je
kadrovski vrtiljak že ustavil. Kdo bo naslednji? se sprašu-
jejo po Jugoslaviji. V Srbiji so jim odgovori že jasni: to bi
morali biti Azem Vllasi, Kole Shiroka, Josip Vrhovec, Jože
Smole, Milan Kučan, Stane Dolanc in drugi, ki jih naska-
kujejo solidarnostni pohodniki na transparentih in jih
žalijo z vzkliki. Civilizacijo oziroma pohod v 21. stoletje
pač razumemo vsak po svoje. In če bo srbski narod še
naprej krojil kadrovsko politiko za vso Jugoslavijo, bo le
še malo tistih, ki bodo pripravljeni delati v najvišjih držav-
nih in družbenopolitičnih telesih. Sicer pa imajo morda
v SR Srbiji že pripravljeno zamenjavo, če se nihče drug ne
bo javil, še za Milanka Renovico, Ivana Brigiča, Ivico
Račana in druge, ki menda tudi že razmišljajo o odstopu
ali so ga celo že - po neuradnih virih - ponudili.
Nič čudnega, če je prevzel poveljstvo na Kosovu - zdru-
ženemu odredu milice ZSNZ navkljub - Miroslav Šolevič,
član zdaj že slovitega odbora iz Kosovega polja. Ukazal je
dijakom in učencem srbskih šol, naj bojkotirajo pouk,
dokler ne, bo 17. seje CK ZKJ. In so mladi seveda takoj
ubogali. Že en teden jih ni bilo v šolo. Niso sicer imeli
Cankarjeve enajste šole pod mostom, ampak so imeli šolo,
polno strahu in sovraštva, na ulicah. In prav Miroslav
Solevič je tisti,ki se s somišljeniki na ves glas ogreva za
urejeno državo. Šola je očitno po njegovem mnenju nekaj
zunaj sistema.
Je to mogoče, Franček?
Ves teden je po Jugoslaviji še odmeval odstop Franca
Šetinca. Ni še jasno, ali je njegov odstop predsedstvo CK
ZKJ sprejelo; javnost, je za zdaj obveščena le o tem, daje
predsedstvo sprejelo Kruničev odstop, besedice pa še ni
bilo o Šetincu.
Spoštujem Franca Šetinca kot časnikarja, publicista in
politika. Zmeraj je bil za zgled tudi po svoji poštenosti. In
res je, da so mnogi menili, ko je Franček odhajal v Beo-
grad, daje premehkega srca, preobčutljiv in premalo zvit,
da bi bil kos raznim igram in igricam, ki so jih sposobni
dolgoletni poklicni politiki, zlasti živeči v jugoslovanski
metropoli. Izkazalo seje, da so bila ta mnenja dokaj točna.
Še zlasti pa je Franca Šetinca motilo to, da pač ni mogel
v nebotičniku CK ZKJ uveljaviti svojega garaškega
načina dela.
Pa vendar je njegov obisk na Kosovu - neposreden
povod za Šetinčev odstop - vnesel celo vame senco
dvoma. Zakaj? Najkrajše rečeno:
Franc Šetinc (o pisanju Jedinstva, dnevnika v srbohr-
vaščini, ki izhaja v Prištini v nekaj tisoč izvodih): »Res sem
prenočeval v Brezovici (najbolj znano kosovsko letovišče,
ljubitelji smučanja se ga spomnijo tudi po državnem
prvenstvu v alpskem smučanju - op.p.), ki je blizu Pri-
zrena in v občini Štrpce, kjer sem bil na obisku. Ob prvem
jutranjem svitu sem se povzpel na Šaro, kar je bil moja
davna želja. Mar so tudi prelepe gore okužene z naciona-
lizmom?«
_ Odgovor Jedinstva: »Franc Šetinc se ni sprehajal po
Šari, ampak je na jutranjem sprehodu ustrelil gamsa, kije
bil ocenjen z 80 točkami, imel je dovoljenje za odstrel, za
gamsa je plačal 61 starih milijonov. Vse to je dokazljivo
z računom.«
Zak^ Franc Šetinc, strasten lovec, kot jih je malo v Slo-
veniji, v sporočilu za slovensko (in jugoslovansko) javnost
ni povedal, da je jutranji sprehod po Sari končal z učinko-
vitim lovskim strelom, s čimer se je znova dal v zobe
svojim nasprotnikom, mi še zlepa ne bo jasno. Razen če bi
se izkazalo, da je račun za odstrel gamsa ponarejen. Žal
o tem dvomim, tako nizko se celo nekateri nekdanji (in
prihodnji?) Šetinčevi kolegi ne bi spustili.
290.000 Albancev ušlo čez mejo
v kaj se vse spuščajo nekateri v SR Srbiji in Nealbanci
na Kosovu, o tem zgovorno priča podatek, daje po statisti-
kah od leta 1945 do zdaj emigriralo iz LR Albanhe v SFRJ
2.109 Albancev, od teh jih 706 živi na Kosovu. Če k temu
dodamo še poluraden podatek, da je verjetno število
albanskih emigrantov v Jugoslaviji okrog 6.000 (sem so
všteti tudi neprijavljeni, kar je običaj na Kosovu), še zme-
raj ostaja vprašanje: Kako je albanskim in našim obmej-
nim organom ušlo čez mejo več kot 290.000 Albancev?
Zakaj to vprašanje? Spomnite se, da ni več solidarnost-
nega mitinga v Jugoslaviji, kjer ne bi bilo napisano, da je
treba 300.000 emigrantov iz LR Albanije izgnati s Kosova
in iz Jugoslavije sploh.
Kdo si še upa trditi, da je resnica ena sama?
6. stran - novi tednik
jy|ktob^
Navada ]e železna srajca
Vse kaže, da se nekateri
Konjičani še vedno niso
sprijaznili z obojestransko
zaporo Partizanske ulice za
ves promet. Ta je namreč po
odloku o ureditvi cestnega
prometa v območju mesta
in s sprejetim sklepom na
seji zbora krajevnih skup-
nosti zaprta od aprila lani.
Po uveljavitvi odloka so na
ustreznih mestih postavili
le prometna znaka, ki pa ni-
sta kaj prida zalegla.
Delavci Postaje mihce so
občasno opravljali kontrolo
nad nediscipliniranimi voz-
niki, ki so v središče mesta
na vsak način silili z avtom
ali motoijem, vendar tudi
kazni niso zalegle. Zato je
upravni organ Skupščine
občine odločil promet omeji-
ti z obojestransko fizično za-
poro, ki so jo namestili tako,
da je mogoča vožnja inter-
vencijskih vozil. Konjičani
s to zaporo niso bili zadovolj-
ni, na kar kažejo tudi vpraša-
nja iz delegatskih klopi na
sejah skupščine. Na zadnje
odgovarja predsednik sveta
za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu Ivan
Varga, ki ponovno pojasnju-
je, da je fizična zapora Parti-
zanske ceste nujna in upravi-
čena in da zato ni potrebe po
spremembi oziroma dopol-
nitvi veljavnega odloka. Ti-
sti, ki mislijo drugače, pa bo-
do najbrž še vedno godrnjali
nad betonskimi koriti, si vze-
li celo čas in jih premikali,
mopedisti pa bodo hote
spregledali prometna znaka
in švigali po starem mest-
nem jedru gor in dol. Navada
je pač železna srajca - za ne-
katere.
MATEJA PODJED
Radeče V cvetju in zastavali
Letošnje praznovanje
krajevnega praznika Radeč
je minilo v znamenju viso-
kih jubilejev pihalnega or-
kestra radeških papirničar-
jev in organiziranega gasil-
stva v Tovarni papirja Ra-
deče. v tej predstavi zgodo-
vine so svoj delež prispeva-
le tudi mažoretke.
Praznovanje krajevnega
praznika se je začelo že 16.
septembra in je trajalo do 1.
oktobra. V tem času je bilo
veliko kulturnih in športnih
prireditev. Organizirano ga-
silstvo v Tovarni papirja Ra-
deče praznuje osemdeset let-
nico delovanja. Pihalni orke-
ster radeških papirničaijev
je le pet let mlajši od gasil-
cev. Pred dnevi so pripravili
slavnostni koncert, nastopili
pa so tudi na osrednji prosla-
vi ob Dnevu radeških papir-
ničarjev. Trenutno šteje or-
kester oseminštirideset čla-
nov toda, kot meni umetni-
ški vodja in dirigent Jože
Rus, na žalost na vajah pona-
vadi niso kompletni, saj tega
nekaterim ne dopušča veliko
dela na kmetijah, predvsem
mladi pa se soočajo z veliki-
mi problemi zaradi obisko-
vanja šol v oddaljenih krajih.
Mažoretna skupina (na sli-
ki), za razliko od že omenje-
nih jubilantov, praznuje peto
leto obstoja. Tesno je pove-
zana z orkestrom radeških
papirničarjev, saj ponavadi
nastopajo skupaj. Tako so se
v sklopu praznovanj krajev-
nega praznika kar dvakrat
predstavili domačinom,
s svojim atraktivnim nag
pom pa so članice mažore-i
skupine požele val odobi
vanj.
Ton sedanjosti je dajalu
dicionalni praznik radežj
papirničarjev. Na slavnos
seji vseh organov delov
organizacije Tovarna papt
Radeče so podelili priznat'
- zlatnike TPR delavcem!
lektiva za petindvajset :
več letno delo. Priznanje i
prejelo trinajst dolgoletj
članov tega delavskega k I
lektiva. Poleg njih so za po j
poro pri razvoju Tovarnei'
pirja Radeče nagradili Em ^
Juga, yuba Petroviča, h
draga Šakiča in Pavla Min i
viča.
BOJAN KRAJ! i
Toto: EDI MASNI ^
Brez liutičnili cen
v sodelovanju z delovno
organizacijo Teko iz Celja
je M Club modnega salona
iz Velenja odprl v nekdanji
Tekovi starinarnici na
Tomšičevem trgu v Celju
zadnji dan v septembru svo-
jo novo trgovino.
Obnova prostorov je traja-
la dva meseca, obnavljal pa
jih je Konstruktor iz Maribo-
ra. Nastala sta dva svetla
prostora, ki sta kultivirano
elegantna in popestrena
z umetninami liboj skega
umetnika Vlada Novaka. Ob
otvoritvi novih prostorov so
ga predstavili, poleg tega je
bila tudi modna revija in
predstavitev kozmetike TKI
iz Hrastnika. Artikli te koz-
metike so v M Clubu na raz-
M Club se v Celfu predstavlja z novo
trgovino na Tomšičevem trgu_
stavi, možno pa jih je tudi
kupiti.
Sicer pa M Club Velenje
predstavlja svoje izdelke,
moško in žensko konfekcijo,
oblačila za prosti čas, poto-
vanja, predvsem pa svoje
športne izdelke, s katerimi
prodirajo na vsa tržišča. Po-
leg svojih izdelkov prodajajo
v trgovini na Tomšičevem tr-
gu tudi izdelke Zarje iz Pe-
trovč, kar pomeni, da se ku-
pec v tej prodajalni lahko
v celoti športno obleče.
In kar je najvažnejše - ce-
ne v tej butični prodajalni so
enake kot v veleblagovni-
cah, ker pa zraven postrežejo
tudi s kavo v desetih varian-
tah, je lahko nakup v tej tr-
govinici zelo privlačen. Z. S.
Vitanje
gradi
Pri blagovnici v Vitanju
so delavci Kongrada zače-
li graditi poslovno stano-
vanjski objekt.
V njem bo na voljo 18 sta-
novanj, v pritličju pa bo
imela svoje prostore Ljub-
ljanska banka, računajo pa
tudi na zanimanje za odprt-
je kakšne obrtne dejav-
nosti.
Objekt nastaja po spreje-
tem in veljavnem zazidal-
nem načrtu in bo prvi te
vrste v Vitanju. Nekaj sta-
novanj v novem objektu bo
solidarsnostnih, nekaj pa
so jih že kupile ali pa rezer-
virale delovne organizacije,
LIP, Unior, GG in kar je
razveseljivo, tudi Gorenje
iz Titovega Velenja, kamor
se iz Vitanja vozi na delo
300 delavcev. Poslovno sta-
novanjski objekt bo nared
in vseljiv do prihodnje je-
seni.
MP
Jelša
potrošnikom
z lepo poslovno potezo:
Jelša svojim potrošnikom,
so se v Merxovi trgovski de-
lovni organizaciji Jelša
v Šmaiju odločili nagraditi
svoje zveste kupce, občane.
Pripravili so jim poseben
glasbeno-zabavni večer z an-
samblom Zlatni dukati iz
Osijeka. Popestrili ga bodo
še z modno revijo, na kateri
bodo predstavili oblačila, ki
jih bo mogoče kupiti v novi
Jelšini blagovnici, ki jo bo-
do, v sklopu poslovno-trgov-
skega centra, odprli v Roga-
ški Slatini 13. oktobra. Jelši-
na prireditev, za katero so na
voljo brezplačne vstopnice
v vseh njenih prodajalnah na
Šmarskem, bo v soboto, 8.
oktobra ob 20. uri v Šmar-
skem hramu.
M. A.
Delo v humanitarne namene
Občinska organizacija
Rdečega križa je minuli po-
nedeljek v Šentjurju pri-
pravila krvodajalsko akci-
jo, ki se je je udeležilo več
kot 200 občanov in delav-
cev. Največji odziv je bil
med krajani Kalobja in de-
lavci Alposa.
»Odziv med delavci in
kmeti v občini je bil letos ne-
koliko večji kot prejšnja leta,
vendar v občinski organiza-
ciji Rdečega križa menimo,
da bi se moralo med krvoda-
jalce uvrstiti več mladih in
intelektualcev,« razmišlja
novoizvoljeni sekretar ob-
činske org;_anizacije Rdečega
križa v Šentjurju Slavko
Slejko. Prav zaradi tega bo-
do v prihodnjem obdobju
aktivisti Rdečega križa na-
menjali več skrbi vzgoji in
delu z mladimi člani te hu-
manitarne organizacije.
V načrtovane aktivnosti
sodi tudi seznanjanje pod-
mladka Rdečega križa z vse-
mi dejavnostmi te organiza-
cije. Na vse osnovne šole
v šentjurski občini bodo čla-
ni občinske organizacije
Rdečega križa poslali po-
trebne publikacije in infor-
mativna gradiva o delovanju
Rdečega križa, učencem pa
bodo pripravili tudi nekaj
predavanj. Ob tem so nave-
zali stike z mentorji aktivov
Rdečega križa, ki bodo po-
skrbeli, da se vse pomemb-
nejše akcije obeležijo tudi na
šolah. Mednje sodi teden bo-
ja proti kajenju, ki so ga na
šentjurskih osnovnih šolah
obeležili med 14. in 21. sep-
tembrom, ter teden otroka,
ki pravkar poteka.
Med pomembnejše naloge
mladih članov Rdečega križa
v šentjurski občini sodi še
pomoč ostarelim in osamlje-
nim občanom, kijim šolarji
lahko pomagajo. Ze doslej je
takoimenovana sosedska po-
moč v nekaterih krajih zaži-
vela in osnovnošolci so sta-
rejšim, za delo manj zmož-
nim ljudem, pomagali pri
pospravljanju, nakupih v tr-
govini ter delu okoli hiše,
zdaj pa v občinski organiza-
ciji Rdečega križa načrtujejo
še redne obiske ostarelih lju-
di v domovih upokojencev.
V ta okvir sodijo tudi sreča-
nja starejših krajanov, ki jih
v nekaterih krajevnih skup-
nostih redno pripravljajo že
nekaj let.
Člani občinske organizaci-
je Rdečega križa v Šentjurju
razmišljajo tudi o ustanavlja-
nju postaj Rdečega križa v ti-
stih krajevnih skupnostih,
kjer so zagotovljeni primerni
prostori. Menijo, da je zaen-
krat največ možnosti za usta-
novitev postaje Rdečega kri-
ža, kjer bi krajani dobili že-
Ijene nasvete in pomoč,
v krajevni skupnosti Šent-
jur-center, vendar bodo naj-
prej poskrbeli za ureditev
občinskega skladišča Rdeče-
ga križa. Le-to je namreč
v stari hiši v ulici Sladateljev
Ipavcev, prcej zapuščeno in
neurejeno.
IVANA STAMEJČIČ
Prenovljeni Vartelcs
Blagovna hiša iz Varaždina
Varteks, s svojo poslovalnico
v Celju, je 30. septembra od-
prla svoje prenovljene pro-
store. Ob tej priložnosti so se
zbrali poslovni partnerji iz
Slovenije ter predstavniki
podjetij, ki so staro Vartekso-
vo trgovino v Celju preure-
jali.
Obnova prodajnih prostorov
v Varteksovi trgovini je trajala
od 25. maja do 30. septembra.
Novih prostorov niso pridobi-
li, pač pa so stare ustrezno kul-
tivirali, na novo opremili,
predvsem pa močno osvetlili
ter montirali klimatske napra-
ve. Marmornata tla v belem da-
jejo ambientu toplo vzdušje,
predvsem pa je zanimiva po-
nudba različnih konfekcijskih
artiklov iz naših južnih repu-
blik. Nabavili so tudi veliko iz-
biro Levisovih izdelkov po niz-
kih cenah. Ker se ni razširil
prodajni prostor v Varteksovi
trgovini v Celju so zaradi raci-
onalizacije sredstev dve proda-
jalki odpustili, kar pomeni, da
se morajo ostale pri prodaji
bolj potruditi.
Za obnovitev zunanje fasade
Varteksove trgovine tečejo do-
govori s stanovanjsko skup-
nostjo Celje in Zavodom za
varstvo naravne in kulturne
dediščine Celje, ki bodo zuna-
njost te trgovine preurejali
v sklopu revitaUzacije celjske-
ga mestnega jedra.
Z. S.
Priznanja radeškim gasilcem
Industrijsko gasilsko društvo Papirnice Radeče je v sklopu
praznovanj Radeč in okolice obeležilo visok jubilej, 80 letnico.
Društvo je od predsedstva Gasilske zveze Slovenije prejelo
gasilsko odlikovanje I. stopnje, Papirnici Radeče pa so izročili
n^višje priznanje Gasilske zveze Slovenije za posebne zasluge
v gasilstvu. Med posamezniki so priznanja prejeli: Martin Kraj-
šek plamenico I. stopnje, Franc Rozman in Janez Lipec pa
gasilsko odlikovanje II. stopnje. Franca Grebenca so predlagali
za dobitnika zlatega znaka GZ Jugoslavije. Podelili so tudi več
občinskih priznanj.
Ob tej priložnosti so pri tem društvu odprli vrata v nove
prostore orodjarne.
VM
Dve razstavi na Polzeli	,
Ob praznovanju kr^evnega praznika na Polzeli je Turistih «
društvo v sodelovanju z ostalimi društvi in organizacijami i ,
Polzeli pripravilo zanimivo razstavo ročnih del, pogrinjkov,go |
sadja... Odprta je bila dva dni in je bila vredna ogleda.
Druga razstava, ki pa je.še odprta do sobote 8. oktobra vrni
dvorani Svobode, pa je prav tako zanimiva. Avtorica je Sa\^
Vybihal, ki razstavlja ročno slikanje na steklo in glineni na» I
Razstava je odprta dopoldne od 10. do 12. in popoldne od lo^
19. ure. Na sliki: Z razstave turističnega društva Polzela, kjer^
razstavili med drugim tudi okoli sto različnih vrst gob. . ^
T. TAVC* "
Sindikat priskrbel krompir
September in oktober sta meseca, ko nakupujemo	,
Krompirja je letos bilo bolj malo, zato mnogi niso vedeli, ka^ ^^
se s tem živilom oskrbeli po zmerni ceni. V tovarni nogav'^
Polzeli je svojim članom priskočil na pomoč sindikat in P^ ^
bel zadostne količine krompirja po 1150 dinarjev za kiloS^i
Krompir so pripeljali z Gorenjske. Na sliki: Pri razdeljen
naročenega krompirja, ki ga bodo lahko plačali v dveh
Invalidi iz vse
Slovenije
v Laškem
že štiriindvajsetič zapo-
red so se srečali invalidi iz
vse Slovenije. Letošnji go-
stitelji akcije Nedeljskega
dnevnika so bili Laščani,
oziroma Zdravilišče La-
ško, ki je v ponedeljek pod
svojo streho sprejelo
okrog 300 udeležencev.
V dopoldanskem času so
si gostje ogledali zanimivo-
sti Laškega in prisostvovali
bogatemu kulturnemu pro-
gramu v župnijski cerkvi
v Laškem. Popoldanski čas
pa so program srečanja
imeli v rokah kolegi iz Ne-
deljskega dnevnika, ki so
z ansamblom Štirje kovači
in svojimi humoristi napra-
vili prijetno, nepozabno do-
živetje za vse udeležence.
Ob tej priložnosti sta novi-
narja Ladislav Lesar in
Franc Štele predstavila
knjigo SONCA NIKOLI
PREVEČ. To je bil tudi
moto srečanja v Laškem.
VM
g. oktober 1988
novi tednik - stran 7
Zakaj se je porušil most pri IVI. Grailcu?
Laški izvršni svet zaitteva odgovornost zaradi vrste nepravilnosti
že večkrat se je po tihem
šušljalo, da bo treba zgradi-
ti nov most čez Lahomnico
v Marija Gradcu, vendar da
se bo vse tako tiho tudi za-
res pričelo, ni nihče priča-
koval.
Lokalno imenovan »Ulčev
most« predstavlja pomemb-
no vez ceste med Laškim,
Brezami, Vrhom in dalje
proti Jurkloštru in Šenjurju.
Zanj je krajevna skupnost
Marija Gradec, ki je tudi in-
vestitor, dobila lokacijsko
dovoljenje. Točno določen
pa je bil tudi način gradnje
in sicer v dveh delih, kar bi
pomenilo nemoteno odvija-
nje prometa. Vendar se je
minulo sredo zgodilo tisto,
kar ni nihče predvidel. Tudi
strokovnjaki ne, čeprav bi to
ob bolj natančnem delu mo-
rali. Na starem mostu se je
zaradi nikakršnega temelje-
nja pri izvajanju del oziroma
temeljenju novega, eden no-
silnih stebrov razmaknil in
most seje zrušil. Še največjo
srečo so imeli potniki v de-
lavskem avtobusu, ki so ne-
sreči ušli za las. Tako je po-
stala cesta neprevozna za ves
promet. Na nek način so po
dveh dneh napravili prehod
za pešce in mepediste, ostali
pa se morajo znajti, kakor
vedo in znajo, saj Cestno po-
djetje iz Celja ni poskrbelo
za označitev obvoza, niti ni
posredovalo obvestila. Avto-
busni promet se odvija na ta
način, da potniki prestopajo,
marsikdo z osebnim avtomo-
bilom ali tovornjakom pa se
mora vračati (tovornjak se
tudi s težavo obrne) po drugi
poti. Najboljši obvoz, ki ni
označen, bi bil preko Brez in
Šentjurja oziroma Rimskih
Toplic m Mišjega dola ter
obratno.
Pri inšpekcijskem pregle-
du so ugotovili vrsto nepra-
vilnosti, saj nista usklajena
niti izvajalec del, kakor tudi
projektant, prav tako pa se
pojavlja bojazen, da bodo de-
la potekala predolgo, ker tu-
di roki za dokončanje del ni-
so natančno opredeljeni.
O tej problematiki se je
v ponedeljek seznanil Izvrš-
ni svet občinske skupščine
Laško in zahteval, da se ne-
mudoma dogovori o projek-
tu, ugotovi možnost obvoza
ter postavi prometna signali-
zacija. Prav tako je tudi zah-
teval, da se je potrebno z iz-
vajalci dogovoriti o natanč-
nih rokih, ki naj bi bih čim
krajši.
Izvršni svet je ostro obso-
dil tovrstno, neodgovorno
ravnanje nekaterih in menil,
da je potrebno vse odgovor-
ne za takšen odnos poklicati
na odgovornost.
VLADO MAROT
jotvontvi prodajalne plina je spregovorila na otvoritvi
fdsednica KK SZDL Polzela Marinka M arov t, ki je
pla, da je ta prodajalna za kraj pomembna pridobitev,
,jso morali krajani po plin doslej v Žalec.
Foto: T.TAVČAR
»lovesno na Polzeli
iprll so prodajalno plina
J strelskim tekmovanjem
igrami med vaškimi
iipnostmi so na Polzeli
[ljučili praznovanje kra-
mega praznika.
)an prej je bila slavnostna
a skupščine krajevne
ipnosti in vodstev druž-
aopolitičnih organizacij,
10	seje udeležih tudi pred-
vniki sosednjih krajevnih
ipnosti in družbenopoli-
lih organizacij občine
ec.
•redsednik skupščine kra-
ne skupnosti Polzela
iiko Novak je najprej go-
11	o pomenu praznovanja,
0	pa o delu, ki so ga opra-
v zadnjem obdobju. Po-
iril je, da so po uspešnem
lasovanju podaljšanega
javnega samoprispevka
imizirano izvajali pro-
m, za katerega so se odlo-
1	krajani. Največja skrb
raju je, kot je dejal Novak,
iniajo vsi zaselki zdravo
nc? vodo. Ker le-te nimajo
ifsod, bodo letos največ
dstev porabili za izgrad-
vodovoda v Založe.
dračunska vrednost zna-
'tem času preko 400 mih-
ov dinarjev. Poleg tega so
iltirali nekaj krajših odse-
' cest, uredili parkirišča
pokopališču z dovozno
to in pri kmetu Vašlu na
zeli odprli prodajalno pli-
na. V nadaljevanju slavnost-
ne seje so podelili priznanja
KS, pohvale in bronasta od-
hčja OF.
