vr « • i List 12. i Tečaj XLV11I - i? t I I f. < » / t t • v » Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskaniici jeniaje za « celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld pbšiljane po ])a za celo leto 4 gld za pol leta 2 gld. 10 kr za leta I gld 70 kr. za četrt; leta 90 kt 10 kr. v Ljubljani 19. marcija / Obseg Andrej baron Winklei Nova vrstH bodečega grozdjiča Živinoreja pa Dolenjšk Cepimo na mestu RHzne reči. Vprašanja in odgovor Zemljep in narodopisni obrazi N dopisi Novičar s i f. \ i J T' i. 'c u t Andrej baron Winkler 9 C. kr. deželni predsednik kranjski. j a --^t. :ry. « 90 Andrej baron Winkler C. kr. deželni predsednik kranjski. z dnem 18. marca meseca mine 10 let « predsednika dotedanji dvorni svetovalec državni poslanec za Goriško. Gotovo vstrežemo deželo zanimivo desetletnico dodamo nekoliko životopisnili ? odkar pri upravnem sodišči bil imenovan za c. kr. deželne^-a o ospod Andrej Wink le r em tei pnnašamo , ako dobro danes, podobo ko praznujemo tu Andrej AVinklei bil IZ življenja slavijeneca našega za Kranjsko gospoda barona Winkler-ja, roj en dne novembra dovršil gimnazijo in filozoliška letnika z odliko v Trnovem f blizo Gorice vršil deloma na Dunajskem, deloma na službo zaslug glavar postal L 18(56 c ki odlikovan z viteškim glavar \ Korminu potem pa je pravoslovna študija do- 1849. vstopil je v državno Leta bil r Tolminski Franc Jožefove^a reda potem zavolj kjer ga je prebivalstvo odlikovalo 1868. postal je izrednih C. kr. svojih z cestnega odbora. Tri leta bil je imenovan za c. kr za načelnika leta 1875 postal dvorni svetovalec svetovalca pri upravnem sodišči sednika vojvodine kranjske. dne svetovalca pri namestništvu v Trstu okraj nei>'a f o ? dne 18 junija marca 1880 1876, leta bil kjer imenovan za dvornei>-a C pa za C. kr. deželnega pred volitev Koliko zaupanje je gospod AYinkler užival \ njegova v deželni zbor oriški SVOJI državni zbor Leta 1873. in 1879 1883. odlikovan počensr z letom ožji domovini 1861 m pa izvolitev prica iz-njegova \ vrste ter bil gospod predsednik vsled tega povzdignjen v baronovski stan z redom železne krone Zasluge baron AVinkler od blizo in neprestano jeve za deželo Kranjsko more po vsem ceniti le človek nega opazuje njegovo neumorno delovanje ? 9 premišljenega delovanja pa se vidi tudi povsod, kamorkoli se človek mnogo sadu njegovega vstraj politična zasluga baron AYinkler-jeva je ta ozre z nekaljeno pravičnostjo, dežeh Kranjski dal pravi narodni mu namestnika barona In ko je Po borbah prav \ , da duhu on z neupog po Ijivo presvitlega a: „Vsakemu obveljala je v dežeh volja cesarjeva in khc Am 11 Q v n 1 a U' voljo našega cesarja f bil s voj e njegoveii-a \ T dežeh dosežen narodni mir v dežeh pravičnega povoda pritožiti spoznali, J ko se da zavolj niso imeli ne Slovenci ne Nemci delovati Jim ne pristaja vtikati se v pohtične svoje narodnosti ko so tudi borbe nizj 1 uradniki polji vse prebivalstvo ? ? izdatno se pričelo temveč jih veže dolžnost zvesto se srečno m potrošalo za prometne, strogo zboljšalo denarno gospodarstvo, akoravno vspešno tekmovanje na gospodarskem mnogoveč, ko pred b^' b ut^iiciiiiu gospoaarsivo, aRoravno se je mnogoveč, ko pred, ospodarske in izobraževalne namene. Vsemu temu prizadevanju je pokrovitelj gospod deželni predsednik baron Andrej AVinklei prve desetletnice njegovega vspešnei>'a neumorno Najsrčneja delovanje hvala \ T katereinii povodom spolnjene iia za aoseaanjo skrbnost m pravičnost, hvala za njegovo blagor dežele velečastitemu in ljubljenemu gospodu deželnemu dosedanjo deželi g-otovo po volji vsih deželanov kličemo skrbnost pravičnost hvala predsedniku, mnogo let barona Winklerja! za njegovo se naj nam Bog ohrani zdravega našega gospoda Andreja Gospodarsko mtvari. Nova vrsta bodečega grozdjiča Dovolj je, da vemo, da se godi kmetovalcu slabo. Rajši premišljujmo, kako mu pomagati. Vzroki bedi so dvojni: te odstraniti, so nasledki Taki ki 80 sledki časovnih razmer je naloga zastopo poslancev drugi Bodeče grozdjiče ali agras je vrtni grm ) üi je slabega gospodarstva, oziroma lahkoživega lahko obče znan, a pri nas malo spoštovan. Kje v kakem miselnega gospodarjenj po starem kopitu. Te zadnj senčnem kotu je še najti pri nas kak agrasov