Zb. gozdarstva in lesarstva, L. 11, št. 2, s. 185-198, Ljubljana 1973 UDK: 634. o. 851 :561. 24:175, 2 Pinus silvestris L. ZVEZA MED MLADOSTNO RASTJO IN OBLIKO DORASLEGA RDEČEGA BORA (Pinu s silvestris L.) Dušan ROBIČ Sinopsis V mešanih sestojih jelke, smreke in rdečega bora je potrjena pozitivna korelacija med počasno rastjo rdečega bora v mladosti in lepo obliko debla odraslih dreves. Drevesa, ki so v mladosti počasi rasla ustvarijo približno dvakrat več prvorazred- ne hlodovine od tistih, ki so v mladosti hitro priraščala. Pri prebiralnem načinu gospodarjenja lahko vzgojimo v jelovo-smrekovih gozdovih tudi posamezna kvalitet- na borova drevesa, ki predstavljajo dodatni (aditivni) prirastek. V mešanih sesto- jih jelke in smreke lahko preživi rdeči bor v zastrtem položaju povprečno 37 let in pri tem ohrani sposobnost reagiranja na spremenjeno okolje. CONNECTION BETWEEN JUVENILE GROWTH AND STEM SHAPE CF SCOTCH PINE (Pinus silvestris L.) Dušan ROBIČ Synopsis In mixed fir-spruce-pine forests there is attested a significant positive correla- tion between the slow growth of scotch pine in its early period of life and the ni- cely shaped stems of adult trees. Trees with a slow juvenile growth produce approximately twice as much of first-class timber as those that had in their youth a quick growth. With the selection Silvicultural system also single quality pine trees can be raised in the fir-spruce forest, which represent and additiona.l incre- ment. In mixed fir-spruce stands the scotch pine can survive under crown-canopy on an average 37 years and preserves the ability of reaction on environmental changes. 185 Prispelo: 28. 7, 1972 Avtorjev naslov: mag. Dušan ROBIČ, dipl.inž,gozd,, Biotehniška fakulteta v Ljubljani 61000 Ljubljana, Krekov trg 1 Študija je nastala v sklopu teme "Bori na Balkanskem polotoku", ki sta jo finan- cirala SKLAD BORISA KIDRIČA in ZDRU2ENJE GOZDNOGOSPODARSKIH ORGA- NIZACIJ. Pri izvajanju programa raziskave je pokazala posebno razumevanje de- lovna organizacija GLIN Nazarje; njen delavec, gozdar Ivan MALI je bistveno pri- speval k uspešnemu zbiranju podatkov na terenu. Vsem se avtor najlepše zahva- ljuje. Posebna zahvala pa velja prof,dr,inž. Dušanu MLINŠKU za spodbudo k pro- učevanju problema in za koristne nasvete pri redakciji. 186 UVOD IN PROBLEM Jelovja z viličastim mahom (Bazzanio-Abietetum praealpinum, WRABER, M., 1958) nas_eljujejo gričevnat svet v Savinjski dolini med rekama Savinjo in Dreto (Hom). V nadmorski višini 380-500 metrov tvorijo večji (500-600 ha) strnjeni are- al gozdov, ki so povečini v zasebni kmečki posesti. To so pretežno jelovi gozdo- vi s primesjo smreke, posamično primešanimi listavci (hrast, kostanj, bukev) in z rdečim borom. Jelka prevladuje še zlasti zaradi prebiralnega načina gospodar- jenja, s katerim vzdržujejo takšno sestojno klimo, ki najbolje ustreza naravnemu obnavljanju te drevesne vrste. V raziskavi smo posvetili več pozornosti količinsko manj pomembni, vendar pa za- nimivi primesi rdečega bora v teh gozdovih. Pri podrobnejšem pregledovanju lah- ko opazimo med borovci (Pinus silvestris L.), ki so se uveljavili v skupnosti je- lovja z viličastim mahom, dokaj izrazito morfološko dvoličnost, Lahko najdemo drevesa, ki so lepo oblikovana, ravna, s čistimi debli in z bolj ali manj vitkimi ter ravnimi vejami v krošnji. Ne manjka pa tudi borovcev z nepravilno oblikova- nimi debli, z globokimi krošnjami, katerih veje so debelejše in krivenčaste. Z gozdnogospodarskega vidika je ta morfološka dvoličnost pomembna in zanimiva, ker gre za dve skupini kakovostno različnih nosilcev in proizvajalcev borovine. Upravičeno lahko domnevamo, da morfološka raznolikost ni samo genetične nara- ve. Nastala je tudi zaradi sinekoloških procesov v skupnosti gozdnega rastlinja, ki jih moremo posredno odkrivati z dendrokronološkimi metodami. Opazovanja prerezov debel na panju so pokazala, da imajo lepo oblikovana dreve- sa na splošno v osrednjem delu prereza na panju zelo zgoščene branike, kar po- meni, da so v mladosti razmeroma počasi