Priznanja KS so prejeli
Marjan Novak, Jože Jošovc,
Ivan Poteko, Ivo Krašovic in
vaški odbor Založe; pohvale
Marjan Žagar, Silva Pur, La-
do Marjetič; bronasta odličja
OF Ivan Cajhen, Alojz Cuk-
jati, Stanko Novak, Stanko
Storman in Košarkarski
klub Savinja Polzela. Pripra-
vili so krajši in prisrčen kul-
turni program.
Med tednom so pripravih
vrsto športnih prireditev,
dve razstavi in srečanje kra-
janov krajevne skupnosti
Polzela.	T.TAVČAR
Iprli prizidek
Iniškega
idelka
inuli teden so v domu
fbovancev Nine Pokom
■ajevni skupnosti Galicija
'Iski občini odprli prizi-
bolniškega oddelka, s či-
so pridobili dnevni pro-
in štiri postelje,
domu na Grmovju, kjer je
fečno 214 oskrbovancev,
iže dolgo časa želeli, da bi
"žki oddelek izpopolnili
Revnim prostorom. Letos
je uspelo zbrati osem sta-
pilijard, da so to željo ures-
li' Poleg izredno lepo ure-
8a dnevnega prostora pa
[fidobili še sobo s štirimi
fi, kamor bodo lahko
»eli nove oskrbovance. Di-
'»rica doma Marija Trobec
'otvoritvi namreč poveda-
® je prošenj za sprejem
'fi čedalje več, poprečno
sprejem po dvajset Iju-
;^se Slovenije,
•^oritev novih prostorov so
združili z vsakoletnim
®fijem svojcev in oskrbo-
■^v. Takšna srečanja orga-
'^jo že peto leto, udeležuje
® jih več kot polovica svoj-
tamkajšnjih oskrbovan-
iJ^ako kot vsako leto pa so
^'skovalci lahko ogledali
^Vo ročnih del oskrbovan-
cema Nine Pokom.
IRENA BAŠA
z mlekom do zime
Kdor bo na sliki spoznal
drugega in tretjega mlade-
niča od leve proti desni se
bo vprašal, če sta postala
kmeta. To sta naša smučar-
ska skakalca in državna re-
prezentanta Janez in Matjaž
Debelak, ki sta prosti čas
med pripravami za novo
tekmovalno sezono izkori-
stila za obisk kmetije Eda
Jurjevca (levo) v Juvanju.
Družini Jurjevec in Debe-
lak sta od letos spomladi
v sorodstvu, ker se je Matjaž
poročil z Edovo sestro. Tako
je nastala velika športna dru-
žina. Oba Debelaka sta odlič-
na smučarja skakalca, Edo
Jurjevec pa poleg dela na
kmetiji sposoja kanuje za
vožnjo po Savinji, da bi tako
izboljšal turistično ponudbo.
Zadovoljen pove, da je bilo
letos za to dejavnost že kar
precejšnje zanimanje.
Janez Debelak je pred
dnevi slekel vojaško suknjo,
ki jo je oblekel spomladi,
kajti vojaške oblasti so vsem
smučarskim reprezentan-
tom, skakalcem in alpincem,
omogočili temeljite priprave
za novo sezono in številna
tekmovanja. Matjaž roma
s treninga na trening, kadar
pa je doma, skoči v Juvanje
k ženi. Sicer pa sta prosto
nedeljo oba Debelaka
v družbi Jurjevca izrabila za
nabiranje gob, košnjo in
grabljenje krme ter prenaša-
nje posod za mleko. Tudi to
sodi k rekreaciji, razvedrilu,
pa tudi nabiranju moči. Oba
Debelaka se tako sproščata,
kajti treningi so naporni.
Oba nestrpno pričakujeta pr-
vi sneg, da bi z delom lahko
začela na pravih skakalni-
cah. Njuna želja pa je pred-
vsem zdravje brez poškodb,
kajti potem bodo prišli tudi
dobri rezultati. Matjaž Debe-
lak še pove, da je na brona-
sto medaljo v Calgariju že
skoraj pozabil in tudi živ-žav
okoli "nje se je pomiril. Vse-
eno pa se zaveda, da ga bodo
le na vseh tekmah napove-
dovali kot nosilca medalje in
to zahteva dobro pripravlje-
nost, da ne bo razočaranj.
Predvsem pa je treba biti re-
alen, kajti temeljito se za
start pripravljajo tudi drugi.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Vozniki
so tekmovali
v Šempetru
člani združenja šoferjev
in avtomehanikov Žalec so
na avtopoligonu v Šempe-
tru pripravili deveto tradi-
cionalno delovno tekmova-
nje poklicnih voznikov Slo-
venije.
Kar devetdeset tekmoval-
cev je v treh razredih (ločijo
jih po moči motorja) prever-
jalo znanje v spretnostni vož-
nji, psihologiji, etiki v pro-
metu in prometnih predpi-
sih. Nastopilo je tudi pet-
najst ekip s 45 tekmovalci
- vozniki JLA.
Posamezno so v svojih ka-
tegorijah zmagali Marcel Se-
rec iz Ljutomera, Mirko
Štrukelj iz Novega mesta in
Igor Mokotar iz Ljutomera.
Ekipno so bili naj^boljši šo-
feiji iz Ljutomera, Zalčani pa
so osvojili odlično tretje
mesto.	^
Optik med zasebnike
Vsak človek gleda v svet skozi svojo prizmo in dioptrijo.
Maijan Tržan že trinajst let dodaja svoj prispevek k jasnovidno-
sti ljudi, pred kratkim pa se je odločil, da stopi na svoje noge.
Odprl je namreč delavnico na Cinkarniški poti, kjer pravi da je
zelo zadovoljen z obiskom v teh prvih dneh. K sodelovanju je
namreč povabil tudi okulista dr. Vrhovca, kjer lahko stranke na
enem mestu opravijo tako okulistične preglede, kot tudi naro-
čijo želena očala. Maijan pravi, da trenutno ni stekla, ki ga pri
njem ne bi mogli dobiti in je prav zaradi tega zaupanje ljudi še
EDI MASNEC
Med krvodajalci veliko mladih
Konec minulega tedna je
bila na Polzeli krvodajal-
ska akcija, ki jo je za Zavod
za transfuzije krvi iz Ljub-
ljane pripravila krajevna
organizacija RK na Polzeli.
To je bila letos že druga
akcija, ki je izredno dobro
uspela. K odvzemu je prišlo
kar 296 krvodajalcev, največ
pa iz Tovarne nogavic, 137.
Prijavili so se tudi štirje da-
rovalci notranjih organov.
Nekateri izmed krvodajalcev
so povedali.
Dušan Janežič: »Čeprav
sem star šele 21 let sem to-
krat dal kri že desetič. Akcij
se udeležujem vsako leto
dvakrat in menim, da bi tako
lahko delali tudi drugi moji
zdravi vrstniki, ki še niso
v naših vrstah.«
Milena Mastnak: »Zapo-
slena sem v tovarni nogavic,
odkoder nas je večina krvo-
dajalcev. Jaz sem med njimi
prvič. Sedaj, ko je odvzem
krvi že za mano, vem da je
bil strah, ki mi je prepreče-
val, da nisem prej šla med
kr\'odajalce, odveč. Kri bom
še darovala.«
Dani Beloglavec: »Tudi iz
DO Sip nas je nekaj prišlo na
odvzem. Kri sem danes dal
šestič, dajem pa jo zato, ker
dobro vem, kako dragocena
in potrebna je pri zdravlje-
nju težkih bolnikov. Dati kri,
je v primerjavi s koristnostjo
zares majhna žrtev, ki ne bo-
li, ne škoduje zdravju in ne
povzroča slabega počutja.«
T. TAVČAR
Ženka Kovač je preho-
dila trnovo pot slovenske
učiteljice. Bilo je bistro
dekle, ki sije iz delavske
družine izborila pot v šo-
le. Leta 1931 je postala
učiteljica in potem tri leta
čakala na prvo zaposlitev.
Šla je po Kačurjevi poti,
postaje službovanja pa so
bile Sv. Benedikt v Slo-
venskih goricah. Črna in
Urban pri Ptuju. Takoj
v začetku vojne se je
vključila v ilegalno giba-
nje in leta 1941 postala
skojevka. Najprej je
opravljala kurirsko služ-
bo v Mariboru, potlej so
jo zaprli in potem odpe-
ljali v Ravensbriick. Vse
tegobe taborišča je pre-
stala in se avgusta 1945
vrnila v domovino. Takoj
je postala spet učiteljica
v Urbanu, kjer je prevzela
vodstvo šole. Od leta 1950
je bilo njeno življenje ve-
zano na Celje. Najprej je
bila dve leti v mladin-
skem domu Tončke Če-
čeve, potem pa v osnovni
šoh na Ljubečni, kjer je
dočakala upokojitev leta
1965.
Petnajst let je svoje
znanje in srce razdajala
mladim na Celjskem. Ko-
liko generacij je šlo skozi
njene roke, v koliko ljudi
je vsadila delček sebe in
v kolikih spominih še ži-
vi. Ženka ni poznala po-
čitka, besed - ne morem
in ne bom - ni poznala.
Življenje je posvetila
šoli in svojemu sinu Voj-
ku. Le-ta je bil njena tiha
bolečina. Bilje fant, ki je
bil v slovenskem literar-
nen prostoru znan kot
Chubi, je živel dvajset let
pred časom in ne okolje
ne njegova mati ga niso
razumeli. ■ Mati Ženka je
po upokojitvi odšla
v Medvode, daje bila sinu
bližje. A ko je ta pred leti
umrl, je umrlo tudi njeno
srce, bolezen pa je načela
njeno telo. V Vojkovi sobi
je živela z njim in s spo-
mini do svojega konca.
Potem je odšla. In ko
človek dokončno odide,
se zaveš njegove veličine.
V Ženkinem življenju so
bila odpovedovanja
- z vero v boljši in lepši
jutri. V ta jutri je tudi ver-
jela.
ERNA KREMENŠEK
CVETLIČARNA VRTNICA,
ZIDANŠKOVA ULICA 2, telefon 27-336
(nasproti trgovine Utok)
VAM NUDI:
vence, vseh vrst, cvetlične aranžmaje, šopke, po-
ročne šopke, lončnice, aranžiranje...
PO UGODNIH CENAH
V mesecu oktobru sprejemamo naročila za 1. No-
vember.
8. stran - novi tednik
6. oktober 193^
S^spela Opera za tri groše
Slovensko Uudsko gledališče Celje s spekiakularno predstavo
v novo sezono
Brechtova Opera za tri
groše je nastala že pred
šestdesetimi leti. To dram-
sko besedilo vendarle ni
klasika, ki bi si pridobila
izvenčasovno veljavo, zato
se takoj vsiljuje vprašanje
kaj nam Brecht danes še
lahko pove. Njegova srdita
socialna kritičnost seveda
v današnjem in tukajšnjem
svetu še ni izgubila vse refe-
renčnosti, res pa je, da se je
socialna kritika v zadnjih
desetletjih osamila v žanr,
ki je ostal na margini umet-
niške produkcije in ki je
obenem dostikrat zabredel
v trivialne plitvine.
Ta komponenta Brechto-
vega ustvaijalnega tempera-
menta na srečo tudi ustvar-
jalcev prve letošnje celjske
premiere ni posebno priteg-
nila. Že po prvih prizorih pa
je jasno, da je Brecht še ved-
no gledljiv in izredno dopad-
Ijiv kot mojster-komedijant,
da je socialna angažiranost
njegove Opere za tri groše
ostala v času med obema
vojnama, preživel pa je nje-
gov svojevrstni obešenjaški
humor oblečen v črno in na-
bit z ironijo. Režiser Vinko
Moderndorfer je vodil an-
sambel prav v to smer:
v spektakel in komedijo, ki
je silila celo v burko. V tem
kontekstu je tudi odločitev,
da predstava celo gledališko
hišo spremeni v prizorišče
oziroma v bordel. Na začet-
ku in v odmoru namreč
predveije in foyer okupirajo
godbeniki in prostitutke. Ta
prostaški zborček gledalcev
ne zadržuje predolgo. Proda-
jalke ljubezni zapojejo nekaj
songov in približno napove-
jo kaj gledalca čaka v dvora-
ni, namreč svet beračev, to-
lovajev, prostitutk - sodrge
kot bi rekli z zbirnim ime-
nom. Ta pisana druščina ni
v ničemer prilagojena njiho-
vim sodobnim potomcem,
ostali so definirani z original-
nim prostorom in časom.
Precejšnja časovna distanca
jo deloma povzročila, da svet
nekdanjega najnižjega lon-
donskega stanu ni več be-
den, temveč je le še eksotič-
no šarmanten, iz njega pa ve-
je celo nekakšna nostalgija
za dekadenco industrijskega
kapitalizma.
Poglejmo, kdo se je poleg
režiserja Vinka Moderndor-
ferja še podpisal pod to pred-
stavo. Scenografijo je zasno-
vala Simona Perne. Ne glede
na to, da je Opera za tri groše
eno njenih prvih samostoj-
nih del, smo imeli resnično
kaj videti. Funkcionalno in
obenem likovno učinkovito
je znala konjušnico spreme-
niti v bordel in potem tega
spet v zapor. Mački Noža je
domiselno zaprla v okroglo
jekleno kletko, ki je od zunaj
spominjala na naš planet, za
ujetnika pa ni bila nič pro-
stornejša kot ptičja kletka.
Njeno scenografijo pa je do-
polnil še Roberto Stell, ki je
v zadnjem prizoru »podtak-
nil« velikansko skulpturo
konja. Kostumi Alenke Bartl
so bili kot vedno prepričljivi
in dosledno zvesti režijske-
mu konceptu. Velika napaka
bi bila, če bi prezrli delež ma-
skerja Borisa Čavlina, saj so
njegove rane, podpludbe,
brazgotine in druge »lepotil-
ne« intervencije odlično do-
polnjevale igralski trud. To-
krat zaslužijo resnične kom-
plimente predvsem nekateri
igralski dueti oziroma dueli,
če se spomnimo sijajnega
igralskega dvoboja med Lu-
cy in Polly oziroma med Ani-
co Kumer in Maj o Sever.
Z žlahtnim občutkom za ko-
miko sta se v zakonskem pa-
ru Peachum nadigravala
Ljerka Belak in Janez Ber-
mež. Prav tako bo v spominu
še nekaj časa ostal izredno
prezenten nastop Bogomira
Verasa v vlogi šefa policije
Browna. Manj prepričljiva je
bila druščina tolovajev, ki so
večinoma izkoriščali stere-
otip galantnil) pokvarjencev.
Bojan Umek je sicer z vlogo
Mackija Noža krenil proti Al
Caponeju, vendar svoje imi-
tacije ni dodelal. Morda bi
morali njegovo vlogo razu-
meti kot parodijo, vendar je
tudi za to ponudil premalo
argumentov.
Na koncu pa tisto, kar bi
bilo treba povedati že na za-
četku. Prevajalec Ervin Fritz
je besedilo s sočnftn jezikom
približal sodobnemu gledal-
cu. Naprej pa sta se z besedi-
lom ukvarjala še lektor Jože
Faganel in dramaturg Janez
Žmavc.
METOD PEVEC
Nova vodstva
še pred jesenjo so se
v celjski kulturi precej po-
govarjali o nekaterih ka-
drovskih spremembah
v profesionalnih ustanovah
in ljubiteljskih društvih.
Po dveh mandatih se je
z mesta ravnatelja Zavoda za
kulturne prireditve poslovil
Edi Goršič, ki ga bo zame-
njala Alenka Domjan, ki je
dosedaj vodila Likovni
salon.
Komorni moški zbor Celje
se že pripravlja na proslavo
20 obletnice delovanja, ki jo
bodo slavili prihodnje leto.
Po desetih letih sodelovanja
so se poslovili od Vida Mar-
cena in dirigentsko palico iz-
ročili Janezu Boletu, znane-
mu zborovskemu pedagogu
iz Ljubljane.
V nekaj minulih mesecih
je bilo zelo veliko govora tu-
di o celjskem godalnem or-
kestru, ki ga je vodil Rado-
van Marvin. Pred poletjem
pa seje članstvo tega ansam-
bla osulo, tako da je bil že
vprašljiv obstoj orkestra.
Čez poletje pa je poprijelo
staro vodstvo z Radom Pili-
hom na čelu. Dobili so nove-
ga dirigenta. Orkester že va-
di, pomoč pa je ponudila
glasbena šola, tako s prostori
kot tudi starejšimi učenci.
F. P.
Barve za zdravje
Akcija kiparjev in slikar-
jev z naslovom Za lepši ju-
tri, ki je namenjena priza-
detim otrokom s cerebralno
paralizo, se nadaljuje.
Njena pobudnika sta Alica
Javšnik in Vilibald Kranjc,
ki dela zbirata v ateljeju Alvi
v Zagradu 61/b. Doslej je
svoja dela prispevalo 17 sli-
karjev, delovna organizacija
pa je namenila 100 tisoč di-
narjev. Po eno ali več del so
prispevali: Karel Pečko, Bo-
gdan Borčič, Jože Tisnikar,
Erika Marija Bajuk, Jaglen-
ka Markulj-Leban, Borut
Hlupič, Karel Kozole, Štefan
Horvat. Alica Javšnik, Zlata
Volarič, Jože Volarič, Regina
Hrasnik, France Peršin, Bori
Zupančič, Janez Knez, Li-
kovna sekcija Relik Trbovlje
in Vilibald Kranjc. mP
Slcrajšati pot do bralca
Knjižnica Edvarda Kardelja z novimi načrti
Vsak informacijski si-
stem si prizadeva, da bi
čimbolj skrajšal pot od
vhodne do izhodne enote, to
vprašanje pa je vedno bolj
aktualno tudi za knjižnice,
saj so te velike banke po-
datkov dostikrat prenerod-
ne, da bi sledile zahtevam
časa. V slovenskem bibli-
otečnem prostoru se skuša
oblikovati enotna metodo-
logija tehnološke prenove
in uvajanja računalništva,
toda v celoti gledano, so po-
samezne ustanove le pre-
puščene bolj svoji iznajdlji-
vosti.
Knjižnica Edvarda Karde-
lja v Celju se že nekaj časa
ukvarja z uvajanjem računal-
ništva v svoje poslovanje in
je že priključena na JUPAK.
Dva računalnika. sta sicer
v službi katalogizacije, v pro-
gramu pa je tudi izposoja.
Novi direktor prof. Janko
Germadnik je dejal, da sicer
ne manjka nasvetov in semi-
narjev na to temo iz osrednje
slovenske hiše, torej iz NUK,
toda odprta problematika je
ponavadi strokovno nedore-
čena in nima uspešne upo-
rabne vrednosti. Na tem po-
lju jih čaka še precej dela.
Sicer pa želijo v celjski
knjižnici na vseh oddelkih
skrajšati pot od nabave novi-
tete do bralca. Od velikih si-
stemskih rešitev si ne obeta-
jo kaj veliko in računajo, da
bodo od notranjih rezerv in
inovativnih ukrepov prido-
bili več, kot od takoimenova-
nega širšega družbenega raz-
umevanja. Celjska knjižnica
ima v vseh oddelkih (študij-
ski, za odrasle in mladino, pi-
onirski, družboslovni ter Ga-
berje-Hudinja in Vojnik)
350.000 bralcev. Vse to ob-
vladuje 44 zaposlenih delav-
cev v knjižnici, od teh je pre-
ko 30 strokovnjakov za po-
dročje knjižničarstva.
Posodabljanje svojega de-
la vidijo v večji samostojno-
sti posameznih oddelkov.
Vodje oddelkov bodo samo-
stojneje presojali o nabavi
knjig in tudi temeljiteje
spremljali dogajanja na
knjižnem trgu. Ob sodelova-
nju z bralci in ugotavljanju
njihovih želja bo tudi nabava
bolj racionalna. Ne smemo
namreč pozabiti, da so se
sredstva, ki so bila doslej na-
menjena nabavi novih knjig,
precej zmanjšala, povpraše-
vanje po knjigah pa se je
s strani bralcev povečalo.
Letno pride v hišo preko 14
tisoč enot, od tega z nakupi
nekaj več kot 2500, obveznih
izvodov je tisoč, darov nekaj
manj kot tisoč, zamenjav je
približno 45, iz denarja Kul-
turne skupnosti Slovenije pa
lahko kupijo nekaj več kot
tisoč knjig. Vsi ti podatki ve-
ljajo za eno leto. Celjska kul-
turna skupnost naj bi zago-
tovila denar za 5 tisoč knjig,
pa ga v resnici komaj za tisoč
ali še manj. V skupnem se-
števku so nove razmere pri-
krajšale bralce za tisoč novih
izvodov letno.
Do konca oktobra bodo
uredili videoteko, kmalu bo-
do prešli na računalništvo
tudi v izposoji, tako da se bo-
do strokovni delavci lahko
bolj ukvarjali z bralci. Več
bo medsebojnega dogovarja-
nja z drugimi celjskimi kul-
turnimi ustanovami za skup-
no organiziranje določenih
programov ali prireditev in
mesebojnih strokovnih
uslug. Čeprav je doslej mar-
sikje v kulturi veljalo pravi-
lo, da cena storitev ne bi
smela preveč seči uporabni-
ku v žep, se vedno bolj pri-
pravljajo na postopno zviše-
vanje cen, da bi lahko v dolo-
čenem času prišli do ustrez-
nega vrednotenja knjižnega
fonda in drugih storitev za
javnost - to pa je v celotni
kulturi novejša usmeritev,
da dobijo določene vsebine
pravo ceno in družbeno
vrednost.
DRAGO MEDVED
Celjska folklora
v Belgijo
Po junijskem uspehu
na mednarodnem fol-
klornem	festivalu
v Franciji, se člani celj-
ske folklorne skupine
ŽPD »France Prešeren«,
ki v času od junija do ok-
tobra niso počivali, od-
pravljajo v belgijsko me-
sto Maasmechelen.
Tam bodo gostje slo-
venskih izseljencev, na-
tančneje Slovenskega
kulturnega	društva
»SLOMŠEK« in Sloven-
ske folklorne skupine
»VESELA MLADINA«.
Celjani vračajo obisk teh
kulturnih skupin, ki soju
pred leti gostili v Celju.
Folkloristi se bodo na
pot podali 7^ oktobra, že
naslednji dan pa se bodo
v slovenskem občinskem
kulturnem centru v Maa-
smechelenu slovenske-
mu in belgijskemu občin-
stvu predstavili s plesi in
pesmimi iz Jugoslavije.
OMI
Boj za Celje
Janez Cvirn o politični orientaciji
celjskega nemštva 1861-ig07
Pri Zvezi zgodovinskih
društev Slovenije je pred
dnevi, kot separatni odtis iz
revije Zgodovinski časopis,
izšla knjiga mladega zgodo-
vinarja, Celjana Janeza.
Cvirna.
Gmotno so delo podprli
Znanstveni inštitut Filozof-
ske fakultete v Ljubljani,
Raziskovalna skupnost Slo-
venije ter Kulturna in Izo-
braževalna skupnost Slove-
nije. To znanstveno delo nosi
naslov Boj za Celje in podna-
slov: Politična orientacija
celjskega	nemštva
1861-1907. Na prvi strani
platnic je fotografija z zboro-
vanja turnerjev 11. in 12. ju-
nija 1910 v Celju. To fotogra-
fijo in vse ostale fotografije,
ki so v publikaciji hrani Po-
krajinski muzej Celje, kjer je
zgodovinar Janez Cvirn tudi
zaposlen.
Delo na 83 straneh pri^
poglavje o politični orih
ciji celjskega nemštva
konca sedemdesetih
nato do srede devetdes^
let in nato še do leta ]j
V spremni besedi je prof
Vasilij Melik zapisal, '
Cvirnovo delo zelo lepo^j
razvojne stopnje ' nerns
v Celju, le za začetke jej
malo virov. Cvirnovega d
moramo biti posebej vej
ker se je avtor lotil teme
se jo je velik del, zlasti io|
nega zgodovinopisja, rad
gibal, kakor da bi se bal
mu bodo razpravlja
o Nemcih v naših me
pokvarila podobo pretel
sti. Seveda pa spada \
nemška stranka v naših j
jih s svojim delom v n
zgodovino. Poleg tega
imajo študije, kakršna
Cvirnova, pomembno vi
nost za primerjalno razij
vanje rasti narodnih gij
in nasprotij v evropsl
prostoru.
In čeprav je v slovensi
zgodovinopisju o Nemci!
Slovenskem sorazmerno
liko napisanega, imamc
nekaj del, ki bi nam zao!
ženo predstavljala naved
problematiko. Na drugi s
ni pa obstaja tudi precej
število nemških publik
ki so množično izhajale z!
po prvi svetovni vojni, '
dar so v glavnem pis
z nemško-nacionalnih i i
kov in usmerjene v dok'
vanje krivic, ki so jih n'
škemu narodu naprtila d ■
čila mirovnih pogodb. '
Janez Cvirn je doslej n
sal in objavil že več študj
so izšle v Celjskem zbon
ali Kroniki, vendar pa je
dija o politični orient
celjskega	nem
1861-1907, kije njegovo
gistrsko delo, brez dvojj
glavno delo. Natisnila g|
Tiskarna Slovenije v na^
1000 izvodov.