grmiček } a vsako leto komaj ozeleni > pol je rumenih lišajev o vzroke pa smo zakrivili sami, odstranimo jih torej tudi sami! Na tem mestu nočemo naštevati vzrokov splošnemu rodnosti je pa komaj smeti govoriti. Vsadi agras v kmetijskemu propadu, le o živinoreji s posebnim ozirom dobro zemljo na prisojnem kraji in obdeluj ga nekol na Dolenjce hočemo pisati (^lanek, ki pa je lahko tudi 9 tisočkrat ti povrne trud. Francozi, Angleži, zlasti pa za Slovence Američani, glede agrasa mislijo. po drugod pouče Dragi Dolenjci vse drugače Leto 1889 bilo je Njim je ta grm toliko vreden, ko likor kako drugo sadno drevo, imajo pa tudi prave vrste ter prideljujejo sad, ki ga na trgu vedno zahtevajo in dobro plaču- jejo. agras Kakšen reven prodajajo pa pri nas, na pr. v Ljub a vendar stržiji Ko prav eliko zanj liko draže laže prodajali, ako bi imeli bolj » lepše in rodnejše vrste. Prip ročamo vsem pri jateljem vrtnarstva imajo priliko ob delovati svoj vrt da skrbno to rastli ravnajo tudi 10: ako bodo prav delali, imeli bodo mnogo veselja ž njo. Do tega priporočilnega spisa nas je napotila nova vrsta agrasa z imenom „Whinhamova katero . Ta glede pridelka skoraj p povsod in tudi na Gorenjskem zelo slabo, a Gorenjcem v obče se letos vendar na bolie obrnilo ker so dobili mnogo,mnogo tisočakov za svojo ži- Gorenjci so v dvajsetih letih v živi narstvu tako napre dovali, da ravno zaradi tega krepko stoje, če e bila tudi slaba tina Dolenjci pa so od nekdaj zanemarjali živinarstvo veliko Preveč \ ioao in to v svojo. se so zanašali na vinarstvo, katero. v w ^^ v izimsi kraj koder na r. na pridelujejo Francoskem in ob Reni prav dragocena vina, skoraj v obče povsod dela revne ljudi nekaj časa Za hočemo Podoba 1 indrustrija" , kaže podoba nova vrsta agrasa je neki silno lepa in rodovitna, ter ima uže dve leti star cepljenec polno lepega sadu ki je zelo debel, zemlje okrogel in kosmat, temno rdeč in zelo sladak. Rasti je narstvo močne in zdrave. v tem listu dokazati na podlogi neovržnih številk, da bi Dolenjci lahko imeli lepšo, boljšo živino in obilo več nego Gorenjci, ker Dolenjska glede podnebja odličnejše in pripravnejše za živi po Drevesca tega agrasa prodaja W. Klenert v Gradci gld. 20 kr., majhne grmiče pa po 60 kr. Živinoreja pa Dolenjska. Nočemo premlevati stare pesmi o slabih časih za Petnajst let in še delj se ukvarjamo s kmetijstvom, poznamo dobro celo deželo našo, prehodili smo najodlič-nejše kmetijske pokrajine srednje Evrope: zato smo gotovo upravičeni izrekati tudi glede žvinarstva na Dolenjskem mnenje , katero moremo vsak čes z dokazi pod- preti. Pa vendar bilo ljudi 9 kateri, bi rekli kmeta, ker govoričenje o tem i tako nikomur ne koristi, peresom se drugače kmetuje, nego z lopato. Zato smo ♦ tc ' 92 srečnil, da smo dobili pismo od Dolenjca samega, kateri kot rojen Dolenjec dobro pozna domače na tujem videl kako je razmere, pa je krajini Navedene napake se nahajajo skoraj po vsej Belo nas kmetovalec zaostal. V > nastopnih vrstah objavljamo pismo gospoda St. v Chamu Poljanami vred posebno pa pod goro od Gorjancev do Kolpe s na Bavarskem J katerega srce še vedno bij To je pismo, katero ne lepo, a ubožno dolenjsko domovino. Potem hočemo do nekatere opdazke. Gospodu St. pa izrekamo tu za SVOJO Slovencem priporočamo v preudarok. Imamo dati še presrčno zahvalo Pismo slove katerih okrajih vže boljšo živinorejo, a nikoder J. St. Dolenjcem, ampak sploh po ne-ni še taka lanskem m dabi je ne bilo zboljšati. Naš deželni zbor je ob zborovanji tudi sklenil deželni zakon vsled SI. C. kr. kmet. družba v Ljubljani Za vzprejem v c. družbo lepa hvala i. t Tukaj imam stalno kupčijo vže dlj katerega bodo naše občine morale imeti zadostno število bikov, kateri bodo od posebne komisije morali biti časa potrjeni. Postava bode imela ob pričetku gotovo veliko .. - ------------jv. v Beli- nasprotnikov, uspeha se smemo velikega nadejati čez krajini imam pa še domovino in posestvo, katero dajem ^^ le prašamo: Kje bi bila lepa dolenjska oskrbovati v dobrem redu. Od časa do časa pridem sam konjereja brez licencevanja žrebcev ? Bodimo hvaležni še rad pogledat svoj dom, ali žalibog je tam še vse pri poslancem, ki so novo postavo za povzdigo živino- da si pa naj poslancem najlepšo hvalo s tem, da bodo starem. Napredka je malo ali nič videti, in, kar mi po- ^^^o krepko v deželnem zboru zagovarjali sebno pri srci leži, je naša zanemarjena živinoreja, ki ^^^^^ ^P^' nasprotno glasovati, kmetovalci je edina pomoč kmetu. 