priraščala, Nasprotno pa je z borovci, ki nimajo lepe oblike, Iz teh opazovanj in nekaterih še ugotovljenih dejstvev (npr. VOEGELI, 1953), lahko postavimo tole hipotezo: bori, katerih mladostna rast je bila počasna in zadržana, bodo v splošnem oblikovali bolj ravna, manj vejnata in tehnično bolj kakovostna debla od tistih, ki so v mladosti hitro priraščali, V na- logi poskušamo to hipotezo dokazati. METODE DELA Na rastišču asociacije Bazzanio-Abietetum praealpinum smo izbrali vzorec 49 bo- rovih dreves (Pinus silvestris L.). Ocene in meritve smo opravili na stoječih dre- vesih in neposredno po poseku. Ocene in meritve na stoječih drevesih: - premer v prsni višini - klasifikacija IUFRO (sloj, vitalnost, razvojna težnja) - ravnost drevesa - debelina in oblika vej. 187 Ocene in meritve na podrtih drevesih: čistost debla ugotovitev priraščanja premera v osrednjem delu prereza na panju - štetje branik glede na hitrost priraščanja v debelino in merjenje ustreznega pol- mera: - na panju - na tanjšem koncu prvega hloda (4 m) - na tanjšem koncu drugega hloda (8 m) - merjenje celotne višine drevesa. Premere dreves smo merili s premerko na 1 cm natančno kot povprečje merjenja največjega in najmanjšega premera. Ravnost drevesa je ocenjena s tristopenjsko lestvico 1, 2, 3: 1 - popolnoma koncentrična projekcija prereza drevesa .., 2 - manj koncentrična projekcija prereza drevesa, vendar središče projekcije pre- reza ni zunaj ploskve spodnjega prereza 3 - popolnoma ekscentrična projekcija prereza drevesa, središče projekcije pre- reza leži zunaj spodnjega prereza. Ravnost smo ocenjevali za prvo in drugo šestino, nato za drugo .in tretjo trejino višine drevesa. Debelina in oblika vej. Dvostopenjska lestvica: 1 - ravne, vitke in tanke veje 2 - zakrivljene, kačaste in debele veje. Čistost debla je izražena v metrih od panja do spodnje veje v krošnji. Štetje branik. število branik na posameznih segmentih polmera z izrazitomi raz- ločki v velikosti debelinskih prirastkov (llpr. zgoščene, razredčene in zopet zgoš- čene branike; ali pa razredčene in nato zgoščene branike). Šteli smo vselej v smeri polmera proti severu, razen tedaj, ko zaradi prežagovanja ni bilo mogoče šteti v tej smeri, v smeri povprečnega premera. Dolžine segmentov polmera smo merili na 1 mm natančno. Celotno dolžino podrtih dreves smo merili s trakom na 1 m natančno. Obdelava podatkov: - računanje debelinskih prirastkov na posameznih segmentih polmera - razvrščanje debelinskih prirastkov segmenta polmera osrednjega (centralnega) dela debla v ranžirno vrsto naraščajočih prirastkov - razvrščanje dreves v ranžirno vrsto glede oblike (prioritetno zaporedje kriteri,- jev): l. ravnost 2. čistost debla (začetek z največjo dolžino brez vej) 3. oblika in debelina vej (ravne in drobne veje pred debelimi) 4. premer drevesa v prsni višini (večji premeri pred manjšimi) 188 - razvrščanje dreves - skupina dreves, katerih debelinski prirastki so v centralnem delu prereza na panju manjši od prirastkov v naslednjem segmentu polmera (skupina A) - skupina dreves, katerih debelin,ski prirastki so v centralnem delu prereza na panju večji od prirastkov v naslednjem segmentu polmera - razlike v debelinskih prirastkih med segmentoma so manjše (skupina B) - razlike v debelinskih prirastkih med segmentoma so velike (skupina C) - računanje kubature dreves po dvovhodnih deblovnicah (ČOKL, 1961) - računanje kubature prvorazredne hlodovine po tablicah za lesne sortimente (dol- žina srednji premer) (POKL, 1961) - računanje SPEARMANOVEGA koeficienta korelacije rangov med ranžirnimi vrsta- mi in preverjanje njegove statistične zanesljivosti - preverjanje razločkov med skupinami A, B in C, glede na: - debelinski prirastek v mladosti - višino dreves - čistost debel - prsne premere - kubaturo dreves - kubaturo prvorazredne hlodovine - celokupno starost dreves - starost do višine 4 metrov - starost do višine 8 metrov. Razločke smo preverjali z analizo variance, značilnosti razločkov med skupinami pa po SCHEFEEJEVI metodi (FERGUSON, 1966). Pri preverjanju