PoStnto* pikCuf f (ulovlsV
Leto XVin., st. 72
LJubljana, petek 26. marca 1937
Cena t Din
w pnn vuistvo, . -ji i r>i p. r,^ (uutgcro ulica 8 — 1'eiefon ftt. <122, 8128, 3X24, 3125, 3126.
Lnaeratnj addeie&j LJubljana, 8elex> Durgova tU. S — IeL 1892, 8482.
Podružnica Maribor: Gospoaica niiqi ftt. U — reiefon ftt 2465.
Podružnica Celje: Socenova oi. ftt. 2 Telefon ftt 190.
Računi pri pošt. Cek. zavodih: LJubljana St. 11.842, Praga Oslo 78.180, W!en «t 105241.
Izhaja vsak 4an -azen ponedeljna. Naročnina znaša mesečno Dtn 2t<— Za inozemstvo Din 40^—
Uredništvo: Ljubljana, Snafljeva ulica 6, Telefon
3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon ftt. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. l. Telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
oiitični in gospodarski sporazum z Italijo
Napoved novega režima za Slovence In Hrvate v It aliji
GroS Ciano in dr. Stojadinovič sta sinoči podpisala gospodarski in politični sporazum med Italijo in Jugoslavijo — Oba sta napovedala tudi ugodne posledice sporazuma za našo narodno manjšino v Italiji
Beograd, 25. marca. r. Pogajanja, ki so se v največji tajnosti že del j časa vodila med Rimom in Beogradom, so bila danes v Beogradu zaključena s podpisom političnega in gospodarskega sporazuma. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič in italijanski zunanji minister grof Ciano, ki je davi prispel v Beograd, sta danes zvečer podpisala dve pogodbi, ki nanovo urejata medsebojne politične in gospodarske odnošaje.
Politični sporazum obsega obveznost da bosta obe državi spoštovali medsebojne državne meje na kopnem in na morju, da bosta vse spore, ki bi nastali, urejali na miren način, odrekajoč se vojni kot instrumentu svoje nacionalne politike. Prav tako se obvezujeta, da bosta v primeru neizzva-nega napada na eno ali drugo državo ostali nevtralni. Končno vsebuje politični sporazum tudi določbo, da ne bosta trpeli na svojem ozemlju nobene akcije, ki bi bila naperjena proti nedotakljivosti in suverenosti druge pogodbene stranke ali ki bi mogla škodi-
ti skupnim interesom. V primeru, da bi bili v nevarnosti skupni interesi, se bosta sporazumeli o skupnih ukrepih v zaščito teh skupnih interesov.
Gospodarski sporazum ima za cilj poglobitev medsebojnih trgovinskih odnošajev ter predvideva ustanovitev posebnega gospodarskega odbora, ki naj vodi kontrolo nad izvajanjem tega sporazuma in dela za poglobitev medsebojne izmenjave blaga. Ta sporazum se lahko razširi v regionalno pogodbo.
V izjavi, ki jo je po podpisu teh pogodb dal novinarjem italijanski zunanji minister grof Ciano, je naglasil prepričanje, da bo ta sporazum ustvaril novo razdobje v medsebojnih odno-šajih in pripomogel k ureditvi razmer v Srednji Evropi. V dokaz dobre volje Italije, da ustvari prijateljske odnošaje z Jugoslavijo, je končno sporočil, da so bili danes izpuščeni iz kon-finacije in zaporov vsi politični jetniki jugoslovenske narodnosti. Prav tako je italijanska vlada že izdala nova navodila glede uporabe in pouka jugoslovenskega jezika.
Beograd, 25. marca. p. Italijanski zunanji minister grof Galeazzo Ciano dei Couti di Cortelazzo je od danes gost našega ministrskega predsednika in zunanjega ministra. Kakor znano, se je že snoči ob 20.29 pripeljal na našo obmejno postajo Rakek. V prestolnico je prispel danes dopoldne. Za r egov prihod v Beogradu je zavladalo po vsem evropskem svetu veliko zanimanje. Zaradi tega so skoraj vsi večji evropski listi poslali v Beograd svoje posebne poročevalce. Deloma z italijanskim zunanjim ministrom. deloma posebej je prispelo v Beograd še okrog 20 italijanskih novinarjev.
Davi ob 7.30 je minister Ciano prispel v Zemun. Na zemunski postaji ga je pričakovala velika množica novinarjev. Dan ie bil zelo lep in Ciano je izstopil iz vagona dobro razpoložen. Nad kolodvorom je prav tedaj krožilo več naših vojaških letal. Ciano. ki je bil sam navdušen letalec, si je z velikim zanimanjem ogledoval naša letala in jih z roko pozdravljal, novinarjem pa dejal: »Moji tovariši so!«
Na prošnjo novinarjev, naj jim kaj izjavi, se je italijanski zunanji minister ozrl v nebo in izjavil: Po dežju in oblačnem vremenu prihaja zmerom vedro vreme. Vidite solnce, ki je vzšlo, solnce mi je simbol dobrega pričetka dela. Zame je velika čast. da sem bil določen za to, da izvršim tako pomembno misijo. Rezultati naših prizadevanj bodo dobili v Beogradu svojo definitivno in konkretno obliko. Toda ne bomo ostali pri tem, nego bomo skušali graditi dalje in razviti pričeto delo. To delo bo steber miru na našem lepem Jadranu, mitu na Sredozemskem morju, a tudi po vsej srednji Evropi. To je vse, kar vam lahko povem sedaj, ko sem šele stopil na tla ,raše prestolnice, ki se mi je Dokazala v najlepši luči. Zelo sem srečen in počaščen, da sodelujem pri tem delu. Pozdravljam vas in po vas vse vaše sodržavljane.«
Ma beograjskem
Na zemunski postaji je bil italijanskemu zunanjemu ministru stavljen na razpolago poseben vlak, s katerim se je ob 9.20 odpeljal dalje v Beograd sam. V Beograd je prispel 10 minut kasneje.
V Beogradu so priredili grofu Cianu svečan sprejem. Trg pred postajo je bil okrašen i italijanskimi in jugoslovenskimi zastavami Na peronu je bila razvrščena četa vojske, ki* je imela gostu ministrskega predsednika izkazati čast. Del perona je zavzela italijanska kolonija svojimi prapori. Poleg tega se je zbralo na peronu tudi zelo mnogo domačih in tujih novinarjev. Okrog 9. se je pripeljal na postajo poveljnik mesta armijski general Tomič, za njim pa ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič, minister vojske in mornarice general Maric, minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič. župan Vlada Ilič, upravnik mesta Acimovič in šefi oddelkov zunanjega ministrstva. K sprejemu so prišli tudi turški poslanik Ali Hajdar. nemški poslanik Herren, grški poslanik Rose-ti, madžarski poslanik Alt, italijanski poslanik Indeli ter avstrijski in albanski odpravnik poslov.
Ob prihodu vlaka je vojaška godba into-nirala italijansko himno. Iz svojega salonskega vagona je izstopil italijanski zunanji minister v spremstvu našega poslanika v Rimu Jovana Dučiča. Pozdravil se je najprej z dr. Stojadinovičem. potem pa z ostalimi predstavniki, katerim je predstavil tudi svoje spremljevalce.
Grof Ciano je v družbi generala Tomi-ca pregledal častno četo voj«foe, .Vojaška
godba je med tem intonirala našo državno himno. Italijanska kolonij," je med tem pričela vzklikati: »Ciano! Ciano! Ciano!« Ciano ji je odzdravil po fašistovsko.
Pred železniško postajo je bila zbrana precejšnja množica ljudi- ki. si je z zanimanjem ogledovala sprejem italijanskega zunanjega ministra. S postaje se je Ciano odpeljal v lepo vilo industrijca Teokarovi-ča, ki mu jc bila za ta dva dni, ki ju namerava prebiti v Beogradu, stavljena na razpolago.
& a r
Ob 10.30 se je Ciano vpisal v dvorsko knjigo. Nato je posetil ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča v kabinetu zunanjega ministrstva. Ob tej priliki so se pričeli razgovori o vseh vprašanjih, glede katerih se ima do jutri doseči definitiven sporazum.
Razgovori so že dopoldne zavzeli precej časa, popoldne pa so se še nadaljevali. Dr. Stojadinovič priredi nocoj v Gardijskem domu italijanskemu zunanjemu ministru slavnostno večerjo, kateri bo sledil tudi poseben koncert. Ker je danes za katoličane veliki četrtek, bo obsegal koncert zgolj duhovne pesmi. Glasbene točke bodo izvajali beograjska Filharmonija pod vodstvom dirigent Lovra Matačiča, godba garde in člani beograjske opere. Jutri se bodo razgovori nadaljevali. Poleg tega pa se bo grof Ciano odpeljal na Oplenac tn na Avalo. Jutri zvečer namerava odpotovati dalje proti Ankari, kamor je namenjen, da vrne obisk turikemu zunanjemu ministru Ruždi Arasu.
Avdienca pri Nj. Vis. knezu namestniku
Opoldne je bil grof Ciano sprejet v avdi-enci od Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, ki je ostal z zastopnikom Italije v daljšem razgovoru. Pridržal ga je nato na kosilu, ki so se ga poleg kneza Pavla in kne-ginje Olge udeležiH grof Ciano in njegovi spremljevalci ter zastopniki naše vlade.
Službeno poročilo o av$aenci grofa Ciana
Beograd, 25. marca. AA. Nj. Vis. knez namestnik je blagovolil ob 12.30 sprejeti v evdienci italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana. Po avdienci sta Nj- Vis. knez namestnik in kneginja Olga priredila v Belem dvoru na čast grofu Cianu kosilo, ki so se ga udeležili: predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič z gospo, italijanska pooblaščena ministra Di-no Pitti in Butteti, italijanski poslanik v Beogradu Indelli, kabinetni šef grofa Ciana commendatore Gianiuso, osebni tajnik grofa Otona Martin d'.* :etta, prvi tajnik italijanskega poslaništva v Beogradu Mar-chese Capranica z gospo, italijanski vojaški ataše v Beogradu podpolkovnik Quel-ner, tajnik kabineta g. Ciana cav. Franco Belia, predsednik senata dr. Mažuranič, prometni minister dr. Spaho, naš poslanik v Rimu Jovan Dučič, minister dr. Subotič, dvorne dame ga. Djundjerska, Hadžičeva in Lazaričeva, minister dvora Milan Antič z gospo, prvi adjutant Nj. Vel. kralja general Hristič z gospo in maršal dvora Čo-lak-Antič.
Po kosilu je Nj. Vis. knez namestnik izročil njegovi ekscelenci grofu Cianu naše najvišje odlikovanje, red Belega orla 1. stopnje.
t ©f a Ciana
Izjava italijanskega zunanjega ministra o pomenu Sklenjenega sporazuma — Novi predpisi za pouk in uporabo
s&sveašess?« In farvaščane — Izpust slovanskih poli-
tieulla obsojencev
Beograd, 25. marca. M. Predsednik vlade dr. Stojadinovič in italijanski zunanji minister grof Ciano sta nocoj podpisala politični in trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Italijo.
Ob 19. so bili v veliki dvorani zunanjega ministrstva sprejeti novinarji. Sprejema se je udeležilo nad 150 domačih in tujih novinarjev. Predsednik vlade dr. Stojadinovič in italijanski zunanji minister grof Ciajio sta se ob prihodu v dvorano prisrčno pozdravila z njimi.
Ob največji pozornosti je prvi spregovoril italijanski zunanji minister, ki je izjavil med drugim.
Sporazuma, ki sva ga pravkar podpisala s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem in ki bosta še nocoj objavljena, morata biti čitana in tolmačena v istem duhu, v katerem sta sestavljena in sklenjena. Povedal bom popolnoma odkrito, kakšen je duh in kakšni so bili razlogi, ki so nas do-vedli do sklenitve teh sporazumov in kaj pričakuje od njih fašistična italijanska vlada.
Ti sporazumi pomenijo mir in varnost med Italijo in Jugoslavijo, pomenijo, da Jugoslavija in Italija želita pričeti in izvajati politiko dobrega sosedstva, s katero naj se ne samo odklonijo med obema državama vsi vzroki sporov, marveč tudi ustvari jasna in odločna namera, da med seboj pod vsemi okolnostmi ohranita mir.
Še danes boste čitali v besedilu pravne formule, s katerimi je ta namera izražena. Jugoslavija in Italija sta odločeni, da ustvarita novo dobo v svojih političnih od-nošajlh in da ustvarita zaupno sodelovanje med obema državama, tako kakor sta to v glavnih obrisih očrtala že pokojni Nikola Pašič in Mussolini na svoiem prvem rimskem sestanku. Ti odnošaji naj bodo takšni, da bodo odgovarjali skupnim Interesom obeh držav, potrebam njunega zemljepisnega položaja in globokim živ-lienskim zvezam, ki obstojajo med jugoslovanskim in italiinnskfm gospodarstvom.
Vse to želimo ustvariti s tema sporazumoma. Ona predstavliata torej osnovo na kateri bosta naši dve državi izgradili odnošale dobrega sosedstva, za katere želimo. da bi bili vedno boli iskreni in pristni. Prepričan sem, da sem vam v tem pogledu orisal tudi nazore in želje jugoslovenske vlade. To, kar hočemo odsfcan?M,
I je predvsem vsak vir nezaupanja, a to kar želimo ustvariti, je trajno prijatelj-i stvo med obema državama.
Vpliv sporazuma i na našo manjšino v Italiji
; Prepričan sem, da bo imelo to tudi naj-| povoljnejše posledice za obmejno prebl-j valstvo obeh držav, ki bo v najkrajšem ča-| su občutilo povoljni učinek sporazuma, sklenjenega med Italijo in Jugoslavijo.
S svoje strani sem obvestil vašega predsednika vlade tudi o povoljnih navodilih, ki so jih izdale danes merodajne italijanske oblasti in ki se nanašajo na pouk in uporabo srbsko-hrvatsko-slovenskega jezika in tudi na uporabo tega jezika pri bogoslužju.
Odnošaji do sosedov
Pri pogajanjih ter sklepanju teh sporazumov pa nismo imeli v vidu samo koristi naših dveh držav. Nasprotno v enaki meri smo želeli doprinesti stvaren in neposreden prispevek za varnost Evrope, v. prvi vrsti v pogledu jadranskega bazena in naših sosednih držav, s katerimi nas družijo najtesnejše vezi. Fašistična vlada je globoko prepričana, da je bilo za zagotovitev dolge dobe miru, dela in obnove, ki je Evropi absolutno potrebna, predvsem neobhodno potrebno, da se naši državi, ki imata skupne meje, medsebojno sporazumeta ter uredita medsebojne odnošaje zaupanja In varnosti in da si prizadevata odstraniti vsak vzrok konfliktov, ustvarjajoč stvaren položaj zaupanja tn sodelovanja. Skupnost narodov in vseh Clovečanskih ustanov nam nalagata predvsem dolžnosti do sosedov in predvsem je potrebno, da živimo v miru s svojimi najbližnimi.
Fašistična vlada je prepričana, da bo razvoj dobrih in prisrčnih odnoSajev med Jugoslavijo in Italijo koristen za vso Evropo in da sta Jugoslavija in Italija doprinesli k temu cilju s tem, da sta na praktičen in konkreten način pripomogli k reševanlu problemov evropskega miru in stvarnosti.
Srečen sem, da sta se v tej nameri srečali volji naših dveh vlad in da mi je bilo danes dano. da v tem cilju stvarno in uspešno sodelujem z vašim odličnim predsednikom vlad-> dr. Stojadinovičem, 8 ka«
f
terim sem pri tej priliki sklenil tudi osebno prijateljstvo.
Jugoslavija in Italija sta že danes na potu politike dobrega sosedstva in sodelovanja. Na to pot gremo s prepričanjem in zaupanjem, ter sem globoko uverjen, da bodo ta naš korak z zadovoljstvom sprejeli vsi, ki iskreno in resnično žele mir v Evropi.
Prepričani pa smo tudi, da bodo naši sklepi in naši sporazumi povoljno vplivali tudi na druge narode kot zgled dobre volje, realizma in onega duha vzajemnega razumevanja in solidarnosti, ki je omogočil sporazum med Jugoslavijo in Italijo ter dovedel do medsebojnih odnošajev glede katerih želimo, da bi bili trajni in solidni«.
Vsi slovanski politični obsojenci izpuščeni
Grof Ciano je nato s posebnim zadovoljstvom sporočil novinarjem, da je pravkar prejel od predsednika italijanske vlade Mussolinija brzojavko, s katero ga obvešča, da so bili danes v proslavo sklenitve in podpisa sporazuma med Italijo in Jugoslavijo izpuščeni iz zaporov in internacije vsi politični jetniki slovanskega porekla, v kolikor niso bili že prej deležni amnestije ob priliki radostnega dogodka v kraljevski rodbini. Od danes naprej ni v zaporih in konfinaciji nobenega političnega jetnika jugoslovenske narodnosti.
Stojadinovič o sporazumu
»Sporazum ni naperjen proti nikomur" — „Pričetek nove strani v naši zgodovini" — „Vsa stara prijatelj' stva ostanejo" » »Spoštovanje medsebojnih mej"
Za grofom Cianom je spregovoril novinarjem dr. Milan Stojadinovič. Rekel je:
Culi ste, kar vam je povedal g. zunanji minister Ciano. Jaz se popolnoma pridružujem tem izvajanjem. Pri svojih današnjih razgovorih smo določili tekrt posebnega političnega in posebnega gospodarskega sporazuma. Ta dva sporazuma se med seboj izpopolnjujeta. Politični sjiora-7.um naj pomeni pričetek nove, boljše strani naše zgodovine. S tem sporazumom se postavljajo naši odnošaji na novo osnovo in so ustvarja podlaga za iskreno prijateljstvo med obema sosednima narodoma. To, kar daje našemu sporazumu posebno etično vrednost, je dejstvo, da ni naperjen proti nikomur. On je orodje miru med sosedoma in miroljubnega sodelovanja med obema prijateljskima narodoma. On ustvarja novo obzorje, ne da bi pri tem zadeval v nate stara tra-dirioi-aJr. prijateljstva, kakor tudi ne naše obstoječe mednarodne obveznosti. Prav tako tudi ne povzroča nikake škode našim obveznostim na osnovi pakta Društva narodov. Razen tega so v njem ponovljene obveznosti iz Briand - Kelloggovega pakta, po katerem vojna ali sila nista dopuščeni za dosego nacionalnih interesov.
Naš današnji sporazum temelji na spoštovanju naših vzajemnih mej, na kopnem in na morju. Jaz sem enako kakor g. minister Ciano prepričan, da bo ta sporazum ugodno učinkoval na vsa vprašanja, ki se posebej tičejo prebivalstva na obeh straneh naših mej, na kopnem in na morju. S tem sporazumom se ustvarja atmosfera, v kateri se bodo mogla tudi vsa tehnična in manjša vprašanja povoljno urediti. Končno, kar ni baš najmanjšega pomena, ima
odstraniti medsebojno nezaupanje, ki se je žal od časa do časa pojavljalo tako v Jugoslaviji kakor v Italiji in ki se je na različne načine manifestiralo.
Glede na obseg in pomen medsebojnih trgovinskih zvez v preteklosti, kakor tudi glede na možnost razvoja v bodočnosti, mora biti gospodarskemu momentu v našem danaž jem sporazumu posvečena še posebna pozornost. Zato je bil sklenjen tudi poseben sporazum, ki ureja gospodarske odnošaje na naslednji osnovi:
1.	Poglobitev in razširjenje že obstoječih trgovinskih zvez izven okvira veljavnih trgovinskih pogodb. To razširjenje se ima doseči predvsem s povečanjem izvoznih kontingentov, izenačenjem konkurenčnlih osrov, z novimi medsebojnimi ugodnostmi itd.
2.	Ustanovitev posebnega organa za izvajanje. vsega tega gospodarskega programa, predvsem s kontrolo nad izvajanjem pogodbenih določb, ki naj bi io izvajal stalni gospodarski odbor.
Na ta način so medsebojnim gospodarskim odnošajem postavljeni določeni smotri in določene meje v svrho ponolnega izkoriščanja vseh gospodaiskih možnosti, a njih nadaljno izgraditev zavarovana s kontingenti.
Ne mor»m za^itlčatv. VoHkžno je. moje zadovoljstvo, da sem imel oriliko aele pozdraviti g. zunanjega ministra grofa dana kot draeega ^osta. nego s tem naiodličnej-šim zastopnikom Mussoiinijeve Italije tudi sodelovati. Sporazum, ki sva ga podpisala, bo služil, kakor sem prepričan, tako v korist Italije, kakor Jugoslavije, pa ne le njima nego tudi vsem onim. ki streme po miru v tem delu sveta.
nrs
odb&
Pogodba ima obliko dopolnila k že sklenjenim pogodbam — Povečanje obojestranskih kontingentov
Beograd, 25. marca, p. Nocoj sta bili objavljeni besedili političnega in gospodarskega sporazuma med našo državo in Italijo, ki sta bila nocoj sklenjena.
Gospodarski sporazum se glasi:
Dopolnilni sporazum k pogodbi o trgovini in plovbi z dne 14. julija 1924 in k dopolnilnim sporazumom z dne 25. aprila 1931 in z dne 26. septembra 1936, o razširjenju obstoječih trgovinskih izmenjav in razvijanju gospodarskih odnošajev med Jugoslavijo in Italije.
Kraljevi namestniki v imenu Nj. Vel. kralja Jugoslavije ter Nj. Vel. kralj Italije in cesar Etiopije so se v svrho, da dajo nove pobude svojim obstoječim trgovinskim odnošajem; da učvrstijo in razširijo sedanjo trgovinsko izmenjavo na osnovi ravnotežja; da zagotove pravilnejše in primernejše postopanje v zgoraj omenjene svrhe; da omogočijo kontrolo nad izvajanjem odredb, določenim v te svrhe, in da prouče pogoje za širše gospodarsko sodelovanje,
odločili skleniti sporazum in so določili v to svrho za svoja pooblaščenca: kraljevi namestniki v imenu Nj. VeL kralja Jugoslavije, Nj. ekscelenco dr. Milana Stojadinoviča, svojega predsednika kr. vlade in zunanjega ministra, Nj. Vel. kralj Italije in cesar Etiopije pa Nj. ekscelenco grofa Ga-leazza Ciana di Cortelazzo, svojega zunanjega ministra, ki sta se, ko sta izmenjala svoja polnomočja in ju spoznala za dobra ta sestavljena v predpisani obliki, sporazumela v tehle odredbah:
§ 1. Italija prizna Jugoslaviji dopolnilne kontingente izven kontingentov, predvidenih in določenih v sporazumih, ki so bili sklenjeni pred sedanjim. Ti kontingenti bodo naknadno določeni v svrho, da se olajša izkoriščanje kontingentov. Glede uvoznih dovoljenj bodo pristojne oblasti obeh držav sodelovale v obliki in na način, ki ju ima določiti stalni jugoslovenski-italijanski odbor, predviden v členu 4. tega sporazuma.
§ 2. Jugoslavija prizna Italiji plačila v kliringu za določene specialne proizvode katerih količina in vrednost se ima posebej določiti in za katere se za zdaj zahteva plačilo t devizah.	i
§ 3. Visoki pogodbeni stranki se obvezujeta, da bosta ena drugi priznavali ena. kost v postopanju izven onega, kar izhaja iz normalnega izvajanja kvazule o naj. večjih ugodnostih, ki je osnova vseh njunih gospodarjih odnošajev, tako da e« ne bo pojavilo nikakor razlikovanje v škodo ene ali druge izmed ebeh držav, v odnosu napram katerikoli tretji državi in napram kateremu proizvodu. Vzpostavitev te enakosti, določitev njenega obsega in njenega odnosa napram carinskim reži. mo, določite proizvodov, na katere se ima nanašati, in držav, napram katerim se ima izvajati, bo izvedel stalni jugoslo-vensko-italijaniko gospodarski odbor.
§ 4. Visoki pogodbeni stran h.i soglašata v tem, da se najkasneje v meecu dni po uveljavljanju tega sporazuma sestavi staL ni jugoslovensko-itaiijanski gospodarski odbor, predviden v protokolu dopolnilnega sporazuma z dne 25. aprila 1932. leta. Razen nalog, označenih v omenjenem pro. tokolu, se bo imel odbor baviti s kontrolo nad izvajanjem posameznih pogodbenih določb in stalnim iskanjem zboljšanja medsebojne trgovine in. razširjenja gospodarskega sodelovanja med obema državama. Ta odbor se ima sestati vsaj enkrat na leto. Prvi sestanek bo v roku treh mesecev po uveljavljenju tega sporazuma.
število članov tega odfbora bosta določiti po skupnem sporazumu vladi obeh držav. Ni pa nujno, da morajo vsi člani .delovati na sestankih odbora, ker je lahko njihova prisotnost odvisna od značaja predmetov, o katerih se ima na do* tičnih sestankih razpravljati.
§ 5. Ta dopolnilni sporazum ustvarja samo preliminarno osnovo za širše gospodarsko sodelovanje, ki pa lahko dobi ob. liko ožjega regionalnega sporazuma. Stalni odbor bo imel nalogo proučevati osnovne smernice, odnošaje in obseg ta-: kega ožjega sporazuma.
§ 6. Trajanje tega sporazuma je vezano na trajanje političnega sporazuma, podpisanega na današnji dan,
§ 7. Ta sporazum bo ratificiran in uveljavljen onega dne, ko se bodo izmenjali ratifikacijski instrumenti. Ta izmentfava se bo izvršila v Beogradu, čim prej bo
mogoče. V potrditev vsega tega sta ime. novana pooblaščenca podpisala ta sporazum.
Sestavljeno v Beogradu, 25. marca leta
1937 v dveh prtmerfli, tamert katerih ja
bil po eden izročen vsaki izmed visokih pogodbenih strank.
Politična pogodba
Jamstvo skupnih in jadranskih mej — Obveza medse-bojne nevtralnosti - Protiteroristična klavzula
Uvod k politični pogodbi je enak uvodu h gospodarskemu sporazumu. Pogodba sa-pa se glasi:
§ 1. Visoki pogodbeni stranki se zavezujeta, da bosta spoštovali svoje skupne meje na kopnem kakor tudi pomorske meje obeli držav na Jadranu in da bo v primeru, če bi bila ena izmed njiju neizzvano napadena od ene ali več sil, druga stranka opustila sleherno akcijo, ki bi lahko koristila napadalcu.
§ 2. Za primer mednarodne komplikacije in če se visoki pogodbeni stranki sporazumeta o tem, da so njuni skupni interesi ogroženi ali da bi mogli biti ogroženi, se zavežeta, da se bosta dogovorili o ukrepih, ki jih bosta podvzeli za njihovo očuvanje.
§ 3. Visoki pogodbeni stranki ponovno potrjujeta svojo voljo, da v svojih medsebojnih odnošajih ne bosta segli po vojni kot instrumentu svoje nacionalne politike in da bosta vse spore m nesoglasja, ki bi nastala med njima, uredili z mirnimi sredstvi.
§ 4. Visoki pogodbeni stranki se obvezujeta, da na svojih ozemljih ne bosta ne trpeli niti na kakršenkoli način podpirali kakršnekoli aktivnosti, ki bi bila naperjena proti teritorialni integralnosti ali obstoječemu redu druge pogodbene stranke ali ki bi bila takega značaja, da bi škodila
prijateljskim odnošajem med obema državama.
§ 5. Da bi se dala obstoječim trgovinskim odnošajem med obema državama nova pobuda v skladu s prijateljskim odnošajem, določenim med njunima obema državama sta se visoki pogodbeni stranki sporazumeli, da ojačita in razširita svojo sedanjo medsebojno trgovino ter da proučita pogoje za obilnejše gospodarsko sodelovanje. V to svrho bodo v najkrajšem roku sklenjeni specialni sporazumi.
§ 6. Visoki pogodbeni stranki sta se sporazumeli, da se v tem sporazumu nič ne bo smatralo za nasprotno obstoječim mednarodnim obveznostim, ki so v ostalem javne.
§ 7. Ta sporazum bo trajal 5 let. Bazen
v primeru odpovedi šest mesecev pred potekom se bo avtomatično podaljševal od leta do leta.
§ 8. Ta sporazum bo ratificiran. Stopil bo v veljavo onega dne, ko se bodo izmenjali ratifikacijski instrumenti. Izmenjava se bo izvršila v Beogradu čimprej mogoče, V potrditev vsega tega sta pooblaščenca podpisala ta sporazum.
Sestavljeno v Beogradu, dne 25. marca 1937 leta v dveh primerih, izmed katerih je bil po eden izročen vsaki izmed obeh visokih pogodbenih strank.
Odmevi v svetu
V Italiji
Rim, 25. marca. br. Nocojšnji listi objavljajo sklenitev sporazuma z Jugoslavijo pod celostranskimi naslovi ter so opremili svoja poročila s slikami Mussoli-nija, grofa Ciana in dr. Stojadinoviča. Listi naglašajo, da pomeni ta sporazum pri-četek nove dobe ne samo za odnošaje med Italijo in Jugoslavijo, nego tudi za vso Srednjo Evropo. Končno sta se sporazumela dva naroda, ki ju vežejo ne samo skupni politični interesi, osredotočeni na učvrstitev miru, marveč tudi skupni gospodarski interesi. Malo je držav, ki bi se v gospodarskem pogledu medsebojno tako izpopolnjevali, kakor baš obe jadranski sosedi. Po mnenju »Giornala d' Italia« predstavlja ta sporazum uvod v politično in gospodarsko konsolidacijo Podunavia in Balkana.
V Nemčiji
Berlin, 25. marca. AA. Berlinski politični krogi kažejo veliko zadovoljstvo nad zbližan jem med Italijo in Jugoslavijo. DNB navaja več odstavkov iz članka »Vremena«, kj pravi, da sprejema Beograd italijanskega zunanjega ministra z iskrenim veseljem. V drugem poročilu menj, da bo sporazum med Italijo in Jugoslavijo po duhu in vsebini najbolj podoben britansko^italijanskemu gentlemenskemu dogovoru na enj strani in poiisko-nemškemu paktu na drugi strani. Ta nova pogodba se ne sme smatrati kot kakšen preobrat v jugoslovenskj zunanji politiki, ker se ne dotika dosedanjih političnih zvez Jugoslavije ali Italije.
V	Angliji
London, 25. marca. br. Vest o sklenitvi in podpisu političnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo je bila nocoj sprejeta v londonskih političnih krogih z velikim zadovoljstvom. »Times« posveča temu dogodku uvodnik, v katerem čestita Jugoslaviji in Italiji k sporazumu, ki bo mnogo doprinesel h konsolidaciji miru v srednji Evropi. Ta sporazum je docela v skladu s politiko Anglije na Sredozemskem morju in bo služil le v dopolnitev m podkrepitev džentlmenskega sporazuma med Anglijo in Italijo,
V	Franciji
Pariz, 25. marca. p. Francoski politični krogi, kakor tudi listi slej ko prej z veliko napetosjo zasledujejo razvoj zbližanja med Italijo in Jugoslavijo. Glasilo francoskega ministrskega predsednika »Popu-laire« pravi med drugim: »Sporazum med Italijo iin Jugoslavijo ne nasprotuje fran-coskim težnjam, že pokojni Briand je bil za to, da se Rim siporazuime z Beogradom,
Francosko zunanje ministrstvo je danes izdalo uradni komunike, v katerem pravi, da je bilo vznemirjenje enega dela francoskega tiska zaradi napovedi o sklenitvi italijansko-jugoslovenskega pakta povsem neosnovano. Jugoslovenska vlada, pravi komunike, je stalno informirala francosko vlado o podrobnosti svojih razgovorov z italijansko vlado. Nikjer ni razloga, da bi se dvomilo o zvestobi Jugoslavije napram Društvu narodov ter njenim zaveznikom Franciji, Mal1' sntanti in Balkanski zvezd.