MATEJA PODJ
g. oktober 1988
novi tednik - stran 9
Wed možnostmi in stanjem
naenkrat sia na Šmarskem le dve turistični kmetiji
Turizem kot prednostna gospodarska panoga si v občini
Šmarje pri Jelšah mukoma utira pot. Če odmislimo dosežke
v .starih in priznanih zdraviliških turističnih krajih, kot sta
Boga.ška Slatina in Podčetrtek, se je na področju turizma v tej
občini bore malo premaknilo. In ker je občina s svojimi narav-
nimi danostmi, kot je na primer že sama slikovitost v vseh
Kozjanskih razsežnostih, še kako drugače, kot le zdraviliško-
turistično zanimiva, naj bi turizem zaživel še v drugih in
drugačnih pojavnih oblikah. Šmarska občina je lahko pri-
vlačna in zanimiva tudi za kmečki turizem.
Žal sc na tem področju od
leta 1983, ko so v občini pre-
jeli odlok o nudenju turistič-
nih storitev na turistično
urejenih kmetijah, ni skoraj
nič zgodilo. Z dvema ureje-
nima takšnima kmetijama
pač še ni mogoče govoriti
o kmečkem, turizmu.
V	občini Šmarje pri Jelšah
je nosilec razvoja kmečkega
turizma Hmezadov Kmetij-
ski kombinat Šmarje, ki je
tudi podpisnik Samouprav-
nega sporazuma o medseboj-
nem sodelovanju pri pospe-
ševanju organiziranega raz-
voja in prodaje zmogljivosti
kmečkega turizma v Slove-
niji, vendar zaenkrat do
plodnega sodelovanja ni pri-
šlo. V naši republiki je na
splošno zasedenost na turi-
stičnih kmetijah dokaj
skromna, giblje se rned 35 in
40 nočitvami na ležišče.
V šmarski občini pa je še
značilnost, da nobena kmeti-
ja nima pravice do zaščitne-
ga znaka, ker nobena ne iz-
polnjuje pogojev osebnega
pravilnika Zadružne zveze
Slovenije.
V	občini so sicer^ izdelali
olan kmetij s kmečkfm turiz-
nom za obdobje od leta 1983
io letos. Aprila so razčlenili
itanje in ugotovili velika od-
itopanja: leta 1983 naj bi bilo
v občini po načrtu 5 turistič-
nih kmetij, dejansko pa so se
s to dejavnostjo ukvarjali le
na dveh. In pri številki dve je
tudi ostalo - vse do danes.
Ko so poskušali analizirati
vzroke za planska odstopanja,
so prišli do mnogih zaključ-
kov, ki pa so jih pravzaprav
lahko pričakovali. Med glavne
ugotovitve sodijo; neurejenost
kmetij, neugodna posojilna
politika s previsokimi obrest-
mi, kmetije niso specializirane
in s tem slabo donosne, turi-
stična sezona časovno sovpada
z največjimi delovnimi obre-
menitvami kmeta in podobno.
Kljub naštetemu pa v občini
menijo, da bi z nekaj denarja in
z mnogo dobre volje lahko ve-
liko naredili. Za razvoj izletni-
škega turizma je največ zani-
manja v Zdravilišču Rogaška
Slatina, v Atomskih toplicah
v Podčetrtku in v Spomin-
skem parku Trebče, Saj bi z iz-
letništvom lahko popestrili
svojo ponudbo. Za območje
šmarske občine bi bile po oce-
ni najbolj primerne samotne
kmetije, na katerih naj bi se
kot dopolnilna dejavnost raz-
vijal kmečki turizem. Sočasno
s to turistično ponudbo pa bi
rešili vrsto drugih, prav tako
perečih problemov, kot so pro-
padanje kmetij, odhajanje mla-
dih v industrijske kraje in v ni-
žinske predele, kmetijske po-
vršine bi ohranili, obenem pa
bi ohranili tudi bogato narav-
no in kulturno dediščino kra-
jine.
Če so v občini v preteklosti
pričakovali kakšen samodejni
kmečko-turistični razcvet, so
danes prišli do spoznanja, da
tudi v tej dejavnosti velja neke
vrste abeceda. Danes ugotav-
ljajo, daje treba najprej določi-
ti prednostna območja, znotraj
teh pa poiskati prednostna na-
selja in v teh naseljih prednost-
ne kmetije. Šele danes ugotav-
ljajo. kateri so osnovni prostor-
ski pogoji za razvoj turizma na
kmetijah: od naravne danosti,
zanimivosti kulturne krajine,
stanja snažnosti okolja, pro-
metne dostopnosti, bližine ser-
visnih dejavnosti do primerno-
sti tipov kmečkih domov, sta-
nja kulturne ravni prebival-
stva in turistične tradicije.
Če je analiza stanja in mož-
nosti razvoja, kmečkega turiz-
ma v občini Šmarje pri Jelšah,
ki so jo izdelali v komiteju za
družbeno planiranje in gospo-
darstvo pri šmarski občinski
skupščini zares dokument, na
osnovi katerega naj bi se razvil
kmečki turizem, je to spod-
budno dejanje, ki zavezuje
mnoge nosilce tega razvoja.
Vrsta predlaganih ukrepov je
dobra le ob predpostavki, da
bodo le-ti tudi uresničeni. Če
ne bodo, bo analiza ostala
skrbno zbran skupek želja in
potreb ali pa zgolj pobožna že-
lja tistih, ki v kmečkem turiz-
mu vidijo velike možnosti in
prednosti, in še kako prav
imajo. MARJELA AGREŽ
Manj obisica
v Pelciu
Znano kraško jamo Pe-
kel je v letošnjem letu obi-
skalo 24 tisoč obiskoval-
cev, kar je za okoli tisoč
manj kot prejšnjo sezono
v enakem času.
Obisk je padel predvsem
pri šolski mladini, kljub te-
mu, da so v čudoviti okolici
jame gozdarji uredili tudi
poučno gozdno pot, kjer
mladi spoznavajo na po-
učen in prijeten način
skrivnosti gozda. Krizo
menda še kako občutijo šo-
larji, ki se pač spričo dragih
prevozov raje poslužujejo
ob koncu šolskega leta izle-
tov, ki so najbližji domače-
mu kraju. Razveseljuje pa
dejstvo, da obisk tujih go-
stov narašča in je tudi do-
hodek večji kot ostala leta.
Vendar pa prizad_evni turi-
stični delavci v Šempetru
vsak dinar sproti vložijo
v podaljšanje jame in že
v prihodnjem letu naj bi bi-
lo za ogled pripravljeno 65
metrov novega podzemne-
ga sveta. S prostovoljnim
delom sedaj urejujejo na
desetine mostov in utrjuje-
jo za sedaj še neprehodne
poti.
EDI MASNEC
Zbor vodnikov
Pretekli vikend je bil v do-
mu na Kamniškem sedlu zbor
planinskih vodnikov, ki se ga
je udeležilo kar 65 vodnikov.
Na srečanju so govorili o gi-
banju po planinskem svetu in
v tem okviru zlasti o stojiščih,
varovališčih, varovanju in vod-
niški tehniki v težjem svetu.
Nadaljevali so z obravnavo
tem o pitju v gorah, prvem
ukrepanju v nesreči, transpor-
tu ponesrečencev, prvi pomoči
in analizi nesreč.
Srečanje so dopolnile prak-
tične vaje, ki so jih opravili
v stenah Planjave in Brane.
SREČKO ČULK
Hotel Evropa slavi
Nekdaj zbirališče zavednih Slovencev
Konec tedna se bodo v Ce-
lju zvrstile številne sloves-
nosti ob llO-letnici hotela
Evropa.
Jutri bo v hotelu Evropa
slavnostna seja delavskega
sveta, na kateri bodo podelili
priznanja dolgoletnim delav-
cem tega hotela in poslov-
nim partnerjem, pripravili
pa bodo tudi kulinarično raz-
stavo. V soboto dopoldne pa
bo pred starim delom hotela
koncert godbe na pihala iz
Laškega. Ob 11. uri bo tako
kot v starih časih pred hotel
pripeljal fijaker, med 10. in
11. uro pa bodo gostom brez-
plačno točili pivo laške pivo-
varne, medtem ko bo zvečer
jjles, na katerem bo igral
Hmeljarski instrumentalni
kvintet.
Hotel Evropa v Celju se
danes uvršča v eno najmoč-
nejših verig hotelirstva
v Sloveniji, v sozd Emona
delovno organizacijo Emona
hoteli. Za razvoj tega hotela
je bilo še posebej pomemb-
no leto 1981. Z dozidavo so
namreč povečali število sob
od prejšnjih 40 na 111 s sku-
paj 189 ležišči, hotel pa se je
tako uvrstil v B kategorijo.
Z razširitvijo ponudbe se je
število zaposlenih od prejš-
njih petdeset povzpelo na
petinsedemdeset.
Zanimiva je zgodovina te-
ga celjskega hotela. Od sa-
mega obstoja naprej se je za-
menjalo več lastnikov, pred
drugo svetovno vojno pa je
bila najbolj atraktivna kavar-
na Evropa. Slovela je po tem,
da so se v njej zbirali pre-
možni veljaki, ki so imeli
svoja omizja, na voljo pa so
jim bili časniki in revije, svoj
kotiček pa so imeli tudi šahi-
sti. Med znanimi Slovenci, ki
so redno obiskovali kavarno,
so bili dr. Anton Novačan,
mg. Danče, Pestotnik in
dr. Anton Švab, sicer pa so
sem zahajali sodniki, trgovci
in druge pomembne osebno-
sti. Posebno prijeten je bil
vrt pod kostanji, ki je slovel
tudi po glasbi in odlično pri-
pravljeni domači hrani.
V obdobju med obema voj-
nama je bil v Evropi zasto-
pan v glavnem slovenski ži-
velj, medtem ko so v naspro-
ti stječo kavarno Merkur (da-
nes Mignon) prihajali pred-
vsem celjski Nemci.
Po osvoboditvi leta 1945 je
hotel Evropa prevzel komite
za turizem in gostinstvo. Od
leta 1947 pa do danes je bilo
v hotelu Evropa zaposlenih
820 delavcev, ustrezno izo-
brazbo pa je v hotelu dobilo
215 gostinskih strokovnja-
kov, ki še danes opravljajo
delo kot dobri gostinski ka-
dri širom Slovenije. Danes
hotel posluje brez izgub,
vendar so osebni dohodki
med najnižjimi v gospodar-
stvu občine Celje.
JANEZ VEDENIK
Ribiška družina
Celje
obvešča, da sprejema
prijave za članstvo
do 25. 10. 1988
v pisarni RD Celje, Čopova
'19, pritličje, kjer dobite tudi
ustrezne obrazce za prija-
vo. Uradne ure pisarne pa
so vsak torek od 8. do 12. in
vsak petek od 8. do 12. ter
od 17. do 19.
Nova dvosedežnica na Golteh
Smučarsko rekreacijski
centri v Sloveniji se počasi
pripravljajo na bližnjo no-
vo zimsko sezono. Vsi bi jo
radi do prvega zapadlega
snega pričakali čimbolje
pripravljeni, z novostmi in
izboljšavami, kar bi omogo-
čilo boljšo smuko in ugod-
nejše počutje vseh, ki jim je
pozimi na smučiščih všeč.
Z večjimi novostmi se v le-
tošnji prihajajoči zimi slo-
venska smučišča ne bodo
mogla ravno pohvaliti, izje-
ma so le Golte, kjer imajo
edino večjo investicijo in si-
cer gradnjo dvosedežnice,
imenovane Smrekovec. Ta-
ko so Golte, na prostoru des-
no od tekmovalne proge za
FIS tekme z Medvedjaka,
podobne' velikemu gradbiš-
ču. V gozd so naredili večjo
poseko, kjer bodo v kratkem
montirali jekleno vrv za dvo-
sedežnico. Temelje za stebre
imajo zbetonirane, zdaj po-
stavljajo stebre. Dvosedežni-
ca bo dolga 400 metrov,
gradbena dela izvaja Vegrad
iz T.Velenja, ostalo pa Unior
Zreče. Po besedah Marjana
Skorniška bodo tako pozimi
imeli z gondolo osem žičnic,
kar bo ob prihodu okoli 2000
smučarjev zadoščalo, da ne
bo nobenega čakanja.
Ob vrhu dvosedežnice
Smrekovec so uredih tudi
okoli dva hektarja novih
smučišč Blatnik, tako da je
zdaj na Golteh že 45 hektar-
jev površin, primernih za vse
zvrsti smučanja. Istočasno
opravljajo gradbena in gozd-
na dela pri prestavitvi vleč-
nice Trije ploti v Lahovnik.
To bodo opravili prihodnjo
sezono. Na Lahovniku bo ta-
ko samostojno smučišče, se-
zona smučanja pa se bo zara-
di izredno ugodne lege po-
daljšala za mesec pred začet-
kom in mesec po siceršnjem
zaključku. Prednost nove
dvosedežnice je tudi v tem,
da so jo v celoti plačali že
spomladi, saj je zdaj kar štiri-
krat dražja in so morali grad-
njo podobne na Krvavcu za-
enkrat ustaviti.
TONE VRABL
Čeprav vidimo na posnetku pri gradnji nove dvosedežnice
na Golteh samo enega delavca, pa celotna skupina preko
dvajset delavcev hiti, da bi bilo vse nared do prvega
snega.
Foto: EDI MASNEC
10. stran - novi tednik
6. oktober 193^
Stara pesem o nesorazmerju cen
Na obisku pri Prislanovih v Dol Suha
Od Žekovca, kjer je spodnja postaja
gondole za Golte, pelje tudi ozka as-
faltirana cesta proti Rečici ob Savi-
nji. Dolina je ozka in na vsako stran
asfaltnega traku so položeni travniki
in polja, ki segajo vse do robov bo-
hotnih gozdov, velike dragocenosti
tamkajšnjih prebivalcev.
Nekje na sredi med Žekovcem in
Rečico, v naselju Dol Suha, pritegne
pozornost nedeljskega popotnika
v starem slogu zidana velika kmečka
hiša s posebnim starinskim častitlji-
vim slogom. Hiša, kjer se po domače
reče Pri Kacjanu, je prava kmečka hi-
ša, sredi zelenih travnikov in obdela-
nih polj. Ob vročem vremenu ji daje
senco košat oreh, ki pa letos v svoji
krošnji ne skriva niti enega žlahtnega
sadeža.
Pred hišo uživata v jesenskem do-
poldanskem soncu vitka kobila Zora,
okoli nje pa se preganja pol leta staro
žrebe, ki nagajivo ovohava ob cesti
ustavljeni avto. Desno od hiše je velik
skedenj in pod njim vse polno sodob-
ne kmetijske mehanizacije, ob njem
proti bregu, ki sih v godz, pa je še hlev
ter nekaj manjših spremljajočih objek-
tov. Vse to potrjuje, da gre za precej
veliko kmetijo, kjer gospodari Ivan
Prislan z ženo Bernardo, okoh nog pa
se jima motajo otroci Anica, Tonček in
Blaž, medtem ko najmlajši Jožek še
varno počiva v zibki.
Nedeljsko dopoldne je gospodar
Ivan izkoristil za postanek sredi kme-
tije, paberkovanje s sosedom ter čuva-
nje majhnih otrok, katerim je igrišče
pomenil ograjen travnik, kjer sta se
pasla tudi kobila in žrebe.
»18 hektarov je vehka naša kmetija,«
začne pogovor Ivan, ki ne gleda v be-
ležnico, kaj pišemo, ampak v otroke,
da se jim ne bi kaj zgodilo. »Preživlja-
mo se z živinorejo in lesom, to je naš
kruh. Največ imamo krav molznic in
telic. Poleti nam ne zmanjka dela na
polju in travnikih, pozno jeseni in
v ugodni zimi je na vrsti spravilo lesa.
Pri naši kmetiji je največji problem
v tem, ker je razdrobljena na manjše
dele, kar zahteva še več dela.«
Gospodar Ivan Prislan med nedeljskim počitkom z otroci Blažem, Anico in
Tončkom ter »hišnima« prijateljema kobilo Zoro in žrebetom.
Foto: EDI MASNEC
Letošnja suša jih ni posebej prizade-
la, saj so v senčni dolini, kjer je plast
dobre črne zemlje debela in zadržuje
mokroto. Bolj se je poznalo pri sadju,
ki ga je vročina stisnila. Trenutno
opravljajo redna jesenska kmetijska
dela, v ospredju pa je sihranje, in pri-
prava na zimo. »Čeprav imamo stroje,
pa moramo zaradi neugodne lege veli-
ko lesa spraviti v dolino na roke. In če
bi seštel vse tako opravljene delovne
ure in jih računal, ne bi kaj dosti osta-
lo,« bolj zase kot za ostale zamrmra
Ivan, ki pa istočasno prizna, da bi bilo
težko, če ne bi imeh tega lesa. Sodelu-
jejo tudi z zadrugo in so zadovoljni.
»Saj moramo biti, druge izbire ni. Naj-
bolj pa nas motijo ogromne razlike
v cenah, kar še posebej velja za mleko.
Motijo nas tudi draga krmila in veliko-
krat se vprašaš, za koga delaš. Potem
pa pride še malce slabo vreme, kakšna
toča ali mraz in ti vzame tisto, kar naj
bi ti dala narava oplemeniteno s kmeč-
kim delom.«
Kobilo in žrebeta ima Ivan pri hiši
bolj za igro in v veselje otrok. »Zdaj so
še majhni in ni kakšne posebne koristi
od njihove pomoči pri delu. Vseeno pa
iskreno upam, da se bo vsaj eden odlo-
čil za delo na kmetiji. Kljub težavam je
to le lepo delo,« zaključi Ivan in se
s tremi otroki postavi med kobilo in
žrebeta. Kompletna Prislanova druži-
na brez malega Jožeka, ki je v zibki in
mame Barbare, ki je poganjala kuhal-
nico za nedeljsko kosilo.
Nedelja bo kmalu mimo in začel se
bo nov delovnik. Ni letnega časa, da
kmet ne bi imel dela in to velja tudi za
Prislanovo kmetijo v dolini imenovani
Dol Suha.
TONE VRABL
Četrte akontacije ne bo
Letošnja dolgotrajna suša ni prizanesla kmetom
v žalski občini. Da bi vendarle nekoliko ublažili
posledice in s tem pomagali kmetijskim proizvajal-
cem, so na torkovi seji izvršnega sveta sklenili, da bo
uprava za družbene prihodke v žalski občini vsem
zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti odpisala
četrto akontacijo.
Člani posebne komisije za oceno škode so namreč
ugotovili, da je letošnja suša povzročila v občini za 25
milijard dinarjev škode, kar predstavlja okrog 20%
narodnega dohodka v občini oziroma več kot 20%
katastarskega dohodka. Člani izvršnega sveta so zato
na zadnji seji sklenih, da uprava za družbene prihodke
odpiše vsem zavezancem davka iz kmetijske dejavno-
sti obveznosti v višini predvidene četrte akontacije.
Člani izvršnega sveta so priporočili skupnosti zdrav-
stvenega zavarovanja, da naj tudi zavarovance v celoti
oprosti plačila prispevka za zdravstveno zavarovanje
kmetov v višini predvidene četrte akontacije. Temu
predlogu pa na žalski zdravstveni skupnosti niso pri-
sluhniU, čeprav so se nekatere druge občine za takšno
rešitev že odločile.
IRENA BASA
Jabolk za ozimnico
je letos dovolj
Spomladanska pozeba je
v sadovnjakih na našem ob-
močju vzela manj pridelka
kot so sadjarji ocenjevali
v prvih dneh po vremenski uj-
mi, vendar je škoda vseeno
precejšnja. Ponekod se je na
ta račun povečal odstotek in-
dustrijskega sadja, skoraj
vsepovsod pa ocenjujejo le-
tošnjo kakovost namiznega
sadja za dobro.
Prav tako so v večini nasa-
dov na Celjskem zadovoljni
s prodajo namiznega sadja za
ozimnico, manj zadovoljni pa
so kmetje, ki prodajajo indu-
strijska jabolka po 220 dinar-
jev za kilogram v tovarno do-
stavljenega sadja.
Slovenske Konjice
v konjiški občini imajo 65
hektarov rodnih in še 20 hekta-
rov zaenkrat nerodnih nasa-
dov jablan, s katerimi upravlja
Kmetijska zadruga Slovenske
Konjice.
V teh sadovnjakih je bilo le-
tos za 30 odstotkov manj ja-
bolk kot so pričakovali, saj je
spomladanska pozeba močno
razredčila pridelek. Kakšna je
škoda na drevju pa se bo v sa-
dovnjakih videlo šele spomla-
di. Tudi kmetje v konjiški ob-
čini imajo precej nasadov ja-
blan, vendar bodo letos zveči-
ne prodajali le industrijsko sa-
dje. Približno 700 ton industrij-
skih jabolk bodo prodali celj-
skemu Etolu in mestinjskemu
Vitalu, vendar se letos pritožu-
jejo nad nizko odkupno ceno.
V sadovnjakih Kmetijske za-
druge v okolici Loč in Sloven-
skih Konjic ter na Stranicah so
letos obrali približno tisoč 300
ton namiznih jabolk. Stare sor-
te kot so jonatan ter zlati in
rdeči delišes prodajajo glede
na kakovost od 600 dinarjev
navzgor za kilogram, novejše
sorte kot so supergold in jona-
gold pa veljajo 1.400 dinaijev
za kilogram. Jabolka za ozim-
nico bodo v konjiških sadov-
njakih prodajali do 10. ok-
tobra.
Šentjur
v okviru tozda Lastna proiz-
vodnja šentjurskega Kmetij-
skega kombinata je na Slomu
pri Ponikvi zasajenih 60 hekta-
rov jablan, vendar je v polni
rodnosti le polovica nasadov,
drugo polovico pa so zadnja le-
ta obnavljali.
Nove sorte kot so idared, jo-
nagold, gloster in melrose pro-
dajajo v sadovnjaku na Slomu
po 1.450 dinaijev za kilogram,
jabolka druge kakovosti pa so
za petino cenejša. Jabolka sta-
rejših sort kot so zlati in rdeči
delišes veljajo 1.200 dinaijev,
druga kakovost pa je 300 di-
naijev cenejša. Sadjaiji na Slo-
mu pri Ponikvi pričakujejo, da
bo vsega pridelka letos približ-
no 900 ton, kakovost jabolk pa
je odlična, saj so bile v sadov-
njaku ves čas - razen seved
spomladanske pozebe, ki j
vzela 15 odstotkov pridelk
- ugodne vremenske razmert
Prav zaradi tega bodo leto
prodali le 5 odstotkov jaboll
za industrijsko predelavo, po
prečje prejšnjih let pa je dose
galo tudi četrtino vsega pri
delka.
Žalec
v sadovnjaku Mirosan v Ka
sazah pri Petrovčah je z jabla
nami zasajenih 110 hektaro
površin, od tega je polovica na
sadov rodnih, preostalo pok
vico pa so leta 1985 obnovili.
Letos pričakujejo 2 tisoč toi
jabolk, zaradi majske toče p
bo nekoliko več, kar 40 odstot
kov, industrijskega sadja
V Mirosanu so zasajene jabla
ne sort jonatan, zlati in rdel
delišes, mutsu, gloster, idara
in melrose, za jabolka prve k;
kovosti pa je določena enoti.;
odkupna cena 1.100 dinarje,
za kilogram. V žalski ob^'"!
pričakujejo, da bodo od ' i
tov odkupili 700 ton indu I
skega sadja.
Šmarje pri Jelšati
v nasadih Škrbnik H i
dovega Kmetijskega kon . '
ta Šmaije pri Jelšah je 7 hv
rov starejših in 4 hektare ► ^
vejših nasadov, nekaj povrs.!-
pa je obnovljenih in letos šf
nerodnih.	j
V Kmetijskem kombinat'
ocenjujejo, da bo letošnji pn
delek po količini podpoprJ
čen, pričakujejo le 100 ton jj
bolk, kakovost sadja pa je dl
bra. Pozeba je še posebej prizi
dela starejše nasade, na Skrb
niku pa so zasajene jablan;
sort idared, zlati in rdeči deli
šes ter jonagold. Glede na to
da je letos podpoprečni pride
lek, jabolk ne bodo izvažali
v sadovnjaku pa so zagotovi-
sindikalno prodajo in prodaj'
večjim stalnim kupcem. |
1
Velenje
Na Erinem posestvu Turi
pri Titovem Velenju je z jabla
nami zasajenih 10 hektarov pO]
vršin, v Titovem Velenju pa sj
lani zasadili še 7 hektarov no|
vih sadovnjakov.
Letošnji pridelek ocenjujej^
sadjaiji za dobrega, vendar s<l
v nasadih opazne posledici
spomladanske pozebe. Najb"*
Ije so letos obrodile jablan«
sort idared in gloster, zasajen«
pa imajo še sorte jonatan, zlaH
in rdeči delišes, jonagold. spa'1
tan in mutsu. Starejše sorte j^'
bolk prodajajo po 1.300 dinaij
jev za kilogram, za novejše P*
je treba odšteti 300 dinaij^*
več pri kilogramu. Takšne
ne veljajo v Erinih trgovinaljj
v sadovnjaku pa so nekolil^T
nižje, če se kupci odločijo ^
večje količine.	I
Za
več konj
z rodovnikom
Za območje celjskega Za-
voda za živinorejo in veteri-
narstvo strokovne službe
vodijo B-rodovnik sloven-
ske hladnokrvne pasme
konj in v oktobru bodo vpi-
sovali tri letne žrebice, evi-
dentirane v letu 1985.