9 izkažejo tem Kaj je temu vzrok, vedeti je lahko: Premalo do- ^^ ^ delovali za strogo zvršitev te brih bikov, in še tisti, katere imajo, niso biki le snetivci in izvržki, katerih To je vzrok, da reje, če bik temveč niti ne smeli spuščati, mogoče na Dolenjskem doseči boljše postave, kadar pride v velj Ako bodo ta zakon vestno zvrševati pomagali, pomagali si bodo sami in tem prej bodo prebili sedanje slabe čase. ker jim je vsak bik dober in jim ie tudi vse eno 5 ga imajo, plemeni po petkrat toliko krav. kolikor bi jih smel. Ravno o tem velikem pregrešku imam tu najboljša dokazila, da smo na Cepimo na mestu Pomlad se nam bliža ) m njo delo na vrtu. Sadili Dojenjskem*) še za 100 let za bomo in presajali, obrezovali in cepili. Da se pa delo drugimi deželami. Kako kmetovalci tu na Bavarskem obnese napredujejo, pri nas niti verjeti ne bi hoteli tu vlada kmetu tudi pomaga. treba je biti vestnim pogostoma se primeri seveda pa da nam pri vsej natančnosti marsikaj izpodleti, če ne Najpotrebnejše je, da se našemu kmetu oči popolnoma, pa vsaj nekoliko. Posebno se kaj rado pri -^«Jf^/t^v^^uv^jQ« JÜ, ua ÖO uaaouju KUietU OCl odpro, da ga ne prepuščamo samemu sebi in da skrbimo z poženo, kakor peti da nam v roki radi cepljenega drevesc vselej ne ali pa vsemi silami za zboljšanje govedi. da se celo ne primejo Tukaj mora biti vsak bik od dobrega in pravega Taki neuspehi kale človeku veselje, ker mu prizadevajo kolikor toliko jemljo potrebni denarno škodo in tudi plemena ter od vladne komisije potrjen, predno ga sme laštnik spuščati. Če bik ni potrjen, kmet ga še krave ne sme spuščati gled Na na svoje vsakih 100 krav mora biti Sicer ima cepljenje v roki veliko prijateljev. Ti trdijo, da se lahko hitro cepi in še celo en bik po zimi v tu v Chamu imamo oa pr. 420 krav, a imamo zakurjeni sobi, ko ima sadjar največ časa. Kolikor je bikov, ki so eden lepši od drugega meni znano. cepijo v Grmu m v drevesnici c. kr. Teleta prodajajo tu po 50 do 100 mark (v našem kmetijske družbe v Ljubljani navadno v roki. Tako so denarji 30 do 60 gld.), navadno po 70 do 80 mark 42 do 48. gld.) rasli, debele vole Junci tudi nas učili, in poslušali smo jih. izkušnja > leto dni stari in jih O > naprezajo, v ali so uže skoraj do letu jih prodado in sicer v mesnice. Krave so molznice ter stoj kot tne drugače (vsaj mene). Jabolk se mi je navadno do 95 7o' hrušek pa samo 70— 80 uči prijelo Ker nisem imel doma divjakov, kupil sem jih. Znano pa > da je največ do lV«j mesej suhe. Morebiti P^s®^^^® hruševih divjakov veliko slabih. Dokler sem ga se pri nas ne da toliko doseči, polovico pa prav gotovo. Ako ne dobimo na Kranjskem več in boljših bikov ter počasi ne tiramo naših malih kravic, ne bodemo nikamor prišli. Naše junice moremo vprezati šele z četrtim letom, in ko je vol do let star, damo ga v domačo mesnico, saj ga dober mesar v mestu i tako ne imel v roki, obetal je še nekaj. In če se mi je tudi zdel III. kakovosti, cepil sem ga in vsadil. A pognati ni hotel, in posušil se je do tal. Od tod toliko usahlih hrušek! Sicer pa to ni največe hudo. Znano je, da v roki cepljeno drevo mora delati na dva kraja: Samo se mora prijeti in cepič rediti. Nasledek tej?a je, da more rabiti. cepič prvo leto navadno ne požene dovolj krepke mladi ke To velja posebno za hruške pride zima m * .1 ). Tudi drugod Kranj skem UredništTO Na Kranjskem poznamo občine, ki imajo do 500 krar *). Sicer so tudi letine, ko mi je večina v roki cepljenih jabolk a nobenega bika, ali pa kako mršavo živinče, katerem* prarijo bik. pognala .80 do 100 dolge mladike, a hruške nikoli ne. 93 « Daspe 60— 100 na debelo snega, ki šibke poganjke Najvažnejša je obilica diobnih in lasnatih koreninic, kaj rado polomi ali pa še celo odkrehne. Iz tacega po- Kolikor mlajše so korenine, tem laže delajo sesalne končanega drevesa je pa težko v letih izrediti visoko deblo. In dostikrat se človek trudi in trudi, a vse zastonj. Naposled mu pa druzega ne preostaje, nego novih koreninic korenine, katere edino drevo