Praški sestanek
PoiBofeo soglasje med državami Male antante o vseh problemih mednarodne politike
Praga, 25. marca. br. Rumunski min.
predsednik dr. Tatarescu, ki je v ponede-ljeK prišel v Prago, kjer je imel razgovore s predsednikom vlade dr. Hodžo in z zunanjim ministrom dr. Krofto, je danes odpotoval v spremstvu vojnega ministra Mahnika v Brno. Dr. Hodža je svojega gosta spremljal do Pardubic, kjer sta se prisrčno poslovila.
O razgovorih, ki so se vršili o priliki Tatarescovega bivanja v Pragi, je bil danes objavljen naslednji komunike:
V sredo, 24. t. m. so bila končana posvetovanja predsednika rumunske vlade dr. Tataresca s predsednikom češkoslovaške vlade dr. Hodžo, katerih se je udeleževal tudi češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta. Poleg splošnih političnih problemov so obravnavali zlasti vprašanja, ki se tičejo razširjenja in poglobitve medsebojnih gospodarskih odnošajev. V tem pogledu je bil dosežen sporazum, ki se nanaša na najvažnejša produkcijska področja obeh držav. Sklenjen je bil tudi podroben dogovor glede načina plačila češkoslovaških dobav za romunsko vojsko. Predsednika ob^h vlad sta z zadovoljstvom ugoto-
vila ugoden gospodarski razvoj obeh držav in napredujoče medsebojno gospodarsko sodelovanje, ki se mu poleg tesnega političnega sodelovanja v okviru Male antante pridružujejo tudi odkritosrčne simpatije vseh slojev obeh narodov. Ugotovila sta, da napreduje razvoj obeh držav sporedno v okviru Male antante ter da vlada med obema državama popolno soglasje tako v pogledu njunih stremljenj kakor njunih ciljev.
Prav tako sta mogla ugotoviti prisrčne odnošaje obeh držav do Jugoslavije, s katero obstoja popolno soglasje o vseh problemih mednarodne politike. V pogajanjih za zbližanje med Jugoslavijo in Italijo vidita Rumunija in Češkoslovaška dragocen prispevek za konsolidacijo razmer v srednji Evropi, torej na interesnem področju celotne Male antante, ki je že ponovno na-glasila svojo željo po sodelovanju vseh po-dunavskih držav.
Predsednika obeh vlad sta pri tej priliki tudi potrdila, da Mala antanta slej ko prej najodločneje odklanja povratek Habs-buržanov na avstrijski prestol.
nadzorstva
Celotni načrt kontrole nad španskimi mejami fr' uveljavljen morda šele čez 14 dni
London, 25. marca. br. Po prvotnem načrtu bi morala stopiti jutri v veljavo mednarodna kontrola na španskih m-ejab. in v španskih vodah, v zadnjem trenutku pa bo nas-tale nove težave, tako da so morali uveljavljanje odnosno izvajanje mednarodne kontrole znova odgoditi. KakoT vse kaže. ni računati s tem, da b; se začela kontrola izvajati še ta mesec, marveč šele sredi aprila. čo ne bodo med tem nastali, kar ni izključeno še novi zapletljaji.
Pododbor ki ima nalogo določiti še poslednje tehnične podrobnosti glede razdelitve posameznih con. je imel snoči sejo. na kateri bi morali odobriti tozadevne predloge tehnične komisij preden pa so začel; o te<m razpravljati. ie predlagaj ruski poslanik Majski, na- se imenuje posebna komisija ki naj prei prouči ali je res v Španiji 60.000 mož rejrularne italijanske vojske. Če ie to res. predstavlja to kršitev ne sa-mo dogovora o ne vmeša vanju. marveč tudi pakta Društva narodov. Ni moeoče prej sklepati o kontroli in dopustit} da sodeluje pri tei kontroli tudi Italija 5e na tako očiten način krši sklenjene dosrovore
Predsednik odbora lord Plymouth je sku-
šal pregovoriti poslanika Ma skega, naj gvoi predlog umakne, kar pa je odklonil.
Italijanski poslanik Grand; ie nato izjavil, da predstavlja ta predlo? izzivanje na katerega bo fašistična Italija primerno odgovorila.
Nemški poslanik Ribbenbrop je pri trdni svojemiu italijanskemu tovarišu in nagflasil, da gre samo za nov komunistični propar gandni manever. Rusija hoče tudi odbor za nevm&šavanje zlorabiti za komunistično propagando.
Predsednik odbora ie nato predlagal, narfj se ruski predlog ne sprejme v uradni komunike. Temiu pa sta se protivila zastopnika Italije in Nemčije, ki sta nasprotno zahtevala, nai se ruski predlosr objavi, da bo mogla svetovna javnost vide ti, kako Rusija neprestano izziva nove konflikte in seje razdor med narodi. Predsednik je nato zaključil sejo z izjavo, da bo rusfe predlog prouči'1 pristojni pododbor
Beležke
»Delavska politika" o hrvatskem vprašanju
Mariborsko socialistično glasilo razpravlja v uvodniku o hrvatski diskusiji v senatu. Med drugim pravi:
»Razumljivo je, da se je morala naša nova država urediti po enotni ustavi, enotni zakonodaji. S tem je pa obenem rečeno, da se tudi vsi deli države gospodarsko, politično in socialno enako obravnavajo. Nihče ni nikdar zahteval, če je pameten, posebnih privilegijev za ta ali oni del države, pač pa enakopravnost v vsakem oziru... Ne gre za dr. Mačka. Gre bolj za demokratičen sporazum med političnim prebivalstvom države, za sporazum enakopravnosti v zgoraj omenjenem smislu. V državi imamo 5 ali 6 ozemelj, ki so prej pripadala raznim državnim tvorbam in imajo svojo zgodovino, svojo kulturno stopnjo. Te je treba spraviti v sklad s celoto, toda ne z nasiljem, ampak po poti razvoja, po poti najliberalnejše demokracije, v kateri se bodo čutili vsi deli domače. Niti trenutek ne dvomimo- da bi se po tem potu ne dalo rešiti tudi takozvano hrvatsko vprašanje, ki bistveno ni prav nič drugega, kakor slovensko, vojvodinsko, črnogorsko ali macedonsko.«
Socialisti in starostno zavarovanje delavstva
Zadnja »Delavska politika« objavlja glavne določbe uredbe o starostnem zavarovanju delavstva. V svojem komentarju pravi, da uredba delavstva ne bo mogla zadovoljiti. Predvsem je starostna meja previsoko odmerjena, ker je lc malo delavcev, ki dožive 70 let. Do invalidske rente bo težko priti, kakor kažejo izkušnje iz dosedanje prakse delavskega zavarovanja. Tudi karenčna doba 4 let za invalidsko in 10 let za starostno rento je po mnenju lista predolga,
»Delavska po!itika«ip prihaja do zaključka, da bo »starostno zavarovanje težko izhajalo. ako ne bo imelo drugih dohodkov, razen prispevkov delavcev in delodajalcev. Za starostno zavarovanje prispevaj država!«
Nov našički proces
Kasačijsko sodišče v Zagrebu je, ko je razpravljalo o pritožbah v našičkem procesu. odredilo, naj se razprava obnovi o nekaterih delih, kj 6o jih bili obtožani glavni akterji slovite nasičke afere. Za ponovno razpravo je bilo določeno okrožno 60<iišče v Zagrebu. Zagovarjati se bodo morali skoro vsi glavni obtoženci iz prvega našičkega procesa, med njimi oba Schl^s-ngerja, Solir, Gutmann, dr. Bratanjč itd. Inkriminirana dejanja se v glavnem nanašajo na uničevanje uradnih dokumentov ter na podkupovanje uradnih oseb. Razpravi ee bo začela 19. aprila in bo po dosedanjih dispozicijah trajala kakjh 14 dni.
Centralizem PAB
V četrtkovem »Hrvatskem dnevniku« či-tamo pod gornjim naslovom:
>Na glavni skupščini Privilegirane agrarne banke je bil pri dopolnilnih volit- ; vah izvoljen v upravni odbor samo en Hrvat. Razen njega sta v odboru že od poprej Anton pl. Mihalovich m grof Miroslav Kulmer. PAB ima danes izjemen položaj zaradi likvidacije kmečkih dolgov. Zato tudi hrvaškemu kmetu ni vseeno, kdo je v vodstvu te banke. Veleposestnika Mihalovich in Kulmer bi naj bila nekaka predstavnika hrvatskega kmeta in zaščitnika njegovih interesov! Poleg njiju so v upravnem odboru po veliki večini ljudje, ki imajo še mnogo manj zvez z interesi hrvatskega kmeta, kakor ta dvojica. V vodstvu PAB niso zastopani oni kmetje, ki so danes privezani na to banko s 500 milijoni dinarjev. V banki velja centralističen sistem poslovanja in uprave. Zadnja glavna skupščina ni prožila dokaza, da se bo ta sistem spremenil.«
Radičevci in Srankovci
O trenjih v taboru dT. Mačka piše tudi »Seljački pokret«, glasrilo ministra brez portfelja Voje Djordjeviča. Takole pravi:
»Hrvatski fašisti (franikovci) ne skrivajo svojega nezadovoljstva z vodstvom hrvatskega kmečkega potkreta glede metod in glede končnega cilja. V kolikor bosta hrvatski kmečki pokret, odnosno HSS realneje gledala na sporno vprašanje, v toliko bodo naraščali znaki fašističnega odpora. Gotovo pa je, da bo vodstvo hrvatskega kmečkega pokreta znalo preprečiti odločilen vpliv fašizma na hrvatske ljudske množice. Da je ta vpliv vendar že znaten, se vidi iz izjav uglednih članov vodstva, ki pri vsaki priliki naglašajo, da za fašizem ni mesta v hrvatskem narodu.«
»Samouprava" o naših odnošajih z Rusijo
»Samouprava«, glavno glasilo JRZ, komentira v uvodniku izjave g. dr. Stojadinoviča med zunanjepolitično debato v senatu. Med drugim pravi:
»Kar se tiče Rusije, se nikdo v naši državi ni odrekel čustvu slovanske solidarnosti Toda danes se postavlja vprašanje, ali sovjetska Rusija more m hoče zmanjšati svojo aktivnost in svojo škodljivo propagando, ali pa še vedno sanja o svetovni revoluciji. Na žalost ne vemo, kje je resnica v zvezi s tem vprašanjem. Nikake garancije nimamo, da je Moskva opustila svoj načrt o svetovnem požaru. Nasprotno. mi smo celo prepričani, da bo subver-zivna akcija Kominterne vedno večja in nevarnejša. Ako k temu dodamo še dejstvo, da bi od obnovitve odnošajev z Rusijo ne mogli pričakovati nikakih gospodarskih koristi, potem je stališče opozicije v tem problemu zares površno ali pa de-magoSko zlonamerno.«
Naše zadružništvo in naša kmetijska služba
Iz govora Ivana Puclja pri razpravi o proračunu kmetijskega ministrstva
Sklicanje sveta DN
Ženeva, 25. marca. g. Na pobudo angleške vlade bo plenarna seja sveta Društva narodov sklicana 26. maja ob U. dopoldne. ,
Važna posvetovanja pri Horthy]u
Budimpešta, 25. marca. b. Državna regent Horthy ie spreiel včeraj v daljši avdienci ! najprej ministrskega predsednika Daranyijn s katerim se je razgovarjal o V6eh perečih notranjih in zunanjepolitičnih vprašanjih nato pa še finančnega ministra Fabinyja ter zunanjega ministra Kanvo. S Kanvo je ost-aJ v dolgem razgovoru, tekom kateresra ga ie zunantf minister informiral o vseh perečih zunanjepolitičnih vprašanjih v zvezi z no- . vim; akcijami v podonavskem bazenu. i
Pri debati o proračunu ministrstva za kmetijstvo je na nočni seji senata dne 24. t. m. govoril v imenu kluiba JNS senator g. Ivan Puce-j. Podvrgel je ostri kritiki delovanje v tem resam, dasi je ministru samemu priznal brez pridržka pošteno in dobro voljo ter smisel za potrebe kmetskega stanu.
Uvodoma se je govornik najprej dotaknil pisanja »Slovenca«, ki je poročal, kako je senator Kotur odgovarjal na go. vormikova izvajanja v debati o proračunu ministrstva notranjih zadev. V reviiei pa sen. Pucelj na dotični seji sploh ni govoril in je potemtakem tudi odgovor dr. Kotura izmišljen. Senator dr. Kotur bo, kolikor so mu povedali, pač mnogo razpravljal o prilikah v Sloveniji. Toda z njim ne bo polemiziral, kajti dr. Kotur ve o tem predmetu ravno toliko, kolikor o Afganistanu ali o Madagaskarju. Ker se je dT. Kotur obračunaval s svojo nekdanjo stranko, zlasti pa s svojim bivšim klubom, se govornik nadeja, da je dr. Kotur pri tem obračunavanju uredil tudi svoje račune s klubovo blagajno.
Zadružništvo in politika ministra dr. Korošca
Nato je g. Pucelj obširno razpravljal o stanju slovenskega zadružništva. Oče srbskega zadružništva je Mihajlo Avra-movič, pri nas pa sta že davno pred njim brata Vošnjaka ustanavljala kreditne zadruge. To je bilo leta 1872. in 1873. Deset let kasneje je Mihael Vošnjak ustanovil v Celju prvo zadružno zvezo, gele za tema dvema je pirišel dr. Krek. Dočim pa je bil Vošnjakov in Avramovičev zadružni pokret naroden in socialen, so Krekove zadruge imele predvsem strankarski cilj. Strankarsko izkoriščanje zadrug pa je za to lepo idejo velika škoda in zlo. Zlato Je naše zadružništvo tudi prišlo tako daleč, kakor je danes. Jaz sem kot politik vedno odklanjal, da prevzamem kako mesto v upravi zadrug. ker sem mnenja, da moramo politiki prepuščati taka mesta nepolitičnim osebam.
Kmetje dolžniki in kmetje vlagatelji
Zadružništvo je tako važna panoga našega gospodarstva, da ga ministrstvo mo-ra resno upoštevati, že zato, ker je 9O«/0 zadrugarjev — kmetov. Kreditno zadružništvo je pri nas ubuo oderuštvo. Zdaj pa se dogaja, da so kreditne zadruge uničene zaradi uredbe o kmečkih dolgovih. Kre. ditne zadruge v Sloveniji nimajo namreč samo dolžnikov, marveč tudd vložnike. Dolžniki bodo odplačevali svoje dolgove 12 let. Ali naj tudi vložniki čaKajo na svoj denar 12 let? Njihove vloge znašajo 1411 milijonov. Zakaj se ni našel za kreditne zadruge drugi, boljši način? Temu je vzrok popolno nepoznanje stvari ali pa še kaj hujšega. Tretjega ni. Toda zadruge je treba rešiti.
Medklici g. Smodeja
Senator Smodej: »Mi na tem že davno delamo«.
Pucelj: Saj to ravno trdim, da ste vse to, proti čemur se pritožujem, napravili vi.
Smodej: Vi niste imeli korajže, da bi rešili kmetsko vprašanje. Ce bi bilo to lahko, hi bili vi to že davno izvedli.
Pucelj: Kmetijska kriza je bila 1. 1932 na vrhuncu. Prisiljeni smo bili ustaviti eksekucije kmečkih domov. G. Smodej pa pravi, da nismo imeli korajže. Ne, za take stvari, kakršne delate vi, je res nismo imeli, vi pa ste jo imeli, in zato je naše zadružništvo prišlo v tak položaj. Mi smo bili toliko vestni, da tega vprašanja niamo reševali z naglico in površnostjo, osobito ne tedaj, ko je bila kriza na vrhuncu. V ostalem pa, gospod Franci, jaz že tri leta ne nosim odgovornosti za ureditev tega vprašanja. Po receptu g. predsednika vlade dr. Stojadinoviča in g. notranjega ministra dr. Korošca bi jaz od sebe lahko odvrnil sploh vsako odgovornost, kakCT jo je odvrnil od sebe g. dr. Stojadinovič za vlado g. Jevtiča, dasi js sodeloval na njegovih volilnih shodih, in kakor g. Korošec odklanja odgovornost za ona leta diktatorske vlade, ko je bil sam njen član.
Smodej: »Korošec je bil v konfinaciji. To je cinizem«.
pa.nja.ni-n; »Vi pa ste sedeli v presbiro-
ju«.
Smodej: »Jaz sem tam delal v kor-ist države in naroda, mnogo zla sem preprečil«.
Pucelj: »Prosim g. predsednik, da mi čas Smodejevih medklicev ne štejete v govor. Jaz sem tovarišu Smodeju hvaležen za njegove medklice; pri njih se nekoliko spočijem, cbenem pa mu dajem priliko, da nekoliko izpopolni svojo kvalifikacijo za poročevalca večine.
Vsa zbornica se smece. Glasovi: Imejte usmiljenje ž njim.
Pucelj; »Kaj pa hočem? Saj ne morem pripraviti Smodeja, da bi bil duhovit vsaj
v medklicih«.
Senator Pucelj je dalje pozval kmetijskega ministra, naj stori ninjme korake za rešitev zadružništva. Revizija uredbe o kmečkih dolgovih je neobhodno potrebna. Zadruge morajo priti do denarja. Sedanjo ureditev obsoja vse in tudi klerikalna zadružna zveza je slovesno proglasila, da je nesračna. Njeno mnenje je povsem drugačno nego mnenje g. Smodeija.
Razmestitve veterinarjev
Kmetijski oddelek pri banski upravi v Ljubljani je bil naravnost razgnan. Nikogar niso pustili na svojem mestu, če niso imeli usposobljenih, so namestili ljudi brez kvalifikacije . Vi poznate te razgnane strokovnjake. N. pr. Zidanška, ki je vrhu vsega še veren in pobožen človek. Tako temeljito eo razgnali, kmetijske strokovnjake, da tri mesece niso imeli niti predavatelja za ra« dio. Ista je s ereskinij reierenti. Ko je kle-rikalizem zavladaj v Sloveniji, je usoda zadela tudj veterinarje. Zivinozdravnikov je bilo v Sloveniji 26, od teh so jih 13 preme stili. Iz Kamnika je moral iti veterinar Rauter na Krk, da bo tam lečil morske ribe. Goijac iz Škofje Loke je moral celo v
Dolnji Lapac, tretji v Bosanski Petrova^
četrtj v Bugojno, ostali v Gračanico, v Preko, v Konjic, v Stolae, v Sarajevo, na Cetinje.
Vsi eo izvrstni strokovnjaki jn tudi pristaši JRZ so se zanje zavzeli. Zaman!
Smcdej: »Kako pa ste vi delali?«
Pucelj: »Ugotavljam, da mi nismo premestili niti enega veterinarja. Zdaj bom pa skusil ganili srce g. Smodeju. Spominjam ga Rautarja, ki je Korošec jn ki si je kor maj rešil življenje z begom v Jugoslavijo. Bil je narodni delavec na Koroškem. Tuda g. Smodej je bil narod-ni delavec. Vse, kar lahko rečemo, lepega o njem, je iz te dobe.
Glasovi z levice g. Smodeju: Vidite, kako vas hvali.
Smodej: Ne potrebujem njegove hvale.
Pucelj: G. Smodej ve dobro, da sem bS jaz zadnji Jugoslovan, ki je obiskal pokojnega Grafenaueria.
Smodej: To je bil eden izmed mojih naj-boljilh prijateljev, vi pa na žalost nisie.
Glas z levice: Toda ko je bil v težkem položaju, niste zanj ničesar storili!
Senator Pucelj: Počakajte, apeliral bom na vaše srce. Vidite, Rauter je bil sodelavec Grafenauerjev, tudi vi ste bili narodni delavec na Koroškem. Zakaj ga preganja* te? Zato, ker je dober človek in dober ži-vinozdravnik, a ni klerikalec. V6e ga je imelo rado. Moral je iz Kamnika, ker je to zahteval Nande Novak. Nande Novak pa je »narod« v kamniškem srezu.
Smodej: En človek ni narod.
Pucelj: Nande je zahteva] in zgodilo se je. Ista je e Šlibarjem iz Celja. Po statističnih podatkih je imel 420 predavanj ia svoje stroke. Zanj so posredovali celo klerikalni kmetje, pa ni nič pomagalo. Dr. Je-rina in DroJc sta glasovala pri občinskih volitvah za klerikalno listo in jima je g. Krek obljubil, da se bo zavzel za nju, pa je bilo vse zaman. Če ste jih že premestili, jim dajte vsaj možnost, da žive. Oni so tako rekoč v konfinaciji in to v mnogo težji nego gotovi gospodje, ki so poleg visokih pokojnin prejemali se dnevnice.... (Burno pritrjevanje).
Kmetijska družba
Se neko stvar moram omeniti, namreč Kmetijsko družbo, o kateri je že govoril moj prijatelj dr. Kramer. Mi smo jo bili izpremenilj v zadrugo in tako omogočili kmetu, da lahko sam izvaža seno, živino, sadje in krompir. Toda klerikalci ne dado nikomur živeti, ako ni njih mišljenja. Ban-ska uprava se je vmešala v stvar 6 policijo in jo spet spremenila v družbo. Tako se naj prepreči nje gospodarsko delo. O tem bo govorilo še sodišče in bo gotovo pravica zmagala.
Prosil bi g. ministra, da vzame to družbo v zaščito tudi tedaj, kadar se razgovarjajo ministrj med seboj brezobvezno. Tudj naj reče svojim ministrskim tovarišem: Roke proč od zadružništva! Kmečko zadrugo kmetom! (2ivo odobravanje na levici).
Kralj Leopold

i ¥
Brusei,, 25. marca. AA. Krali Leopold se •e dii v i vrnil iz Londona v Bruselj Med svojim obiskom v Londonu je bil imenovan za častnega poveljnika petega angleškega gard-nega dragonskega polka.
»Libre Belgi;que« piše med drugam.;
Belgija ima kot popolnoma neodvisna ia suverena država brez dvoma pravico, da zavaruje svojo neodvisnost in varnost zge-neralštabnimi pogajanji, ki jih ne kaže voditi samo e Francijo, marveč morajo biti dostopna tudi drugim deželam. Razen tega ne sme iz teh podajanj sledit; nobena politična porodba Prav tako ne sme znradi teh pogajanj postati vojaška ari zunanja politika Belgije odvisna od kake drujre države.
VelikstsoSni edmor
Beograd, 25. marca. AA. Notranji minister dr. Anton Korošec se je odpeljal v Vrnjaoko Banjo, kjer bo prebil velikonočne praznike.
Barjanska organizacija JNS
v LiuMfani
V	salonu pri Cešnovarju je bil v soboto večer občni zbor barjanske organizacije JNS. Zbralo se je okrog 50 članov, otvoril in vodil pa je zborovanje predsednik Rudolf Žitnik. Med gosti je pozdravil nar. poslanca Rajka Turka, podpredsednika sreske organizacije dr. Pestotnika in tajnika Cimermana ter zastopnike šentjakobske in dobrunjske organizacije.
Predsednik je v svojem poročilu med drugim, opozoril na razliko, kako se je socialno skrbstvo za periferijo izvajalo nekoč in kako se danes izvaja. Kritiziral je današnjo komunalno politiko. Zlasti vzhodni del Ljubljane se bolj in bolj zanemarja. Prizadevanja za izboljšanje komunikacij so ostala brez uspeha. Gospodarsko stanje se je še poslabšalo, davki in doklade rastejo. Na koncu je predsednik pozival zborovalce k požrtvovalnemu delu v okviru JNS.
Za predsednikom je poročal blagajnik škraba, na predlog načelnika nadzornega odbora Menarta pa je bila soglasno sprejeta razrešnica dosedanjemu odboru. Organizacija šteje 172 članov.
V	novo vodstvo organizacije so bili izbrani gg. Rudolf Žitnik, Janez škraba, šuštar, Ivan Vrbinc, Jakob Škraba, Ge-nussi, Pcgačnik Drago, Roš Lojze, Pekolj Matija Serjak, Franc Trupe j, Franc Ste-pic, Tomaž in in Bajt, v nadzorni odbor pa Menart, Jože Cešnovar in Ferdinand Žitnik. V debati je dr. Pestotnik izrazil organizaciji pozdrave sreskega odbora, nato pa je podal o političnem položaju kratko poročilo, ki so ga poslušalci sprejeli z živahnim odobravanjem. Tajnik Cimerman je poročal na kratko še o komunalni politiki v Ljubljani, nar. posl. Turk pa o delu narodne skupščine.
Vremenska napoved
Zemunsko: Toplo vreme, oblačno in nekaj dežia v zapri dni polovici, v vzhodni polovici jasno. Močnejšega vetra ne bo V se-verozapadnih krajih bo nekoliko hladneje.
Dunajska: Hladno, izpremenljivo predspo-miadansko vreme.
Maši kraji in ljudje
Delo in načrti Vodnikove družbe
Družba je imela v sredo redni občni zbor
Ljubljana 25. marca.
Sinoči je v prostonih zveze kulturnih društev v Kazini zborovala Vodnikova družba. Občni zbor te naše knjižne matice, ki je lani uspešno zaključila svoje prvo desetletje, je otvoril predsednik Ra-sto Pustoslemšek, ki se je pred vsem spomnil treh med letom umrlih ustanov-nikov: bivšega ministra Svetozara Pribičeviča. polkovnika Alfonza Žerjava in ravnatelja dr. Janka Kersnika, ter dveh poverjenikov: ravnatelja Janka Grivca (Ormož) in ravnatelja Franca Jezerska (Ljubljana).
Po tej pietetni počastitvi je poročal tajnik profesor Pavel Karlin o delovanju odbora in družbine pisarne v minulem poslovnem letu. Odbor je na šestih rednih sejah razpravljal o podrobnostih družbine organizacije, o književnem programu, o gospodarskih in finančnih vprašanjih družbe. O živahnem stiku, ki ga ima družba s poverjeniki in članstvom, pričuje podatek, da je njena pisarna odposlala 4240 dopisov. Ekspedicija knjig, ki se je pričela lani 30. oktobra, je potekla naglo in v lepem redu. Tajnik se je posebej zahvalil naprednemu časopisju, zlasti listom »Jutrovega« koncema, za naklonjenost in pomoč.
Blagajniško in proračunsko poročilo je podal blagajnik Milan Sterlekar, nakar je družbin gospodar prof. Fran Vrhovnik izčrpno poročal o stanju in gibanju članstva, Iz temeljito sestavljenega poročila posnemamo, da je štela Vodnikova družba v minulem poslovnem letu 13.075 članov. Vzlic vsem neprijaznim razmeram in posebej še gospodarski krizi je napredovala za 418 članov. V ljubljanskem okrožju je imela družba 7905, v mariborskem pa 4098 članov, izven naše banovine 800 in izven države 112 članov. Na kmetih je 8265 članov, v treh glavnih slovenskih mestih (Ljubljana. Maribor, Celje) pa 3738 članov. Porast članstva zaznamujejo tile kraji: v ljubljanskem okrožju Kamnik, Kranj, Ljubljana mesto in Novo mesto, v mariborskem pa Dolnja Lendava, Dravograd. Konjice, Ljutomer. Maribor desni in levi breg, Murska Sobota in Slovenj-gradec. Znaten porast so kazali v minulem letu kraji izven naše banovine. Družba je imela 513 poverjenikov, izmed katerih je velika večina zastavila svoje najboljše moči za njen uspeh, in tem delavnim poverjenikom je izrekel družbin gospodar ob pritrjevanju vseh zborovalcev priznanje in zahvalo.
Nato je bil sprejet sklep, da ostane članarina v novem poslovnem letu nespremenjena (Din 20+1—2 Din ekspedicijskih »noskov, kakor je to označeno na zadnji strani ovitka Vodnikove pratike). Po poročilu člana nadzornega odbora ravnatelja Jeraria jc dobil odbor absolutorij, nato pa je bil namesto pokojnega Alfonza Žerjava izvoljen v nadzorstvo industrijalec Žane Miklavec.
Zaradi bolezni zadržani književni referent, pisatelj dr. Ivan Lah je poslal občnemu zboru pismeno poročilo, v katerem je med drugim poudaril, da pisatelji nikakor ne bi smeli podcenjevati sodelovanja pri Vodnikovi družbi Ne smemo misliti, da tu ni treba nekega višjega merila glede pripovedne proze; odbor nikakor ne stoji na stališču, da naj ostanemo pri tradicionalni ljudski literaturi, dasi zopet ne smemo pozabiti, da so književne družbe obenem nekake družinske družbe in da niso poklicane, služiti ekstremnim smerem. Odbor pa želi dati tudi mladim in najmlajšim pisateljem priliko, da se uveljavijo med širokim čitateljskim krogom, zato je letos sprejel med svoje publikacije delo mladega, nadarjenega pisatelja Potrča.
V duhu tega poročila in v smislu odbo-rovega sklepa je nato občni zbor odobril naslednji književni program:
Vodnikova družba bo predvidoma izda-
la:
1.	Vodnikovo pratiko za I. 1938 v redakciji dr Pavla Karlina, s pestrimi prispevki uglednih avtorjev in ilustracijami M. Šu-bica, Fr. Podrekarja, N. Pirnata ter mnogimi fotografskimi posnetki.
2.	Povest Ivana Podržaja »Strte peruti«. Izpoved v ljubezni varanega tipičnega otroka mračnega vojnega in razrvanega povojnega časa.
3.	Povest l\*ana Potrča »Sin«, v kateri mladi pisatelj izredno krepko opisuje težko življenje krnetiške hiše v Halozah, živ- i Ijenje, ki gre po svoji naravni poti preko
vseh vplivov tradicije in vzgojnih sil. i
* -------------------'--------------------—-
Pogled v Nemčijo
I. V glavnem ;uestu Hitlerjevega pokreta
Tu bo -Jedilo nekaj podlistkov o življenju v sodobni Nemčiji, skupek bežno na papir vrženih spominov m vtisov s poti pr-ko Monakovega čez Lipsko in saško provinco, pa dalje čez Draždane in Berlin tja na nemški zapad in iz Essena preko Kelmo.ajna nazaj v domovino. Pot je bila dolga dovolj, da je lahko popotnik nabral nekaj izkustev in spoznanj, ki jih hoče izpovedati brez vsakršnih poveličevanj in zlohotnih poniževanj, brez učenih pripomočkov o nemški zgodovini in kulturi, da, celč tudi brez citatov iz »Fausta« in iz velikih govoranc sodobnih voditeljev Nemčije.
Ne politika, marveč valuta je dandanašnji tista usodna reč, ki najbolj zanima popotnika. In ne osebne simpatije, marveč želodec je tisti velevažni činitelj, po katerem si ustvariš sodbo o življenju v državi, čez katere prag si zastavil korak. Da v Ljubljani naročiš marke po 12 dinarjev ali ceneje in da boš za nje že v Monako-vem srebal pivo v veljavnosti po 18 dinarjev, to je človeku brez velikih matematičnih talentov resnično prečudna zagonetka.