Skrb za čimvečje število
konj z znanim poreklom in
kakovostnim genetskim po-
tencialom je v Sloveniji že
zelo stara, saj je rodovniška
služba organizirana od leta
1934. Pred šestimi leti so za-
čeli voditi B-rodovnik za ko-
nje slovenske hladnokrvne
pasme. Vsako leto v oktobru
pripravljajo v sodelovanju
z žrebčarji in osnovno pospe-
ševalno službo v kmetijskih
zadrugah evidentiranje in ži-
gosanje žrebičk, rojenih v te-
kočem letu. Evidentirajo vse
zdrave žrebičke brez vidnih
hib, ki so potomke mater slo-
venske hladnokrvne pasme
in žrebcev goriške oziroma
slovenske hladnokrvne
pasme.
Konjerejcu, ki je priprav-
ljen žrebičko po treh letih
pripustiti k priznanemu
žrebcu, namenjajo 100 tisoč
dinarjev vzrejne premije,
lastnik pa lahko žrebičko
proda tudi v nadaljnjo rejo.
Po treh letih evidentirane
žrebice vpisujejo v B-rodov-
nik, s tem pa zagotavljajo
pregled nad možnostmi za
nadaljnjo vzrejo konj. Doga-
ja se namreč, da rejci kupu-
jejo za obnovo črede odrasle
kobile, ki imajo skrite hibe
in kronične plodnostne mot-
nje, to pa povzroča neekono-
mičnost konjereje.
EDI STAROVEŠKI
6. oktober 1988
novi tednik - stran ti
Odnos do soljudi
Po končanem ogledu obrt-
nega sejma v Celju sva 10.
septembra letos s sinom po-
sedela v enem izmed gostišč
na razstavnem prostoru. Na
še prazen stol pri najini mizi
sva položila vrečko z raznimi
predmeti, med drugim je bi-
lo v njej tudi nekaj malega za
ženo, ki leži bolna na onkolo-
škem oddelku ljubljanske
bolnišnice. Vrednost stvari
v vrečki je bila med 40 in 50
tisoč dinarji.
Medtem, ko sva ob kozarč-
ku uživala v prijetni glasbi,
je prišla družba mlajših ljudi
(med 20 in 25 leti) in se za-
man ozirala po praznem pro-
storu. S sinom sva se odloči-
la, da jim odstopiva mizo, še
posebej, ker je bil v tej druž-
bi tudi sinov sošolec M. T. iz
Celja. Ob tem sva oba poza-
bila na vrečko in odšla.
Po približno dvajsetih mi-
nutah sva se vrnila in se kar
oddahnila, ko sva opazila, da
je pri mizi še ista družba. Bili
so precej razigrani, vendar
so se ob pogledu na naju vid-
no zdrznili. Ob vprašanju,
kje je vrečka, so se najprej
spogledali, nato pa ni nihče
nič vedel, niti videl. Drug za
drugim so pričeli vstajati in
odhajati.
Ni mi toliko žal za vrečko,
čeprav sem upokojenec in
nimam ne vem kako velike
pokojnine; bolj žal mi je za
mlade ljudi. Bojim se posle-
dic, ki jih bodo nedvomno
doletele zaradi takšnega od-
nos do soljudi, do sošolca, do
prijatelja...
M. V., CELJE
Delovni
»graščak«
Smo stari in stalni obisko-
valci Starega gradu, saj kam
bi sicer se podal Celjan v ne-
deljo ali ob lepem sončnem
dnevu, ko za dolga potova-
nja ni sredstev.
Nismo sicer gostilniški
mački, vendar toliko znamo
oceniti gostinske usluge, da
nam je žal ljudi, ki so pri-
pravljeni še prijeti za delo.
Celjani bi menda lahko bili
veseli, še posebno mladi, da
se je tam gori nekaj prema-
knilo iz spanja kralja M.-
MERXA.
Dokler je objekt upravljal
družbeni sektor, niti priča-
kovali nismo vročega čaja
v zimskem času ali hladnega
piva poleti. Tov. Babič je
v nekaj dneh adaptiral ob-
jekt, ki bi ga družbeni sektor
prav gotovo celo leto, zato ga
pohvalimo že na šamem za-
četku. Komaj dva meseca
posluje, pa je bilo že kar ne-
kaj lepih prireditev. Koliko
sredstev in požrtovalnega
dela je treba vložiti v to prav
gotovo ne vedo taki gosti, ki
so dvomljivega obnašanja,
oz. vrednosti in ki si denar,
oz. vsakdanji kruh služijo na
plečih drugih.
Objekt ni bil nikoli pri-
pravljen za urejeno gostin-
sko dejavnost, je zahteven,
obširen, težko dostopen, po-
sebno za dovoz materiala,
posebnosten, ker je star in
zgodovinski ter zahteva, da
obdrži tako stanje, zato mora
biti gospodar takega objek-
ta, še kako dober, delaven,
iznadljiv, prilagodljiv^ in
sploh sposoben za vse. Če še
ne veste, da mora marsikaj
postoriti pred odpiranjem,
npr. nabaviti hrano, pijačo,
poseben problem so kvalifi-
cirani delavci, ker je v tej
stroki potrebno delati pod
posebnimi pogoji od jutra do
sutra, samostojno, iznajdlji-
vo in še bi lahko naštevali.
Kaj pa težaška dela, čiščenje
in ostale priprave objekta,
priprave aranžmajev za pri-
reditve, prijave, davkarija in
sploh vsak želi pristaviti svoj
piskrček.
Dober gospodar v teh
dveh mesecih je že pokazal,
da zna, da zmore, potrebno
bi mu bilo nekaj moralne
podpore, če že materialne
nihče v Celju ne zmore, če-
prav stari grad bo vedno
Celjski stari grad.
Pred časom smo bili večje
celjsko društvo (48 članov
prisotnih) gosti preko celega
dne pri tov. Babiču. Pili smo
kvalitetno priznano vino
kletne temperature, kar je
priporočljivo za normalne
ljudi in 48-glasno lahko poh-
valimo, da je tudi pri cenah
pijače in hrane zmeren, če-
ravno dela pod posebnimi
pogoji.
Bravo fant od fare, oz. stro-
ke, le tako naprej, le redki
poslovneži bi si naložili toli-
ko dela, skrbi in sploh vzeli
na skrb tak objekt, ki mu ni
bil kos niti Merx, pa vendar
ne bomo šele sedaj izrekali
kritiko Merxu in vsem dose-
danjim upravljalcem.
M. D., Celje
Obnovljena
avtobusna
postaja v Vrbju
V rubriki Pisma bralcev
sem v Novem tedniku 22.
septembra pisal o uničenju
avtobusne postaje v Vrbju
pri Žalcu, na pobudo pred-
sednika KS Vrbje Dušana
Pungračnika in predsednika
00 ZSMS Bojana Pšeniča
pa smo v Vrbju pred kratkim
lepo obnovili ta objekt.
Predsednik mladincev je
ob tem dejal, da je dovolj teh
nekaj primerov uničevanja
družbene lastnine in bodo
posamezniki tudi primerno
kaznovani. Krajani in mla-
dinci Vrbja se bodo v bodoče
trudili, da bodo objekti in
okolje primerno urejeni, saj
jih dnevno obišče veliko obi-
skovalcev. Mladinci iz Vrbja
so uredili tudi okolje in po-
stavili panoje za plakate, za-
to sem prepričan, da bomo
krajevni praznik 11. novem-
bra v Vrbju z zadovoljstvom
praznovali.
Menim, da je prav, da ne-
katere mladince in KS Vrb-
je, hkrati pa tudi uredništvo
Novega tednika, kije objavi-
lo prispevek o uničenju avto-
busne postaje, pohvalim, saj
je zdaj naša avtobusna posta-
ja spet urejena.
JOŽE GROBELNIK,
Vrbje pri Žalcu
Tovariško
srečanje
24. septembra 1988 je bilo
tovariško srečanje članov
borčevskih	organizacij
Šmartna v Rožni dolini in
Medloga. Slavnost je bila
v _ prosvetnem domu
v Šmartnem v Rožni dolini,
kjer sta navzoče pozdravila
predsenika obeh organizacij
ZB - Šmartinske tov. Govej-
šek in Medloške tov. Grobel-
nik. V uvodnem govoru smo
se spomnili tudi umrlih tova-
rišev in njihov spomin poča-
stili z enominutnim
molkom.
Na to tovariško srečanje so
bili povabljeni tudi aktivisti
borci in borke, ki so med voj-
no sodelovali in preganjali
naciste na območju celjske
občine, a ne prebivajo na ob-
močju Medloga oz. Šmartna.
Prav ganljivo je bilo sreča-
nje, ko smo si podajali roke
in obujali spomine na neka-
tere pomembne dogodke, ki
so se med zadnjo vojno do-
godili na območju Medloga,
Lopate, Šmartnega ter sploh
v teh krajih. Nekateri so se
srečali celo po 43 letih.
Učenci 2. in 3. razreda Os-
novne šole iz Šmartna v Rož-
ni dolini so s svojim prisrč-
nim nastopom - pesmimi in
recitacijami popestrili naše
srečanje ter tako prispevali
k veselemu razpoloženju.
Udeležba na tem tovari-
škem srečanju je pokazala,
da še ne tonejo v pozabo
mnogi dogodki, iz časov na-
cistične okupacije, čeprav se
že tudi včasih sliši, da niso
več pomembni.
Ob slovesu smo si bili edi-
ni, da so takšna srečanja bor-
cev in aktivistov, predvsem
zaradi ohranjanja spomina
na težke čase, ki si jih nihče
ne želi več, potrebna še v bo-
doče.
FRANC JAGER,
Celje
Neprijazni
uslužbenec na
Elektru
Pritožujem se zaradi neko-
rektnega pristopa do stranke
s strani Tozda Elektrodistri-
bucija Celje, Vrunčeva 2 a.
Šef konzumne službe Petro-
vič iz sobe št. 8 me sploh ni
želel poslušati, ko sem rekla-
miral, da so mi zaračunali
preveč kilovatnih ur elek-
trične energije od 25. 11. 1987
do 16. 3. 1988.
Drugič sem hotel priti do
direktorja, da bi se mogoče
lahko z njim pogovoril, ven-
dar so me spet napotili nazaj
na sobo št. 8 k istemu tovari-
šu. Tudi tokrat se z njim ni-
sem mogel pogovoriti; le še
več žaljivih besed mi je navr-
gel, kar me je hudo prizade-
lo. Sem namreč 100-odstotni
vojni invalid, hodim z ber-
glami in imam srčno okvaro;
tako sem se komaj držal na
nogah, ko sem poslušal te
besede.
Naj bodo ljudje v pisarnah
bolj pristopni, ne pa tako
vsemogočni. Tudi drugi zna-
mo računati in naj nas neha-
jo »okrog prinašat«, saj je
elektrika dovolj draga. Koli-
kor vem, se ljudje kar vrstijo
glede reklamacij na omenje-
ni distribuciji. Vtis sem do-
bil, da ima omenjena firma
monopol.
ZDRAVKO SLATINŠEK,
Polzela
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo v tem
tednu na programu uprizoritve dela Bertolta Brechta
Opera za tri groše. Danes bo predstava ob 19.30 uri za
abonma četrtek in izven, jutri ob 18. uri za abonma Laško,
v soboto, 8. oktobra pa ob 17. uri za abonma sobota popol-
danski in izven.
Prihodnji teden bodo na celjskem odru igrah Molierov
triptih Zgrabite Sganarela in sicer v torek in v sredo,
obakrat ob 10. uri dopoldan, obe predstavi pa bosta zaklju-
čeni za Tehniško šolo Celje.
V	Klubu kulturnih delavcev Ivan Cankar na Tomšiče-
vem trgu v Celju pripravljajo jutri ob 19. uri srečanje
z novinarjem, kritikom in publicistom Markom Crnkovi-
čem. Pogovor bo tekel o literaturi, kritiki, provincializmu
in svetovljanstvu, o apolitičnosti in politizaciji kulture,
povezoval in vodil pa ga bo Slavko Pezdir.
V	Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo
drevi ob pol osmih koncert, na katerem bo nastopil
Mešani komorni pevski zbor iz Celja.
V	torek, 11. oktobra pa bo v Kristalni dvorani Zdravi-
lišča večer folklore, na katerem bodo plesali člani domače
folklorne skupine Minerali, njihov nastop pa se bo pričel
ob 19.30. uri.
V	cerkvi Svetega križa v Rogaški Slatini bosta
v soboto, 8. oktobra nastopila s trobento Maja Stucke in na
orglah Mathias Gerstner, koncert pa se bo pričel ob pol
osmih zvečer.
V	dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo danes
zabavna prireditev, na kateri se bo predstavila »Mini show
godba« in Ptujski nonet, njihov nastop pa se bo pričel ob
19. uri.
V	večnamenski dvorani v Zrečah bo v soboto, 8. okto-
bra ob 19. uri druga, tradicionalna zabavna prireditev
»Zopet skupaj kot nekoč«. V programu bodo sodelovali
številni pevci s slovenske in jugoslovanske glasbene
scene, gosta večera pa bosta Miča Orlovič in Bojan Ada-
mič s svojim ansamblom.
V	Zdravilišču v Rogaški Slatini bodo v prihodnjih
dneh gostili pet priznanih likovnih umetnikov, ki bodo
v okviru Likovne jeseni v Rogaški Slatini na svoja platna
poskušali ujeti krajino Rogaške Slatine in bližnje okolice.
Razstavo del, ki jih bodo^Slavko Kores iz Maribora, Ferdo
Mayer iz Tržiča, Tomaž Železnik iz Ljubljane ter Darinka
Pavletič-Lorenčak in Milan Lorenčak iz Celja ustvarili na
Likovni jeseni, bodo v avli Terapije zdravilišča odprli na
ogled 16. oktobra ob 19. uri.
V	Likovnem salonu v Celju je na ogled pregledna raz-
stava slikarskih del Alojza Zavolovška. Razstavo je pripra-
vil Kulturni center Ivan Napotnik iz Titovega Velenja, na
ogled pa bo do 19. oktobra.
V	dvorani Zdraviliškega doma v Laškem je odprta
razstava fotografij, ki jih je Laščan Tone Košir posnel na
temo planinstvo in pohodi. Razstava bo odprta do 20.
oktobra.
V	galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik v Titovem
Velenju si lahko ogledate razstavo likovnih del Andreja
Pavliča. Razstavljena dela bodo na ogled do 12. oktobra.
V	avli Razvojnega centra v Celju razstavlja karikature
Bori Zupančič. Razstava risb bo odprta do 11. oktobra.
V	mali dvorani delavsko prosvetnega društva Svo-
boda na Polzeli je odprta samostojna razstava Savine
Vybihal. Na ogled so izdelki iz ročno poslikanega stekla in
nakit iz gline, razstava pa bo odprta do sobote, 8. oktobra.
V	avli hotela Dobrna so razstavljena likovna dela, ki so
jih slikaiji ustvarili na letošnjem jubilejnem Ex Tempore
Dobrna 88. Razstavljena dela si lahko ogledate do 12.
oktobra.
V	knjižnici Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu
v Celju so razstavljena literarna dela profesorjev gimna-
zije z naslovom Strokovni in znanstveni pisci. Razstava, ki
so jo pripravili ob 180-letnici celjske gimnazije, bo na
ogled do 20. oktobra.
Zavod za kulturne prireditve Celje v Gregorčičevi ulici
6 vpisuje abonente za letošnji koncertni abonma. V letoš-
nji sezoni bodo organizirah šest abonmajskih večerov.
Prav tako pa Zavod za kulturne prireditve vabi k vpisu
koncertnih abonmajev v Cankarjevem domu.
Kulturni center Ivan Napotnik iz Titovega Velenja
vabi k vpisu v gledališki in glasbeni abonma.
V	okviru gledališkega abonmaja bo sedem predstav
s katerimi se bodo velenjskemu občinstvu predstavili raz-
lični slovenski gledališki ansambli, repertoar koncertnega
abonmaja pa ponuja nastope vrhunskih domačih in tujih
umetnikov.
12. stran - novi tednik
tj|
Ko se sprosti domišljija
V Zlatarnah so uspešno Izvedli zlatarsko delavnico mladih
Ko stopiš v prostore
celjskih Zlatarn, dobiš
občutek kot da si se zna-
šel v velikem mravljiš-
ču: vse je v nenehnem gi-
banju, vrenju, delovnem
in ustvarjalnem zanosu.
Potem se ti zazdi, da je to
ena sama velika mladin-
ska organizacija: povsod
mladi ljudje, in še tisti,
ki niso več v »mladin-
skih letih«, dajejo videz
mladostne svežine.
Ta nenehna gibljivost
preseneča in pomirja
v svoji skladnosti. In či-
sto zares je v tej organiza-
ciji mladost, mlad človek,
vselej v ospredju. To je
človek, ki išče, kipi od že-
lje po znanju, ustvarjanju,
priznanju in ki ima vedno
prosto pot do tistih, ki
imajo v zlatarstvu bogate
izkušnje. Na tak način,
s takšnimi odnosi in s to-
likšnim zanosom, je Zla-
tarni Celje pot v inovativ-
no družbo lažja in manj
ovinkasta.
Ker se delovni kolektiv
Zlatarn Celje nenehno
pomlajuje, ni nič nena-
vadnega, da so letošnjo
zlatarsko delavnico vzeli
v roke mladi ljudje. Za
majhen šolski razred jih
je. Odločili so se, da sami
organizirajo prvo zlatar-
sko delavnico mladih zla-
tarjev, za pomoč pa za-
Pod geslom »Od tradi-
cije v inovativnost« so
v delavnici mladih zla-
tarjev ustvarjali: Cveto
Šaberl, Igor Juteršek,
Drago Kokol, Marko
But, Tomo Podlinšek,
Franjo Vran, Anton Hla-
din, Marjan Knez, Dušan
Gradišnik, Darja Rožič,
Andreja Založnik, Jožica
Blazinšek, Andreja Kok
in Barbara Hanžič. Mla-
di zlatarji pa so imeli tu-
di svoj organizacijski
odbor in umetniško vod-
stvo v sestavi: Eva Vi-
potnik, Anton Žigon, Bo-
ro Balaš, Ivan Vok, Sta-
ne Randl in Vinko Vi-
potnik.
lek vtkana drobna, korist-
na in predvsem mična
inovacija. Predvsem so si
prizadevali sprostiti spo-
ne tradicije v obUkovanju
nakita, pri tem pa so uti-
rali nove, še neprehojene
poti. Ob vsem tem pa so
imeU ves čas v mislih tudi
možnosti serijske izdela-
ve in tržne zanimivosti iz-
delkov, ki so jih ustvarjali
in ustvarili.
Udeleženci zlatarske
delavnice so uporabljali
predvsem srebro, ki so ga
poživljali z drugimi mate-
riali: bakrom in novim
srebrom, z obema pa so
ob ustrezni površinski
obdelavi dosegli zanimi-
ve in včasih kar osupljive
učinke. In tako je prva
zlatarska delavnica mla-
dih delovala kot bogat
vrelec novih zamisli in
pravih inovacij. Vse sku-
paj, kar se je teden dni
dogajalo, je najprimerne-
prosijo strokovnjake, do-
mače seveda. In tako so
teden dni, skupaj, v pro-
storih šolskega centra,
ustvarjali na temo, ki so si
jo sami izbrali: Od tradici-
je v inovativnost. Od 29.
septembra do 5. oktobra
so ob tej temi sproščali
svojo bujno domišljijo iš-
čoč nove materiale, nove
uporabne vrednosti, v že-
lji, da bi bila v vsak izde-
je opisala ena od udele-
ženk letošnje zlatarske
delavnice, mlada Eva Vi-
potnik, študentka Visoke
šole za oblikovanje
v nemškem Pforzheimu:
»Zahteva za novim, zani-
mivejšim, je iz dneva
v dan močnejša - tako
v stikih med ljudmi, kot
v tržnih odnosih. Teh šest
dni imamo priložnost dati
domišljiji prosto pot in
gotovo nam bo to poma-
galo, da pri bodočih sre-
čanjih z enim najstarejših
človekovih spremljeval-
cev - nakitom - hitreje
opazimo, ali še sodi v naš
čas ali pa mu ne more več
slediti. Tako bomo lahko
izločali staro in ponudili
novo - morda že ob kon-
cu te naše prve delavnice
za mlade ustvarjalce.«
Sicer pa je tudi splošna
kadrovska usmeritev
celjskih Zlatarn mladost-
no naravnana, kar se kaže
v nenehnem iskanju mla-
dih talentov in tistih, ki
jim je treba pri ustvarja-
nju nuditi kar največ stro-
kovne pomoči in znanja.
Zato ni nič čudnega, če
daje vsako krizno obdob-
je v zlatarstvu novo kako-
vost. Tudi danes je tako
in nova kakovost je tudi
med zlatarji v Celju jasno
na vidiku.
Vrata prve zlatarske de-
lavnice mladih zlatarjev
so se zaprla. Vse, kar je
v tem času nastalo, bodo
mladi ustvarjalci predsta-
vili javnosti na razstavi
v Lapidariju Pokrajinske-
ga muzeja in v Likovnem
salonu v Celju. Obenem
so pripravili tudi poseben
bilten s celovito predsta-
vitvijo udeležencev letoš-
nje delavnice in njihovih
stvaritev, inovacij. Njiho-
vi izdelki pa bodo našli
svoje mesto tudi na med-
narodni razstavi Experi-
menta v Miinchnu.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
Mentor Vinko Vipotnik je mladim ponujal svoje
znanje in izkušnje: »Vsak udeleženec delavnice ima
svoj jasen koncept, pri vsakem izdelku pa stremimo
za drobnimi novostmi, iščemo drobne izboljšave,
vsakdo ima svojo drobno inovacijo.«
Letošnja mladinska zlatarska delavnica je pri mladih obudila dejavnost, ki je
že skoraj izumrla, srebrokovaštvo.
Andrejina skicirka je vsa porisana s krogi in krogci.
Štirinajst dni je potrebovala za uresničitev svoje
zamisli: izvirne, uporabne in estetske. Seveda pa
njena ogrlica, ki je lahko hkrati zapestnica in pr-
stan, pa ogrlica in lasni okras, in spet ovratnica in
uhan ter okras za nadlaket in ovratnica obenem, ne
bo za vsakdanjo rabo. Najtežje je ujeti sozvočje med
preprostostjo in učinkovitostjo.
Ljubezen Kraljev premaguje usodo
HemofllUa In otroštvo v Podgorju pri Frankolovem
štiri otroke sta rodila Silvo in
Nada Kralj s Podgorja pri Franko-
lovem; enega je vzel goreč ske-
denj, dva, devetletni Matjaž in šti-
rinajstletna Mojca, imata hemofi-
lijo, le Metka, »tasrednja«, je
zdrava.
Veliko gorja se je spravilo nad
Kraljeve, bi rekli ob povedanem,
po drugi strani pa jih je usoda po-
vezala v družino, kjer je medseboj-
nih pozornosti in ljubezni brez šte-
vila; gotovo dosti več, kot v druži-
nah brez podobnih izkušenj in
skrbi.
Mama Nada ni zaposlena. Ostala
je doma, da čuva Matjaža in Mojco,
pa tudi zato, pravi sama, ker bi jo
zaradi veliko odsotnosti, ko vodi
otroke k zdravnikom, v vsaki služ-
bi postrani gledali. Od letos imata
starša skrbi še nekaj več, saj so uki-
nili šolo na Črešnjicah in morajo
otroci k pouku na Frankolovo, pa
se je ves čas bati, da jih zbije kakš-
no vozilo. Povrhu je Mojca, ki raste
v pravo lepotičko, že dobila prve
ženske težavice in vsak mesec po-
sebej je lahko zaradi njene hemofi-
ličnosti zanjo to usodno. Sicer pa
mama pravi, da otroke ves čas
vzpodbujajo k učenju, saj bi bilo za
Matjaža in Mojco najbolje, da naj-
deta poklice v medicini, da si bosta
kasneje tudi sama lahko najbolje
pomagala. Kraljevi delujejo v ljub-
ljanskem Društvu hemofilikov,
vsega razumevanja so deležni tudi
pri zdravnikih celjske bolnišnice,
in kakor sta starša preprosta, vesta
o hemofiliji veliko. Seveda pred-
vsem zategadelj, da lahko pomaga-
ta lastnima otrokoma, pa tudi zato,
da sta ju lahko pripravila do tega,
da Matjaž in Mojca svojo bolezen
jemljeta kot nekakšno nujno zlo in
se znata varovati pred poškodbami,
ki bi lahko povzročile krvavitve.
Silvo je tudi sam krvodajalec, saj se
zaveda, da gre za krvne izvlečke, ki
jih potrebujeta otroka, veliko te
življenjske tekočine.