značilnosti med dvema povprečjema uporabljamo t-test za male vzorce ob poprejšnjem testiranju značilnosti razločkov med variancama z F-testom. Računanje korelacijskih koefi- cientov med starostjo in debelinskim prirastkom s preverjanjem značilnosti kore- lacijskih koeficientov ter računanje ustreznih regresijskih premic. Celotno gradivo je bilo zbrano med zimskimi sečnjami (decembra) v letih 1965, 1966 in 1967 v zasebnih gozdovih Homa, tj. predela med Savinjo in Dreto, s ka- terimi gospodari GLIN Nazarje. Ker je zbiranje osnovnih podatkov zahtevalo me- ritve in ocene na stoječih in podrtih drevesih, je bilo najsmotrneje opraviti posek takoj po oceni in meritvah na stoječih drevesih. REZULTATI Po klasifikaciji IUFRO sodijo vsa vzorčna drevesa v zgornji (100) in le izjeme v srednji (200) sloj. To je razumljivo, saj se v skupnosti z jelko in smreko ohranijo le tisti borovci, ki nin'.ajo preveč utesnjenih krošenj. Osnovno hipotezo o soodvisnosti med hitrostjo mladostne rasti in obliko doraslega drevesa lahko preverjamo z ugotavljanjem korelacije med povprečnimi debelinski- mi prirastki v mladosti in obliko doraslega drevesa. Ker smo obliko drevesa oce- njevali po različnih vidikih, nekatere ocene so bile tudi atributivne, je bilo najpri- merneje računati korelacijo rangov. SPEARMANOV koeficient korelacije rangov ro=0, 52 izraža značilno pozitivno korelacijo med pojavom, saj je vrednost za na- 189 vedeni ro enaka 4, 20; pri 47 stopinjah prostosti ob P=O, 01 t=2, 69 je celo zelo zna- čilna, Korelacija med počasno rastjo rdečega bora v mladosti in lepo obliko debla je torej zelo značilna in pozitivna. Upravičeno lahko torej domnevamo, da bodo bori, ki v mladosti počasi rastejo, oblikovani bolj ravno, bolj čisto (glede vej) in zato tudi kvalitetnejše deblo ter nasprotno; pri borih, ki so v mladosti hitro rastli, lahko pričakujemo bolj vejnato, manj ravno in zato manj kvalitetno deblo. S podrob- nejšo analizo podatkov lahko problem še nekoliko bolje osvetlimo, Porazdeljevanje povprečnih prirastkov polmera v osrednjem delu prečnega prereza dreves na panju (slika 1) je takšno, da omogoča razvrščanje podatkov v tri med seboj bistveno raz- lične skupine dreves. V prvi skupini (na sliki A) so zbrana drevesa z obdobjem izrazito počasne rasti v mladosti (povprečna širina branike je 1 mm), ki mu kasne- je sledi obdobje hitrejšega priraščanja v debelino. Drugo skrajnost predstavlja sku- pina C z obdobje-on izrazito hitre rasti v mladosti (širina branike je v povprečju 6, O mm). Med obema skupinama je skupina B, v kateri SJ zbrana drevesa, ki imajo v osrednjem delu (v mladosti) tudi hitrejšo rast kot kasneje, vendar je manj izrazita (razlike so manjše), Tako sta si populaciji B in C, čeprav se po veliko- sti debelinskih prirastkov značilno razlikujeta, glede hitrosti priraščanja bolj po- dobni. Iz tega bi lahko sklepali, da utegne biti korelacija, s katero dokazujemo našo osnovno hipotezo, še očitneje izražena v skupini A. Vendar pa račun pokaže, da ro za delno populacijo A ni značilno različen od onega za celotno populacijo, Zaradi manjšega števila elementov celo pade njegova značilnost z nivoja P=O, 01 na P=0, 05, Oblika porazdeljevanja sirsm branika v osrednjem delu prečnega prereza drevesa na panju nam dovoljuje nadaljnjo obdelavo gradiva, ločeno po skupinah A, B in C, Tako lahko primerjamo razločke rred skupinami v posameznih znakih, in sicer: med premeri dreves v prsni višini, kubaturami dreves, višinami, starostmi dre- ves, čistostjo debel, kubaturami prvorazredne hlodovine, starostmi do 4 metre visokih dreves in starostmi dreves do višine 8 metrov. Analiza variance pokaže, da glede prsnih premerov (tabela 1) dreves v prsni vi- šini v celotni populaciji ni značilnih razločkov. Tabela 1. Analiza variance za premere v prsni višini Vir variabilnosti SQ df ocena variance med skupinami 42, 6218 2 21, 3109 v skupinah 2403,3782 46 52,2474 skupna 2446,0000 48 F=0,41 Povprečni premer v prsni v1sm1 Je za skupino A 37, 6 cm, za skupino B 35, 5 cm in za skupino C 37, O cm, Celotna populacija je torej glede premerov dreves v prsni višini dokaj enotna, Tudi glede višine dreves (tabela 2) (A 22, 7 m, B 19, 8 m in C 20, 9 m) ni poseb- nih razlik, Pri P=0, 05 se statistično razlikujeta le povprečji med skupinama A in c. 190 ..... 