NO. 129 I Ameriška Domovina SLOVENIAN AMERICAN IN SPIRIT J^REIGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsbui'gh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Ely, Pueblo, RockSprings CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 30, 1976 LETO LXXVIH. Vol. LXXVHI Papež Pave! V!. proii Movmcam Sv. oče Pavel ¥1, je utemeljil stališče k a t o H ške cerkve proti posvetitvi žensk v mašnice v pismu vodniku a n g 1 i k a nske cerkve. VATIKAN. — V katoliški cerkvi je dolgo veljalo načelo “Mulier taceat in ecclesia!” — “Ženska naj v cerkvi molči!” Rek ni mišljen dobesedno, veljal je in v glavnem, še vedno velja za cerkveno vodstvo, za duhovniško službo. Ženske so v okviru cerkve delovale kot redovnice in se posvečale najrazličnejšim nalogam. V moderni dobi predvsem vzgoji, bolniškemu ter socialnemu skrbstvu, pa še vedno tudi molitvi in premišljevanju. Kljub temu so imele' nekatere žene, kot na primer Katarina Sienska ali Brigita Švedska pomemben vpliv na Cerkev v svoji dobi, četudi je bila ta omeje-pa na njihovo osebnost in ne na njihov položaj v Cerkvi. Ko SO' v zadnjih letih v okviru boja za enakopravnost ženske na vseh področjih življenja začele nekatere zahtevati tudi pravico do duhovništva, so nekatere krščanske veroizpovedi pokazale pripravljenost tej zahtevi ustreči, četudi v Sv. pismu in uerkv,tne.i»' izročilu za to ni mogoče najti formalne opore. Katoliška cerkev je to zahtevo odklonila. Papež Pavel VI. je to stališče javno večkrat ponovi, zadnjič v izmenjavi pisem med Vodnikom anglikanske cerkve nadškofom v Canterburvju dr. Donaldom Cogganom. Ta pisma so bila objavjena pred par dnevi. Angliikaskl nadškof je pisal papežu, da v anglikanski cerkvi ni “načelnega nasprotovanja posvetitvi ženske v mašnice”, ta pa mu je odgovoril: “Primer, zapisan v Sv. pismu o Kristusovi izbiri samo moških za apostole, stalno postopanje v Cerkvi, ki je v posnemanju Kristusa izbirala samo moške, in njegovo živo učenje, ki je dosledno izključevato ženske iz duhovništva, je v skladu z božjim. načrtom za Cerkev. Papež je v izmenjavi svojih pisem z anglikanskim nadškofom izrazil skrb, da bi uvedba duhovnic v anglikanski cerkvi Ustvarila novo oviro združenju obeh cerkva, gibanju, ki ga je Podpiral bivši vodnik anglikan-ske cerkve nadškof Michael Kamsey. -----o----- Minister za vodo LONDON, Vel. Brit. — Pomanjkanje vode v Angliji in Talesu zaradi dolge suše je tolikšno, da se je vlada z vodno stisko ukvarjala na posebni, iz-rodni seji. Imenovala je enega °d svojih člano^, da se posveti razdeljevanju in rabi preostale v°de tako, da bosta imela indu_ strija in poljedelstvo prednost Pred drugimi potrebami. Poraba vode v gospodinjstvih le skrajno omejena. Zalivanje mrtov, cvetlic in škropljenje trave je prepovedano, prav tako Pranje avtomobilov. “Venite rožce moje!” je postalo vodilo Pradne “vodne politike”. Vremenski prerok Sončno in hladno z naj višjo crnperaturo okoli 68 F {20 C). Novi grobovi Mary Kuhar V 95. letu starosti je pretekli petek popoldne umrla na domu hčerke Mary Kuhar, rojena Kalan, vdova po leta 1926 umrlemu možu Florianu, rojena, v Naklem pri Kranju, od koder je prišla v Ameriko maja 1914. Bila je mati pok. Franka, pok. Mary Fisher, Alice Janc in Vide Hof-fert, 9-krat stara mati in 2-krat prastara mati. Vsi njeni bratje in sestre so umrli pred njo. Bila je članica Oltarnega društva in Marijine legije fare Marije Vne-bovzete, Podružnice št. 10 SŽZ in društva Mir št. 142 SNPJ. Pogreb je danes ob 8.15 iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na Lake Shore s pogrebno mašo v cerkvi Marije Vnebovzete ob 9. uri, nato na pokopališče Kalvarija, Lorain, Ohio. Sophia Gross V 83. letu starosti je umrla v Park Nursing domu Sophia Gross, rojena Olszewski, 17206 Neff Rd., vdova po leta 1946 umrlemu možu Johnu, mati Emilie Borso, stara mati Emilie in