Silvo vsak trenutek, ki ga prebije
doma, posveti družini. »Zakurimo
kakšen ogenjček, se pogovorimo,
vedno imamo doma tudi kakšno ži-
val, da imajo otroci veselje in ta-
ko... Delati pa je treba, delati mo-
ram veliko, da jim lahko omogočim
brezskrbno otroštvo.«
BRANE PIANO
Silvo, Nada, Matjaž, Metka in Mojca Kralj pred hišo
v Podgorju. »Otroci so se že navadili, da ne smejo
daleč od doma, da jim lahko z ženo takoj pomagava,
če bi se jim pri igri kaj zgodilo,* pravi Silvo.
»Veliko nas je doma in ker Matjaža in Mojco ne
moremo pustiti niti v kolonijo na morje, ob viken-
dih zidam kmečke peči, da še kaj zaslužim in da
otrokom lahko kaj kupim.*
Km(
Pre|
Sip vse fej^
Kmetija Ocvj«
sodi med sred,2
kmetije. Na tej h
jo predvsem z j
s hmeljarstvom,]
nutno deset kra^
šin pa dva in pJ
tako velika km«
la nikdar ne 215»
Vojko pa že dok
kako bi dela po^
To mu že nekaj
uspeva, da ni odu
podatek, da bodo;
zaslugi odslej v ž
jati tudi napravo,
hmeljskih trt. Tr*
mreč do sedaj šei
rano opravilo v \
vodnja trgalnih
prihodnje leto. X
činsko kdo ve kal
izvodnjo za prou
ki se uvršča med
proizvajalce kmei
je. Pomembno jei
dokazati, da živ
hmeljarji, da jim
in upoštevati njil
Naprava za i
trganje hme
Vojko Ocvirki
ganje hmeljskih
pred dvema let(
pr\ač začel upon
dosegel nevetjei
uri bi lahko ob u
prikolici s to naj
hmeljskih sadik
pa je pokazalo,
v eni vrsti ostalo
Cveto Lorge
v Sipu: »Rezull '
Ija in potreb s^ I
so tudi nekatefl i
pa, kot na prifl i
ski kosilnik zX >
kasti traktor« i;
specialni gorsl« (
katere smo na jI i
skem sejmu psi 1
ličja.«
neodtrganih hrj
takšno naprave,« 1
bil na enem izrtff
republiki Nemf- č
tem doma napi« t
še potrebe in rrt* ^
ko razlikujejo S' •
je že v tem, da M •
nekoliko višje!* s
koli že, za OcvP n
vo so se kmalu^ n
sosedje, dokler^ '
na ušesa predst^ >
delovne orgai^ fi
TOK ME-GA. ^ »
so rodili sadov.' '
začeli o tem ^
Z Vojkom so!" I
o sodelovanju.^ ''
vil kot modelni' '
zavodu za pat^!" '
skupaj s Sipo^
izboljšali. NapflJ [
da je bočno prij''
gon je hidravlii^
dravliko. Trto ^ '
proti rezalnemu' *
nož odreže. Do® ?
nese trto transf ^
skupaj je prišl"' *
v Sipu naročila '
sprejemajo, ce^ ^
ugodna in znašal '
dinarjev, s tem' '
kom garantirajo ®
nam je povedal' '
Lorger, pa bod°
skim kmetom
šati plačilne po^''
Kakšna boH^'
ne ve
z Vojkom O^J '
tesno sodeloval ^
gaj iz Sipove ra^ ,
pa tudi predseo^
lilSSS^
novi tednik - stran 13
/ojko Ocvirk Iz
ne Je pravi inovator
uelufe s kmeti
prekopi
i^vinjske
ukvarja-
, in tudi
(jajo tre-
Hh povr-
^ Ravno
tj, da de-
letni sin
(jBiišlja,
jr dobro
pove tudi
5 Vojkovi
jproizva-
10 trganje
ebilo na-
Lehanizi-
U. Proiz-
L stekla
trza koli-
pbno pro-
totje Sip,
levTopske
ihanizaci-
ipu želijo
Hinjskimi
ipomagati
I
i
avo za tr-
truiral že
pa jo je
)ri tem je
£. V eni
rilagojeni
tisoč
testiranje
tristo trt
Oveč šest
prodaje
ranja že-
ikmetov
jvodi Si-
traktor-
1, vrtav-
ilnik in
lams, za
ikmetij-
išja od-
idejo za
virk do-
V Zvezni
•a je po-
lil za na-
inekoli-
Razlika
trte tam
• Kakor
5 napra-
»ati tudi
li prišlo
ezadove
5jna in
>yori ni-
1) kmalu
v Sipu.
>ogodbo
'O prija-
®znemu
o pa so
ajaki še
ttatako,
tor. Po-
•sko hi-
i^lci trt
' krožni
■oja pri-
Vse
leč, da
ravo že
^ekrat
"ilijona
laroeni-
'»0, kot
'Cveto
savinj-
»Ij olaj-
Bše
•es čas
•tanči-
sicer
^ ino-
Vojko Ocvirk
Franc Rančigaj
vativno dejavnost v delovni skup-
nosti skupnih služb. Povedal nam
je, da bi delo pri trganju hmeljskih
trt potekalo še hitreje in enostavne-
je, če bi bile traktorske prikolice
tudi posebej prilagojene za to trgal-
no napravo. Vojko Ocvirk je razmi-
šljal tudi že o tem in s Sipom bodo
razvili prikohco s hidravhčnimi
stranicami, tako da bo lovljenje pa-
dajočih trt lažje. Med tem pa so se
po stari slovenski navadi po dolini
zelenega zlata že razširile govorice,
kako zelo bo na račun svojih idej
oziroma inovacij obogatel mladi
kmet iz Prekope.
Resnici na ljubo je treba zapisati,
da tega, kakšno denarno nagrado
naj bi prejel za svojo idejo, zaenkrat
ne ve niti sam Vojko Ocvirk niti
odgovorni v Sipu. Denarna nagrada
bo takšna, kot jo predvideva Sipov
pravilnik o nagrajevanju inovacij,
le-ta pa je sestavljen tako, da dobi
inovator določen odstotek od ostan-
ka čistega dohodka, ki naj bi ga da-
jale nove naprave. Tako kot skoraj
vsepovsod drugod, je tudi ta pravil-
nik degresivno sestavljen. Z veča-
njem ostanka čistega dohodka, se
namreč manjša odstotek, ki ga za to
dobi inovator, po pravilniku pa naj
bi Vojko Ocvirk prejel prvo izplači-
lo za svojo idejo šele prihodnje leto,
ko bodo izdelah prve količine trgal-
nih naprav in ko bodo lahko šele
izračunali, kakšen bo ostanek čiste-
ga dohodka, nagrade pa naj bi mu
potem izplačevali še pet let. Vojko
pravi, da s tem sicer ni zadovoljen,
saj je pričakoval vsaj kakšno akon-
tacijo, tega pa večina naših pravilni-
kov ne predvideva. To je seveda
spet eden izmed dokazov več, da je
še vedno velik razkorak med načel-
nimi podporami inovacijski dejav-
nosti in dejanskim stanjem. Sicer
pa se zdi, da tudi država močno ovi-
ra inovacijsko dejavnost.
Kako je mogoče, da lahko Zvezni
zavod za patente čaka z odobritvijo
predloga za modelno zaščito kar
dve leti, za patent pa denimo sedem
let? Franc Rančigaj iz Sipa nam je
zatrdil, da bodo v Sipu pravilnik
o nagrajevanju inovacij že v krat-
kem popraviU v splošno zadovolj-
stvo tistih, ki si prizadevajo za učin-
kovitejšo proizvodnjo in s tem tudi
prihranke. To je nujno, ob tem pa je
tudi res, da je zavest o potrebi ino-
vacijske dejavnosti že tako prodrla
med ljudi, da je celo nevoščjivosti
za denarne nagrade vedno manj.
Še mnogo idej
Vojko Ocvirk torej še ne ve, koli-
ko denarja bo prejel za svojo idejo,
poudarja pa, da zaupa Sipovim stro-
kovnjakom, da bodo pokeno izpla-
čali, kakšen bo ostanek čistega do-
hodka od proizvodnje trgalnih na-
prav. Ni pa to edina njegova inova-
cija. Pri vsakodnevnem delu se mu
poraja mnogo idej. Kaj začudeno ga
gledajo spomladi savinjski hmeljar-
ji, ko za napeljevanje hmeljskih vr-
vic nista potrebna več kot dva člo-
veka. Traktor je priredil na daljin-
sko vodenje. S traktorjem upravlja
kar s stolpa, hkrati lahko napeljuje-
jo štiri vrste vrvic in še vozijo trak-
tor. Za takšno delo je torej treba po
zaslugi Vojkove inovacije manj
ljudi.
Z veseljem nam pokaže kompre-
sor na kardanski pogon, pri kate-
rem ni treba imeti zračne pištole,
sam je izdelal kabino za traktor in
poseben varnostni lok in še bi lahko
naštevali. Trenutno pa ga najbolj za-
posluje ideja, kako razmetavati si-
los v stolpih. Zlasti spomladi travni
silos, ki ga sicer ni treba tlačiti, tre-
ba pa ga je trositi po vsej površini
kroga. Nekdo mora biti sedaj v tem
silosu in to ročno delati, kar je zelo
naporno tudi zaradi smradu, ki se
pojavlja ob tem. Vojko zagotavlja,
da bo že najkasneje do prihodnje
spomladi rešil tudi ta problem.
Franc Rančigaj, Sip: »V Sipu si
že ves čas prizadevamo, da bi upo-
števali čim več pobud in rešitev
s strani kmetov, kajti kmetje naj-
bolj vedo, kaj potrebujejo , kaj se
da izboljšati... Pred časom nam je
idejo za izboljšanje delovanja ko-
ruznega kombajna ponudil tudi
kmet iz okolice Ljutomera, vendar
zaenkrat še nismo našli skupnega
jezika. Kmetu Vojku Ocvirku pa
smo pomagali tudi z materialom
in ga povabili na mednarodni se-
jem hmeljarske opreme v Main-
burg v Zvezni republiki Nemčiji.«
Ko ga vprašamo, od kod vse te
ideje, nam pove, da se pojavljajo ob
vsakodnevnem delu in daje prepri-
čan, da so mnogo inovacij pogrun-
tali tudi številni drugi kmetje, žal pa
jih uporabljajo vsak le zase. Približ-
no tako kot denimo v obrtniških
delavnicah. To je navsezadnje ško-
da in prav bi bilo, ko bi ideje prijav-
Ijah vsaj občinskim komisijam za
inovativno dejavnost. Od tega bi
imeh koristi vsi, ne samo kmetje.
Poleti z zmajem
Potem nanese pogovor drugam.
Vojko mi razlaga svoje misli o tem,
zakaj propadajo višinske kmetije in
zakaj je med mladimi vedno manj
čistih kmetov. So pač spoznali, da
so socialno mnogo bolj varni, če so
tudi zaposleni. Samo Vojko in nje-
gova žena bosta morala letos za so-
cialno zavarovanje plačati več kot
tri milijone dinarjev. Delo na kme-
tih je naporno, traja od jutra do ve-
čera. Toda Vojko si je na račun svo-
jega znanja prihranil marsikakšno
urico. Takrat se najraje odpravi
kam na Dobrovlje, Golte ah na Lis-
co ter jadra z zmajem. Je član Krila
kluba iz Krškega in uživa ko iz zra-
ka gleda lepote naše Slovenije. Ta-
krat se počuti svobodnega in sproš-
čenega ter pozabi na vsakdanje delo
in skrbi. Sam si je sedaj uredil tudi
zmaja na motorni pogon in mu od
sedaj znanih tudi nekoliko izboljšal
lastnosti.
Čisto ob slovesu pa mi je dejal, da
bo kmetijstvu kljub vsem nakopiče-
nim težavam ostal zvest, pa čeprav
od tega ne bo nikdar obogatel. Sko-
da, da se naša družba tako boji bo-
gatih kmetov, kajti od revnih še no-
bena država ni bila bogata.
JANEZ VEDENIK
Vojko Ocvirk si je izpopolnil tudi transporter za silažo, sedaj pa razmi-
šlja, kako bi siliranje še moderniziral.
Veselje le boljše
kot žalosten bit
Trupejeva Rozika osamljenost staNli let
preganja s pesmijo
Do njene majhne hiše ne vodi cesta. Le s travo prerasla
pot, ki je nekoč menda bila kolovoz. Na hiši piše Podlešje
16, v štalci se oglaša pujs, tam na strehi majhnega kozolca
se greje pisana mačka. Pri Roziki se zdi vse miniaturno. Se
ona sama, ko sredi vrtička na strmem pobočju koplje
krompir za svoje kosilo. Le število njenih let se za majh-
nost ne zmeni. 78 se jih je že nabralo. Pa tudi njena osam-
ljenost kot da ne pozna meja, ko se takole proti večeru
razleze v vsak kotiček njene kamre s krušno pečjo, majh-
nimi okni, mizo in klopmi...
Čisto sama živi Rozika tam na robu Kalobja, nekje med
Šentjurjem in Planino. Hčeri sta se omožili, ena v Laško,
druga v Berlin, sin se je ubil na stopnicah pred, domačim
pragom, pa tudi mož je že zdavnaj pod rušo. Že res, da
pridejo sorodniki, zlasti hčere in vnuki, ter sosedje, toda
večino dni je Rozika sama. Nekaj časa je pestovala svojo
žalost tam na peči, jokala in mohla. Pa ji njena vesela narava
ni dala, da bi tako tudi ostalo. Vsako jutro se poda v cerkev,
kjer se bogu že 33 let - odkar je padla s češnje in so vsi
mislih, da bo hroma - zahvaljuje, ker jo noge še nosijo po
tem svetu. Potem postoji pred trgovino in pokramlja
s sosedi, doma se pogovarja z mačkami in pujsom, kdaj pa
kdaj si privošči kakšen izlet, pred kratkim pa je bila tudi
v Osredku, kjer se je na družinskem pikniku zbralo vseh
devet še živečih bratov in sestra, ki so se po vojni raztepli na
vse strani. Rozike Trupejeve so povsod veseli, saj se nikoli
ne brani, ko ji rečejo: »Rozika, zapojte nam kakšno!« In
Rozika s svojim še danes lepim glasom zapoje kakšno staro,
že skoraj pozabljeno pesem... ^
Očka so b'li štajerski, mam'ca Štajerka,
zib'ka je lesena b'la, k' sem se zibala,
trata je b'la zelena, ko sem rož'ce trgala,
lep je bil moj rožni cvet, mojih mladih let...
Deset otrok, kolikor jih je bilo pri Roziki doma, je rado
pelo. To se jih je prijelo še z očeta in matere. Mladi so takrat
hodih na »pušenšanke«, vesela srečanja, kjer se je pelo in
pilo, Rozika in njen brat Francelj pa sta pela tudi na koru.
Večkrat sta bila tudi zraven, ko so pripravljali mladi kako
igro za na oder, pa so potrebovali koga, da je zraven zapel.
»Se še spomnim, da sem imela enkrat kolovrat na odru in
sem predla. Zraven pa sem pela: Le predi dekle, predi, prav
lepo nit naredi...,« se prepusti spominom Rozika. Ko je bila
zadosti stara, da je nosila mleko tja k Salobirju, je pa spoz-
nala Trupejevega Tončka, ki je s svojim basom prav rad
pritegnil njenemu petju. Vzela sta se tja v Vinco in šele
kasneje je Tonček začel graditi hišo v Kalobju, v Podlešju,
kjer je bila prej le stara zapuščena vinska klet. Vse je naredil
sam, od oken do klopi...
Neštete noči so, ko nič ne zaspim,
nazaj premišljujem in žalost trpim,
minula so leta, zastonj se solzim,
pa je boljš', da veselo živim...
Ko je Rozika ostala sama, ji je rekla hči Geh, ki je
v Laškem, naj pride k njej, na Kalobju pa bosta hišo zaprli.
Pa ni hotela. »Sem ji rekla, da enega pujska pa moram imeti,
ko sem od malega navajena delati. Dokler bom kolikor
toliko za kaj, bom tukaj. Ko bom pa čisto obnemogla pa naj
naredijo kar hočejo,« je trmasta Rozika.
Vsega sicer že zdaj ne more sama obdelati in večino Tru-
pejevega posestva imajo v najemu sosedje. Rozika ima dela
z vrtičkom, rožami in pujsom zadosti. Če ji kaj časa ostane,
pa rada kaj prebere. S časopisi mora poštar kar dostikrat
k Roziki. Družina, Prijatelj, Ognjišče, Novi tednik in še kaj
se znajde na njeni mizi. Pa natakne očala in bere. V trgovino
gre rada, zlasti kadar je kateri od vnukov pri njej na počitni-
cah. »Zdaj je lepo, ko imamo trgovino blizu, včasih pa smo
po »fasngo« hodili daleč s koši. Zdaj pa lahko kupimo, kar
hočemo,« je zadovoljna dobrodušna Rozi. Čez dan že gre,
tudi če je sama. Toda zvečer je hudo. »Ja, zvečer pa na peči
sedim, včasih se jočem, včasih pa katero zapojem. Potem
grem pa spat,« se nad svojo samoto zamisli, potem pa tegobe
takoj prežene: »Pa kaj hočemo, da je le tako. Dokler bo, pa
bo...« In že spet poje: »Pomlad se men' prav luštno zdi, ko
mi vse ozeleni...«
INES DRAME
14. stran - novi tednik
6. oktober 193^
Dragi prijatelji!
Vaše pošte jc iz dneva v dan več. vendar ugotavljam,
da so najbolj zvesti dopisniki s tistih nekaj šol. ki
z nami sodelujejo že nekaj let. drugi pa se kar nekako
nc opogumite dovolj. Zato sem bila še toliko bolj
vesela zajetne kuverte. k,i je na naš naslov prispela iz
Švicc. Otroci, ki tam obiskujejo slovenske dopolnilne
šole. so napisali, kaj so počeli med počitnicami, kako
se imajo v Švici, vse pa so tudi narisali. V naslednjih
številkah boste lahko prebrali njihove izdelke, seveda
pa tako kot vselej čakam tudi vse ostale zveste dopis-
nike. Morda bo tokrat nekoliko več odziva na zamisel,
da bi napisali kakšen sestavek o tem, kako se v teh
dneh veselite darov Tetke jeseni.
Vaša Tanja
Počitnice so hitro
minile
Počitnice sem preživljal pri
stari mami in starem atu, ki ima-
ta kmetijo. V hlevu imajo šest
krav, eno kobilo z žrebetom, pet
bikov in v svinjaku tri prašiče.
Žrebe je črne barve in je še malo
divje. Imajo tudi 45 kur. Hišo ču-
va pes Cezar ali Cezek. Moj stric
stanuje pri stari mami. V bližini
hiše ima veliko delavnico, v kate-
ri izdeluje vitle za traktorske ko-
silnice. S starim atom sva šla
v vinograd škropit. Stari ata ima
dva vinograda in z njima ima ve-
liko dela. Na poti v gorco sem se
ustavil tudi pri atijevih starših,
da smo se malo pogovorili. Mojih
šest tednov počitnic je prehitro
minilo.
DAVID SMOLE,
Slovenska dopolnilna šola
Amriswil Švica
Razisl(ujemo
Raziskovali smo domačo obrt
v Bistrici ob Sotli. Iz vseh šmar-
skih šol nas je bilo sedemnajst.
Z naše šole smo bile tri: Barbara,
Bojana in jaz. Pet dni smo preži-
veli v brigadirskem naselju v Bi-
strici. Imeli smo večinoma teren-
sko delo, saj smo z vprašalniki
spraševali domačine v Bistrici,
Trebčah, Kunšperku, na Sv, go-
rah, Dekmanci in drugih okoli-
ških krajih. Domačini so bili ve-
činoma zelo prijazni in so nam
povedali kar veliko zanimivih
podatkov. Nekateri so pletli ko-
še, drugi delali sode, tretji žgali
apno. Obrt je bila v teh krajih
zelo pestra in nekaj se jo je ohra-
nilo do danes. Terensko delo je
bilo kar naporno, saj smo zelo
veliko hodili, predvsem naša
skupina. Toda moči nam ni
zmanjkalo, s^j smo imeli na bi-
striški šoh zelo okusno hrano.
Zapiske s terena smo urejali in
jih prepisovah s pisalnim stro-
jem. Poleg dela pa ni primanjko-
valo niti smeha niti športa. Sko-
raj vsak večer smo igrali košarko
in se zabavali na vse mogoče na-
čine. Največja zabava je bila v če-
trtek, zadnji poslovilni večer, ko
smo imeli piknik. Poslušali smo
glasbo in pekli na prostem. V pe-
tek smo si ogledali zanimive kra-
je kot so Olimje, Trebče in Ku-
mrovec. Popoldne pa smo žalost-
ni odšli domov, ker smo se mora-
li raziti s prijatelji, pa tudi veseli,
s^ smo v teh dneh doživeh mar-
sikaj zanimivega.
MILENA POLUTNIK. 8.r.
OŠ Tončke Čečeve
I	Lesično
Kakšni ljudje so mi
všeč?
Meni so všeč ljudje, ki znajo
povedati kakšen vic.
(TOMO)
Všeč so mi dobri ljudje, ki po-
magajo revnim in radi prispevajo
za Rdeči križ.
(ANDREJA)
Rada imam preproste ljudi, ki
se ne oblačijo po modi in se ne
šminkajo. Všeč so mi tisti, ki po-
magajo drug drugemu.
(LUCIJA)
Meni so všeč stari strici, ker so
srečni, če jim za rojstni dan kaj
podarim.
(JERNEJ)
Rad imam resne ljudi, ker se
nanje lahko zanesem.
(GREGOR)
Najbolj so mi. všeč prijazni in
dobrosrčni ljudje. S takimi se
najbolj razume.
(URŠKA)
UČENCI 4. r.
OŠ Edvard Kardelj
Slovenske Konjice
Čakam na preklic
Mamica me je vprašala: »Ho-
češ muco?« Razveselila sem se in
bila takoj za to. Mamica mi je
rekla, naj vprašam še ateka. Atek
pa mi je rekel: »Nema ništa.« Bi-
la sem zelo užaljena, saj si muco
tako želim. Večkrat rečem ma-
mic, naj pregovori ateka, da bi
pustil kupiti muco. Zdaj pa ča-
kam, kako se bo odločil.
MIHAELA POTOČNIK, 3.r.
OŠ Edvard Kardelj
Slovenske Konjice
Šola v naravi
v petek, 9. septembra smo se
odpeljali z vlakom v Koper.
Z vlaka smo prestopiil v avtobus
in se odpeljali do počitniškega
doma v Fiesi, kjer smo imeli šolo
v naravi. Po kosilu smo imeli te-
stiranje v plavanju. Razvrščen
sem bil med polplavalce in na
koncu dobil priznanje za oprav-
ljen plavalni izpit. Po testiranju
pa smo šli na nogometno igrišče
in se igrali »med dvema ognje-
ma*. Potem smo šli v dom, kjer
smo prespali. Naslednji dan smo
si ogledali Piran in akvarij. V Ak-
variju sem videl morskega psa,
hobotnice in velike želve. Kopali
smo se dvakrat na dan, enkrat
celo na hrvaški obali. Ta obala je
bila zelo čista in lepa. Nazaj v Pi-
ran smo se peljali z barko in odšli
v dom. Peti dan bivanja v Fiesi
smo pospravili stvari in se odpe-
ljali na železniško postajo v Ko-
per. Z vlakom smo srečno pri-
speli v Celje. Tu meje čakal ati in
me odpeljal domov.
UROŠ KOVŠE, 4. r.
I. osnovna šola
Celje
0 kruhu
Nekega dne sem prišla k babici
v Vitanje. Babica je ravno pekla
kruh. Vprašala sem jo: »Babica,
ti lahko pomagam?« »Lahko«, je
dejala. Potem mi je naročila, naj
prinesem jajca, vodo in valjar.
Strla sem jajca in babici prilila
vodo. Zamesila je testo in si zra-
ven pela. Medtem sem počistila
peč, babica je testo povaljala in
ga razdelila v manjše posode. Ko
je bila peč čista, je z loparjem
porinila hlebčke v peč in govori-
la »Križ božji«. Čez eno uro je
zadišalo. Babica je potegnila
hlebčke iz peči in jaz sem jih
ometla. Ko je bil hlebček hladen,
mi je dala kos krajca.
DARJA HROVAT, 3. r.
COŠ Stranice
Moja mamica
Moji mamici je ime Tatjana.
Ima rjave lase in trajno. Mamica
me ima rada. Po poklicu je delav-
ka, dela v Konusu v Slovenskih
Konjicah. Domov pride ob pol
štirih.
MAJA TUTEK, 3. r.
OŠ Boris Vinter
Zreče
g. oktober 1988

novi tednik - stran 15
0 Medtem, ko se javnost
^raža nad redkimi narko-
mani, imajo miličniki še
■edno največ dela z novo-
Ljiiponiranimi občani
- veliko energetsko vseb-
nostjo organskih spojin,
fako je v nedeljo Martin Z.
Vojnika - misleč, da gre
jegov avto na bencin, on
a na alkohol - tako dolgo
f-ztrajal, da se bo kar sam
^,ozil, da so ga morali milič-
j,jl{i odstraniti iz vozila in
pridržati do iztreznitve. Po-
jgiTi so mu vrnili avtomo-
i,ilske ključe.