1,0 3,0 5,0 7,0 Zd [ mm J Tabela 2. Analiza variance za višine dreves Vir variabilnosti SQ df ocena variance med skupinami 83,5863 2 41,7932 v skupinah 477,1892 46 9,7215 skupna 560,7755 48 F=4, 30* To pomeni, da smemo trditi s 95% verjetnostjo, da so drevesa iz skupine A, 2 do 3 metre višje od onih v skupini B, medtem ko razločki med višinami dreves v skupinah A in C niso značilni. Ker razločki, tako med premeri dreves kot med njihovimi v1smami, niso značilni, tudi med kubaturami dreves ne smemo pričakovati značilnih razločkov. Analiza va- riance (tabela 3) nam pove, da se povprečne kubature (A 1, 20 m 3; B 1, 06 m3; C 1, 07 m3) med seboj značilno ne razlikujejo. Tabela 3, Analiza variance za kubature dreves Vir variabilnosti SQ df ocena variance med skupinami o, 2414 2 0,1207 v skupinah 12, 7750 46 o, 2777 skupna 13,0164 48 F=0,43 Celotni vzorec lahko torej obravnavamo v pogledu kubatur posameznih dreves kot eno populacijo; razločki med njimi so slučajni. Če pa primerjamo dolžine čistega debla, tedaj se pokažejo značilni razločki med skupinami. Drevesa iz skupine A, torej taka, ki so v mladosti rasla izrazito po- časi, imajo povprečno 10, O m debla brez vej, medtem ko je ta dolžina pri dreve- sih iz skupine B 7, 9 m in v skupini C le 7, O m. Razločki med skupinami so (ta- bela 4) zelo značilni. Tabela 4. Analiza variance za dolžino čistega debla Vir variabilnosti SQ df ocena variance v skupinah 229,8936 46 4,9977 med skupinami 79,4942 2 39, 7471 skupna 309, 3878 48 F=7, 95* Primerjava med skupinami pa pokaže, da je razloček v poprečni dolžini čistega debla med skupinami A in C, to je 3 metre, zelo značilen (F=13,42**). Med sku- pinama A in B je razloček 2, 1 meter značilen (F=S, 34*), medtem ko med povpreč­ nima dolžinama čistega debla v skupinah B in C ni značilnega razločka (F=l, 18). Ta ugotovitev vsekakor potrjuje· našo osnovno hipotezo. Rezultati, ki jih dobimo s primerjanjem prvorazredne hlodovine, nam kljub temu, da je bilo krojenje zelo šablonsko (le 4 metre dolgi hlodi), pokažejo, da dobimo iz 192 vsakega drevesa iz skupine A povprečno O, 68 m3, iz skupine B O, 44 m3 in iz skupine C O, 28 m3 prvorazredne hlodovine. Razločki med skupinami so zelo zna- čilni (tabela 5). Tabela 5. Analiza variance za kubature prvorazredne hlodovine Vir variabilnosti SQ df ocena variance med skupinami 1, 2968 2 0,6484 v skupinah 4,4069 46 o, 0958 skupna 5,7037 48 F=6, 77** Razločki med skupinama A in B niso značilni (F=5, 70), vendar je kritična vred- nost za F=6, 40 pri P=0, 05 skoraj dosežena. Očiten pa je razloček med skupina- ma A in C, ki je zelo značilen (F=l 2, 31 **). Ker med skupinama B in C ni zna - čilnega razločka (F=l, 87), lahko napravimo še eno primerjavo. Kubaturo prvoraz- redne hlodovine v skupini A lahko primerjamo s tisto v združenih skupinah B in C (O, 38 m3). S t-testom dobimo ob skupni varianci s=O, 3124 in pri standardnem pogrešku razlike Sct=0,0902 vrednost t=0,38**, kar pove, da se drevesa, ki so v mladosti počasi rasla, zelo značilno razlikujejo glede deleža prvorazredne hlo- dovine od dreves, ki so v mladosti hitreje priraščala. Če izrazimo to v odstot- kih, tedaj vidimo, da dobimo pri drevesih, ki so v mladosti počasi priraščala, kar dobro polovico (56%) prvorazredne hlodovine, medtem ko je pri drugi delež občutno manjši (36%). Tudi ta ugotovitev potrjuje osnovno hipotezo. Zanimiva je tudi analiza starosti dreves. Ker so nam na voljo podatki o starosti na panju, na višini 4 metre in 8 metrov, lahko opravimo več primerjav in skle- pov. Povprečne starosti dreves v posameznih skupinah (A 114 let; B 84 let; C 70 let) se med seboj značilno razlikujejo (tabela 6.). Tabela 6. Analiza variance za starost dreves na panju Vir variabilnosti med skupinami v skupinah skupna SQ 16049,6944 38502,8364 54552,5306 df 2 46 48 ocena variance 