hranijo. Ako korenine po- • . režemo, oziroma skrajšamo, najdemo ravno tam največ podlogi te iz- 5 smo odrezali Na taka drevesca na mestu precepiti. Potem seveda veselo kušnje se ravnamo ob režiji korenin. Rezati moramo poženo in narede 14 Nisoke, konične in močne tako > da so rezi na podlogi korenin kolikor mogoče mladike, če ne vse, pa vsaj večina. A izgubil sem pri enakomerno razdeljene. V obče pa drobno korenine ko- tem eno leto, in tabla ni ostala enakomerna. likor mogoče \aruj in tudi od debelih korenin le toliko _ ^ • 4 Drugi slučaj je ta : V roki cepljena drevesa sem odreži, kolikor je potrebno za pravilno saditev. posadil. Bilo jih je 1400. Prijelo se jih je 90 o Od goala so do dolge poganjke, in že sem se ve- selil lepega uspeha. prišel je nesrečni ogrc, objedel Vprašanja in odgovori. mlade koreninice in od vseh 1400 se mu jih je komaj Vprašanje 61, Ali luna res kaj vpliva na setev ? 100 ubranilo. To je seveda zoprno, a žalostna resnica. Pn nas daleč na okrog trdijo, da detelja, o mlaji sejana. Tedaj sem sklenil, da bom odslej cepil dobro ukore ni ničene divjake na mestu, ker sem izkusil, da sta zima deteljo dobra, ker ob od stari take se živina slini in, zato tudi luni sejejo. Kaj je pravi vzrok, da in ogrc zoper cepljenje v roki se včasi živina res zelo slini, kadar deteljo je? (L. Če posadim divjake spomladi, ukoreničijo se mi do v M. na Štajarskem.) jeseni že dobro. Slabiči se posuše to je prav vsaj Odgovor Da luna vplivala na krmsko detelj > nimam ž njimi nepotrebnega dela. Tiste, ki so prijeli > katera je vzrasla iz semena, sejanega ob mladi luni, okulujem v avgustu, ali jih pa pocepim v prihoojem to je vraža. Res pa je, da se pripeti, da se živina slini marciji na mestu Ti odženo ti imajo vse drugo moč na cepič, ob detelj krmi To prihaja ali od kil se zarede visoke m tudi vise jako močne in po detelji, ali pa od gosenične nesnage. Zlasti nekater konične mladike. Teh pa mi sneg ne more polomiti 5 ker vrste gliv.prav močno slinijo. Take glive 80 pperonos- gledajo iz njega In treh letih taka drevesca že delajo pora viciae lepe krone. Branijo se pa tudi ogrcu bolje, ker imajo „uromyces", ki se zarede po rdeči ali štajarski, po beli u na grahu in grahorji in glive iz vrste že močne korenine. Če mi že uniči par slabičev, naj jih J in rumeni detelji. Zlasti zadnjo glive so škodljive 5 ker a močnih mi pa nekaj ne more ekaj ovrem škodljivi posel s tem, da mu nasadim solate med še bolj v slast nego drevesne ko- mu pa lahko živini oteče od njih vsa notranja sluzna koža po gobci, in vrhu tega provzročajo še drisko. Hudi nasledki so pa drevesa (ki mu gre le pri konjih. pri govedi je samo sliujenje med jedjo ne) kakor hitro ga zapazim. Ce mi pa uniči novo brez drugih neprilik. Pripetilo se je, da je konju, ki sajene divjake, pa vsaj nisem imel dela ž njimi, ter mi je jedel tako deteljo, v šestih urah izteklo 36 do 40 funtov vsaj tega ni uničil. Iz vsega je toraj razvidno, da je v slin. Govedo dobi slinjenje tudi od plesnive detelje. gotovih razmerah bolje cepiti mestu vže rastoče div Plesnoba pa tudi ni nič drugega neoo glive. Vse te jhke, nego v roci pri zakurjen: delo laže, toliko ima ono boljš peči; uspeh kajti kolikor je to glive so seveda čisto majhna bitja, katerih brez povečevalne naprave ni videti. Pomoči proti takemu slinienju Žirovnik ni druge, nego menjava krme. Vprašanje 62. Imam jablan, katero Razne reči. sadu pa in lepo vsako leto cvete, der ne obdrži. Drevo je kakih 15 let vsajeno vzraslo. Kaj je vzrok neplodnosti, in kako * Vsem, ki žole cepičev, poroča oskrbništvo po fikusnega vrta c. kr. kmetijske družbe kranjske, da so uže vsi cepiči, kolikor jih bilo na polaganj od dani, da toraj ne moremo vzprejeti nobenega naročila več Crešujevo drevje je zelo občutij ) presajaj je pomladi, in sicer kolikor mogoče hitro iz drevesnice na stalno mesto. Crešnji so pa tudi korenine občutij zato se jih ne dotikaj z nožem ali škarjami. pomagti: Omenjam, da je bilo drevo vssko leto obrezano, otrebljeno in pognojeno? (A. P. v Lj.) Odgovor: Neplodnost drevesa prihaja od vrste ali pa öd bujne rasti, najbrže bo zadnji vzrok pravi. Ne- # katere vrste, na pr. mašanckar (gambovec), prično pozno roditi. Pa tudi bujna rast drevesna provzroča