0 Z Antonom K. iz Ri-
baijeve ulice se miličniki
je dobro poznajo, posebej
pa je »priljubljen« pri celj-
jjiih trgovkah, saj zelo rad
pljuva okoli sebe. Prejšnji
leden je imel randevu z mi-
ličniki kar trikrat. Videli so
56 v bifeju na Trubarjevi,
pri Turški mački, nato pa
so ga obiskali še na domu
in pridržali do iztreznitve.
2daj ga bodo miličniki sez-
nanili še s sodnikom za pre-
krške.
•	Muhamed A., začasno
prebivajoč v Celju, ni prišel
sam na Postajo milice, zato
so ga obiskah mihčniki.
V soboto so ga najprej v ho-
telu Evropa poučili o pri-
mernem obnašanju, ker pa
)eže dve uri kasneje razgra-
jal še v Pivnici Koper, so ga
pridržali do iztreznitve.
•	Anton L. iz Mirne poti
ni bil v soboto zvečer prav
nič miren. Želel je malce
poživiti sobotno noč, zato
le strahoval svojo soprogo.
Miličniki so ga najprej sa-
mo opozorili, kasneje pa so
Tiorali ugotoviti, da bo naj-
oolje, če se živahni Anton
itrezni v moški družbi, zato
io ga odpeljali s seboj.
•	Pojasnilo: Franc S., ki
e pred dvema tednoma na-
itopal v tej rubriki, ni Fran-
:e S. iz Belovega, temveč
Pranc-Ludvik S. iz Začreta.
B.P.
Celjsko sodbo potrdili,
velenjsko razveljavili
Enkrat so pritožbo Javnega tožilca zavrnili, drugič
delno upoštevali
Celjsko Višje sodišče je po pritožbi
javnega tožilca obravnavalo dve »no-
vinarski« sodbi: na celjskem Temelj-
nem sodišču je bilo sredi leta sojenje
novinarki Dela Dragici Korade, na
velenjskem pa študentu Samu Resni-
ku. V obeh primerih zaradi pisanja
v mariborskem študentskem listu
Katedra. Na prvostopenjski obravna-
vi so oba obtožena oprostili.
S tako razsodbo, ki so jo izrekli sod-
niki na celjski in velenjski enoti Te-
meljnega sodišča Celje, se ni strinjal
javni tožilec. Proti obem sodbam se je
pritožil zaradi kršitve kazenskega za-
kona ter v Resnikovem primeru še za-
radi zmotne ugotovitve dejanskega
stanja. Zahteval je spremembo obeh
sodb; obtožena naj bi spoznali za kriva
vseh očitanih kaznivih dejanj in ju pri-
merno kaznovali.
Višje sodišče v Celju je pritožbo jav-
nega tožilca na sodbo Dragici Korade
zavrnilo in potrdilo oprostilno sodbo,
kot so razsodili na celjski enoti. Novi-
narki so v obtožnici očitali, da je
s člankom To je bila javno izrečena
smrtna obsodba žalila organe za notra-
nje zadeve Maribor.
Pritožbi javnega tožilca na sodbo Sa-
mu Resniku pa je višje sodišče delno
ugodilo: sodbo je razveljavilo in vrnilo
v ponovno sojenje prvostopenjskemu
sodišču, vendar mora obravnavo vodi-
ti drugi sodnik. Tudi Resnik je bil za-
radi pisane besede obtožen kaznivega
dejanja razžalitve in žaljive obdolžitve.
Razžalil naj bi mariborsko, družbeno-
politično skupnost, škodoval časti in
dobremu imenu državnih organov
(UNZ Maribor), žalil pa naj bi bil tudi
sodnico za prekrške. Prvi dve kaznivi
dejanji naj bi bil zagrešil s člankom
Konec dober - vse slabo, tretjega pa
zaradi članka Brkič zaprt zaradi Kate-
dre. Višje sodišče je v zvezi s prvim
člankom menilo, da bi bilo treba po-
novno preučiti, ali pri obdolžencu le ni
obstajal naklep razžalitve družbenopo-
litične skupnosti Maribor in tudi ško-
dovati časti in dobremu imenu orga-
nov. To naj bi osvetlili na novem so-
jenju.
("fk)
Nevarnosti namesto idilike
Jesenski čas je bil včasih
prava priložnost, da so kmet-
je s pesmijo ob spravilu izka-
zovali veselje nad pridel-
kom. Pa naj je šlo za spravilo
s polj, vinogradov ali tudi
pripravljanje drv za ogreva-
nje mrzlih zimskih dni. Se-
danji čas idiliki ni več naklo-
njen. In tako tudi zdaj izpod
skednjev skorajda ne slišimo
več pesmi, ampak ropotanje
strojev.
Ličkanje koruze je bilo
včasih opravilo, kjer so se
razen spretnih rok izkazala
tudi grla pa tudi roke gospo-
dinj. Danes je spretnost rok
še vedno potrebna, vendar
zato, da strežejo stroju. In če-
prav je stroj za ličkanje koru-
ze veliko hitrejši in z njim na
en večer nadomestijo veliko
število rok, hočejo nekateri
iz njega iztrgati še več. Naj-
dejo se razni »inovatorji«, ki
menijo, da so razna varovala
odveč, da stroja ni treba
ustavljati, če se na gumija-
stih valjih nabere preveč ko-
ruznih las, ali če se med valje
zagozdi kak koruzni storž.
Menijo, da je vse to mogoče
odstraniti kar med delova-
njem stroja. Pa zato mnogi
segajo tja, kjer ne bi mogli,
če bi bila na svojih mestih
vsa pločevinasta varovala,
pa seveda tja, kamor lahko
sežejo, pa ne bi smeh. In po-
sledice? Pogosto so zelo hu-
de. Posebno še, če se med
valji znajdejo otroške roke.
Pri takem delu je pač treba
pritegniti tudi mlade delov-
ne roke, pa mnogi niti ne po-
mislijo, da jih ne bi postavili
vsaj tja, kjer je manj nevar-
nosti za nesrečo.
Pa se zato pogosto taka
opravila spremenijo v nesre-
čo, kjer so prizadete roke, ki
jih je že tako na kmetih obi-
čajno vedno premalo.
Tudi pri pripravljanju drv
- naj bo to v gozdu, ah že
doma, ko jih je treba razreza-
ti na primerno dolžino - se
zgodi veliko nesreč. Ročne
žage so nadomestile motor-
ne, ki drevo pri premajhni
previdnosti podžagajo prej,
preden se lahko Žagar uma-
kne. In pod drevesi (pogosto
tudi pri nalaganju na vozove)
umre veliko kmečkih gospo-
darjev. Vsa ta težka opravila
smo si želeli z raznimi pripo-
močki olajšati, toda pogosto
mnogi zahtevajo preveč. Po-
sledice pa so hude.
Prav je, če gremo v korak
s časom - ni pa prav, če ga
želimo brez premisleka tudi
prehitevati.
(fk)
Uresničil je
grožnje
Konec tedna je zagore-
la domačija Alojza P.
v Radečah. Vse kaže, da
je lastnik sam podtaknil
ogenj v staro in novo sta-
novanjsko hišo ter tudi
gosnodarsko poslopje.
Že večkrat doslej je na-
mreč grozil, da bo to sto-
ril, zdaj pa je svoje grož-
nje očitno tudi uresničil.
Ogenj je povsem uničil
gospodarsko poslopje in
v njem večjo količino se-
na ter razne kmetijske
stroje,. Poškodoval je tudi
hiši. Škodo so ocenili na
okoli 40 milijonov di-
narjev.
V požaru seje hudo po-
pekel tudi lastnik sam,
saj ga je zajel ogenj. Za
njegovo življenje se bori-
jo, zdravniki ljubljanske-
ga kliničnega centra.
Na prehodu zbil
otroka
Na križišču Kersnikove in
Jenkove ceste v Celju je v so-
boto 35-letni voznik osebnega
avtomobila Vinko Lesjak iz
Celja zbil 8-letnega L. J. iz Ce-
lja. Fant je na prehodu za peš-
ce prečkal cesto, voznik pa za-
radi vožnje z neprimerno hi-
trostjo vozila ni uspel pravo-
časno ustaviti.
Na prehodu zbil
pešca
v torek ob 18.45 je na ozna-
čenem prehodu za pešce na
Ljubljanski cesti v Celju
prečkal cesto 87-letni Anton
Letonja iz Celja. Kljub temu,
da je tu opozorilni svetlobni
znak za prehod za pešce, voz-
nik terenskega vozila 28-letni
Andrej Belej iz Laškega ni bil
dovolj previden in je pešca na
prehodu zbil. Hudo ranjenega
so prepeljali v celjsko bolniš-
nico.
Padel s prikolice
v sredo se je hudo ranil 22-
letni Zlatko Glavica iz Višnji-
ce pri Ivanjcu. Ta je delal kot
sezonski delavec pri KK Šmar-
je. V sredo zvečer se je peljal
na traktorski prikolici (sedel je
na stranici), ki jo je s traktor-
jem peljal od Nezbiš proti
Hajnskemu 23-letni Vinko Mi-
halič, njegov sovaščan, kije tu-
di začasno zaposlen pri šmar-
skem kombinatu. Med vožnjo
je padel s prikolice na asfaltna
tla in se hudo ranil.
Sopotnik umrl kmalu
po nesreči
V noči s petka na soboto je
v celjski bolnišnici umrl 47-
letni Ivan Miklaužič iz Strme-
ga pri Pregradi. Hudo se je
ranil nekaj ur poprej, ko se je
v petek pozno ponoči peljal
v avtu 30-letnega Ervina Čveka
iz Dobovca. Ko je peljal po ma-
gistralni cesti od Lupinjeka
proti Rogatcu, je začelo avto
zaradi vožnje z neprimerno hi-
trostjo zanašati po cestišču.
Vozilo je nato trčilo v mostno
ograjo in pri tem so se cevi
železne ograje zarile v avto in
hudo ranile sopotnika Mikla-
užiča. Avto je od tod obrnilo in
pri tem je zlomilo ograjo na
pol. Voznik je bil pri tem le
la^e ranjen. Žaradi suma, daje
vozil vinjen, so mu odvzeli kri.
Tekstilna tovarna Juteks Žalec
(proizvodnja talnih oblog, jutinih izdelkov in
netkanlh tekstilij)
želi zaposliti
koordinatorja AOP na računalnikih
PC
Pogoji:
višja šolska izobrazba ustrezne smeri (računalništvo
ali poslovna informatika) ter ustrezne izkušnje na
operativnem in programskem delu s PC računalniki.
Nudimo samostojno in kreativno delo ter primerne
osebne dohodke. Rok za prijave je 8 dni, vse primer-
ne kandidate bomo vabili na osebni razgovor.
Delavec se Je opekel
V tozdu valjarna 1 štorske železarne se je
v sredo hudo ranil 25-letni priučeni valjar
Franjo Maček iz Plaviča (občina Klanjec).
Med delom je eden od žarečih valjancev odsko-
čil z vlečne steze in oplazil Mačka po vratu in
hrbtu. Dobil je opekUne druge stopnje - odpe-
ljali so ga v celjsko bolnišnico na zdravljenje.
Traktor
prek škarpe
Med delom na travniku se je v nedeljo zve-
čer hudo ranil 66-letni Franc Plank iz Kom-
pol. S traktorjem je vlekel prikolico z jabolka-
mi, med vožnjo po strmem travniku pa je trak-
tor začel drseti po vlažni travi. Voznik ga ni
mogel ustaviti in traktor je zdrsel prek škarpe
ter padel na dvorišče sosednje stanovanjske
hiše. Voznik je padel z vozila in obležal hudo
ranjen.
Dotrajana napeljava
Zaradi slabo napeljane in dotrajane nape-
ljave je v nedeljo zjutraj zagorelo v stanova-
nju Antona Cvahteta na Ljubljanski cesti
v Celju. Ogenj je uničil precej opreme, večjo
škodo pa so preprečiU celjski poklicni gasilci,
ki so jih na pomoč poklicaU sosedje. V času
požara namreč nobeden od stanovalcev ni bil
doma. Kot so ugotovili strokovnjaki, je ogenj
nastal zaradi slabo napeljane in dotrajane elek-
trične napeljave.
Lokomotiva
se Je Iztirila
Na celjski tovorni železniški postaji v Čre-
tu je v sredo nekaj po 14. uri iztirila lokomoti-
va. Kaže, daje nesreča nastala zaradi premajh-
ne pazljivosti premikačev, ki niso preverili po-
ložaja raztirne plošče - ko je lokomotiva pripe-
ljala do nje, se je iztirila s sprednjimi osmi.
16. stran - novi tednik
6. oktober,.
Seul v zgodovino, pred nami Barcelona
Doslej največje in najmo-
dernejše poletne olimpijske
igre so se v nedeljo dopoldne
po našem času na vso moč slo-
vesno končale v daljnem Se-
ulu, kamor so bile več kot šti-
rinajst dni uprte oči vsega
sveta, posebej pa športnikov
in liubiteljev športa.
Športniki iz 160 držav so
v nedeljo dopoldne na velikem
stadionu še enkrat potrdili, da
jih ne zanima politika, barva
kože, vera in drugo, kar sicer
v navadnem življenju tako ra-
do ločuje ljudi in med njih po-
stavlja včasih tudi nepremost-
ljive zapreke. Upam, da so
mladostno razigranost, ki je
porušila skrbno napisan zak-
ljučni scenarij, videli tudi tisti
vrli možje, ki sedijo v voditelj-
skih foteljih in iz njih krojijo
politiko vojne, sovraštva, ne-
priljubljenosti, lakote, nesreče
in vsega hudega, kar sodi zra-
ven. Mladi ne poznajo tega in
prkv je tako. Ustvarjajo svet
prijateljstva.
Jugoslovanski športniki so
se večinoma s ponosno dvig-
njenimi glavami vrnili v domo-
vino. Poleg številnih dobrih
uvrstitev so s seboj prinesli tu-
di 12 zlatih, srebrnih in brona-
stih odličij in to je lep uspeh,
če upoštevamo, da seje po okr-
njenih olimpiadah v Moskvi in
Los Angelesu ponovno zbrala
vsa športna smetana (razen
Kube). Med 160 sodelujočimi
državami je medalje osvojilo
52 držav, Jugoslovani pa so
z dvanajstimi na odličnem
šestnajstem mestu, za njimi pa
celo takšne športne velesile
kot ČSSR, Kanada, Poljska,
Brazilija, Finska, Španija, Av-
strija, Švedska, Švica, Argenti-
na, Belgija, Grčija in še kdo.
Skupaj so na 01 v Seulu 88
podelih 241 zlatih, 234 srebr-
nih, 264 bronastih ali skupaj
739 medalj.
Tri medalje blestijo tudi na
celjskem območju. Košarkarji
Jugoslavije so osvojili srebrno
medaljo, v reprezentanci pa je
bil tudi Konjičan Jure Zdovc,
rokometaši Jugoslavije pa so
bili tretji, z njimi_ pa sta meda-
ljo osvojila tudi Šoštanjčan Iz-
tok Puc, in Celjan Rolando
Pušnik, vsi trije pa zdaj nasto-
pajo za druge klube izven svo-
jih mest. Edini »pravi« Celjan
je bil atlet Rok Kopitar, ki je
izpadel že v kvalifikacijah teka
na 400 m ovire, v reprezentanč-
ni štafeti 4 x 400 m pa ni na-
stopil.
K njim je treba dodati še
mednarodnega rokometnega
sodnika Štefana Juga, od kate-
rega pa smo zaenkrat iz daljne
Koreje dobili samo kartico
s pozdravi. Ko se bo vrnil, bo-
mo njegova olimpijska doži-
vetja tudi objavili.
Ogenj v Seulu 88 je ugasnil,
športniki so se vrnili na svoje
domove. Čez štiri leta se bodo
nekateri iz Seula z mnogimi
novimi športniki_srečali v bliž-
nji Barceloni v Španiji na 25.
01 moderne dobe.
TONE VRABL
M. Črepan četrti
v Italiji
v Italiji je bil močnejši med-
narodni šahovski turnir na ka-
terem je nastopilo 18 šahistov iz
osmih evropskih držav. Lep
uspeh je dosegel FIDE mojster
Marjan Črepan iz Petrovč, ki na-
stopa za ŠK Iskra Ljubljana, kije
osvojil opazno 4. mesto.
JOŽE GROBELNIK
Vlado Privšek, sekretar ZRK
Aero Celje po uvodni tekmi 2.
zvezne lige med rokometaši
Aera in Istraturista v Umagu:
"Od tekme, ki smo jo izgubili,
smo več pričakovali. Zlasti so
razočarali starejši igralci ter oba
vratarja, dobro pa so igrali novi-
nec Ivandija, Toplak in mladi
Pungartnik. Še posebej slabo
smo igrali_v obrambi.«
Franci Šarlah, tehnični vodja
nogometašev Partizan Hmezad
Žalec: »Po šestih kolih imamo
več točk, kot smo jih načrtovali
in če bomo igrali tudi v prihod-
nje tako, ne bomo izpadli. Veliko
problemov smo rešili s Hmeza-
dom, saj nam omogoča prevoze,
hrano v hotelu, pranje opreme in
še kaj. Zdaj nas čaka postavitev
ograje, saj imamo rok do 30. ok-
tobra. Če jo v tem času ne bomo
postavili, ne bomo smeli doma
nadaljevati s tekmovanjem. Sa-
mo material nas bo stal 10 do 12
milijonov dinarjev, pri postavitvi
pa bomo tudi sami zavihali roka-
ve. Nekaj denarja za ograjo priča-
kujemo še od TKS oz. ZTKO Ža-
lec ter zasebnikov v žalski obči-
ni. V nedeljo gostujemo v Murski
Soboti pri Muri.«
Jože Oblak, smučarski dela-
vec iz Braslovč: »Še ta teden nas
bosta v Braslovčah obiskala
predsednik SZS Zaje in bivši
predsednik SZJ Kocjančič, po-
govorili pa se bomo o dodatnem
denarju za nadaljevanje del pri
gradnji 115 metrske velikanke
pod Dobrovljami.«
Vlado Gobec, Kegljaški klub
EMO Celje: »Od 5.-9. oktobra bo
ženska ekipa KK EMO Celje so-
delovala na evropskem pokalu
državnih prvakov v kegljanju
v itaijanskem mestu Bolzano. To
bo v bistvu malo svetovno prven-
stvo, saj ni ekipe, kjer ne bi bilo
vsaj po nekaj državnih reprezen-
tantk. Za tekmovanje so se naše
tekmovalke kot državne prvaki-
nje vestno pripravljale in zadnji
nastopi dokazujejo, da so v dobri
formi. Vendar vse je odvisno od
kegljišča, to pa je v Bolzanu po-
vsem novo. Na pot smo odšli že
v torek, tako da bomo nekaj dni
pred začetkom tekmovanja zra-
bili za trening. Težko bo, vendar
sem vseeno zmeren optimist. Na
pot je odšlo osem tekmovalk Ma-
rika Nagy-Kardinar, Tanja Go-
bec, Metka Lesjak, Jožica Šeško,
Sonja Mikac, Silva Razlag, Marta
Zupane in Biserka Petak.«
Igralnica na icegijišču?
v Žalcu imajo v sklopu športnega centra ali pa y
v njegovi neposredni bližini štiristezno kegljišče, ki so
pred štirimi leti po nekaj letih s široko pomočjo ponff
noma obnovili in opremili z novo, drago avtomatiif
Težko bi našel proste ure, ko bi na priljubljenem kegiji^^'
bilo možno kegljati, s^ je praktično stalno zasedeno.
njem vadijo in tekmujejo člani registriranih društev, sinci
kalnih ekip in rekreativci. Kegljači Žalca so dosegli vejrt
uspeh, saj so se z moško ekipo uvrstili v republiško ijg
med najboljše slovenske ekipe, ženska ekipa nastopa v fi
repubhški ligi itd. Žalsko kegljišče je nemalokrat pri^^^
rišče pomembnih tekem regije, območja, republike..,
In zdc^j je nekomu padlo v glavo, da bi obstoječe kei
Ijišče prepolovil, kar pomeni, da bi vzeli dve stezi in p^o
stor preuredili v igralnico z ustreznimi avtomati. Da,
ste prebrali! Z avtomati! Igralnica! Šport pa naj gre rakovo
pot! In rekreacija tudi! In zraven dragocena avtomatika, j^j
je ne moreš kar tako prepoloviti in spraviti, kot si v-r/,
»inovatorji« predstavljajo. Pogovori o tej izjemni inovati^.
nosti so v teku. Kdo bo zmagal? Ali predlagajoči v
Gostinstvo turizem v sklopu sozd Hmezada ali ljubiteh,\
kegljanja? Verjetno dileme ni. Če bi prišlo na tem objeki^
do postavitve igralnice, lahko že zdaj rečemo, da lahko k^
kmalu pričakujemo, da se bo kdo odločil in na nogomei
nem igrišču začel saditi krompir ali bo odstopil prostof
cirkusu z vrtiljakom, ker je pač to menda bolj donosno.
Ta prispevek smo napisali v želji, da se predlagatelji z^
novo igralnico premislijo in odstopijo od svojega nezre.
lega predloga ter si poiščejo boljšo in ustreznejšo lokacijo
morda tudi v praznih prostorih hotela, kjer je bil svoje dn^
disco ali še kje drugje. Če želijo ljudem oz. turistom ppnu.
diti tudi igralnico naj jim raje ponudijo kegljišče. V Žaki
je sedaj na preizkusu zdrav razum, ki naj bi prepreči
takšno razmišljanje v DO Gostinstvo turizem.
TONE VRABL
Velik napredek strelskega športa
Na programsko volilni konfe-
renci so se zbrali delegati vseh
osmih strelskih družin združenih
v Občinski strelski zvezi Žalec.
Poročilo dvoletnega dela sta po-
dala dosedanji predsednik zveze
Maijan Žohar in predsednik stro-
kovne komisije Anton Mastnak.
Iz obeh poročil je razvidno, da je
v zadnjih dveh letih bil storjen
velik korak na področju tega
športa v rekreativnem pa tudi
v tekmovalnem pogledu. Tako so
na Polzeli uredili strelišče za MK
in zračno puško, v Libojah za
MK puško v Braslovčah zgradili
novega za vojaško puško, v iz-
gradnji pa je strelišče v Šempe-
tru z 20 strelnimi mesti za MK
puško. Pri gradnji objektov so
opravili veliko število prostovolj-
nih delovnih ur.
Redno se s tekmovalnim strel-
stvom ukvarja okoli 70 strelcev.
rekreativno pa več kot 600. Naj-
večji uspeh so dosegli člani SD
Žalec, ki so na republiškem tek-
movanju z vojaško puško postali
republiški prvaki z novim repu-
bliškim rekordom, na državnem
prvenstvu pa so bih peti. Strelci
Žalca so se ponovno uvrstili v I.
slovensko ligo, strelci Liboj in
Šempetra pa v II. republiško
z zračno puško. Tako je strelstvo
v zadnjih dveh letih zares napre-
dovalo. V razpravi je sodelovalo
več delegatov, vsi pa so največ
govorili o pomanjkanju denarja
za ta šport. Izrazili so tudi neza-
dovoljstvo nad neudeležbo pred-
stavnikov družbenočolitičnih or-
ganizacij občine, ki se konferen-
ce niso udeležili. Za novega pred-
sednika strelske zveze Žalec so
izvolili Toneta Savognjanija.
TONE TAVČAR
Tenis: sobota in nedelja, 8. in 9. oktobra v Celju v Mestnem parku
2. turnir za »zlati lopar« v organizaciji TK Zlatarne Celje. V soboto ob
10. uri v hali Golovec propagandni nastop Goran Prpič - Sašo
Hiršzon.
Rokomet: sobota, 8. oktobra ob 18.30 v hali Golovec 2. zvezna liga
2. kolo ŽRK Aero Celje - Partizan Slovenj Gradec. 2. republiška liga
- vzhod ŽRK Aero mladi - Šoštanj II. Sobota, 8. oktobra v Rdeči
dvorani v T. Velenju 2. zvezna liga 2. kolo ženske Velenje - Srem,
rokometaši Šoštanja v 3. kolu republiške lige gostujejo na Ravnah
proti Fužinaiju.
Nogomet: nedelja, 9. oktobra republiška liga 7. kolo Mura - PAR-
TIZAN HMEZAD Žalec, Kovinar - RUDAR (TV) in v Celju na
Skalni kleti derbi INGRAD KLADIV AR - ELKROJ.
Smučarski skoki: nedelja, 9. oktobra v Braslovčah ob 11. uri na
22 m plastični skakalnici pokal Štajersko-koroške regije za pionirje
do 9 let.
Tek jeseni - Jezero 88: v soboto, 8. oktobra ob 9. uri na stadionu ob
jezeru v T. Velenju prvenstvo Slovenije v maratonu, 1. tekaško rekre-
ativno tekmovanje »tek jeseni - Jezero 88« in 2. tek pionirjev in
pionirk. Urnik: ob 9. uri start maratoncev, 9.10 start moških in žensk
(kategorije do 30, 31-40 in nad 40 let), od 10.15 dalje start pionirjev in
pionirk letniki 76 in mlajši ter 74 in 75. Oi:ganizator Atletski klub
Velenje. Startnina za moške in ženske na dan tekmovanja 2000,
najmlajši ne plačajo startnine.