Josepha. Pogreb bo jutri ob 10. dopoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore. Obiski danes od 2-4 pop. in od 7-9 zvečer. Harry B. Sweitzer V 75. letu starosti je pretekli petek po hitrem prevozu v Euclid General bolnico umrl Harry B. Sweitzer, živeč v Bratenahl stanovanjskem poslopju, po poklicu prodajalec čevljev, mož Henriette, oče Hazel Henry, 2-krat stari oče. Pogreb bo danes ob enih popoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore na pokopališče Lakeview. Mary Godec V 95. letu starosti je umrla Mary Godec, rojena Zalar, 324 Dalewood Dr., žena pokojnega Josepha, mati Franka, Mary Te-kavec, Mdlly Kozina, Louisa, Angele Ursic, pok. Josepha in pok. Johna, 14-krat stara mati, 10-krat prastara mati, rojena v vasi Sv. Vid pri Cerknici, od koder je prišla v Ameriko pred 75 leti. Bila je članica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, društva Carniola Hive TM. Pogreb bo v sredo ob 9. dopoldne iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Avenue, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. Kropljenje nocoj od 7-9 in jutri od 2-5 pop. ter od 7-9 zvečer. Pridobivanje olja iz oljnega škriija za enkrat odloženo Vladni napor za pridobivanje olja iz oljnega škriljevca, ki ga je v obilju v Coloradu in Utahu, je splahnel. WASHINGTON, D.C. — Ko smo bili jeseni 1973 in spomladi 1974 v “oljni krizi”, je vlada odločno podprla možnost pridobivanja olja iz velikanskih skladov oljnega škriljavca v Koloradu, Utahu in sosedstvu. Po tedanjih računih bi bilo tako pridobivanje rentabilno, če bi se cena olja držala okoli $8 za sod. Četudi je cena zdaj še višja, je napor za pridobivanje tega olja obtičal. Zvezna vlada sama je izgubila za ta načrt nekdanjo vnemo, njen napor za njegovo izvajanje je skoraj čisto splahnel. Tako je notranji tajnik Thomas Kleppe dovolil dvema oljnima družbama, ki sta plačali lepo vsoto za izkoriščanje tega olja, da izvajanje programa odložita za eno leto. Podobno dovoljenje pričakujeta še dve družbi, ki sta kupili pravico izkoriščanja teh skladov od zvezne vlade v državi Utah. Oljne družbe se pritožujejo zaradi neštetih težav in ovir, ki jih morajo premagovati Odložitev izvajanja programa je po izjavi zastopnika Madrid odklonil vrnitev dveh vodilnih komunistov v Španijo MADRID, Šp. — Kljub novi politični sproščenosti in politični amnestiji vlada ni dovolila povratka dveh znanih komunistov, predsednice KP Španije Dolores Ibarruri, znane pod irgenom “La Passionaria”, ki živi v Sovjetski zvezi od konca španske državljanske vojne leta 1939, ter glavnega tajnika KP Španije Santiaga Carrillo, ki se je udeleževal državljanske vojne kot poveljnik mladinskih brigad, pa živi sedaj v Franciji. ----o----- Palestinci v Libanonu izvajajo mobilizacijo FORD PREDLOŽIL 1.5 IILiJONA ZA PARKE Predsednik Gerald K. Ford je včeraj v govoru v Ye? lowstone National Parku predložil 1.5 bilijona dolarjev za razširitev in izpopolnitev narodnih parkov kot “dvestoletno rojstno darilo” bodočim rodovom ZDA. YELLOWSTONE NATIONAL PARK, Wyo. — Včeraj je predsednik ZDA Gerald R. Ford tekom svojega obiska v tem narodnem parku, kjer je pred 40 leti delal kot ranger, predložil razširitev narodnih parkov in njihovo izpopolnitev tekom prihodnjih 10 let kot “dvestoletni rojstni dar” bodočim rodovom. Izvedba celotnega sporeda bi naj stala 1.5 bilijona dolarjev. Predlog bo jutri predložen Kongresu. Bela hiša je označila Fordov obisk v Yellowstone narodnem V prepričanju, da bo vojna dolga, so libanonski Palestinci začeli izvajati Parku za nepolitičen, vendar je mobilizacijo med svoji- bil njeg°v govor v skledu z nje-mi rojaki, da dopolnijo g°vim pretekli teden objavlje-vojne izgube. n im volim programom za dosego “kakovosti življenja”, [;i bi jo BEJRUT, Lib. — Palestinci ;naj dosegli z jamstvom zaposlit- ga pričakovali nekdanji tovariši, s katerimi