8024,8472 837, 0182 F=9, 59** Razloček v starosti med drevesi iz skupine A in B je značilen pri P=0, 05 (F= O, 67*). Med drevesi iz prve in tretje skupine je razloček v starosti zelo znači­ len (F=l6, 45**), medtem ko razloček v starosti med skupinama B in C ni znači­ len (F=l, 64). Drevesa iz prve skupine A so tore,i v povprečju za 37 let sta.rej ša od dreves iz skupine B in C, in to pri povprečno enakih premerih v prsni viši- ni in pri enakih kubaturah dreves. Očitno je nastopila ta starostna diferenciacija že zelo zgodaj, zato je kuristno, če si ogledamo, kako je bilo z višinsko rastjo v fazah mladostnega razvoja. Razlika med številom branik na panju in onim na tanjšem koncu prvega hloda (4 metre) nam pove, koliko časa je potrebovalo dre- vo, da je preraslo višino štirih metrov. Analogno pa nam pove razlika med šte- vilom branik na panju in številom branik na tanjšem koncu drugega hloda (8 me- trov), koliko časa je drevo potrebovalo, da je preraslo višino osmih metrov. Ker že pri starosti na panju razločki med povprečno starostjo dreves in skupin B in 193 C niso bili statistično značilni, lahko primerjamo le dve skupini podatkov, in si- cer skupino A in združeno skupino B in C. Povprečna starost dreves iz skupine A, ko še niso bila višja od štirih metrov, je bila 24 let, medtem ko so drevesa iz združene skupine B in C dosegla to višino že pri 14 letih, Vrednost t=3, 37** je pri skupni varianci s=l0, 1038 in ob standardnem pogrešku razlike sd=2, 9645 statistično zelo značilna, Drevesa iz skupine A so torej potrebovala povprečno 10 let več, da so prerastla višino štirih metrov. Podobno tendenco najdemo tudi na prerezu drevesa 8 metrov visoko. Do te višine so drevesa iz skupine A rastla povprečno 39 let, medtem ko so drevesa iz preostalih dveh skupin v povprečju že po 21 letih dosegla to višino. Tudi ta razlika je značilna, saj je t=2, 71 * pri skupni varianci s=l3, 8700 in ob standardnem pogrešku razlike sd=6, 7686. To po- ve, da nstopi višinska diferenciacija že zelo zgodaj, najbrž že v mladju, nato se ohranja v gošči in letvenjaku, morda celo v drobnejšem debeljaku. Da bi dobili boljšo predstavo o dimenzijah dreves v teh obdobjih, lahko določimo z regresijsko analizo njihove premere v prsni višini, in sicer za skupino dreves z ozkimi branikami v osrednjem delu prereza na panju A pri starosti 24 let (ko še niso bila višja od 4 metrov) in 39 let (ko še niso prerasla 8 metrov višine): za preostala drevesa pa analogno določimo premere pri 14. in 21, letih. Če ugo- tavljamo soodvisnost med številom let in ustreznimi polmeri, dobimo v skupini A zelo značilen (t=4, 67**) pozitiven in visok koeficient korelacije r=t0, 73; v zdru- ženi B in C skupini pa značilen (t=2, 40*) pozitiven in še višji koeficient korelaci- je r=t0, 82. Ker iz razsevnega diagrama lahko zaslutimo dokaj dobro linearno aproksimacijo te zveze, nam izračun regresijskih premic podaja zadovoljivo infor- macijo o premerih pri ustreznih starostih. Regresijska premica za podatke iz skupine A ima obliko Y = 11,0779 + 0,8742 X, pri čemer predstavlja Y polmer v milimetrih, ki ustreza X letom starosti. Iz po- datkov za skupini B in C pa je enačba regresijske premice ob enaki simboliki na- slednja: Y = 7, 2589 + 3, 9040 X. Iz prve enačbe izračunamo premer povprečnega drevesa v skupini A pri 24 in 39 letih. Izračunano vrednost Y pomnožimo z 2 (da dobimo premer), delimo z 10 (rezultat v centimetrih) in ji dodajmo še 1 cm skorje, Tako lehko sklepamo, da so imela drevesa iz skupine A, ki niso bila višja od -! metrov pri 24 letih 7, 4 cm premera. Na enak način lahko ugotovimo, da so imela drevesa iz prve skupi- ne pri 39 letih 10, 3 cm premera in niso bila višja od 8 metrov. Če izrazimo vit- kost dreves z razmerjem med višino (v centimetrih) in premerom, vidimo, da se je vitkost do 4 metre visokih dreves (54, 05) pri nadaljnjem razvoju močno pove- čala (77, 67; do višine 8 metrov). Podatki za združeno B in C skupino so nekoliko drugačni. V 14 letih so drevesa dosegla višino 4 metre in so imela 13,4 cm premera, njihova vitkost je bila te- daj v primerjavi z onimi iz skupine A neprimerno manjša (29, 85; do višine 4 metrov). V poznejši razvojni fazi se jim je vitkost nekoliko povečala (42, 55; do višine 8 metrov), še vedno pa so ostala precej manj vitka od onih iz skupine A. Pri starosti 21 let so dosegla v povprečju 18, 8 cm premera in niso bila višja od 8 metrov. 