neplodnost. Gotovo preveč gnojite in preveč obrezujete. Ako se sok po drevesu z veliko silo pretaka, Obrezovanje korenin sadnega drevja. Dob ko renine so najboljša podloga sadnemu uspeva Sadno drevju, da dobro drevo, katero misliš saditi, naj ima še ne narede se cvetni popi, ampak drevo žene v les. Cvetni popi se delajo le, ako se sok počasi pretaka, da se popi ne morejo v les, * temveč v cvetje izpreminjati. Mislite si mladiko, na pr. z desetimi popi. Sok, ki pride v to mladiko, razdelil se •« tako lepo deblo in krono, če pa nima dobrih korenin, bode na vse pope, recimo, na vsak pop prid./ desetino pa je malo vredno. Šibko deblo z dobrimi koreninami, soka vedno boljše nego debelo deblo s slabimi koreninami. Ako pa mladiko za polovico skrajšate, imela bode % popov, in ves sok se bode namesto v deset v pet i L. 94 popov razlil. Pritisek bo velik > ID vsak popek bode naredil poganjek za 10 popov pa bi bil tok preslab Pofliifcne i^tvari. premenil bil spodnje v cvetne pope, in gorenji pognali mladike. Tem bolj. seveda pritiska sok, ako je zemlja rodovitna, oziroma, ako gnojite. Poskusite k svoje drevo narediti rodno s tem, da ga ne obrežete več ter mu mu ne gnojite. Le mlado drevo delamo obliko in noCemo da obrezujemo, dokler rodilo, kasneje je trebimo. Pri pritličnem drevji je seveda zopet drugače, njega ni nikdar nehati obrezovati. Ako Vam tudi ta nasvet ne bode pomagal, pa odkrijte drevesu en meter od debla Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jar o s lav. (Dalje.) 157. Rastlinstvo v Avstraliji. Nikjer na svefu ni grmovje tako značajno za cele predele, kakor v Avstraliji. Potniku, kateri je hotel dreti v notranjo zemljo, da jo prouči, bila je taka gošča proč korenine ter mu jih nekoliko posekajte in potem često jedina zapreka, kateri ni mogel prema^'ati jih zopet zaKrijte Nerodnosti Vaše jablani lahko, tudi enostransko, to je premočno dušikovo gnojenje pa je in trnj veje vsak čas pešca ustavljaj na vzrok. Okopljite pomladi drevo jahači z natvorjenimi konji morajo odjenjati Siljaste potu, m ele od s kmalu s pepelom ter mu pognojite prav nakane, da se skozi goščo prerijejo. Ko je potnik Leich Luckmanu s kostno moko, katere doboste pri hard potoval po Avstraliji, ustavljalo ga je neprehodna Bambergu v Ljubljani. Kostna moka pa naj bode razkroj ali izparjena, to je brez dušika, ter rečnih dolin in ondi grmovje na tedne in mesce, tako da je moral poiskati ob vodi z razvezano fosforovo kislino. Vprašanje 63. Strupena rosa je prišla lansko leto tudi na deteljo, da ni bila za zeleno klajo. Posušil sem JO, a živina je vendar noče jesti. Kaj bi bilo narediti, jih gošča ni ovirala. potovati, četudi je bog tega moral velike ovinke delati. Pa tudi mnogim drugim so morali mnog potnikom se je godilo prav tako, in popustiti svoje osnove ter udariti po drugem potu, kj da JO živina marala? v S.) Odgovor: Kar Vi imenujete strupeno roso na de V jednej vrsti grmovja, ki je nazivajo n Mallev^crub (.L f tO je res glivna bolezen, a je kaj drugega kot^ višine pregledava to rosa na trti telji, strup „Perizia". Preraste pa vso deteljno rastlino in listje ter deteljo popolnoma očrni. Ker trosa te gli rase vrsta nizkega, trnjevega evkalipta. Kedar človek z To glivo imenujejo učenjaki nenavadna otožnost. Kako prehod grmovje 9 poloti se ga stebla daleč oko nese, povsodi vidi sivo in tožno pernato morje, iz katerega redko kje moli ajhujši mraz ni suša in ker ostane v ne pokončata zemlji 2V2 leta povsod tam, koder je detelja tako bolna, sejati jo čemu višje drevo je tu enolično pu4o Kakor kakti v živ, če tudi detelj njivi, zato kaže ameriških pustinjah dajejo žejnemu potniku jedino jačo > tako ahajamo tudi tu v večjih deblih jedi vodo» ve- > čez štiri leta zopet na dotično njivo. Kako po- s katero si potnik ob vročini žejo gasi. Skozi take gošč praviti seno od take boljne detelje, ne vemo Vam svetovati, koraka, vidi so tu pa tam presekani potje, ali kedar človek po njih n Mulgascrub Seno skoraj tudi zdravo ne bode. Poskusite ga v čebru popariti ter osoliti. Ako tako poparjeno seno potem živina hoče jesti smete ž njim brez bojazni krmiti. Vprašanje 64, Ali je z žaganjem in tnalovino smeti takoj gnojiti? Ali tudi Vi trdite, da smrečje žaganje (kot gnojilo) in