Tekmovanje invalidov v Vrbju: komisija za šport in rekreacijo pri
Društvu invalidov Žalec bo v nedeljo, 9. oktobra od 9. ure dalje
v Vrbju pri Žalcu v Domu krajanov pripravila tekmovanje v strelja-
nju. šahu in pikadu. Sodelujejo športniki invalidi iz slovenskih mest.
Pohod ob spomenikih NOB: Planinsko društvo Zabukovica pri-
pravlja v soboto, 8. oktobra tradicionalni pohod ob spomenikih NOB
v okviru akcije »Razgibajmo življenje«. Zbirališče ob 8. uri pri
tovarni Minerva v Zabukovici, pohod smer Kamnik, Mrzlica, Matke,
Hom. Pohod bodo združili s proslavo 50 letnice ustanovitve prve
skojevske organizacije na tem področju in 95 letnico ustanovitve
Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva.
Pripis: s takšno obliko napovedi športnih dogodkov ob koncu
tedna na celjskem območju oz. kje bodo sodelovali naši športniki
bomo nadaljevali. Vse organizatorje športnih prireditev naprošamo,
da nam svoje prireditve za konec tedna javijo, da jih bomo lahko
objavili v ustrezni rubriki.
TV
Smučarji skakalci
v T. Velenju
Na 55 metrski plastični ska-
kalnici v T. Velenju je bilo repu-
bliško prvenstvo za st. pionirje,
kjer je nastopilo kar 56 tekmo-
valcev. Zmagal je Zupančič iz
Žirov, tekmovalci s celjskega ob-
močja pa so osvojili naslednja
boljša mesta: 2. Rednak (TV), 3.
Oblak (B-A), 7. Lukič, 15. Viden-
šek, 20. Turnšek, 23. Oprešnik
(vsi Celje), 24. Jerman (B-A) itd.
Istočasno je bilo tudi prven-
stvo Štajersko Koroške regije,
kjer je zmagal Rednak pred
Oblakom, Lukičem itd.
V Ljubljani je bilo ekipno pr-
venstvo Slovenije za pionirje do
9 let, nastopili pa so na 25 meter-
ski skakalnici. Zmagal je Tržič, 5.
T.Velenje, 7. Braslovče-Andraž
itd.
Tri medalje za
veterane
v Ljubljani je bilo republiško
prvenstvo za veterane v strelja-
nju 2 zračno in MK puško ter
pištolo Drulovv. Srebrni medalji
sta osvojila Franc Hočevar SD
Kovinar Štore in Jože Štrajher
SD Tempo Celje, bronasto pa
Marjan Dobovičnik SD Celje.
Dober start Žalca in
Uniorja
Začelo se je republiško prven-
stvo v 1. in 2. ligi v streljanju
z zračno puško. Prišlo je tudi do
dveh presenečenj, saj sta bili po-
raženi favorizirani ekipi Celja in
Kovinarja Štore. Celjani so izgu-
bili na Gričku z mlado ekipo Žal-
ca, kar je signal, da bo treba po-
mladiti tudi celjsko ekipo, ven-
dar je vprašanje, kdo bo nadome-
stil starejše, ker ustreznega pod-
mladka ni. Za Celje so nastopili
B. in T. Jager, Seršen ter Jeram,
za Žalec pa Melanšek. Pukmaj-
ster, Skodnik in Smrkolj, ki je
s 378 krogi samo za krog zaostal
za državnim rekordom. Kovinar
Štore je izgubil v gosteh z Unior-
jem. Za Kovinar so streljali Deč-
man, Kočevar, Hočevarin Malec,
za Unior pa A. in F. Rubin, Kež-
mah in Lamut. V 2. republiški
hgi je SD F. Šteklič iz SkoQe vasi
gostovala v Rogatcu in izgubila
s SD Straža Plastika. Poraženci
so nastopili v postavi Žnidar,
Glavan, Lamut in Kroflič. Že
uvodni rezultati kažejo, da bo to
prvenstvo v znaku mladih ekip,
medtem ko se bodo starejše mo-
rale krepko potruditi, da bodo
vsaj približno ohranile dosedanji
renome.
TJ
Najboljši Rošer pred
Lešnikom
Na kegljiščih v Žalcu in Pre-
boldu je Območna kegljaška
skupnost Celje pripravila tek-
movanje posameznikov za leto
1988. Igrali so 4 x 200, rezultati: 1.
B. Rošer Dobrna 3490, 2. M. Leš-
nik Hmezad 3434, 3. L. Kačič
Prebold 3429, 4. A. Urh EMO
3425, 5. D. Sivka Hmezad 3420, 6.
S. Alobir EMO 3386, 7. F. Trost
Hmezad 3368, 8. S. Tomašič Pre-
bold 3347, 9. M. Krajšek Hmezad
3340 in 10. S. Gmajner EMO 3335
kegljev. Prvih pet se je uvrstilo
na republiško tekmovanje, ki bo
22. in 23. oktobra na kegljiščih
v Litiji in Trbovljah.
V streljanju 222
udeležencev
v nadaljevanju sindikalnih
športnih iger v občini Žalec je
bilo tekmovalce v streljanju
z zračno puško in v rokometu za
člane. V streljanju seje pomerilo
222 tekmovalcev iz 22 organizacij
združenega dela. Pri članih je
zmagal Marko (LIKO Liboje) in
pri članicah Grm (KIL Liboje).
Največ udeležencev v streljanju
z zračno puško je bilo iz KIL Li-
boje 43, AERO Šempeter 30, Ga-
rant Polzele 23 itd. •
V rokometu je nastopilo 12
ekip, najuspešnejša pa je bila TT
Prebold, ki je premagala Strojno
Žalec 6:0.
T. TAVČAR
Fideršek šesti
v Sloveniji
Na mladinskem republiškem
kegljaškem prvenstvu za posa-
meznike v Celju je med 40 tek-
movalci zmagal Benedik Tri-
glav Kranj z odličnim rezulta-
tom 1807 podrtih kegljev. Naj-
boljši mladi kegljač z našega ob-
močja je bil Fideršek (EMO) na 6.
mestu s 1697 podrtimi keglji.
Vrstni red ostalih s Celjskega ob-
močja: 14. Rošer (Dobrna) 1639,
15. Kovačič 1602,17. Šmauc 1596,
33. Kompan 1520, 35. Lesjak 1515
in 37. Gobec (vsi Celje) 1493 keg-
ljev itd.
J. K.
Nov rekord Marike
v Šoštanju
Na tekmovanju ženskih dvojic
v kegljanju v Šoštanju je Mari-
ka Nagy - Kardinar (KK EMO
Celje postavila z 920 podrtimi
keglji nov rekord kegljišča.
Skupaj s Tanjo Gobec, ki je do-
dala 856 kegljev pa sta osvojili
naslov regijskega prvaka v dvoji-
cah. Srebrni sta Jožica Šeško in
Sonja Mikac 1716, bronasti Met-
ka Lesjak in Silva Razlag 1663
podrtih kegljev.
J. K.
360 mladih v atletiki
Na atletskem stadionu v Žalcu
je bilo občinsko prvenstvo ŠŠD
v atletiki, kjer je nastopilo več
kot 360 tekmovalcev iz vseh os-
novnih šol občine.
Zmagovalci ml. pionirji vi
na Kučer (Žalec) 120 cm, daijj
Fotivec (Žalec) 431 cm, 60niG
lob (Žalec) 9,30 600 m Rair,s
(Braslovče) 1:57_,74, st. pionij
višina Laznik (Žalec) 125orni
Ijava Jager (Prebold) 4.52, d
Jager (Prebold) 8,84, 1000 m A
loga (Žalec) 3:34,55 in štafi
4 X 100 m Žalec 58,03. ml. pioi
ji višina Vaš (Žalec) 140cmi
Ijava Brinar (Prebold) 5,38.8
Baloh (Prebold) 5,85, 600ml
nar (Prebold) 1:47,82, st. pioB
višina Oblak (Žalec) 155 cm.
Ijava, Hodnik (Žalec) 5.45,8
Kurent (Žalec) 8,15 lOOOm Ks
(Žalec) 3:3,72 in 4 x 100 m Ži
I 51.32 itd.
T. TAVi:,
Uspeh F. Brinovca s
v Topolšici
Šaleški šahovski klub iz T!
lenja je skupaj s Termami vi
polšici pripravil 4. vikendi
nir na katerem je nastopilo
šahistov iz Slovenije in Hr
ške, med njimi tudi pet i
strov. Ob koncu je kar šesti
movalcev z enakim števil
točk (7) delilo prvo mesto, ti
da so vrstni red določili po B
holzu. Odlično tretje mesto
osvojil Franc Brinovec st ŠK
lec, 10. pa je bil Božo Štud
Celje.
Odlični Ingradovi
šahisti
v Pulju je bila že 16. šahovi
delavska olimpiada na katel
nastopilo kar 189 ekip iz vse
goslavije, med njimi 32 iz Sto'
nije od osem s celjskega obB'
ja. Najbolje so se uvrstili šats
Ingrada, ki so v močni konku:!
ci osvojili odlično 10. mesto v!
stavi F. Brinovec st. in ml., Vc^
Ojstrež, Jože Zorko in DarkoP
huta. Ekipa Gorenja seje uvr!*
na 40. mesto, ostale ekipe Zl^
ne, Aera, EMO, Cinkarne in Z*
ne pa so bile slabše uvrščene
JOŽE ZOP
Teniške novice
Regijski masters v T.Velenju:
na teniških igriščih ob jezeru
v T.Velenju je bil regijski ma-
sters turnir za pionirje do 12 in
mladince ter mladinke do 16 let,
ki so se ga udeležili najboljši po-
samezniki s predhodnih tekmo-
vanj teniških klubov Celja, Ptu-
ja, Žalca, T.Velenja, Šentjurja in
Slov. Bistrice. Na zaključnem
turnirju so nastopili najboljši
s predhodnih treh turnirjev. Ve-
lik uspeh so dosegli tekmovalci
TK Zlatarne Celje, ki so osvojili
vsa prva mesta. Rezultati final-
nih dvobojev pionirji do 12 let
G. Cizej -1. Kurenec 6:4, 6:0, mla-
dinci do 16 let G.Brajkovič
-	M. Furlan 6:7, 6:4 in 7:5 ter mla-
dinke do 16 let V. Sazonov
-	T. Jezernik 6:2, 6:1, vsi člani TK
Zlatarne Celje.
Cilji izpolnjeni: za leto 1988 so
si v TK Zlatarne Celje zadali na-
črt, ki so ga pr etežno tudi izpolni-
li. Med najpomembnejšimi uspe-
hi je vsekakor 2. mesto na ekip-
nem republiškem prvenstvu do
14 let. Pred njimi je samo TK
Branik Maribor, ki je eden naj-
močnejših klubov v Jugoslaviji.
Uspešna je bila tudi ekipa čla-
nov, ki je prav tako druga v Slo-
veniji.
Teniški center v Celju: ob
podpori sponzorja Zlatarne Ce-
lje, RŠC Golovec in dobrega vod-
stva so v zaključni fazi dogovori
o ustanovitvi teniškega centra
v Celju. Trener Tomaž Vovk
s tem upa, da bodo dosedanji re-
zultati in načrti za bodoče še iz-
boljšali tekmovalno in rekreativ-
no igranje tenisa.
TV
Republiška liga 6. kolo: vse štiri ekipe s celjskega območji
so bile tokrat uspešne, saj so od osmih možnih osvojile ka
sedem točk, kar se že izredno dolgo ni zgodilo. Ingrad Kladiv^
je gostoval v Novi Gorici in igral z Vozili 1:1, strelec je bil že v ^
minuti Škedelj. Prijetno presenečenje je pripravil Elkroj, kU
z golom Božičeviča doma 1:0 premagal vodilno Ljubljan^
Velenjski Rudarje doma ugnal Muro 3:2, vodil je že 3:0, strel^
vseh golov pa je bil Boškovič. Znova so bih uspešni ^ogo^J
taši Partizan Hmezada iz Žalca, ki so doma z golom Džokic
1:0 odpravili Stol Virtus iz Kamnika in se tako oddolžili ^
poraz v pokalu. Lestvica: 3. Elkroj, 4. Partizan Hmezad.
Rudar (TV) vsi po 8 točk, 14. (zadnji) Ingrad Kladivar 2 toCK,
Vzhodna območna lip 6. kolo: derbi je bil v SlovensKi
Konjicah, kjer je Dravinja z 1:3 izgubila s Steklarjem. ^
Draviruo je bil uspešen Zore, za goste pa Brundič 2 in Vale _
ERA Šmartno je gostovala v Veržeju in igrala 1:1, strel
Železnik, Papirničar pa je z 1:0 izgubil v Pesnici. Lestvica: 1'
ERA Šmartno in Steklar, 3.-6. Dravinja in 9.-11. Papirnic
2 točki.
g. oktober 1988
novi tednik - stran 17
Konjeniški center v Gotovljali?
Pred osmimi leti je skupina
ljubiteljev konj v Gotovljah
pri Žalcu kupila nekaj konj in
s tem nakazala zametke nove-
ga športnega kluba v občini.
Marsikdo je takrat zmajeval
\ glavo, češ, saj gre za privat-
nike in zasebne konje, za te pa
„aj lastniki kar sami skrbijo.
Situacija se je obrnila in kma-
lu postavila nejeverne Toma-
že na realna tla. Počasi, toda
vztrajno, so se začeli konjeni-
lii iz Gotovelj uvrščati med
boljše v Sloveniji in o njih
stno lahko že brali prva spod-
budna sporočila.
Tudi zanimanje za ta šport je
bilo vedno večje, saj se je ob
lionjih na treningih začelo zbi-
rati vse več mladih pa tudi naj-
nilajših, katerim je na konja še
treba pomagati. Dobili so tudi
odličnega tekmovalnega konja
Dragoneija, ki gaje najprej ja-
hal državni reprezentant in
elan KK Celje ter kasneje Go-
tovelj Franc Mesarič, kasneje
pa je prevzel njegove vajeti
eden najperspektivnejših .ko-
njenikov pri nas mladi Aleš
Pevec iz Petrovč. Tako je Ali
z Dragoneijem osvojil kar dva
naslova državnega prvaka
v preskakovanju ovir - lani in
letos - poleg tega pa prav letos
tudi zmagal na domala vseh
dirkah za republiško prven-
; stvo. Ob njem se s tekmovalni-
mi uspehi uveljavljajo tudi
drugi mladi tekmovalci.
Ko je Aleš Pevec letos v No-
vem Sadu osvojil naslov držav-
nega prvaka, so Gotoveljčani
dobili namig, da bi lahko pri-
liodnje leto organizirali držav-
no prvenstvo. Njim v prid go-
vori vse: prihodnje leto je orga-
nizator Konjeniška zveza Slo-
venije, Gotoveljačni pa so se
doslej vsako leto izkazah z do-
bro organizacijo ene izmed
dirk za republiško prvenstvo,
kjer se je zbralo daleč največ
ljudi od dva do tri tisoč!
Ponudba za organizacijo dr-
žavnega prvenstva je vabljiva,
vendar se odpirajo številni
problemi. Konjeniki v Gotov-
ljah so trenutno brez svojega
vadbenega prostora, z osmimi
konji pa gostujejo v izposoje-
nemu hlevu, kije pozimi izred-
no hladen in se konji lahko
prehladijo. Najbolj zvesti ljubi-
telji kluba hodijo od kmeta do
kmeta in moledujejo za seno,
da konji niso lačni. Še dobro,
da so v Gotovljah pretežno
kmetje, ki ta problem razu-
mejo.
Kako rešiti nastali problem?
O tem so spregovorili tudi na
slovesnem sprejemu prejšnji
teden, ki so ga pripravili v eo-
Rudi Pur, predsednik KK
Gotovlje: >»StoriIi bomo vse,
da uspemo. Časa za pogovore
ni veliko, začeti je treba z de-
lom. Če bomo dobili pomoč
kombinata v zagotovilu vad-
bišča in tekmovališča, hlev
s tribuno in hrano za konje,
bomo tudi mi storili vse, da
bodo tekmovalni uspehi še
večji (razmišljamo o trenerju,
saj zdaj z najmlajšimi dela
Aleš Pevec, ki pa bi sam po-
treboval še kakšno pomoč).
Vsak, ki želi jahati, pa bo za to
pri nas imel vse možnosti.«
stišču Novak za svojega naj-
boljšega člana Aleša Pevca,
poleg članov kluba in krajevne
skupnosti pa sta se ga udeleži-
la tudi predstavnika kombina-
ta Hmezad.
Predsednik Rudi Pur je od-
krito povedal, da od kombina-
ta veliko pričakujejo (malo je
pomagal tudi že doslej), naj-
manj pa to, da jim zagotovi
vadbeni in tekmovalni prostor,
kjer bi že do državnega prven-
stva lahko uredili hlev z vsemi
potrebnimi spremljajočimi ob-
jekti, nad hlevom pa bi bila tri-
buna. Tako bi rešili več muh
na en mah: pogoji za športno
dejavnost konjenikov v Gotov-
ljah bi se izboljšali, možno pa
bi bilo začeti tudi z razvojem
turističnega jahanja, ki bi ga
v svoj program vključil žalski
hotel oz. DO Gostinstvo turi-
zem v okviru sozda Hmezad.
V zadnjih letih je kot rekreativ-
na panoga zacvetel tenis, zdaj
gre po njegovih stopinjah ko-
njeništvo. Da bi bil konjeniški
center za vso Savinjsko dolino
prijeten in koristen, bi kazalo
ob njem zgraditi še dve teniški
igrišči.
Redki entuziasti v klubu so
se odločili: z delom bodo nada-
ljevali samo pod pogojem, da
bodo deležni tudi ustrezne po-
moči, saj sami vseh bremen
enostavno ne zmorejo več. Do-
slej so si celo potovanja na tek-
movanja plačevali sami! Na
pogovoru sta predstavnika
Hmezada obljubila pomoč,
vendar ne sme pri njej samo
ostati. Klub je tekmovalno
v osmih letih opozoril nase in
je med boljšimi v Sloveniji. Ob
ustrezni pomoči pa se lahko ob
tekmovalnem konjeništvu raz-
vije še turistično jahanje.
Ko se bodo pripravljali pro-
grami za nadaljnji razvoj ko-
njeniškega športa v žalski ob-
čini s sedežem v Gotovljah pa
je treba imeti pred očmi to, da
imajo državnega prvaka in vr-
sto mladih še nedozoreUh tek-
movalcev. Kdo v žalski občini
se lahko pohvali z državnim
prvakom pa vseeno dela pod
ugodnejšimi pogoji? Če bi se
smeli načrti članov KK Gotov-
lje uresničili (večji del že pri-
hodnje leto z državnim prven-
stvom) bi bilo to v splošno ko-
rist športa, rekreacije in tu-
rizma.
TONE VRABL
Vrhunsifi tenis
v hali Golovec
Teniškemu klubu Zlatar-
ne Celje je uspel velik Dod-
vig.da jepridobilza ekshibi-
cijski nastop v Celju dva
imenitna igralca tenisa. To
sta državni reprezentant in
član Daviš kup reprezentan-
ce Goran Prpič ter drugi z le-
tošnjega državnega prven-
stva Sašo Hiršzon.
Prireditev bo v soboto, 8.
oktobra s pričetkom ob 10.
uri v hali Golovec. Pred dvo-
bojem, ki si ga vsi ljubitelji
lahko ogledajo brezplačno,
prireditelj skupaj z Zlatarna-
mi Celje pripravlja še demon-
stracijo športne opreme fir-
me Wilson (elektronsko vo-
deni teniški topovi) in doma-
čih proizvajalcev, prvič bo
predstavljen športni nakit,
v modni reviji bo možno vi-
deti športno opremo, za po-
slastico vsega pa bo teniški
dvoboj Prpič - Hiršzon.
Prireditev sodi v okvir 2.
teniškega turnirja za »zlati lo-
par«, ki bo v soboto in nede-
ljo na teniških igriščih
v Mestnem parku, nastopili
pa bodo mnogi najboljši ju-
goslovanski igralci te vse bolj
popularne igre z belo žogico.
T. VRABL
Rokometne vesti
1. zvezna liga 1. kolo moški:
Rokometaši Aera so gostovali
v Umagu in izgubih z Istraturi-
stom 26:21. Najboljši strelec je
bil Ivandija, ki je dal 8 golov.
Aerovci so nastopili v nasled-
nji postavi: Anžič, Razgon 3,
Privšek, Toplak 3, Selčan 1,
Kleč 2, Šafarič, Kvartič, Ivan-
dija 8, Čater, Pungartnik 4 in
Burkič.
t. zvezna liga 1. kolo ženske:
Velenjčanke so gostovale v Te-
merinu in izgubile z Ugledom
24:18, igrale pa so Kmetič, Mi-
saljevič 3, Golič 3, Topič, Zidar
3, Omerovič 2, Vičar 7, Verzo-
lak, Petek in Delič.
Republiška liga 3. kolo mo-
ški: Šoštanj je doma katastro-
falno 35:19 premagal doslej vo-
dečega STT Rudarja iz Trbo-
velj. Tekma je bila slaba, sod-
nika pa nemogoča, saj sta do-
pustila, da sta oba polčasa tra-
jala kar 45 minut, medtem ko
je regularni čas 30 minut. Šo-
štanj je z zmago in petimi toč-
kami prevzel vodstvo na lestvi-
ci, tokrat pa so igrali naslednji
igralci: Gradišnik, S. Lesjak,
Požun 6, Ramšak 2, Ocvirk 4,
Voglar 3, Čater 2, Žolger 7,
R. Lesjak 5, Plaskan, Fagadin
5 in Blagotinšek.
TV
Najboljša Rozman in Kotarjeva
športno društvo Triatlet iz Celja je skupaj z ZTKO Celje
uspešno pripravilo 2. Celjski tek na lepih naravnih terenih ob
Savinji, kjer se je pomerilo okoli 200 tekmovalcev v štirinajstih
starostnih kategorijah.
Starteija sta bila znana atletska delavca Adolf Urbančič in Simo
Važič, pri organizaciji pa so poleg prirediteljev pomagale tudi mnoge
delovne in druge organizacije. Celje kot mesto atletike takšno prire-
ditev potrebuje in brez dvoma bo prihodnje leto na njej še več
ljubiteljev teka kot letos.
Rezultati po kategorijah - 21 km člani do 30 let Rozman, od 31-45
Lah, nad 45 Horvat, 8 km člani do 30 let Cmok, od 31-^5 Kolander,
nad 45 Blatnik, 21 km članice do 35 Šmerc, nad 35 Kotar, 8 km
članice do 35 Kvas, nad 35 Plajhner, 1,6 km pionirji Burič, pionirke
Kranjc, 500 m cicibani Kolander in cicibanke Klemen.
Razgibalo se je oicrog tisoč občanov
v laški občini je bilo organi-
ziranih več akcij s katerimi so
pri ZTKD vabili delovne ljudi
in občane na številne priredi-
tve, ki so jih organizirale posa-
mezne skupine, sekcije in dru-
štva.
Z akcijo so želeli razgibati
predvsem ljudi v zgoščenih,
»spalnih naseljih«. Delno jim je
to uspelo, vendar bi rezultat ude-
ležbe lahko bil še boljši, saj so
bile akcije namenjene množični
rekreaciji, po vsebini pa pestre in
zanimive.
V Rimskih Toplicah so pripra-
vili kolesarjenje in plavanje,
v Radečah nočni tek in pohod
z družabnimi igrami, prav tako
tudi v Zidanem mostu, v Laškem
pa so se planinci z gobarji name-
nili na Šmohor ter se tam naužili
gobarskih specialitet, spoznali
gobe in taborniške veščine. Pov-
sod so poskrbeli, da so udeležen-
ci lahko prijetno združili s korist-
nim. Poleg organiziranih preda-
vanj o pomenu športne rekreaci-
je za zdravo življenje, gobah in
gobarjenju, so udeležence sezna-
nili s programi dela sekcij in dru-
štev z namenom, da bi se občane
v bodoče bolj kot doslej vključih
v njihovo zdravju koristno delo.
Vseh aktivnosti se je v tem ča-
su udeležilo okrog tisoč občanov.
Pri ZTKD laške občine so se od-
ločili, da bodo v sodelovanju
z vsemi organizacijami in dru-
štvi, ki so se že doslej pri organi-
ziranju tovrstnih akcij pokazala
kot zelo. uspešna, pripravili kole-
dar oz. program športne rekre-
acije in ga ponudili občanom pod
geslom »Razgibajmo življenje*.
Pričakujejo, da bodo svoj odnos
do tovrstne rekreacije pokazale
tudi delovne organizacije in izko-
ristile namesto piknika program,
ki ga bodo nudUi pri ZTKD.
VLADO MAROT
New swing Quartet se
je te dni vrnil s skoraj
enomesečne turneje po
Sovjetski zvezi, kjer so
imeli 24 koncertov. Med
drugim so odprli tudi nek
jazz festival. S svojim pet-
jem so navdušili ljubitelje
tovrstne glasbe, kjerkoli
so nastopih • Tomo Hart-
man (eks Candy) zdaj pre-
peva pri ansamblu Brane-
ta Klavžarja, kjer je začel
brenkati kitaro tudi Sreč-
ko Laubič. Res čudna so
pota naših zabavnjakov
• Tatjana Dremelj bo ko-
nec meseca nastopila na
Večerih šansona v Roga-
ški Slatini, kjer bo prepe-
vala skladbo, za katero je
besedilo napisala Bina
Stante-Žmavc, uglasbil
pa jo je Jože Privšek •
Ansambel z drugačno zasedbo
Ansambel Vlada Sreden-
ška se od drugih narodnoza-
bavnih skupin ne razlikuje
toliko po zvoku kot po za-
sedbi. V njem namreč igrajo
inštrumente tudi dekleta.
