aoliut, Dwd©lJ P m m*tim ^ JtilJ S.tard.y* SuDd.F» Holidsfa. PROSVETA Cm« 11 »U j« 96.00 ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urtdnilkl la uprarnlikl prostori: 9667 South Lswndtls kv. Offl«o of Publtcattoa: 9S67 South LaendsU Avo. Tolophon«, Roekmll 4004 uiinoa. u^TZ iSTo^^CHICAGO, ILL* ČETRTEK, 11. APRILA (APRIL 11), 1940 Subtcriptlon 96.00 Yearly ftTEV.—NUMBER 73 AccopUnce for moiling »t »pedal rate of posta«« proridod for ta aoetion 1109, Aot of Oot 6, 1917, «Bthorix»d oa Jan« 14, 191«. j veliki pomorski bitki za losest Norveške je bilo doslej potopljen i h 27 bojnih ladij Norvežani se hrabro branijo in so ustavili nemške čete severno od Osla. Proklamacija norveške vlade za odpor proti invaziji. V pomorski bitki je zavojevanih 150 angleških in francoskih bojnih ladij in 600 letal ter sto nemških ladij m 1000 letal vesteh i* Ix»ndona in Stock-■Ima i dne 11. aprila zjutraj je Ji pomorski bitki ob bregovih brveške doslej potopljenih 27 ipib ladij, pomožnih ladij in USkih transportov. Od teh i Nemci izgubili pet transpor-h štiri križarke, dve oklopnici, n rušilca in sedem pomožnih I-Norveška vlada je v pro- osvojitev ozemlja. Hitler se r" '.. ■ .r_____jt_____rmlrsMUil mnftiiri rvvziirnvil r« ročilo pravi, da so bile štiri angleške bojne ladje težko poškodovane v bitki. i V Berlinu je zavladalo veliko veselje, ko je bilo naznanjeno, da so nemške čete zasedle norveško in dansko ozemlje. Velika množica se je zbrala pred Hitlerjevim uradom in proslavljala ni pokazal množici, pozdravil pa jo je fektmaršal Goering, Letališki minister in Hitlerjeva desna roka. Naciji so u ver jeni, da bodo zdaj dobivali živila in druge potrebščine iz osvojenih norveških in danskih pokrajin. Uradna časopisna agentura DNB je objavila prokiaimacijo, katero sta naslovila danski kralj Christian in predsednik vlade Thorwald St&uning ljudstvu. V tej ga pozivata, naj bo mirno, ZSeno pa n&glašata, "da je Danska sprejela nemško protekcijo s protestom." London, 10. apr. — Uradni krogi so danes poročali, da so angleški letalci napadli z bombami nem&ko križarko v bližini Bergena, norveške, luke, in jo ppškodpvalj, Vsa letala so se po napadu srečno vrnila v svoja oporišča. •Velika Rritainija napeto pričakuje izida velike bitke med nemškimi in angleškimi bojnimi , —T ....... ladjami, ki je v teku v bližini »imenoval (»dbor treh članov* norveškega obrežja. Premier podaja s Hitlerjevo vlado ohamberlain je dejal, da od izida te bitke zavisi izkrcanje an Idriji pozvala Norvežane na jpor proti invaziji. Norveške »o ustavile Nemce severno j Osla. Vest, da se hoče Nor-db pogajali za mir, je zani- [BERI.l.V 10. apr. — Vest iz atenih krogov se glasi, da bo njemno zadovoljiv sporazum ti Nemčijo in Norveško glede Uerjeve okupacije norveškega ulja kmalu sklenjen." Nem-i akcija glede "protekcije" se-nih držav je bila izvedena, i ao zdaj stoodstotno zaščitene ri Veliko Britanijo in Fran-jo, ki sta jih hotela potisniti v Norveška in Danska sta uverjeni, da je nevarnost la v vojno minila in da ji-istrani Nemčije ne preti no- nevarnant. «T0< KHOLM, ŠVEDSKA, 10. Tu poročajo, da ae je Nor-odločila za kapitulacijo Nemčijo in sprejetje nacij-zahtev. Norveški parlament pogaja s Hitlerjevo vlado de sklenitve sporazuma. Par-ent se je sestal v svojem za-toju v E I v e r u m u, mestu Wn« od Hamarja, kamor se uiaknila norveška vlada iz Mo so ga Nemci ihvadlrsH. ki se bo pričel pogajati z »čijo. tvorijo dr. John L. •»mekel. Ivar Lykke, bivša "■»rja. in IM. Sundby. U)MX)N, 10. apr. — Vladni *> ho danes nagiasili, da je nprejeli v Stockholmu obujeno poročilo, da se je Nor-odločila za pogajanja z s pridržki. Namignili kfa to izvira iz nacijskih krofi Oslu. **kholm. Švedska, 10. apr.— **ka vlada kralja Haakona '^mierja Johna Nygaaravol-pobegnila iz Osla v Ha-J- ko M) nemške čete okupi-Ma\no norveško mesto, se F1 1 ("yanizirai^m odpora * urniki agresiji/Švedska, *'»med Norveško in Finsko, * Pitali žrtvi nemške in ^•fresije, je mirna, dasi je da Ik> (»na postala to-bitk med Nemci in mki. P^ila iz nemških virov v ■»Stavnem norveškem me-* vroči letalski m?" - ' v Mižini nor-■71. Nemild letalci, ^ ' "tak* baze na i- lanskem, ao ns- '""^hami k h. zasedle Oslo Okupacija je gleških čet v norveških lukah. Anglija je obljubila Norveški pomoč v vojni z Nemčijo. •Mornarični minister je zanikati nemško poročilo, da so bombe, katere so vrgli nacijski letalci, poškodovale štiri angleške bojne ladje. Velika Britanija je poslala več bojnih ladij v norveške vode, kjer so se zapletle v bitko z nemškimi bojnimi ladjami. Rezultat bitke še ni znan. Uradni krogi niso zanikali in ne potrdili poročila, de je Velika Britanija poslala veliko oboroženo silo na pomoč Norveški. Ta ae glase, da vojaške čete na poti proti Norveški spremlja veliko število bombnikov 4$. bojnih ladij. Sinoči je bilo objavljeno naznanilo, da je angleška podmornica torpedirala in potopila nemški tovorni parnik Ama-sis v zalivu Kattegatu ob zapad-nem švedskem obrežju. Vojni urad je sinoči preklical vse dopuste iz armade, bojne mornarice in letalske sile. Nevtralni opazovalci sodijo, da Anglija ln Francija lahko pošljeta močno oboroženo silo ne pomoč Norveški. Zunanji minister je dejal, da zavezniki smatrajo Dansko, ki je kapitulirala pred Nemčijo, za deželo pod kontrolo sovražne okupacijske armade Premier Ohamberlain je sinoči sklical sejo članov svojega kabineta, na kateri so razpravljali o novi situaciji, kl jo je usbvsri Is Hitlerjeve invszijs dsnakega in norveškega teritorija. rt angleške in | ladje, ki so od-noč Norveški. An- »nc-o*ko *bojno bro- Rezultat primarnih volitev v lllinoišu Chicago, 10. apr. — Na podla gl poročil o izidu primarnih vo-litev v IIHnoisu je dobil fUw>*e- glaaov. V čikaškem okraju je Roosevelt dobil 710,662 glasov Garner 1(W,711, Dewey, ki hoče ___.postati predsedniški kandidat re- Jvori več bojnih la- pubMkanake stranke, pa »40.542 k i«" bilo bomhardi- glasov. Primarnih volitev se je Tu objavljeno po-[udeležilo po do«W?j objavljenih Obrambni ukrepi holandske vlade Izredna seja članov kabineta Haag, Holandska, 10. apr. — Holandske avtoritete so uveljavile nove dbrarrtbne ukrepe, da se dežela zavaruje proti možnosti nenadnega napada. Vsi dopusti iz armade so bili preklicani j>o izredni seji članov kabineta. Holandska ugiba glede usode, ki jo čaka kot posledica Hitlerjeve invazije Norveške in Danske. , V Haagu, Amsterdamu in drugih velikih holandskih mestih je mirno, toda vojaške straže so bile ipostavljene pred vsa javna poslopja. Vojaki so zastražili tudi mostove in že-eznice. Med prebivalci, ki živijo v bližini nemške meje, se opaža razburjenje. Bruselj, Belgija* 10. apr. — Predstavnik vojnega ministra je sinoči izjavil da je belgijska armada pripravljena, da odbije napad, če pride s strani Nemčije. Zunanji minister Paul Hen ri Spaak je sinoči konferiral z generalom Denisom, vojnim ministrom, o obrambnih ukrepih. Ženeva, Švica, 10. apr.—Ogor čenJe, (bojazen In pomilovanje se izraža v Švici kot posledica Hitlerjevega napada na Dansko in Norveško. Vsi krogi obsojajo novo nacijsko agresijo. Molotov sprejel nemškega poslanika Sovjetska intervencija v Skandinaviji Moskva. 10, apr. — Premier in zunanji komisar Molotov je sinoči »prejel v svojem uradu grofa Friedricha von der Schu-lenberga, nemškega poslanika Moskvi. Konferenca je trajala dve uri, toda predmet razprave ni bil naznanjen. Moskovska radiopostaja je šele sinoči obvestila javnost o Hitlerjevi invaziji Norveške in Danske. To je pojasnila s stališča nacijskerNemčije. - Prav. da, glakito komunistične stranke, je prej obdolžila Veliko Britanijo in Francijo,, da skušata potisniti škaudinavske države v vojno. | Istanbul. Turčija, 10. apr. — Tukajšnje vojaške avtoritete vidijo možnost sovjetske intervencije v Skandinaviji, če bosta Velika Britanija in Francija podvzeli kampanjo proti Nemčiji zaradi Invazije Norveške in Danske. Neki visok vojaški častnik je dejal, da bo Rusija okupirala severne finske ln švedske jsikrajlne, da |>odprc Nemčijo v vojni proti za vezni kom. _____ Komunikacijske zveze med Ogrsko in Nemčijo pretrgane London, 10. apr. — Radijsko poročilo iz Rima se glasi, da ao bile komunikacijske zveze med Nemčijo in Ogrsko pretrgane. poročilih 2.173.7« volllcev in Roosevelt je dobil 1.006.662 gla- balkan v strahu pred raztegnitvijo vojne . •.♦J .i Naciji povečali pritisk na balkanske driave NEMŠKE CfcTE V OB-MEJNIH KRAJIH • TI ; Helgrad, Jugoslavija, 10. apr. — Bojazen, da ae bo vojna raztegnila na nevtralne države v južnovzhodni Evropi, se je pove-čalu po Hitlerjevi invaziji Norveške in Danske. Ta je povezana z nemškimi zahtevami, da morajo Jugoalavije, Rumunija, Ogrska in Bolgarija sprejeti načrt, da nacijaka policija zastraži reko Donavo, in pofočili, da se Velika Britanija in Francija pripravljata na sunek na ozemlju ob Črnem morju. . Krogi, ki imajo tesne zveze z belgradsko vlado, pravijo, da je Nemčija začela močno pritiskati na balkanake države, da nacijaka policija zastraži Ponavo, po kateri dobiva Nemčija velike količine žita, olja in drugih potrebščin. Iz teh krogov je prišlo budi poročilo, da je nemška armada 100,000 mož koncentrirana pri Bruck u, nemškem obmejnem mestu in glavni postaji železniške proge, ki apaja Dunaj z Budimpešto. Druga nemška armada je zbrana pri Krsloovu, poljakem mestu, kl so ga n$ciji zasedli. Rumunija je marala na zahtevo iz Berlina ustaviti angleške ladje ns Donavi, ki so bile naložene z dinamitont Nemci ao trdili, da so AhgiH nameravali z dinamitom pognati v zrak ožino reke, da ustavijo dovoz bojnega materiala v Nemčijo. Bolgarska vlada je sinoči zanikala poročijo, da so nemški policaji že zastražili bregove reke Donave na bolgarski strani. Vest iz drugih virov se glasi, da je Bolgarija pristala na nemške zahteve. V Belgrad je dospela veat, da je general M a* i me, Weygand, vrhovni poveljnik francoske oborožene sile na Bližnjem vzh<* du, sinoči odletel iz Pariza v Bejrut, kjer je zbrana francoska armada okrog 250,000 mož, ki je pripravljena na takojšnjo akcija Veat datlje pravi, da je dospelo več angleških bojnih ladij v Egejsko morje in se zdaj nahajajo v bližini Dardanel. Turčija jim bo- morala na bazi sklenjene pogodbe prepovedati odhod v Črno morje. Izjema bi bila le, če bi Liga narodov sankcionirala odhod na podlagi trditve, da je akcija naperjena proti agresiji. Mehika kaznovala oljne druibe Mexlco City, 10. apr. — Fe-deralnl arbitražni odbor je odredil, da morajo tuje oljna kom panike, katerih lastnino je vlada zaaegla, plačati mehiški oljni u-niji 1117,500,000 pezov (okrog $19,588£S0) zaradi kršenja pogodiš« na 17. marca 1OT8, na dan pred konfiskacijo lastnine. Odbor je naznanil, da ao bile oljne kom|»anije informirane o odloku. v Domače vesti Vesti Is Kansasa (Pittaburg, Kans, — V bolnišnici Mt. Carmel ae nahaja John Sajovic, katerega je zadel mrt-voud na desni atrani. John je dolgoletni predsednik ln čea SO let član društva 9 SNPJ. Člani mu žele čim hitrejšega okrevanja. Družina Ignac in Frances Omahne je dobila te {dni zdravo in krepko hčerko. Ker sta roditelja člana SiNPJ. je ako-ro gotovo, da ae je mladinski oddelek naše jednote pomnožil za eno Članico. CeatiUtel Nov grob na zapadu Diamondvllle, Wyo. — Pred dnevi je tu umri John Pettak, star 80 let in rojen v Smartnu pri Cerkljah na Gorenjskem. V Ameriki je živel 32 let in tu sar pušča ženo, aina, hčer in dva brata, v starem kraju pa brata in dve sestri. Bil je Član društva 25J1 SNIPJ. Avtna unija napoveduje zmago Volitve v tovarnah General Motors Corp. Detrolt, Mlch. — Zadnja avtna unija Ameriške delavske federacije, ki je nekaj štela,< ae je pridružila združeni uniji avtnih delavcev, včlanjeni v Kongresu industrijskih organizacij, kar je dalo povod napovedi, da bo unija CIO zmagala z veliko večino v- 59 tovarnah korporacije General Motora. Volitve pod nadzoratvom federalnega delav skoga odbora se bodo vršila 17, aprila. Člani unije ADF, ki ao upo-alenl v tovarni Graham-Palgs €0., so se izrekli za združitev z unijo CIO. Volitev glede reprezentacije pri kolektivnih pogajanjih ae bo udeležilo okrog 186,000 delavcev v tovarnah General Motor Corp. v Dstrol-tu in drugih mestih. Izid volitev bo naznanjen 18, aprilu. Korporacija ima tovarne v e-najstlh državah. Voditelji unije ČIO ao aktivni v kampanji, da organizacija dobi ogromno večino "glssov pri volitvah. Shodi se vršijo v vaeh mestih, kjer -ima korporacija svoje tovarne. UstanoveiBrookingft. konservativni zavod za študijo skorib-mije ln sociologije, je objavila poročilo, v katerem naglaša, du je unija združenih avtnih delavcev veliko prispevala k stabilizaciji avtne industrije. Uniji gre zasluga za izboljšanje delovnih pogojev, zvišanje plač in skrajšanje delovnih ur. Položaj delavcev v avtnl industriji se je temeljito i^siljžal, odkar so ae organizirali, ja rečeno v poročilu. Direktorji ustanove pravijo, da poročilo bazira na podatkih, ki so jih dobili v dobi študije avtne industrije iu ua konferencah z voditelji unije ter uradniki avtnih kompanij. Francija obljubila pomoč Norveški Cuopiii zahtevajo takojšnjo akcijo ""V Pariz, 10. apr. r- Tu naglaša-jo, da je raztegnitev sovražnosti na Norveško in Dansko pri-četeik realne vojne. Francija se povsem strinja s staJiščem Velike Britanije, da morata takoj pomagati Norveški, ki je postala žrtev nacijske agresije. Ca-aoplsi so objavili vest o Hitlerjevem napadu na Norveško in Dansko z veliki naslovi. aeatal ga tvorijo Daladier, Campinchi, Eynac, general Gamelln, vrhovni poveljnik francosko-angleške oborožene sile na zttipadni fronti, admira) Darlan, poveljnik bojne mornarice, in general Vuillemln, poveljnik letalske sile. Po tem sestanku se je vršila seja vseh članov Reynaudo-vega kabineta. Reynaud je potem informiral norveškega poslunika H. H. Bachka, da Norveška lahko računa na francosko pomoč. Premier js nato odletel v London, Kjer Je bUa sklicana seja vrhovnega anglaško-francoskega vojnega sveta. Tajna ae ja aenata, na kateri bi moral Reynaud odgovarjati na vprašanja voditeljev opozicije, js bila odložena. Vai pariški liati ao pozvali Francijo in Anglijo, naj takoj podvzamsta odločno akcijo proti Nemčiji. '"Zdaj ni več vprašanja pravica, temveč vpraša-nje alls," piše list U Llberte. "Cas sa govorance je minil ln prišel je čas za odločno akcijo." italiji se ne preti nevarnost vojne O «r Fašistični komentar invaziji Norveške in Danske_ RUMUNSKA VLADA ALARMIRANA Kanadčani hočejo pomagati Norveški Toronto, Kanada. 10. apr. — Na tiaoče Kanadčanov ae js priglasilo zs vojaško nlužbo ns strs-ni norveške stimul«- v njeni borbi | proti Nemčiji. Tako js izjsvil Csrl J. Printz, norveški podkon-cul v Torontu. Him, 10. apr. — Avtoritativni fašistični krogi v svojih ko- n SffSrBB mentarjih naglašajo, dn je Hit Premier Paul Reynaud se js ^ ilV0j€VM, »tal a člani vojnega aveta, lllwi cvetni k i z invssljo Norveške in Danske, zaeno pa izražajo mnenje, da nI nobene nevarnosti, da bi ae Italija zapletla v vojno. Komentatsir na uradni Itaft-janski radiopostajl v Rimu js orisal situacijo, ki Js nastala s novo nacijsko agresijo. "Vojna med Nemčijo in Anglijo ter Francijo se je pričela danea," je dejal, "Prvo zmago je Izvojeva-la Nemčija z okupacijo norveškega in danskega ozemlja. Ts je težak udarec Angliji ln Franciji." Grof Hana Georg Viktor von Maokenaen, nemški poslanik v Rimu, je včeraj oblsksl Mussolinija in mu pojasnil nov Hitlerjev puč na Norveškem in Danskem. Virglnio Gayda, urednik lista II Giornale d'Italla, kl večkrat govori in piše v MusaoJini-jeverh imenu, je dejsl, da nI nobenega vzroka za dramatizacijo nove vojne faze. V vladnih kro-gih se ne opsžs vznemirjenja zaradi raaplata situacije. Italije bo šs nadalje motrila dogodka, tods v vojno bo šla le, če bo vi-datar.dn ao njeni Interni v nevarnosti. Fašistični tlak je savsel ste-I Išče v prilog Nemčiji. Nemško oboroženo "protekcijo" Norveške In Danske opravičuje s ob-doMitvami, da jo je provocirala Velika Britanija a polaganjem min v severnih vodah in kršenjem nevtralnosti Norveške. Bukarešta, Itumunija. 10. apr. . Hitlerjeva okupseljs Norveške In Danske Je povšročUs veliko senzacijo v Rumunlji, Vlad* nI krogi ao vanemlrjsni, zaeno pa ae Jess ns Vsllko Britanijo In Francijo, ki ata ponovno demonstrirali, da ne moreta ščititi nevtralnih držav pred agrealjo. Avtoritete naglašajo, da bi morali zavezniki voditi bolj energično |K)litik0. ' Budimpešta, Ogrsks, 10, spr. — Tu prevladuje mnenje, da js Nemčijs izvojsvsla novo zmago nad Anglijo In Francijo z rozteg-nltvljo vojne na škandinavake držsve. Zavezniki so bili ponovno prsvsrsni, Amerika obsodila Hitlerjevo agresijo Predsednik Roosevelt se vrnil v VVaahington Rudarska unija oklicala stavko 1 X " Kompanije obdoliene - kršenja pogodbe Wsshlngton. D. C„ 10. apr.— V kongresu ao ae včeraj allšale ostre kritike nove Hitlerjeve a-gresije, katere žrtvi sta postali Norveška ln Danska. V vladnih krogih ss opaža razburja-nje iu uradniki ugibajo, kakšen učinek bo raztegnitev vojne na severne evropske države Imela na Ameriko. Predsednik R^sisevelt se Ja al noči vrnil v VVaahington I« Hyde Parka, kjer se je nahajal na oddihu. Državni tajnik Cor-deli Hull ja tudi prekinil avojs poč itn les v Atlsntlc Cltyju, ds se posvetuje z Rooseveltom o razpletu evropske vojne. Sinoči Je Roosevelt sklical konferenco, katere so se udele-žili Hull, državni podtajnik Humner VVelles ln l«ouis Johnson, pomožni vojni tajnik, Konferenca v Bell hiši je trajala dve url, nakar je bilo naznanjeno, da bo Roosevelt Izdal novo proklamacijo glede ameriške nevtralnosti. Zsključek Je bil, da nI nobensga dvoma o štatu-nu Norveške, ki Je postala zavo-jevana država. Vladni krogi morajo ugotoviti še štatus Danska, ki je kapitulirala pred Nemčijo, ali je tudi ona zavoje-vena država. li nominintni za governerja Har-ry B. Hershey. za zveznega senatorja pa James S. Rlattery. Na republikanski Hsti sta bila noml-n i rana !>w»ght H Green za governerja In C. Wayland Brook« aa zveznega senatorja. Angleški poslanih v Lizboni pozvan domov Uzbona. Portugalska, 10. apr. — WaKord *elby angleški po, sla nik, je dobil poziv iz Ixmdo-na. naj se takoj vrne domov. Vzrok akcije ni bil pojasnjen. Ifarlan. Ky„ 10. spr - Cez «0 javil. da m šli rudarji v boj,]Ji avoje oblaatl, ko je dal aretl ker ao kompanije odprto kršil* rall komunala, ker nista hotele provizije pogodb*, kl med dru- Ogovarjati oa »ta v I je na vpraša gim določa zaprto delavnico. I nje. Ameriški driavljani zapustili Oslo VVashlngton, D. C„ 10. apr.—. Državni department Je bil li<-formirsn. ds ao žens in otroci ameriških diplomatov v Oslu zs-pustili mesto, ko so norvsške topniške bsterljs pričela slpsti krogi* rut nemška letala, ki so krošila nad mestom. PoročHo Js poslal Kaymond E. Cox, tajnik amsriškttga poslaništva na Norveškem- Unija zapretila z oklicem stavke Akron, ()., 10, apr. — Unijs Unitid ItuWs»r W■(•4 br mI/ " raar. NmU« m TM Imi lau SS i Ualaa PKOSVETA SMT-M Sa. UvmUI« A»«., CblaaS*. or TUM rCUKBATKD PKJBSS Da Um V ob topa bi na biaii m aaalaea »*motI primtr Sa m (A»ril 90, a a a Um IM»>, »«*a» ral—a Sa aa vaaa Hal ss «ato«i Leivisova "tretja' stranka J fj —C--r . V™" Pred dnevi je John Lawjs, vodja rudarjev in unij CIO. presenetil javnost z izjavo, da bo v prihodnjem avgustu ustanovil "tretjo" stranko delavcev, CE demokratje ne postavijo predsedniškega kandidata, ki bo njemu po volji. CE! —— Njegova "tretja" stranka bo sestavljena iz Nsdstrankarske delavske lige (katero deloma kontrolirajo stalinovci in sopotniki), zamorcev in liberalnih skupin, Ameriškega mladinskega kongresa (ki je deloma tudi pod vplivom stallnovcev) in iz townsendovcev. Zanimiva reč! Pred tremi leti, ko so unije CIO rasle kot gobe po dežju in so si s sedečimi stavkami krčile priznanje in veljavo, je Lewla molčal o "tretji" stranki kot grob. Takrat je bila sijajna prilika za *(>oredno in samostojno politično organiziranje delavcev, ampak Lewis je takrat pil bratovščino z novodealskimi demokrati — kakor je nekaj let prej pil bratovščino z republikanci — in samostojna delavska stranka mu Še v peti ni bila na mislih. Takrat •nf bilo zanj delavakega političnega principa v Združenih državah . . . Mar je danes Lewis odkril delavski politični princip? Njegove besede dokazujejo, da nj. V svoji izjavi je postavil pogoj: CE--— j Njegova "tretja" stranka pride, CE demokratje nfepostavijd kandidata za predsednika, 1 ki bo njemu po volji! To je prej osebna groi-nja. Demokratje so dobili ultimat, da bodo imeli opraviti s "tretjo" stranko, CE ne nomi-n I rajo kandidataza predsednika, ki ga predlaga on, John Lewis! Drugi dokaz, da Ix»wis ne gleda na delavski princip, je v tem, ker pravi, da bo pristaše "dohtarja" Townsenda povalbil v svojo "tretjo" stranko poleg liberalnih skupin; to pomeni, da bo dobrodošel vsakdo ne oziraje se, kaj hoče, samo da bo držal t Lewisom. Ix»pa godla! Lewisova grožnja demokratom pa ne pomeni doati za letošnje volitve. Ustanoviti novo stranico in postaviti njena kandidate na glasovnico v državah, ki kaj štejejo, med prihodnjim avgustom in novembrom je nemogoče. Saj Lewis dobro pozna volilne zakone hi fizične ovira, ki jih tl zakoni poatavljajo kandidatom manjšinakih strank. Vaien point je tudi ta: masne delavske stranke v Zdrušenih drŽavah — kakor vsake druge popularne stranke — ne bo toliko časa, dokler ne pride za njo pritisk iz ljudatva, iz delavstva samega. Mi čakamo na ta pritiak ia leta in do danes zaman čakamo. . Mar je danes kakšen pritisk, recimo od rudarjev, za ustanovitev takšne stranke? Ne vidimo nobenega! Najmočnejši aplavz, ki ga . Je Lewis dobil na svojo grožnjo demokratom: CE---je bil iz stalinovakih krogov I Glasovi . f -T 1 tel vae šin| "I, čestita Ameriika slove hm ko združenju Sheboygsn, Wis. — Dne 1. aprila smo tukaj ustanovili "AmerOfco slovensko združenje," katerega glavni namen je: pomagati našim rojakom in rojakinjam, da dobe državljanske pravice. Dalje: gojiti medsebojno vzajemnost in slogo, širiti izobrazbo in skrbeti, da tudi naš narod pridfe v vrsto drugih narodov, ki so v ameriškem javnem Življenju upoštevani. Poudarjalo se je, da nam je bila taka organizacija Že davno potrebna, da pridobimo potom te organizacije ugled pri Američanih, kar se doslej o nas ni moglo trditi. Takoj na prvi seji je bilo sklenjeno, da se prične s kampanjo. Dalje je bilo zaključeno, da sa snidemo enkrat na mesec in da se pogovorimo medseboj kot dobri (prijatelji. Razpravljali smo. kako ae bi omogočilo, da bi bile naše seje bolj privlačne. Vsled tega je naš namen, da na naše sestanke povabimo kakšne dobre govornike, ki nam bi povedali marsikaj koristnega, kar je potrebno za naše življenje. Dragi rojaki! Pozabimo na vse dosedanje medsebojne ne-prilike. Kajti v javnem življenju smo itak drug drugemu potrebni. Morda nam samim to ne bo mnogo v korist, ker se "tako hitro staramo," koristilo pa bo naši mladini." Kako pa je z'našo mladino? Ali je naš narod ne potrebuje? Da, naša mladina potrebuje take organizacije in ml potrebujemo našo mladino, katera tudi potrebuje naše pomoči. Baš v naši mladini Imamo sposobne osebe, ki s prav tako ali še celo z večjo zmožnostjo lahko zavzamejo javna ameriška masta, kakor člani kakega drugega naroda. In kako naj pričakujemo pomoči od drugega naroda, ako si sami sebi nočemo pomagati ? Naš namen je dober in upa-jno, d« J® Izvedljiv. Vse pa je odvisno od slovenskih naseljencev v mestu 8heboyganu. Mary Fale, organizatorka. Kdo so evropski pacifisti Ameriški pacifisti, nazadnjaški izolacioni-sti in pa oni, ki so v zadnjem avgustu na ko-" mando iz Moskve izpremenlll "linijo," ^»grabijo za vaako bilko, da pokažejo, da ljudstvo, zlasti delavstvo v Angliji in Franciji ne mara obrambne vojne s Hitlerjevo Nemčijo. Zadnjič~jc bilo precej krika, da so nekatere delavske organizacije v Angliji nastopile proti vojni. Cu{lno! Reakcionarni elementi v Ameriki, ki navadno ne dajo nobenega kredita socialistom niti delavskim unijam, so močno poudsrjali, da se je neodvisna delavska stranka na ,Angliiškem izrekla za takojšen mir s Hitlerjem —- niso pa iaivt«laii, ali sploh ne vedo, da je ta stranka levo krilo, ki je pod vplivom komunistov V delavski stranki Anglije šteje to krilo zelo maki. Koliko r^nisls in simpatij Je med angleškimi delavci za takojAe« konec vojne — torej za kapitulacijo pred Hitlerjem! — dokazujejo najlepše-zadnje izredne volitve v londonskem predmestju Silvertownu. kjer Je umrl drlavrfri poslanec. Po dogovoru med večinskimi strankami po izbruhu vojne niso konservativci in liberalci tekmo\ali za ta mandat, skočili so pa v volilni boj komunisti in Mosleyjevl fašisti z geslom: "Mir za vsako ceno!" Volilni rezultat: kandidat delavske stranke jt prejel 14.S4JJ glasov, komunist in fašist 151 glasov. Toliko d rte pošteni angleški delavci do komunističnih In fašističnih "pactflatov" — kl ps niso nobeni pacifisti, če ja trdba udariti koga v imenu Stalina ln Hitlerja. Po 31 letih — odslovitev! Sharon, Pa. — Prvič sem stopil v tovarno Carnegie Illinois Co. dne 16. aprila 1909, torej baš pred SI leti, ko sem se udinjal pri tej druibi. Na 28. feb. t. 1. pa so odslovili ne samo mene, pač pa vae delavce, po števi-u okrog 2000, ki smo sedaj brez dela. Gospodje so ml povedali, če bi bil star 85 lat, da mi bi dali nekaj podpore vsak mesec. Ali kaj pomaga, ko pa še nisem star 49 let. Torej bi moral de-ati še 16 lat, ali vsega skupaj 47 let, da lil bil upravi« < n do podporo. Ali ni to v nobovpi-joči greh? Ali ni to skrajno krivičen aistem! Delaš in garaš, ko |)a vidijo, da si že v lotih, da tvoje moči pešajo, pa te t>orincjo na cesto brez vsake u-smlljenosti. Ko tako tavan sem in tjs, sem zadnjič šel po pločniku do kri-ilšča cest Baldwln ln French, Na tistem oglu stoji Slovenski narodni dom, krasna stavba, kl se visoko dviga proti nebu. Sel sem naprej do Shermanove ceste z namenom, da izvem, če je tukaj kakšen jugoslovanski našel nik. Potrkal sem na vrata neke hiše in prikazala se je moška oseba. Vprašam ga, kakšne narodnosti je, pa je odgovoril po angleški "I am a Serb." "Tako, Sibin si," sem mu odgovoril po slovenski, "jaz sem pa Slovenec. Torej pozdravljen, brat Jugoslovan!" Nemalo se je začudil: "Jugoslovan! Takega stvora nema! Ja sam Srbin pa ništa više!" Nadalje sem jo ubral do ceste Stambaugh in srečal nekoliko znanega človeka. Vprašal sem ga, od kod in kam. "Ja sam Hrvat, prijatelj!" mi odgovori v angleščini. "O, Hrvat sil" sem začudil po slovensko. "Ma veseli, kajti jaz sem Slovenec in sva si torej brata Jugoslovana!" Namršil je košate obrvi: "Jugoslovana 1 Pa šta je ovo? Ja sam Hrvat i to je ave!" Da, tako je. Srb je Srb in Hrvat je Hrvat, edino Slovenec naj bi bil Jugoslovan. Pa sem jo mahnil naprej na Dakota street. Ustavim se pri neki hiši, potrkam na vrata, ki se naglo odpro in pred menoj se pojavi velika, postarna siva glava. Pobaral sem ga, kdo je in podobno. "Prav gotovo ti je znana velika država na Balkanu, kl ji pravijo Jugoslavija. Tam je moja domovina," je odgovoril. 'Toda, povej mi vendar, ali si Hrvat, Srb ali celo Slovenec?" sem obrnil razgovor po naše. "O, kaj si tudi ti Slovenec? Kako sem srečen, da bova lahko spregovorila kako besedo v domači govorici!" Vpra šal sem ga, kako se piše in je odgovoril, da ga kličejo za Johna Peršina, v stari domovini pa so mu rekli Okornov Janez. Je že tako, da v Ameriki imamo to navado, da svoja imena kar na hitro popačimo in k« premenlmo. Iz Janeza naredi mo Johna, iz Franceta Franka, iz Mihe Majka, iz Štefana Ste-va, Iz Jožeta Joe-a, iz Dragoti-na (iz Korlna) Charllja itd. Vse je dobro, le da ni po "naše in da pokažemo, da se znamo tudi mi po ameriško klicati. Nekoč je v Lj-ubljani živel bogat goatilničar — pri Kozlarju so mu rekli* Ker pa se mu je to ime zdalo zelo grdo za tako bo gataga človeka, je šel na sodni-jo, da bi svoje ime spremenil na lepše. Ko je bila na sodni j l razprava radi Kozlarjevega 1-mena, je sodnik razsodil, da ne more biti nobene Izpromembe in mu rekel: "Kozel si bil In Kozel ostaneš!" : Nadalje ml je .John Peršin pripovedovat da se je rodil 6. junija 1865 v Iški vasi pri Igu. Po domače se je pri hiši reklo pri Okornovih. K vojakom je bil potrjen leta 1895 k 5. polku 4. škadrona. V Ameriko je prišel leta 1890 in jo najdlje v Ameriki kar je Slovencev v naši dolini. Na 6. junija bo tore, dopolnil svoje 75. leto starosti. Vprašal sem ga, če spada h kateremu društvu. Odgovoril je, da v društvo je že takrat pristopil, ko članu še niso reki} član, ampak ud. Ce bi kdo ho- i, kar je Jqhn.Per-V svojem življenju,, velika in debela krtji^ Vi visoki sUrdHi muj Sonce sr&Wnaj mu i^ilno sije 4wzi življenje- Nekateri imajo gladko, drugi ka-menito življensko pgt. A četudi je grampava in posuta s kame-Injem trpljenja, se kljub temu koraka naprej. Jack Yert. Predkampanjska veselica Slov. doma Milwaukee, Wk.--Naznajyam vsem rojakom in rojakinjam v Milvvaukeeju in okolici, da so direktorji org. Slovenski dom pripravili načrt, s katerim bomo v kratkem Šli v kampanjo, da se dobi zadostna vsota denarja za zidavo Slovenskega doma. Da se vsi sezanite z našim načrtom, vam bo dana prilika na kartni in plesni zabavi, ki se vrši v nedeljo, dne Tt aprila v S. S. Tum dvorani, začetek ob 2.30 popoldne in 7.30 zvečer. Vabimo rojake in rojakinje, da gotovo pridete na i o zabavo, ker tam bomo razkazal i in raztolmačili naš načrt vsem navzočim. Zlasti ste vabljeni vsi vodilni rojaki, da pridete in nam pomagate Z vašimi dobrimi nasveti. Naše mnenje je, da živi najmanj 6000 rojakov in rojakinj Milvvaukeeju in okolici, ki so zmožni in voljni prispevati po eden ali več dolarjev na mesec ta sklad. Kakor hitro naberemo zadostno vsoto, pričnemo zidavo. Ako bomo složni, se to lahko zigodi v par mesecih. Za garancijo naših investicij m posestvo Slovenski dom, katerega bo vsak prispevatelj pro-centualno posestnik. Direktorij je zato, da se postavi stavba, katera bo v dobrobit nas vseh. Stavba, ki bo odgovarjala potrebam naselbine in bo z dohodki ravno tako dobičkanosna kot vsako drugo dobro podjetje. Bojazljivost fn nezaupanje se naj opusti, kajti sedanji vaš direktorij želi ustreči vsem rojakom v tej naselbini. Pojdimo vsi skupno na delo za to dobro stvar in uspeh nam bo/ v kratkem času zagotovljen. Kot smo omenili, boste na tej prireditvi slišali govornike, ki vam bodo raztolmačili načrt direktor! ja, katerega boste lahko vašimi dobrimi nasveti še iz-boljšali In odobril. Pridite vsi! Vabimo vse rojake in rojakinje na sodelovanje za kooperativno podjetje Slovenskega doma. Direktorski odbor. tudi obilo rož. Tudi krom-ia in fižola zdi daleč Še celo Nottingham in naša Bela Ljubljana sta jim predaleč Ko se pa privadijo, se jim več ne zdi daleč. Človek se privadi vsemu. Tudi sem slišala nekatere, ki so prišli na farme pik-nikovat, pa so že komaj čakali, da jih spet bus ali trok odpelje nazaj v Cleveland, Prepričani smo lahko, da se bodo naši ljudje kaj hitro privadili in bodo radi zahajali db nedeljah zletne proiitore SNPJ. Drugo pa je to, da hodimo na seje in na sejah se bi lahko predlagalo, da se bi farma ku pila kje v bližini Clevelanda. Stvar pa je taka, da vsem se ne bi moglo nikdar ustreči. Slišala sem, da niso seje društva št 5 preveč dobro obiskovane, zlasti da ne prihajajo članice Ker nas je več članov tega dru štva, ki živimo dokaj proč od društvenega sedeža, bi bilo pravilno, da prestopimo k bližnjim društvom, potem se bi laglje u-, deleževali sej. Antonija Lekan, 5. Iz Peorije v Cleveland Euclid, O.—Tufkaj v naši "Beli Ljubljani" je res prav prijet-np. Imamo dovolj svežega zraka poleti, pozimi pa mrzlo kot v moji stari domovini na Notranjskem. Par let smo živeli v Peoriji, Illinois. Živeli smo namreč par milj iz mesta. Tam je velik premogovnik, v kate rem je delalo okrog 500 rudarjev, med njimi moj mož. Kar naenkrat pa je prišlo baronom v glavo, da so majno zaprli in v enem tednu so vsi delavci zgubili delo. Potem so se rudarske družine razkropile. Največ jih je odšlo v Chicago, mi pa smo se podali v Cleveland. Ni mi znano, če so potem še kdaj tisto majno odprli ali ne. V tisti rudarski naselbini pri Peoriji sem imela lep vrt In dosti zelenjave ter sočivja, zraven Stano\ snjske kile. katere Kradl newyorlka mestna Vlada ril Jekt bo stal 9UM,M0. V hišah bo prostora ta <40 drttžia. - —- — i a^^M J w hod ni strani New Yorka. Pro- lj*nja. Brzdamo besede v dopisih! Wfendber, Pa. — 2e sem mislila, da se ne bom več oglasila, pa me sili v to čitanje raznih dopisov v Prosvdti. Tereza Du-šak je lepo opisala naše kraje na Primorskem, zakar se j zahvaljujem. Naj omenim, da sem prepotovala dokaj sloven ske dežele. Bila sem v Trstu, Ljubljani, Metliki, Mokronogu, Zidanem mostu, Zagrebu in Hr vatskem Zagorju, blizu Reke in Opatije pa je moj dom. Valen-tinčič naj nikar ne misli, da sem hodila okrog z jesrhom kakor Ciči. Oni so namreč hodili samo do Borovnice; vsekakor so se bali velikega borovniškega mosta, ki stoji kar na treh kolonah ena vrh druge. Tereza je dobro opisala naše kraje ln se vidi, da so ji znani, le Veprinoc se bi moral glasit Leprinoc. Vsekakor mora biti dolgo čapa od takrat, ko so prihajali ipo ljudi s kočijami, kajti od 1908 naprej je iz Matulj do Lovrane vozil tramvaj ali štrit-kara. Prvič sem se na tistem tramvaju peljala leta 1909, ko smo imeli birmo in so nas botr peljali v kino, ki je bil blizu trga. Citala sem tudi dopis Toneta Vaientinčiča in mnogo drugih dopisov, posql{po ps vse one, k so jih napisale Primorke * in Primorci. Valentinčlč pravi, da je Pavllnič vzpodbudil ostale primorske rojake In rojakinje, da se oglašajo. Pod staro Av strijo smo bili vsi Primorci skupaj, sedaj ps smo razdeljeni na dvoje. Več kot pol milijona Slovencev in Hrvatov je prišlo pod Italijo, kjer so popolnoma brez-1 pravni, vzeli to jim Šole In t trli so vse društveno in kulturno življenje. It tega razloga je bi-' lo ta naše primorske rojake prej bolje, ker so bili skupaj In } ao imeli pravice do tvojega lastnega jezika in narodnega Živ- 4D*U* as l strta*.) Iz zgodovine tiskovne svobode O vprašanju tiskovne svobode so nVv* ^ diskutirali za časa krimske vojne 1 JJS Takrat so listi prvič poslali na bojišč,' s ? * ročevalce, med tem ko so bili prej nav«J» ^ uradna poročila ali kvečjemu na slučajne T ne dopise. Angleški tisk je bil edini ki , ročila vojnih poročevalcev ni bil podrejen ^ Z%tt**izjemnim ^ * Sprva so se v britskem glavnem »tanu am.; Ij, če so^čitali v listih o luknjah v zidovih w stofKda ki se vsak dan večajo, kajti Se£2 pol sploh ni imel zidov. Potem pa je ZT počasi mM smeh,so listi javnosti UZ vojaško skrivnost za/St^ja^o skrivnostjo u Londona so odhajala poročila nekega tedaj'J menitega poročevalca v Berlin, od tam Varšavo. Poročal je v "Timesih" n. pr. obširno kje je vskladiščen smodnik za oblegovalne Z terije in kolikšna so moštva, ki straži jo ta »kis dišča smodnika. Zaman je britski vrhovnUo veljnik pisal vojnemu ministru: "Tiak je naš vrhovno poveljstvo. Ge bo šlo tako dalje, ne bol ste našli nobenega gentlemana več, ki bi hotel vojski poveljevati. Tisk se je izkazal za nil večjega sovražnika vojske. Ruse seznanijo i vsemi našimi namerami, izdaja jim točno št« vilo naših sil in celo število paših bolnikov." Ko se minister še vedno ni mogel odločiti, dj nastopil proti poročevalcem, mu je poveljnil pisal: "Rus ne izdaja niti rublja za vohunstvo saj dobi vse za pet penceov iz "Timesov"." Celo ponovne pritožbe z vojaške strani nia zalegle, da bi britski tisk vsaj posvaril. N* sprotno, število vojni h. poročevalcev je narašča lo od dne do dne. Končno je moral vojni m; nister oaebno pisati vrhovnemu poveljniku. \ njegovem pismu nahajamo značilni pasm "Bedite vljudni z vojnimi poročevalci, toda pot roko jim zagrenite bivanje med vojsko! Če bi ste dosegli, da bodo tega ali onega malu ranili boste naši državi gotovo napravili veliko uslu go". Danes imajo na Angleškem učinkovitejše ii obenem bolj Človeške ukrepe proti tisku ... Otroci starih roditeljev Ljudstvo je že od nekdaj trdilo, da dado I mladi starši zdrave, polnovredne otroke, stai ši, ki dobe otroke v starih letih, pa spravljaj na svet potomce, ki kmalu umrejo ali pa pn životarijo svoje življenje kot pohabljenci i bebci. Znanost se je takšnemu naziranju smi jala. Kakor pa kažejo mnoge raziskave, je stari ljudski veri vendarle nekaj resnice. Tako je pravkar tudi otroška klinika moiu kovskega vseučilišča objavila uspehe svoji raziskav, ki so hotele dognati, , da-li kaže] otroci starejših staršev res v večji raeri znil izrojenosti in manjvrednosti. Statistika i opira na primere 13,000 otrok. Izkazalo se je, da se pojavljajo neke oblil idiotstva pred vsem na otrocih starih starše posebna tista vrsta slaboumnosti, ki jo spren ljajo težki pojavi telesne degeneracije, ki jI poznamo pod imenom mongolizma. Ti otroe ki so videti v marsikakšnem oziru podobi Mongolom, zastajajo na živalski razvoji stopnji. Dunajski nevrolog dr. Blach je v nj hovih možganih In hrbteničnem mozgu odki celo tipično živalske, atavistične posebnosti. Vzroki mongolskega idiotstva so bili do«* neznani. Sedaj so odkrili vsaj enega, in sio preveliko starost staršev, ali prav za prav m tere. Kajti izsledki kažejo, da odloča staro matere. Ce šteje mati ob rojstvu otroka štil deset let ali več, je verjetnost tem večja, da otrok manjvreden. Očetova starost nima vpl va na pogostost slaboumnosti med potomkv<« Naziranje, da ima prevelika starostna ruffl med možem in ženo neugodne posledice za p tomstvo, je treba v tem smislu torej popravil Verjetno Je, da odloča večja starost matere i voljo tega, ker proizvajajo kllčne itanice v d bi proti klimakteriju manjvredne in življe* le malo zmožne jajčne stanlce. ■ 17V ''.rt1 7XTf ■__( Higiena živčnega sistema Živčni sistem se obrablja v vsem človcAk« delovanju ali nehanju, bodisi če delamo ain počivamo. Za njegovo obnavljanje je po"* na dobra brana in počitek. Počiti daje spanje. Za odraslega človeka Je P«lr™ najmanj osem ur spanja, za otroka pa i« "» go več. Da se živčevje, možgani in m«* nega delovanja dobro razvijajo, so ji» na opazovanja, učenje in zbiranje novih pr stav. Tisti, ki hoče, da bo njegovo um obzorje vse bogatejše, da bo postal iaku»« ši. tisti mora opazovati, tisti »e mora učiu razmišljati o vsem, najbolj ps o evojeml^ cu* Umsko žlvllenje človeka se pričrK' ^ detinski dobi in sč konča šele s smrtjo, i tedaj se prične tudi vzgoja livčnegs swu» Tistih ttvarl, ki amo se jih nsučili nejj* nikdar potabili. vseeno jih pa moram« osvežiti, da nam ostanejo še bolj v »P""*^ Niti umsko, niti telesno delo ne ^ ' preveč naporno in utrudljivo. P<> g treben počitek, ki nam ga dajeta ' bava. Posledica pretiranega utrujanja * t učenjem so rasna šlvčna obolenja. nevmstenijs, oslabelost šivcev. kdjii*-^ javlja prt mnogih ljudeh. Najvaškrst tsm tMl; ki se uče ta kakšen izpit U^ ^ namreč treba tabo, da Imamo odv»gs j tudi zaieljen uspeh, to pa ae učimo v redu ln a pametjo. APRILA X-ray Helps to Track Down Tuberculosis Problemi priseljenca Naturalizacija. moža ameriške državljank« • Vprašanje: Pred osmimi leti aem ae poročil z dekletom, ki »e je tukaj rodila. 2iveli smo nekoliko let v inozemstvu, ali sva se povrnila v Združene države in tukaj ostaneva. Rad bi postal ameriški državljan. Ali mi je treba prvega papirja ?- Odgdvor: Zakon, ki daje mo-iu ameriške državljanke iste na-turalizacijske olajšave kakor fte-ni ameriškega državljana, je pri-fel v veljavo 24. maja 1934. Večina naturalizacijakih sodišč pa daje iste olajšave vsakemu ino-zemcu, ki se je poročil z ameriško državljanko od 22. septembra 1922 naprej. Bržkone se vam dovoli, da vložite prošnjo za drugi papir, ne da bi imeli prvega, in boste morali dokazati svojo nastanjenoat v Združenih državah le za tri lata. Državljansko spričevalo se mo- Letalska družba dobila veliko naročilo Washington, D. C., 10. apr. — Vojni department je naznanil, da je Boeing Aircraft Go. v Šeattlu, Wash., dobila naročilo glede gradnje 50 velikih bombnikov tipa B-17D, ki je znan pod imenom "leteča trdnjava", Naročilo znaša $8,000,000. Letala tega tipa razvijajo brzino 300 milj na uro. Vojni department je prepovedal prodajanje letal tega tipa evropskim državam. Tu je bilo naznanjeno, da je francoska vlada naročila 145 tovornih avtov pri White Motor Co. v Clevelandu. Za te avte, ki ji morajo biti dostavljeni do 1. junija, bo Francija plačala $1,250,000. Italija pripravljena na vse, pravi Muuoliiu Orvieto, Italija, 8. apr. — Diktator Mussolini je v svojem go-voru pred veliko množico izjavil, da je Italija pripravljena na vse, kar lahko prinese bodočnost. On je govoril pred člani fašistične milice in študenti, ko so se vršile proslave prve obletnice okupacije Albanije po italijanskih četah. Lov za zločincem Kamnik, 8. marca. — V kamniškem okraju dela hude preglavice aro&dikom drzen zločiintec, ki mu nikakor ne morejo do živega. Orožniške patrulje so dan in noč rta nogah. Nekajkrat je že kazalo, da ga bodo vendarle irkrotfli, a se jim Je doslej v vseh primerih izmuznil. Orožniki so bili pred kratkim opozorjeni,'da se skriva drzmi zločinec v okolici Radomelj. Najprej so bili prepričani, da si je izbral skrivališče v kaki šupi ali skednju, zato so hodili orožniki oprezovat tudi ponoči po vseh okoliških vaseh. Vse njihovo prizadevanje pa je ostalo zaman. Skrivnost, kam se je zločinec Štirje ubiti v eheplo- • •• ii ziji plina Braintree, Mass., 10. apr. — V eksploziji plina, ki se je včeraj pripetila v tovarni Old Colo-ny Gas Co., so bili štirje delavci ubiti, dvanajst pa ranjenih. Dva izmed ranjencev bosta najbrže podlegla poškodbam. Povzročena Škoda znaša pol milijona dolarjov. Ali ste naročeni na dnevnik Prosveto**? Podpirajte svoj list t Jawahar!al Nehro. edea izmed vaditeljev Veal organizacije f Boaibsju. • ■ * i I v t KNVT HAMSUN PROSVETA Poslovenil FRAN ALBRECHT "Da", nem odvrnil. Drugega nisem vedel ni-čessr povedati. Ali bi ga lahko prosil, naj mi posodi eno krono T Gotovo bi to rad storil, samo če bi mogel. Razen tega sem nekoč napisal zanj pismo. Stal je tam In požiral nekaj, kar mi je hotel reči. „• ; ( " "Lepo vreme, da,# gospod. Svoji gospodinji moram danes plačati, ali bi mi navsezadnje ne mogli poKoditi pet kron, kaj? Samo za par dni. Saj ste mi že nekoč bili na uslugo." "Ne, tega prav zares ne morem, Jena Olof," sem rekel "Zdaj ne. Nemara pozneje, danes popoldne .nemara." S >jni besedami sem se o-' potekel" preko stopnic proti svoji izbi. T Tam sem se vrgel na posteljo in se pričel smejati. Kakšna nemarna sreča to, da me je prehitel! Moja ča*t je bila oteta! pet kron — bog te čuvaj, človek! Prav tako lahko bi zahteval od mene pet akcij parne kuhinje ali pa gosposki dvorec Um zunaj mesta. In ob misli na teh pet kron sem se moral smejati vse glasneje in glasneje. Ali nisem bil vražji dečko? Kako? pet kroni Da, za to sem bil jaz pravi mož! Moja veselost je naraščala in udajal sem se jI. Pfuj, hudiča, kako diši tu notri po jeri! Pravcati sveži duh po premogu od opoldne! In pahnil sem okna na stežaj, da bi pregnal ta ostudni duh. Natakar!,. Pol beef-steaka! In obrnjen k mizi, k tej polomljeni mizi. ki sem jo moral s koleni podpirati, če sem pisal, sem se globoko poklonil in vprašal; Ukazujete mogoče kozarec vina? Ne? Moje Ime je Tan-gen, držaynj svetnik Tangen. Zalibog sem malce predolgo krokal , . . Ključ od vežnlh vrat . . . In v divjem neredu so se moje misli spet podale na blodna pota. Vedel sem, da govorim brez zveze, in ne besedice nisem izrekel, ki bi je ne slišal ali ne razumel. Rekel sem si : Zdaj govoriš zopet brez zveze! A vendar nisem mogel spremeniti tega. Bilo je, kot da ležim bde in govorim v spanju. Glava mi je bila lahka, brez bolečine, brez pritiska in duh mi je bil čist. Zajadral sem odtod in se nisem upiral. Vstopite! Da, le vstopite! Kakor vidite, vse od rubina. Ylajall, Vlajali! Rdeči kipeči žida-ni divan! Kako močno diha! Poljubi me, ljubica! še bolj! bolj! Tvoje roke so ko beli jantar, tvoje ustnice blešče ... Natakar, beefsteak sem naročil ... " ■ Solnce je sijalo v moje okno, spodaj s£m slišal žvečiti konje njih oves. Sedel sem in sesal svojo oblanico, po otroško vesel In dobre volje. Neprestano sem tipal po svojem rokopisu; niti v mislih ga nisem nosil, toda nagon mi je dejal, da ga imam, kri me je spominjala nanj. In izvlekel sem ga. Zmočil se je, zato sem ga razprostrl in položil na solnce. Nato sem pričel hoditi po svoji sobi gori in doli. Kako se je vse dozdevalo po-ražujoče. Po tleh vseokoll majhni pločevinasti odpadki, toda ne stola, da bi sedel, ne žeblja na golih stenah; vse je odromalo v "stričevo" shrambo in bilo porabljeno. Na mizi nekaj pol papirja, ki so nosile debelo plast prahu — to je bilo vse, kar je bilo moje; staro, zeleno odejo na postelji mi je bil posodil llaits Pauli pred nekaj meseci... Hans Pauli! Počil sem s prsti. Hans Pauli Pettersen mi mora pomagali! In domislil sem se njegovega naslova. Kako sem le mogel pozabiti Hansa Pauli jat Gotovo se bo močno ujezil, da se nisem bil takoj obrnil nanj. Nuglo sem del klobuk^ha glavo, zbral svoj rokopis, ga vtaknil v žep ln stekel po stopnicah, "Cuješ, Jens Olaf", sem vzkliknil v hlev, "prav za gotovo upam, du ti bom danes popoldne lahko pomagal." Prišedši pred rotovž, sem videl, da je odbilo enajst, in tako sem sklenil, da grem takoj v u-redništvo. Pred vrati pisarne sem obstal, da pogledarri, če so moji papirji urejeni po številkah na straneh; skrbno sem jih zgladil, jih vtaknil v žep in potrkal. Slišno mi je utripalo srce, ko sem vstopil. ^ Mož s škarjami je, kot običajno na. svojem mestu. Boječe sem vprašal po uredniku. Nič odgovora. Mož sedi in vrta lokalne vesti iz pokrajinskih listov. Ponovil sem svoje vprašanje in stopil bliže. Urednik še ni tu, je rekel navsezadnje, ne da bi se ozrl kvišku. Kdaj pride? ' • Povsem negotovo, zares povsem negotovo. Kako dolgo da je pisarna odprta? Na to nisem dobil odgovora? Moral sem iti. Mož se ni ves Čas niti z enim pogledom ozrl name; slišal je moj glas In me spoznal po njem. Takp . slabo ji tu zapisan, da ne smatrajo niti za vredno, da bi ti odgovarjali, sem pomislil. Ce se godi to pač na urednikov ukaz? Res je, da sem ga bil, odkar je sprejel moj slavni felj-ton za deset kron, preplavljal z dopisi, mu skoro vsak dan naskakoval vrata z neporabnimi stvarmi, ki jih je moral prečitati in vračati mi. Temu je nemara hotel napraviti konec, ukreniti vse potrebno proti temu . . . Podal sem se na pot v predmestje. Hans Pauli Petteraen je bil študent s kmetov, ki je stanoval v petem nadstropju na dvorišče v podstrešnici; Hans Pauli Pettersen je bil torej reven fant. Ce pa ima vsaj eno krono, jo bo rade volje dal. Tako gotovo jo dobim, kot da jo imam že v žepu. Po vsej poti sem ae veselil te krone, — tako siguren sem je bif. Ko sem dospel do hišnih vrat, so bila zaprta ln moral sem zvoniti. "Rad bi govoril s študentom Pettersenom," sem rekel in hotel noter. "Vem za njegovo sobo." "S študentom Pettersenom?" je ponovila služkinja. Ali je bil to tisti, ki je stanoval gori na podstrešju? Ta se je preselil. Kam, ji ni znano; pisma si je dal poslati k Hermansenu doli v Taldboldgade; nato je povedala še hišno številko. Poln vere in nad stopam po vsi ulici, izpra-šujoč po Hans Paulijevem naslovu. To je bil poslednji izhod in moral sem ga izrabiti. Medpo-toma sem prišel mimo neke nove stavbe, pred katero sta stala dva mizarja in stružila. Segel sem v kup, vzel z njega nekaj svežih iveri in vteknil eno v usta in drugo v žep za pozneje. Nato sem nadaljeval svojo pot. .Ječal sem od lakote. V pekovski izložbi sem zapazil čuda veliko desetvinarsko štručko, največjo štruco, kur jih je sploh bilo dobiti za takšno ceno. "Prišel sem, da bi mi povedali, kje stanuje študent Pettersen." "Berut-Ankerjeva Ulica št. 10, pod streho." — Ako nameravam tja ven? No, ali bi hotel biti tako dober ln vzeti nekaj pisem s sabo, ki so prišla zanj? Napotil sem ae gori v mesto, po lati poti, kot sem prišel, Šel zopet mimo mizarjev, ki so zdaj sedeli tam a svojimi pločevinastimi lonci med koleni In zavživall svojo dobro južino iz parne kuhinje; šel mimo pekarije, kjer Je Še vedno ležala desetvinarska štručka na svojem mestu in sem nazadnje še pol mrtev od izmučenosti dospel v Berut-Ankerjevo ulico. Vrata so bila odprta in šel aem po številnih napornih atop-nlcah pod streho, potegnil pisma iz žepa, da bi Hansa Paulija takoj na mah spravil v dobro voljo, ko bom vstopil v sobo. (Dalje prihodnjič) VRHNJA PLAST ■Sare racs AJUAgUlJL "Povedal sem mu le, da bo dobil počitnice a plačo." MODEL Napisala Krista Novakova Tisto spomladansko po|>okdne je Marija mladni zrak kakor mehko Iskanje. Bil je eden tistih dni med zimo in |K»mladJo, ki ae zde kakor |s»mlad sama. Ponetuai je še v k rjuh ležal sneg, pokrit a tenko plastjo prahu. Tam pa, kjer se je le rjavila ruša. je iz zemlje tehtela sopar*. IMM na divjem kculfanju pred Marijinim oknom ao obli in napeti kipeli v sinje, umito nebo; samo nad Kamniškimi planinami so se podili 1*11, k<*mičasti oblaki. Zrak je bil zunaj toplejši kakor v nezakurjeni sobi ln sonce je grelo toplo kakor poleti. Marija ss je sklonila globoko Ven. hote«* ujeti nekaj te |s»mlad-ne topbrir. Kadar je ob takšnih prsbujajočih ne dneh sam«* Me la doma. je <>WutUa vselej dom«K lož j« po veaelju in prrsernoatl. Skušala je te olrf-utfc* uspavati, omamiti, čeprav je kar hlepela po tof»loti In življenju. Nejevoljna nad avojo rasdvojeitostjo je stopila od okna k omari. "fredila bom zimsko obleko, vložila vanjo aivko proti mo- ljem." ai je dejala, ln ko Ji je pogled ušel akozi okno, je vzela iz omare spomladanski plašč in si ga oblekla. Stopila je pred zrcalo in se jKizorno ogledovala. Marsikaters bi bila zadovoljna a sliko v zrcalu; morda Marija nI bila takšna, kakor da bi bila pravkar stopila la modnega časopisa. toda nihče ne bi mogel tajiti mika njene drobne, dobro oblikovane postave in krotke le-|M)te bledega obraza s temnimi očmi. Toda vae je kazalo, da Marija ni zadovoljna sama a seboj. Slekla je plašč, atopUa k omari In }>ogledala po črni obleki iz mehkega k repa. Božajoče jo je snela z "liešalniks In položila na posteljo tako spretno, ds ae ni vide-Is velika, grda luknja, ki Jo je izžgal iz nje prevroč llkalnik. • Zdaj je ležala skoraj tako kakor tisti dan. ko jo je Marija prvič videla. Bilo je Ae i*»iimi. v |»redpustu, tedaj ko Jo je IV ter le|>ega dne V|«rae»lr "Marija, ali tfreatr z\ečer z nami?M IV-ter je bil v službi pri istem podjetju kakor ona Morda ae ji je adsl sam» zato nekoliko (»repo-vršen, ker mu je sama I«*vezala več posornoMti, kak«* on njej. Kaj|iak tega ni smrl ..pat iti. m oelo Marija se je tega zaivedela šele po vročici, ki jo je oblila, ko je odgovorila: "Rada. Kam pa?" - "Malo za predpust. Na večerjo v kakšno restavracijo, potlej pa v kaVarno ali bar. Saj znate plesati?" Marija je raztreaeno prikimala in samo Ae z enim ušesom poslušala, kdo vae še pojde z njimi, de »daj ni razumela, zakaj je te-d*j šefa prosila, da ji je dal popoldne prosto, zakaj je odšla v trgovino, ki je v nje izlotbi videla preprosto črno obleko iz mehkega k rej m z enim samim o- |imi ne1xi verjela, kraajem: všlthn svilenim tulipa- ^ tu*tega dne Marija še ni do-LTn?rJ \ J* živela takšnega verfera. Navad- t«, ln sama Bila je obleka, ki se zanjo; mehko blago ae je zapeljivo ovilo okrog njenega mlade ga života in se šele v krilu zvon-čaeto razširilo. Iz preprostega koničastega izreza je kipel njen ne&ni vrat in na lepih, čvrstih nedrijih se je bohotil svHeni tulipan. "Ali sem to res jaz?" ae je nehote na tihem vprašala.-' V tej obleki se~je zdela kljub šest in dvajsetim letom kakor šele doraslo dekle; Če se je pa zavrtela n se ogledala od vseh strani, si po mehkih gibih njenega telesa spoznal, da je kdaj že odrasla prvi mladostni okorelosti. In tisti trenutek se je Marijf odločila, da mora to obleko imeti, pa če bi dala zanjo vse svoje prihranke. Odnesla jo je domov sama, v veliki, rjavi škatli . Čeprav je bila ura šele šest in so >111 domenjeni šele ob osmih, jO je doma takoj oblekla. Potjej je vzela Iz majhne, baržunaste skrinjice edini spomin, ki ga je ime-a po svoji materi, niz ponarejenih, medlih biserov. In ko ga je zapela okrog vratu, se je zdelo, kakor da podeljujejo te drobne, srebrno se svetlikajoče kroglice miku njene osebnosti in čaru o-bleke še poslednji poudarek. Potlej se je vse zgodilo tako, kakor je Marija podzavedno slutila, ko je prvič oblekla novo o-bleko. Ko jI je v restavraciji Peter pomagal odložiti plašč, je čutila na tilniku njegov občudujoči pogled. Rahlo je zadrhtela in zardela. Ni bila vajena zbujati |x>zomost in nikoli' še ni bila Petrom drugje kakor *v pisarni. Veselila se je, videč, da Petru niso mar druge ženske in da govori samo z njo. In smejala se je in govorila več, kakor je bila njena navada. Ko so šli v bar, se je bala, da ne zna plesati vseh modemih plesov, toda ko se je videla v zrcalu nasmejana in mlada, se je njen strah razpršil in dovolila je, da jo je Pester prijel pod rdko. Najprej sta plesala valček, potem tango. Ni bila izvrstna plesalka, toda vdano se je dala vodki, in to je bilo Petru všeč. Čudno. dotlej nikoli ni oftazil. da Jms Marija tako mehke, krotke oči; še pri ntibeni Ženski ni videl. da bi ae temni lasje tako zapeljivo vili po motni belini vratu. Sklonil se je k njej in jI za-šepetal: "Niaem vedel, da tako dobro plešete . . ." Tisti trenutek bi ji pa hOtei reči še kaj bolj ljubkujočega, če se ne bi bal, da to pot il je pa smejala In je adela {šalila, da malone sama sebe ni še od n*kdsj kakor nalašč za Ma- j v*č spoznala.. In ko jo je Peter rljo. Ko jo je prodajslka vzela spremil dom* in jo ob hišnih iz Izlošls* in podržala v rokah, ae vratih nenadno In burno polju-je Marija še obotavljala. Bita Je bil na usta. ae ni upirala, kakor obleka kakor druge, iz mehkega da bi že od nekdaj tRko bilo in črnega k repa, rafinirano isnepro- moralo biti. sto ukrojena. ot**s g nazivom -Se jutri Jrpust. ali boš spet model', a primerno visoko ceno. šla s menoj?" jo je vprašal Pri-toda obleka kakor druge. Ko Je kimsla je. pa Mart is smuknila vanjo,' J* zaAivela Prodajalka js občudujoče vikliknils in dens zavrla jI K ds je Drugi dan je komaj čakala večera V pisar«! ie iskala Petro- Msrija ae je isču-ve oči, toda zmedla se je, videč. v ogledalo. Zdelo ... obtoki.kakor vlita {da jo tudi on opazuje. "Zaljubljena sem." je |»omislila in se ustra- šila te ugotovitve. Se nikoli ni imela fanta. Preden ji je pred dobrim letom umrla zmerom bole hna mati, je Živela samo zanjo in za svoje delo. Pozneje pa ni bilo priložnosti; bila je pa tudi preresna za priložnostno ljubezen. Dokler ni spoznala Petra. Zdaj pa, ko ima Petrovo ljubezen, ne bo nič več zapravljala svoje mladosti 1 Hitela se je oblačiti. Na mitzi se je grel električni likaJnik, zlikala bo obleko, da bo prav tako lepa kakor včeraj. In še zdaj se ne more Marija točno spomniti, kako se je zgodilo. Komaj je \ iikalnikom potegnila po njej, je zasmrdelo po zažganem blagu. Morda je bil likalnik prevroč za tako nežno blago. Hitro je dvignila obleko, toda še preden jo je pogledala proti luči* ali je ni morebiti zažgala, se je s hrbta vsu-lo na mizo preperelo blaga Ni ie utegnila jeziti. Pogledala je na uro; bila je pol osmih. Še pol ure. Raztresena je vrgla o-bieko na posteljo in stopUa k o-mari. Kaj naj obleče? Imela je samo še eno spodobno obleko, unjo s temnomodrim vložkom, toda bila je iz poceni blaga in je hitro dobila gube, če je sedela v njej. Razen tega se sinja barva ni prav nič podala k njenim lasem in očem. Za trenutek je Domislila na možnost, da bi oeta->a doma, 4oda stresla je z glavo. Ne, preveč se je veselila tega večera! Sla sta v isto restavracijo ka-osedi v njej. In vendar bi tako rada plesala! Tisti trenutek ji je postalo šal, da ni rajši ostala doma. Podza vedno je čutila, da bi bHa bolje storila. Se preden je utegnila do konca premisliti, jt videla, kako Peter pozdravlja neko lepo da-damo. Prav za prav st je bila dama prva nasmehnila. In to je Marijo zbodlo. Orala ae je v Petra. Ujela je njegov pozdrav In razumevajoči nasmeh. Oči lepe *osede M> pommale do Marije in se z začudeno radovednostjo u-*avile na njej. Čutila je. kako jo U lepa, negovana ženska ©tipava a očmi, kako presoja njen «»braz, njeno pričesko in njeno o-bleko. In srce jI je postalo na lepem ko kamen težko, ko je naposled tujka odmaknila oči od nje, se pogledala v arcalo na steni in se z zadoščenjem nasmeh- , nila. Marija bi bila rada dala I i leto dni svojega življenja, samo da bi tisti trenutek imela včerajšnjo obleko, da bi smela vstati in plesati s Petrom, .pdkazati tej ženski, da je prav tako lepa in mikavna kakor ona. In mlajša, mnogo mlajša! Toda podza vedno hoteč, da bi jKistala rezka bolečina v srcu še ostrejša, je nebrižno dejala: "Kako lepa ženska!" Komaj so ji sm-uknile te besede z jezika, se je zaivedela, da jih je izrekla samo iz radovednosti, kaj bo odgovoril Peter. "Kaj ne? Včasih sem na plesnih vajah plesal samo z njo." Marijo se te besede brez pravega vzroka zbodle v srce. "Domov grem," je na lepem dejala, čutdč, kako jI je nekaj tujega in mrzlega pri kipelo do roba. Peter jo je začudeno pogledal. Od včeraj se je talko iz-premenila. Potlej je vstati m ji pomagal v plašč. Toda ko jo je1 zunaj hotel prijeti pod roko, mu jo je odmaknila in trmasto molčala. In doma pred vTati se je komaj ustavila in sunkovito dejala: "Lahko noč". (Potlej je skoraj stekla po stopnicah, se v temi slekla in dolgo, krčevito jokala v blazino..» s- Marijine oči so še zmerom počivale na temni obleki, razgrnjeni po postelji. Zdaj je bilo to ie daleč, daleč za njo. Toda mar ni bila ta obleka kriva, da je za en sam večer zaslutila opojnost življenja in ljubezni in da jo je tako hitro, tako bežno izgubila? Vsaj zdelo se j