smrečji koli škodujejo trti ali jo celo zamore? čredami mu, kakor da stopa po jarku > ob 1, aterem se vzdigajo strme stene. Druga vrsta gošče se naziva u 5 tO je pravo strašilo avstralijskim potnikom Tu rase vzlasti jedna vrsta akacij z kim igličastim perjem in hudim prav strupenim trnjem. Po tleh rasejo še tudi trave, in zato zahajaj sem pastirji s svojimi (V . v S.) Odgovc vele tretjej vrsti avstralijskega grmovja, ki mu » Žaganje in tnalovina naredita v zemlji šele tedaj učinek, kadar se pričneta razkrajati. To se pa godi zelo počasi, ker smola, zlasti v žaganji mehkega Brigaloscrub" rase neštevilna množina grmov tudi v prvi dve vrsti se mešajo dosta potov No mnogošte vilni drugi grmi, ali ti grmi ne spreminjajo prav nič lesa ovira razkroj Bolj je torej obojo tvarino porabiti jednake boj lica dotičnej gošči, ker tudi oni imajo jednako perje in za-mešanec (kompost), v katerem se z gnojnico in pre metavanjem hitro razkroji ter je potem izvrstno gnojivo. Gotovo pa sveže žaganje, če ga preveliko množico v zemljo denemo, škoduje rastlinam, ker zemlji nje dobre učinek žaganja smo Kedar pa se gošča ogrne s cvetjem takrat lastnosti zelo premeni. Tak slab uže mnogokrat imeli priliko videti Trditev, da smrečji koli trti škodiji se širi od rodu še nihče. > je pa neosnovana, to je je pravljica > ki se košati v veličanstvenej lepoti. Slane pustinje avstralijske so obrasle z rastlinami onih istih rodov, kakoršnih nahajamo po slanih pustinjah v Aziji in Afriki. Tu je treba tudi omeniti rastlinskega sveta, kateri je v neposrednej bližini Avstralije se razvil, in to na. izkusil pa tega od onih, ki to trdijo, ni Poskusite torej v svojem vinogradu, in tako Novej Zelandiji. vedno zelene gojzde so se tu zdru perja bodete najbolj samega sebe prepričali in svoje sosede Odgovornost, da smrečji koli ne bodo škodili trtam. žile razne mirte, lavorike in storžnjaki širokega Temu drevju se še pridružujejo drevesaste praproti dolge liane, katere se tako previjajo in prepletajo ) pa da. pa prevzamemo mi ni moči skozi gojzd prodirati. Suhe ravnine in gorske (Dalje pnhodnjič.\ obronke so pokrili razni grmi in razne praproti. Mala 95 ne sedmi del vsega avstralijskega rastlinstva so pra- nekdanjih izgnanih hudodelnikov. Premožni so, ali nena proti, katera pokrivajo nepregledne revnine. Kedar obraženi šolo niso hodili 1 sveta ne poznajo, in kdor človek pogleda te praprotne poljane, vidi se mu, kakor ni Anglež ali Irec, menijo da je Nemec, katere prav tako da nas je nekdo prestavil v dobo premogove tvorbe, sovražijo, kakor Angleže. Nova Zelandija nima gotovo nobene hranive rastline. šli smo po potu vedočim naravnost k kopaninam Prastanovniki so morali tu se preživljati zlasti z ri- castelmainskim. Prvega dne smo hoteli dvajset angleških barstvom. Samo eno praprot so našli, katera ima hra- milj prepotovati ) da na noč prišli do prvih gojzdov nivo korenje. Omeniti moramo še tudi novozelandijskega od koder drva v Melbourne dovažajo. Ali radi dežja in blata nismo mogli skoro naprej. Nastopil je uže september, lanu, od katerega dobivajo izvrstno in čvrsto vlakno za razne pletenine. Rastlinsko lice se je dane^ v mnogih ko se prično v Avstraliji hladni in silni nalivi, kateri krajih Nove Zelandije spremenilo, ker so Evropejci do- tudi oktobra ne prenehajo. Večer se je bližal ? a mi nesli mnogo kulturnih rastlin. [}ikj Še 158. nismo še našli primernega mesta, da bi obstali, pozno na večer zagledamo poslopja irskega naselnika blizu samotno streho, pod katero seno zmetavajo. Zve selili smo čes, da čez noč tu ostanemo Melbourne. Pot v Castelmaine. Kitajci. in se spočijemo ovohali so nas domči Zasidrali smo se koncem avgusta 1857. 