194 RAZPRAVA Zanimiva in poučna je primerjava naših ugotovitev z ugotovitvami, ki jih je obja- vil VOEGELI (1953). Četudi raziskavi nista neposredno primerljivi, VOEGELI je namreč proučeval podobno problematiko na mnogo boljšem rastišču (Querco-Car- pinetum luzuletosum) in v ŠVici, so sklepi v marsičem podobni. Obdobje čakanja v fazi mladovja (obdobje počasne rasti), ki je po naših raziskavah trajalo povpreč­ no 37 let, je VOEGELI zaprl v interval 15-40 let. Meni, da je to nujen pogoj za pridelovanje kakovostne borovine (za oblikovanje drobnovejnate krošnje in čistih de- bel). Problema podaljševanja obhodnje VOEGELI ne obravnava posebej, ker je za gospodarsko zrelost določil 130 do 150 let, hkrati pa ugotovil, da je kubatura 130 letnih borov, ki so v mladosti hitro priraščali, približno enaka oni, ki jo imajo 140-letni bori s počasnim, zadrževanim priraščanjem v mladosti. V našem pri- meru so razlike v letih večje. Predvidevamo, da so nastale zaradi na splošno slabših rastiščnih razmer v okolju, odkoder so naši podatki, v katerih je svetlo- ba kot rastiščni dejavnik pomembnejša in odločilnejša, in seveda zaradi drugačne­ ga načina gospodarjenja. VOEGELI je šel celo dlje, tako da je postavil v neposred- no linearno zvezo premer osrednjega dela prereza na panju (širina branik v tem delu ne presega dveh milimetrov, kar bi ustrezalo naši skupini A) z dolžino čiste­ ga debla. Po njegovih ugotovitvah je namreč dolžina čistega debla enaka petdeset- kratniku premera osrednjega dela prereza na panju, ki ima zbito, zadržano rast. Z našimi podatki te zveze nismo mogli potrditi, saj med absolutno velikostjo pre- mera osrednjega, zbitega dela prereza na panju in dolžino čistega debla nismo ugotovili nikakršne značilne korelacije, Čeprav je evidentna in dokazana kakovostna razlika med bori, ki so v mladosti počasi rastli in onimi, katerih mladostna rast je bila hitrejša, se vseeno pojavi vprašanje gospodarsnosti dolgotrajnega zaviranja priraščanja borov v mladostnih razvojnih fazah. Starostna razlika med bori, ki so v mladosti počasi rastli in drugimi, je 37 let. Ker v celotnem vzorcu ni značilnih razločkov med kubatura- mi dreves, pomeni, da so ta sicer kvalitetnejša drevesa potrebovala v povprečju 37 let več, za to, da so dosegla enako kubaturo. To je v bistvu 37-letna izguba prirastka, ki pa naj jo nadomesti večja vrednost zaradi boljše kakovosti. Ker pa vrednost hitreje narašča z rastočim premerom kot pa zaradi povečevanja kakovo- sti, se pokaže, da tako občutno podaljševanje obhodnje morda ni najbolj gospodar- no. Predpostavimo namreč lahko, da bi bila kubatura borov, ki v mladosti hitro priraščajo, pri 114 letih občutno večja od onih, ki so v mladosti počasneje pri- raščali. Ocenjena razlika iz povprečnega dobrega prirastka je za naše povprečno drevo 0,45 m3; to pa ob ustrezno večjem premeru kljub očitno slabši kakovosti končno le da znatno večjo vrednost, ki močno (za 40%, računano po nemškem ce- niku za leto 1972). presega razliko v ceni, nastalo zaradi boljše kakovosti. Če se povrnemo k VOEGELIJEVl ugotovitvi, da v obdobju gospodarske zrelosti 130 do 150 let ni ugotovil razlike v kubaturi med kvalitetnimi in nekvalitetnimi, vendar 10 let mlajšimi bori, tedaj lahko ugotovimo, da je v našem primeru najbrž rastiš- če preskromno, da bi opravičevalo gospodarnost tolikega podaljre vanja obhodnje. Iz tega sledi sklep, da proizvodnja kakovostne prvorazredne borovine v čistih bo- rovih sestojih na rastišču jelovja z viličastim mahom ni gospodarna. V našem primeru, ko gre za jelove gozdove, v katerih se pojavlja rdeči bor le kot primes, pa lahko njegovo gospodarsko vlogo drugače vrednotimo. Prebiralni način 195 gospodarjenja očitno ne