je delal leta 1936 v tem parku, kot je bil star 23 let. Predsednik Gerald R. Ford se v svojem počitniškem zatočišču Vail v Coloradu pripravlja na uradni začetek volivne kampanje prihodnji ponedeljek dobre volje in poln upanja, da bo njegova volivna kampanja uspešna, ko je zadnje Gallupovo povpraševanje pokazalo, da se je prednost njegove tekmeca J. Carterja zmanjšala na le 10 točk, ko je bila pred enim mesecem 30 točk in je bilo razmerje med njim in Carterjem 1:2. Iz Clevelanda in okolice f tajništva začasna, ne pomeni pa konca tega programa. Za sedaj je precej očitno, da zvezni pro- so v 16 mesecih državljanske vojne v Libanonu, katera se je v glavnem začela zaradi njih, imeli doslej okoli 15,000 mrtvih, nekako' polovico vseh. Ko so očitno stopili na stran libanonskih levičarskih muslimanov, so dejansko prevzeli glavno težo boja. Palestinska osvobodilna or-Notranjega jganizacija, v kateri so povezane Velik primanjkljaj v zunanji trgovini ZDA WASHINGTON, D.C. — V juliju je narastel pri- mesecu vse skupine palestinskih arabskih beguncev, je prepričana, da gre tokrat za njen obstoj ter gram, ki je predvideval, da bo- | da bo ohranila dobili leta 1985 vsaj 100,000 so-j°Porišča v Libanonu, od koder dov olja na dan, tega cilja ne j1*101-6 kolikor toliko svobodno j voditi svoj boj proti Izraelu za i lastno Arabsko palestinsko dr-|žavo. Oboroženi' gverilci so zadnje dni ustavljali mlade moške po MANILA, Filip. ,— Vodnik j cestah islamskega dela mesta, “Nove ljudske armade” maoist j jih pregledovali in jih posijali v Bernabe Buscayno, znan tudi ! središča za vojaško vežibanje, kot “poveljnik Dante” je bil Iv kolikor niso bili v to že vklju- bo dosegel. ------o------ Filipinci ujeli vodnika rdečih gverilcev ve, s primernimi stanovanji, z ;rcianjkljaj v zunanji trgovini zdravstveno oskrbo, nadzorom1 na skupno 872.1 milijo- zločinstva in z izboljšanem sred- ,nov in 3e bil naj večji v zadnjih štev ter priložnosti za razvedrilo. 23 mesecih. Predsednik Gerald R. Ford je i Glavni vzrok tolikšnemu pripre tekli četrtek označil to za cilj manjkljaju je bil povečan uvoz olja. Izvoz je v stel za 3.1 C bilijonov, juliju' letos p orana skupno 10.02 uvoz pa za 73% na skupno 10.85 bilijonov. naporov, če bosta on in sen. R. J. Dole 2. novembra izvoljena za predsednika in podpredsednika ZDA. Od celotne vsote bi naj šlo v smislu predloga, ki ga bo predsednik poslal jutri Kongresu, 141 milijonov za pospešen j e nakupa „ , ... novih področij za narodne parke Dolgi stiaj v v industriji gume je končan, delavstvo Firestone Tire & Zadnje vesti in za zatočišča za divjad, 700 milijonov za razvoj novih in \ sedanjih narodnih parkov, 459' milijonov za plače sedanjega in i 1,500 novega osobja v teh parkih j in 200 milijonov za pospešen; razvoj parkov na področjih velikih mest. Rubber Co. se je danes začelo vračati na delo in sledili mu bodo skoraj tudi drugi. Štrajk je trajal 131 dni in je povzročil težke milijone dolarjev škode narodnemu gospodar- NathanielReed, pomočnik no-j w^INGTON) DC _ obve. Šola se bo začela— Na farni šole Marije Vnebovzete. se bo pričel pouk za vse učence v sredo, 1. septembra ob pol devetih dopoldne. Na farni šoli Sv. Vida pa se bo zopet začela šola za vse učence, razen za otroški vrtec, v petek 3. septembra. V otroškem vrtcu se bo pričel pouk v torek, 7. septembra. Zadušnica za generala Rupnika— Društvo SPB Tabor sporoča, da bo v petek, 3. septembra ob 7.45 zjutraj v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnega generala Leona Rupnika ob 30-letnici njegove smrti. Tabor vabi k udeležbi vse člane in vse prijatelje društva. Štrajk končan— Teamsters Local 449 je včeraj končal štrajk po- sprejemu nove triletne delovne pogodbe z Northern Ohio Food Terminal na 3800 Orange Avenue, s čimer bo obnovljena redna oskrba z zelenjavo in sočivjem Velikega Clevelanda in njegove