Tako rekoč brez solda torej potuješ čez mejo, komaj nekaj nemškega drobiža si mogel pri prijateljih v Ljubljani nagrabiti skupaj, da si boš v Monakovem lahko za prvo silo privezal dušo z belo klobaso ln z zeljem. Prideš v Monakovo, ovekovečeno s ponosnim naslovom: »glavno mesto (Hitlerjevega) pokreta«. Visoko se žarijo Ob-ločnice, po glavnih ulicah se razliva čar rdeče in rumene in modre svetlobne rekla-
4. Knjigo Osipa Šesta »Trideset in eden«.
So to spomini našega znanega režiserja in kulturnega delavca na burna, pisanih dogodkov polna leta ruskega ujetništva.
Obenem je bilo odobreno, da bo odbor na prihodnjih sejah sklepal o nadaljnjem književnem programu in morda uvrstil
Ljubljana, 24. marca.
Prvo soboto in nedeljo v aprilu se bo vršil v Ljutomeru, v prijazni, starodavni metropoli Slovenskih goric, velik obrtniški tabor, ki se ga bo udeležilo veliko, število zastopnikov te naše prevažne gospodarske panoge od blizu in daleč. Zveza obrtnih društev je za svojo manifestacijo izbrala ta čas in ta kraj, da izpriča svojo pozornost in skrb obrtništvu v Prlekiji, ki bo prav tedaj obhajalo svoj veliki praznik s 30-letnico ljutomerskega Trgovsko-obrt-nega društva. Naši obrtniki se bodo pač z veseljem odzvali vabilu gostoljubnih, vedrih in veselih tovarišev iz Prlekije, ki bi jim radi vsaj za bežen dan ali dva odprli okence v svoje dejanje in nehanje in pred njimi razgrnili najlepši kos slovenske zemlje ob Muri, ki je bila doslej tako krivično pozabljena. V nedeljo 4. aprila se bo v Ljutomeru zbralo vse pošteno misleče obrtništvo, ki se zaveda, da bodo njegove težnje in potrebe upoštevane samo, če bo nastopilo enotno in odločno.
Program manifestacije je naslednji: V soboto popoldne sprejem delegatov ob prihodu v Ljutomer, ob 18. v Katoliškem domu konferenca Zveze obrtnih društev, ob 20. slavnostna predstava v Sokolskem domu, po predstavi pozdravni večer. Nedeljski program se bo pričel z budnico po mestu ob 6., ob 8.51. sprejem gostov na kolodvora, ob 9. občni zbor zveze v Katoliškem domu, ob 10.30 obrtniški tabor v Sokolskem domu, po taboru pa manifestacijski obhod vseh zborujočih obrtnikov skupno z zastopstvi gospodarskih korporacij in prijateljskih društev. V sprevodu bo v posebni skupini sodelovala obrtniška mladina. Z zaključkom sprevo-
me. Vrvež je po ulicah, kakor da bo jutri največji praznik. In vendar je to le vsakdanje gibanje starinskega, pa venomer pomlajenega tujskoprometnega mesta. Izbiraj, prijatelj! Na levo so veliki hoteli, tam boš plačal gosposko prenočišče po 6 mark, priložili ti bodo še izdaten zajtrk in postrežbo, — izpod 10 mark ti ne mine noč do poznega juti a. Na desno pa se vlečejo ozke, tihotnejše ulice, tam boš našel v skromnih hotelih in penzijonih za polovično ceno vso tisto snažno udobnost, kakor med gosposkimi hotelskimi Nomadi. *
Hofbrau. Saj ne vem, koliko pivnic in dvoran šteje ta stara pivniška palača. Preštel pa bi jih bil lahKo, kajti prehodil sem jih po vrsti, preden sem ta večer našel prostor na širokem stolu za poslednjo mizo v kotu velikanske gornje dvorane. Šumelo je kakor v panju. Vzkliki, kriki in smeh deklet, pozdravi, zdravice, pesem, — vse se je izgubljalo po ogromnem zakajenem prostoru kakor zapoznel, zategel odmev letošnjega, za Monakovčane odločno prekratkega predpusta... To je svet, ki zna živeti. Izživlja se čudovito preprosto, iskreno prostodušno. Kakor komu pacre beseda, tako obleži in je nihče ne pobere za zlat. Takšno prijetno izživljanje po pravkar ugaslem dnevu je od sile nalezljivo. Več ko polovica je gostov iz različnih nemških provinc, mnogi so tudi iz tujine. Sosed pri mizi mi pove, da se tu veseli mladina iz £lezije, ki je prebila 14 dni na bavarskih smučiščih. Sama delavska mladina i« šlezkih revirjev. S posebnim vlakom se je bila pripeljala na zimsko utrjevanje. za m&taakoBtno prihranka A ja
med svoje bodoče publikacije še naslednja dela, ki so mu bila predložena: Lojzeta Zupanca »Tretji rod«, Iva Šorlija »Kolobar«, Janka Orožna »Karadjordjevi-če«, Pavla Breznika »Stratosfemega pilota«, Toneta Gasparija »Mrtvake«, Vinka Bitenca »Elizabeto Strugarjevo«, Maše Slavčeve »Iztirjence« i. t. d.
Občni zbor je zaključil predsednik ravnatelj R. Pustoslemšek s pozivom na vztrajno in smotrno delo v novem poslovnem letu.
da bo dnevni red tabora končan, po obedu pa se bodo vršili skupni izleti v ljutomerske gorice. Zveza je dosegla polovično voznino na vseh železnicah, ugodnosti pa bodo gostje deležni na podlagi posebnega izletniškega znaka, ki stane 7 din in bo veljal tudi za brezplačni vstop na prireditve.
»Lotmerk«, sloveče središče Prlekije, ki bo tokrat zbralo v svojem okrilju armado rokodelskih mojstrov iz vse banovine, pa tudi odlične goste iz oddaljenih krajev, je znamenito, starinsko mestece, ki je že tudi po svoji turistični pomembnosti vredno obiska. 2e pred 700 leti so spisi omenjali Ljutomer kot trg pod gospodstvom gra-ščakov na Dolnjem gradu, ki je stal nad bližnjim Podgradjem na mestu današnjega gradiča. Pred 10 leti je trg dobil naslov mesta in danes šteje nad 1600 prebivalcev, ki se bavijo z obrtjo, trgovino in kmetijstvom, posebno vinarstvo, sadjarstvom in živinorejo. Kot letovišče je Ljutomer z okolico vabljiv zlasti spomladi in na jesen, ki je s svojo solnčno vedrino in toploto najlepši letni čas vse Prlekije. Izmed izletov je najlepši izlet na znameniti, po svoji kapljici sloveči Jeruzalem s krasnim razgledom po zelenem vinskem raju, na domova Stanka Vraza in Frana Miklošiča, na Slamnjak in Strmec, v Rinčefcjvo in Nunsko grabo pa dalje proti Sv. Miklavžu, Sv. Bolfenku, po ravnici na Cven in Moto, kjer so vsako leto znane konjske dirke, pa v Stročjo vas in Pristavo, Noršince in Babince, v Podgradje in v Radomerje. Zatorej ne pozabite tako urediti zadev, da boste prvo nedeljo po veliki noči lahko pohiteli v Ljutomer!
lahko privoščila gosposkih užitkov in s posebnim vlakom se to noč vrne spet poživ-ljena v domače kraje, na mejo. »Kraft durch Freude« skrbi za vse to. Kdaj je bilo prej kaj takšnega? Kdo je v toliki meri mislil ua razvedrilo deiavcev? Sosed pri mizi. ki mi to glasno poudarja, mi kaže svojo žuljavo dlan:
— Veste, jaz sem nekaj boljšega med delavci. Tujec ste, vam moram natančneje razložiti. Preddelavec sem in zaslužim na mesec 400 mark. To je zelo lepo. Toliko zaslužijo komaj boljši uradniki. Ampak delam, vam rečem, kakor vsak drugi, članarina za KDF jo malenkostna. Vsak jo zmore. In kaj smo že prevozili in preja-drali! Poleti se odpeljem v Sredozemlje.
Kočevarji se oglašajo med gosti. V belih, platnenih opravah stopajo od mize do mize, prislanjajo svojo košaro, ki je na njej jako očitno in izpodbudno napisano: Auslanddeutscher se priporoča vaši naklonjenosti ... In vsak tak naš kočevski Auslanddeutscher vam bo lepo po dolenjsko pojasnil, da v Nemčiji takale krošnjarska in vobče popotna obrt ne uspeva, če nimaš — kako bi dejal — uniforme. Zato so vsi enako opravljeni. V preprosto platno ali raševino oblečeni, s črnim širokokrajni-kom na glavi, pa s težko košaro sladčic ob trebuhu se pomikajo med množico, kakor da se niso rodili z nami, marveč, kakor da so prišli iz daljne začarane pokrajine, kjer je za štiri ali za pet stoletij zastal čas. Kakšno nasprotje tem častitljivim srednjeveškim kmetskim očancem so raz-pečevalci srečk za zimsko pomoč. Ograjeni v sivkasto-modre pelerine pa z rdečka-sto-mndrirai čepicami na glavi so podobni
da m vpraSanje vajenfke vzgoje lahko rešuje edino v delavnici in da spada izključno v roke mojstrov.
Proti pravici organiziranja vajencev «o mojstri iz istega preprostega načela, po katerem je združevanje prepovedano tudi osnovnošolski in srednješolski mladini. Mimogrede je zavrnil izpade, ki jih je proti Vajenskemu domu Obrtniškega društva zagrešil zastopnik mestne občine in je svoja izvajanja strnil v izjavo: Izmed glavnih dveh to<Sk programa, ki si ga je zastavila anketa, so obrtniki vprašanje nagrade pripravljeni ugodno rešiti, kolikor je v njihovih močeh, pravice združevanja pa vajencem nikoli ne bodo priznali. Direktor Higienskega zavoda dr. Pire je opozarjal, da bi se zlasti dobršen del socialnomedi-cinske zaščite dal rešiti za vajence na podoben način, kakor je to vprašanje rešeno za dijake. Strokovni tajnik Jakomin je poudarjal, da pri vajencu dandanes ne gre za vzgojo obrtnika, temveč v pretežni večini za vzgojo kvalificiranega delavca, pa strokovne organizacije po pravici zahtevajo nekaj besede zase pri reševanju teh vprašanj.
Zastopnik ljubljanske sekcije JUU Mle-kuš je navajal težave, ki jih imajo učitelji po strokovnih nadaljevalnih šolah predvsem zavoljo tega, ker prihajajo vajenci vanje s precej različno predizobrazbo. Največ jih je, ki imajo nepopolno šolsko izobrazbo a mnogo jih je, ki imajo po dva, tri, pa tudi štiri razrede meščanske ali srednje šole za sabo.
Preden bo sprejeta nova uredba o nadalje-valnem šolstvu, je treba izdelati točno statistiko o socialnem stanju našega vajenstva in o stanju njegove predizobrazbe.
Na koncu je prečital še izjavo, v kateri ljubljanska sekcija JUU zavzema svoje stališče do vseh v anketi sproženih vprašanj, hkratu pa odločno zavrača neostiova-ne klevete, ki jih je na zadnjem zasedanju banovinskega sveta zagrešil na naslov našega učiteljstva neki član. Dr. Alujevič je v imenu OLTZD izjavil, da bo treba vprašanje nagrade vajencev rešiti pač na tak način, da nobena stranka ne bo trpela škode, zastopnik Zveze grafičnih delavcev Žu-mer pa je z zanimivimi podatki prikazal, kako vzorno je vprašanje naraščaja rešeno v grafični ostroki.
Predsedujoči je sporočil, da sta Organizacija praktičnih tehnikov in Zveza gosti-
Ljubljana, 25. marca.
Jugoslovenska unija za zaščito dece bo priredila tudi letos »Otroški teden«. Lani je bilo za tak teden geslo: »Vzgojimo si zdrav naraščaj!« Pod tem geslom se je vršila širokopotezna propaganda po vsej državi. Vršila so se predavanja in najrazličnejše prireditve, ki naj bi zainteresirale javnost za mladinske zaščitne probleme. Uspeh je bil zadovoljiv.
Letos pa bo geslo otroških dni: »Občine, skrbite za otroke!« Poudarek letošnje ak-cje bo pokazal na eno najbolj perečih mladinsko-skrbstvenih vprašanj, na občinsko mladinsko skrbstvo. Čeprav je v Sloveniji mladinsko skrbstvo že dobro vpeljano, sai so se začele zanimati zanj že mnogo pred vojno razne zasebne mladin-sko-zaščitne in skrbstvene organizacije, vendar ne moremo trditi, da danes vse, kar se je storilo, zadostuje razmeram in potrebam časa. Se dolgo ne! Zasebna pobuda jc pričela popuščati in vedno bolj se kaže, da s svojim delom in prizadevanjem ne doseza posebnih uspehov. Dejstvo je. da je spričo važnih mladinsko-skrbstvenih vprašanj, ki najbolj neposredno zadevajo vse naše narodno življenje in segajo najgloblje v najbistvenejše pogoje narodnega zdravja in bodočnosti, zasebna pobuda brez najtesnejše povezanosti javne iniciative obsojena na neuspeh, kakor je tudi gotovo, da javna brez opore zasebnikov ne bo prinesla prepotrebnih uspehov in pozitivnih rezultatov. Ker pa je prav občina tista, ki jo vsi ti problemi zadevajo najbolj v živo in na kateri leži tudi vsa teža njih rešitve, je potrebno, da se vprašanju občinskega mladinskega skrbstva posveti vsa pažnia od strani javne kakor tudi zasebne iniciative, predvsem pa občin samih.
Odkrito moramo priznati, da je v Sloveniji občinsko mladinsko skrbstvo zelo za-
Oni, ki mnogo jedo in veliko sede ter zaradi tega najčešče trpe na trdi stolici,
naj pijejo dnevno po eno čašo naravne »Franz-Josefove« grenčice, ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preizkušena »Franz-Josefova« grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod.
.-en 8. OT. 16 4«/3ft
gardistom kakšnega operetnega kneza. Za pol marke izvlečeš kuverto in če ti je sreča naklonjena, boš našel celo tisočak v njej. Manjši dobitki niso redki, vsakega pa proslavi omizje z govorilnim zborom: »Ze spet smo nekaj dobili, že spet smo nekaj dobili!« Tako se dela reklama za zin. iko pomoč, tako se prodajo in razgrabijo poslednje srečke vse z dobro voljo, da, s hrupnim veseljem.
Plačam. In sicer s kovancem za tri marke, kakršnih sem bil k sreči še nekaj nalovil v Ljubljani pri prijateljin. Oprostite, mi pravi obilna natakarica Fani, če se prav spominjam, ti kovanci so bili že pred leti vzeti iz prometa. — Takooo? se nemilo začudim, pri nas pač ne čitamo nemških uredb in uradnih listov, ko imamo mnogo svojih. — Nič hudega, pravi obilna Fani, bom vprašala gospoda dvornega svetnika pri sosednji mizi. — In potem si ogleduje kovanec gospod dvorni svetnik, pa si ga z lornjonom ogleda tudi njegova milostljiva gospod asesor prekine seciranje velike telečje krače, velikanski vrč piva odstavi gospod živinozdravnik, naposled pretehta kovanec tudi gospod upokojeni ravnatelj. Ogledujejo sumljivi denar, pogledujejo mene in sklenejo soglasno v basu, kakor Župančičevi sveti trije kralji: Resnično, ti kovanci so bili pred leti vzeti iz prometa Neprijetna reč! Ali nekaj je v Monakovem prijetno. Nikomur ne pade na pamet, da bi me sumničil: Viš ga, ubogo natakarico je hotel opiliti, prevarant popotni! Ne, tujec ne more vedeti vsega, kar se dandanašnji v Nemčiji izpreminja. Treba mu je izkazati uslugo. In tako se ponudi sam gospod dvorni svetnik, da mi zamenja ie davna.,
teljskih nameščencev pismeno stavili predloge k obravnavanim vprašanjem, nato pa so govorili še zastopnik Narodne strokovne zveze šolski upravitelj, Ambrožič predsednik Združenja čevljarjev Perdan, vrtnarski mojster Šimenc, strokovni tajnik Tome. ki je navajal razmere po nekaterih obratih živilske stroke, predsednik pomočniškega zbora Združenja kroiačev Koben-šek in prof. inž. arh. Kregar. Zaključno besedo je imel tajnik Dz Uratnik, ki je poudarjal,
da morajo težo krize prevzeti na s\x>je rame mojstri, pomočniki in vajenci, a breme je treba porazdeliti tako. da ga pride na rame najšibkejših.
DZ se je pozanimala za vprašanje, ker so delavske strokovne organizacije dobivale iz vrst vajencev številne pritožbe. Na deželi, kjer je kriza še hujša kakor v gospodarskih središčih, vajenci še danes uživajo pri mojstrih dobroto hrane in stanovanja, pa je prav, če tudi njihovi tovariši po mestih vsaj v skromni meri odškodujejo svoje učencc. Anketa ni imela naloge, da bi prinašala kakšnih obveznih zaključkov, vse gradivo, ki je bilo pretreseno na nji, pa bo natisnjeno v posebni knjigi, nakar bosta lahko rekli svojo besedo javnost in oblast.
j nemarjeno in da slovenske občine posveča-■ jo temu malo pozornosti. Vzrokov za to je gotovo mnogo, toda res je vendarle, da so občine prve pozvane, da se brigajo za svoje otroke, predvsem za tiste, za katere se nočejo ali ne morejo njihovi roditelji. In tudi to je gotovo, da bo Ie dobro vzgojena, telesno in duševno zdrava mladina dala najboljše občane.
Ker je vprašanje občinskega mladinskega skrbstva v Sloveniji zelo pereče, mu bo dravska banovinska sekcija Jugoslovenske unije za zaščito dece v mladinskih dnevih od 9. do 15. maja posvetila vso pozornost in izvedla najširokopoteznejšo propagando v tem pogledu. Kdor b* želel kakršnekoli informacije ali hotel sodelovati, naj se obrne na naslov: Jugoslovanska unija za zaščito dece dravska banovinska sekcija, Ljubljana, Gosposvetska 2/11.
Ciganska vlomilska družba pod ključem
Slatina Radenci, 25. marca.
Lansko jesen je bilo izvršeno v tukajšnjem okolišu več tatvin, med temi v stanovanju upravitelja boračovske slatine Antona Jelena v Boračovi, kjer so se neznanci pri belem dnevu splazili skozi okno in odnesli ročno blagajno s 5000 din, dve puški, razno obleko in nekaj perila. Anton Jelen je utrpel škode nad 12.000 din. Nekaj dni pozneje je bilo vlomljeno v vilo Vilme šaričeve pri Kapeli, kjer so vlomilci odnesli raznega perila in drugih predmetov v vrednosti nad 10.000 din.
Vlomi in tatvine so se vrstili tudi po Prekmurju ln Medmurju, kjer je bil naposled izsleden in aretiran cigan Horvat Milan iz okolice Murske Sobote. Z njim je bila razkrinkana velika vlomilska tolpa, ki je strahovala prebivalstvo Obmurja in Prekmurja. Dne 22. t. m. je orožništvo iz Slatine Radencev aretiralo drugega člana te vlomilske tolpe cigana šarkezija Janeza, doma iz černelavcev v Prekmurju, ki je priznal, da je sodeloval pri vlomu v Boračovi. Ta je kot vodjo ciganske vlomilske družbe izdal Horvata Jožefa, nadalje Baranjo Jožefa in Kovačiča Jožefa. Vsi so cigani iz Černelavcev in Vanče vasi v Prekmurju.
zapadli kovanec... K sreči sem še imel dovolj drobiža. Ko sem natakarici poleg zapitka ponudil še napitnino, je zmajala z glavo: »Ck, ck, vam se pa res vidi, da ste tujec. Saj je vendar napitnina že vračunana!« Verjemite ali ne, poštenost in ljubeznivost tujcu hudč dobro dč. Tako ni samo v Monakovem, tako je še marsikod. Pojm časti se dandanašnji v Nemčiji ne naglaša zaman. Goljufija in tatvina — še zlasti na škodo tujcev — se obsoja za najpodlejšo nizkotnost. Ni samo pivo v Hofbrau, ki napravi gosta v Monakovem dobrovoljne-ga v srečni zavesti, da že vendar ima za seboj meje in vizitacije in da je odvrgel pezo skrbi, kam bo položil trudno glavo pa kako se med izstradanci nasitil. Vse gre gladko. Ce ga resnično ne bi zmagoval spanec, — oha, še bi stopil tja čez Platzl poslušat sloveče monakovske humoriste, med katerimi prvači Ferdl Weiss, ki smo se mu nekajkrat prav od srca že tudi v filmu nasmejali. Pa saj ni prostora! Monakovske ulice so vso noč svetle, toda z gora veje hlad in zdaj pa zdaj napoveduje drobna rosa nov dež. Smola res, da je Monakovo eno izmed najbolj zadeževanih mest v Evropi. Toda prav Monakovo potrjuje, da kislo vreme ne vpliva povsod na razpoloženje ljudi v tako strašni meri kakor v Ljubljani... Poslušam zategle krike, neubrano petje, bučni smeh zapoznel-cev. Nikjer se ne pokaže oko postave. Velikanske izložbe se šopirijo z izbiro modnih potrebščin za pomlad in police delika-tesnic so polne mesovja, slaščic, rib, konzerv. Strela, tako hočejo tujca za vsako ceno prepričati: V glavnem mestu pokreta nam je dobro biti!	en.
za zdrav poslovni naraščaj
Vsestranska razprava o stanju vajencev
Ljubljana, 25. marca J samo 6.200, kar pomeni, da jih je skoro
V veliki dvorane Delavske zbornice se je davi pričela anketa o vprašanju vajencev, ki so se je udeležili zastopniki korporacij iz delodajalskih in delojemalskih vrst. Razgovor, ki ga je vodil referent Delavske zbornice Tavčar, je bil mestoma prav živahen in napet, a gradivo bo brez dvoma v dobršni meri pripomoglo do ugodne rešitve vseh spornih vprašanj.
Udeleženci ankete so dobili v roke celo vrsto specialnih referatov,
ki so jih na prošnjo DZ izdelali strokovnjaki: tajnik Uratnik «. možnosti zaposlitve vajencev s statističnim pregledom trgovine, obrti in industrije v Sloveniji, inž. arh. Kregar o izpopolnitvi strokovne vzgoje vajenskega naraščaja, zdravnik dr. Albert Trtnik o vajenskem vprašanju s socialno-medicinskega vidika s preglednimi tabelami o zavarovanju vajencev in vajenk, odvetnik dr. Reisman iz Maribora o vajencih v socialni zakonodaji, pa še učni program strokovno-nadaljevalne šole za stavbne obrti.
Zastopnik DZ Tavčar je orisal socialne razmere v katerih živi vajenec pri nas, in opozarjal, da zakonska zaščita sicer ni popolna, a razmere bi se mnogo spremenile, če bi se le najvažnejše določbe izvajale. DZ prejema številne pritožbe vajencev, da niso zaposleni pri strokovnem delu, temveč pogostokrat pri opravkih, ki z obrtjo nimajo ničesar skupnega.
Po zakonu o zaščiti delavcev bi vajenci izpod 16 let starosti ne smeli biti zaposleni po več kakor osem ur na dan,
a zlasti v trgovski stroki, pri brivcih, krojačih, modistkah i. t. d. se zoper to določbo mnogo greši. Po zakonu bi vajenci morali prejemati neko nagrado za svoje delo. To nagrado naj bi določila posebna odredba, ki pa doslej še ni izšla. V naši banovini je okrog 11.000 vajencev, strokovne nadaljevalne šole pa jih obiskuje
polovica brez pouka. Temu je v dobršni meri tudi krivo dejstvo, da so vajenci dolžni obiskovati 6trokovne nadaljevalne šole le do 18. leta. Na koncu jc poudaril, da je glavni namen ankete, doseči z vsemi zainteresiranimi činitelji sporazum v najbolj perečih vprašanjih. Dobršen del uspeha pa bo doseženi, če se bo povsod pokazala vsaj volja odstraniti največje pomanjkljivosti socialne zaščite, če se bo pri oblasteh vzbudilo zanimanje za potr»bne reforme nadaljevalnega šolstva in če se bo našla kakršnakoli rešitev, da se prevelik dotok vajencev v poklice omeji.
V debati je prvi spregovoril podpredsednik zbornice za TOl Ogrin, ki ie poudaril, da gre zbornici prva beseda pri odloeevanju o vprašanjih vajenske socialne zaščite in odnosu med mojstri in vajenci. Odklonil je zahtevo, naj bi vajencem pripadale kakšne nagrade za njihovo delo, in je izjavil, da pač noben mojster več ne bo maral vajencev sprejemati v uk, če bi jim moral plačevati.
Obrtni referent zbornice dr. Pretnar je pobijal posamezne teze v referatih
in se je zlasti ostro izrazil proti posameznim predlogom dr. Reismana, zlasti kar se tiče honoriranja vajenskega dela in pa pravice do združevanja v delavskih strokovnih organizacijah. Mestni svetnik Mu-sar je obširno navajal izdatke, ki jih ima mestna občina z vzdrževanjem nadaljevalnega šolstva in z vajenskim skrbstvom. Dr. Reisman je branil svojo zahtevo po pravici do združevanja za vajence, češ da je povsem v skladu z obrtnim zakonom. Zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze Rozman je navajal težave, ki jih imajo starši vajcnccv z nabavo knjig in učil za šolo, in se je hkrati izrekel proti nedeljskemu pouku, ki je po nekaterih krajih še zmerom v navadi.
Predsednik obrtniškega društva Rebek je v imenu obrtništva odločno izjaviL,
Obrtniki gredo na tabor v Ljutomeru
Velika manifestacija bo prvo soboto in nedeljo
v aprilu
„Gbčine, skrbite za otroke!"
Pripravlja se teden propagande za mladinsko skrbstvo
Komur je ka] na tem,
da bi uveljavil svoje podjetje in mu pridobil novih odjemalcev, mora večkrat na leto objaviti v »Jutru« primerne reklamne oglase, ker sicer občinstvo ne bi vedelo, da to ali ono podjetje sploh obstoja, ker o njem ni nikdar čitalo.
Tempo čara zahteva od kupcev, da iščejo dobavne vire ▼ svojem dnevniku, ne pa, da bi iskali trgovino s potrebščinami, ki jih trenutno rabijo, šele po ulicah, kakor so to prakticirali takrat, ko dnevnik še n! bil vsak dan v vsaki družini Takih ljudi, ki bi za nakup svojih potrebščin šele iskali trgovin in drugih podjetij po ulicah, ni več.
Zato tempo časa zahtev« tudi od trgovca, ki se hoče uveljaviti, da vedno spet opozarja občinstvo z oglasi na svoje podjetje in na blago, ki ga nudi.
Velikonočna Številka „ Jutraki bo tri dni aktualna in zato njena publikacijska sila najmanj potro-jena, bo vsemu našemu pridobitništvu prav dragocena pomoč pri pridobivanju novih odjemalcev.
Oglase za to številko sprejemamo še do danes opoldne«
omace ve
Državljanska vzgoja
V »Slovenskem gospodarju«., maribor-Bkem glasilu JRZ, beremo tudi naslednje odstavke za pouk in vzpodbudo slovenskim kmetom:
:> Slovenski Izraz za jugoslovanski parlamentarizem je: mlm. V mlinu se namreč dvakrat pove in pri nas smo tudi dvakrat resetarili isto zadevo, v parlamentu in v senatu. In v mlinu se vežejo otrobi.«
s»že tri tedne se v Belgradu najvišji gospodje prepirajo, ali smo Slovenci, Hrvati in Srbi en narod ali trije. Jaz bi jim vedel to takoj povedati Ker se razlikujemo po jeziku, smo trije. Slovenci pravimo: Dam. Hrvati pravijo: Daj-dam. Srbi pa pravijo: Daj! To je vendar velikanska razlika.«
^Socialisti so za razorožitev, zato je socialist Blum razpisal posojilo za oborožitev in protikapitalistični sociji so tekom dveh dni podpisali za 20 milijard posojila za orožje«.
•	Nič ne de, že se družina razbije...
Prejelj smo z dežele: V času, ko dnevno iamo o naporih posameznih držav, da bi se dvignilo število rojstev, ko se nudijo novo-poročencem vse mogoče ugodnosti in ko grmi tako zvano katoliško časopisje dnevno proti beli kugi, je prav umestno, da na* vedemo tale dogodek. V podeželskem mestecu je služboval uradnik, kj je oženjen z uradnico in ima leto starega otroka. Kakor mnogo drugih je bil tudi on premelčen po »službeni potrebi« na nasprotni konec banovine. Zena je vezana na svoje mesto in zato ni mogla za njim. Tako je družina razbita: mož v novem kraju, žena jn otrok v starem. Razume se, da je mož neštetokrat prosij za premestitev nazaj k družini, toda vse je bilo zaman Slednjič je le izvedel za pravo mnenje visokega predstojnika, ki mu je zabrusil v obraz: »Čemu ste se pa prav za prav ženili!« Mož je star 32 let. Mislim, da ie vsak komentar nepotreben.
♦	Promet izletniškega vlaka Ljubljana-Kateče Planica in Bistrica Bohinjsko jezero. Na velikonočni ponedeljek 29. t. m. bo vozil na progi Ljubljana gl. kol.—Jese. niče—Rateče—Planica, odnosno Bistrica Bohinjsko jezero izletniški vlak št. 920 z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 6. uri in prihodom v Rateče—Planico ob 8.35, odnosno v Bistrico Boh. jez. ob 8.22. V obratni smeri bo odhajal izletniški vlak iz Ra':eč-Planice ob 18., iz Kranjske gore 18.10 iz Dovja_Mojstrane 18.27, iz BUtrl-ce-Boh. jez. ob 18.10 z Bleda Jezera 18.44, z Jesenic ob 19.20 s prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 21.10. Natančen vozni red izletniškega vlaka za vmesne postaje in postajališča je razviden iz oglasov pri potniških blagajnah. Izletniški vlak bo imel v obeh smereh postanek na vseh postajah in postajališčih. Isti dan bo izostal na progi Jesenice—Rateče-Planica mešani vlak, ki odhaja z Jesenic ob 6.15 in prihaja v Rateče„Planico ob 8.16. Zato pa naj se potniki ta dan poslužijo izletniškega vlaka. Za vožnjo z izletniškim vlakom se plača znižana vozna cena, ki je enaka vozni ceni za nedeljske povratne karte. Natančno komercialne določbe, nanašajoče se na izletniške vlake, so razglašene pri potniških blagajnah na železniških postajah.
*	Novi grobovi. Na Poljanski cesti 17. v Ljubljani je umrla gospa Eirnestina Omanova. K večnemu počitku jo bodo spremili jut ri ob 14. — Na Breznjci je umrla gdč. i>orica školaris, učiteljica v Tišini. Pokopali io bodo jutri — V Renčah pri Gorici je v torek umrl gostilničar Anton Rusjan. Bil je vedno zaveden narodnjak in odločen na-prednjak. Od njegovih trinajst otrok ijh živi še da>et, kj pa so že vsi odrasli in preskrbljeni. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Rodbina g polkovnika Josipa Pretnar ja v Zemunu je poslala Ciril Metodovi družb; kot odkupnino za velikonočne čestitke Din K)0 — Iskrena hvala!