Druga zanimivost ansam-
bla pa je, da nek^ članov
živi in dela v tujini, nekaj
pa v Sloveniji.
Vlado Sredenšek iz Ložni-
ce pri Titovem Velenju, ki
sicer že vrsto let dela in živi
v Nemčiji, je pred tremi leti
ustanovil ansambel, ki naj bi
bil drugačen kot ostali. Ne-
katere instrumente je zaupal
ženskam in kot kaže mu je to
uspelo, saj je ta skupina v so-
razmerno kratkem času po-
stala znana ne samo v Slove-
niji temveč tudi izven njenih
meja v Avstriji in Nemčiji,
kjer so posneli plošče (tudi
CD), kasete in imeli tudi na-
stope v tamkajšnjih televizij-
skih oddajah.
Poleg bratov Vlada in Jo-
žeta Sredenška, ki igrata bas
kitaro (bariton) in kitaro, so
člani ansambla še Sabina
Gall iz Celovca, ki igra tro-
bento, Eva Kranjčan igra
klarinet, Robert Zupan har-
moniko, Sonja Lokman pa
poje.
Ansambel nastopa pred-
vsem v tujini, saj ima vodja
ansambla v Munchnu lastno
glasbeno agencijo in tako ni
zadrege za organizacijo raz-
nih nastopov v Avstriji,
Nemčiji in Švici. Letos so iz-
dali kaseto tudi doma in zato
bodo nekoliko več nastopali
tudi po Sloveniji.' Eden iz-
med teh nastopov je že bil na
Bledu, v okviru Alpskega ve-
čera.
Kljub temu, da imajo pre-
cej lastnih skladb pa igrajo
tudi skladbe Avsenikov in
Alpskega kvinteta, saj so te
v tujini zelo priljubljene.
Seveda je nekaj težav z va-
jami, ki pa se jih da z ljubez-
nijo do'glasbe uspešno pre-
mostiti.
Davor štartai tudi
v Angliji
Mladi, 16 letni Davor Bo-
žič, nekdanji Pink Panter, je
letos poleti obiskal Veliko
Britanijo z namenom, da bo
izpopolnil svojo angleščino.
Naključje pa je naneslo, da je
srečal nekega glasbenega
urednika radia, ki je njegovo
ploščo in njega predstavil
poslušalcem, kot perspektiv-
nega glasbenika. Ko se je vr-
nil domov, je Davor v studiu
Tivoh, posnel dve pesmi, ki
jih je poslal v Anglijo. Kaj bo
iz tega pa bomo še videli.
Davor Božič seje sicer vpi-
sal v drugi letnik srednje pe-
dagoške šole v Ljubljani in
pridno izpopolnjuje svoje
glasbeno znanje pri prof. Na-
di Žguijevi. Seveda še vedno
piše pesmi in sklada melodi-
je, saj želi izdati še eno
ploščo.
18. stran - novi tednik
6. oktober 193^
Pomemben telefon
v konjiški občini so se že na veliko pritoževali
nad urejanjem telefonskega omrežja in poudarjali
njegovo pomembnost. Kako je res pomemben tele-
fon, se je pokazalo tudi na zadnji seji občinske
skupščine.
Telefon je namreč pripomogel k sklepčnosti seje
zbora krajevnih skupnosti.
Merx ima na Dobrni zdravilišče.
Bo imel res v tem kraju tudi novo trgovino?!
Račun brez...
Na seji sveta občin smo slišali, da bi bilo
dobro, ko bi se za odlagališče radioaktivnih
odpadkov dogovorili tako lepo, kot smo se na
celjskem območju za odlagališče posebnih
odpadkov. Tako je menil predstavnik, ki ni iz
celjske občine.
Mnogi Celjani pa ob tem menijo, da delajo
tisti »zunaj« račun brez krčmarja.
Ob mednarodnem dnevu otroka
so nekateri ponovno opozorili, da
moramo pri nas vse bolj varčevati
pri otrocih.
Pa z otroki smo tudi vse bolj
varčni.
Zamuda in ne
Novo velenjsko osnovno šolo ure-
jajo z zamudo. Najprej so mislili po-
slati vanjo otroke z enomesečno za-
mudo, zdaj so se morali odločiti še
za tedenski zamik.
Slovesna otvoritev bo pa zagotovo
v soboto! Menda brez zamude.
Slišali smo
Zdaj, ko je veliko besed o tem,
koliko raznih škodljivih snovi je
v kmetijskih pridelkih, kroži po Celju
naslednja domislica:
Zakaj v Celju ni več treba rezati
krompirja na pol?
Ker ima kratko razpolovno dobo!
Voda Celjanom
Menda so se Konjičani odlo-
čili, da bodo le dali Celjanom
pitno vodo iz Stranic.
Takoj za tem, če se bo res
zgodilo, pa bi tu uredili odla-
gališče jedrskih odpadkov.
»Črno« mleko
v Celjskih mlekarnah imajo oprav-
ka z medom in mlekom.
Pa se jim vsaj pri osnovnem mleku
še zdaleč ne cedita med in mleko.
Poceni - drago
Vse več ljudi si želi poceni kruh,
pa najcenejše mleko.
Nekateri pa pravijo, da nas take
pretirano poceni stvari veliko sta-
nejo.
Organizacija
mladih
Zvezna mladinska organiza-
cija je res »na ravni« mladih.
Tudi ona je ostala brez de-
narja!
Kadrovska
Tudi pri medobčinskih funkcijah
nekateri ne bi radi spoštovali pameti glav.
Še vedno jim je bolj pri srcu,
da bi še kar naprej ključ občinski veljal!
Niti sanjalo se ni Ani, da tega ne govori ona ampak
gospodar, ki seji je dobesedno zalezel pod kožo. Zato se
je tako sladko smehljal pod brki. Ne sme se prenagliti, le
počasi, pametno, previdno in jerebica bo sama skočila
v - posteljo. O, kako dolgo mu že ne dajo miru njene
prsi! Pogleda jo - napenjajo bluzo, poskakujejo, zdaj
zdaj bodo skočile ven. Ujel jih bo, pa če skočijo ali ne,
njegove morajo biti, da mu ne bodo mešale glave kot
pravkar dozorelo vino.
Dekle gleda v nebo. Planina si natika črno kapo,
nevihta bo. Naj skoči domov? Že več dni ni bila. Ah naj
še to noč prespi v svoji sobici nad kaščo, kjer zrak diši
po žitu, jabolkah, suhih slivah in kjer se tako sladko spi,
ko škrablja dež po strehi. Do jutra še človek postane
žito, jabolko, sliva...
»Ana, pohiti, greva na planino do senika. Pohiti! Priti
morava pred dežjem, da zakrpam streho, drugače mi bo
vse seno zmočilo. Pridi, pomagala mi boš,« jo je
nestrpno priganjal gospodar in se že odpravljal. Zgrabil
je sekiro in krenil.
Ani seje zazdelo, da mu je glas komaj slišno potem-
nel. Razumljivo, saj ga skrbi - sije mislila - naj se mu
skvari toliko sena zaradi neke polomljene deske... In že
je pohitela za njim.
Bila sta že blizu senika, ko se je steza strmo vzpela.
Gospodarje stopil ob stran in dejal: »Pojdi ti prva!«
Da si napasem oči na tvojem hrbtu, mečih, bedrih in
okroglinah, ki se zanihata pri vsakem koraku. Ne zani-
hata se pred menoj pač pa v moji krvi - tuhta gospodar.
Zakaj sem vzel sekiro s seboj? Da jo trdno držim
z obema rokama, drugače bi te zgrabil že tu, na pol poti.
Roke, nosite sekiro do senika, potem boste proste.
Poplačano vam bo sedanje hlepenje, božale boste, sti-
skale - kar boste želele. Samo pametno, previdno -jere-
bica mi ne sme uiti.
Prve debele kaplje so udarile v gospodarjeve misli,
veje so se upognile, gozd je zaječal. Podvizala sta se.
»Tu sva,« reče gospodar in porine Ano skozi vrata
v sena. Sekiro zadega v zemljo z vso silo, daje še strela
ne najde. Na cilju je. Ničesar ga več ne more zadržati.
Tudi dežje njegov zaveznik. V nevihtni noči še zver išče
zavetje.
Ana se brani, a bolj zaradi tega, ker jo je gospodar
presenetil, zalotil - ni je pa užalil. Brani se, dekle je.
Toda njeno prvinsko nepremišljeno, nepreračunljivo
bistvo, ki jo vselej spelje na tanek led (kar potem vedno
prekasno ugotovi), tudi zdaj uspava vse njene misli,
razen ene: Nisi potrebna samo posestvu, tudi njemu si
potrebna! Zdaj si mu enakovredna, gospodarica...
Odpor njenih mišic je mlahav.
Hočem biti takšna, kot je on: silna in krepka. Ne bom
več hodila ob robu poti, stopala bom po sredi, naj se
drugi meni umikajo... In njeni delovni prsti se zarijejo
v gospodarjev hrbet. Tedaj začuti, kot da jo je gora
podkopala pod seboj - ne da jo zaduši, pač pa da jo za
vselej vsrka vase. Pijana je slasti, ki se nekje od popka
razliva navzgor proti ušesom, pa navzdol proti palcu na
nogi njo spreminja v vroč trepet, vlažen žar, katerega tu
na seniku mesi in oblikuje nakopičena, prvinska moč
zemlje.
Zatrepeče, zastoče.
»Krepko me drži! Izginila bom, izhlapela onstran bi-
vanja.«
»Moja si, moja kot zemlja in nocojšnja noč.«
Veter pleše po strehi, dež pere gozd. Ana in gospodar
ničesar ne slišita. Ana čuti, da so lopataste roke zgrabile
njene noge kot ročice pluga. Postala je zemlja in plug
orje po njej, orje in seje. Le kaj bo vzklilo ? Naj vzklije,
kar hoče, samo naj oranje ne preneha.
Svetloba se je ugnezdila na Aninih usnulih vekah in
jih počasi, počasi odpira. Gleda: seno pod njo, seno na
njej in ona v Objemu zaraščenih prsi, tako nasmetenih
s senenimi bilkami, da so podobne pokošenemu
pobočju. Roki sta grčava bora samotarja, ki sta jo s kore-
ninami priklenila nase. Počuti se kot kalen potok, ki
nosi v sebi naplavine nevihtne noči, hiti v jutranji svet-
lobi ves kalen, a vendarle potok.
Premišljuje: Zakaj nisem šla smoči spat domov? Vla-
čuga - si šepečejo ženske po dvoriščih. Celo zdajle jih
sliši; neverjetno jasno ji zveni v ušesih zaničljiv zvok
njihovih glasov. Vlačuga. Zakaj? Ali ona nima pravice
do življenja ? Pravico, pravico imaš - zasliši glas svojega
drugega jaza. Zakaj pa nisi poiskala Ivana, nekoga sebi
enakega, ne pa tega nasilneža, ki bi še zmaja spravil
podse. Lahko je očitati - zakaj pa mene ni nihče po-
iskal? Zakaj me puščajo samo viseti na akrobatski vrvi?
Gospodar je razpel mrežo in padla sem vanjo. Le kaj
tuhtam in premišljujem - noč je vrgla sidro v moje telo.
Ne boji se jutra, ne beži, čaka, da se vse ponovi...
Te jeseni je čas tako hitro tekel. Dnevi so minevali, kot
da jih je požirala megla. Noči v Anini kašči so bile še
krajše, pijane od premešanih dišav žita. jabolk, suhih
sliv in žehtečega znoja dveh teles, ki se istočasno jem-
Ijeta in dajeta.
Kadar je šla domov, seje brez smisla obračala sem in
tja. Ves čas ji je nekaj manjkalo, dokler je nemir ni
pripeljal spet na gospodarjevo dvorišče. Gospodarica,
tako ustrežljiva v poletnih dneh, ko so težka dela sledila
drugo drugemu, se je, zdaj namršila, kakor hitro je
zagledala Ano. Ali pa je Ana preveč samostojno začela
hoditi po tujem dvorišču pozabljajoč, da dnevi niso
noči...
»Torej ta, da ne rečem - kaj, namerava hoditi kot pav
po našem dvorišču,« je nekega večera rekla gospodarica
možu nalašč tako glasno, da je Ana na kašči razločno
slišala vsako besedo. »Ne moremo prehraniti vse sve-
tovne lakotnice in da veš: dovolj je, da sem enemu
pankrtu vezala popek.«
V pričakovanju je dekle napelo ušesa kot volčjak.
Dobro je razumela, kaj je rekla žena, še preveč dobro.
Užaljenost je zdivjala v njeni krvi. Napeto čaka. da
prestreže besede, ki jo bodo branile. A teh besed ni.
Tišina zveni. Končno... ne. to so spet gospodaričine
besede, le da so tokrat govorjene tiše in jih ne more
razumeti. Ali je gospodar Kanir zares ne misli braniti[
Kaj vse njegove nočne zgodbe niso... Zakašljalje. Zdaj
bo povedal, kar je treba, se je Ana stisnila ob okencu.
Noče, da bi jo opazila, vendar hoče slišati, drugače ne bo
mirna.
»Za siromake je praznik, kadar lahko sedejo za gospo-
darjevo mizo, pa naši mali včasih ustrežem; mlada je še.
naj si zapomni, kakšen kruh je jedla pri nas, če bo kdaj
samostojna.«
»Ne bi ustregel ti niti bogu, ne pa takšnemu propad-
lemu dekletu. Dobro te poznam, ne ljubiš drugega kot
svojo rit. Na vsem svetu obstajaš samo ti in tvoji konji-
vse drugo je sredstvo in orodje; tudi jaz. Samo da mene
ne moreš pohoditi, kajti moje ime nosijo njive in goz-
dovi - ti si prišlec.«
Zdaj si slišala: praznik za propadlo dekle, gospodar-
jevo sredstvo, orodje, katerega lahko odvrže. kako[
hitro mu je odveč. Slišala si - zame to sploh ni nič
novega, govori Anin drugi jaz. Kolikokrat sem prav to
predvidel, a ti nočeš slišati, kaj šele verjeti, dokler ne
treščiš z glavo ob zid.
Ne očitaj mi. ne očitaj! Del mene si. del moje bede. Kaj
ne vidiš, da so krastače onesnažile vso pot. po kateri
stopam, zato mi drsi, zato padam. Ne očitaj mi - pros^
Ana uničena kot pretepen cucek. Na njo se sesipa ce'
kup jabolk; spodrla jih je. ko seje obupana spotaknil^-.
Kar padajte, še ve bijte moje telo. naj vas bo še več, s3J
doslej samo še jabolka niso padala po meni. Vse drugo
se je že zvrstilo: psovke, udarci, žalitve in sumničenj^'
Ničesar več ni, kar me ne bi zadelo. Ali obstaja kje žarek-
da se naslonim nanj. da grem za njim in ne tavam vednO
po nekih slepih ulicah.
lj oktober 1988
novi tednik-stran 19
20. stran - novi tednik
e^KTOBER^j
g. oKTOBER 1988
novi tednik - stran 21
22. stran - novi tednik
6. oktob^
g. oktober 1988
novi tednik - stran 23
24. stran - novi tednik
6. oktober 193^
Celjanka
iz Toronta
v Seulu
Pred skoraj dvajsetimi le-
ti sta se odpravila v daljno
Kanado Celjana brata
dvojčka Peter in Pavel Ca-
ter. Starejšim Celjanom sta
ostala v spominu kot odlič-
na vsestranska športnika,
saj sta se aktivno ukvarjala
s smučanjem, plavanjem,
bila pa sta tudi strastna
•planinca.
Novo prebivališče sta si
našla v kanadskem mestu
Torontu, kjer se je kmalu po
prihodu Pavlu in njegovi že-
ni Dragici rodila hčerka Moj-
ca. Ta seje s plavanjem zače-
la ukvarjati z osmimi leti,
z dvanajstimi pa je v svoji
starostni skupini že imela če-
trti najboljši čas na svetu.
Trenirala je v domačem klu-
bu in postala tako uspešna,
da se je kot članica državne
reprezentance Kanade letos
udeležila olimpijskih iger
v Seulu.
Pred dnevi je plavala
v svoji specialni disciplini
200 m delfm in se uvrstila
v mali fmale, kjer je zmagala,
kar pomeni, da je bila deveta
na svetu. Podatke nam je po-
sredoval Herman Čater
s celjskega Zavoda za šol-
stvo, ki je še povedal, da bo
Mojca dobila športno štipen-
dijo za študij v ZDA, kjer bo
imela tudi odlične pogoje za
trening. Glavni trener ji je
kar oče Pavel. Mojca s starši
obišče Celje vsako drugo le-
to in tako jo naj bi pozdravili
prihodnje leto.
T. VRABL
Vročica sobotnili siačipunc
v sobotni noči je v Bal-
lantineš Clubu v Celju na
prireditvi Miss topless
show v prostorih lokala Pri
Mostu devet brhkih deklet
junaško razkazovalo svoja
oprsja in se potegovalo za
naslov najlepšega med
njimi.
Še preden so iz vseh kon-
cev naše dežele zbrane kan-
didatke odkrile posebej ce-
njene dele telesa, so v modni
reviji, vsaj tako jo je poime-
noval voditelj »showa« Jo-
van Nenadič iz Ljubljane,
predstavile najrazličnejše
oblike telesu prilagojenih kr-
pic, primernih le za določena
obodbja dneva in noči. Seve-
da bi se lahko tudi domača
dekleta prijavila za boj za na-
grade, vendar takih ni bilo,
tako da so članice Erotic
skupine Blue Bell, ki preko
organizatorja, zagrebške In-
terestrade, potujejo, tekmu-
jejo in se slačijo skupaj,
obračunale med seboj.
Med njimi je bila tudi Tat-
jana Grabar, Miss topless Ju-
goslavije, ki so jo izbrali
v Poreču, vendar pred poz-
navalsko celjsko žirijo večjih
možnosti za zmago ni imela,
saj se ni uvrstila niti med pr-
ve tri. Punca, ki je doma iz
Ljubljane, je šolo pustila,
pravi, da bo manekenka in
fotomodel in da se starši stri-
njajo s tem, s čimer se ukvar-
ja. Prisotni, ki se niso zbrali
v večjem številu, so odšteli
sedem tisočakov za pašo oči
in zadovoljni odhajali, me-
neč da je bilo tisto, kar so
videli, kvalitetno.
Aleš Hlačar, vodja bivše
diskoteke Veronika in orga-
nizator sobotne veselice za
moški spol, ni bil zadovoljen
zaradi slabega obiska, ven-
dar se nadeja večjega zani-
manja že čez 14 dni, ko naj bi
se slačipunce med posebnim
ritualom odmetavanja od-
večnega tekstila, imenova-
nim tudi striptease, iznebile
prav vsega. Se en dokaz, da
pri nas postaja iz dneva
v dan bolj vroče.	j^g
Narava kipari
Kako je letos obrodila narava občutimo predvsem
v denarnicah in vidimo v trgovinah in na tržnici. Pa tudi pri
nas se od časa do časa zgodi, da nam kmetje pokažejo
nenavadne sadove narave. Ivan Leben iz Dobrova pri Celju
je našel na svoji njivi korenje, ki smo mu nadeli ime Adam,
In če je soditi po njem, bo drugo leto njegova njiva bogato
obrodila, saj je bilo okrog tudi precej Ev.
Irevesi pripovedujeta
»Na zemlji in pod njo ni več prostora za naju, saj je vse preveč onesnažena, pa še k£(j
ujšega nama grozi, zato poskušava preživeti nekoliko višje in nenavadno. Izbrali sva si
ružbena objekta, saj bo tu gotovo dovolj miru.«	L.KORBER
Pod vtisom vseh teh do-
godkov se je mati Frančiška
odločila. Brez moža, brez
najstarejših dveh sinov, ki bi
še znala najti kakšno pot.
V hišo so začeli zahajati par-
tizani in domači aktivisti.
Tudi moževega brata, Jo-
žeta Mirta, so pritepene pi-
javke izgnale na Hrvatsko.
In ko je Frančiška o vsem
premišljevala, ji je bržkone
nekaj reklo: tako kot ravnaš,
bi ravnal tudi jaz. Bil je glas
pokojnega...
»Ko me ni bilo, so k nam
prihajali Alojz Zupanc-Tine,
Jože Radej, Pepca Žlender.
Lovto Breznikar, Rudi Bren-
ce, Jernej Jereb in še veliko
drugih,« nadaljuje pripoved
Slavko. Tokrat ne diha tež-
ko, to se mu pojavlja le pono-
či, v urah bedenja, stiske in
premišljevanja.
»Poklicali so me v odred,
da bi postal komandir speci-
alnega voda. Lovili smo
Nemce. Na Vidmu smo one-
sposobili tovarno papirja,
v Rajhenbugu mobilizirali
železničarje.
V baraki, kjer so bili kret-
ničaiji, je bilo takrat enajst
Nemcev, a tega nisem vedel.
Ko sem vstopil, misleč, da so
v baraki naši fantje, Sloven-
ci, sem se znašel pred Nemci
in takoj zavpil, naj se preda-
jo. Nemec, ki ga nisem prav
dobro videl, ni izgubil pri-
sebnosti in mi je zabrisal
v glavo puško. Vendar sem
treznost in mir obdržal tudi
sam: moral sem si reševati
življenje - in rad sem ga
imel. Dva sta bila ranjena,
ostah so za vedno ostah
tam...«
Sredi živahno razpredene-
ga pogovora je na dvorišče-
prirohnel traktor. S sedeža je
vihravo skočilo čedno dekle,
kot da bi imelo pod seboj ko-
nja. Dečva kot veter! Danica
Mirt, Slavkova najstarejša,
menda, vedo povedati, tudi
»prestolonaslednica«. Dekle
štirin^stih let, živordečih lic
(iz trav, obronkov, lesovja,
svežine svitov leze v ljudi
zdravje). Slavku zasijejo oči,
ej, očetovski ponos, vročina
je pozabljena...
»Kolikokrat smo že rekli,
da bi vsi skupaj odšli na Bo-
hor, kjer je bil Slave ranjen,
pa saj veste, kako je, bole-
zen, delo, skrbi, odlagamo
pač,« pojasnjuje žena Marica
in pogleduje od strani moža.
»Seveda bomo šli,« zajame
sapo dekle, Danica.
»Medve sva že bili tam,«
odrezavo reče trinajstletna
Anica, ki se že tudi preizkuša
na traktoiju («Oče ne pu-
sti!«) Najmlajše, Marije, ni
bilo doma, desetletnice, ki je
milo jokala, ko se je ločila od
domačije, in se, le nekaj ma-
lega po tistem, ko smo se po-
slovili, vrnila, vsa vesela in
zadovljna, da se znova lahko
stisne k očku.
Dumdumka je sicer opra-
vila svoje, Slavko se je vrnil
domov, vendar komaj sed-
meinštiridesetega, prijel za
pluh in koso, se zapodil med
ozare, ljubkoval senožeti in
domačnost očetnjave. Nič
mu ni bilo pretežko - bil je
doma.
»Tisti, pravim jaz, ki je le
enkrat, enkrat samkrat, oku-
sil zemljo, se tega vonja ni-
koli ne reši in nasiti.«
To je, kajpak, zaljublje-
nost.
Danica pojde v kmetijsko
šolo in ko najde izvoljenca,
zagospodarita na kmetiji
partizana Slavca iz Kozjan-
skega odreda. To je, kot bi
bilo izpisano v starih buklah.
A kaj, ko nihče ne mara za
kmetijo. Neveste so željne
ženinov, ženini nevest, v hri-
bovje pa ne mara nihče.
»Bi dejal,« pomodruje pod
brajdami Slave, »da bi še vse
šlo, če bi umneje gospodarili
v tej deželi, umnost pa nam
je pobegnila, med prsti. Kdo-
ve zakaj mora biti tako?
Glejte, mi smo služabniki
zemlje, mi se ne moremo čez
noč zmišljevati novin, kot
imajo navado uradniki-
Zemlja ne pozna spreneve-
danja. Je že res, da je kmet
danes bolj spoštovan, ven-
dar smo dali kmetu v roke
stroje vsaj deset let prepozno
in tudi odrivamo ga prav ra-
di. Nikakršne odločnosti ni-
Moja beseda je, da bi lahko
obdelali še veliko več zemlje-
res pa je, da beseda pluga ne
vleče. Tale naša besedovanja
so kalni potoki, reke brez
brzic.«
Ko se bo Danica vrnila (d^
se ne bi. Slave ne more - i^
noče - veijeti) iz kmetijske
šole, bosta zgrabila še bolj.
vraga za roge. In dekleta.
Anica, Marička, vsi kar jih j^'
Slavko bržkone z nasveti,
dekleta s pridnostjo. Takrat
se bodo preusmerili. V čisto
živinorejo. Načrti mor^"
stati trdno na tleh, korenine
globoko pod domačijo, reče
Slavko. Vedeti moraš, čemiJ
in zakaj se boriš, za koga se
tolčeš. Potem niti praske ni-
so važne. In vrag vzemi dum*
dumko!
Na Miriovini.