okolice. Pozdravi— S Havajev pošilja pozdrave svojim prijateljem in znancem Bogomil Vesel. Važna seja— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima v sredo popoldne ob 1.30 važno sejo v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Po seji bo zabava in prigrizek. Rojstni dan— Gospa Roza Zanoškar, 1161 E. 60 St., rodom iz Zagorja ob Savi, praznuje danes 91-letnico rojstva. Sosedje in prijatelji ji iskreno čestitajo in ji želijo vse najboljše v bodoče, predvsem ljubega zdravja, čestitkam se pridružuje Ameriška Domovina, katere zvesta naročnica je gospa Zanoškar. tranjega tajnika, je dejal, da bo 1.5 bilijona dolarjev za narodne j parke porabljenih tekom prihod- ujet in predsednik republike ,ceni. Nalog za mobilizacijo je injih 10 let. Predsednik Ford je Marcos sodi, da pomeni to ko- (izdal Yasir Arafat po padcu pa- .trdil, da bo njegov predlog pod-nec “Nove ljudske armade” in lestinskega begunskega opori- vojil sedanjo površino narodnih njenega boja. jšča Tal Zaatar. Na enak način parkov in zatočišč za divjad. Edini pomebnejši vodnik na 'so izvajali mebilizacijo tudi v | Po svojem govoru pri “Starem svobodi je le še Jose Maria Si- ,drugih naseljih, ki so pod ob- zvestem” gejziru je predsednik son, načelnik Komunistične par- lastjo Palestincev in njihovih Ford odletel v drugi del Yellow- tije Filipinov. libanonskih zaveznikov. ston narodnega parka, kjer so DEMOKRATSKI PREDSEDNIŠKI KANDIDAT JIMMY CARTER IN KATOLEČANI Demokratski predsedniški kandidat Jimmy Carter je južni baptist, ki rad poudarja svojo vernost in predanost svoji veri, v kateri ima polo-, žaj diakona in pridigarja. V naši deželi sta cerkev in država po ustavi strogo ločeni, toda očitno je, da ima vera vsakega glavnega javnega vodnika na njegovo delo določen vpliv, zlasti še pri takem, ki svojo versko pripadnost poudarja in navaja svojo “preroditev” v njej. Južni baptisti so znani po svoji odločnosti in vnemi za svojo vero, pa manj po svoji strpnosti do vernih drugih krščanskih veroizpovedi. Vse to je zbudilo pri katoličanih nemir in celo zaskrbljenost, ko je bil Jimmy Carter, dotlej komaj kaj znani bivši guverner države Georgia, izbran za demokratskega predsedniškega kandidata. Nekateri so pričakovali, da bo skušal pomiriti katoličane s tem, da bo izbral za podpredsedniškega k' a n d i d ata kakega katoliškega demokratskega politika. V tej zvezi so zlasti navajali sen. E. Muskia, toda Jimmy Carter se je odločil za sen. W. F. Mondaleja, prezbiterij anca iz Minnesote. Nejevoljo katoličanov si je Carter nakopal, ko je pristal na vkjučitev izjave, da je demokratska stranka proti u-stavnemu dopolnilu, ki bi naj prepodalo prekinitev nosečnosti na zahtevo, v demokratski volivni program. Dober del katoličanov podpira napor za tako dopolnilo k zvezni ustavi, zanj se je že pred demokratsko narodno konvencijo izjavilo tudi vodstvo Katoliške cerkve v naši deželi. Čemu torej vključitev take izjave v volivni program? Nekateri katoličani smatrajo 1 to naravnost za izzivanje! Jimmy Carter je izjavil, da sečnosti na zahtevo, da pa sprejema odločitev Vrhovnega sodišča ZDA v tem vprašanju kot veljaven zakon. Dodal je tudi. da je osebno proti vključitvi izjave o nasprotovanju ustavnemu dopolnilu. na kar so pristal; njegovi zastopniki tekom razpravljanja o volivnem programu. Ko so se množili glasovi proti stališču o prekinitvi nosečnosti v volivnem programu demokratske stranke in je republikanska stranka v svojem zavzela prav nasprotno stališče, so v demokratskem taboru spoznali, da so verjetno napravili napako in začeli premišljati, kako bi jo popravili. Sprejeli so v vodstvo volivne kampanje nekaj znanih katoličanov in to razglasili javnosti kot znamenje dobre volje do katoliških volivcev, ki od pokojnega predsednika F. D. R o o s e v e Ita predstavljajo glavno podpo- v je sam proti prekinitvi no- ro