+ Sarajevčan, žrtev španske meščansko vojne. V Sarajevo je spet prispela vest, da ie pri obrambj Madrida padel človek, ki je bil v Saraievu splošno znan. To je tipograf Jurij Varesko, ki je dolga leta delal v tiskarni Rjste Savica, pozneje pa v Zadružni tiskarni ter se vneto udejstvoval v delavskih strokovnih in prosvetnih organizacijah. Kakor znan, sarajevski inženjer Miron De-mič, kj je tudi padel pri obrambi Madrida, se je Varesko že ob jzbruhu meščanske vojne podal v Španijo.
*	Po smrti ]e dob'1 podporo. Menda ni bi-kogar v Sarajevu, ki ne bj poznal in čislal simpatičnega 6tarčka, ki je bjl uslužben kot dnevničar v tocialnem oddelku banske uprave. Ta starček je bil Djuro Hondrey. Mož nj bil samo skromen uradnik, temveč tudi literat in za seboj je imel kot nacio-naln revolucionar in prosvetni delavec burno in zaslužno preteklost. Pred kakimi tremi leti je Hondrey naslovil na Narodno skupščino prošnjo za priznanje nacionalnega dela in za kako podporo. Ta prošnja je dolgo romala po sobah najrazličnejših referentov, bila je tud- že v raznih arhivih, zdaj, ko je Djuro Hondrey že pol dni go leto mrtev, pa je bila po žudnem naključju rešena. Banska uprava v Sarajevu je dobila akt. s katerim ee Djuri priznava dosmrtna pokojnina v mesečnem znesku 400 Din.
•	Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna JOS. EEICH.	1
*	Pevska iupa »Mokranjac« JPS v Skop-iju razpisuje konkurs za skladbo pesmi A. Šantiča »Pred Bitoljem« za mešanj zbor. Za pogoje se je obrniti na pevsko župo »Mokranjac« (Skoplje«moška gimnazija) s prilogo 5 Din v znamkah za poštne Ln drage 6troške. Dela za konkurs je poslati na zgoraj navedeni naslov do 5. aprila t 1. Hubadova župa JPS Ljubljana
*	Nova knjiga, v založbi profesorskega zbora juridične fakultete v Ljubljani je pravkar izšel XII. Zbornik znanstvenih razprav v obsegu 228 strani z naslednjo vsebino: Prof. dr. iur. e-t hon. c. Metod Dolenc: Odnosi med glavnimi in stranskimi kazenskimi zakoni; prof. dir. Joso Jurkovič: Javnopravna pogodba; univ. doc. dr. Gorazd Kužej: O razmerju med državo in veroizpovedmi po jugoslovanski verski zakonodaji; prof. Aleksander Mak-lecov: Kazenskopravna veda in kriminolo. gija (k vprašanju klasifikacije kriminalnih ved); prof. dr. Janko Polec: Prevedba zakupnih kmetij v kupne na Kranjskem ob koncu 18. stoletja (prispevek k agrar-no-pravni in socialni zgodovini Slovencev); prof. dr. Evgen Spektorskij: Osemdesetletnica Rudolfa Stammlerja. Dobi in naroča se pri založniku za ceno _S9 Din. Člani Društva prijateljev juridične fakultete v Ljubljani dobe zbornik brezplačno, ako so poravnali članarino, ki znaša letno 40 Din.
*	Nove železniške olajšave v Avstriji. Avstrijske železnice so uvedle pri vožnji nove popuste po 40. 60 in 80 odstotkov kar se ravna po razdalji proge na 50. 100 ali 150 km. Če pa se turist vozi nazaj po istj progi, dobi ne glede na dolžino proge popust 80 odstotkov. Vozovnico naj shranjuje do konca potovanja, po sedemdnevnem bivanju v Avstriji pa imajo vsi obiskovalci pravico do 30 odstotne vozne olajšave na vseh avstrijskih železnicah. Te nove olajšave veljajo od 1. aprila do 31. de« cembra 1937. Informacije se dobe v vseh »Putnikovih« uradih in v Avstrijskem turističnem uradu v Zagrebu.
*	Bosanska Kostajnjca je že 9 mesecev brez zdravnika. Nad 10.000 ljudi, ki živijo na področju bosansko-kostajniške občine, je že nad 9 mesecev brez zdravnika. Ze lanj v začetku junija je zadnji zdravnik odpovedal službo občinskega zdravnika in njegovo mesto je ostalo nezasedeno. Prebivalstvo je po večini revno in nima sredstev, da bi se zatekalo k privatnim zdravnikom v druge kraje. Službo zdravnika urada za zava« rovanje delavcev vrši v Bosanski Kosiaj,niči uradni zdravnik iz Hrvatske Kostajnice, z delom pa je tako obremenjen, da tudi pri najboljši volji ne more pomagat] ljudem, ki niso zavarovani.
*	Dve razpravi o mnogoštevilnih sleparijah. V eni razpravnj dvoranj beograjskega sodišča, takozvanega varoškega euda, še vedno teče razprava proti Lakačeviču in njegovim tovarišem zaradi sleparij na ime izmišljenih invalidov jn upokojencev. 60 obtožencev in ravno toliko odvetnikov prebira časopise, se tiho pomenkuje, raztreseno glede skozi okna, ali pa dremlje. Ze nekaj dni se samo črtajo najrazličnejši spisi, v katerih mrgoli imen in številk. V drugi razpravnj dvorani pa je razprava proti lastniku menjalnice Zumbuloviču, ki je z obvez« nicami vojne škode in z drugimi vrednostnimi papirjj oškodoval 750 oseb. Tudi na te> razpravi črtajo same spise, izpovedi oškodovancev in prič. V tej razpravni dvoran; ni nikogar, razen sodnika, obtoženca in njegovega odvetnika.
*	Obsodba ciganskih razbojnikov iz Caz-me. Pred okrožnim sodiščem v Bjelovaru je končana razprava prot; 9članski razbojniški tolpi iz Čazme, katero je tvorilo 8članov ciganske rodbine Gomanov. Trije razbojniki so bili obsojeni na dosmrtno robijo, ostali pa na 20, 18 in 15 let Diržavnj tožilec smatra kazen za preblago in je takoj po raz-glasjivj tožbe vložil priziv.
Iz Lphljaiag
u— 0 delu za narodno folkloro je v to«
rek zvečer predava] v dvorani filharmonije vodja folklornega instituta Glasbene Matice g. Franc Marolt. Zanimivo predavanje je bilo deležno le pičlega obiska. Vse premalo je še zanimanja za naše narodno blago v pesmi, sliki in v iiku. Predavatelj namerava v nizu predavanj prikazati delo folklornega instituta, da se naše narodno blago primerno zbere, kritično premotri in uredi. Slišali smo vse, kar se je pri nas v tem pogledu storilo. Mnogo pa je še neurejenega in zaman pričakujemo, da bi se med Slovenci našel specialist, kakor bj bil potreben za mitologijo, antropologijo in sociologijo, da bj vse narodno blago pregledal in ga ocenil po praktičnih vidikih. Pri delu za urejanje naših kulturnih relikvij bi nam utegnjlj biti kažipot predvsem Rusi. Nemci. Italijani, Bolgari in celo Hrvatje. Slovenci še pogrešamo slik naših svatovskih obre« dov pri nas, obreda puetovania, zbranih pa nimamo niti tipičnih slik življenja naših furmanov, rešetarjev itd. 7nači,lno je, da je bila pri nas zadnja akcija za nabiranje narodopisnega gradiva sprožena leta 1906. na pobudo avstrijskega ministra za uk in bogočastje jn da od časov Stanka Vraza ni bilo pri nas nabranega nič omembe vrednejšega. Nemci imajo zbrano v 6 priročnikih i
svoje praznoverje, pravljice in drago, p« nas
pa ne kažejo kulturno politične oblasti potrebnega smisla za tako delo. Svoje predavanje je govornik zaključil z ostro kritiko naše kulturne politike v tem pogledu
u— Društvo upokojenega ufciteljgtva bo imelo letuj občni zbor z običajnim dnevnim redom v četrtek 1. aprila ob 15. pri Novem svetu na Gosposvetski cesti.
u— Za kolektivno pogodbe ▼ gradbeni stroki. V sredo 90 se nadaljevala pogajanja med zastopniki delodajalcev in delavcev gradbene stroke za sklenitev kolektivne pogodbe. Predstavniki organizacije stavbeni« kov so vztrajali prj svojem prvotnem predlogu, da morajo delavci zahtevauo mezdo za nekaj odstotkov znižati. Zadruga zidar skih mojstrov in studenčarjev je zahtevala deloma še nižje mezde. Zadruga tesarskih mojstrov pa se hoče za tesarsko stroko ločeno pogajati. Zveza gradbenih delavcev je predložila spomenico, v katerj ugotavlja, da pomeni predlog delodajalcev za težake v Ljubljani 16, v Mariboru, Celju in Kranju pa približno 23 odstotkov nižje mezde od sedanjih. Oiganizacija predlaga, naj se mezde določijo na osnov; začasne kolektivne pogodbe, ki je b;la sklenjena lani, pri čemer bi bilo treba upoštevati, da so se od takrat življenjske potrebščine do neke mere podra-ž:le. V torek se bodo pogajanja nadaljevala v ožji paritetni komisiji.
»faziit moja UmoPurka
uživamo redno Biomalz. Jaz sem zelo zaposlen uradniki, piše gospod R B., Linz. Biomalz krepi živce očetu, otrokom utrjuje kosti, krepi pljuča in daje apetit. Ta nameščenec mora računati z vsakim dinarjem. On kupi sebi in svojim otrokom najboljše, kar pozna. Moč iz 14.700 ječmenovih zrn je v eni dozi
AIiZ
Poskusna doza 12.50 Din v lekarnah
u— Šahovsko državno prvenstvo. Final« na tekma za šahovsko prvenstvo Jugoslavije med Ljubljanskim in Novosadskim =a hovskirn klubom bo v nedeljo 28. t- m. v restavraciji .»Zvezdi«. Igralni čas je določen od 16. do 20. in od 21.30 do 23.30. Novosad-čani so že odpotovali in nastopijo v Ljubljani v svoji najmočnejši postavi, med katerimi je zlasti omeniti mojstra Broderja kj je znatno pripomogel k velikemu uspehu Jugoslavije na šahovski olimpiadi v Monako-vem. Novosadčani bodo nastopili v nasled« nji postavi: Broder, Rajkovič, Popovič. Kul žinskj, dr. Ilijč, dr. Zivanovič, Czany. Sch\vab. Tudi Ljubljanski šahovski klub bo posla! v bo.i svoje najboljše. Njegovo zastopstvo je naslednje: Vasja Pire, Mjlan Vidmar. mL, Furlani. prof. Gabrovšek Ludvik. Preinfalk. Sikošek, dr. Gabrovšek Julij, inž. Weise, za rezerve so pa določeni Cibic. inž Prek in Marek.
Vi želite modem v najnovejši obliki
izdelan klobuk. Oglejti si zalogo klobukov in čepic
brezobvezno pri
M. Bogataj
Ljubljana — Stari trg 14.
u— Foto-tourist Lojze Šmu«. Ljubljana.
Aleksandrova cesta 8 priredi na velikonočno nedeljo in ponedeljek v svoji trgovini razstavo povečanih slik velikega formata co 1.60 m po fotografskih manirah tonane. oljnato alj akvarelno kolorirane. Večina povečav predstavlja naše planine, ter so za okras verande, čakalnic ali za reklamo hotelov in okras stanovanj. Posebno pa so si ke namenjene za tujsko prometno propagando.
velikonočni šlager!
FIlme in fotoaparate skrajno znižali in sicer imamo za velikonočna darila:
Cadet Box
vel 4.5 x 6 s tremi filmi
samo Din $9.—
s tremi	filmi samo
Baby Brovvnie......Din 96.—
Jiffy .........Din 150.—
Balda ali Kodak z opt. 1:6.3	Din 324.—
Balda .... z opt. 1:4.5	Din 420.—
Balda Compur . z opt. 1:4.5	Din 810.—
Foto Tourist LOJZE ŠMVC
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA 6
u— Blagajna Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, bo poslovala za stranke na veliko soboto 27. t. m. samo do 12. ure.
z Maribora
a— Velikonočno darilo kraljice Marije. Ano Trnovškovo, mater treh otrok, ki je svoječasno služila kot hišnica in je bila v zadnjem času brez posla ter jo je razen tega obiskala še bolezen, ie mučila skrb, kako preživeti otroke i-n kako jim privoščiti vsaj za veliko noč potrebno hrano. Obrnila 6e je s prošnjo do naše kraljice Marije v Beogradu, od koder je zdaj prispela pošiljatev treh zabojev živil. Ženica je bila prijetno prese« nečena, ko je odprla poslane ii zaboje in ne najde dovolj jzrazov zahvale za izkazano pomoč.
a— Gledališče za velikonočne praznike.
»Dežela smehljaja«, najboljša Leharieva opereta, 6e ponovi na velikonočno nedeljo popoldne. Veljajo znižane cene. — Premie* ra »Svete Ivane«, z velikim zanimanjem pričakovane zgodovinske drame velikega angleškega dramatika Bernarda Shawa, bo na velikonočno nedeljo zvečer. Za mariborsko uprizoritev so nabavili nove kostume in dekoracije. Režija je v rokah glavnega režiserja J. Kovica, naslovno vlogo pa igra Kraljeva. — »Dr« je Nuširevo najboljše delo in ga uprizarjajo nenehoma po vseh odrih v državi in tujini z velikim uspehom 'lo komedijo, ki nudj smeha in zabave na pre tek, ponove na velikonočni ponedeljek popoldne po znižanih cenah. — »Rdeči nageljni« so prava naša ljudska opereta, kj se je zaradi svoje na domači glasbeni folklori temelječe glasbe takoj priljubila. Ponove jo na velikonočni ponedeljek zvečer.
a— Bahsvsbe norice. KvaIiffluMd)riq ia-bovški turnir, kj ga je priredil Mariborski šahovski klub, ee je » sredo zaključil in *o
bili rezultati v zadnjem naslednji: Sever: Senica 1:0, Krajnc: Certalič 1:0, Stojnšek: Reinsberger 1:0, Jaut; Radoljč 1:0, Šetinc: Kobljer 1:0, Koser: Stare 1:0, Križar jeva: Lichtenwallnerjeva remis. Končno stanje turnirja: Krajnc 11 in pol, Stonjšek 11, Se-var 10 in pol, Koser 9 in pol, Jaut 8 in pol, Kobljer 7 in pol, Reinsberger 7, Certalič 6, Senica 5 in pol, Šetinc 5, Stare 4, Radolič 2, Krjžarjeva 1, Lichtenwalinerjeva pol'točke. Po razglasitvi rezultatov je bil brzo-turnir, pri katerem je sodelovalo 12 igralcev in sta prvo in drugo mesto zasedla prof. Sila in Bien, 3. in 4. Kobljer in Certalič, 5. mesto na Stojnšek. Po velikonočnih praznikih se bo pričel šahovski turnir za prvenstvo Maribora, pri katerem bo sodelovalo okolj 20 igralcev.
a— Mariborski planinci so zborovali. V torek zvečer je bil pri »Orlu« redni občni zbor podružnice SPD. Poročali so predsednik inž. Šlajmer, tajnik Gajšek, knjigovodja Soršak in blagajnik dr Rojko. Podružnica šteje 932 članov jn 145 članov mladinskega odseka-Aktiva in pasiva izkazujejo 8"7.200 din. Skupnj bilančni promet 1,699.855 din Zlx>r sta pozdravila gg. Gnus za zimskosportni savez in Zorzut za zadrugo »Pohorski dom.« Volitev letos nj bilo.
a— Nova uprava mariborske gasilske čete. V torek zvečer ie bil v Gasilskem domu občni zbor gasilske čete. ki .je tokrat mirno notekel. ker se je med o?>ema strujama predhodno dosegel sporazum. Pri volitvah so si gasilej izvolili naslednji odbor: B. Pogačnik. predsednik. Fr Kramlv^rger. poveljn-k I. Cerče pod poveljnik. T. Jovčič, tainik. B. Divjak, blagajnik. J. GusHnčič, orodjar, načelnik samanj?nekega oddelka dr. Bedianič. Sef zdravnik dr Wanlvmiiller, načelnik kulturnega odseka V. Ham^ršak. Oddeln- vod--e A. Benedičič, V Herzmansky, L Krklec in Fr. Ra-tej.
a— Mariborski ribič? so imeli v sredo zvečer pri Orlu rednj občni zbor. ki ga je vodil predsednik dr. Fludernik. Izčrpno poročalo sta podala tanik prof. Lapuh in bla-garnik F. Gre-jner. Društvo šteje 282 članov V društvene vode je bilo lani vloženih 55.000. v potoke pa 67.000 iker. Dohodki so znašali 99.48« izdatki pa 43.787 Din. 0 delovanju Zvezp ribarskih društev v Ljub-liani ie poročal zvezin predsednik Šuldgoj. Kot delegat lubljanskega Rba-rskega društva :e bil navzoč ? Tancig. Pozdrave planincev >e sporočil ravnatelj dr. J. Tomin-šek. Volitev letos ni bilo.
a= Hangar pri Senjorjevem domu. O tem načrtu je bilo govora tudi na torkovem zboru mariborskih planincev. S postavitvijo hangarja iadralne skupine pri Semjorevem domu bo Senroriev dom cLobiil tudi meteorološko postnjo in telefon.
a^- Novi studenški proračun je bil sprejet na torkovi proračunski spji studenškega občinskega odbora ki jo ie vodil župan Kaloh. Razhodk; in dohodki znašajo 501.910 din.
a— Ogledu« friziranje in pomladna moda. Prejeli smo: Klub damskofrizerskih mojstrov v Mariboru je priredil 21. t. m. v Gambrinovi dvoranj svoje prvo ogledno fri« ziranie. ki ie nad pričakovanje dobro uspelo. Navzorni so bili tudi obrtni referent dr. SenkoviČ. obrtni nadzornik Založnik, oblastni zastopnik Andrejčič, zastopn k okrožne ga odbora Lošič, načelnik Brivske in frizerske zadruge Novak in strokovne učiteljice Milka in Herma Bračičevi. Mnogoštevilna množica frizerjev in strokovnjakov iz Ljubljane, Maribora. Cel.ia. Ptuja in Radgone je z velikim zanimanjem in pozornostjo sledila posameznim izvajanjem friziranja. V prena[>olnjeni dvorani je 26 udeležencev mojstrsko izvršilo 25 modernih in 4 historične frizure. Ro'o v tilniku se ne nosj več. Pri moderni frizuri je tilnik prost, delno se nosijo malo podrezani lasje. Glava je v velikih ploščat h vaiovih in kodrih s strani v velike poševne valove frizirana. Ta moda je zelo učinkovita. Prireditev nam je poka« zala. da naši damskofrizenski mojstri ne zaostajajo za tujino. Klub damskofrizerskih mojstrov bo v bodoče dajal vedno smernice za nove kreaciie mode in bo kot tak odločilen za dam«kp frizerje in širšo iavnost. Klubu k lepemu uspehu prireditve čeetjtamo I
Iz Celja
e— Smučarji T plan'nnh. V Savinjskih Alpah m na Pec; je snega najmanj 2 in pol metra, skoro 1 meter r,a debelo pokriva Veliko planino, Menino, Golte (Mozirsko planino) in Pohorje. Po vseh teh planinah najdejo smučarjj drobna bivališča v mnogoštevilnih planinskih postojankah. Tudi Koc« bekov dom na Koroeici je že oskrbovan, do njega vodi zanesljiva zimska markacija iz Luč v Savinjski dolini in s Presedljaja s kranjske strani. Frischaufov dom na Okre-šlju bo oskrbovan preko velikonočnih praznikov do bele nedelje. Snega je na Okrešlju nad 2 metra, dohod iz Logarske doline je lahek celo za nedeljske izletnike. V zadnjih dneh je nebo na planine povrh stare podlage natrosilo še krasnega pršiča.
e— Nesreče. 19-letni kovaškj pomočnik Stanko Tišler v Vitanju je padel v kovač-nic\j štiri metre globoko, si zlomil hrbtenico in si hudo poškodoval tudj obe nogi. Smrtnonevarno poškodovanega so prepeljali v celjsko bolnišn :co. V kurilnici na celjski postaji pa si je 53-letnj sitrojni kurjač Anton Vengu&t z Brega presekal žilo. Tudi on le« ži v bolnišnici.
KINO METROPOL, danes zaprt.
e— Javna mestna knjižnica bo odprta danes ob 18. do 20., jutri in v nedeljo pa bo zaprta. Redno poslovanje bo spet v torek.
Iz Škofje Loke
šl— Zbor škofjeloških planincev v ponedeljek v salonu pri Cenetu je bil lepo obiskan. Vodil je zborovanje predsednik indu-strijec g. Dolenc Franc ml., za tajništvo je poročal g. Erjavec, za gospodarstvo in blagajno pa g. Potočnik. Razrešnica staremu odboru je bila izglasovana na predlog g. žebreta. SPD v škofji Loki je bilo kljub težkočam tudi lani zelo delavno. Izvršene so bile priprave za »Vodič«, ki bo izšel letos in s pridom se je prodajal zemljevid škofjeloškega okraja. V zamisli je kataster vseh markiranih potov. Lani je bila izvršena markacija mnogih novih potov, nekaj markacij pa popravljenih, kar vse je opravil markacijski odsek pod predsedostvom g. Sicherla. Ljubniška jama se je natančno raziskala. Skico o njej je izdelal univ. prof. dr. šerko. Vir dohodkov je bila koča na Ljubniku, ki je bila deležna tudi lani mnogih popravil in izpopolnitev. Podružnica si je omislila dve orientacijski tabli z zaznambo nad 150 izletov. Premoženjsko stanje podružnice se ceni na 110.044 Din. Kočo je obiskalo 1100 gostov, vrh Ljub-nika pa najmanj dvakrat toliko. Na zboro>
F I N TE X
SVETOVNA MARKA ANGLEŠKIH TKANIN ZAGREB • PREOBRAŽENSKA 6
Edina angleška tvrdka v državi, ki vodi izključno
samo angleške tkanine
Skladišče in zastopstvo za dravsko banovino: ŠTEFAN šLIBAR — LJUBLJANA
Resljeva cesta 8
vanju se je poudarjalo, da zehteva razvoj turizma sodelovanje vseh činiteljev in da ni to le zadeva SPD, ako resno računamo na razvoj tujskega prometa. Markacije se bodo tudi v bodoče obnavljale in vstavljale na novo, skrbelo pa se bo tudi za smerne tablice. Novi odbor vodi g. Hafner Feliks, ob strani pa mu bodo stali gg. žabec Srečko, Košir Ivo, Erjavec, Sicherl Janko, žontar Franc, Sovre in Hafner Pavel. SPD šteje 92 članov.
gl— Reteški postaji je zasvetila elektrika. V nedeljo so imeli v Retečah majhen praznik. Postajališče je dobilo električno luč. Vsega so instalirali 10 žarnic.
§1— Nevarno srečanje. Škofjeloškemu industrijou g. Francu Dolenou mlajšemu se je pripetila te dni pri St Vidu huda nezgoda. Ko je brzel njegov avto po beli cesti, je Dolenc oddaleč opazil kravo, ki se je potem v trenotku, ko je privozil avto do nje, zakadila v vozilo. Karambo! je bil precej hud. Avto je v sprednjem delu močno poškodovan, pa tudi sam g. Dolenc je dobil hude praske, ki so terjale zdravnika. Kravo so menda morali spraviti v klavnico.
al— Neprestano deževje je dvignilo višino naših vod do nevarnih mej. Poljanščica, in Sora sta močno narasli. Huda nevarnost je pretila suškemu mostu.
Iz Tržiča
?— Kino predvaja jutrj v soboto in v nedeljo veleopereto »Ciganska rapsodija«. ▼ ponedeljek pa nemško opereto »Riviera ekspres«.
Iz Zagorfa
Smrt uglednega moža in družinskega
očeta. Te dni je po dolgem hiranju premini! g. Otmar Ranzinger, star šele 43 let Pokojnik je bil najmlajši sin najstarejše in najštevilnejše steklarske rodbine Ranzjnger-jeve. Kakor vsi drugi sinovi je tudi Otmar vršil steklarsko obrt dokler je mogel. Po vojni se je nenadno odebelil tako. da ni mogel več opravljati težavnega posla. Leta 1924. je tehtal 187 kg in je bil najbrž najtežji človek na Slovenskem. Tvrdka Abel mu je šla na roko in mu nudila zaslužek kot prodajalcu stekla na debelo in na drobno. Kakor za vse panoge je prišla kriza tudj za steklarsko obrt. Zaslužek je padel, a treba je bilo skrbeti za petčlansko družino. Od tedaj je žacel pokojnik hirati. Več ko dvajsetkrat ga je zadela kap in je začel zaradi kap; tudi umrl. Pokojnika je v zadnjih treh letih zelo polrla tudi smrt njegove matere in sester Ivane in Pavle. Zadn a je bila soproga župana g. Malovrha v Hrastniku. Pokojnik je bil zaradi svojega odkritega značaja splošno priljubljen. Vsi, ka smo ga poznali, ga bomo ohranili v lepem spominu. Žalujočim naše iskreno sožalje!
Iz Trbovelj
t— Ustanovni občni zbor izobraževalnega društva »Mladi« bo na velikonočni ponedeljek v Volkerjevi gostilni ob 15. urL Zbor sklicujejo trboveljski študentje.
Iz Hrastnika
h— Protjtuberkulozna liga v Hrastniku je imela v torek redni letni občni zbor, ki ga je vodil zaslužni predsednik g. Emanuel Zelinka. V preteklem poslovnem letu je imelo vodstvo lige največ dela z g.radl>o letnega kopališča. Liga iana še v načrtu zgraditi bazen za otroke, nekaj opornih zidov m ograjo okrog kopališča. Želimo ji, da bi se vse to čimprej uresničjilo in da bi nadalje uspešno delovala v borbi proti, je-tikj v naši industrijski dolini. Prj volitvah se je stari odbor izpopolnil z zdravnikoma gg. dr. Vidmarjem in dr. Dolancem in učiteljem g. Hofbauerjem.
Iz Gornjega grada
gg_ Legija koroških borcev v našem srezu se živahno giblje. Po ustanovnem zboru so bili doslej trije večji sestanki, na Ljubnem, v Gornjem gradu in Rečici. Na teh sestankih je podal predsednik dr. Me« jak poročilo o stanju organizacije, o^ pripravah za spominsko knjigo, ki bo izšla 1. 1930., o prizadevanjih glavnega odbora na odločilnih mestih za dosego dobrovoliskih pravje in o pripravah za občni zbor glavne« ga odbora legije, ki bo 11. aprila ob 10. v Ljubljani. Na sestankih se je pobirala članarina in sprejemale so se prijave novih tovarišev. Pričakovati je, da bo dosegla krajevna organizacija kmalu 100 članov. Zbirali so se tudi podatki o padlih tovariših in o zapiskih glede bojev na Koroškem. Na Ljubnem bo v teku aprila še eden sestanek. Tovariši koroški borci, ki se še niste prijavili v organizacijo, storite to ne-mudno.
gg— Krajevni odbor Narodne odbrane
zbira do 8. aprila prijave udeležencev za romanje na Oplenac, ki bo najbrže v za« četku julija. Stroški za vožnjo z brzim vlakom jn z avtobusom iz Mladenovca na Ople-nac, za prehrano in prenočišče so preračunani le na 395 Din. Romanje, ki ga priredi NO iz dravske banovine, nima samo značaja počastitve snomraa blagopokojnega kralja, temveč naj bo ponovna manifestacija nacionalistov dravske banovjne za smernice kralja Uedinitelja. Romanja se lahko udeležijo seveda poleg Članov NO tudi njih družinski članj in prijatelji. Prija* viti se je do zgoraj omenjenega roka pri dr. Mejaku v Gornjem gradu za srez gor-njegraipki. Uporabne usodno priliko!
ZDRAVILIŠČE
Radio-Therma, Laško
Odprto celo leto. Radioaktivne termalne kopelL Izvrstno zdravljenje vseh vrst revmatičnih obolenj,
ženskih bolezni, arterioskleroze, itd. Predsezijske cene: Pavšalna penzija za 10 dni Din 600.—, za 20 dni Din 1.100,— (Stan, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik in vse takse).
Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišč
Gospodarstvo
Gospodarska konjimkti
in uvoz
Finančno ministrstvo je pravkar izdalo podrobno statistiko naše zunanje trgovine za leto 1936, ki vsebuje tudi zanimive podatke o gibanju carinskih dohodkov. Navedene so tudi podrobne številke o dohodkih posameznih carinarnic, ki so zlasti zanimive zaradi tega, ker nam kažejo značilno nazadovanje dohodkov carinarnic v Sloveniji pri istočasnem naraščanju dohodkov carinarnic v ostalih delih države.
Medtem ko so lanj naši skupni car;nski dohodki narasli od 702 na 801 milijon Din, opažamo, da so se zlasti do-holki ljubljanske carinarnice nadalje zmanjšali. fefci pojav smo opažali že t.udi v zadnjih 2 letih. Med tem ko so bili skupni carinski dohodki lani za 29% večji nego I. 1933., so carinski dohodki ljubljanske carinarnice v istem razdobju padli za 14%. Leta 1933. so znašali dohodki ljubljanske carinarnice še 67.3 milijona Din. naslednje leto so padli na 64.2 milijona Din. predlanskim na 58.2 miliiona Din. lani pa 57.9 milijona Din. Zadnja. tri leta izkazujejo skoro vse druge carinarnice naraščanje dohodkov. Leta 1933. »o predstavljali dohodki ljubljanske carinarnice še 10.8% vseh carinskih dohodkov, naslednje leto 9.8%. predlanskim 8.3%. lani pa Ie še 7.1°/o. Te številke nam kažejo kako področje Ljubljane vedno boli zaostaja r svojem gosr> od .irskem razvoju
Gibanje carinskih dohodkov najvažnej- j ših carinarnic v naši državi je bilo zadnja I leta naslednje (v milijonih Din):
1933 1935 1936 skupni car. dohodki 621.1 701.8 800.7 od tega v carinarnicah:	I
v Zagrebu	159.3 159.4 190.2 !
v Beogradu	123.7 161.9 186.4
26.7	54.8	65.2
67.3	58.2	57.9
27.6	35.5	47.3
39.4	41.1	45.9
47.6	41.0	38.9
21.1	26.4	29.6
14.0	21.1	25.8
17.1	18.9	21.2
na Sušaku v Ljubljani v Novem Sadu v Mariboru v Metkoviču v Skoplju v Osijeku na Jesenicah
Skupaj so znašali lani cariniki dohodki vseh carinarnic v Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Jesenice, Rakek, Gornja Radgona, Dravograd) 130.6 milijona Din. t. j. le 16.2% vseh carinskih dohodkov v naši državi, medtem ko so imele te carinarnice leta 1933. 126.3 milijona Din. kar pa je takrat predstavljalo 20.7% vseh carinskih dohodkov v naši državi. Iz gornjih številk se da sklepati, da se gospodarska konjunktura v Sloveniji še ni toliko dvignila, da bi povzročila povečanje uvoza, kakor to opažamo v ostali državi. Carinski dohodki beograjske carinarnice so znašali leta 1933. samo nekaj nad 20% vseh carinskih dohodkov, lani so pa skoro dosegli 24%.