1. na po^ brežju južne Avstralije v zalivu Filipskem, od koder nas je mal parnik po reki Yarra-Yarra koj odpravil v Melbourne. Plavba naša s pristanišča newyorškega je tia-jala celo štiri mesce. Melbourne, glavno mesto naselbine Viktorijske, bilo še pred malo leti neznatno; neisaj neuglednih barak je stalo na pobrežju. Ali v kratkem času je zrasel tako slavno, da dandanes zavzema častno mesto med svetovnimi mesti. Ima mnogo veliko lepih in dragih stavb, Ali koj ko smo se v ta brlog zarili, psi in začeli tako lajati, da je kmalu na to priletel nad nas gospodar z dvema hlapcema, in nas zgnal Prosili smo naj nas pusti pod streho, ali ni se dal preprositi, radi ali neradi smo morali naprej. V temi in blatu smo bredli dalje vso drago noč. Za in premočeni k gojzdu. Tu »mo postavili šatore in za- rana smo prilezli vsi utrujeni vsega zlasti v Elisabeth-streetu. To je najživejša ulica mesta, v katerej se na stotine trgovinskih zavodov na haja. Zlasti pa se ponašajo banke melbournske z gizda vostjo in izredno krasoto. Prva je banka „ Victorija,,, v prvič videl čisto zlato v velikih kosovih, in po odrih tako lepo zloženo, kakor pri nas opekajo pokladajo. Vsak « tak vlit kos je tehtal 50 funtov. Razen mnogih dobrodelnih in naučnih ustanov ima Melbourne tudi vseučilišče in dragocen vrt botaniški. Ta čas so pričeli staviti tudi novo poštn3 poslopje, ki bode, kakor je videti^ monumentalna zgradba. Mesto je jako obljudeno, in to z ljudmi vseh barv iu plemen. Vsak narod, vsaka zemlja je poslala svojih srečelovcev. Zato je kmalu dela. Nekaj dni sem pohajal z nekaterimi došlimi izselniki po šumnem mestu z nadejo, da vendar kurili velik ogenj. V baraki, ki je stala na robu gojzda nakupili smo hrane, in dva dni smo tako prebili v lesu. Ker pa dež le ni ponehal in se lepšemu vremenu ni bilo nadejati, vzdignili smo se zopet. Prišli smo k prvim kopaninam. Pred nami se je širila razsežna dolina, po katerej je tekla jako nupeta voda. Kamorkoli smo pogledali, povsodi vse sami jaški ali šahte. Po navršjih so se belili mnogi stani, z drogov in plaht postavljeni. Tu p so stanovali večinoma Kitajci, katere je bila nenasitna dobičkaželjnost sem prignala. Pogledavali so stare, sem in tje uže posute jaške, in z vso svojo marljivostjo so komaj toliko prislužili, da so za silo živeli. (Dalje prihodnjič.) tujcu do celega nezmožno dobili tu Naši dopisi. Iz Železnikov 16. marcija. Tukajšnji občinski zastop je v da 14. t m bodemo dela. povsodi Ali kamorkoli smo prišli 80 nas na kratko odbili. Ni do in poprašali, nam kazalo rona Winkler visokorodnega gospoda Andreja ba > C. kr. dež. predsednika J govega desetletnega zaslugpolnega, pravičnega, in velevspešnega delovanja kot c. kr. dež priznanje nje neumor nega pred sednik vojvodine Kranjske, enogl občanom tukajšnje srenje. imenoval častnim L. Pet Iz Igubljane. Desetletnico predsedovanja drugo, kakor iti dalje. Pogovoril sem se s svojimi dru-govi, da koj jutri zgodaj odidemo na zlato polje, ki leži nekaj milj za Melbournom. Nakupivši si potrebnih ša-torov in orodja, odrinili smo s solčnim vzhodom, iias je bilo: trije Nemci, eden Poljak in jaz Čeh. Krajina okoli Melbourna je sama ravnina z malimi zvečer priredil je gospodu jubilantu „ljubljanski Sokol"" višinami, ali jako rodovita. Na dvajset angleških milj se baklado, čitalniški pevci pa. podoknico. Med petjem po- gospoda barona Andreja Winkler-ja obhaja vsa dežela Kranjska z Ljubljano na čelu sijajno. Dne 17. t. m. širi polje, posejano s pšenico ima tako lepo in težko dala sta se načelnika obeh društev klasj J da podobnega še nikjer nisem videl Polj gospodu pred ve- sedniku čestitat mu v imenu društev. Danes dne 18. činoma objeto z žičnato ograjo, da živina ne more v marca podajo se vsakovrstni uradi in avtonomni zastop-škodo zahajati. Naselniki so skoro zgolj Irci, potomci nilsi. Brzojavnih in pismenih čestitek pričelo je dohajati 96 že V ponedeljek, danes dohajajo tudi naznanila > deloma _ i Naučni minister baron Gautsch izrekel je, da bode pa deputacije občin z dežele, katere so gospoda jubilanta to izjavo predložil ministerskemu svetu in sklep njegov imenovale za častnega občana četrtek dne 20. t m. naznanil zastopnikom škofijstva popoludne ob 2. priredijo deželni odbor in pa zastopniki občinskih predstojnikov IZ vse dežele v gostilni protiverskem taboru je izjava škofov napravila pri Slonu" gospodu jubilantu na čast obed, za kateri so se oglasili že župani iz vseh okrajev dežele. t » — Današnje „Novice" vdeležijo se slavnosti lOlet- . C velik vtis, smelo bi se reči: velik strah, nasproti pa so konservativni, katoliški krogi, prepričanja, da je to prava pot v dokonečno rešitev pomenljivega vprašanja verske šole. Verska šola je versko vprašanje v prvi vrsti in nice s tem, da prinašajo dobro podobo gospoda jubi- zato v prvi