bo tako zelo oviral gojenja rdečega bora, saj smo ugotovi- li, da lahko ta drevesna vrsta preživi razmeroma dolgo obdobje v zastrtem polo- žaju, Če dodamo k temu še ugotovitev, da je prav počasna rast bora v mladosti pogoj za proizvodnjo kakovostne borovine, tedaj lahko uvrstimo bor v kombinacijo z jelko in smreko kot dodatno primes, ki bo povečevala vrednostni prirastek ce- lotnega sestoja, Ker v prebiralnem gospodarjenju ne računamo s starostjo čakal­ cev in se ne oziramo na obd.obje čakanja, tudi ne upoštevamo izgube zaradi dalj- šega obdobja čakanja, Vrednostni prirastek na borih je v našem primeru posebna oblika dodatnega (aditivnega) prirastka, ki lahko vrednostni prirastek celotnega se- stoja le še dodatno in precej poveča, Ker so jelovja z viličastim mahom znana tudi zaradi pospešenega sušenja jelke, bo primes bora lahko marsikje primerno nadomestilo za prezgodaj odmrla jelova drevesa. Za orientacijo lahko primerjamo še višine borov iz naših podatkov z onimi v tab- licah donosov. Predpostavka, da je višina drevesa zadovoljiv indikator bonitete rastišč, je sicer nekoliko tvegana. Če dodamo k temu še problematiko primerlji- vosti naših podatkov s podatki v tablicah, je primerjava resnično le približna. Vseeno pa utegne biti poučna: rdeči bor namreč po naših podatkih na rastišču je- lovja z viličastim mahom dosega le dokaj skromno III. do IV. boniteto, V prispevku obravnavamo le pojav kot tak in ne posegamo v odkrivanje vzrokov zanj. Če izključimo genetski faktor, ki ga v raziskavi sploh nismo kontrolirali, se lahko omejimo le na povsem mehansko razlago pojava. Bori iz skupine B in C so imeli v mladosti najbrž neomejen življenjski prostor. Razvili so močne kroš- nje z debelimi vejami, ki so se ohranile tudi kasneje pri vraščanju v sestoj. Za- radi velikih krošenj je bilo deblo bolj obremenjeno, verjetnost, da nastopijo ekscen- trične obremenitve se je z velikostjo krošnje povečala; s tem lahko razlagamo manjšo ravnost borovih debel iz skupin B in C. SKLEPI 1, Osebki rdečega bora, ki v mladosti počasi rastejo, izoblikujejo bolj ravna, manj vejnata in s tem kvalitetnejša debla. 2. Razmerje med prvorazredno hlodovino pri borih, ki so v mladosti počasi rasli, in hlodovino pri borih s hitro mladostno rastjo, je O, 68/0, 38=1, 8; to pomeni, da ustvarijo prvi približno dvakrat več prvorazredne hlodovine od ruglh, 3. Obdobje, v katerem je nastala kvalitetna borovina na drevesih, ki so v mlado- sti počasi rasli, je v povprečju za 37 let daljše od onega, v katerem je nasta- jal prostorninski ekvivalent sicer manj kvalitetne borovine na drevesih, ki so v mladosti hitreje priraščala. 4. Zaradi te starostne razlike in dokaj skromnega rastišča je gojenje čistih boro- vih gozdov kot vira kvalitetne borovine na rastiščih asociacije Bazzanio-Abiete- tum praealpinum manj primerno, 196 5. Pri prebiralnem načinu gospodarjenja, kjer starosti čakalcev ne upoštevamo, pa lahko predstavlja vrednostni prirastek na posamično primešanih borih dodat- ni (aditivni) prirastek v jelovju z vlličastnim mahom. 6. Zaradi dodatnega prirastka kvalitetne borovine se celotni vrednostni prirastek v jelovju z viličastim mahom lahko znatno poveča. 7. V nasprotju s prevladujočim mnenjem, da je rdeči bor vrsta, ki ne prenaša zastrtosti v mladosti, ugotavljamo, da lahko rdeči bor v jelovju z viličastim mahom preživi dolgo obdobje (povprečno 37 let) v zastrtem poločaju in pri tem ohrani sposobnost reagiranja na spremenjeno okolje. Če upoštevamo skrajno vrednost, ki smo jo ugotovili, vidimo, da je borovo drevo vzdržalo kar 84 let v zastrtem položaju in je kljub temu doseglo deseto mesto v ranžirni vrsti le- po oblikovanih dreves. SUMMARY CONNECTION BETWEEN JUVENILE GROWTH AND STEM SHAPE OF SCOTCH PINE (Pinu s silvestris L.) In mixed spruce-fir forests (Bazzanio-Abietetum praealpinum WRABER, 1958) single mixed individuals of scotch pines are to be found among which there is an expressive morphological diversity. We are entitled to suppose that this diver- sity is not only of a genetical nature but is also due to synecological processes in forest plant community. Generally, nicely shaped stems have in the central part at the stump section very densified annual ringa (thickness of a ring is up to 2 mm), which is by the ugly shaped pine tree stems just the contrary. Sample size of 49 trees analysed during winter fellings in the years of 1965, 1966, and 1967 in private forests of Hom (GLIN Nazarje). Estimated and measured attributes: IUFRO classification; straightness of the stems; thickness and form of branches; branchlessness; analysis of radial increment at stump section of a gihg of 4 and 8 m; height of trees. Data processing: calculation of radial lncre- ments on particular segments of the radius; grouping of radial increments of the central part of the stem in ranked data of increasing increments; ranking of da- ta regarding the shape of stems; calculation of cubic volume of the trees accor- ding to the volume tables (ČOKL, 1961); calculation of cubic volume of the first- class timber according to cross-cutting tables (ČOKL, 1961); calculatlon of Spe- arman's rank correlation coefficient between ranked data and testing of their sta- tistical significance; testing of differences between groups after different parame- ters by means of analysis of bariance and after Schefee's method (FERGUSON, 1966), t-test, F-tcst; calculation of correlation coefficient between age and diame- ter increment and regression equations. Conclusions: l. Individuals of scotch pines growing slower in their early period of life form more straight, branchless and therefore stems of better quality. This confirms the statement of VOEGELI (1953) from Switzerland. It is not possible to attest 197 the direct linear relation between the diameter of the central part of the stem with densified annual rings and the length of branchless stem which VOEGELI sets up, becau!:Je we did not find any significant correlation between these two attributes, 2. The proportion between the first-class timber of pine trees growing slowly in the youth and timber of pine trees with a quick juvenile growth is O, 68/0, 38= 1, 8; which means that the first ones produce approximately twice as much first-class timber as the second ones, 3. One the trees with a slow juvenile growth is the period during which a quality pine wood is formed on an average for 37 years longer than the period during which is formed the volume equivalence of pine wood of otherwise poorer qua- lity but on the trees with quicker juvenile growth. 4. Because of this age difference and because of a rather poor site the cultiva- tion of pure pine stands as a source of quality pine wood on the sites of the association Bazzanio-Abietetum praealpinum is less convenient. 5. In the selection silvicultural system the value increment on. single mixed pine trees however represents additional increment in fir-spruce stands, 6. Owing to the additional increment of the quality pine wood the whole value in- crement in fir-spruce stands considerably increases. 7. Contrary to the prevailing opinion that the scotch pine is a species which does not tolerate suppression by shade in the youth, we establiched that the scotch pine in mixed fir-spruce forests survives a long period (on a average 37 years) under crown-canopy and for all that preserves the ability of reaction on envi- ronmental changes, Considering the extreme value which we have established, we see that the pine tree has held out as long as 84 years under crown-canopy and has in spite of all that achieved the tenth place in ranked data of nicely shaped stems. LITERATURA POKL, M,, (1961): Gozdarski in lesnoindustrijski priročnik. Državna založba Slo- venije, Ljubljana, 1961. FERGUSON, G.A. (1966): Statistical Analysis in Psychology and Education, McGraw-Hill, London, 1966. VOEGELI, H. (1953): Beitrag zur Frage der Fohrenverjungung und erziehung, Schweizerische Zeitschrift fur Forstwesen, 1953, 104, 11/12, 561-594. WRABER, M. (1958): Predalpinski jelov gozd v Sloveniji, Biološki vestnik, Ljub- ljana, VI, 1958, 36-45. 198