Ostali dohodki Zanimive podatke vsebuje statistika tudi glede ostalih dohodkov carinarnic na račun drugih oblastev. Tako se je zadnja leta znatno dvignil dohodek od pobranega skupnega davka na poslovni promet pri uvozu. Lani je bilo tega davka pobranega na uvoženo blago 236 milijonov Din nasproti 192 milijonom v letu 1935. in 164 milijonom v letu 1933. Nadalje je bilo pobranih za 86 milijonov Din trošarin (prejšnje leto 65), za 38 milijonov Din bano-vinskih trošarin (prejšnje leto za 26 milijonov) in za 27.5 milijona Din občinskih davščin (26.6).
Sporazum glede omejitve izvoza v Nemčijo
lz Beriina poročajo, da je prišlo do končs nega sporazuma glede postopne likvidacije visoko naraslega salda naših klirinških terjatev in glede omejitve našega izvoza v Nemčijo. Sporazum je za našo državo^ podpisal viceguverner Narodne Wanke dr. Ivo Belin, ki se je že vrnil na pot v Beograd. Po sklenjenem sporazumu bodo uveljavljeni spo razumni ukrepi glede zmanjšanja klirinškega salda. V bodoče bo naš izvoz v Nemčijo v toliko omejen, da bodo nemška vplačila v Berlinu za 10% manjša nego vplačila naših uvoznikov nemškega blaga. Razlika v višini 10% se bo uporabila za zmanjšanje obstoječega salda. Po uveljavljenju sporazuma postanejo seveda brezpredmetni enostranski ukrepi, ki jih je izdala Narodna banka glede omejitve našega izvoza v Nem« čijo za 50°; o, ki so bili nedavno suspendirani.
Banoviitsk! proračun
Včeraj so v finančnem m.nistretvu v Beogradu obravnavali proračun dravske ba« novine. Po zadnjih informacijah zastopa finančno ministrstvo stališče, da je treba dohodek od novih skupnih banovinskih !roša-rin (kj znaša za dravsko banovino 4 in pol milijona Din in v predlogu proračuna ni upoštevam) v celoti porabit; za ».manjšanje banovinske šolske doklade, ki ne bi smela presegati 20%, medtem ko je v proračunu dravske banovine predvidena v višini 35%. Kakor se zdi so opustili namero, da bi se tudi v avtonomnih mestih naložila banovin« ska šolska doklada tako da bi banovine obenem prevzele vzdrževanje šol v leh mestih. Do tega ne bo prišlo, že s tem, da se upo-rabj celotni dohodek banovin od novih skupnih banovinskih trošarin za vzdrževa« nje šol v podeželskih občinah, se v znatni merj pritegnejo avtonomna mesta, da prispe vajo za vzdrževanje podeželskih šol. Donos novih skupnih banovinskih trošarin bo v veliki meri obremenjeval prebivalce velikih avtonomnih mest, medtem ko bo donos šel v celoti le za vzdrževanje šol izven avtonomnih mest. Glede proračuna dravske banovine je pričakovati, da bodo poleg gornjih sprememb zmanjšane nekatere druge postavke, medtem ko se predloženi prora-čun,j avtonomnih mest ne bodo bistveno spremenili.
Nameššensko bolniško zavarovale
Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva je kot organ Osrednjega urada za zavarovanje delavcev zaključila lansko leto s prebitkom 102.500 Din, ki se bo še povečal za kakih 80.000 Din, ko bo določil Osrednji urad bonifikacijo k upravnim strokam zaradi posredovanja pri nezgodnem zavarovanju. V prejšnjem letu je blagajna izkazala skupaj s to bonifikacijo le 26.000 Din prebitka in se je torej finančni položaj zboljšal. S 1. septembrom lanskega leta je bil povišan bolniški prispevek od 36 na 39°U dnevne zavarovane mezde (pri okrožnem uradu -znaša 42%) dn evnez avarovane mezde, s čimer so se dohodki v zadnjih štirih mesecih povečali za 140.000 Din.
Skupne dajatve denarja v naravi so bile nasproti prejšnjemu letu za 4% manjše. Za ma!enkost so se povečale porodniške podpore in pogrebnine. Za 1% so se zmanjšali zdravniški stroški in izdatki za zdravljenje v bolnišnicah, za 3% pa so se povečali izdatki za zdravilišča.
Za uspešno poslovanje je važno dejstvo, da blagajna ni bila prizadeta po padanju članstva, ki je v stalnem naraščanju, kar je v zvezi s prestopanjem nameščencev iz zavarovanja pri OUZD in iz zavarovanja pri Merkurju k bolniški blagajni. V začetku leta je znašalo povprečno število zavarovancev 7711, v decembru pa 8255. Povprečno število zavarovancev v lanskem letu pa je znašalo 7944, kar je za 512 več nego v prejšnjem letu. Razdelitev zavarovancev na posamezne gospodarske panoge nam kaže da odpade 51.6% na zavarovance, ki so nameščeni v trgovini, 13 8% na zavarovance pri denarnih zavodih ip v samostojnih pisarnah, 7.3% na zavarovance v tekstilni industriji in 7% na zavarovance v službi svobodnih poklicev. V vseh ostalih panogahpa je število mnogo manjše Razdelitev na mezdne razrede nam kaže. da odpade 47% članov na naivišji, to je 121. mezdni razred. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 33 92 Din. to je za 0.30 Din manj nego v prejšnjem letu.
Bolniški prispevki so znašali 5.19 milijo-
na Din, to je za 0.48 milijona Dm več nego v prejšnjem letu. Od predpisanih prispevkov je bilo pobranih 5.04 milijona Din. Na račun nezgodnega zavarovanja je bilo lani pobranih 0.83 milijona Din. Na skupnih prispevkih znaša saldo delodajalcev dne 31. decembra 1.2 milijona Din, ali 15.3°/o (prejšnje leto 0.98 milijona Din ali 14%).
Povprečni odstotek bolnikov je znašal 2.8%. Na hranarini je bilo izplačanih 1.27 milijona Din (24.1%), na porodniških dajatvah 0.15 milijona Din (2.2%), na zdravniške stroške Din (15.8%) itd.
Upravni stroški so dosegli vsoto 514.000 Din, to pa z upoštevanjem prispevka višjega zavarovanja k upravnim stroškom blagajne. ki je lani znašal 78.400 Din. Odstotek unravnih stroškov se je zmanjšal od lanskih 10.5 na 9.8°/o.
Turistični dinar
Iz Beograda poročajo, da je v kratkem pričakovati uvedbe turističnega dinarja. V relaciji nasproti funtu naj bi imel turistični dinar tečaj 250 Din. Ker notirajo funti seda; 23S Din, bj to pomenilo, da bi angleški turisti dobili za svoje funte 5% več Pri slabih devizah bi bil tečaj določen tako. da bi bila razlika še n-koliko večja. Zi češke turiste pa bi veljali kupdnski dinarji.
Druga vest iz Beograda pa pravi, da obstojajo glede uvedbe turističnega dinarja za letošnjo turistično sezono težkoče, in sicer od strani Narodne banke, ki je mnenja., da je za turizem dovolj olajšav v devizno valutnih predpisih. Inozemski turisti niso dolžni Jugoslaviji men,'at.i valut po uradnem tečaju, temveč jih lahko zamena/o po svobodnem tečaju, ki je sedaj za 10% višji. Take ugodnosti ba|je ne uživajo turist,- v dru-£ri*n državah češ da znašajo v večini drugih držav turistične ugodnosti največ 8%. Zato smatra Narodna baroka, da ne bi bilo treba uvest« turističnega dinarja, v TW6prot;u z našimi turističnimi ustanovami, ki zahtevajo. da se č:mprei izda uredba o uvedbi tu-r:st;5nega dinarja.
Knkor kaže goen'a v-ept. ge naša Narodna banka še vedno dež? fikcije. da so tečaji na svobodnem tnru nekaj nenormalnega medtem ko je jpsno. da izražajo pravo vrednost dinarja le tečaji na svobodnem tir<ru in so oficielni tečaji prav za. prav le zaradi tega tu. da se lahko izvoznikom prisilno odvzame ena tretaina dobljenih deviz po ni-ž:em tečnju. Tz navedenega ra/logs ne od-gova.r;a dejstvom trditev češ dn dobivajo inozemski turisti ugodnosti že s tem, da lahfao vnovčijo svelja plačilna sredstva po svobodnih tečajih.
Gospodarske vesti
= Državna hipotekama banka ▼ februarju. Državna hipotekama banka objavlja svoj izkaz za mesec februar, jz katerega je razvidno, da so se v tem mesecu likvidna sredstva (cotovina in blagajniški zapisi Narodne banke) povečala za 61 nrliionov Din in so ob koncu meseca znašala 635 milijonov (lani ob koncu februarja 464). Posojila se niso mnogo spremenila, le komunalna posojila so v teku meseca nadalje narasla za 18-6 na 984.4 milijona Din (lani 642.2). Dolg finančnega ministra se je po« večal za 6.3 na 567.6 milijona Din (lani 663.9). Hranilne vloge na knjižice so narasle za 23.9 na 1245.5 milijona Din (lani 1143.6), vloge v tekočem računu pa za 2.3 na 479.7 milijona Din (lani 227.9). Tudi samostojni fondj ter fondi in kapitati javnih ustanov so narasli za 29.5 na 2116.0 milijona Din (lani 1831.9).
= Znatna podražitev pšenice in moke. Včeraj se je na vojvodinskem žitnem trgu ponovno precej podražila pšenica, ker je Prizad zopet dvignil odkupne cene. Baška potiska pšenica stane že 185 Din, medtem ko se je že v sredo ponovno podražila za 5 Din pri meterskem stotu, tako ua ie cena od srede marca narasla že za 15 Din pri stotu. Verjetno pa je, da se bo cena nadalje dvignila glede na čvrsto tendenco v inozemstvu.
— Hranilne vloge prj slovenskih hranilnicah so v januarjju narasle za 12.9 milijona Din. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so vloge pri slovenskih hranilnicah v januarju narasle za 12.9 milijona Din. Med tem ko so vloge znašale ob koncu lanskega leta (brez obresti) skupaj 999.8 milijona Din. so 31. januarja dosegle 1,012.7 milijona Din. Del prirastka tvorijo sicer obresrti za leto 1936. ki so pri nekaterih hranilnicah že pripisane, vendar je prirastek po večini pravi prirastek (presežek prejetih vlog nad dvigi) Ce izpustimo hranilnice, pri katerih so narasle vlo« ge le zaradi pripisa obresti, opažamo prirastek vlog na knjižice pri 7 hranilnicah.
prirastek vlog v tekočem računu pa pri H hranilnicah (od 20. ki vodijo tekoče račune) ter prirastek vseh vlog pri 9 hranilnicah. Skupno število vlagateljev pri vseh 30 hranilnicah znaša 138.349. Te številke dokazujejo, da se vrača zaupanje v hranilnice in v denarne zavode.
— Denarne kazn] po poslovnem redu »» industrijska podjetja. Kraljevska banska uprava dravske banovine opozarja 6 poseb no objavo v »Službenem listu« vsa industrijska podjetja na odlok ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje od 6. marca t. 1. po katerem morajo podjetja vse denarne kazni, izrečene zoper delavce na osnov; določila § 340. obrtnega zakona zaradi pregreškov proti predpisom poslovne« ga reda, uporabiti le za zboljšanje razmer delavstva dotičnega podjetja in v nobene druge namene.
= Izpit) za eiektroinstalaterje, zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre se bodo vršili v smislu objave Zbornice za TOI v Ljubljani v drugi polovici me« seca aprjla t. 1. Vsak kandidat, ki bo po sklepu izpitne komisije pripuščen k izpitu, bo še posebej obveščen o-točnem roku pismenega in ustmenega dela izpita.
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ivana Remžgarja. gostilničarja in trgovca v Žerovnici p. Grahovo (poravnalni upravnik Milan Kravanja. trgovec v Cerknici; poravnalni narok prj sreskem sodišču v Cerknici 29. aprila ob 10., prijavni rok do 22. aprjla).
= licitacije. Dne 26. t. m. bo v inten-danturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo 2 motornih žag za rezanje drv. Dne 30. t. m. bo v intendanturi štaba bregalniške divizijske oblasti v štipu licitacija za dobavo motorne žage za drva.
Komanda mornarice v Zemunu sprejema do 30. t. m. ponudbe za dobavo 20.000 kg riža ter do 12. aprila za dobavo frezal-nega stroja. Komanda pomorskega arzena-la v Tivtu sprejema do dne 5. anrila ponudbe za prodajo raznih delov stare pralnice. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 8 aprila ponudbe za dobavo železnih vijakov, zakovic, žice ter žičnikov in rašpel. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 25. t. m. ponudbe za dobavo razni svetilnih teles in do 1 aprila za dobavo elektromotorja.	V inženlerskem oddelku štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo 31. t. m. licitacija za napravo enega dela poti škofja Loka-Blegoš in za napravo kolovoza Dne 24 t m. bo pri direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za napravo dimnika iz opeke pri električni centrali na drž. rudnika v Banjaluki. Dne 29. t. m. bo pri upravi skladišča 1. oddeka vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu licitacija za dobavo 6 500 kg žel. pločevine in 10. aprila za dobavo stroja za rezanje.
= Likvidacije. V likvidacijo so stopile naslednje zadruge: Konzunano društvo za šoštanj in okolico, r. z. z o. z. v Šoštanju; Produktivna zadruga mizarskih mojstrov v Mariboru, r. z z o. z; Gozdna in pašniška zadruga v Mislinju, r. z. z o. z.
Borze
24. marca
Ljubljanska borza zaradi praznika danes ni poslovala. V zagrebškem privatnem kliringu so se avstrijski šilingi trgovali po 8.00, angleški funti po 238 in grški boni po 31.4150. Nemški klirinški čeki stanejo v Beogradu 12.0046, v Zagrebu pa 12.02, odnosno za konec aprila 12.04 in za konec maja 12.0450.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je padanje tečajev državnih papirjev, ki je nastopilo po znatnem dvigu v prejšnjem tednu, že včeraj ustavilo, danes pa je bila tendenca zopet čvrstejša. Vojna škoda se je trgovala po 408 (v Beogradu po 406
—	407). Dolarski papirji so se nekoliko okrepili in je bil promet v 7% Blairovem posojilu po 86 (v Beogradu po 86.50), 8% Blairovo posojilo pa najprej po 93.50 in pozneje po 95 (v Beogradu po 95.50 — 96). Promet je bil še v delnicah šečerane Osi-jek po 220 — 230 in v delnicah Osiječke ljevaonice po 165.
Devize
Zagreb. Amsterdam 2394.16 — 2408.75, Berlin 1758.03 — 1771.91, Bruselj 136.70
—	341.77, London 213.41 — 215.46, Milan 229.66 — 232.77, Newyork ček 4343.50 — 4379.81, Newyork kabel 4365.50 — 4401.81, Pariz 200.89 — 202.53, Praga 152.54 — 153.64.
Curih. Beograd 10, Pariz 20.16, London 21.4450, Newyork 439.125, Bruselj 73.9250, Milan 23.1250, Amsterdam 240.2250, Berlin 176.50, Dunaj 80, Stockholm 110.55, Oslo 107.75, Praga 15.31, Varšava 83.10, Budimpešta 86, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 407 — 409, 4% agrarne 52.50 — 53.50, 6% begluške 73 den., 6% dalm. agrarne 73.50 — 75, 7% Blair 86 — 87, 8% Blair 94.50 _ 96; delnice: PAB 200 — 203, Trboveljska 250 — 300, Šečerana Osijek 220
—	230, šečerana Vel. Bečkerek 700 — 775, Oceania 250 — 280, Jadranska 400 den., Gutmann 40 — 60, Osiječka ljevaonica 160 — 170, Danica 40 bi.
Beograd. Vojna škoda 406.50 — 407 (406 — 407), za junij — (406.50 — 407), 4% agrarne 52 den. (51 — 52), 6% begluške 76 — 76.50 ( 73 — 76), 6% dalm. agrarne 74 — 74.50 (74), 7% invest. 87 den., 7% stabiliz. 87.50 den., 7% Drž. hip. banka 98 — 99 (98), 7% Blair 86.50 — 87 (86.50), 8% Blair 95.50 — 96 (95.50
—	96), Narodna banka 7350 bi., PAB 198
—	200 (196 — 200).
Blagovna tržišča
SITO
+ Novosadska blagovna borza (25. t. m.) Tendenca čvrsta. Pšenica: (78 kg): baška sremska 170 — 172 slavonska 170 — 172 banatska 167 — 172 baška, potiska 183 — 185. Oves: baški, sremski 6lav. 102.50 — 105. Rž. baška 140 — 142.50 Koruza: baška in sremska 86 — 87 banatska 80 — 86 srem« ska sušena par indija 92-94 Moka: ba-. ška in banatska >Og< in >Ogg< 250 — 260 »2« 230 - 240 >5« 200 — 220; >6« 180 — 190: »7« 150 - 160, »8« 10250 - 107.50. Otrobi: baški banatski 83 — 87. Fižol: baški beli	vrečo 240 245
4- Budimpoštanska terminska borza (25. t. m.). Tendenca čvrsta. Koruza: za maj 12.64 — 12.65, za julij 13.19 — 13.20.
BOMBAŽ
+ Liverpool, 24. marca. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 7.64 (7.65), za julij 7.71 (7.73), za dec. 7.47 (7.49).
+ Newyork, 24. marca. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za april 14.31 (prejšnji dan 14.04), za julij 13.91 (13.80).
Grenki pirhi za zagorske brezposelne
Zagoni«. 25. marca. Na občinski deski sta nabiti dve objavi za brezposelne delavce. Prva pravi, da j« zaradi velike brezposelnosti v občini Zagorju občinska uprava prevzela od sreekega cestnega odbora v Litiji dobavo gramoza za posipanje banov jnskih cest Ponudila j© dobavo brezposelnim po akordnih postavkah za kubični meter brez razetreijevanja v kamnolomu TPD, za presejanje in delno za tolčenje po 15 Din. a v kamnolomih v Stopah in Groslju za tolčenje m presojanje po 26 Din.
Navzlic temu se ni odzvalo, kakor pravi objava dovolj delavcev za izvršitev tega dela. Zato uprava ponovno poziva brezposelne, da se priložnostnega zaslužka oprimejo, ker bo uprava, če ne bo odziva, prevzeto delo vrnila cestnemu odboru.
Diuga objava na občinski deski pa ima tole vBebino: »Občinska uprava je nekaterim brezposelnim rudarjem, ki so bili določeni, da poidejo delat v rudnik Stanovsko pri Poljčanah. dala denar za vožnjo. Nekateri so ta denar porabili za druge reči. Vsi so zdaj izločeni od vsake zaposlitve in podpor ter se smatraijo izkoriščevalce.«
Kakor doznavamo, je bilo za kamnolom TPD precej priglašencev, a so iih sprejeli le izvest.no število. Delo v kamnolomih v Grošlju in v. Stopah pa je tako težavno, posebno za one. k; n:so vajeni tega dela. da v 8 urah zaslužijo komaj po 8 do 10 _Din, torej na uro en dinar, kar pač daleč_ ne ustreza predpisom o minimalnem zaslužku. Navndno tolčejo kamenje ljudije. ki imajo še ke dnure dohodke ali vsaj hrano pri starših. O Si tek da so se tudi pol prejšnjo občinsko upravo nekateri s tam delom preživljali, ni upravičen Vsem takim ie tedanja uprava glede na težavno delo nakazala tudi nekaj živil. Razumljivo ie da sestradan in izčrpan človek ne more vršiti dela. kakor ga lahko drugi, ki ne stradajo.
Zadeva glede nakazila denanja brezposelnim rudarjem, ki so šli v Stanovsko, je tudi drugačna. ?e prej sta Šla tia podžupan in eden izmed rudarjev, da se prepričata-ali kaže kaj zaslužka. KljuOi temu. da se je ugotovilo, da je položaj pn rudniku nevzdržen, so nakazali devetim denar za vožnjo-Od t°h je šlo sedem v Stanovsko, dva pa sploh nsta šla. Omenjenih sedem se je že drugi dan vrnilo ker niso n:kjer dobili kredita. lačni pa ne morejo delati.
Sa; menda sromji objavi ne pomenita, da za praznike brezposelni ne dobe podpore?
!z živlienja na deželi
Iz Novega mesta
„_ Občni zbor podružnice SPD v Novem mestu, bo 31. t. m. ob 20. v posvetovalnici me«tne občine. Dnevni red: Poročilo predsednika. tajnika, blagajnika in preglednikov računov. Volitev novega odbora. Slučajnosti. Ako ob napovedani uri ne bo zadostno število članov navzočih, bo občni zbor pol ure kasneje ob vsakem številu članstva.
—	Odbor.
APAČE. Protj bivšemu županu velike občine Apač g. Francu Kolerlču se ?» vrSi-la nedavno razprava pred okrožnim sodiščem v Mariboru, in sicer zaradi zločina po čl. 3. zakona o zaščiti države. Ker se pa sodišče ni moglo prepričat; o krivdi g. Kole-rioa, ie bil ta oproščen. Oprostilno sodbo priljubljenega moža je vzelo občinstvo z zadoščenjem na znanje. Zadoščenje pa ima tudj razrešeni župan sam. ker se je izka« zalo, da je šlo le za podlo delo posameznikov, ki jim je bila kandidatura g. Koleriča pri lansk;h volitvah na potu.
GORNJI GRAD. Uredništvo izjavlja, da nima naš stalni dopisnik iz Gornjega grada nikake zveze z dopisom iz Gornjega grada. objavljenim v »Jutru« z dne 21. t. m., kjer se vpleta k poročilu o občnem zboru tukajšnje podružnice CMD neka nezgoda g. Kranjca. Ta dopis je bil objavljen brez vednost j in sodelovanja našega poročevalca.
RADOVLJICA. Podružnica SPD bo imela rednj občni zbor z običajnim dnevnim redom 3. aprila ob pol 19. v prostorih Kunstlje ve gostilne.
Radio
V soboto, 27. marca. Ljubljana: 12: Religiozne pesmj ln skladbe (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.05: Odlom« ki iz Verdijevega »Requiema« (plošče). — 16.30: Prenos vstajenja iz trnovske cerkve.
—	19.10: Iz Handlovih oratorijev (plošče).
—	19.30: Radio orkester: Slavnostni kon« cert. — 21: Reproducjran koncert na orglah.
—	2115: Velikonočne pesmi poje šentpeter-ekj cerkveni zbor. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Koncert pihalnega kvarteta.
Beograd: 17.20: Slovenske narodne pesmi. — 17.50: Plošče. — 18.30: Komorna glasba. — 19.30: Jugoslovenske pesmi. — 20.40: Plošče. — 21: Arje in dueti iz Verdijevih oper. — 22.20: Narodne melodije.— 22.45: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 19: Prenos večernic. — 22.30: Velikonočni običaji. — Praga 19.15: Radijska revija »Pra ga—Dunaj«. — 21: Koncert zbora Morav-skjh učiteljev. — 22.20: Plošče. — 22.35: Lahka glasba. — Varšava 19.25: Orkestralen in pevski koncert. — 21: Koncert solistov. — 22: Nabožna glasba. — 22.45: Plo« Sče. — Dunaj: 12.05: Plošče. — 13.10: Koncert dunajskih simfonikov. — 16.05: Plošče po željah. — 18.15: Orgelske skladbe. — 18.55: Prenos iz dunajske državne opere.
—	22.20: Orkestralen koncert. — Berlin: 18.05: Morse jeva proslava. — 19.15: Pevski in klavirski koncert. — 20.10: Pester glasbeni program. — 22.30: Prenos iz Miinche-na. — 23.30: Vrata večnost; — pogovori med nočio jn jutrom. — Milnchen 18: Koncert godalnega kvarteta. — 19.20: Lahka glasba.
—	20.10: Koncert orkestra in solistov. — 22.30: Plesna muzika. — Stuttgart 18.30: Lahka glasba s plošč.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze 25. marca
Ljubljana 7. 756.3, 42, 84, NEl, 10, dež.
9 2 ■
Maribor 7. 756.0, 4.0. 90, SW1, 10, dež, 7.0; Zagreb 755.6, 7.0, 60, WNWS, 4, dež, 0.2; Beograd 7. 756.9, 8.0, 60. O, 0, —, —; Sarajevo 7. 757.0, 7.0, 60, 0. 4. dež, 0.3; Skopi je 7. 757.9, 9.0. 80, SEl, 3, —, —.
Temperature: Ljubljana 7.4, 4.0; Maribor 6.0, 30; Zatrreb 9.0 3.0: Beograd 24.0, 5.0; Sarajevo 16.0, 1.0; Skoplje 27.0, 6.0; Split 11.0,
f B ( A BAYE
_£rez Bayer-jevega križa -T ni Aspirin tablet, j
Vsaka Aspirin tableta ima Bayer-jev križ.

Oglu it npsU. pod S. St. laSl od 5. XII. 193
Vestfilk ZKD
Priglasite se za potovanja na svetovno razstavo v Pariz, ki jih priredi ZKD v juniju, juliju, avgustu in septembru. Stroški za 12 dnevno potovanje znašajo 2.300 Din. Podrobne informacije in prospekti se dobijo v tajništvu ZKD, Ljubljana, Kazino, U. nadstropje. Telefon 21-23.
ZKD opozarja svoje odre na novo dramatizacijo »Rokovnjačev«, ki jo je priredil režiser Ferdo Delak. Rokovnjjači so sodobno prirejeni, lahko vprizorljivi in bodo povsod ugajali, ker predstavljajo novo vrsto naše narodne igre. Knjigo, ki stane 20 Din, naročite pri nas. Nakažite po poležnici, ki jo opremite s številko našega čekovnega računa (13175) 20 Din. Pri nakupu več izvodov imajo naši člani večji popust.
Vsa včlanjena društva naprošamo, da čimprej poravnajo letošnjo in zaostalo članarino, kakor so bili opominjani v preteklih dneh.
Posečajte predstave ZKD v Elitnem kinu Matici ob petkih in sobotah ob četrt na 15. in v nedeljah ob pd 11.
Sokol Moste priredi v torek 30. t. m. o(b 20. v kinu Moste predavanje »Vtisi iz Bolgarije« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. Bučar Vekoslav.
Sokol Zagorje priredi v sredo 31. t. m. ob 20. v svojem domu predavanje »Vtisi iz Bolgarije« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. Bučar Vekoslav.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri. Velika nedelja: ob 15. Zadnji signal. Znižane cene. Ob 20. Simfonija 1987. Veliki ponedeljek: ob 20. Dr. Izven. Znižane cene.
Prazniki v drami. Vesela otroška predstava »Repoštev« bo po izredno znižanih cenah od 14 Din navzdoi. na kar jiosebno opozarjamo. »Simfonija 1937« predstavlja svojstven poskus zajetj agonijo sodobnega življenja v okviru mnogih konfliktov in usod, v obliki pestre reportaže. Nušjčevega »Dr-ja« bodo uprizorili z g. Cesarjem, ki se je vrnil z bolezenskega dopusta, v glavni vlogi. Zabavna komedija, kj zanje trenutno največja uspeh na vseh naših odrih, se odlikuje po zabavnih situacijah in aktualnih dovtipih.
Trgovsko pMjafie
I S C E
praktlkantlup
z dovršeno trgovsko-šoLsko izobrazbo. Dopise poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Praktikantinja«.
OPERA Začetek ob 20. uri. Velika nedelja: ob 15: Navihanka. Znižane cene. Ob 20. Ples v maskah. Izven. Znižane cene.	% Veliki ponedeljek ob 15: Pod to goro zeleno. Izven. Znižane cene. ob 20. Cavale-ria Rusticana. Glumači. Izven. Znižane cene.
Prazniki v operi. Popularno opereto »Navihanka« z go. Marico Bi umen«Lubeievo v glavni vlogi, ostala zasedba te izredne uspele predstave je premierska. Prvi nastop odličnega tenorista g. Gosliča po njegovem povralku s studijskega dopusta na Dunaju bo v Verdijevi efektni operi »Ples v maskah«, kjer bo imela naša publika priliko ugotovili uspešen umetniškj napredek priljubljenega pevca. — Benešcva revijahia opereta »Pod to goro zeleno« je dosegla že nenavadno visoko število reprjz. »Ca-valleria rusticana« se vrši na Veliko noč in nudj s svojo melod.iozno glasbo poseben užitek vsem ljubiteljem italijanske opere. Ga. Zlata Gjungjenac, ki jma zaradi glasovne imdispozieije 14 dnevni bolniški dopust, bo naelopila spet v »Cavalleriji rusti« cani«.
Opozarjamo p. n. občinstvo na razpis poletnega abonmaja ki se bo odigral pod oznako red C v času od 1. aprila do konca sezone. Ker so plačilne ugodnosti za ta abonma za vsakogar sprejemljive, vabj uprava gledališča vse, ki se zanimajo zanj, k priglasitvi. Abonenti se sprejemajo dnevno v pisarnj drame od 9. do 12. in od 3. do 5. ure. Abonma bo obsegal 8 dramskih in 7 opernih in operetnih predstav, kj oblegajo nekai najboljših doslej že odigranih del in komade, ki jih bo naštudiral ansamibl do konca sezone. V drami: Brnčič: Med štirimi stenami, Nušič: Dr., Fraser: Zadnji signal, Bergmann: Markurell, Andreron: Rivali, Schiller: Kovarstvo jn ljubezen, Fo-dor: Matura ter Malo sodišče ali Tatovi strajkaio. V operi: Gotovac: Ero z onega sveta, Vladigerov: Car Kaloian. Čajkovsk': Pikova dama, Mozart: Don Juan, Donizebti: Linda dj Chamounix, Respighi: Plamen. Opereti: Beneš: Parižanka, Jankovec: Urška.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 28.: ob 15. Dežela smehljaja. Znižane cene. Ob 20. Sveta Ivana. Premie ra.
PTUJSKO GLEDALIŠČE
Petek, 2. aprila ob 20. Dr. Gostovanje Na rodnega gledališča iz Maribora.
~*3UTREJ« H. ............g
Vidni znak svetovnega prvenstva na morju si je zopet priborila francoska ladja »Normandie«, ki ga je iztrgala »Queen Mary«. Seveda so »Normandie« za vožnjo, na kateri je odnesla zmago, temeljito popravili. Dobila je dva nova vijaka, katerih vsaki tehta 22 ton. Na sliki: »Normandie« v le havreškem pristanišču
Zflkc&i %
Abesinci so izredno in tehnike, pravi Ifalij
Vodia prve italijanske vojske, ki je vdrla v Abesjnijo, general Vjlla Santo, je na nekem predavanju pred družbo švicarskih častnikov v Baslu poda! zanimivo poročilo o naukih italijansko-abesinske vojne, poscb no kar se tiče vojne v goratem ozemlju. V uvodu je povedal, da je bil Mussoljni z ozirom na napeti položaj v Evropi odredil c:m prejšnjo odločilno izvedbo vojnega pohoda. Zato so že v dobj priprav nagrmadili desetkrat večjo množino munjcije jn živil, nego bi jo potrebovali v normalnih okoliščinah
Hitre in presenetljive ofenzive v gorskem ozemlju so zelo težavne, ker se čete pomikajo večinoma v zelo tenkih dolgih forma5 cijah skozi soteske ali preko eksponiranih prelazov. Po Villa San to vem mnenju so mule v gorski vojni neobhodno potrebne. Popolnoma so odpovedali težki oklopni vo-

'11

eva voiska
pa so premo«! letal , ki fe bil v Abesinlji
zov; in vozila na gosenicah. Včasih zadostujejo majhni kamni, ki zaidejo v kolesje gosenic, da zaustavijo cele kolone. Zaščito ob straneh Ln poizvedovanje v sprednjih stražah moraio vršit; v gorovju posebno jezdeci na mulah, če se letala ne dado uporabljati. Telefonske zveze so se v gorovju izkazale za nezanesljive. Bolje so delovale brezžične zveze. Dobro so se obnesli tudi mali avtomobili in mala letala. Predavatelj je priznal, da je bil Italijanom napad lažji, ker ni imel nasprotnik niti letal niti mehaničnih vojnih in prevoznih pripomočkov. Pogum Abesincev je bi] v ostalem izreden. Glavno krivdo, da je redna neguševa vojska odpovedala, zadeva po predavateljevem mnenju tudi inštruktorje, posebno Belgijce, ki so Abesince s svojim] evropskimi metodami zmedli.
vina elektrike
Največja slika, atrakcija pariške razstave
Eden najzanimivejših predmetov na pariški svetovnj razstavi bo ogromna sljka, ki bo predstavljala zgodovino elektrike. Merila bo v dolžino okrog 180 m in v višino 25 m. S tem delom so poverili slikarja Raoula Dufvja, o katerem pravijo, da je med najbolj talentiranimi v mlad; francoskj slikar* ski generaciji. Sliko bo izdelal v tehniki kla-sičneea holandskega slikarja van Evcka. 0 tej tehniki so menili, da se je izgubila, toda Dufyju je uspelo, da je po temeljitem študiju ponovno odkril njeno bistvo.
Na ogromnj sliki je videti podobe mož, ki
imajo svoje ime v zgodovini elektrike. Ciklus se začne z Aristotelom in Taletom iz Mijeta, dalje bo predstavljal Rogerja Bacona, Galileja, Leonarda da Vincija, Pasca-la, Galvanija itd. itd. Umetnost ogromnih slik je v zadnjih stoletjih nazadovala. Renesančni mojstri so ustvarjali še takšne slike na katerjh je bilo do tisoč portretov, na pr. Michelangelova »Poslednja sodba«. Tin« torebtojev »Raj« in Veronesejeva »Svatba v Kani«. Sedaj upa umetnik iz 20. stoeltja, da se bo mogel pomerjtj s temi velikan] umetnosti.
Ugrabila je svojega zaročenca
Blagoslov staršev za ljnbezen, kateri so v začetku
nasprotovali
Igra z žogo
je odkrila zločin
V tnndškem mestecu Haid-Šerbel je deJo-val francoski veletrgovec Latriclie, ki ei je s prodajo deželnih prideJkov pridobil veliko imetje. Poročil 6e je z neko domačinko in se je nameraval vrniti v domovino. Svoje posle je izročil neki trgovski družbi in nekega dne ;e s svojo ženo odpotoval. Po-sihmal ni bilo za njima nobenega sledu več.
Te dni se je nekoliko otrok igralo na dvorišču, ki je pripadalo prei Laticheve-nnu posestvu. Igrali so 6e z žogo, ki se je nenadno izgubila. Iskali so jo in jo našli v razpoki ob vznožju nekega zidu. Prosili so nekega mladeniča, naj bi jim žogo izvlekel Ta pa je odkril za razpoko podzemeljski prostor. Razpoko je razširil jn je zlezel v ta prostor, kjer ie odkril v nekem kotu s krvjo pomazane kose obleke in dva kovčega. Tako; so oix>zorili policijo, k, je ugotovila, da gre za oblačila zakoncev La-tichevih. Energično zasliševanje je tudi kmalu ugotovilo. da sta dva Arabca, ki sta bila dolgo let v reletrgovčev, službi, umorila njega in njegovo ženo. Trupli sta zakopala v pozabljenem podzemeljskem prostoru Če bi ne bilo naključja z žogo. bi morda nikoli ne zvedeli, kaj se je zgodilo z Lati-chean in njegovo ženo.
Neguš piše v ženevo
Abesinski cesar je poslal generalnemu tajniku Društva narodov noto, v kateri prosi, naj ženevska ustanova pošlje v Abesinijo posebno komisijo, ki bo preiskala krvave dogodke v Addis Abebi po atentatu na maršala Grazzianija.
Puškinov vnuk v Parizu
Prijateljstvo med potomci ruskega genija in nasledniki
njegovega morilca
Milijonarja so previsoko obdavčili
V Ameriki je državna blagajna vrnila Mellonu pol milijona dolarjev
V Varšavi so našli »ciganskega kralja«, predsednika poljske ciganske zveze Matjaža K\vieka hudo ranjenega. Policija je ugotovila vse podrobnosti krvave drame. Seveda je šlo spet za ljubezensko afero, za ljubezen, ki jo je gojij olletnj Kviek do lepe, 171etne ciganke po imenu llone. Toda Kwiek je že imel ženo in ta žena se z njegovimi ljubezenskim; pustolovščinami ni strinjala. Na ženin j strani je bilo vse ožje poglavarjevo sorodstvo.
Na dan, ko se ie odigrala drama, se je zbralo to sorodstvo v K\viekovem enosob? nem stanovanju, o katerem pišejo varšavski listi, da je lepo okrašeno z rdečo preprogo, pestrim; zastavami in ogromnim srebrnim samovarjem. Začel se je rodbinski posvet okrog želazne pečj v 6redi sobe. Razpravljali so o poglavarjev; ljubezni do lepe llone. Kaj kmalu je postala razprava zelo živahna in Kwiek je smatral za potrebno, da zdaj pa zdaj potegne iz žepa svoj samokres in ga pomolj razdraženim sorodnikom pod nos. Nenadno pa je padlo vse po njem, ne izvzemši njegovih staršev in žene. Poskusili so mu iztrgati samokres in pri tem se je sprožil strei, ki je ciganskega poj glavarja zadel v trebuh jn ga položi] na tla.
Vsa rodbina se ie nato razbežala, ostal je ie Kw;ekov lSletni sin Kazimir, ki je bil že j re; skuša! braniti očeta. Ta je pozval
tudi policijo. Policija je nato aretirala K\viekove starše, dva njegova brata, dva bratranca, njegovo ženo, pa obe svakinji. Ena izmed svakinj je tudi obtožena, da je sprožila hote ali nehote strel, ko je poskušala poglavarju potegniti samokres iz rok. Poglavar sam, ki mu zdravnik; napovedujejo smrt, ;e v nekem trenutku, ko se mu je vrnila zavest, izjavil, da je sam zakrivil ta strel, obtožiti ni hotel nikogar.
Ce res umre, pr;de med poljskimi cigani bržkone do novih prepirov zavoljo »presto-lonasledstva«. Matjaž Kwieka je b;l evo-ječasno cigansk; kralj Vasilij pozval iz Španije in ga postavil za svojega ministra. V novembru 1934 pa je Matjaž na mednarodnem zborovanju ciganov v Varšavi odstavil kralja Vasilija in njegovega tekmeca Mihaela, kj se je tudi imenoval kralja, pa je samega sebe proglasil za vrhovnega poglavarja vseh ciganov. Oba odstavljena kralja, k; še živita, pripadata isto tako rodbini Kwiekov in je verjetno, da bosta skušala doseči svoj nekdanji položaj.
član reševalne ekspedicije na povratku z ranjenim smučarjem, katerega je privezal zaradi lažjega transporta na njegove smuči in se zdaj z njim spušča po vrvi navzdoL
Sladkor gori!
Vojaška vzgoja za oba spola v ČSR
Na zadnji seji obrambnega odseka češkoslovaškega parlamenta ie vojni minister Machnik poročal o smernicah bodoče vojaške vzgoje prebivalstva, ki bo zadevala vse 6 po sobne prebivalce republike brez razlike spola Izvajala se bo od leta, ko pride človek v šolo. do dopolnjenega 30. leta. Če bodo zahtevali državni interesi, bo vlada za prehodno dobo pritegnila tudi starejše osebe.
Mlada igralka Anni Tarahuana iz Bue-nos Airesa in 191etni študent Albert So-toba sta junaka majhnega romana ljubezni in strasti, o katerem pišejo vsi argentinski listi.
Navzlic svoji mladosti — saj šteje komaj 18 let — je lepa Anni ljubljenka argentinske gledališke publike. Vsak večer je prejemala sijajne ponudbe mož, ki so bili pripravljeni, da bi ji žrtvovali vse svoje imetje, toda igralka se zanje ni zmenila. Nekega dne pa se je zaljubila v študenta Sotoba. Od prvega trenutka dalje sta bila mlada človeka pripravljena, da se poročita, toda njegovi starši so se trdovratno upirali, češ: »Igralka ne pride v našo hišo«, kakor je izjavil njegov oče, ki je mislil, da je stvar s tem opravljena.,
Anni in Albert sta bila nad tem žalostna, sklenila sta, da se poskusita ločiti. Igralka je dobila angažman v drugem mestu, študent je ostal v Buenos Airesu. Toda Tarahuana svojega fanta ni mogla pozabiti. Nekega dne je sedla v svoj voz, od-
Ženevski zakon o dvojnem zaslužkarstvu
ženevska kantonska vlada je predložila zakon, ki omejuje dvojno zaslužkarstvo v državni službi. Javni uradnk ki bi se hotel po 1. juniju t. 1. poročiti z osebo, ki je tudi v državni službi, se bo moral zase ali za svoje ženo odpovedati službi. Ta zakon pa ne zadene zakoncev, ki so že nameščeni.
Umor bankirje ve žene
V njenem samotnem stanovanju v Nižini Londona so našli umorjeno ženo londonskega bankirja Sootta. ki je ta čas na potovanju v rnostranstvu. Storilec io je ubij z udarci kladiva po glavi. Vse telo umorjenke je bilo v takšnem stanju, da ie bilo sklepati o strašnem boju med žrtvijo in zločincem. Zasledovanje morilca so izročili enemu najboljših detektivov Scotland Yarda.
Sneg po sto letih
Tuisko prometna sezjija v Egiptu je zdaj na višku. Splošno začudenje jc zato zbudil te dni sneg. ki je padel v Kain" in okolici. Termometer ie padel na 2 stopinji pod ničlo. Mnogi domačini, ki niso bili nikoli po svetu, so ob tej priliki prvič v svojem življenju videli sneg. Zadnjič so imeli v Egiptu sneg 1. 1835. Takrat ie snežilo v Alek-sandrjfi Rosett; jn Asfehu.
Točno plaču) »Jutru« naročnino Varu] svojcem zavarovalnino
S pomočjo posebne prožine se požene avtomobil z brzino 100 km na uro po zraku, da po padcu na zemljo lahko pregledajo, kaj je na njem še ostalo celega. Inženirji ugotove po tem, kolikšna je odpornost motorja in karoserije
Lestessec rssiSS igralca
V Budimpešti se je primerila nenavadna gledališka nezgoda. V mestnem gledališču je padel te dni v drugem dejanju igre lestenec igralcu Pagru na glavo. Pager ie imel k sreči lasuljo, tako da je bil samo lahko ranjen in je po kralkem odmoru odigral svojo vlogo do kraja.
Belgijski razgovori v Londonu
Poročali smo, da se mudi eden izmed vnukov največjega ruskega pesnika, Nikolaj Puškin, v Parizu. Mož šteje 56 let in ima za seboij zelo pestro življenje.
V	carski Rusiji je bil visok plemenita« in konjeniški časi ni k. V svetovni vojni se je boril v carski armadi, pozneie se je pridružil generalu Vranglu. V zmešn:avn- re-vohicijskih dni je izgubil stike z ženo in otroki in kakor po čudežu jih je srečal nekega zimskega dne v cariffrajski luki. Pre, selil se je z njima v Sofijo, pozneje pa so mu prijatelji našli službo v Bruslju Da se .je mogel tja odpeljati, sta mu poslala dva Belgijca denar v Sofijo.
Danes je majhen nameščenec v neki banki in skromni dohodki mu omogočajo isto tako skromno eksistenco v stanovanju, ki je napolniieno s spominki na njegovega veli kega prednika, fotografijami in avtogTamii. 0 svojem dedu pripoveduje, da se je dobro zavedal svoje vrednosti. Imel je navado reči: »Če bi kater; izmed Puškinov poskušal po meni pesnikova bi, naj ga takoj pretepe-jo. Nikoli me ne bo dosegel in zato naj b pisanjem niti ne začne!«
V	Pariz ie prišel, da bd se udeležil spo-
minske svečanosti za evotjega de»ia in obiskal razstavo, ki so jo organizirali v Plevel o vi dvorani na pobudo slovitega ruskega plesalca Sergeja Ljfarja. Na te; razstavi jo polno vsako vre t nih predmetov, ki spominja jo na Pušk-na in njegovo okolico. Med drugim eta razstavljeni obe pištoli, ki sta igra« Ii tolikšno vlogo na dan 9, februarja 1837. na dan dvoboja, ki je tragično končal živ-Ijnre največjega ruskega pesnika.
V ostalem je zanimivo, da. se je PuŠkmor vnuk pomiril s potomci tistega D'Antheea, ki je Puškina v tem dvoboju ustrelil. Ta D'Anth&s se je poročil, kakor znano, s sestro Puškinove žene, a potomci obeh družin 6to let niso marali drugi za druge, dokler se n-i stvar sedaj poravnala. To se je zgodilo, kakor pripoveduje Nikolaj Puškin, v prvi vrsti zavoljo tega. ker so novejša raziskovanja pokazala, da se je žalostna zadeva pred sto leti odigrala resnici malo drugače, nego veli izročilo. Puškin je pozval D'Anthesa, svojega svaka na dvoboj, ker je mislil, kakor vsa petrograjska družba, da je bil ta napisal pamflet, ki je krožil po mestu in blatil pesnikovo ženo. Toda dokaza za to. da bi bil D'Anfch<% ta pam-flet napisal, baje niso našli nobenega.
ča okrog pol milijona dolarjev, za kolikor so ga bili preveč obdavčili Davčni urada, ki ne poznajo v Amerfkj prav tako nobene šale kakor drugod, so posebno Strogi prj ocenjevanju denarnih mogotcev. Davki, ki jih [zterjujejo od njih. znašajo milijone in milijone. Tem večji vtis je torej napravilo, da je sedaj država vrnila nekomu tolikšno vsoto in še z izrecno pripombo, da ga je bi la ocenila previsoko.
Rooseveltov sin
Si>n državnega predsednika Roosevelta se je poročil s hčerko milijonarja Du Ponta, največjega izdelovalca orožja v Zedinjenih državah. Državni predsednik je svojo snaho s=cer sprejel, odklonil pa je, da bi se udeležil poroke ali da bi sprejel Du Ponta. Ka« kor znano, je ta eden njegovih najbolj zagrizenih političnih nasprotnikov.
Razširjajte „Jutro
(4 9
Na danski tovorni ladji »Laila« je nastal v Charlestonu (T7.S.A.) ogenj. Uničil je ves tovor sladkorja v vrednosti nad četrt milijona dolarjev. Požar so gasili gasilci, po številu 500 mož, tri ure, pomagalo pa jim je tudi 600 obalnih stražnikov
brzela proti prestolnici in je študenta ugrabila celo iz hiše njegovih staršev. Starši niso vedeli, kaj se je bilo prav za prav zgodilo in ko Alberta ni bilo nazaj, so obvestili policijo. Istočasno so objavili v vseh važnejših argentinskih listih oglas, da bi se mladi mož vrnil domov. Po več tednih je končno prispelo njegovo pismo. V njem je pisal, da ga je Anni ugrabila.. A to je njemu všeč in vrnil se bo v Buenos Aires le tedaj, če starši končno pristanejo na to, da se poroči s svojo izvoljenko. Se« veda ni staršem po tej kategorični izjavi ostalo nič drugega, nego da so dali svoj blagoslov tej romantični ljubezenski zgodbi.
anekdota
Avstrijski cesar Franc je po dunajskem kongresu obiskal Dalmacijo. V Zadru sd je ogledal bolnico jn je vprašal, kdo je dal sezidati poslopje.
»Francozi Napoleona BonapartaU se je glasil odgovor.
V	Splitu si je cesar ogledal pristaniške naprave in vodovod. Na vprašanje, čigavo delo je to, so mu zopet povedali, da so oboje napravil; Francozi.
V	Dubrovniku so cesarju silno imponirale utrdbe. Tudi te so zgradili Francozi. Ko so to povedali cesarju, je rekel: »Prav za prav je škoda, da niso Francozi ostali delj časa v tej deželi.«
vsak~dXn ena
Modernistični skladatelj črpa navdih za kompozicijo.
Belgijski kralj Leopold je te dni obiskal London, kjer se je pogajal o belgijski nevtralnosti ter belgijskem obrambnem sistemu
Ponesrečenec se vrača
Bivši ameriški državni tajnik Andrew Mellon spada, kot znano, mod najbogatejše Američane in je znan tudi kot umetnostni mecen _ največjega sloga, še pred nekoliko tedni je podaril državi najlepše slike h svo je dragocene galerije in je razen tega daroval tudi potrebno vsoto, da bi se mogel zgraditi nacionalni muzej.
Te dni pa je prejel Mellon e svoje strani svojevrsten »dar«. Finančna uprava države Pennsylvanije mu je sporočila, da mu vra-
£ct VeCi&o

14 alf ur nI pregled
,,Učite se glasbe"
Pod tem geslom je priredila Glasbena Matica ljubljanska štiri koncertne produkcije gojencev šole Glasbene Matice in državnega konserva torija v dvorani Fil-hannonične dTužbe dne 15., 16., 17. in 22. marca. Propagandni značaj teb prireditev bi. zaslužil več zanimanja našega občinstva. Predvsem že zaradi namena samega: saj je hotela Glasbena Matica prikazati važnost učenja glasbe; prav tako pa tudi zaradi programa, ki je docela ustrezal z<ihtevam in pričakovanju ter se v marsičem močno približal pravemu koncertnemu življenju. Zlasti bi bilo pričakovati, da se bo pozivom, podprtim z izredno nizko vstopnino, odzvalo mnogo staršev, ki jim je na srcu duševna vzgoja mladine — saj ne gre zanikati, da ne bi prav glasba mogla kar največ doprinesti k srčni omiki, ki jo naš čas tako zelo potrebuje in želi. Vendar so si prireditelji lahko svest-ni, da je vzlic nezadostnemu zanimanju vendar ostaio rodovitno doforo seme, ki ga je Matica s tem propagandnim tednom vrgla v naše glasbeno življenje. In kali b:>do že same pognale, če so padle na rodovitna tla!
Prvi dan je bil posvečen prav najmlajšim. Nastopil je otroški vrtec, ki ga je Glasbena Matica predkratkim ustanovila in ki uživa mnogo simpatij mladine in staršev. V deklamacijah in plesih, ki sta jih naštudirali gdč. Mahkotova in ga. M, Vakseljeva, ie bilo prikazano delo in uspeh dolgotrajnega truda. Drugi večer je v 20. točkah očrtal splošen nivo šole Glasbene Matice. Nastopili so gojenci klavirja in violine iz razredov gg šivic-a, Staniča, pfeiierja, šonca, Ivančiča, Vogelnikove in štrukljeve s pestrim sporedom iz domače in tuje literature. Ker se je gibala tehnična popolnost gojencev med tvarino 1. in 4. razreda nižje šole, ni bil kontrast med posameznimi nastopajočimi iz razumljivih razlogov kdove kako velik, vendar so vsi pokazali povprečno dobro nadarjenost in solidno tehnično podlago, združeno s smiselnim razvojem glasbenega razumevanja — in to je pač največ, kar smemo in moremo pričakovati na teh stopnjah glasbene naobrazbe. Tretj. večer je bil posvečen mladinskemu zboru in orkestru Glasbene Matice. Prvi je pod vodstvom prof. šonca zapel 7 skladb domačih avtorjev, ki niso bile vse posebno lahke in ki so zahtevale precejšnje intonacijske in ritmične sigur-
Koncsrt tenorista Gostiča in pianista Lipov ška
Društvo giasbena akademija v Ljubljani je priredilo že nekaj dobro uspelih koncertov. ki so poživili našo glasbeno reprodukcijo, med njimi prošli ponedeljek nastop opernega pevca, tenorista Jožeta Go-stiča in prof. konservatorija Marjana Li-povška. Zanimanje za to prireditev, ki se je vršila v frančiškanski dvorani je bilo j ako veliko in znašlo se je mnogo publike, ki je z velikim interesom sledila nastopom obeh umetnikov in ju nagradila z neneha-jočim aplavzom.
Tenorist Gostič se je pravkar vrnil iz tujine, kjer se je izpopolnjeval v pevski tehniki in njegov nastop je bil nekakšen dokaz novega napredka in novih pridobitev. V tem smislu mu je veljalo tudi vse odobravanje publike, ki je odkrila, da je pevec mnogo pridobil v primeroma kratkem roku svojega študija na Dunaju, kar dokazuje njegovo uporabnost in pevsko nadarjenost. Njegov spored je obsegal pesmi klasičnih, in novejših mojstrov Mozarta, Rossinija, Straussa, Sprossa, Grečanino-va in Rahmaninova in obeh domačih avtorjev Kreka in Pavčiča, ki jim je moral na nenehajoči aplavz dodati še troje pesmi. Njegov spremljevalec, prof. Lipov-šek, je nastopil tudi kot solist z manjšimi skladbami — kakor je sploh ves večer imel značaj komorne prireditve drobnih in nepretencioznih skladb — avtorjev Novaka Čerepnina in Štostakoviča in z domačo noviteto, Osterčevimi »Aforizmi«. Medtem ko je torej pevec interpretiral pesmi dokaj enostavne fakture s posebnim poudarkom njihove spevnosti, je podal pianist kot kontrast pretežno skladbe najnovejših smeri, s čemer je bilo raznovrstnim zahtevam pestro sestavljene publike v vseh ozirih zadoščeno, zlasti, ker je biLa izvedba v vsaki potankosti točna, zanesljiva in smiselna in so bile izvajane skladbe podane z vsem kar jim pritiče po avtorjevi volji in interpretovem vživetju. Koncert moremo torej šteti med dobro uspele glasbene prireditve te še dovolj bogate letošnje koncertne sezije.
L. M. š.
Iz zagrebškega gledališča
Zagreb, marca Tudi v zadnjem času je bilo na repertoarju zagrebškega gledališča več doma čih premier v drami in ena v opereti, a za tedne po veliki noči napovedujejo zo pet zanimive domače novosti, posebno po zornost je vzbudila režija prof. šesta zrna menite opere »Hugenoti«, ki sodi med letošnje največje uspehe opernega gledališča. Simpatično je bilo sprejeto gostovanje člana ljubljanskega gledališča Ko-iacia v »Treh mladenkah«. Med znanim inozemskim premierskim in repriznim repertoarjem naj omenimo samo tri novejše drame, ki so. kakor prvotno v Ljub Viani, sedaj tudi v Zagrebu zabeležile lep
nosti, saj avtorji (Adamič, Mirk, Premrl, šivic, Osterc in Sattner) niso štedili z dovolj težkima nalogami v vsakem oziru. Za mladinski orkester je prof. Jeraj napisal instruktivno suito »Vsaka doba ima svojo glasbo« za godalni orkester, v kateri je nanizal za pretekle dobe nekaj posebno značilnih, enostavnih in za šolski orkester primernih skladb, za sodobnost pa ji z nekaj pikrosti — izbral »šlager« običajne fakture in kova, s čemer sicer gotovo ni bila izčrpana karakteristika sedanje glasbe, pač pa označena ena njenih, žal ravno med mladino prevladujočih smeri. V vrsti karakterističnih skladb so bili zastopani skladatelji Luily, Bach, Mozait, Schumann, Dvorak, Bizet, Debussy in Milhaud ter »tvrdka Tobias, Scholl in Murray«. šolski orkester je pod avtorjevim vodstvom, ojačen z nekaterimi kon-servatoristi, podal suito v delikacnem ni-ansiranju in z mnogo barvitosti. Sklepna produkcija je slednjič navajala stilno enoten spored pod naslovom »Klasična in romantična doba« z domačimi in tujimi skladatelji ter v nastopih konservatoristov iz klavirske, pevske, violinske in flautne šole gg. VVistinghausenove, Vogelnikove, šlajsa, Leskovica, Mtillerja, Trostove, Staniča in Korošca. Zadnjo točko pa je izpolnil zbor konservatoristov pod vodstvom dr. Danila švare z izvedbo dveh a capella stavkov iz Handlovega »Mesije« (kako je ta prišel v klasično in romantično dobo?). Nekaj nastopajočih gojencev so naši publiki že dobri znane; izza prejšnjih nastopov (Polajnarjeva, prevoršek), drugi pa so spretno in z mucgo vneme delali čast svojim učiteljem. (Kot jezikovno opazko bi omenil, da se Wagnerjev »Der fligende Hollander« pri nas že dolgo prav dobro imenuje »Večni mornar«, kar se mi zdi boljša označba kot »Leteči Holandec«, ki je sicer dobeseden prevod, a neznačilen in suženjski. Manija točnega prevajanja besed _ ne smisla — je dovedla iziajatelja »Našega Vala« tako daleč, da je isto opero nazval nekoliko dvoumno »Ladja fantom«. slepo sledeč francoskemu nazivu »Le vaisseau fantome«! Nastop zbora pa je pokazal, da se na komservatoriju vežba in razvija prav zvočen zborovski ansambl, ki bo kos tudi težjim nalogam. — Pred vsako produkcijo so uvedli občinstvo v namen prirediitve gg M. Mahkotova, P. šivic, M. Lipovšek in podpisani. L. M. š.
uspeh: »Juarez in Maksimilijan« (Werfel) »Prva legija« (Lavery) in »Kariera kanc-lista Winziga (LdcMenbergJ. Od klasih nih del sta dosegla v drami izredni uspeh zlasti »Idiot« in »Na dnu«, a v operi »VValkiira« ter »Samson in Dalila«. V domačem repertoarju naj omenimo predvsem komediografa Like Pecijo Petroviča, ki je svoj književni jubilej združil s premiero svoje najnovejše drame »U sta-rom gnijezc.u«. Vnuk Petra Preiadoviča istega imena je imel zopet večji uspeh g svojo komedijo »Najibolja ideja tetke Olge«. po dolgem času smo zopet videli pristno domačo opereto »Tu je sreča«, ki je ozko zvezana z gradom Mokrice v krškem okraju. Domači repertoar je bil zaključen s primorsko komedijo mladega avtorja čopa. Od bodočih domačih premier nas bo gotovo najbolj zanimal Lhotkin balet »Djavo u selu«, čigar režija in koreografija je zaupana velikima slovenskima umetnikoma Piji in Pinu Mlakarju, ki že pridno vežbata z zagrebškim baletom, kar je »Jutro« zabeležilo. Zagrebško gledališče se bo pridružilo Puškinovim proslavam s krstno predstavo nove drame o velikem pesniku, ki jo je spisala nuka emigrantska književnica Irina Kunjina-Aleksander, ki stalno živi v Zagrebu in pripada prijateljskemu krogu M. Krleže. Napovedana je tudi komedija zagrebškega odvetnika dr. Gottlieba »Eksperimenat profesor a Evansa«. Zanimanje vzbuja nadalje napoved najnovejše čapkove ideološke in utopistične drame »Bijela boleet«, ki Je na češkoslovaških cdrih dosegla izredne uspehe in o kateri je »Jutro« tudi že obširno poročalo.
Ob stoletnici krstne predistave Meyer-beerovih »Hugenotov«, ki stoje na prehodu med klasično in moderno opero, je zagrebška opera po več desetletjih zopet uprizorila to veliko opero ter poklicala na gostovanje kot režiserja prof. Osipa gesta, višjega režiserja ljubljanske »avantgardšstičke« opeTe, kakor pravijo v Zagrebu modernim stremljenjem ravnatelja Poliča. Res ni bilo lahko rešiti to nesmrtno glasbo iz zastarelega scaenskega okvira ter jo modernizirati po sodobnem okusu. Vso opero je prof šest precej skrajšal in jo razdelil v pet dejanj z 11 slikami. Skupno z dirigentom Lovrom Matačičem je iskal novega prikladnega izražanja na sceni in je tudi dramaturško predelal to slavno delo operne literature. Razpolagal je razmeroma a skromnimi sredstvi kar je treba posebej poudariti pri tej operi, saj ima tu vnanji efekt zelo veliko vlogo.
V izborni režiji prof. šesta so bili »Hu-genoti« veliko bolj razumljivi i v dramskem i v glasbenem oziru. »Hrvatski dnevnik« je po' pravici zabeležil, da se »že po njegovi prvi inscenaciji v zagrebškem gledališču vidi, da je prof. gest pravi gledališki človek, ki ima zelo razvit instinkt za to, kar operna scena zahteva«, a »Jutarnji list« je dodal: »Z veliko izkušnje, okusa m invencije je izdelal
prof. šest vse scene prav do zadnje podrobnosti, skrbel je za razgibanost in slikovite grupacije, za razpoloženja in razsvetljavo ter je dal dober in efekten teater«. Sploh je vsa zagrebška kritika najlepše sprejela prof. šesta ter poudarjala željo, da ga kot naprednega režiserja vidi tudi pri režiji kake moderne opere, kjer bi se lahko še bolj uveljavil. Tudi sicer so bile glavne vloge »Hugenotov« v rokah naših ožjih rojakov. Odlični so bili šosip Rijavcc kot strastni ljubavnik in vodja Hugenotov Raoul, Josip Križaj kot fanatični sluga Marcel in Marijan Rus kot vodja katoliških zarotnikov grof Saint-Bris.
Toliko za danes. O ostalih, v uvodu omenjenih novitetah zagrebškega gledališča pa prihodnjič kaj več!	O. A.
Zapiski
»Življenje in svet« prinese v prihodnji številki na uvodnem mestu članek »Možgani in življenje«, prozo Ivana Polorča »Zgodba o šunkj in o smislu življenja«, nadaljevanje potopisa dir. Antona Debeliaka »En mav čez izaro, en mav če zgmajnico«, nadaljevanje Dumasovega romana »Trjje mušketirji« z Norrentrandersovimi ilustracijami in članek »Koliko je stalo odkritje Amerike*. V rubrik. Knjige in revije poroča dr. A. Debeljak o Grčarjevj »Deviški zemlji v kr* vi« in uredništvo o raznih novih revijah. Arij Stid je prispeval pikri sonet »Pomota«, v rubriki Naš jezik pa nadaljuje Stanko Bunc »Antibarbara«. A. piše o posvečeni bruni, v Tehničnem obzorniku čHamo o moderni gradnji zatvornice, v rubrikj Iz praktične medicine je več zanimivosti, marsikaj praktičnega najdeš tudi v rubrikah Za 1 ju-bitelie cvetlic in Praktične novole. Številko, ki je zopet obilno ilustrirana, zaključujejo uganke. Zahtevajte povsod ponedeljsko »Jutrom z »Življenjem in svetom!« ^
V članku »Sodba Beograda in Sofije o pianistu Noču«. »Jutro 25. t. m.) je tiskarski škrat med drugimi napakami, ki jih je č|.tate]j lahko sam popravil, izpremenil v citatu iz »La Parole bulgare« veliko znanje v veliko zanimanje, kar zaradi jasnosti popravljamo.
Iz slovenskih mladinskih mesečnikov. »Naš rod« prinaša v še6tj številki novelo A. Cerkovnika (Cerkvenika?) »Franckina jopa« z ilustracijami B. Jakca nadaljevanje Hudalesovega »Ubežnika« (ilustracije Marije Tratnikove). Lojzeta Zupanca dva belokranjska pravi lična motiva z ilustracijami SI. Pengova in Toneta Kralja, pesem Fr. Roša »Moja mati«, pravljice Cv. Golarja, Fr. Demšarja. L. Zupn-nca. J. Ribičiča. Srečka Kosovela verze »Kje?«, »Dete na trati« in obilo dru<resra zanimivega štiva.— »Zvonček« je svojo 7. številko posvetil veliki noči in pomladi Velikonočno legendo »Pet krvavečih ran« ie prispeval Vinko Bitenc, drusre velikonočne zgodbe in pesmi pa L. Koželj. P. Puhar. V. Bitenc Iz še ne objavljene klavirske suite t Emila Adamiča je reproduciran »Velikonočni zvonček.« Iz ostale vsebine omeniamo nadaljevanje Ingoliče ve povesti »Triie dečki, trije junaki«, Marijane Zeljeznove - Kokaljeve prozo »Svetovni potepuhi« in Jož. Zupančiča zgodbo. Poleg teh so izšle v tem zvezku _ številne ilustracije in še obilo kraiše<ra štiva.^ — »Razor?« priohčujeiO v 6. številki Mak s ima Gasparija prispevek »Šege iti obred,- velikega tedna«, odlomek iz napovedanega romana like Vaštetove o Prešernu, potopis ing. Lupše »V p ra šuma h na MaJajskem polotoku«. Mirana Jarca članek o pisatelju Tonetu Seliškarju. Osta kramljanje »Tine ve. ka*j se spodobi... «. V. Pirnata »Velikonočnega zajčka«. J. Zupančiča prozo o Robinzonu in prispevke mladih.
Iz pravne literature. Pri Pravniškem društvu v Zagrebu ;e izšla obširna. 630 str. velike osmerke obsegajoča kniiara univ. prof. dr Bertolda Eisneria in dr. Mladena Plive-riča »Miši jen ie o pred osnovi gradjanskog zakona za kra.lievinu Jueoslaviju«. Knjiga vsebuje elaborat omenjenih dveh oi ličnih strokovnjakov, ki sta era izdelala po naročilu zagrebške pravne fakultete o osnutku novesra državljanskega zakonika Oba navedena strokovnjaka sta skoraj sleherni para-rrraf osnutka opremila g svoiimi opombami in tako nrioravila našimi pravnikom izredno oončno knV^o o temeljno važnem problemu ^konodaje. Knii<ra stane v knjigarnah Din 80.—
R T
©rifent (Sušak) dva dni v Ljubljani
V nedeljo proti Hermesu, v ponedeljek proti Ljubljani
Hermesu se je posrečilo pridobiti za velikonočne praznike renomirano moštvo sušaškega Orijenta za dvoanevno gostovanje v Ljulbiljani. Orijent bo nastopil v nedeljo proti Hermesu, v ponedeljek pa proti anajstorici našega ligaša SK Ljubljani.
Vsa naša športna publika bo hvaležna
vodstvu Hermesa, ki se je brez strahu pred gmotnimi žrtvami odločilo, da bo nudilo vsem ljubiteljem lepe nogometne igre zopet enkrat priliko (po dolgem času seveda) da bo lahko prisostvovalo zopet enkrat res lepemu prijateljskemu srečanju na zelenem polju. Kje so časi, ko smo prisostvovali lepim in zanimivim gostovanjem raznih renomiranih moštev? In med take pri nas vedno rado videne goste spada tudi simpatično moštvo sušaškega Orijenta, ki je tipični predstavnik
italijanskega načina igranja. Pa kako tudi ne, sa>j kot neposredni sosedi bližnje Reke prihajajo stalno v športne stike z odličnimi italijanskimi moštvi kot n. pr. s Fiumano, Triestino itd.
Mloštvo Orjjenta je razen splitskega Hajduka brez dvoma naše najboljše »obmorsko moštvo«. Moštvo se oblikuje predvsem po krasni tehnični in kombinacij-ski igri, razen tega pa je »vsaj doma« skoraj nepremagljivo, kar so poskusili že razni domači (Concoirdija, Hašk) in inozemski kluba. Med drugim je nedavno gladko porazil Haška in Concordijo, kar znači, da je Orijent moštvo odlične kvalitete. Hermes je imel pri izbiri prazničnega nasprotnika prav gotovo srečno roko.
Obe tekmi bosta na igrišču Hermesa. Oba dn ibosta tudi zanimivi predtekmL Vstopnina je običajna.
Še ena skakalna tekma v Planici
Velikonočni ponedeljek bo Planica zopet torišče tekem za mlado skakalno gardo, ki se ji bodo v odličnem številu pridružili tudi naši najboljši starejši skakači, med njimi Novšak. Pribošek, Zupan. Klančndk i. dr. Mladina ima težko nalogo. Preizkusiti bo morala svoje znaruje, ki si ga je prjdobila v letoan.fi p'aniški skakalni šoli. na novozgrajeni 40 metrski skakalnici. To ie za veliko mnogo obetajočo mlado gardo velik in pomemben dogodek. Z mnlih skakalnic prestopijo fantje v ponedeljek na sredn:o, kj rib bo po marljivem in rednem tren:ngu usposobila v prihodnjih letih za velike skakalnice.
Razen skakačev pa bodo pomerili svoije moči tudi tekači med njimi nekateri oljm-piioj in stailni državni reprezentantl Imena K nap. Mrak. Močn ik, Petrič. klančnik, Ker-šta-n nudijo vse jamstvo za napeto in ostro borbo ter dobre rezultate
Tekme ki iih izvede S.K. Ilirija bodo v neposredni bližini njenega doma. Start za teke bo ob 9.45. za skoke pa ob 13-15. Po tekmovanjih bo pred domom Ilirije razgla-sitev rezultatov in razdelitev nagrad.
Vreme se je v Planici popravilo in je pričakovati, da bo za Veliko noč tamkaj mnogo sonca in izvrstna smuka.
Bano vinsko prvenstvo v slalomu
Prvak banovine je postal Voller KristI, član Ljubljane, mariborskega podsaveza pa Meštrov Zvonko, član SPD, Celje.
Preteklo nedeljo se je vršila na Golteh pri Mozirski koči tekma v slalomu v organizaciji SPD Celje, ki je imela obenem značaj banovinskega, podsaveznega in klubskega prvenstva. Banovimsko prvenstvo v slalomu je postalo že tradicionalna prireditev Celjanov, ne samo, ker se vrši vsako leto v Celju, temveč je značilno, da se ga v glavnem udeležujejo celjski tekmovalci ter se ga je letos udeležil en sam zunjaniji tekmovalec. Doslej se je ta prireditev vršila vsako leto pri celjski koči razen lanskega leta, ker je zaradi slabili
vremenskih razmer sploh ni bilo. Da pa ne bi tudi letos morala odpasti zaradi istih vzrokov, je vsakokratni prireditelj-SPD Celje sklenil, da bo tekma na Golteh, kjer je bilo v nedeljo še dovolj snega in so bile tudi snežne razmere prilično dobre. Zelo težka proga je bila dolga okrog 800 m z višinsko razliko 250 m ter je bila posejana s 36 vratci. še tehnično dobro podkovanim vozačem je delala mnogo preglavic, tako da jo je malokateri prevozil brez padca.
Udeležba tekmovalcev je bila glede na značaj prireditve slaba. To ne gre na ro-vaš Celjanov, temveč zunanjih tekmovalcev, izmed katerih se je zglasil na startu samo eden! Sploh je opažati zadnje čase, da se število udeležencev na tekmah vedno bolj znižuje, zlasti pa letos, kar je bilo že javno ugotovljeno, kljub temu, da so bile smučarske tekme letoa — in to že drugo zimo — zaradi pomanjkanja snega bolj redke. Na startu se je zglasilo 19 tek-movalcev-članov celjskih klubov in 1 član SK Ljubljane, ki je dosegel tudi prvo mesto ter naslov banovinskega prvaka. Favorit Jelen tokrat zaradi bolezni ni star-taL
Organizacija tekme je bila brezhibna, v pohvalo organizatorjem moramo to posebno poudariti predvsem zaradi tega, ker so v zadnjem hipu odpovedali vsi sa vezni sodniki ter je tudi podsaivez zadnji dan odpovedal udeležbo že določenega sodnika. Da se pa zadosti formalnostim saveznih pravilnikov, po katerih mora biti na vsaki tekmi vsaj en savezni sodnik, sta se dva tekmovalca, izmed katerih je eden savezni sodnik, odrekla tekmovanju, da se je tako mogla tekma vršiti! To je že drugi zaporedni slučaj, da podsavez ni poslal zaprošenega sodnika k celjskim tekmam.
Rezultati tekme ao bili naslednji: 1. voller KristI (Sm.k. Ljubljana) 2:35.5 (bano-vinski prvak). 2. Meštrov Zvonko (SPD Celje) 2:48.5, prvak mariborskega podsaveza in klubski prvak. 3. Gradišnik Dušan (SPD Celje) 2:53.7 4. Skoberne Fric (Sm. k. Celje) 3:01.4. 5. Mimik Mirko (SPD) 3:27.7. 6. Polajner Franc (SPD) 3:37.6. 7. TkaKtft Herman (Olimp) 3:44.
8.	Steinbbck Fric (Sm. k. Celje) 3:49.3.
9.	Zadravec Drago (S. k. Laško). 10. Fi-lač Kari (Sm. k. Celje,).
V nekaj vrstah
V Beogradu bodo imeli za praznike še drugega inozemskega gosta, in sicer Gra-zer Sportklub, la bo v soboto igral proti Basku, v nedeljo pa proti Jugoslaviji
Predsinočmjim je imel JNS važno sejo, na kateri se je mnogo govorilo o sestavi naše državne reprezentance za prvo meddržavno tekmo, ki jo bo morala naša elitna enajstorica odigrati dne 9. maja proti Madžarski v Budimpešti. Namestnik sa_ veznega kapitana Kika Popovič je predložil več načrtov za priprave, sprejet pa je bil ta, da sta bili določeni dve reprezentanci po 15 ozir. 17 igralcev, ki bosta dne 7. in 12. aprila odigrali dva treninga, po katerih bo izbranih 11 reprezenta-tivcev. V drugi garnituri sta med ostalimi tudi odlična igralca Ljubljane, vratar Logar in napadalec Lah. Ves potek seje je izzvenel tako, kakor bi hotel aavez pri teh pripravah kar se da štediti.
Razen naših in avstrijskih listov, ki sem in tja na kratko zabeležujejo skrivnostne dogodke za zeleno mizo v zvezi z našo Planico, je treba omeniti tudi nemški list »Leipziger Neueste Nachrichten«, ki objavlja v številki z dne 24. t. m. tole značilno beležko: »Od 22. do 29. t. m. bi se moral na znani mamutski skakalnici v Ratečah-PlanicL vršiti že enkrat odgo-deni tečaj v smuških poletih z zaključno produkcijo, na katero je jugoslovenski zimsko-sportni savez povabil vse v Fisi. članjene saveze. Kakor se doznava, je Fisa sedaj vsem nejugoslovenskim smučarjem prepovedala udeležbo v tem tečaju, kar ni popolnoma razumljivo posebno glede na to, da je Fisa v Chamonixu preklicala prepoved starta za planiško skakalnico in te mamutske skakalnice sploh oficielno nima več v evidenci«, če to ni popolnoma razumljivo neprizadetim Nemcem, potem je še mnogo manj umlji-vo nam, ki nas Fisa »preganja« zaradi Planice prav za prav od prvega dne, ko je šel ngen glas preko vseh meja.
Vremensko poročilo
Tendenca zadnjega dneva kaže na iz. boljšanje. Današnja posebna vremenska poročila javljajo, da je temperatura v višinah do 1000 m okoli 0°C, veter piha od severozapada, barometer se dviga. Višje lege poročajo nižjo temperaturo —3C do —5C. Medtem ko je včeraj mestoma pa še danes zjutraj, snežilo, se preko dneva opaža le še megla v višjih legah, ponekod se že jasni. Novega snega je v legah od 950 do 1100 m okoli 20 cm na 40 do 45 cm podlage. Sneg je tu še nekoliko oju-žen, medtem ko je v osojnih legah nad 1100 m že okoli 30 cm pršiča na okoli 120 cm podlage, na prisojni strani pa je zadosti snega šele v višinah nad 1400 m.
Smuške ture bodo ugodne zlasti v vseh višjih legah, ker je tam nizka temperatura in dober sneg. Po današnjem stanju-je plazovit kuloar Jalovca ter v Krnici desna stran pod Prisankom, Opozoriti je treba smučarje na te in vse druge plažo, vite terene za primer nepričakovane odjuge. Današnja dunajska vremenska napoved pa napoveduje za Alpe zboljšanje vremena z ohlajen jem v višjih legah, tudi če se bo temperatura v dolinah nekoliko zvišala. Po dosedanjih opažanjih so dunajske napovedi za Alpe navadno pravilne tudi za slovenski del Alp. Torej lahko ▼ legah nad 1000 m v nekaterih dolinah, v splošnem pa nad 1100 m v osojnih legah pričakujemo za Vellikonoč dobro, v večjih višinah pa odlično smuko, če ne bo nepri, čakovanih izprememb.
Stanje z dne 25. UL ob 7. nri zjutraj Rateče-Planica: oblačno, mirno, 10 novega'snega na 20 podlage. Planica-Slatna: —1, barometer se dviga, 20 zjuženega snega na 45 podlage, mala in srednja skakalnica uporabni. Planica-Tamar: —5, sneži, 150 snega. Vršič, Krnica: —4, 180 pršiča. Pokljuka: —3, oblačno, 40 pršiča na 70 podlage, mala in srednja skakalnica uporabni. Komna: —4, 300 suhega snega. Vogel: —4, 350 suhega snega. Kofce: —3, 20 suhega snega na podlagL Krvavec: —2, severozapadnik, sneži, 175
suhega snega. Senjorjev dom: —3, 40 podlage, 30 novet
ga suhega snega. Mariborska koča: 10 novega južnega sne-ga.
Službeno iz S.O. pri LNP. Na velikonočno nedeljo vodijo prijavljene tekme sodniki: igrišče Mladčke: ob 9. Jadran—Slovan šketeljj, ob 10.30 Mladika—Ljubljana Mrdjen, ob 15. igrišče Reke Korotan—-Reka Benedetič, igrišče Hermesa Hermes«—Orijent Macoratti, predtekma Kos, igrišče Most ob 15. sk. Vrhovec. V Kranju ob 14. reprezentanca Kranja—Austria čamernik, predtekma ob 13. Straus. —■ * Na velikonočni ponedeljek pa: turnir Mladike prva tekma ob 9. Vrhovnik, druga telema ob 10.30 Kušar, Orijent—Ljubljana na igrišču Hermes Pečat, predtekma Kes, v Kranju ob 14. ss. Lukežič.
Slalom Mub 84. Odhod tekmovalcev danes ob 12. Bodite na gl. kolodvoru že četrt ure prej. Ostali, ki so zadržani, pa naj pridejo na Gorjuše najkasneje jutri zvečer, odkoder bo skupen odhod na start y nedeljo ob 7.
SK Ilirija (Smučarska sekcija) .Danes
ob 16.30 je v klubovem tajništvu važna seja načelstva. Dnevni red: Tekme ▼ Planici.
2SK Hermes (nog. sebe.) Drevi ob 20. v gostilni Kržič (Belič) strogo obvezen sestanek za I. moštvo in rezervo zaradi tekem za praznike. Prosim točno in vstf!
SK Jadran. Drevi ob 20. važen sestanek vseh igralcev pri Sokhčsu zasadi nedelj* ekega tdammmfe m (junnjrja

i&o ttoc I / g.


tV<ii •'fr '-'■''-'■' -'-vv^ v vv .'-'H
p^	»% »V ' tf fclA.1,1 S^^^l, V
}(w>. =»v..'. '■•vm...u.' ^irtv ia ai:



K alf ar nI pregled
„Učite se glasbe"
Pod tem geslom je priredila Glasbena Matica ljubljanska štiri koncertne produkcije gojencev šole Glasbene Matice in državnega konservatorija v dvorani Filharmonične družbe dne 15., 16., 17. ta 22. marca. Propagandni značaj teh prireditev bi zaslužil več zanimanja našega občinstva. Predvsem že zaradi namena samega: saj je hotela Glasbena Matica prikazati važnost učenja glasbe; prav tako pa tudi zaradi programa, ki je docela ustrezal zahtevam in pričakovanju ter se v marsičem močno približal pravemu koncertnemu življenju. Zlasti bi bilo pričakovati, da se bo pozivom, podprtim z izredno nizko vstopnino, odzvalo mnogo staršev, ki jim je na srcu duševna vzgoja mladine — saj ne gre zanikati, da ne bi prav glasba mogla kar največ doprinesti k srčni omiki, ki jo naš čas tako zelo potrebuje ta želi. Vendar so si prireditelji lahko svest-ni, da je vzlic nezadostnemu zanimanju vendar ostalo rodovitno dobro seme, ki ga je Matica s tem propagandnim tednom vrgla v naše glasbeno življenje. In kali bodo že same pognale, če so padle na rodovitna tla!
Prvi dan je bil posvečen prav najmlajšim. Nastopil je otroški vrtec, ki ga je Glasbena Matica predkratkim ustanovila in ki uživa minogo simpatij mladine ta staršev. V deklamacijah in plesih, ki sta jih naštudirali gdč. Mahkotova in ga. M Vakseljeva, ie bilo prikazano delo in uspeh dolgotrajnega truda. Drugi večer je v 20. točkah očrtal splošen nivo šole Glasbene Matice. Nastopili so gojenci klavirja in violine iz razredov gg šivioa, Staniča, Pfeiferja, Sonca, Ivančiča, Vogelnikove in Štrukljeve s pestrim sporedom iz domače im tuje literature. Keir se je gibala tehnična popolnost gojencev med tvarino 1. ta 4. razreda nižje šole, ni bil kontrast med posameznimi nastopajočimi iz razumljivih razlogov kdo ve kako velik, vendar so vsi fK)kazali povprečno dobro nadarjenost to solidno tehnično podlago, združeno s smiselnim razvojem glasbenega razumevanja — in to je pač največ, kar smemo ta moremo pričakovati na teh stopnjah glasbene naobrazbe. Tretj. večer je bč.1 posvečen mladinskemu zboru ta orkestru Glasbene Matice. Prvi je pod vodstvom prof. Sonca zapel 7 skladb domačih avtorjev, ki niso bile vse posebno lahke in ki so zahtevale precejšnje intonacijske ta ritmične sigur-
nosti, saj avtorji (Adamič, Mirk, Premrl, Sivic, Osterc in Sattner) niso štedili z dovolj težkimi nalogami v vsakem ozira. Za mladinski orkester je prof. Jeraj napisal tastruktivno suito »Vsaka doba ima svojo glasbo« za godalni orkester, v kateri je nanizal za pretekle dobe nekaj posebno značilnih, enostavnih ta za šolski orkester primernih skladb, za sodobnost pa ji z nekaj pikrosti — izbral »šlager« običajne fakture in kov*, s čemer sicer gotovo ni bila izčrpana karakteristika sedanje glasibe, pač pa označena ena njenih, žal ravno med mladino prevladujočih smeri. V vrsti karakterističnih skladb so bili zastopani skladatelji Lully, Bach, Mozart, Schumann, Dvorak, Bizet, Debussy ta Milhaud ter »tvrdka Tobias, Scholl ta Murray«. Šolski orkester je pod avtorjevim vodstvom, ojačen z nekaterimi kon-servatoristi, podal suito v delikacnem ni-ansiranju in z mnogo barvitosti. Sklepna produkcija je slednjič navajala stilno enoten spored pod naslovom »Klasična in romantična doba« z domačimi in tujimi skladatelji ter v nastopih konservatoristov iz klavirske, pevske, violinske ta flautne šole gg. Wistinghau£enove, Vogelnikove, Slajša, Leskovica, Mlillerja, Trostove, Staniča in Korošca. Zadnjo točko pa je izpolnil zbor konservatoristov pod vodstvom dr. Danila švare z izvedbo dveh a capella stavkov iz Handlovega »Mesije« (kako je ta prišel v klasično in romantično dobo?). Nekaj nastopajočih gojencev so naši publiki že dobri znane; izza prejšnjih nastopov (Polajnarjeva, Prevoršek), drugi pa so spretno ta z mnogo vneme delali čast svojim učiteljem. (Kot jezikovno opazko bi omenil, da se VVagnerjev »Der fligende Hollander« pri nas že dolgo prav dobro imenuje »Večni mornar«, kar se mi zdi boljša označba kot »Leteči Holandec«, ki je sicer dobeseden prevod, a neznačilen ta suženjski. Manija točnega prevajanja besed — ne smisla — je dovedla izdajatelja »Našega Vala« tako daleč, da je isto opero nazval nekoliko dvoumno »Ladja fantom«. slepo sledeč francoskemu nazivu »Le vaisseau fantome«! Nastop zbora pa je pokazal, da se na komservatoriju vežba ta razvija prav zvočen zborovski ansambl, ki bo kos tudi težjim nalogam. — Pred vsako produkcijo so uvedli občinstvo v namen prireditve gg M. Mahkotova, P. Sivic, M. Lipovšek in podpisani. L. M. š.
Koncert tenorista C o sile a in pianista Lipovšha
Društvo giasbena akademija v Ljubljani je priredilo že nekaj dobro uspelih koncertov, ki so poživili našo glasbeno reprodukcijo, med njimi prošli ponedeljek nastop opernega pevca, tenorista Jožeta Go-stiča in prof. konservatorija Marjana Li-povška. Zanimanje za to prireditev, ki se je vršila v frančiškanski dvorani, je bilo jako veliko in znašlo se je mnogo publike, ki je z velikim interesom sledila nastopom obeh umetnikov in ju nagradila z neneha-jočim aplavzom.
Tenorist Gostič se je pravkar vrnil iz tujine, kjer se je izpopolnjeval v pevski tehniki in njegov nastop je bil nekakšen dokaz novega napredka in novih pridobitev. V tem smislu mu je veljalo tudi vse odobravanje publike, ki je odkrila, da je pevec mnogo pridobil v primeroma kratkem roku svojega študija na Dunaju, kar dokazuje njegovo uporabnost in pevsko nadarjenost. Njegov spored je obsegal pesmi klasičnih, in novejših mojstrov Mozarta, Rossinija, Straussa, Sprossa, Grečanino-va in Rahmaninova in obeh domačih avtorjev Kreka in Pavčiča, ki jim je moral ca nenehajoči aplavz dodati še troje pesmi. Njegov spremljevalec, prof. Lipovšek, je nastopil tudi kot solist z manjšimi skladbami — kakor je sploh ves večer imel značaj komorne prireditve drobnih in nepretencioznih skladb — avtorjev Novaka Čerepnina in Štostakoviča in z domačo noviteto, Osterčevimi »Aforizmi«. Medtem ko je torej pevec interpretiral pesmi dokaj enostavne fakture s posebnim pioudarkom njihove spevnosti, je podal pianist kot kontrast pretežno skladbe najnovejših smeri, s čemer je bilo raznovrstnim zahtevam pestro sestavljene publike v vseh ozirih zadoščeno, zlasti, ker je biLa izvedba v vsaki potankosti točna, zanesljiva in smiselna in so bile izvajane skladbe podane z vsem kar jim pritiče po avtorjevi volji in interpretovem vživetju. Koncert moremo torej šteti med dobro uspele glasbene prireditve te še dovolj bogate letošnje koncertne sezije.
L. M. S.
Iz zagrebškega gledališča
Zagreb, marca Tudi v zadnjem čaau je bilo na repertoarju zagrebškega gledališča več domačih premier v drami ta ena v opereti, a za tedne po veliki noči napovedujejo zopet zanimive domače novosrti. posebno po zornost je vzbudila režija prof. šesta zna menite opere »Hugenoti«, ki sodi med letošnje največje uspehe opernega gledališča. Simpatično je bilo sprejeto gostovanje člana ljubljanskega gledališča Ko-lacia v »Treh mladenkah«. Med znanim inozemskim premierskim ta repriznim repertoarjem naj omenimo samo tri novejše drame, ki so. kakor prvotno v Ljub Ijani, sedaj tudi v Zagrebu zabeležile lep
uspeh: »Juarez in Maksimilijan« (Werfel) »Prva legija« (Lavery) in »Kariera kanc-lista Winziga (Ldchitenberg). Od klasičnih del sta dosegla v drami izredni uspeh zlasti »Idiot« in »Na dnu«, a v operi »Walkura« ter »Samson m Dalila«. V domačem repertoarju naj omenimo predvsem komediografa Like Pecijo Petroviča, ki je svoj književni jubilej združil s premiero svoje najnovejše drame »U sta-rom gnijazuu«. Vnuk Petra Preradcviča istega imena je imel zopet večji uspeh 3 svojo komedijo »Najlbolja ideja tetke Olge«. po dolgem času smo zopet videli pristno domačo opereto »Tu je sreča«, ki je ozko zvezana z gradom Mokrice v krškem okraju. Domači repertoar je bil zaključen s primorsko komedijo mladega avtorja čopa. Od bodočih domačih premier nas bo gotovo najbolj zanimal Lhotkin balet »Djavo u selu«, čigar režija ta koreografija je zaupana velikima slovenskima umetnikoma Piji in Ptau Mlakarju, ki že pridno vežbata z zagrebškim baletom, kar je »Jutro« zabeležilo. Zagrebško gledališče se bo pridružilo Puškinovim proslavam s krstno predstavo nove drame o velikem pesniku, ki jo je spisala ruska emigrantska književnica Irina Kunjina-Aieksander, ki stalno živi v Zagrebu in pripada prijateljskemu krogu M. Krleže. Napovedana je tudi komedija zagrebškega odvetnika dr. Gottlieba »Eksperimenat profesor a Evansa«. Zanimanje vzbuja nadalje napoved najnovejše čapkove ideološke in utopistične drame »Bijela bolest«, ki je na češkoslovaških odrih dosegla izredne uspehe in o kateri je »Jutro« tudi že obširno poročalo.
Ob stoletnici krstne predstave Meyer-beerovih »Hugenotov«, ki stoje na prehodu med klasično tn moderno opero, je zagrebška opera po več desetletjih zopet uprizorila to veliko opero ter poklicala na gostovanje kot režiserja prof. Osipa Šesta, višjega režiserja ljubljanske »avantgard/ističke« opere, kakor pravijo v Zagrebu modernim stremljenjem ravnatelja Poliča. Res ni bilo lahko rešiti to nesmrtno glasbo iz zastarelega scaenskega okvira ter jo modernizirati po sodobnem okusu. Vso opero je prof šest precej skrajšal in jo razdelil v pet dejanj z 11 slikami. Skupno z dirigentom Lovrom Matačičem je iskal novega prikladnega izražanja na sceni in je tudi dramaturško predelal to slavno delo operne literature. Razpolagal je razmeroma a skromnimi sredstvi kar je treba posebej poudariti pri tej operi, saj ima tu vnanji efekt zelo veliko vlogo.
V izborni režiji prof. šesta so bili »Hugenoti« veliko bolj razumljivi i v dramskem i v glasbenem oziru. »Hrvatski dnevnik« je po' pravici zabeležil, da se »že po njegovi prvi inscenaciji v zagrebškem gledališču vidi, da je prof. šest pravi gledališki človek, ki ima zelo razvit instinkt za to, kar operna scena zahteva«, a »Jutarnji list« je dodal: »Z veliko izkušnje, okusa m invencije je izdelal
prof. šest vse scene prav do zadnje podrobnosti, skrbel je za razgibanost in slikovite grupacije, za razpoloženja in razsvetljavo ter je dal dober ta efekten teater«. Sploh je vsa zagrebška kritika najlepše sprejela prof. šesta ter poudarjala željo, da ga kot naprednega režiserja vidi tudi pri režiji kake moderne opere, kjer bi se lahko še bolj uveljavil. Tudd sicer so bile glavne vloge »Hugenotov« v rokah naših ožjih rojakov. Odlični so bili šosip Rijavec kot strastni ijubavnik in vodja Hugenotov Raoul, Josip Križaj kot fanatični sluga Marcel ta Marijan Rus kot vodja katoliških zarotnikov graf Satat-Bris.
Toliko za danes. O ostalih, v uvodu omenjenih novitetah zagrebškega gledališča pa prihodnjič kaj več!	O. A.
Zapiski
»Življenje in svet« prinese v prihodnji številki na uvodnem mestu članek »Možgani in življenje«, prozo Ivana Potorča »Zgodba o šunkj in o smislu življenja«, nadaljevanje potopisa dr. Antona Debeliaka »En mav čez izaro, en mav če zgmajnico«, nadaljevanje Dumasovega romana »Trije mušketirji« z Norrentrandersovimi ilustracijami in članek »Koliko je stalo odkritje Amerike«. V rubriki Knjige in revije poroča dr. A. Debeljak o Grčarjevi »Deviški zemlji v kr» vi« in uredništvo o raznih novih revijah. Arij Stid je prispeval pikri 6onet »Pomota«, v rubriki Naš jezik pa nadaljuje Stanko Bunc »Antibarbara«. A. piše o posvečeni bruni, v Tehničnem obzorniku črtamo o moderni gradnji zatvornice, v rubriki Iz praktične medicine ie več zanimivosti, marsikaj praktičnega najdeš tudi v rubrikah Za *ju-bitelie cvetlic in Praktične novoie. Številko, ki je zopet obilno ilustrirana, zaključujejo uganke. Zahtevajte povsod ponedeljsko »Jutro« z »Življenjem in svetom!« _
V članku »Sodba Beograda in Sofije o pianistu Noču«. »Jutro 25. t. m.) je tiskarski škrat med drugimi napakami, ki jih je čitatelj lahko sam popravil, izpremenil v citatu iz »La Parole bulgarec veliko znanje v veliko zanimanje, kar zaradi jasnosti popravljamo.
Iz slovenskih mladinskih mesečnikov. »Naš rod« prinaša v šesti številki novelo A. Cerkovnika (Cerkvenika?) »Franckina jopa« z ilustracijami B. Jakca nadaljevanje Hudalesovega »Ubežnika« (ilustracije Marije Tratnikove), Lojzeta Zupanca dva belokranjska pravljična motiva z ilustracijami SI. Pengova in Toneta Kralja, pesem Fr. Roša »Maja mati«, pravljice Cv. Golarja, Fr. Demšarja. L. Zupa-nca. J. Ribičiča. Srečka Kosovela verze »Kje?«, »Dete na trati« in obilo drmresa zanimivega štiva.— »Zvonček« fe svojo 7. številko posvetil veliki noči in pomladi. Velikonočno legendo »Pet krvavečih ran« ie prispeval Vinko Bitenc, drusre velikonočne zgodbe in pesmi pa L. Koželj. P. Puhar. V. Bitenc Iz še ne objavljene klavinske suite t Emila Adamiča je reproduciran »Velikonočni zvonček.« Iz ostale vsebine omenjamo nadaljevanje In-goličeve povesti »Trije dečki, trije junaki«, Marijane Zeljeznove - Kokaljeve prozo »Svetovni potepuhi« in Jož. Zupančiča zgodbo. Poleg teh so izšle v tem zvezku Številno ilustracije in še obilo kranšecra št.iva. — »Razori« priobču je iO v 6. številki Mak s ima Gasparija prispevek »Sege in obred* velikega tedna«, odlomek iz napovedanega romana Tlke Vaštetove o Prešernu, potopit? ing. Lupše »V p ra šuma h na Malajskem polotoku«. Mirana Jarca članek o pisatelju Tonetu Seliakarju. Osta kramljanje »Tine ve. kafl se spodobi... «. V. Pirnata »Velikonočnega zajčka«. J. Zupančiča prozo o Robinzonu in prispevke mladih.