vrsti spada v področje cerkve. Dober vtis }anta. Današnji list s tega povoda pošljemo tudi mnogim rodoljubom, katerih ne nahajamo v vrstah naših naročnikov, katere pa pričakujemo kot take. napravila je izjava škofov, izrekoma na nemško-konser -vativne kroge v državnem zboru, ker s tem korakom prevzeli so škofj vodstvo in odgovornost pri rešitvi — Sprejemanje pri gospodu deželnemu predsed- vprašanja verske šole, ob enem pa so s tem, da obetajo niku baronu Winkler-ju bilo je danes veličastno: takoj razpravljati vprašanje izrekli, da bi bil korak, kakoršnega ob 10. uri zjutraj začeli so se zbirati različni oddelki pripravljajo členi središnega üluba, napačen, ker škoduje uradov v veliki, nekdaj deželnozborski dvorani in ob slogi one večine, po kateri je edino mogoče rešiti to uri popoludue še ni bilo konca, akoravno so popoludne vprašanje. društva začela čestitati skupno. Videti je bilo med dru Položaj v državnem zboru postal je vsled tega vse politične, sodnijske in šolske oddelke depu- tudi boljši, vsaj velika večina nemških konservativcev gimi tacij; častnike vojaštva vodil je general Schilhavsky; ne misli mestni zastop ljubljanski prišel na to , da bi krhala dosedanjo večino. je čestitat ob 11. uri J pa na vrsto je prišel še le ti koma pred 12. uro. Potem vrstili so se deželni odbor, odsek za pogozdovanje krasa, učiteljstvo gimnazije, gremij lekarnarjev, trgovinska zbornica, mestna hranilnica, kmetijska družba itd. čestitke z dežele in od zunaj so brez števila, mnogo občin imenovalo je gospoda predsednika za svojega častnega občana. — Spomlad. Blizo teden dni imamo že gorkeje spomladno vreme, par dni ponuja se tudi gorak dež. Vprašanje gališkega nemljišno-odveznega dolga odloženo je do poprazniškega nasedanja Ta teden ima se državnemu zboru predložiti vladna zahteva kredita zarad bede na riškem in Kranjskem. Češke m Gališkem J Go Ogerska. — Nedeljski uradni list naznanja ostavko ministerstva. dalje zelo milostivo cesarsko pisanje Kolomanu pi. Tisza, v katerem se sklicuje na skoraj trate zelene. zgodno grmovje pripravlja novo zelenj 15 letno delovanje njegovo, Kar je dokaz nepretrganega zaupanja krone in dežele. Pisanje naglaša izgledne zasluge ako se vreme nenadoma ne presuče, imamo prvi solnčni dan pred saboj prvence nove spomladi. Za petek dne 21. tm. napovedana je tudi zvezdogledna spomlad. Zbirka narodnega zoologiškega muzeja v Za- Tiszove v državnih razmerah Ogerske in vse države 1 snežnica" ali „snežna jerebica grebu še nima ptice , (Schneehuhn), katera se velikokrat nahaja v naših slovenskih snežnikih. Ravnateljstvo narodnega zoologiškega muzeja prosi, ako bi kateri rodoljub tako dober bil, in nadalje previdnost, domoljubje in zatajevanje odhajajočega ministra, za kar mu cesar izreka najgorkejo zahvalo, ter sklepa z upanjem, da Tisza tudi v prihodnje ne bode odtegnil javnosti svojega sodelovanja. Drugo ročno pismo daje grofu Szaparv nalogo sostaviti novo ministerstvo. in dalje naznanja uradni list imena novega ministerstva. v katerem je samo za ta zavod pridobil tega ptiča možkega ženskega spola, proti primerni nagradi, da se zbirka popolni. Pošlj< naj se pod naslovom : Narodni zoologiški muzej v Zagrebu poljedelski minister grof Betlen nov, odstopil pa grof Teleky, vodstvo novega ministerstva prevzame grof Szapary. Nemška. soboto sošla se je v Berolinu kon- Novičar iz domačih in tujih dežel. feren Cä 7jfi rad zboljšanja stanja delavcev. Nasprotje med cesarjem in Bismarkom šc ni poravnano. Dunaja. Minuli teden v šolskem odseku gosposke zbornice zbrani zastopniki škofijstva : Kardinal grof Schö nbor n, knezošsof Zverger in knezoškof Misija oddali so vimenu avstrijskega škofijstva izjavo Najnovejše vesti. FRANCOSKA. z načeli, na katerih stoji škofijstvo glede verske šole Dosedanje ministerstvo V petih točkah izreka ta izjava načela cerkve glede šole konečno izreka izjava ) da dalo je ostavko, teden dni pletlo se je vprašanje o sestavi novega ministerstva, današnji brzojav klicanimi faktorji na tej podlagi dalje razpravljati škofje pripravljeni s po- naznanja, daje Freycinet sostavil novo mini sterstvo, katero se je včeraj predstavilo zbornici« Odgovorni urednik Gustav Pire. Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki.