138. številko.
v UuHlani, v torek. 19. Junija 1906.
XXXIX. leto.
m
Ubaja **ak dan zvečer, istmSi nedelle in praaniko, ter velja po posti prejema« aa avatro-ograka dežele aa vee leto to K, aa pol leta 13 K, aa četrt lata Q K 60 h, aa en meaee * K 30 h. Za Ljubljeno e pošiljanjem na dom ca vso leti •4 K, sa pol leta 12 K, aa Setrt leta 6 K, aa en mesec 3 K. Kdor hodi sam pouj, plača aa vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, za en meaee 1 K *0 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbt >r«z iitodobne vpoSuJatve naročnine se ne ozira. - Za oznanile se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oananilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Sakepisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlttvo je v Knaflovih nlieah St. 6, in sicer uredništvo v I. nadstr., apravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št. 34.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
Posamezne številke po 10 h.
Upravništva telefon št. 85.
Balkanska pisma.
Srbija : Vtisk ekspozeja grofa Golucho\vskega. — Pred volitvami. — |Bolgarska: Značajen preobrat.
Bel grad, 14. juuija.
—ut. Srbska javnost se ne briga posebno za avstrijski in za ogrski parlament, ali zato pazno zasleduje zasedanje delegacij. Posebnega interesa za Srbijo je bil vedno ekspoze avstro-o grškega ministra zunanjih del — to pa zato, ker so si avstrijski diplomati zabili v glavo, da imajo pravico govoriti o samostojni in neodvisni srbski kraljevini kakor o kaki še napol barbarski državi, ki stoji pod avstrijskim protektoratom. To je star običaj in zato niti letos nihče ni bil iznenađen, ko je grof Golueho\vski prečital malo pridigo kraljevini Srbiji, ki ima edino pogreško, da vodi srbsko in jugoslovansko zunanjo politiko in ne mara poslušati „dobrohotnih* svetov iz dunajskega Ballplatza.danaj ostane mirna in ponižna. Ponižnost je lepa krščanska čednost, ali za Srbijo je vendarle bolje, ako to Čednost popolnoma ignorira in hodi svoja pota, ne glede na levo in ne na desno, ker edino na ta način bo žela uspehe. Saj je znana stvar, da danes ponižne ljudi vse peha na stran in da se vzdržijo na površju samo brezobzirni in samozavestni ljudje. Oni, ki ne zaupajo v svojo moč, propadajo sramotno. To velja za posameznike, pa tudi za države in za narode.
Ko sta pred dvemi leti poslednji-krat zborovali delegaciji, je bil grof Goluchowski velik moralist in se je -zgražal" radi umora kralja Aleksandra. Takratni njegov ekspoze je bil pravi atentat na kraljevino Srbijo, a pomagal mu je „veliki Jugoslovan" dr. Ivan ŠusteršiČ, ta lakaj dunajske kamarile, ki je točil krokodilske solze za Aleksandrom, ki je končal svoje življenje kakor je zaslužil.
Takrat je srbska javnost bila ogorčena, a ogorčena je zopet danes, ker se je grof Golucho\vski tudi letos v svojem ekspozeju spomnil Srbije, o kateri govori v posebno neljubeznji-vem tonu, četudi mnogo, celo preveč
naglasa naklonjenost avstro - ogrske monarhije napram Srbiji.
Govorec o reformni akciji v Ma-cedoniji, pravi grof Goluchowski v svojem ekspozeju, da ona vidno napreduje in da se že pokazujejo dobre njene posledice, a uspehi bi bili še boljši, ko bi balkanske države reformno akcijo podpirale, ali pa vsaj prenehale podpirati revolucionarno gibanje v Macedoniji. Grof Goluchowski milostno priznava, da je bolgarska vlada poslušala blagohotne nasvete velikih sil (recte Avstro-Ogrske!) in onemogočuje formiranje čet na bolgarskem zemljišču, ali s Srbijo grof Golucho\vski nikakor ni zadovoljen. Srbska vlada po mnenju grofa Golucho\vskega premalo pazi na delovanje revolucionarnega komiteta, aii on upa, da se to v najkrajšem času popravi!
Cel oni pasus ekspozeja grofa Go-lucho\vskega, kjer se govori o balkanskih zadevah, ni nič drugega kot jezuitsko pačenje istine! Notorična istina je, da ravno vlada bolgarskega ministrskega predsednika Rače Petrova pomaga z denarjem in orožjem nečloveško delovanje takozvar.e notranje macedonske revolucionarne organizacije, a ravno tako je znano, da srbska vlada ne da niti pare pomoči srbski revolucionarni organizaciji, ki ima svoj .raison d' etre*, ker ima popolnoma defenziven karakter in ima edino zadačo, braniti srbski živelj v Stari Srbiji in Mace-doniji pred turškimi in arnavtskimi razbojniki ter različnimi „krščanskimiu teroristi.
Cilj, ki ga je imel grof Goluchow-ski pred očmi pri tem ordinarnem falzificiranju istine, je jasen. Avstrija hoče na vsak način predstaviti svetu Srbe kot element, nevaren miru, a Srbijo kot polbarbarsko državo, na katero treba vedno paziti z odprtim očesom, da ne zaneti ognja, ki bi upepelil celo Evropo . . .!
Dalje govori grof Goluchowski o nečuveni nekorektnosti Srbije in Bolgarske, ki mu ni hotela povedati, da namerava skleniti med sabo carinsko unijo! Take stvari se vendar držijo v tajnosti povsod na svetu in da ni bila
bolgarska vlada tako neoprezna, da je prezgodaj predložila dotični zakonski predlog sobranju, ne bi bila carinska unija pokopana. V ostalem o nekorektnosti nima pravice govoriti grof Golucho\vski, ki uporablja denar avstro-ogrskih davkoplačevalcev v to, da plačuje z njim arnavtske razbojnike, da z večjim veseljem koljejo in ubijajo Srbe po Stari Srbiji in Mace-doniji . . . !
Ko bi Človek hotel pisati o grehih avstrijske diplomacije na slovanskem jugu, mogel bi napisati cele knjige, ker ti grehi so veliki in kriče do neba! Zato sem se omejil samo na ekspoze, ki ga je čital pred aristokratskima delegacijama avstrijski krvnik balkanskih Slovanov. Predrzen je bil ton, v katerem je govoril o Srbiji avstro-ogrski minister zunanjih zadev in zato je srbska javnost ogorčena, četudi je bila — kakor sem že rekel — pripravljena na to.
„Dobri Jugoslovan" dr. Ivan Šu-steršič naj' ne pozabi peti hvale grofu Goluchowskemu! Saj to je njegova zadača v delegaciji — zato ga je -dobro in pošteno slovensko ljudstvo" izvolilo svojim zastopnikom . . .
rji
Cela Srbija se nahaja v nekem nervoznem stanju in čimbolj so približuje 24. junij — dan volitev — tem večja je ta nervoznost in tembolj ona postaja splošna. V Srbiji, ki ima komaj poltretji milijon prebivalcev, je okolu 500.000 volilcev! In srbski volilec se za javna vprašanja celo mnogo interesira in smatra volitve za velik praznik, ker tega dne je on gospod, čigar naklonjenosti si vsakdo želi!
Tako je na celem svetu, kjer je volitev, ali srbski volilci so posebno temperamentni ljudje in vsak gre v volilno borbo s posebnim navdušenjem za svojo stranko. In strankarji so Srbi, da takih ni blizu! „Edinost" bi neprestano plakala in vzdihovala, ko bi od blizu gledala ta ^bratomorni boju.
Meni to ugaja. Ako je v kakem narodu razvito strankarstvo, je to jasno znamenje, da se narod interesira za javna vprašanja, a zadača konsti-
tucionalizma je vendar ta, da narod sam odločuje o svoji usodi, a slabo razvito strankarsko življenje je znamenje, da se narod za javna vprašanja slabo interesira in potem postaja konstitucionalizem nepotreben. Različni ljudje morajo imeti pač tudi različne nazore o državi, o njenem gospodarstvu, o socialnih uredbah itd.!
Srbi so politično zrel narod in zato je tudi strankarstvo močno razvito pri njih. Ker pa vsaka stranka stremi za tem, da svoj program realizira, ga hoče najprej popularizirati, — in ravno pri tem se narod v toliki meri razburi pred volitvami, da popušča vse delo in prihaja trumoma k volilnim shodom, ki se prirejajo v vsaki posamezni občini.
Ali enega pojava v srbskem strankarskem življenju nikakor ne moremo razumeti. To je ogorčena borba, ki se vodi med starimi in mladimi radikalci. Skupen program in enaka načela imajo, pa se medsebojno borijo, kakor bi se šlo za dva popolnoma nasprotna principa. Ta borba je ostrejša od našega strankarskega prepira, kjer si stojita nasproti dva tabora, ki zagovarjata dijametralno nasprotne politične in kulturne programe.
To je anomalija, katera se nikakor ne da opravičiti in kakor kažejo vsa znamenja, niti popraviti. Velik in interesanten dvoboj se bo vojeval v Srbiji 24. junija. Stari. proti mladim in mladi proti starim! Kateri bodo močnejši? Hladi so polni temperamenta in mladostne moči, a stari so žilavi, ker so postali v dolgoletnih borbah trdni in —- izkušeni!
Bolgarom je končno padla mreža z oči in oni so začeli Čisto drugače gledati na macedonsko vprašanje, kakor so gledali do sedaj. Ni še dolgo temu, ko Bolgari enostavno niso hoteli priznati, da je v evropski Turški kaj Srbov in njihove revolucij on arne organizacije so si ovekovečile spominov z iztrebljavanjem „srbomanov". (Bolgarski izraz za one maced. Slovane, ki se priznavajo za Srbe.) Bol-
garska vlada je pošiljala v Staro Srbijo in Macedonijo čete, ki so imele edino zadačo, da s terorizmom prisilijo Srbe, da postanejo Bolgari.
Ali vsaka akcija provocira — reakcijo, a vsaka ofenziva defenzivo. Maced. Srbi so formirali svoje čete, da branijo srbske vasi revolucijonar-' nega davka in noža. Začela se je je borba, v kateri so Srbi imeli lepih uspehov, ker so v kratkem potisnili bolgarske čete iz cele Stare Srbije in iz velikega dela Macedonije. Žalostna je bila ta borba in nesimpatična] ali sedaj se najbrže konča. Bolgari so namreč sčasoma izprevideli, da jim negiranje Srbov v Macedoniji nič ne pomaga, nego jim samo škoduje in sedaj so zaceli pametno misliti. Bolgarsko časopisje danes priznava, da macedonsko vprašanje ni čisto bolgarsko nacijonalno vprašanje, nego da imajo pri reševanju tega vprašanja pravico sodelovati tudi Srbi.
To priznanje diktira razum. Srbi so v Macedoniji — da o Stari Srbiji ne govorim — tako močni, da se brez njih ne more storiti ničesar, a najmanje se more delati proti njim!
čas je že, da poneha sramotna borba med Srbi in Bolgari v Macedoniji, Srbi in Bolgari se morajo združiti in koncentrirati ogenj iz svojih pušek na skupnega tlačitelja.
Sedaj se na Balkanu že'dani. Iz Sofije prihajajo pomirljivi glasovi in obuja-jojv Belgradu radosten odmev. Upajmo, da tudi V Macedoniji v kratkem prenehajo pokati puške v dosedanji smeri in da se združijo 'vsi boritelji na slobodo Macedonije — Srbi in Bolgari — in da se končno začne resno delati na osloboditvi te nesrečne dežele. _
Državni zbor.
Dunaj, 18. junija. Nadaljevala se je podrobna debata o obrtni reformi ter se je glede prve skupine tudi zaključila. Živahnejša debata se je razvila pri točkah glede dokazila o sposobnosti v trgovini. Posl. Chamiec je zahteval za
LISTEK.
„Kralj Lear" u slovenskem prevodu.
Dr. K. Glaserju v odgovor napisal Ant. Funte k.
(Dalje.)
4. Prevsakdanje in robate besede.
Med temi našteva g. dr. Glaser najprej izraze „capin", „hudič", „vla-čuga" in tudi „kurva".
Zadnji izraz mi je dr. Glaser podtaknil, ker ga v mojem prevodu vobce n i!
Capin, hudič in vlacuga torej! Lepa družba to res ni, toda jaz ne morem za to, da Shakespeare tolikokrat navaja njene člane. Sploh je ta človek, kar se iiče psovk, pravi virtuoz, tako da mi je kar sapa zastajala, ko sem jih slovenil . . . Gospod dr. Glaser pravi, da bi kazalo pisati „lopov" (jaz nisem zoper to besedo, g. dr. Glaser pa bi moral biti, ker j« neslovanska, ogrska!), „zli duh" ali „vrag" in „priležnica"! Ne bodite
vendar naivni kakor kaka samostanska učenka, ki ne izgovarja rada „hudiČ", ampak, Če že mora, vse rajša rhudobni duh" ! — Izraz „vlačuga" pa stoji v mojem prevodu sploh le enkrat:
„Vlačugi sreči ni ubožnih mar ljudi."
Ali more kdo trditi, da bi se prav na tem kraju sploh moglo govoriti o „sreči - priležnici" ? Ali pa bi bilo tudi okusno, vpričo občinstva razpravljati o tako . . . subtilnih razlikah?
Gospod dr. Glaser se dalje spotika ob stavku: „Ni mi dobro", češ, ta stavek se mora glasiti: „Bolan sem". Ne! Će mi ni dobro, nikakor še nisem bolan, kakor tudi nisem še bolan, Če pravim: „Slabo mi je!" V obeh primerih mislim le na hipno, mi-mogredočo slabost ali in dispozicij o.
„Vsak Človek morda rabi kakšno besedo v vsakdanjem govoru po nepotrebnem, ali ta se ne sme prenesti v knjigo. Taka beseda je pri Funtku ,kaj', ki mu celo v rimah mora priti (prihajati) na pomoč."
Ta nesrečni „kaj" ! Poglejmo, kje stoji! „Strada časih, daje kaj". (V
narodni govorici kdo ve kolikokrat!) „Kaj nisi del kaj zoper Cormvalla?" 'Vsak otrok ve, da ima tukaj prvi „kaj" pomen nali", drugi pa „nekaju.) „Dej, nisi li dejal o vojni kaj ?" (Zopet „nekaj"). „Kaj li hodi". (Zakaj, čemu li hodi). „Jih ni li dosti? Kaj jih treba veČ ?" (Zopet = zakaj, Čemu.) „Kaj treba petindvajset jih". (Istotako). „Kaj vama do potrebe". (Vprašalen zaimek). „Kdo da kaj ubogemu Tomu?" („Nekaj").
Vidi se iz teh primerov, da je kaj „kaj" različnega pomena. Žal, da moram govoriti o tem leta 1906. po Kristusovem rojstvu, ko je že davno izšel Pleteršnikov slovar!
„Kaj" stoji nadalje v teh verzih:
»Podgane miši in še kaj
je Tom že sedem let dozdaj"
in v verzih:
„Devica ta, ki se mi roga zdaj,
ne bo dekle, če vmes ne pride kaj".
Gospod dr. Glaser sloveni oboje
tako:
„Pa miši in kebri, podgane ter druga po-
sklad
je sedem let Tomu preganjala mučen (mučni)
(mu) glad*.
„Devica, ki se meni zdaj smeji (smeje),
naj za devištvo svoje se boji".
Opomnim naj, da je g. dr. Glaser kebre samovoljno ustvaril v svojem prevodu, zakaj v izvirniku jih ni (But mice, and rats, and such small deer); pripomnim naj pa Še, da slo-veta nazadnje citirana verza v izvirniku takole:
She that' s a maid now, and laughs   at my
departure,
shall not be maid long, unless things be
cut shorter.
(V doslovnem prevodu: Ona, ki je devica zdaj in se smeje mojemu odhodu, (naj) ne bo dolgo devica, če se stvari kračje ne pretrgajo = Če ne pride kaj vmes).
Kdo je torej prišel bliže bistvu obeh verzov, dr. Glaser ali jaz? —
Tudi beseda „kar" bode g. dr. Glaserja. Bode pa ga zato, ker ne razlikuje nje pomena, kakor ga ne razlikuje pri „kaj". Toda „kar" je lahko oziralen zaimek, lahko pa tudi pomeni „zdajoi, hipoma, nenadoma" in naposled tudi „nikakor, po nobeni ceni." Kdor se zanima za to različno rabo v mojem prevodu, naj si natančneje ogleda verze, ki jih graja
dr. Glaser (str. 135., 147. in 149.) Toda ne morem si „kaj", da ne bi postavil semkaj dveh takih primerov. G. dr. Glaser pravi, da je nepotreben rkar" tudi v teh stavkih: „Kar mi očitate, to sem učinil," „Kar še pride, da zveča, kar je preveč". Povejte vendar, g. dr. Glaser, kakšen zaimek pa naj postavim semkaj, da Vam bo po volji in da ne   bo „nepotreben ?"
H koncu poglavja o robatosti Še en zgled iz Glaserja:
„He, he, he!
Čuvaj si drobtinice,
da potem ne kesaš (!) se."
Famozne kebre sem že omenil; naj opozorim še na pošklad (zakaj ne živ a d?), jako blagoglasno (bržkone t u j o) besedo, potem pa še na elegantni verz:
»Odkrit le bodi, sin, in ne mrcvari."
To je vse blagoglasno, prav nič vsakdanje in prav nič robato, ampak „poetično odbrano", zakaj „ robatih izrazov ne prenaSa van e« en aUog (vzneseni slog) klasičnih del - kakor g. dr. Glaser tako prepričevalno na srce polaga gosp. Cankarju (str. 10). (Dalje pr*.)
Galicijo izjemno stališče, a temu sta se upirala Boheim'in Liharzik, Češ, da postane potem določba o usposobljenosti iluzorna, ker bodo neusposobljeni trgovci prihajali tudi v druge avstrijske krono vine. Podobne izjeme si naj sklenejo deželni zbori zase.   Nato se je razprava prekinila.
— Posl. Mazorana je obžaloval, da je bila seja socialnopolitičnega odseka nesklepčna ravno sedaj, ko je bilo treba voliti poročevalca za zakon o penzij skem zavarov anj u privatnih uradnikov. Ker je ta zakon velike važnosti za prizadete, vpraša načelnika, ali hoče čim preje izvršitev volitev poročevalca. Načelnik posl. Gross je odgovoril, da odsek res nima nobenega poročevalca, ker sta oba postala ministra ; za jutri je odsek zopet sklical ter upa, da bo sklepčen. Posl. Schraffl je urgiral rešiti predloge o zvišanju duhovniških plač ter predlagal, naj predsednik za člane proračunskega odseka, ki trikrat izostanejo od seje, razpiše nove volitve. — Prihodnja seja jutri.
Avstrijska delegacija.
Dunaj, IS. junija. V proračunskem odseku avstrijske delegacije je predložil marki Bacquehein poročilo o zunanjih zadevali. Poročilo pravi, daje bil obisk nemškega cesarja politična izjava za prisrčno in trdno zvezno razmerje. Trgovinska pogodba z Italijo je znamenje, da so se vsa nesporazumljenja pojasnila. Tudi izjava nove italijanske vlade je poroštvo za dobro zvezno razmerje s to državo. Dogovor z Rusijo glede Balkana se je utrdil v pravo prijateljstvo, ki jamči za mir.
— Poročilo se je odobrilo, nakar se je začelo razpravljati o vojnem ordinariju. — Posl. dr. Sylve-ster je opozarjal na koncesije, ki so se že dovolile Ogrski glede armade ter je protestiral odločno proti temu, da bi si Ogrska na stroške naše državne polovice zdrževala samostojno armado. — Posl. Barnrei-ther je zahteval v tem oziru od vojnega ministra pojasnila; nadalje je tudi zahteval, naj se že vendar enkrat predloži vojaški kazenski pravdni red. — Vojni minister vitez Pit-reich je izjavil, da se glede jezikovnega vprašanja in glede madžarskega pouka v vojaških šolah ni izza leta 1894. ničesar spremenilo. Posl. dr. Kramar je sicer priznaval potrebo enotnega službenega povelj nega jezika z vojaškega stališča, toda poudarjal je tudi potrebo, da se armada vsem narodom jezikovno zbližuje. Zato je zahteval, naj se častniki popolnoma nauče jezika svojega moštva. To naj velja tudi glede nemadžarskih narodnosti na Ogrskem.
— Posl. Dobernigg je v svojem govoru naglašal, da je z avstrijskega stališča vse. kar pospešuje popolno ločitev od Ogrske, naj topleje pozdravljati. — Posl. Tollinger in Serenvi sta zahtevala gojitev verskega čuta v armadi.
Osuetnik.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
„Kdo pa? to mi je nerazumljivo?"
Starec je zdaj prestopil h Krištofu in s prstom pokazal na beli križ na njegovem škrlatastem plašču, potem pa zopet začel mahati z rokami in dajati znamenja.
„Križarjev tu ni in Križarji torej niso storilci. r Ali sojnorda storilci vojŠčaki cerkvenejoblasti ?a
Starec je začel živahno pritrjevati z glavo.
„AH je morda poslal oglejski patrijarh svojo vojsko sem?"
Starec je odkimal in zopet agiral z rokami.
wAli je patrijarh kakega domačega velikaša pooblastil na vojno zoper ta grad?"
Zdaj se je starec z obema rokama oprijel Krištofa in hitro in odločno pritrjeval. Krištof ni dvomil, da je zadel pravo.
-,Torej pooblaščenci patrijarhovi, zastopniki in vojščaki svete cerkve so gotove^ s privoljenjem mejnega grofa kranjskega razdejali ta grad,
Kvotna deputacija,
Dunaj, 18. junija. Avstrijska kvotna deputacija je imela danes sejo pod predsedstvom barona Chlu-m e c k e g a. Za podnačelnika na mesto Dzieduszvckega je bil izvoljen Abra-hamoviez. Razpravljalo se je o celem kompleksu nagodbenih vprašanj, posebno pa o carinskih dohodkih. Glede kvote je bilo stavljenih več predlogov ter sta posegla v debato tudi ministrski predsednik baron Beck in finančni minister. Eni so predlagali kvoto po Številu prebivalstva, drugi pa enako razdelitev za obe državni polovici, t. j. 50:50. Sklepanje se je odgodilo, da se zvedo sklepi ogrske deputacije.
Ogrska delegacija
Dunaj, IS. junija. Odsek za zunanje zadeve je razpravljal danes o proračunu ministrstva zunanjih zadev. — Poročevalec grof Thoroczkav je pozdravljal trozvezo ter zahteval, da morajo pri vseh konzulatih biti madžarščine zmožni uradniki. — Posl. Saghi je obžaloval, da ni mogoča objektivna kritika o politiki ministra grofa Goluchowskega, ker ni predložil odseku svojih spisov. Obžalovati je, da je naša politika na Balkanu taka, da nimajo balkanski narodi do nje nikakega zaupanja. Graja tudi pritiskanje na Srbijo glede dobave novih topov. Predlagal je, naj se ministru zunanjih zadev naroČi, da se obesi na vseh konzulatih in poslaništvih tudi ogrski grb ter se izobesi poleg avstrijske zastave tudi ogrska zastava. — Posl. grof Zichy je dokazoval, da je v Evropi nastalo gibanje, da se Nemčija izolira; le mi še vztrajamo pri Nemčiji kot poslušni oprode. Obnašanje Italije je sumljivo. Tudi izid maroške konference priča o slabosti naše zunanje politike. Kadarkoli se je treba zameriti balkanskim narodom, prevzame Avstrija to vlogo. Balkanskim narodom moramo priti simpatično naproti. Končno je predlagal, naj delegacija izreče, da n.e odobrava politike grofa Go-luckowskega ter želi to politiko temeljito spremeniti. — Posl. Lova-szy je vprašal, v koliko vpliva grško-romunski konflikt na našo politiko v Macedoniji, in ali ne bodo nastale zmešnjave.
Položaj na Ruskem.
Petrograd. 18. junija. Včeraj je razpravljal ministrski svet o tem, ali se naj duma odgodi ali razpusti. Zatrjuje se, da car zasedanje dume odgodi 28. t. m. do oktobra. Med tem Časom se razdeli 4 milijone hektarov državne zemlje med krnite, da se zabrani razširjenje kmetskih nemirov.
Varšava, 18. junija. V Kron-štatu se je spuntal 2. topničarski polk, ki ga ima poveljnik sedaj vje-tega v trdnjavi. Med puntarji je 14 Častnikov. Tudi mornarji so se začeli puntati, tako da je položaj skrajno
poklali njegove prebivalce in vas tako živalskodivje pohabili?"
Starec je naglo in globoko sopel in stiskal pesti. Oči so se mu iskrile in hreščanje njegovo je naraščalo in se končno premenilo v kričanju podoben glas, ki se je iz vil iz njegovih prs. Kaj je vse izražal ta glas: bolest in srd, obup in hrepenenje po osveti. Zdaj je Krištof starca popolnoma dobro razumel in jasno mu je bilo, kaka čustva ga navdajajo. Položil mu je roko na ramo in slovesno rekel:
„Oh da, ta zlo dejstva se morajo maščevati, strašno in neusmiljeno maščevati."
Starec je dvignil roko proti nebu, kakor bi prisegal tako maščevanje, potem pa se je kakor onemogel usedel na kamen, stisnil obraz med roke in se razjokal.
Luka je med tem tiho in mirno sedel na kamnu pri vratih in poznalo se mu je na obrazu, da ima resne in temne misli.
Krištof je pristopil k Luki in ga tiho vprašal:
„No, kaj misliš, Luka, kaj naj bi zdaj storila ?"
Luka ni takoj odgovoril. Obsedel je še nekaj   trenotkov,  motreč zdaj
nevaren ter se je bati, da se obnove nemiri, kakršni so bili oktobra 1. 1. Premožni meščani beže iz mesta. Iz Krasnega Sela sta odšla v Kronštat dva gardna polka ter dve bateriji s topovi. Tudi v Poltavi sta zaprta v vojašnicah dva polka, ker sta se puntala.
Venezuela — cesarstvo?
London, 18. junija. Bivši predsednik O as tro se baje hoče proglasiti za venezolanskega cesarja. Položaj v deželi je skrajno zmeden, in ker se je Castrovim agentom posrečilo, dobiti v Londonu velika posojila ni povsem izključeno, da bi se Castru ne uresničile njegove vladarske želje.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 19. junija.
— Kakšna je Šusteršičeva politika? „Sloven.ec" pravi o buster-šičevi politiki, da je „pametna, poštena in popolnoma nesebična, zgol ljudska in narodna." Kaj tako goro-stasnega sme pač zapisati samo list, ki se zaveda, da so njegovi bralci ljudje brez lastne sodbe, da so popolnoma nesamostojni in skoz in skoz inferijorni, zakaj vsak razumen človek ve, da je bila Šusteršičeva politika vedno nepoštena, vedno lopovska, vedno izdajalska in skoz in skoz egoistična.
— »Klavrne volile e" imenuje „Slovenec" napredne volilce iz Novega mesta, iz Krškega, iz Metlike, iz Črnomlja, iz Ribnice in iz Višnje gore. Vse dolenjsko meščanstvo in vsa dolenjska inteligenca je „Slovencu1* klavrna in zato jo prezira. Spoštovanja vredni ljudje so mu pač samo izpiti farji in kajžarji-analfabetje. No dolenjsko meščanstvo si bo že zapomnilo take napade.
— Čitanje „Domoljuba" — Olajševalna okolščina. Ivana Vehar iz Poljan nad Skofjo Loko je bila pri okrajnem sodišču v Skofji Loki obsojena na 5 dni zapora, ker je obreko-vala nadučitelja Perka v Poljanah. Vsled njenega vsklica se je vršila razprava pri deželnem sodišču, ki ji je znižalo kazen na en dan uvažuje, da je bila toženka zapeljana po branju „Domoljuba-1, ki je teden za tednom kradel pod imuniteto dr. Žitnika čast Perku in ga izpostavljal javnemu zasmehovanju. Ta olajševalna okoliščina je za imenovani farški list gotovo kruta obsodba. Sodišče je priznalo, da „Domoljub*- naj-nesramnejše laže, obrekuje in zapeljuje z lažmi in obrekovanjem nerazsodne ljudi. Seveda bo ta list še naprej lagal in obrekoval; zato nam je porok podpis njegovega odgovornega urednika.
— Zaupanje ljudstva in povišanje plač bi si bili naši učitelji po deželi pridobili, če bi bili o letošnjih zadnjih procesijah razsvetlili na svoje stroške šolska okna. Tako vsaj poroča sobotni „Slovenec". Učitelji so   bili  pa  kratkovidni, pa
svojega gospodarja zdaj pohabljenega starca, potem pa naenkrat plauil pokonci in šepetaje dejal:
„Morda je ta starec Vaš oče, vitez Krištof Zlatopoljec."
„Moj oče?" je prestrašeno vzkliknil na ves glas Krištof. Zdelo se mu je, da mu zastaja srce in plaho se je ozrl tja, kjer je čepel pohabljeni mož.
Starec je bil slišal Krištofov klic. Naglo je dvignil glavo, in ostro pogledal Krištofa. Potem je vstal s svojega sedeža, vzel svetilko ter posvetil ž njo Krištofu v obraz. Nastala je tesnoba, da se je slišal vsak dih. Krištof kar ni mogel prikrivati svoje groze, ko je pohabljeni starec preiskoval, če ima res pred seboj svojega sina. Tudi Krištot je ostro zrl starcu v oči, kakor bi hotel tudi on spoznati, če je to res tisti častitljivi mož, ki mu je pri odhodu v sveto deželo stisnil roko in mu rekel za slavo: „Bodi hraber mož."
Starec je po dolgem ogledovanju položil Krištofu roko okrog vratu. Spoznal je bil svojega sina in ga hotel pritisniti na svoje prsi. Toda Krištofa je bila groza in iztrgal se je svojemu očetu in rok.   Starec je
niso hoteli v svoj blagor razsvetliti šolskih oken na svoj račun in zdaj jim „Slovenec" pripoveduje, da je šlo povišanje njihovih plač k vragu in zaupanje ljudstva so izgubili! Ah, kako žalostno!
— Gojenci škofovih zavodov
so se udeležili v Št. Vidu procesije Rešnjega Telesa. To je bilo prav dobro, ker so imeli ljudje priliko, si jih do dobra ogledati. Videli so, da so ti otroci iz s t r a d an i, da že huje ni mogoče. Škof pobira visoko Šolnino, dere ljudstvo s svedrom za svoja zavode — gojenci pa morajo stradati kakor psi.
— Fajmoster Zabukovec na Jesenicah je Čutil potrebo, da še enkrat razjasni „resnico o Šoli na Savi". Storil je to v „Slovencu" od zadnje sobote. Tam pripoveduje, da je predsednik kraj nega Šolskega sveta na Koroški-Beii 1. 1900. od okrajnega šolskega sveta dobil odlok glede razdelitve šolskega okoliša na KoroŠki-Beli. Prejem tega odloka je predsednik pismeno potrdil ter ima to potrdilo okrajni glavar lepo doma spravljeno, odlok pa je dal predsednik ad aeta, na kar je razdelitev šolskega okoliša postala pravomoČna! Lepa reč! Posito sed non concesso, da je to res, prašamo modrega Zabukovca, od kdaj ima okrajni Šolski svet pravico, da v takih važnih vprašanjih, kakor zidava nove šole, delitev šolskega okoliša itd. obravnava samo B predsednikom krajnega šolskega sveta in stori to, Čemur ta prikima ali odkima? Ali ne ve Zabukovec, da je dolžnost okrajnega šolskega sveta, da naroči predsedniku krajnega šolskega sveta in županu dotične občine, naj v tako važnem slučaju sklice ta seji, kjer naj se to vprašanje reši in se potem sejni zapisnik priklopi aktu V Predsednik in župan sta vendar le izvršilna organa sklepov krajnega šolskega sveta oziroma občinskega odbora! Kdaj se je to zgodilo, gosp. Zabukovec ? Sicer pa ni bila nikdar navada, da bi predsednik krajnega šolskega sveta pismeno potrjeval prejem različnih odlokov. Če pa, bi bil predsednik res zanemaril svojo dolžnost, potem ga more okrajni šolski svet k večjemu kaznovati, ne pa govoriti „o pravomoćnosti", o kateri ljudem ni ničesar znanega. Da pa potolažimo Zabukovca, naj mu povemo, da so oblastva, hoteČ „justament" doseči svoj namen, namreč razdelitev šolskega okoliša in tako ustreči Luckmannu, poslala še nebroj vprašanj, ali so otroci iz Senožeti všolani na Jesenice, ali ne. Seveda je Koro-ška-Bela vedno rekla, da ne! Kje je torej „pravomoćnost" ? Taka pravomoćnost je še manj vredna, kakor Vas upliv na Jesenicah, gospod fajmoster, torej prav nič, kar boste vendar pripoznali, če ne sedaj, pa pozneje! Kar se tiče šole na Koroški-Beli, le na dan z Vašimi otrobami, „gentleman" Zabukovec. ki ste pri volit vi jeseniškega župana obljubili, da se ne boste pritožili, na kar je bil župan takoj zaprisežen, potem ste pa
hotel nekaj reči. Mučil se je, da bi izpregovoril, ali Čulo se je zopet samo onemoglo hreščanje. Morda je hotel reči ^Krištof**, morda rmo/ sin**, ali spravil je iz grla samo neartikulirane glasove, divje, obupne glasove, ki so Krištofu pretresali srce. Bilo, mu je, kakor da ga je kdo po glavi udaril, kakor da -ga je minila vsa volja in sploh vse razumevanje, zakaj stal je topo pred očetom in ga gledal, ne da bi pri tem kaj mislil.
Luka je pristopil in dejal svojemu gospodarju:
„Recite vendar, kdo da ste — da se vidi, kaj da poreče starec."
Ta opomin je spravil Krištofa takorekoč k zavesti. Glasno je za-klical:
„Jaz sem Krištof plem. Zlatopoljec sin  zlatopoljskega grajščaka.**
Iz starčevega grla se je zopet izvil hripav vzklik in v tistem tre-notku je že tudi z obema rokama objel Krištofu in se j okaje stisnil k njemu. In zdaj je solznimi očmi dih-nil tudi Krištof: „OČe, moj ubogi oče."
Krištof je imel na jeziku vse polno vprašanj, a kaj, ko ni bilo nikogar, ki bi mu bil mogel odgovo-
hitro spisali pritožbo za Romavha! Živio „gentleman** Zabukovec!
— Ekskandidat Zdolšek je pred kratkim že molil na prižnici za srečen izzid volitve v IV. kuriji. Najbolj nesramno od tega božjega namestnika pa je to, da napada učitelj-stvo, kateremu očita raz lečo brez-verstvo in poživlja svoje verne ovčice, naj se nikar pri volitvah ne ozirajo na brezversko uČiteljstvo, ampak naj volijo tako, kakor jim svetujejo duhovniki. Vprašamo gospoda župnika, kaku pride on kot ud okrajnega šolskega sveta do tega, da hujska svoje vernike proti uČiteljstvu, ki mu do danes še ni storilo ničesar hudega, pač pa je on že marsikateremu učitelju bridko zagrenil življenje? Toliko za danes.
— Slovenski jezik pode iz
cerkve. V gročanski župniji v Istri je bila od davnih časov navada, da so se pri procesiji na sv. rešnjega telesa dan vršile vse ceremonije v slovenskem jeziku. Letos je moralo biti vse latinski. Župnik in kaplan, sta z vso vnemo po latinsko pela in molila, vendar pevci niso hoteli po latinsko odgovarjati, ampak po slovensko. V ljudstvu je nastala velika ogorčenost in čuli so se klici: Živeli Ricmanjci! Da bodo čitatelji videli, kako je cerkvena oblast s to novotarijo nemilo zadela v prastare običaje in tradicije in torej tudi v čuvstvovanje ljudstva, povemo, da je Gročana spadala nekdaj pod dolinsko župnijo, v kateri je bila glago-lica v izključni rabi. Glagolico so odpravili, toda ljudstvo je imelu vsaj nekoliko nadomestila v tem, da je imel slovenski jezik primerno veljavo na cerkvenih opravilih. „Slovenec" ščiti škofa Nagla, svojega ljubljenca, pred brezbožnimi napa«li brezvercev !
— Imenovanje pri politični upravit Računski podčastnik pri lovskem bataljonu štev. 7., Juri Hočevar, je imenovan vladnim kance-listom in dodeljen okrajnemu glavarstvu v Radovljici.
— Promocija   Srbkinje na
Dunaju. Danes, 19, t. m. je bila promovirana na dunajskem vseučilišč-:; za doktorico filozofije Srbki-nja gdČ. Jul k a Gjorgjević, ki je v septembru 1904 maturirala na ljubljanski I. državni gimnaziji. To je prva Srbkinja, ki je na Dunaju dosegla to aKademično Čast. Živela!
— Na nedeljskem Svetčevem večeru nismo razen predsednika ..Družbe sv. Cirila in Metoda** mon-signora Tomo Zupana in župnika Ber-ceta opazili nobenega duhovnika. Dohodki tega večera so bili namenjeni naši šolski družbi, na katere zavodih večinoma poučujejo šolske sestre — katoliške redovnice. Pričakovati bi torej bilo, da bi naša duhovščina ra-dovoljno podpirala čim najizdatneje to družbo, ki skrbi, rekli bi, v prvi vrsti za versko in potem šele za narodno vzgojo otrok. Toda naši duhovniki z malimi častnimi izjemami so napram družbi docela apatični in
W Dalje v prilogi. ~~M
riti. Rad bi bil vprašal: Kdo oče, so tvoji sovražniki ? Kdo je razdejal grad ? Zakaj je bila ta vojna? Zakaj, oče, so s teboj tako nečloveško ravnali V Kam naj grem klat in morit, da maščujem, kar se je tukaj zgodilo r
To in še mnogo drugega^ bi bil Krištof rad izvedel, ali vsaj vprašal ali spričo onemelega očeta mu je usmiljenje velevalo, naj molči. In molčal je, toda ko je njegov pogled padel na žensko truplo, ležeče na slami, mu je nehote ušlo vprašanje :
..Kje je moja sestra, oče, povejte, kje je moja sestru M
Očetova roka je pokazala na truplo, ki je ležalo v bližini.
„Ali so jo zadavili, ali zaklali.-je vzkliknil Krištof.
Starec je odkimal z glavo. Strgal je b trupla svoj plašč in pokaza sinu svojo hČer.
„Ali je umrla strahu?- je vprašal Krištof.
Zopet je odkimal starec, Luka pa, ki je bil v temi pristopil bližje, je zaklical Krištofu:
rPoglejte vendar, kako je lepa in vedeli bodete dovolj."
(Dalje prih.)
Priloga „Slovenskemu Narodn" St. 138, dne 19. jnnija 19D6.
ne žrtvujejo zanjo niti beliča. In tako sloni torej „Družba sv. Cirila in Metoda" popolnoma na ramah napredne inteligence. To se je pokazalo zlasti na nedeljski veselici. Ljubljanski duhovniki so se odlikovali s svojo odsotnostjo, klerikalnega meščanstva — ako smemo tako imenovati maloštevilne klerikalne pristaše — pa ni bilo blizu. In kako tudi, na veselici bi bilo treba žrtvovati par desetič za dobro narodno stvar, a tega klerikalci ne store za boga in za gada ne, ker onia matrajo narod in narodnost 2golj kot svojo molzno kravo! Sicer pa kriče, kakor da bi ne bilo boljših in bolj požrtvovalnih narodnjakov, kakor so oni! Taki farizeji!
— Velika kresna slavnost. Slovenci tvorijo na Koroškem tretjino prebivalstva, vendar je število slovenskih učencev na Koroških srednjih šolah prav neznatno. Tako na primer je na gimnaziji v Beljaku od «'M0 učencev le deset Slovencev. Ob takih razmerah ni Čudno, da koroškim Slovencem primanjkuje narodno zavedne inteligence. Zategadelj pa tudi Slovenstvo na Koroškem ne more napredovati. Temu nedostatku je moč v okom priti le na ta način, da se pred vsem skrbi za to, da bode koroška mladina prihajala v bodoče v večjem številu v srednje Šole ali v rakih krajih, kjer so dani pogoji za to, da se mladina navdušuje za Slovenstvo, da se odgaja v narodnem duhu. V Beljaku in Celovcu slovenska mladina dan na dan čuti, kako se Slovenci zapostavljajo in zatirajo. Slovenski dijaki v teh krajih postanejo
često narodno mlačni, ali pa se Čelo odtujijo lastnemu narodu, in temu se pač ni Čuditi če mladina tudi izven sole ne najdi- nikdar prilike, navduševati se za svoj rodni narod. Skrb za ohranitev Slovenstva na Koroškem zahteva, da prihajajo koroški mladeniči v srednje Šole v slovenske kraje.
Bpo in vzvišeno nalogo, podpirati gmotno slovenske koroške dijake, si je stavilo društvo rDrava~ v Beljaku.
V ta namen potrebuje denarnih sredstev. Ljubljanski „Sokol", hoteč denarno  podpreti  to prepotrebno dru-
. priredi v nedeljo dne 24. junija aO kresno slavnost na dirkaliskih prostorih,  katere  prebitek je namenjen podpori koroškim Slovencem.
— Županova desetletnica. Med
društvi, ki so se v soboto poklonila županu Hrib ar j u, je bila tudi Društvena godba, ki je odposlala posebno deputacijo čestitat županu Hribarju na njegovi desetletnici.
— Žensko telovadno društvo
V Ljubljani naznanja, da bo maša-zudušnica za pokojno tajnico gdč. M. A'dovičevo v četrtek ob 7. pri čč. oo. iranČiskanih.
— Umrla je danes po dolgoletni bolezni v starosti 72 let gospa Rosa Fux. Pokojnica, jako blaga gospa, je bila v prvem zakonu poročena z veletržcem Strzelbo, ki se je dal — dasi na smrtni postelji ležeč — vkljub odločnemu odsvetovanju hišnega zdravnika gosp. primarija dr. viteza Bleivveisa v spremstvu le tega in svojega knjigovodja g. Fr. Kadilnika k volitvi v I. razredu z izvoščekom peljati in je imel po dovršeni volitvi nepopisno veselje, ker je baš njegov glas pripomogel, daje prvič prodrla v I. razredu narodna stranka t. j. g. Franc Fortuna z enim glasom večine proti nemškutarju g. K. Leskowitzu. Blaga gospa, katera je rada podpirala tudi revne dijake, bila je obenem mati ge. Roze Rohrmannove, katera je bila 1. 1880. kot dekle edina Slovenka med številnimi „Ehrenjungfrauen" pri blago-slovljenju parne brizgalne ljubljanskega takrat še nemčurskega gasilnega društva, ki se je napram „deu-tschen Ehrenjungfern" krepko zavzela za Sokole-jahače, ki so pod vodstvom r<\jnega g- Juvančiča na Čelu slavnostnega sprevoda jezdili in bili od nemških „frajlic" nahruljeni z: „Diese Sokolisten miissen sich liberali hervor drangen". Čestiti rodbini naše iskreno sožalje!
— Razprava o tožbi radi raz-žaljenja časti dr. Robide proti dr. Divjaku bi imela biti preteklo soboto. Ker se je pa izkazalo, da je nastopilo objektivno zastaranje, je dr. Robida odstopil od tožbe.
— Za konjerejce.  Po naročilu
poljedelskega ministrstva je odpotoval c kr. vet. nadzornik za Kranjsko g. A1 o j z i j Pavlin v Radauc v Bukovino, da se udeleži komisije radi izbire državnih žrebcev iz državne kobilarne Radauc za našo kronovino.
— Vzor - predsednik klerikalnega društva. V mislih imamo spet t'Četa Jeraja, navdušenega katoličana, vernega in objokanega predsednika strokovnega društva tekstilnega delavstva v ljubljanski predilnici in moža, ki ljubi sebe veliko bolj nego svojega bližnjega. Oče Jeraj so silno izobraženi, to trde vedno in se hrupno bijejo na junaške prsi; verjamemo radi to. Mi pa mislimo, daje Jeraj tudi nekoliko prefrigan. Pred kratkim so bile nekatere druŠtvenice bolne več tednov. Po pravilih bi morale dobiti podporo za ves Čas, Jeraj
jim pa ni pustil izplačati več kot za en teden, renske so nekaj godrnjale, potem se pa potolažile, ker je potrebno, da tudi za očeta Jeraja kaj ostane v blagajni, kadar se bodo spet kam peljali, ali Če pojdejo na kak koncert, ali pa Če bodo dali svojo dragoceno obširno osobo fotografirati. Izobraženost Jerajeva je pa razvidna iz sledečega. Zaradi pesmi „Naj bo stara ali mlada, vsaka ima Jeraja rada" je nastal med Jerajevimi čestil-kami silen šum, da niso pele omenjene pesmi, Jeraj se je pa z neko delavko, ki ni njegovega mišljenja prepiral po cesti precej nekavalirsko in ko ženske ni mogel ugnati, zapodil se je v neko žganjarno, kjer si je tolažil jezo s „ta grenkim". Kakor se Čuje, dobi Jeraj v kratkem frišno odlikovanje. Obletnica društva je ravno danes in Jeraju bodo njegove ovčice podarile velikanski koprivnat venec v znamenje, koliko je moral že pretrpeti od svojih hudih sovražnikov. Jeraj kot ponižen katoliški mož se bo baje za ta koprivnat venec s solzami v očeh zahvaljeval in ga sprejel z vso hvaležnostjo, kolikor je zmore njegova ponižnost.
— Poštne stvari. Iz občinstva
nam prihajajo pritožbe, ki se nanašajo na prepogosto menjavanje poštnega osebja (pismo-noš) v posameznih dostavnih okrajih. Poštnodostavni okraji ljubljanski so že sami po sebi jako obsežni, vsled česar se morajo poštni uslužbenci pošteno truditi, da store svojo dolžnost in da pravočasno vroČajo poštne pošiljatve naslovljenim strankam. Komaj se je pa pismonoša nekoliko uži vel v svoj dostavni okraj in spoznal stranke v tem okraju, že ga uprava prestavi v drug dostavni okraj, koder so mu navadno razmere docela neznane. To pa nikakor ni v korist poštnih organov, še manj pa v korist občinstva, ki sme vendar upravičeno zahtevati, da se mu poštne pošiljatve prej ko mogoče dostavljajo. To vedno menjavanje in prestavljanje poštnih uslužbencev iz enega dostavnega okraja v druzega ima namreč za občinstvo prav neprijetne posledice. Ako so se pri normalnih razmerah, ko je poštnemu uslužbencu že dobro poznat njegov dostavni okraj, kaki stranki dostavljale pošiljatve n. pr. že ob polu 9. uri zjutraj, dobiva za slučaj menjave poštnih organov potem ravno ista stranka poštne pošiljatve še le ob polu 10. uri ali pa še kasneje. To pozno dostavljanje pisem in poštnih pošiljatev sploh pa. se občuti kaj neprijetno posebno po trgovskih in drugih pisarnah. Ker se da popisanim nedostatkom prav lahko odpomoči, pričakujemo od poštne uprave, da bode tako v interesu občinstva kakor tudi svojih uslužbencev takoj vse potrebno ukrenila, da se izpremene razmere nemudoma tako, da ne bode več povoda za pritožbe radi prekasnega dostavljanja pisem in poštnih pošiljatev sploh.
— Katoliški monopol pri novem pokopališču« Razne stranke, ki so si kupile na novem pokopališču prostor za grobnice, se nam pritožujejo, da jih je cerkovnik in grobar vsiljivo nadlegoval, naj naroČe pri njem napravo grobnice, Češ, da bo ceneje, ker ima pri roki kamnoseka in zidarja. Zgodilo* pa se je celo, da je cerkovnik brez naročila napravil grobnico. Taka vsiljivost je nad vse zoprna in škodljiva marljivim ljubljanskim kamnosekom. V pouk občinstvu pa bodi povedano, da porablja kmetski kamnosek pri pokopališču, ki je cerkovnikov svak, nabrežinski kamen, ki ga v Ljubljani navadno že prva zima zdrobi, dočim jemljejo ljubljanski kamnoseki edino trpežni kraški mramor. Tudi dosedanji oskrbnik pokopališča,' župnik Erker, dela grobnice v svojem monopolu s slabšim materijalom iz z manjvrednimi delavnimi močmi. Ljubljansko občinstvo ima pač dolžnost, podpirati vrle mestne obrtnike, ki izdeljujejo grobnice trpežneje in solidneje. Nikakor pa ne smemo prepustiti, da bi si klerikalna žlahta prisvojila monopol na domovih mrtvih ter nas tako še po smrti mol zla.
— Iz Spodnje Šiške se nam piše: V št. 133. SI. Naroda z dne 11 junija, se nahaja dopis „Glas iz Sp. Šiške". Poročevalec otepa v tem dopisu, ne da bi bil opravičen, okrog sebe in blati Šiškarje, kakor da bi ne bil sam Šiškar. Gospodu dopisniku naj povem nakratko: Odsek za razvitje zastave ni sklenil prirediti javno ljudsko veselico na dotičnem prostoru, temveč na Koslerjevem vrtu. Kaj da je napotil odsek k temu sklepu, to je stvar „Sokola", a omeni se lahko, da bi napravila veselica večji vtisk, ko bi se vršila na prostoru, ki ga je omenil poročevalec; to pa iz več razlogov, katerih pretresavati pa ni danes moj namen. Glavna stvar, ki je gospodu poročevalcu na poti, je mala kajžica, ki služi stranišču. Gospod dopisnik je v tem oziru zelo naiven, in gotovo je, da ne ve, ali pa da noče vedeti, da je ta hišica morala biti napravljena
radi novih stavb, ki se tam vrše. Pri vsaki novi stavbi je videti taka pro-vizorična hišica, katera pa je navadno bolj odprta in bolj priprosto napravljena kakor ona, za katero se g. dopisnik toliko zanima in jo tako regi-mentno opisuje. Ako bi hotel Človek vse verjeti,  kar dopisuje  g. poročevalec o tej hišici, tedaj bi moral misliti, da je Pasteurjev zavod v Parizu ničla proti temu, kakor se vse tu nahaja; bacilov tuberkulov, mijazmov i t. d.  Čuditi se le moramo dopisniku, da ga s a m o  ta hišica tako  v oči bode, a da pri drugih stavbah teh niti ne vidi. Svetujem mu, da gre od hiše do hiše, pri tem pa ne sme izpustiti Reinighausa ter se naj prepriča, se li tu nahaja kaka odprtina, hišica i t. d. katera bi njegovemu  finemu nosu ne dala povod za drug dopis. Kar se tiče vodnjakov,je le pripomniti:   Res je, da ima večina posestnikov vodnjake, da bi pa ti v svoji notranjosti imeli le poginjeno golazen in več blata in gnoja kakor čiste vode, to je mogoče dopisnik  našel  v svojem vodnjaku. Kakor sam vem,  nimajo  drugi posestniki kaj takega v svojih vodnjakih, temveč  skrbe,  da  imajo vedno čisto in zdravo vodo za uporabo. Vrhunec  naivnosti pa doseže dopisnik, ko zahteva, da se naj ozira občina na predpise  mesta Gradca.  Kaj pa nas briga Gradec ? Nimamo li v svoji domovini na pr. v Ljubljani   lepših in vzornejših naprav? Povedano naj bode gospodu dopisniku,  da je bila že pred par leti v Šiški sanitetna komisija, kije našla krajnim razmeram popolnoma   odgovarjajoče zdravstvene razmere, bodi si v zadevi vodnjakov, takih hišic ali gnojišč.   Le v slučaju, da bi bila Šiška — kar se pa ne zgodi tako naglo — vzeta pod mesto, bi se omogočilo, priti vsem tem stvarem v okom, drugače pa ne. Kanalizacija, vodovod ...  i t. d.  stane ogromne svote denarja, katerih pa Šiška pri teh dohodkih za sedaj nima. Gospod dopisnik naj se torej tolaži z mislijo, da prej   omenjena  hišica,  katera mu je toliko na poti,   v štirnajstih dneh izgine, precej ko bode stavba končana. Za sedaj pa naj gre sveži zrak — katerega je tudi mnogo v Šiški, a mu ne ugaja — v bližnji hrib lovit.
Markov.
— Izlet na Rožnik. Iz Sp. Šiške se nam piše: Kakor do sedaj še vsako leto, izvzemši lansko, priredila se je tudi letos dne 12. rožnika šolska veselica z izletom na Rožnik. Vdeležilo seje je nad 300 učencev in učenk in mnogo staršev. Ob 7. uri zjutraj so odkorakali v spremstvu uči-teljstva, veselih obrazov v zeleni gozd in na prijazni Rožnik. Šest malih trobentačev, kateri že dobro posnemajo naše vrle sokole, pospeševalo je ur-nejši korak. Pri gospe Peršinovi je bil zajutrk. Po zajutrku se je pričelo veselo petje z raznovrstnimi šolskimi igrami. Nato so bih* otroci še pogoščeni z raznim pecivom, sirom in pijačo. Ko se je bližala opoldanska ura, končala seje veselica s cesarsko pesmijo. Da je bilo možno toliko otrok dostojno pogostiti, pripomogli so k temu s svojimi prispevki tukajšni šolski prijatelji in dobrotniki kakor: gospa A. Juvančićeva in gg. Knez, Kosler, Reininghaus, Perhautz, Kriš-per, Galle, Hudabiunig, Suva, Štele, Zeman, Vodnik, ^orman, Tome, Seidl, Zajec, Ungar, Federl, Kozjek, Mau-rer, Maver, Pavšič, Matjan, Smole, Fr. Burgar, Keršič in K. Mohar. Vsem tem se izreka v imenu šolske mladine iskrena zahvala s prošnjo, da bi ostali še v prihodnje tako naklonjeni malim šolarčkom. Zahvala tudi gdč. učiteljicam, gospej B. Kraljevi, gdč. Zorki Juvančičevi in Miheli Javor-škovi, ki so blage volje stregle otro-Čičem. Isto tako vse priznanje in zahvala gospej Peršinovej za prijazen vsprejem in točno postrežbo.   A. J.
— Pretep pred žandarmerij-sko postajo. Predvčerajšnjim je nastal pred^ žandarmerijsko postajo v Spodnji Šiški pretep, v katerem je bil 251etni delavec Franc Jeriša težko ranjen. Glavnega pretepača Ivana Šivica je orožniŠtvo aretovalo.
— V Domžalah je vsako nedeljo rabuka s Tirolci. V nedeljo so Tirolci pri večernem vlaku zaprli pot pasan-tom ob Staretovi hiši. To je že skrajna predrznost! Zadnji čbs bi že bil, da bi obč. odbor poskrbel za mir in red v Domžalah!
— Poboj. Ko je šel 11. t. m. mladenič Ivan Majdič iz Podgo-rice pri iLj ubijani k svoji nevesti i sto tam, kjer je dobil za skrinjo 20 kron, bili so fantje Ivan Zaje, Anton Kovač, Karel Zaje, Anton P e n g o v, Vincenc Majdič in Fr. Gregorc od tam jezni zaradi tega in začeli razgrajati pred njegovo hišo, kamor se je kmalu vrnil. Ker ni bilo razgrajanja in vpitja konec, vzela sta Ivan MajdiČ gnojne vile, njegov oČe pa sekiro ter udarila na fante, izmed katerih sta dva smrtno ranila. Oba sta aretovana.
— Prostovoljno gasilno društvo V Blokah je imelo dneh 14. junija svoj občni zbor. Društvo šteje 44 Članov. Zborovanje je otvoril g. Fran M o d i o ml.  iz Lahovega, ki je na-
čeloval društvu šest let. Zahvalil se je za izkazano mu zaupanje in naznanil svoj odstop, kar je člane kaj nemilo drrnilo, ker je g. Modic obče priljubljen in vesten načelnik. Gosp. Alojzij Sojer se je v imenu društve-nikov zahvalil g. ,Modicu za njegovo vzorno delovanje in ga prosil, naj ostane načelnik, ker bi njegov odstop znal imeti slabe posledice in povzročil celo razpad društva, najbrž pa bi se ne zgradil gasilni dom, dasi je to že sklenil obČ. odbor. Gosp. Modic seje dal preprositi in je bil novic soglasno izvoljen načelnikom. Podnačelnik je g. Alojzij Soj e r, voditelj brizgalni-čarjev g. Fr. L u ž a r, voditelj plezalcev g. Janez U s e n i k, razmestni-ka pa sta gg. Fr. Urban in Anton Jakopin. Za pobočnika sije načelnik izbral g. Jurija Turka. Volitev je nadzoroval kot zastopnik občine g. Janez P a k i ž.
— Gosp. Pavel Turk, zasluženi
prvoboritelj v Dragi ob kočevski meji, je prodal svoje posestvo svojemu nečaku Franu Turku iz Lazca pri Dragi. Tako ostane to posestvo nadalje v narodnih rokah. Gosp. Pavel Turk se preseli stalno v Ljubljano.
— Razmere v ptujski čitalnici. ž** nekaj časa sem dajal iz lastnega nagiba p. n. čitalničarjem na razpolago v čitalniško dvorano „Oso", politično-satirični tednik. Nakrat je izginila 28 štv. „Ose" brez sledu! Dne 17. junija 1906 pa dobim po Či-talniškem slugi naslednje pismo : Bla-gorodnemu gospodu Ivanu Kauklerju nadučitelju tu. Na ugovor nekaterih čitalniških Članov je sklenil odbor v svoji seji dne 15. rožnika t. L, da naj ne nosite več svojega lista „Ose" v čitalnico v obče Čitanje Čitalniških članov. Za odbor: Dr. Josip Kom-ljanec, tajnik, Fran Pollak, podpredsednik. Narodna čitalnica v Ptuji, 16. junija 1906. Pripomnim, da sem samo 29. štev. „Ose~ še zanesel v Čitalnico, ker je nekdo odnesel 28. številko in je ni več vrnil. V Čitalni-škem odboru sede: 2 advokata, 1 notar, 1 bivši in 1 aktiven profesor, 1 duhovnik, 1 učitelj, 1 farmacevt, 1 uradnik, 1 krojaški mojster in 1 gostilničar. V pismu stoji za besedo „občeu jše'po, ki je prečrtan ; tajnik je menda hotel zapisati -pohujšanje čitalniških članov*. Komentarja ni treba !
— „Kršćanska   ljubezen do
bližnjega". V St. Petru v bav. dolini so 12 t. m. našli truplo nepoznanega utopljenca. Ni se moglo dognati, kdo in od kod da je bili rajnki, ker ni imel nikacih izkazil pri sebi. V znak, da je bil kristjan, je imel v enem žepu m o 1 e k, v drugem svetinj o. Žal denarja ni imel ne vinarja. Po zdravniku se je konstatiralo, da je rajnik ponesrečil. Prvi dan mu ni v mrtvašnici niti 1 u Č gorela in tudi potem bi mu ne bila, da se ga ni iz druge vasi nekdo usmilil, še manj da bi mu bilo zvonilo: le pri pokopu mu je parkrat zvon udaril. Ako bi imel rajnik polne žepe denarja gotovo bi prišel celo dr. Korošec pet in zvonili bi bili na vse pretege. Oj denar ! — Tujec.
— Izlet na ROČ priredi podravska podružnica „Slov. plan. društva" 1. julija. Zbirališče pri Hartnerju v PoiiČanah, odhod ob 9. uri. Na ta način je tudi mogoče se udeležiti izleta prijateljem narave iz Konjic, Celja, Šmarja itd. Iz Boča gremo v Studenice. Kdor ne more dopoldne z doma, naj pride popoldne v Studenice h Koropcu. Pri manjeugodnem vremenu napravimo pešizlet po okrajni cesti iz Poličan v Studenice. Planinski pozdrav! Odbor.
— Poskusen samomor. Pri Sv. treh kraljih v Slov. goricah se je ustrelil kolarski pomočnik Mihael Kocbe|k v obližje srca in se smrt -nonevarno ranil.
— Nov oddelek c. kr. finančne Straže se ustanovi 21. t. m. v Osilnici, kamor sta nameščena gg. preglednik L Puc iz Kočevja in paznik A. česen iz Ljubljane.
— Prste si je razstrelil pri streljanju z možnarji v nedeljo v Širjem pri Zidanem mostu neki železniški delavec. Ko je začel nabijati možnar, je vse eksplodiralo. Prepeljali so ga v bolnico.
— Gimnazijec zginil. 13 letni gimnazijec Karel Cepič je bil izključen iz gimnazije v Mariboru. Fant se je bal iti domov in je najbrž skočil v Dravo, ker so ga videli, da je hodil okrog vode.
— Lahkovernost našega ljudstva. Kako je naše ljudstvo lahkoverno, je pokazala razprava, ki se je vršila pred porotniki v Gorici. Neki Andrej Štruc je prodajal prepovedane inozemske srečke in jih v kratkem razpečal za 900 K. Ni se mu bilo treba za to dosti truditi. Pravil je le ljudem, da je na/njih podpis cesarjev in pokojne cesarice, da je pokojna cesarica zapustila za reveže 3 milijone, katere se mora dati na sreČka-nje po 6 K. Mož je govoril in govoril, ljudje so pa kupovali in kupovali in Še celo denar na posodo jemali, da so mogli kupiti srečke, „ki gotovo zadenejo".   Koliko   enakih slučajev
najdemo po vsej slovenski zemlji Naše ljudstvo pa to svojo lahkovernost drago plačuje. Dasi ima tolikrat toliko zgledov, in sicer jako žalostnih zgledov, vendar se ne izmodri in n« izpametuje. Lahkovernost je velika nevarnost našemu ljudstvu, zategadelj jo je treba pobijati z vsemi pristopnimi sredstvi, da se korenito zatre. Naši duhovniki bi imeli tu najlepšo priliko, da bi pokazali, koliko jim je mar na poučevanju ljudstva, ker so vedno v stiku z ljudstvom. Sicer se bahajo, da so učitelji ljudstva in da ga varujejo. To pa ni res. Kar duhovnik dela, dela le v svoj interes in ker ve, da mu nevednost in lahkovernost največ donašata, ne stori ni kakega koraka proti takim zlom, pod katerimi res trpi ljudstvo in se nasprotno še trudi z vsemi sredstvi, da obdrži ljudi v ne-vednosti in lahkovernosti in se upira vsaki svobodomiselni ideji. Koliko prosvetnega dela je Še potreba na deželi!
— Nestrpnost laških farjev.
V Gorici so pretekli teden pokopali učiteljiščnika Kosmača, ki je bil Slovenec. Njegovi sovrstniki so mu zapeli pred hišo, v kateri je ležal na mrtvaškem odru. Slovensko petje pa je laškega farja, ki je vodil sprevod, tako jezilo, da je zagrozil, da pojdejo vsi trije duhovniki naprej, če pevci ne nehajo peti. Takega sovraštva do Slovencev in slovenske nabožne pesmi je zmožen le kak zagrizen laški far in tako dejanje se obsoja same po sebi.
— Preveč denarja za mašo.
T podružnici sv. Antona v Gorici je naznanil duhovnik, da ni treba nesiti nekaj časa denarja za maše, ker ga ima nabranega toliko, da mora še dva meseca brati maše za dosedaj dobljeni denar. Pri nas na Kranjskem nimamo tako poštenih duhovnikov; pri nas kriče le: Dajte, dajte, četudi ne vedo, kdaj bodo opravili vse plačane maše. No, drugi si pa znajo pomagati, da maš, ki so drago plačane, nikoli ne bero.
— Tržaška podružnica »Slovenskega planinskega društva"
nam javlja, da bo dne 1. j u lij a t. 1. na prostranem vrtu „Narodnega doma" pri Sv. Ivanu (v tržaški okob'ci) veliko planinsko slavje „Veseli dan na planinah", čigar Čisti dobiček je namenjen za gradnjo vhoda v orjaško jamo Dimnico v Slivjah (pri Podgradu v Istri). Ta jama je bila komaj pred kratkim natančneje raziskana ; nje čudovite krasote so vzbudile splošno zanimanje, tako da je morala tržaška podružnica biti boj z narodnimi nasprotniki, predno se ji je posrečilo zavarovati ta biser slovenskega Krasa. Jama nuja nepopisnih krasot v oblikah orjaških kapnikov, velikanskih votlin ter dveh bobnečih rečic, stekajočih se v jezerce. Glavna težava obstaja sedaj pri vhodu, kajti kdor hoče obiskati to jamo, se mora spuščati približno 40 metrov po vrvi vniz; jama bo komaj tedaj obče dostopna, ko bo izdelan poseben vhod. Razpored planinskega slavja nuja mnogo zanimivosti: Triglavska koča, planinski semenj, veliki planinski muzej, gorska kavarna in dr.
— Usoda ruskega begunca. V
Trstu v bolnici je umrl politehnik Mihael \Yachter iz Jekaterinoslava na Ruskem. Pri zadnji revoluciji je bil ranjen. 48 ur je ležal med mrtveci, nakar so ga prepeljali v bolnico, iz katere je pa ušel v Avstrijo. Ker je bilo njegovo zdravje slabo, se je šel zdravit na Mali Lošinj, odkoder so ga poslali v Trst, kjer je, kakor rečeno, umrl.
— Koprski učiteljiščnikl prirede dne 8. julija t. 1. javen koncert s plesom v Gorici, v prostorih hotela „Pri zlatem jelenu". Pri koncertu nastopi moški zbor in orkester koprskih učiteljiščnikov. Čisti dobiček je namenjen učiteljskemu konviktu v Ljubljani.
— Pretepajoč železniški uradnik. V RoČu v Istri je na postaji nastavljen železniški pristav Josip Skrbotal, rodom Slovenec, a itali-janaš, ki pa trdi, da je „Kranjc". Ta človek ima navado, da brez povoda sune ali udari Človeka. Tako je v soboto nekega Nežiča sunil v prsi s tako silo, da je padel po tleh in se tako poškodoval, da so ga morali domov prepeljati. Skrbotal je res vzor-železniški uradnik.
— Nesrečen sunek. Marija Božič, mati 4 otrok v Piranu je imela sestanek z nekim moškim. Ker sta bila oba nekaj pijana, nastal je med njima prepir, v katerem je ljubimec Božič evo sunil v prsi, da je padla in si pri padcu ubUa lobanjo ter drug dan umrla. Ljubimca so zaprli.
— Slovensko akad. društvo
„Ilirija11 v Pragi. II. redni občni zbor slovenskega akad. društva „Ilirija" v Pragi se vrši dne 20. junija ob 8. uri zvečer v prostorih „U Pokornicu" Ječna ulica Praha II.
— Kaj vse ljubezen stri? Slušatelj farmacije v Zagrebu Adolf Thierrv in pravnik Pero Stanko-
vi6 sta Čutila oba vročo ljubezen do neke natakarice. V nedeljo je nastal med njima razpor. Ker sta imela oba po nekaj tovarišev, nastala je cela vojna, kajti obe stranki sta bili oboroženi s samokresi, napolnjenimi s stibrami. Streljali so se kot Indijanci, tako da je bil skoraj vsak več ali manj ranjen od teli zrn, Ker je Thierrv prvi začel, oddali so ga sodišču, Čeprav ima par štiber v sebi O te ženske!
— Obe nogi si je zlomil v
Zagrebu dijak Romeo Ramer, kije padel skozi okno v II. nadstropju Nesrečnež je v velikih mukah umrl v bolnici na zastrupljenju krvi.
— Opatijske  novice. Izlet slovenskegapevskegadruštva „Slavec" iz Ljubljane v Opatijo. Kakor je bilo že javljeno, priredi slov. pevsko društvo „Slavecu 29. junija t. 1. izlet iz Ljubljane v Opatijo.  Po pripravah, katere se delajo že sedaj v Opatiji - Voloski in okolici, se da soditi, da bodo Hrvatje svoje  najbližje  brate  Slovence dostojno in svečano sprejeli. Zato Ljubljančani sedaj, ko vam „Slavecu nudi priliko, da si ogledate krasoto biserov in spoznate slovansko gostoljubnost Hrvatov, odzovite  se, „Slavče-vemuu pozivu! Tudi mi Slovenci, katerih nas je lepo število naseljenih v Opatiji, in ki se borimo s Hrvati za eno in isto stvar bok ob boku, sprejeli vas bo demo z odprtimi rokami. Na tančnosti   izleta,    velike slovanske slavnosti v Opatiji oglasile se bodo po lepakih   v  Ljubljani   in Opatiji-Voloski in okolici. )V Ljubljani so ti lepaki že  nabiti.  Opom. uredn.) Na svidenje. — Izlet vojaškega veteranskega društva v Op a ti j i-Voloski, kateri bi moral biti v nedeljo  dne  10. junija  t. 1.  v mesto rKrk" na otoku Krku in kateri je moral biti radi slabega vremena prestavljen, bode v nedeljo dne 24. ju-jiija t. 1.   Odhod iz Toloske ob l1 2, iz Opatije ob 2. uri popoldne. Vozna cena tja in nazaj 2 K za osebo. — Glavna skupščina okrajne bolniške blagajne v Voloski se je vršila ob mnogobrojni udeležbi delegatov v nedeljo 10. junija t. 1. v veliki   dvorani   ^Narodnega   doma- v Voloski. Kako lepo napreduje ta bolniška blagajna, katera se more danes šteti med prve v Istri, je razvidno iz končnega letnega obračuna. Okrajna bolniška   blagajna   v  Voloski šteje okoli 4000 svojih članov. V letu 1905. je bilo predpisanih prispevkov delavcev in gospodarjev 65.356 K 11 v. Potrošilo se je v letu 1905. skupaj 53.485 K 13 v.   čistega premoženja je torej ostalo 11.870 K 98 v. Ako se ta preostanek priloži k prejšnjemu rezervnemu  zakladu,   znaša skupno premoženje 47.250 K 46 v. To je res lepa svota za tako bolniško blagajno, kakor je v Voloski. Seveda tukajšnjim soc. demokratom ne gre v glavo, da toliko tisočakov leži po hranilnicah. Po njihovih željah bi bilo bolje, da se od te vsote vzame vsak ponedeljek par stotakov iz tega rezervnega zaklada, da bi jih zapili oni, ki so pre-leni za delo.   Pri tem pa ne pomislijo, da ta  vsota  ne  zadostuje za 4000 članov, če bi izbruhnila kakšna epidemična bolezen, niti za 3 mesece. Gori navedene  številke   dosti jasno govore in dokazujejo,  v  kakšnih rokah je bolniška   blagajna  v Voloski, katera je pa poleg tega še na narodnem stališču.   Da to vse gospode socijalne   demokrate,  ki  so večinoma Nemci oziroma Italijani,  jako peče, je umevno, toda povemo jim, da zastonj tolčejo z glavo v zid. Bolniška blagajna v Voloski bode ostala še nadalje v poštenih in   pametnih hrvaških in  slovenskih  rokah. — Tujci v Opatiji.   Opatijo je obiskalo od 1. septembra 1905 de 6. junija 1906 20.231 gostov. Od 31. maja do 6. junija 1906 jih je prišlo 224, a 6. junija bilo je v  Opatiji nastanjenih 874 gostov.
— Mednarodna panorama na
PogačarJ e vem trgu nas vodi ta teden po najkrasnejših južnih pokrajinah, po sloveči italijanski Rivijeri in po Genovi. Vsakomur so po imenu znani nebeški kraji Niza, Monako, Mentone, Caneo, Monte Carlo, Villafranca itd. Sedaj je najlepša prilika, da si te kraje tudi ogledamo. Gorske in obmorske partije v tem rajskem kotu zemlje so nepopisno mikavne. — Prihodnji teden se razstavi Rim, in sicer cerkev sv. Petra in Vatikan. S to serijo se zaključi razstava do 15. septembra.
— Postojnska jama spada med najlepše krasote, kar jih je narava podarila slovenski zemlji. Mnogo izmed nas jih je, ki so si jo že večkrat ogledali in se diviJi njeni veličastnosti, marsikdo je pa še ni videl. Za te so razstavljene slike v panorami - k osmorami na Dvornem trgu. Poleg njih vidimo tudi več pokrajinskih slik e Notranjskega. Prihodnji teden Alzacija in Lo-tr in ško.
— Obrtno gibanje v Ljubljani.
Dodatno k tozadevnemu poročilu v sobotni številki našega lista se nam
Še poroča, da je g. Frančiška Stark v Predilnih ulicah št. 10 opustila trgovino z vinom, zglasila pa istodobno gostilničarski in krčmarski obrt kot zakupni c a Zupinove koncesije.
— Tatvina. Včeraj je bila pri zgradbi domobranske vojašnice ukradena kleparskemu pomočniku Bogo-slavu Swobodi srebrna ura z verižico, vredna 28 K. Tat je neznan.
— Kamen je vrgel neki deček v 41etno Jožef o Kušarjevo, jo zadel nad desnim sencem in ji prebil kožo.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 10 Slovencev in 60 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 90 Hrvatov in Slovencev. V Heb je šlo 40, v Scheibbs 25, v Inomost 30, v Meran pa 26 Hrvatov. Na Dunaj je šlo 40, v Budimpešto 30, v Kočevje pa 14 zidarjev.
— Izgubljene in najdene reći.
Zasebnica F. S. je izgubila rjavo denarnico, v kateri je imela 2 K denarja, 6 znamk po 5 vin. in poštno potrdilo. — Perica Jožefa Bezlajeva je našla srebrno verižico. — Avgust Vidic je našel včeraj na pošti izkaznico nekega jurista in 20 K denarja. Lastnik dobi oboje pri najditelju v Malih Čolnarskih ulicah štev. 17. — Anton Aleš je našel srebrno otroško zapestnico. Dobi se na osrednji policijski stražnici. — Gdč. Jelioa Kači-čeva je izgubila srebrno zapestnico. — A. L. je izgubil srebrno častniško tulo verižico. — M. V. je izgubila bankovec za 20 K.
— Mirozov „Ljubljanske društvene godbe" se vrši jutri ob 8. uri zvečer po sledečem sporedu: od „Mest-nega doma- po Poljanski cesti, Ambrožev trg, Sv. Petra most, Sv. Petra cesta, Resljeva cesta, Slomškove ulice, Kolodvorske ulice, Sodnijske ulice, Dunajska cesta, Prešernove ulice, Frančiškanski most, Stritarjeve ulice, Pred Škofijo, Vodnikov trg do „Mestnega doinau.
— Kvartet ljubljanskih šram-
ljev koncertuje danes zvečer v kavarni „Prešerenu. Začetek ob 9. uri. Vstop prost.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 3. do 9. junija 1906. Število novorojencev 14 (= 1935°/00), mrtvo-rojenca2, umrlih 22 (=2948%0), med njimi jih je umrlo za j etiko 8, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 13. Med njimi je bilo tujcev 11 (=50%), iz zavodov 15 (=6818%). Za infekcij ozninii boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 4, za tifuzom 2, za vratico 1, za egiptovsko očesno boleznijo 2 osebi.
— Jugoslovanske  vesti. — Naknadne volitve v hrvatski sabor.   Sobotne  uradne |„Narodne Novine"  priobČujejo razglas, s katerim se razpisujejo naknadne volitve v hrvatski sabor v okrajih Varaždin, Glina, Novi Marof, Sv. Ivan-2abno, Koprivnica in Valpovo na dan 28. t. m. V okraju varaždinskom, ki ima 510 volilcev, kandiduje na programu hrv.-srbske koalicije, dr. Fr. Vrba-n i ć,   vseučiliški   profesor.   V Glini kandiduje Fran   Supila, urednik rNovega Lista" na Reki, na temelju programa   hrv.-srbske koalicije. Ta okraj šteje 215 volilcev.   V okraju Novi Marof s 192 volilci je postavila samo   starčevićanska  stranka prava kandidata  v   osebi   odvetnika dr j a. A. Horvata.   V Belovaru,   ki ima 794 volilcev, priporoča koalicija kandidaturo   dr j a.   Milana   Roj ca, bodočega oddelnega predstojnika. V okraju Sv. Ivan-Žabno  sta dva kandidata :   StarČevićanec  župnik Bošnjak in naprednjak dr. Leo Maz-zura, ki ga priporoča tudi koalicija. V tem okraju je 375 volilcev. V ko-privniškem okraju, ki ima 476 volilcev, sta tudi dva kandidata: koalicija kandiduje dr j a.   I. Banjavčiča, starčevićanska stranka   pa Marka DoŠena.  V Valpovem, ki šteje 505 volil3ev, kandiduje na programu koalicije   dr.   Iv.  Lorkovič, vodja „Hrv. ljudske napredne stranke". Ker je med tem odložil mandat madžaron Kosovac  v  Zemunu,  se bodo brez dvoma tudi tu razpisale volitve dne 28. t. m. V Zemunu postavi koalicija za kandidata dr j a. B a daj a, bodočega oddelnega predstojnika. Od teh 8 mandatov jih je koaliciji zagotovljenih 6, starčevićanski stranki 1, en mandat je pa preporen. Po končanih naknadnih volitvah bo  torej imela koalicija v saboru 38 poslancev, Star-čevićanci 19, madžaronska stranka pa 29 poslancev.
— II. kongres jugoslovanske omladine v Sofiji. Javili smo že, da se je sprožila misel ob priliki otvoritve II. jugoslovanske razstave sklicali v Sofijo tudi II. kongres jugoslovanske omladine. Ini-oijativo za to je dalo bolgarsko aka-demiČno društvo „Napredu v Sofiji. Kakor se nam poroča iz Sofije, se je sedaj že definitivno sklenilo, da se priredi kongres, in sicer se otvori 2 8. avgusta t. 1. Poleg srbskih, hrvatskih in slovenskih dijakov se povabijo na kongres tudi češki, romunski in grški akademiki. V petek
so priredili bolgarski akademiki velik shod, na katerem so izvolil odbor, ki ima izvršiti vse priprave, da se priredi kongres Čim najsijajneje.
— Bolgari na vsesokol-skem izletu v Zagrebu. Sofijski „Den" poroča, da se na vabilo zagrebškega „Sokola" udeleži vsesokol-skega zle ta v Ziagrebu okoli sto Članov sokolskih društev, „ŠipČenski geroj" in „Osogovski junak". Obe društvi sta naprosili bolgarsko ministrstvo zunanjih zadev, da jima preskrbi brezplačno vožnjo po železnicah do Zagreba.
— Nove tiskarne v Črni gori. V vsi Črni gori je bila dose-daj samo ena tiskarna: državna tiskarna v Cetinju. Kakor cetinjska „Ustavnost" poroča, se osnujeta sedaj dve novi tiskarni: ena v Nikšiću, druga pa v Podgorici. Tiskarni se osnujeta kot delniški družbi. Vsaka tiskarna bo jela izdajati po en političen list. Črna gora bo potem imela štiri liste. Sedaj izhajata v Črni gori dva lista: uradni list „Glas Crnogorca" in „Ustavnost".
— Velika Hrvatska v Veliki Avstriji. Bivši oddelni predstojnik za nauk in bogočastje pod banom Khuen-Hedervaryjem, dr. Is o Kršnjavi, priobčuje v včerajšnjem „Agramer Tagblattu" to-le velezani-mivo pismo: ^Bili ste toli dobri, da ste v svoji sobotni številki poročali, da kandidujem v Varaždinu kot kandidat nove stranke, ki se ima ustanoviti. Prosim, blagovolite to vest popraviti v toliko, da ne kandidujem niti v Varaždinu, niti kot kandidat kake nove stranke. Ako bi kje kan-didoval, bom to storil v smislu svojega pisma na temelju programa čiste Starčevićeve stranke prava. Oni dan, ko se pri otvoritvi parlamenta na kraljevem gradu ni razobesila cesarska zastava, ker je Kossuth šel v grad, oni dan mi je postalo jasno, da postaja sedaj stvar jasna: Tu Habsburg, tu Kossuth! Onega dne, ko so Kossuthovi prijatelji v Belgradu izjavili, da mora Habsburg iz Bosne ven, je moral vsakdo jasno uvideti, da je Velika Hrvatska mogoča samo v Veliki Avstriji. Lahko umljiv mi je ogrski imperializem in ga odobrujem, ako Avstrija noče voditi imperialistične politike, a ničesar nočem imeti opraviti z Ogrsko, ki se hoče degradirati v balkansko državo. Živela habsburška predstra-ža na balkanskem polotoku! Dajte nam splošno volilno pravico in spodili bomo vas hrvatske Kos-suthovce z vašim kolovodjo vred iz sabora, da ne bo dovolj mišjih lukenj, v katere bi se lahko zarili. Mi nismo nobena nova stranka mi Starce vičanci. Nova je samo situvacija, v kateri mora tako govoriti star unionist. Vaš vdani Kršnjavi. Zagreb 18. junija 1906." — Torej madžaroni, katerih ideal so bile še nedavno volitve v senci bajonetov, so sedaj navdušeni pristaši splošne volilne pravice in kar preko noči so postali iz najponižnejših petoliznikov vsakokratne madžarske vlade, odločni Starče-vićanci in Velikoavstrijci. O tem-pora, o moreš! Weiter gehts nim-mer!
— Vsesokolski zlet v Zagrebu. V nedeljo je imel osrednji odbor „Zveze hrv. sokolskih društev" v Zagrebu sejo, na kateri je sklenil, da se priredi vsesokolski zlet ne, kakor se je prvotno nameravalo meseca avgusta t. L, nego 2. in 3. septembra t. 1. Tega zleta se bodo udeležili Sokoli vseh slovanskih narodov. V kratkem se izdajo velikanski lepaki kot vabilo na zlet in se razpošljejo po vseh slovanskih zemljah.
— Hrvatsko planinsko društvo je vnovič izvolilo za svojega predsednika poslanca v hrvatskem saboru in v ogrskem parlamentu grofa Miroslava Kulmera. Obenem se je določila pristojbina za prenočevanje v planinski koči na Slemenu. Člani plačajo za prenoČnino 60 vin., nečlani pa 2 K in vstopnino 10 vin.
— Iz Berge-Borbecka v Nemčiji se nam piše: III. izkaz za zastavo slov. pevskega društva „Ilirija" na Renskem v Nemčiji so darovali: Volovsek Jo. 5 mark, Au. Kuhar 5 m. Nadel Iv. zopet 5 m. Kozole Juri 1 m. g. Eser Matija 3 m. g. Uduč Anton 5 m. Jožef Jirman 4 m. Henrik Hof-man 5 m. Janez Božič 13 m 80 pf. nabral je pri ustanovni veselici našega društva „Ilirija", gospica Terezija Sager (Žalec) je nabrala znesek 33 m. in 95 pf. namreč v Žalcu, g. A. Lajnšič kaplan 1 K. g. J. Fink 1 K. g. Roblek 2 K. Peter Skala 120 pf. g. Vrečer   učitelj   1 K.   g. A. Mikuš
1 K. g. Jer. Košar 1 K. gospa Betti Kunčič 80 h. gospa Hausenbichler 70 h. g. E. Korent 50 h. gospica Amalija Pečnik 60 h. g. J. Sirca 1 K. g. Franc Koželj 2 K. g. Ivan Berger 80 h. g. M. Veber 50 h. g. Franc Steiner 60 h. g. F. Hodnik 60 h. g. Vabič 50 h. Neimenovani 2 K 70 h. g. Ivan Zupane 50 h. g. Fodermayer 50 h. Iz Griz.    Kmetijsko   bralno društvo
2 K. g. A. Šuler 1 K. g. V. Naprud-
nik 1 K. gospa M. Černej 1 K. g. I. Lorbek kaplan 1 K. g. Š. Piki 140 h Jurij Piki 1 K. g. Š. Funkel 1 K. g. A. Žuža 1 K. Katra Soper 40 h g. Marija Veligošek 1 K. g. M. Vasle 1 K. g. Frarc Kačnik 60 h. g. Jernej Čulk 4U h. g. Betti Podleanik 1 K. g. A. Prenk 40 h. Neimenovani 80 h. g. Marko Lešer 60 h. Iz Gotovelj, g. F. Brinar učitelj 1 K. g. Anton Goršek 1 K. g. Jakob Pikel 60 h. g. Franc Strehar 10 h. Zatorej iskrena zahvala vsem darovateljem, ki nam pomagajo povzdigniti in vkoreniti ljubezen in udanost do mile domovine. Bog daj še več posnemalcev! — Naznanjamo tudi, da smo imeli veselico 27. maja, katera se je vkljub slabemu vremenu izvrstno obnesla, čistega dobička je bilo 67 mark, kateri se je obrnil za zastalo. Iskrena zahvala vsem društvom, kutera so nas obiskala in s tem olepšala našo veselico. Omenimo tudi in naznanjamo vsem društvam da priredi naše pevsko društvo 2(5. avgusta veselico v čast cesarja Franca Jožefa, na kateri se bo razvila društvena zastava. Zatorej že sedaj opozarjamo vse sinove in slavna društva avstrijska, da se v obilnem številu udeleže redke veselice a pomembne slavnosti. Odbor.
• Najnovejše novice. Hude poplave so bile včeraj v okolici Benešov na Češkem. Zrušilo se je 60 hiš. Park pri graščini nadvojvode Frana Ferdinanda v Konopištu je ves razdjan. Pogrešajo tudi 7 oseb.
— Revizija Dreyfusove pravde se vrši še vedno tajno. Pozneje sledi javna razprava, ki bo trajala 10 dni. K obravnavi ne pridejo ne priče ne Drevfus sam.
— Deputacija bosanskih dijakov je bila včeraj v Budapešti pri ministru Kossuthu ter prosila za podpiranje zahtev bosanskega prebivalstva, kakor: modernejša ustava, svoboda shajanja in tiska, cerkvena avtonomija itd. Kossuth je odgovoril, da so bile njegove simpatije vedno za bosansko prebivalstvo in da bi rad podpiral njegove težnje, toda Ogrska ne more mnogo storiti v tem pogledu.
— Car je podaril načelniku avstrijskega generalnega Štaba grofu Becku svojo sliko v brilantnem okviru.
Književnost.
— „Slovenski Trgovski Vest-nikM ima v št. 6. naslednjo vsebino: 1. Kako namerava c. kr. vlada povrniti Dalmaciji škodo, katero ji na-pravlja nova trgovinska pogodba z Italijo. 2. O varstvenih znamkah. 3. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. 4. Kaj je treba vedeti podjetniku, trgovcu in obrtniku o dohodarstvenih predpisih. 5. Črtice iz kemije vsakdanjega gospodarskega življenja. 6. Raznoterosti. 7. Društvene vesti. 8. Listnica uredništva.
— „Brat Sokol". V založbi .Goriške tiskarne" A. Gabršček je izšla svoj Čas z velikim uspehom na ljubljanskem odru uprizorjena šaloigra v enem dejanju „Brat Sokol", spisal Fridolin Žolna. Cena 40 vin.
— Redovne vaje za slovensko
gasilstvo se imenuje knjižica, ki jo je spisal Fran Barle ter se dobiva pri tajniku „Zveze slovenskih gasilnih društev- nadučitelju Franu Troštu na Igu pri Ljubljani, ('ena 40 vin., po pošti 45 vin.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
— K o n k u r z splošnega konzumnega društva. Z obratnim kapitalom 1000 K so si ustanovili delavci socijalne demokracije v Ljubljani na Sv. Petra nasipu svoje konsumno društvo in ga otvorili 1. prosinca 1904. Namen je bil skupno si nabavljati živila, obleko, hišno opravo, sploh blago vsake vrste, ter ga zadružnim Članom proti takojšnemu plačilu oddajati. Društveniki so si sestavili odbor s petimi, nadzorništvo pa s štirimi člani. Vodstvo cele trgovine je imel^v roki Josip Bre-kvar, čevljarski pomočnik v Ljubljani, kateri je tudi konzumno društvo pripeljal do poloma. Dognalo se je, da znašajo dolgovi 9685 K 76 v, temu nasproti pa obstoji imetje s i»-J77 K 82 v, torej primanjkljaja 337.~) K 94 v Da bi se bil obdolženec držal sklepov občnega zbora, bi bilo morda to bolje za društvo; a on je gospodaril po lastni volji ne oziraje se na društvena pravila ter nasvete in se obenem porobu postavil vsakemu vmešavanju od strani društvenikov. Dasi je Josip Breskvar dobro vedel, da je društvo pasivno, vendar je še tik pred otvoritvijo konkurza dolgove plačeval in naroČil novo blago. Sodišče je smatralo le njega krivega razpada tega podjetja ter ga je radi tega obsodilo na 5 dni strogega zapora.
— Naj dnino si je pridržal. Anton Punta r, posestnice mož z Rakeka, je vozil neke hrvaške delav-
t
ei
a;
m
te:
a;
kil
13.
ril lit Dr; ^x in >et
>P 42
lic
ta
23
ce z Rakeka do Starega trga. 'Na Bl0. >kipolici je delavcu Antonu Anton. čiČu padla iz žepa denarnica z vseh.: 170 K. Gostilničar Ivan Modic j<> u pobral in Puntarju oddal mislec, <ja je njegova. Ta jo je, mesto da bi p0. lastniku prasal, spravil v svoj žej, jo za se obdržal. Obsojen je bil iJ(t 2 meseca težke ječe.
—   Prisil j enec   n a.p al. paznika. Priseljenec Jožef Wol-bank iz Most je na Deghenghije-. stavbisču  v Sodnijskih ulicah zalite, val od paznika Ivana Keržiča,', damo. ra odstraniti  prisiljenca Kemperleta, s katerim je imel preje prepir, češ da drugače  ne bode delal.  Akoravnu y paznik to storil, vendar se je brani! NVolbank   delati in vrhu tega udari: paznika PeČnika, ko je ta posodo j, biral, po glavi,   da je padel v m vest,  na to je pa še skušal paznik Keržiču iztrgati sabljo ter ga z rok po sencih udaril.  Obsojen je bil q 14 mesecev težke ječe.
Telefonska m mwm poročila.
Dunaj 19. junija   V dan. seji  poslanske  zbornice je bil  sprejet  predlog,   da je za trgovino  uvesti dokaz sposobnosti Ddbata o tej točki| obrtne reforme je trajala dve uri Sprejet je bi minoritetni pred-1 log glede, dokaza sposobnosti s75l proti 72 gladom. T.) se je dosegi ker so bki  poljski poslane odsotni.   Vsied tega sklepa upajr nasprotniki reforme obrtnega r da je sploh pokopana ceUP reforma
Dunej 19 jun^a. Permanentni odsek zi cbrtno  reformo  se je danes posvetoval o zahtevi P< kov, da naj st°>p; d kaz sposobnosti zi trgovsko obrt v Galiciji § in v Bjkovini še le čez pet let vfj veljavo.  K?r se je pri glasovanju H izkazalo enakost glasov je d-fl rimiral predse Ink in sicer z a zal htevo Poljakov
Dunaj 19 junija. Proračun-LI ski odsek je danes nadaljevali razpravo okerupcijskihškan-lj
dalih pri zgradbi tržafikei j! pristana Dr. Korber ni I 4« zasl šan in tud nihee ni zahtev. I naj se ga zasliši. Trg vinski n 4< cister dr Fort je podal o stvai { delg ekspoie Rizprava seb^ i * dalje vala jutri. 4
Dun j 19. junija Potu,- » * Literce se bo cesar ta vseh . J jih postajah mudil 10 d j 15 mi T nut in spiejem 1 župu ne in raz * lična odposlanstva.
Praga 19. junija.   Pri \<
katastrofi   v Bcnedovii   se je nesreeilo   M oseb. Pogrdbjo 5 otrok. Poginilo je silno nin živine.
Liberce 19. junija. Pekovski pomočniki začno štrajkati na dal cesarjevega prihoda. Bati se ji demonstracij.
Madrid 1\K junija. Pri atentata na kralja in na kraljico je bilo, kakor se je sedaj BrmdnO dognalo, 15 civilnih ljudi ubitih. 70 pa ranjenih. V truplu nek ubitega konja kraljevskega vou so dobili 28 krogelj.
d
it
n1
Poslano
Srditemu poročevalcu „Slovenca1',
ki se je v listu z due IS. t. m., z vsem nezadovoljen tudi na široko pehal, MM kot govornika na komerzu desetletnice županove ueusmiljeno pooircvanti, kličem brez zamere:
Človek! Ne jezi se!
Pij rajši „rioriana"!
I llllllllld ktOHr
I
•) Za vsebino tega spisa je urednic odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
O/a
etrjeivo in tekoče
OJta
v *\ napravi/a i&Io
belo in nežno.
Dobi so povsod.
Zahvala.
podpisano vodstvo izreka tem potom naj--nejšo zahvalo vsem onim, ki so pripoji da je XVIII. glavna skupščina „Zaveže £; jugoslovanskih učiteljskih društev" * '2., 3. in 4. junija v Šoštanju uspela J nepričakovano lepo in sijajno. Prav sebBO Pa se zahvaljuje gg.: deželnemu klancu Ivanu Vošnjaku, dr. Maverju in na-'^u okrajnega zastopa Vinku Ježovniku laskave pozdrave pri sprejemu; ljubeznji-«n šoštanjskemu narodnemu ženstvu, ki ;e pri dohodu obsipalo s šopki; cenje-u pripravljalnemu odboru, njegovemu Sitemu predsedniku g. Ivanu Vošnjaku . predsedniku Ivanu Koropcu za obilni i ki s° ga imeli s pripravami za „Za-rjj,0tt zborovanje; vsem onim, ki so nam j-li simpatije s tem, da so okrasili svoje e z zastavami; gg.: Ivanu Segi, Janko arju, Ignuciju Šijancu in Vekosl. Strmšku temeljita in zanimiva poročila; vsem dra-j in milim gostom neučiteljem, ki so pri-,)i one dni med nas; vsem onim, ki so jojavnim in pismenim potom pozdravili : shod; gosp. pevovodju učitelju Neratu vSCtn damam pevkam in gg. pevcem poni solistom za lepo uspeli koncert; iii govornikom za navdušene napitnice in oh "vsem udeležencem, ki so pripomogli, je nastopila „Zaveza" tako impozantno. Priznanje in zahvalo pa moramo izreči Injie sosp. Rajšteru — hotel Avstrija — ■očno'postrežbo in bogato prirejen banket!
oristvo „Zaveže avstr. jugoslov. učiteljskih društev".
Tajnik: Predsednik: Drag. Česnik. L. Jelene.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 12. junija: Janez Pavlic, mestni igi, 90 let, Radeckega cesta 11, ostarelost. Matevž Gradišek, dninar, 44 let, je bil ev najden na polju od kapi zadet.
Dne 13. junija: Marija Oelman, oskrb-)va žena 75 let, Rimska cesta 2, ostarelost.
Dne 14. junija: Fran Hribernik, dninar, et, Martinova cesta 18, vslep raka.
Dne 15. junija: Marija Rus, delavka, let, Krakovski nasip 6, jetika. — Mila vič, uradnica, 24 let, Bleivveisova cesta .tika. — Otilija Jeršek, pismonoševa hči, ..es.. Florjanske ulice 13, Catarrhus intest. Marija Ružička, zasebnica, 20 let, Tur-
trg 7, jetika.
Dne 16. junija: Virginija De Reva, za-ica, 82 let, Cesta na južno železriteo 20, relost. — Anton  Cerar, delavčev sin, , Jenkove ulice 11, Nephritis acuta. V deželni bolnici:
Dne 11. junija: Ivan Zupančič, posest-50 let, Pvaemie.    - Marija Slabajna, irica, 65 let, Arterio selerosis. Dne 12. junija: Andrej Drolka, kajžar->in, 18 let, srčna hiba. Dne 14. junija: Štefan Smalc, mizar, let, Dementia secundar.
Borzna poročila.
Ljubljanska
(reditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzi dun. borze 18. junija
Naložbeni papirji.
!- g majska renta .... !-.., srebrna renta . . . , avstr. kronska renta . . , „ zlata „ . . , ogrska kronska renta . o     n     zlata „ .
posojilo dež. Kranjske r". posojilo mesta Spljet
,•/•      » » Zadar
j o 0 bos.-herc. železniške
posojilo 1902 .   . .
, češka dež. banka k. o.
•  »    ».    -i h »
/-0 zast. pisma gal. dež.
hipotečne banke . . ,•/« pešt. kom.  k. o. z
10j , pr......
,°0 zast.  pisma Innerst.
hranilnice.....
, zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice .   . . ,c0 z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. "lokalnih železnic d. dr. ... j° o obl. češke ind. banke , prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
, prior, dolenjskih žel. . , prior. juž. žel. kup. %(x1ji ,° 0 avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
ečke od 1. 1860\5   .   . . »    od 1. 1864 ....
, tizske......
,   zem. kred. I. emisije
a rt n       11« n
, ogrske hip. banke . ,    srbske a frs. 100'—
„ turške......
asilika srečke . . . freditne „     .   . .
omoške „     .  . .
krakovske „ ...
.jubljanske „ . . . vstr. rdeč. križa „ . . . ter
,*> n n      n       •    • •
judolfove „     .   . •
alcburške „ . . . 'uiajske kom.   „    .  . .
Delnice.
^ne železnice.....
državne železnice . . . . ^•'str.-ogrske bančne deln.. tostr, kreditne banke . . feske    „ . .
^vnostenske       „       • ■
remogGkop v Mostu (Briix) finske montan . . . . jaške žel. ind. dr. . . . ^ma-Aluranvi.....
rkoveljske prem. družbe . >vstr. orožne tovr. družbe Leske sladkorne družbe
Valute.
kr. cekin   . .
?° franki   .  . .
f marke  .  . .
>overeigns. . . Sarke
aski bankovci . zublji
dolarji \ j
5. junija	1906.
!*J Denar	Blago
99 75	99 95
9955	9975
9^*65	99 85
117 95	118 15
95*15	95 35
113-35	113 55
99-15	10015
! 100-50	101 50
9970	100 70
1 100-65	101*65
99 50	100-30
9960	100 10
100-35	101*35
105 70	101 70
10020	106 70
1 100 —	100 20
100-—	100 50
100*-	101 —
100-50	101*50
99 90	
99-50	100 —
321 50	32350
100 10	10110
205 —	207 —
280 75'	282 75
156 75	158 75
289-	297 80
29050	300*50
—	269 —
99 —	105-50
155 10	15610
23 —	24 80
! 472 —	482 —
78-	84--
90 —	93 50
58-	64 —
49 75	51 75
3075	3275
67--	63-
68--	74-
524 -	534 —
161-	162 —
67550	676 50
!1667 —	1677 50
i 668 ~	669 —
J 808 -	809 —
242-	242 50
1 678 -	681 —
575-75	576 75
2733™	2743 —
57375	57475
275 —	277 —
594 -	600 -
144 —	146*—
11-34	11*39
1913	1910
2347	23*55
23-97	2405
117-37	117*57
9555	9575
252-25	253 —
484	5 —
žiti
ne cene v Budimpešti.
Dne 19. junija 1906. .
Termin*
ca za oktober . . za m oktober .  . „
0ru^ . juni . , . ;
^»     , maj za 1. 1907 .
ženic
oktober . m
ETektU.
6 ceneje
50 kg K 50 , , 50 . . 50 . . 50 „ „
83 60 40 66 72
Meteorologijo porodio.
VUlna nad morjem 800-3.  Hredujl sraoni tUk 786.0 mm.
Juni	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	te w a. * a ?	Vetrovi	Nebo
18.	9. ■▼.	7352	19 1	al. avzahod	del. jasno
19.	7. «J.	736 8	17 4	si. avzahod skor. jasno	
n	2. pop.	735 6	26 4	sred.vzhod del. oblač. 1	
Srednja včerajšnja temperatura: 20 3W, nor male: 18 1°. — Padavina ▼ mm 0 7
Leseni
za cementne sode se kupujejo. Ponudbe za cele vagone naj se naslavljajo na tvornico za portlandski cement na Zidanem mostu. 2218 1
Slin n trpio
zmožnega   slovenščine   in nemščine sprejme takoj 2220
knjigarna Oton Fischer.
Spretnega
8 13 stanovanji v celjski okolici, deset minut \l mesta, z lepim vrtom in velikim dvoriščem se takoj proda.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2214
(Eisendreher)
išče, če mogoče za takojšnji vstop, predilnica Stocker, Hoffmann & Ko., Prebold pri Celju. 2219—1
IX. činovnega razreda na Gorenjskem, v lepem industrijalnem kraju, želi pre-meniti mesto.
Ponudbe pod naslovom |tA. M."
poste restante, Ljubljana. 3216-1
Zastopniki
za kmetijske stroje firme K. J. Jeiek, Blansko, se sprejmejo proti proviziji za vse večje kraje na Kranjskem.
Zglasiti se je pri glavnem zastopniku v Ljubljani Ivanu Komatiču na Dunajski cesti št 31. 2212-1
Mlin
71
sprejme v stalno delo M. 606ALA,
mizar na Bledu. 2221-1
1(1
SIP
izdelan na Tirolskem in Predarlskem se prodaja zaradi pomanjkanja prostora od sedaj naprej po K 84*—, 88 —, 96'- , 100*—, 108-— za 100 kg.
MENIŠ & SCHERBAUM, Marbor.
2095—3
705 hoj
je v gozdu Raskovec, Slemen in Požganina pri Vrhniki naprodaj.
Kupci si lahko gozd ogledajo.
Dne 1. julija, v nedeljo ob treh
popoldne se bodo v čitalmški restavraciji na Vrhniki sprejemale kupne ponudbe. 2225—1 Pismene ponadbe se lahko pošiljajo v Ljubljano, Breg št. 8, n nad.
v dobrem stanju in z velikim zasluž kom dam vsled pomanjkanja delavskih moči v najem oz. ga tudi prodam.
Franjo Marottl
ObrOV V Istri (pri 11. Podgradu).
IOOO i
veder vina. prirodnega, domačega iz let 1903, 1904 in 1905 prodajam po 40 do 50 vinarjev liter, stavljeno na kolodvor Veliko Trgovište počenši od 3 hektolitrov naprej. Vzorci franko.
Josip Koli ene, graščak v Bidružici poŠta Desinić, Hrvaško Zagorje.
18 let stara, nemškega in slovenskega jezika zmožna devojka, ki ima veliko veselje do trgovine, želi takoj vstopiti kot
učenka
v manufakturno, v trgovino z drobnim blagom ali v trgovino s papirjem. — Ponudbe pod „Učenka 200", poste restante, Ljubljana. 2226-1
Išče se za neko lesno trgovino spreten
MMAUMAU 1HUU 1 1 WW
! za Čuvaja, ki bi stražil tudi ponoči.
Prednost imajo upokojeni orožniki*ali j podobni upokojenci.
Ponudbe na naslov St. & C. Tau-
2213—1
zher v Ljubljani.
Roza Rohrmann roj. Strzelba'naznanja v svojem in v imenu svojega brata in drugih sorodnikov vsem prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti svoje iskreno ljubljene matere, stare matere, in tašče, gospe _^1t^^SJ .       _ . ■-.
Roze Fuxove
primanjeve vdove
ki je po dolgem, težkem trpljenju, Bogu vdana, včeraj, 18. junija t. 1. ob poluenajstih ponoči mirno preminula.
Pogreb bo v sredo, 20. junija t. I., ob petih popoldne
izpred hiše žalosti, Resljeva cesta št. 9. na pokopališče k Sv. Krištofu
kjer bo dragajpokojnica v rodbinsko grobnico položena k večnemu počitku,  jm. '*
Pokojnico priporočamo blagemu spominu!
Venci se na željo umrle hvaležno odklanjajo/ \ V Ljubljani, dne 19. junija 1906.
2223
V biši na oglu Miklošičeve ceste in Dalmatinovih ulic se odda za avgustov termin elegantno
stanovanje
s 5 sobami, erkerjem in z razgledom na park. — Več se izve v Sodnljskih Ulicah št U, I- nadstr. 1874 7
Pozor!
Pozor!
Slovenski trgovci!
Samo I. kranjska tovarna finih piškotov
1^. Brandt v liLi-itiijii
razpošilja
150 kosov finega peciva a 2 vin. za 2 krone
75     „ „ „     „   4   „     „   2 krone
v krasnih kartonih po 1 ali 2 K. Večja naročila se ceneje. 1963 G
?0
s pekari jo, kjer se speča vsak dan za 40 do 50 gld. kruha in z dobro idočo gostilno se poceni proda. Peka rija obstoji že 40 let. Proda se vse skupaj z zemljiSčem, Živino in vozovi vred. Izplačati je 5—6000 K, drugo ostane na posestvu vknjiženo. Vprafta naj se pri Simon Berghausu v Gornji Polskavi pri Pragerskem.        2155- 3
s 3 do 4 letno odvetniško prakso, zrno žen substitucije, kristjan, vešč sloven skega jezika, se za avgust ah september išče za večjo odvetniško pisarno v večjem mestu na Spodnjem Štajerskem.
Ponudbe pod „Advocaturs-Con-
cipient 100" na upravništvo »Slov. Naroda-. 2169 2
Lepo stanovanje
v Zgornji Šiški se odda takoj.
Natančneje se poizve pri lastniku „Matjanu", gostilničarju npri kamniti mizi14 v Zgornji Šiški. 1779—12
v bližini mesta s 6 stanovanji, s prodajalno, pekarijo in gostilniško koncesijo se proda. 2184-2 Naslov v npravn. „SIov. Naroda".
se sprejme v Ljubljani takoj v trajno delo. Istotam se sprejme tudi
tJL  O  G>   IH   &  O •
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 2189—2*
Osebni kredit za uradnike,
častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za bra-niine vloge in predujme dovoljujejo posojila na osobni kredit pod najzmer-nejsimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci so izključeni. Naslove konsorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo Uradniškega društva na Dunaju, VVipplingerstrasse 25. 1164—34-
Proda se
IEEE I
ki ima 2 trgovini in 2 kleti ter več lepih sob. Zraven je lep vrt, vodnjak in velika drvarnica. Stoji na jako ugodnem kraju v bližini velikih tovarn, pripravna je za vsako obrt. Po dogovoru se tudi odda v najem. 2196 2
Kje, pove upr. nSl. Nar.w.
Pri banki „SLAVI J I"
služba organizatorja
s stalno plačo, dnevščinami in povračilom potnih troŠkov.
Prošnje za to službo, opremljene s spričevali o Študijah in dosedanjem" poslovanju je vlagati do konca tekočega meseca pri generalnem zastopstvu banke „Slavije" v Ljubljani. 2-224—1
Cea. kr. avstrijske
državne železnice.
C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. junija 1906. leta.
Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga na Trbiž. Ob IZ uri 52 m ponoči osebnr vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selztal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri 05 m zjutraj osebni vlak v Trbiž od 3. junija do 9. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 10 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj Čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz I. in II. razr.) — Proga v Novo mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto. Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer osebni vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkt. voz 1. in II. raz.), Inomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Želi ob jezeru, Bad Gastein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran-zensfesta, Pontabla, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda in Inomosta, čez Klein-Reifling iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Ob !C. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija do
9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga lz Novega mesta in Kočevja. Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže - Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — GacDd ii Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 23 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in prazni«:- — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika.   Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, ov
10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedelian in praznikih. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim Časom v Ljubljani.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
ff
Podružnica w CELOVCU.
Kopaj« In prod«J»
vse vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promesa Izdaja k vsakamu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000-.
Zamira li lkttrapti|i taji pndulni n iradiMtit papirji
izžrebane vrednostne   papirje in    tZm-xrmura.]m »rečk« proti vnovcuje zapalo kupone. k-arznl lzgna/bl.
Vinkuluje in deviokuiuj«   -vojaške ženitnlnske kaveiie. 0T3T  Rak o m p t in Inka**«) meni«.   TBi S3T  Borana naročila. ~SJ|
Podružnica m SPLJETU.
Q3   Denarna  »lov« aprejema
v tekočem računa ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestmi.  Vloženi denar obrestuje od dne v'oge do dne vzdiga, 3—69
Promet t čeki in nakaznloaml.
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
Telefon ftt. 163.
priporomaavo|e =
Telefon št. 163.
izborno pivo v sodcih in v steklenicah
0ŽSr   Zaloga v Spodnji Šiški. — Telefon štev. 187.
1606-16
WU
4
^6557071^613
69088
. 
D-^B
OTA
17534427
Ljubljana 4^4 Ljubljana
Rimska cesta 2        ^f*J**XA1   ^iru        Rimska cesta JaV sprejema naročila za vse tuzemske in inozemske časopise. *^MI 2l8C
Najhitrejša in najtočnejša dostava na dom (takoj po prihodu vlakov) tudi ob nedeljah in praznikih.
Kova zgradba, m 70 el gantnih sob, # lift, m ete trična  razsvetljava, kopelji, * cene zmerne.
počkaj In 3(s
Kavarna in restavracija
•Motel žalkan 7rsl
2110-4
Pod jako usodnimi pogoji se proda lepo
posestvo
blizu LJubljane} z dobro vpeljano, že nad 50 let obstoječo gostilno z lepim senčnatim  vrtom,  hlevom  in  velikim skladiščem   za vino ali kako drugo podjetje. V biši je tudi lep prostor za špecerijsko prodajalno in na jako dobrem prostora. FjC^ Vprašanja na upravništvo „Slov. Naroda". Ž189—8
Karel Planinšek
Prua ljubljanska u e! e ž $ a 1 n i c a za k a u o z elektrisklm obratom ter specialna trgouina za kauo in čaj u Ljubljani
samo na Dunajski cesti, nasproti kavarne „Evropa" : (postajališče cestne železnice)
priporoča vsak dan na stroj sveže žgano kavo; najfinejše vrste in preizkušene zmesi po najnižjih cenah. Po pošti razpošiljam vsak dan.
En on a dstr opna hiš a
poleg cerkve, pripravna za vsako obrt, na trgu, z velikim 1600 □ metrov ob sežnim vrtom, gospodarskim poslopjem, hlevom, pralnic j, z vodovodom, 2 kletmi in 3 njivami z žetvijo, katere se lahko prodajo kot stavbišča ker so ob glavni cesti. Vrt je ob reki Rinži, osobito za stroiarje pripraven, ker ni druge stmjarue v okraju ter ao surovine poceni.   se proda  s prašiči in drugo živino vred.
Pojasnila daje lastnik v Kočevju, Glavni trg št. 90. 2005—7
Rastlinska  mast najstarejša
najboljša znamka
iz tvornice
HERMAN FIMCK na Dun ju
II., Taborstrasse štev. 7 6.
1842 6
Itol>l>a  fie  v  vfeh  zndevnili tr^orlnali.
■ i 1561
Zidanje rnkeu
na novem centralnem pokopališču izvrši po najnižji ceni
stauitell noveso pokopališča
po oblastveno odobrenih določilih za zgradbo pokopališča. Natančneje se poizve
v tehnični pisarni g. Ferdinanda 7rumlerja
mestnega stavitelja —15      v  Ljubljani,  Pred Škofijo štev. 3.
1 - V
jzprašan kU rj aČ
ki se lahko izkaže z dobrimi izpriče- I vali, se sprejme takoj.        2156 3
Ponudbe    s   prepisi izpričeval
na predilnico  Prebold pri Celju, Stocker, Hoffmann & Ko.
1^0 Uitanovljenu leta 1842. 0\
V* tRKOSLIMRJd. SLIKARJA U 1 N4FI50V IN QKBOV imf
JBR/IT/I EBCRL
Na Primskovem pri Kranju se proda
lepa vila.
Poslopje je pred 5 leti nanovo zidano, ima fcnri sobe, kuhinjo, klet in verando; jedilua in spalua soba sta opravljeni z novo elegantno opravo. Pri vili je tudi lep, krasno urejen park, sadni vrt z več sto žlahtnimi drevesi, vse ograjeno z železno mrežo. Pri hiši je tudi lasten vodnjak. Kupna cena je 8500 gld. in naj se  kupci zglašajo  pri lastniku H.
Suttnerju, urar ju v Kranju.  2166— 2
Restavracija „Naroflio:
li
w IjfmM] ani
Vsak dan sveže    2054- c
plzensko
m termalno pivo
združenih pivovaren Ža'ec in Laški trg.
Priznano dobra vina in okusna domača kuhinja.
=====   Lep senčnat lipov vrt. =
Za mnogoštevilni obisk se priporoča
Knjižna novost!
ji. Aškerc:
jtiučeniki.
Slike iz naše protireformacije.
Cena: broš. z izvirno risbo na naslovni strani 3 K, eleg. vez. 4 K 50 h, po pošti 20 h več.
Ta najnovejša Aškerčeva pesniška knjiga obsega petdeset epskih pesnitev iz zgodovine slovenske proti reformaciji. Reakcija zoper protestantizem se je bila začela že za Trubarja. Ko pa je zasedel ljubljansko škofijsko stolico Tomaž Hren, so se začeli hudi časi za slovenske protestante. To reakcijo nam slika Aškerc v plastičnih epskih pesnitvah na podlagi zgodovine in v njenem duhu. Vsak izobražen Slovenec se mora zanimati za zgodovino svojega naroda, torej tudi za slov. protestante, ki so po dolgem upiranju podlegli kot pravi m 11 cenik i za svoje prepričanje, tako, da jim mora izkazovati svoje simpatije in spoštovanje vsak napreden Slovenec. 64- 61
Knjiga je izšla v založbi
Lav. Schwentnerja
v Ljubljani.
Zaloga v Domžalah pri F. Pečniku.
rs
S89
naravno, impregnirano in glazirano
prve in druge vrste dobavlja
v vsakršni množini točno
Rudolf Oroszv v Ljubljani.
2105,
2G82-4
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
o c o o   ob glavni cesti nasproti ljudski šoli    o o o -
se priporoča si. občinstvu za mnogobrojeu obiak. Točijo se pristna bizeijska, ljutomerska dolenjska in vipavska vina ter mengiško dvojnomarČno pivo.
Gorka in mrzla jedila ob vsaki uri. Poseboa soba za večje družbe je na razpolago.
Velik vrt s teraso in krasnim razgledom na Kamniške planine in Šmarno goro.
Za tnjee novo opremljene *<tbe: postelja 1 K, soba z dvema posteljama 2 K.
Jako ugodna prilika za letoviščarje, za katere
cena primerno zniža. ■■ Na razpolago so vsi domaći listi. m 0O^mm^  navadni :
Točna posireiba!
Z odličnim spoštovanjem
ANTON MAVER, '
Ba najvišji ukaz Hježoveža 0 c. m Kr. apostol. Veličanstvu.
XXXVII. c. kr. državna loterija
za civilne dobrodelne nomene tostranske drž. polovice.
Ta denarna loterija •edina v Avstriji zak. dovoljeno ima 18.137 dobitliov v gotovini v skupnem znesku
512.200 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 kron
v gotovem denarju.
Žrebanje bo nepreklicno dne 21. junija 1906. Ena srečka velja 4 krone.
Srečke se dobivalo pri oddelku za državne loterije na 2)unajtt 111., Uordere Zoltamtstrasse 7, v loterijah, trafikah! pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za odjemalce sre£K zastonj. — Srečke se dostavljajo poštnine prosto.
C. kr. loterijsko-dohodnlnsko raunateljstvo.
1723-10
Oddelek za državne loterije.
F. P. Vidic &. Komp. Ljubljana,
-   ponudijo vsako poljubno množino
1703—13
„Koroški model"
zarezane strešne opeke,
(Strang-iHlzzIegrelV Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Te vrste strešniki so patentovanl v vseh kulturnih državah. Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. In Jos. Narzoia.
|f   Najllčnejše, najcenejše In najpriprostejše stresno kritje. ———————   Vzorce In prospekte pošljemo na željo brezplačno. ————————
Sprejmejo se zastopniki Takojšna In najzaneslivejša postrežba. MF*  Sprejmejo se zastopniki.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustošlemiek.
Lastnina in tisk B Nar o dne tiskarn©'