Iz pravne literature. Pri Pravniškem društvu v Zagrebu 'e izšla obširna. 630 str. velike osmerke obsegajoča kniisra univ. prof. dr BertoMa Eisneria in dr. Mladena Plive-riča »Mišlienie o predosnovj gTadjau&kog zakona za kra.l;evinu Jueoslaviju«. Knjiga vsebuje elaborat omenjenih dveh odličnih strokovnjakov, ki sta ea izdelala po naročilu zagrebške pravne fakultete o osnutku noveira državljanskega zakonika Oba navedena strokovnjaka sta skoraj sleherni paragraf osnutka opremila 6 svonimi opombami in tako prinravila našimi pravnikom izredno rvrnčno knr^o o temelinio važnem problemu na5p zakonodaje. Knjica stane v knjigarnah Din 80.—
©RT
Orijent (Sušak) dva dni v Ljubljani
V nedeljo proti Hermesu, v ponedeljek proti Ljubljani
Hermesu se je posrečilo pridobiti za ve-likonočne praznike renomirano moštvo sušaškega Orijenta za dvoanevno gostovanje v Ljulbdjami. Orijent bo nastopil v nedeljo proti Hermesu, v ponedeljek pa proti einajstorici našega ligaša SK Ljubljani,
Vsa naša športna publika bo hvaležna
vodstvu Hermesa, ki se je brez strahu pred gmotnimi žrtvami odločilo, da bo nudilo vsem ljubiteljem lepe nogometne igre zopet enkrat priliko (po dolgem času seveda) da bo lahko prisostvovalo zopet enkrat rea lepemu prijateljskemu srečanju na zelenem polju. Kje so časi, ko smo prisostvovali lepim ta zanimivim gostovanjem raznih renomiranih moštev? In med take pri nas vedno rado videne goste spada tudi simpatično moštvo sušaškega Orijenta, ki je tipični predstavnik
italijanskega načina igranja. Pa kako tudi ne, sa»j kot neposredni sosedi bližnje Reke prihajajo stalno v športne stike z j odličnimi italijanskimi moštvi kot n. pr. s Fkimano, Triestino itd.
Moštvo Orijenta je razen splitskega Hajduka brez dvoma naše najboljše »obmorsko moštvo«. Moštvo se oblikuje predvsem po krasni tehnični in kombinacij-ski igri, razen tega pa je »vsaj doma« skoraj nepremagljivo, kar so poskusili že , razni domači (Concoirdija, Hašk) in tao-| zeimski klubi. Med drugim je nedavno gladko porazil Haška in Concordijo, kar znači, da je Orijent moštvo odlične kvalitete. Hermes je imel pri izbiri praznične-j ga nasprotnika prav gotovo srečno roko.
Obe tekmi bosta na igrišču Hermesa. Oba dn ibosta tudi zanimivi predtekmL Vstopnina je običajna.
Še ena skakalna tekma v Planici
Velikonočni ponedeljek bo Planica zopet torišče tekem za mlado skakalno gardo, ki se ji bodo v odličnem številu pridružili tudi naši najboljši starejši skakači, med njimi Novšak. Pribošek, Zupan Klančnik i, dr. Mladina i«ma težko nalogo. Preizkusiti bo morala svoje znanjje, ki si ga je pridobila v letoan.fi paniški skakalni šoli. na novozgrajeni 40 metrski skakalnici. To ie za veliko mnogo obetajočo mlado gardo velik in pomemben dogodek. Z malih skakalnic prestopijo fantje v ponedeljek na sredn:o, ki fib bo po marljivem _ in rednem treningu usposobila v prihodnjih letih za velike skakalnice.
Razen skakačev pa bodo pomerili svolje moči tudi tekači med njimi nekateri olim-piio; in startni državni reprezentantL Imena Knap, Mrak. Močnik, Petrič. klančnik, Ker-šta-n nudijo vse jamstvo za napeto in ostro borbo ter dobre rezultate
Tekme ki iih izvede S.K. Ilirija bodo v neposredni bližini njeneera doma. Stari za teke bo ob 9.45. za skoke pa ob 13-15. Po tekmovanjih bo pred domom Ilirije razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad.
Vreme se je v Planici popravilo in je pričakovati, da bo za Veliko noč tamkaj mnogo sonca in izvrstna smuka.
Banovinsko prvenstvo v slalomu
Prvak banovine je postal Voller KristI, član Ljubljane, mariborskega podsaveza pa Meštrov Zvonko, član SPD, Celje.
Preteklo nedeljo se je vršila na Golteh pri Mozirski koči tekma v slalomu v organizaciji SpD Celje, ki je imela obenem značaj banovinskega, podsaveznega in klubskega prvenstva. Banovinsko prvenstvo v slalomu je postalo že tradicionalna prireditev Celjanov, ne samo, ker se vrši vsako leto v Celju, temveč je značilno, da se ga v glavnem udeležujejo celjski tekmovalci ter se ga je letos udeležil en sam zunjaniji tekmovalec. Doslej se Je ta prireditev vršila vsako leto pri celjski koči razen lanskega leta, kar jn zaradi slabih
vremenskih razmer sploh ni bilo. Da pa ne bi tudi letos morala odpasti zaradi istih vzrokov, je vsakokratni prireditelj-SPD Celje sklenil, da bo tekma na Golteh, kjer je bilo v nedeljo Se dovolj snega in so bile tudi snežne razmere prilično dobre. Zelo težka proga je bila dolga okrog 800 m z višinsko razliko 250 m ter je bila posejana s 36 vratci. še tehnično dobro podkovanim vozačem je delala mnogo preglavic, tako da jo je malokateri prevozil brez padca.
Udeležba tekmovalcev je bila glede na značaj prireditve slaba. To ne gre na ro-vaš Celjanov, temveč zunanjih tekmovalcev, izmed katerih se je zglasil na startu samo eden! Sploh je opažati zadnje čase, da se število udeležencev na tekmah vedno bolj znižuje, zlasti pa letos, kar je bilo že javno ugotovljeno, kljub temu, da so bile smučarske tekme letoa — in to že drugo zimo — zaradi pomanjkanja snega bolj redke. Na startu se je zglasilo 19 tek-movalcev-članov celjskih klubov in 1 član SK Ljubljane, ki je dosegel tudi prvo mesto ter naslov banovtaskega prvaka. Favorit Jelen tokrat zaradi bolezni ni star-taL
Organizacija tekme je bila brezhibna. V pohvalo organizatorjem moramo to posebno poudariti predvsem zaradi tega, ker so v zadnjem hipu odpovedali vsi sa vezni sodniki ter je tudi podsavez zadnji dan odpovedal udeležbo že določenega sodnika. Da se pa zadosti formalnostim saveznih pravilnikov, po katerih mora biti na vsaki tekmi vsaj en savezni sodnik, sta se dva tekmovalca, izmed katerih je eden savezni sodnik, odrekla tekmovanju, da se je tako mogla tekma vršiti! To je že drugi zaporedni slučaj, da podsavez ni poslal zaprošenega sodnika k celjskim tekmam.
Rezultati tekme ao bili naslednji: 1. Voller KristI (Sm.k. Ljubljana) 2:35.5 (bano-vinski prvak). 2. Meštrov Zvonko (SPD Celje) 2:43.5, prvak mariborskega podsaveza in klubski prvak. 3. Gradišnik Dušan (SPD Celje) 2:53.7 4. Skoberne Fric (Sm. k. Celje) 3:01.4. 5. Mimik Mirko (SPD) 3:27.7. 6. Polajner Franc (SPD) 3:37.6. 7. Tkalčič Herman (Olimp) 3:44.
8.	Steinb6ck Fric (Sm. k. Celje) 8:49.3.
9.	Zadravec Drago (S. k. Laško). 10. Fi-lač Kari (Sm, k. CeijeJ-
V nekaj vrstah
V Beogradu bodo imeli za praznike še drugega inozemskega gosta, in sicer Gra-zer Sportklub, Id bo v soboto Igral proti Basku, v nedeljo pa proti JugoslavijL
Predsinočnjim je imel JNS važno sejo, na kateri se je mnogo govorilo o sestavi naše državne reprezentance za prvo meddržavno tekmo, ki jo bo morala naša elitna enajstorica odigrati dne 9. maja proti Madžarski v Budimpešti. Namestnik sa. veznega kapitana Kika Popovič je predložil več načrtov za priprave, sprejet pa je bil ta, da sta bili določeni dve reprezentanci po 15 ozir. 17 igralcev, ki bosta dne 7. ta 12. aprila odigrali dva treninga, po katerih bo izbranih 11 reprezenta-tirvcev. V drugi garnituri sta med ostalimi tudi odlična igralca Ljubljane, vratar Logar in napadalec Lah. Ves potek seje je izzvenel tako, kakor hi hotel oavez pri teh pripravah kar se da štediti.
Razen naših in avstrijskih listov, ki sem in tja na kratko zabeležujejo skrivnostne dogodke za zeleno mizo v zvezi z našo Planico, je treba omeniti tudi nemški last »Leipziger Neueste Nachrichten«, ki objavlja v številki z dne 24. t. m. tole značilno beležko: »Od 22. do 29. t. m. bi se moral na znani mamutski skakalnici v Ratečah-Planici vršiti že enkrat odgo-deni tečaj v smuških poletih z zaključno produkcijo, na katero je jugoslovenski zimsko-sportni savez povabil vse v FisL članjene saveze. Kakor se doznava, je Fisa sedaj vsem nejugoslovenskim smučarjem prepovedala udeležbo v tem tečaju, kar ni popolnoma razumljivo posebno glede na to, da je Fisa v Chamonixu preklicala prepoved starta za planiško skakalnico in te mamutske skakalnice sploh oficietao nima več v evidenci«, če to m popolnoma razumljivo neprizadetim Nemcem, potem je še mnogo manj umlji-vo nam, ki nas Fisa »preganja« zaradi Planice prav za prav od prvega dne, ko je šel mjen glas preko vseh meja.
Vremensko poročilo
Tendenca zadnjega dneva kaže na izboljšanje. Današnja posebna vremenska poročila javljajo, da je temperatura v višinah do 1000 m okoli 0°C, veter piha od severozapada, barometer se dviga. Višje lege poročajo nižjo temperaturo —3C do —5C. Medtem ko je včeraj mestoma pa še danes zjutraj, snežilo, se preko dneva opaža le še megla v višjih legah, ponekod se že jasni. Novega snega je v legah od 950 do 1100 m okoli 20 cm na 40 do 45 cm podlage. Sneg je tu še nekoliko oju-žen, medtem ko je v osojnih legah nad 1100 m že okoli 30 cm pršiča na okoli 120 cm podlage, na prisojni strani pa je zadosti snega šele v višinah nad 1400 m
Smuške ture bodo ugodne zlasti v vseh višjih legah, ker je tam nizka temperatura in dober sneg. Po današnjem stanju-je plazovit kuloar Jalovca ter v Krnici desna stran pod Prisankom, Opozoriti je treba smučarje na te in vse druge plažo-vite terene za primer nepričakovane odjuge. Današnja dunajska vremenska napoved pa napoveduje za Alpe zboljšanje vremena z ohlajenjem v višjih l?gah, tudi če se bo temperatura v dolinah nekoliko zvišala. Po dosedanjih opažanjih so dunajske napovedii za Alpe navadno pravilne tudi za slovenski del Alp. Torej lahko v legah nad 1000 m v nekaterih dolinah, v splošnem pa nad 1100 m v osojnih legah pričakujemo za VeJikonoč dotoro, v večjih višinah pa odlično smuko, če ne bo nepri, čakovanih izprememb.
Stanje z dne 25. III. ob 7. url zjutraj Bateče-Planica: oblačno, mirno, 10 novega'snega na 20 podlage. Planica-SIatna: —1, barometer se dviga, 20 zjuženega snega na 45 podlage, ma/* la in srednja skakalnica uporabni. Planica-Tamar: —5, sneži, 150 snega. Vršič, Krnica: —4, 180 pršiča. Pokljuka: —3, oblačno, 40 pršiča na 70 podlage, mala in srednja skakalnica uporabni. Komna: —4, 300 suhega snega. Vogel: —4, 350 suhega snega. Kofce: —3, 20 suhega snega na podlagi. Krvavec: —2, severozapadnik, sneži, 175
suhega snega, Senjorjev dom: —3, 40 podlage, 30 nove-.
ga suhega snega. Mariborska koča: 10 novega južnega sne« &a.	_
Službeno iz S.O. pri LNP. Na vellkonoč. no nedeljo vodijo prijavljene tekme sodniki: igrišče Mladike: ob 9. Jadran—Slovan Šketel;j, ob 10.30 Mladika—Ljubljana Mrdjen, ob 15. igrišče Reke Korotan—-Reka Benedetič, igrišče Hermesa Her-m«"—Orijent Macoratti, predtekma Kos, igrišče Most ob 15. sk. Vrhovec. V Kranju ob 14. reprezentanca Kranja—Austria Camernik, predtekma ob 13. Straus. —■ • Na velikonočni ponedeljek pa: turnir Mladike prva tekma ob 9. Vrhovnik, draga tekma ob 10.30 Kušar, Orijent—Ljubljana na igrišču Hermes Pečar, predtekma Kos. v Kranju ob 14. ss. Lukežič.
Slalom hfub 34. Odhod tekmovalcev danes ob 12. Bodite na gl. kolodvoru že četrt ure prej. Ostali, ki so zadržani, pa naj pridejo na Gorjuše najkasneje jutri zvečer, odkoder bo skupen odhod na start v nedeljo ob 7.
SK Ilirija (Smučarska sekcija) J>anes
ob 16.30 je v klubovem tajništvu važna seja načelstva. Dnevni red: Tekme v Planici.
2SK Hermes (nog. gekc.) Drevi ob 20. v gostilni Kržič (Belič) strogo obvezen sestanek za I. moštvo in rezervo zaradi tekem za praznike. Prosim točno in vstf!
SK Jadran. Drevi ob 20. važen sestanek vseh igralcev pri Sokhčsu zaradi nedelj* risega tefcpMBTjpfo m fcumfrja Ma/astov
GODBA?.... Da, »oda
POMLAD JE KAMEN PREIZKUŠNJE ZA RADIO
Dolgoročna odplačila po ugodnih pogojih!
Najmanjše motnje Najmanjša uporaba toka Najtočnejša reprodukcija Največja selektivnost
Pooblaščena prodaja ▼ vseh večjih krajih. — Za dravsko banovino; BRUNO KLEMENCIC, LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 30 — Telefon 35-58.
40
a. <efoi&ti t
Spomini efc&ceience MuftoCovceva
Jt c tn o m
»Vzgojen sem bil namreč za poklic, to je treba vedeti«, je dodal.
»In ta poklic ste opustil?«
>Da.«
»Zakaj?«
»Iz načela«.
»O!«
»Zelo nenarvtadna ženska ste«. Amthony se je tetahoma obrnil in jo pogledal.
>Kako mislite?«
>Ker se znajte udržati, da ne vprašujete«.
»S tem hočete reči, da vas ne vprašam, kakšen
je bil vaš potklic?«
»Da«.
Spet sta obmolknila. Pot ju je vodila ob dišečem rožnem vrtu nazaj proti gradu.
»Mislim, dia ste me razumeli«, je čez nekaj časa vnovič izpregovoriJ Anthony. »ženske čutite, kadar je mošfki zaljubljen v vas. Najbrže vam ni do nai ene prav čisto nič — morda tudi do nikogar
drugega ne — a bogme, srečnega bi se štel, če bi vas mogel naučiti ljubezni«.
»Mislite, da bi mogli?« je zefo tiho vprašala Virginija.
»Najbrže ne, a potrudil bi se ima vse kri.pl je«.
»Ali vam je žal, da ste se seznanili z menoj?« je nenadoma vprašala.
»Bog ne zadeni!« Vidite, to je spet rdeči signail. že ko sem vas prvič videl, tisti dan na Ponftski cesti, sem vedel, da se mi je zgodilo nekaj, kar prekleto boli. Vaš obraz me je tiklel — da, obraz. Nekakšen čar je v vas, ki izpredeti človeka od glave do nog. Nekatere ženske so pač takšne, a nobene še nisem videl, ki bi imela to lastnost v tolikšni meri kakor vi. Stavim, da se boste poročili s kekim spodobnim in premožnim človekom, jaz se bom pa vrnil v svoje pustolovsko življenje; a predem pojdem odtod, vas še poljubim — enkrat samkrat, toda poljubim vas, prisežem vam«.
»Zdajle me ne morete«, je tiho rekla Virginija, »Nadzornik Battle naju opazuje skozi okno knjižnice«.
Anthony jo je pogledal.
»Prav za prav ste vrag, Virg&iija«, je mirno dejal. »Obenem pa ljubeznivi da nikoli tega«. Pri teh besedah je pomahal z roko. »Ste danes že ujeli kakega zločinca, Battle?« »Do zdaj ne, gospod Oade«. »Nu, tedaj še lahko upamo«. Baittle je s spretnostjo, ki je bila za njegova leta presenetljiva, skočil skozi okno in se na tera-
si pridmSl mtadf cPvojftcL Profesorja Wy<nrwooda imam tu«, je šepniL »Pravkar se je pripeljal in
takoj začel razpletati pisma. Bi ga hoteli videti pri dieta?«
Virginija in An£hony sta ga na njegov migtjej spremila k oknu m pogledala v sobo.
Za mizo, po kateri so bila razložena pisma, je sedefl majhen, rdečelas mož srednjih let. Med pisanjem je sam pri sebi jezljivo renčal, in zdaj pa zdaj si je tofi močno podgrnil nos, da se je rdečica ie tega kosala z barvo njegovih las. Tedajci je vzdignil oči: »Ste vi, Battle? Kaj vam hotfi na misel, da me kličete zaradi takšne otročarije! Vsak šolarček bi to opravil! In to naj bo skrivna pisava? Vsebina kar sama od sebe bode v oči!«
»To me veseli, profesor«, je blago odivmii Battle. »Kaj hočete, ko nismo vsi tako pametni kakor vi«.
»Za to ni treba pameti«, je rekel profesor. »Samo vaje. Menda vam ni d» tega, da bi takoj predelal vsa pisma? Tisto iz Chimneysa, ki vatm je'bilo največ do njega, je razvozlano. Z ostalimi naj se ukvarja kdo izmed mojih ljudi. Osebno imam ta mah. zanimivejši opravek«.
»Lepo, gospod profesor. Zal mi je, da smo tako nezanimivi. Lord Caterhaan vas prosi, da bi tukaj obedovali«.
»Ni moja nrarvada«, je rekel mali mož. »Banana in košček prepečenca zadostujeta opoldne vsakemu pametnemu in zdravemu človeku«. Vzel je svoj površnik, in Battle je zavil okrog vogala.
Čez nekaj minut sta Virginija in Anthony slišala odhajajoči avtomobil.
Battle se je vrnil s popisanim papirjem v roki. To je torej bistvena vsebina pisma Njenega Veličani3tva. Ali bi jo radi videli?«
Virginija je iztegnila roko, Aathony je pa bral čez njeno ramo. Iz dolgega, obupnega srčnega izliva je bil veleumim Wynwood izlušči kratko, poslovno sporočilo:
»Podjjetje uspešno izvršeno, a M. nam je izpod-nesel račun. Odstranil je kamen iz skrivališča. V njegovi sobi ga ni. Preiskal sem jo. Našel sem zapisek, ki se najbrže nanaša nanj: 'Richmond — sedem — naravnost — osem — levo — tri — desno'«.
»M?« je rekel Anthony. »To je seveda Muholovcev — Stari prekanjenec je skril stvar drugam!«
»Nekaj mi prihaja na misel«, je mahoma vzklik nila Virginija HoiUbeinova slika v posvetovalnici je portret eerle Richmondskega!«
»Imenitno!« je rekel Battle. »Ali morda veste za kaka skrivna vrata ali kako drugačno posebnost v opažu?«
»Nič zanesljivega1«, je odvrnila Virginija. »A tu je Cučlca. Ta bo vedela«.
Culica je naglo prihajala po terasi. »Po kosilu se z avitom odpeljem v London«, je oznanila. »Ali pojdle kdo z menoj? Morda vi, gospod Cade? Do večerje bova spet doma«.
Tudi za pomlad kupite pri „PAULIKU" UJUAi trgas
Ker Vam ob najnižji ceni nudi prvovrstno delo in blago, pravilno modno linijo in eleganten izgled v plaščih, kostumih in paletojih.
LI 0«L.4§I
Bose.la :. Din lavek 8 Dia. za šifre »ti da j»nje naslov* 5 Din. Najmanjši icet-efc 17 Dia.
Vsem vesele
praznike!
Privoščite 9i kmsen izpre-hod, dober vinček. pooeni prigrizek vedno na razpolago. Priporočava »e, Ela in Ivan Stražiščar. Poko paLiška 35. Moste.
5941-18
Krojaškega
pomočnika
specijalnega u damske plašč«, sprejmem. Nastopi s 1. apriiom. Osebno »e predstaviti. Na iot v rteh poskrvalnieak Jutra.
5036-1
161etno
kmečko dekle
pridno. sprejme tročlanska družinica. Ponudbe na ogl. odd. Jutna pod šifro — »Pridno dekle*.
5931-1
Mlado natakarico
sprejmem, Moste.
INSEMRAJTE V ..JUTRU44!
Pokopališka 35, 5940-1
Vajenci(ke)
Beseda i Dib. lave* S Din n Šifro ti' lajanj« naslova 5 Din. NajmanjŠ' znesek 17 Dia.
Vajenko
sprejme tvrdka Miroslava Lfit.seb, JurS(W trg 3, — Ljubljana.	3947-44
za velikonočno številko „Jutra44
naročite takoj, najkasneje pa
do petka opoldne,
ker bo velikonočno »Jutro« izšlo tudi letos že
v soboto zjutraj!

1. aprila
oddam poceni d^hro domačo hrano. Nebo>tičn:k V. nad&tr.	»23-14
Čevljarskega
prikrojevalca
gjrnjih delov is eksi-ortno delo, možneg. '^deJatj »odele. sprejmem takoj v stalno službo. Plača po zmožnost- Ponudi) na oe!. odd. Jutra pod značko »lužba d. Gorenjskem«.
3813-1
Iščemo po vsej
Jugoslaviji
(isto tudi po vaseh) osebe, ki bi hotela v kraju svojega bivaiišča in v svo jem nekaj večjem delokroga eventuelno ob obdržati ja svojega dosedanjega 5«rkMca ustanovita podružnice iz katerih bj se odpošiljalo. Sedež in poklic egalen. Ni treba kavcije. Prodajalne nepotrebna. Ni treba nikakega utrudljivega potovanja! Posel zelo lahek' V glavnem skladišču blaga. Intsr« • <nti. ki bi se javila, aelajo po na-vodi'ib direkcije. Dober, trajen zasJužek. Dopisova-nie tudi v slovenskem jeziku Ponudbe so točnim naslovom poslati na Hupo, Ceiovec fKlagenfurt) A v-strij-a.	3957-1
G. Th. Rotman:
Profesor BIzgec gre na potovanje okoli sveta
59
Vojaki so se zdaj polastili razbojniških konj ter jih odgnali, »Pulexa« so pa z druženimi močmi naložili na dva topniška voza in ga čvrsto privezali. Ves ta čas so razbojniki s hudobnimi obrazi pogledovali skozi zaprta okna letala.
Slifipčme
Besedo j Dra jts* g Du> 4» 5ifr« »b lajanje naslov« 5 Din Najmanj!* t? CWa
Upraviteljstvo
večjih hiš
v Ljubljan' prevzame ugodnimi pogoji uradaiik p/seetošk.. versi-ran v davčnih in ttpravnih tadevab. Dopise na o^d. odd. Jutra ped »Zanesljiv upravitelj«,
«16-^
pod

Beseda 1 Din, davek 8 Din, za šifro al: dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Plošče in gramofone
naj-cenejš« v največji izbiri kupite na razprodaji ia zalege RAZBERGER, Dalmatinova 10 — nasproti hotela »Štrukelj«.
5886-6
Dveletne vrtnice
v najnovejših različnih barvali proda Breceljnik, Velika čolnarska nI. 31.
3905-6
k
Najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks. suha drva
I. Pogačnik
BOHORIČEVA B, Telet. 20-59
Beseda 1 Dte. fevek S Din. •Aoreni »fncfvj. (p OJJI? «z 9 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Zlate fazane
čistokrvne, prodem. Ribniška št. 6.
5016-27
začetek pomladi začetek sezone fotografiranja!
Tndi Vi potrebujete posnetke, v katerih bodo vse posameznosti in vse barve, torej tudi rdeča, točno in v pravilnih tonih reproducirane.
Poleg tega morajo Imeti Vaši negativi tako drobno zrno, da jih morete povečati po mili volji.
Vse to lahko dosežpte, s katerimkoli aparatom, ako imate v posesti univerzalen panhromatski film za posnetke pri kakršnikoli dnevni, kakor tudi umetni svetlobi. Tak film je:
»kodak« panatomic
Ne zahtevajte zaradi tega v fototrgovlnah kateri si bodi film — temveč vedno tudi izrecno ta film.
Vsemogočni je poklical k sebi nafio nad vse ljubljeno hčerko, sestro
Dorico školaris
UČITELJICO V TIŠINI.
Pogreb predrage pokojnice bo na veliko soboto, dne 27. marca 1937. Izpred hiše žalosti na farno pokopališče na Brezniei.
Žirovnica-Moste-Ptuj, dne 25. marca 1937.
Žalujoča rodbina 8KOLARIS-WRITZL.
Gumbi—plise
aa te) ažni ^redtnak mono jrame hita , i-zvrti M.i'ek \ Mikeš Ljubljana, oole« bo t«ls Štrukelj.
85-jS

Beseda j Din la vek S Dn, u šifro ali dajanj« oaalova 5 Din. Najmanjši zaeeek I' Din.
Več malih
avtomobilov
Fiat BnlJiia, BMW. Chevrolet, etc, po liikvidaciij-pkin cenah proda J. LOV-SE, zastopstvo DKW, Ljub Ijana, TjTŠeva 35.
5631-10
AL. PLAN1NSEK Ljubljana
Saetb* vnc-v» al. 14Ji. Tetafcc h—10 vapoamje aakne a> prodajo
hranilnih knjižic vseh denarnih
zavodov takoj v gotovini najbolje,
uUormaeij. laj* brezplačno 80-16
Posojila
dobe državni m samo upravni uslužbence v Ljubljani v gotovtttf m blagovnih bonih. »Ht-r mes« Informacije; Tav Sarjeva X
87-16
Posojilo Din 80.000
protj vknjižb) na prrc mesto in proti mesečnemu odplačilu -iSčem. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točno k.
5780-16
Kupuj domače blago!
Lokali
Bes*tj« 1 l»v«k 8 Din. za šifro ali 'lajanje naslova S Dia. Najmanjši znesek 17 Din.
Veliko delavnico
svetlo io soho oddam. — Smajtrnika e. 10.
6091-10
Mesnico
z inventarjem v Ljubljani takoj oddam. Naslov v vsoh <poslovalnioaii Jutra.
505?-19
Stanovanja
Beseda 1 Dia. aavek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Ni jmanjši znesek 17 Dia.
Stanovanje
einosobno s pp.tiklina.Tm ali dvosobno, čisto v mestu, išče soj id<na državna uradnica. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifoo »Sodnija«.
Sostanovalko
inteligentno spre;' m e gospa v mostu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zračna«.
5078-23
Lepo sobo
taboj odda-m gospodu. — Naslov v v vseh posloval-:iieah Jutra.
O03P-2C1
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam 1 — 2 osebam, event. brano. Nebotičnik V. nadstr.
5026-33
Beneda l D?d. larek 8 Din u šifra ali latanje aaaiova ( Dia. NajmanjŠ tuerak »7 Dia.
Dvosob. stanovanje
s kabinetom aJi trisobno, najamem ali odkupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Odiražčeni«.
3901-21a
Sob o . od d a
Beaeda 1 Din, davek 8 Dn. za Šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši zncaek 17 Um.
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom oddam boljši osebi na Taboru. Vrtiovče-va uil. 9/1, desno.
3887-33
Prazno sobo
soiu]X)ra.bo ko^palnioe v sreiliini mesta oddam s 1. aprilom. Poizve se v Kot-nikovi ulici St. 17. pritličje.	5»13-!33
Solnčno sobo
souporaba kopalnice, prost vhod, center, oddam bolj-Senvu goBpodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5908-20
Dvignite dospele
ponudbe!
Airto moto, AgiJna mlade,
moč, Cisto in -uho, DeJo, tam gotovino. Dolgoročno, Dobra prilika Dober poznavalec, Dober promet. Dobra točka, Dober usipeh, I>ribro ohranjen. Denar 90, Faktor. Gotovina. Gorenjska. Hišica. Iskren Izl«ti, Iskreno prijet^listvo. Krasna pomlad, Klavir Kjerkoli 3000 — 5000 KlepaT-ska delavnica Krst pri Savici, Ljubljana fiO. M-sečno čistih 1001), Mrtva pomlad, Marljiv in sposoben, Nemščina, Nogavic- Najra'^ apnil, Ne bo ti žal. Nagrada, Ohstoj zasiguran, Otheflo, Okrog lOfi.OOO Din; Pomiadnj nji, Plečazn pri nogodbi. Prometna bo^.a. Prodajalca 1001 Rib*č. R<e-zervair. Stroj, Sanitaria, Srednjih let. Strojna veSi-lja. Sedlo. 9taln' mes.tr>, Točen najemnik. Vestna ekTomna, Vesten strojnik, V Ljubljani, Veliki dobiček.
Med mestom in deželo
posreduje »Jutrov« mali oglasnik
Gumbi za preobleko
.J^czs^	vseh vrst ln
velikosti,
stroje in štance
TOVARNIŠKE CENE.'
A. GUTTMANN
Zagreb — Marticeva 4 TELEFON 58-21
smrt; plešavosti^.HoSAN^gjaAvo xumm
vr hi
,	J
.MO RANA' Je usav rš ena.odpr avi .prhu al ekcehe j aci i m hram i la s isc e.
TAKOJ USTAVI. IZPADA*JE LAS.LAS3t PORASTIJOTUPI HAPLEŠASTOM MESTU. CEHA STAKtIMICE PO POVZETJU DIN 4O.-P0$TI«HA b|N 7;-
MODEPNA KOZMETIKA- 5 PLI T>
MORAMA DIPLOMIRANA V LONDONU s OF GRAH0 PRIX 1H Z LAT O KO LAJNO j

»3KS? -"V..;-
Sm
v". -	i
m b > • ■ ■ .. . . K • .. . , . _ 1 • . v

Po kratki bolezni in previdena s tolažili svete vere za umirajoče nam je umrla naša najljubSa sestra, teta, gospa
Ernestina Oman
rojena IHAN
Pogreb blagopokojne se bo vršil v soboto, dne 27. marca 1937, ob 2. url popoldne iz Poljanske ceste Stev. 17, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 25. marca 1937.
ŽALUJOČI OSTALL
Urejuje Davorin Rarfjffl, — Izdaja m konzorcij »Jutra« Adott Rnmflcar* — Za Narodno tiskarno d. d. kot; tiakaniatja ftaa Jetan. — Za foseratal del je odgerorm Alojz Novak — Val t LjuHjaiO,