demokratske stranke. Liberalni krogi v demokratski stranki, ki imajo komaj kaj odveč za katoličane in pripadnike narodnostnih skupin, pa obilo razumevanja za črno, skušajo ustvarjati v javnosti vtis, da se katoliški volivci za Carterjevo vero in demokratsko stališče volivnem programu o prekinitvi nosečnosti ne menijo dosti, ker da se v tem pogledu njihovo stališče ne loči bistveno od stališč ostalega prebivalstva ZDA. Z drugimi besedami se to pravi, da se katoličani malo menijo za nauk svoje Cerkve, da ne u-poštevajo stališč njenega vodstva ... Verni, dejavni katoličani do takega stališča ne morejo ostati, brezbrižni. Če Jimmy Carter in drugi demokratski 'vodniki ne bodo uspeli to zaskrbljenost in nejevoljo pri katoliških volivcih do 2. novembra odstraniti, utegnejo biti naslednji dan razočarani. CARTER SAMO ŠE 10 TOČK PRED FORDOM! PRINCETON, N.J. - Predsednik Gerald R. Ford je bil za demokratskim pred sedniškim kandidatom pred enim mesecem za 33 točk, pred 14 dnevi še za 23 (56:33), pri zadnjem povpraševanju. po republikanski konvenciji pa le še 10 točk (49:39). ščevalni krogi ZDA poročajo, da Tajvan na skrivnem predeluje rabljeno gorivo jedrskih elektrarn v obliki, ki omogoča izdelovanje jedrskega streliva. Vlada v Tajpeju je izjavila, da navedeno poročilo ne odgovarja dejstvu, ker da se na Tajvanu niso lotili nobene tajne predelave rabljenega goriva jedrskih elektrarn. KAIRO, Egipt. — Egipt je poslal na mejo Libije novo vojaštvo, dopolnilo k tistemu, ki je bilo odrejeno na libijsko mejo pred dvemi tedni. Kljub pošiljatvi močnejših vojaških enot na zahodno mejo Egipta ne pričakujejo, da bi Egipt nastopil z oboroženo silo proti Libiji,jFr-°metni tajnik W. J. Coleman s katero je v ostrerti sporu za-|Jr- Je dejal v Parizu, da priča-radi njenega predsednika Ka-ibu!e’ da bo letalo Concorde do-dafija, ki pošilja v Egipt za-'bbo pravico pristajanja na let;.-rotnike in teroriste. |bšču Kennedy pri New Yorku. TEHERAN, Iran. — Policija i Trdil je. da so se doslej njego-stika za šestimi gverilci, ki sojva pričakovanja v zvezi z nad-v soboto umorili tri Ameri-! zvočnim potniškim jet letalom kance, zaposlene pri izvajanju'.Concorde izpolnila in da raču-nekega uradnega programa j na. da se bodo tudi v bodoče. Iranke vlade. Ta je izjavila, da| Ameriški prometni tajnik jo bo storila vse za prijem in nato izjavil, da pričakuje, da bo kaznovanje morilcev. Umor-‘letalo Concorde verjetno prista-jeni so bili višji uposlenci lo v New Yorku, ko bodo v Rockwell International Corp. ZDA mimo letošnje volitve v Ottžiesrde ho debil pravico pristajanja na lafafišen Ycrka NEW YORK, N.Y. — Zvezni WASHINGTON, D.C.— Vodstvo Letalskih sil je objavilo, da ni novembru. Demokratski predsedniški nobenih znakov za sabotažo ■ kandidat Jimmy Carter, ki u-kot vzrok nesreče dveh C141 utegne imeti pri vsej zadevi tu-letal preteklo soboto, pri če- di kako besedo, posebno, če bo mer je bilo 39 oseb mrtvih, izvoljen, je nedavno rekel, da Eno letalo se je ponesrečilo na Grenlandiji, drugo pa v Veliki Britaniji. Obe letali sta bili z istega letalskega oporišča v ZDA. ne vidi, zakaj bi naj ZDA, ki so opustile gradnjo lastnega nadzvočnega letala zaradi čuvanja čistoče okolja, dovolile, da bi to uničevala tuja letala. , _ _ i fimmsm $mwmm 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 ...'T3 National and International Circulation PubUihed daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Manager Editor: Mary Debevec NAROČNINA • Združene države: $23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece • Kanada in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United State« $23.00 per year; $11,50 for 6 months; 7.00 for 3 month« Canada and Foreign Countries: 525.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7,00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 129 Morida, Aug. 30, 1976 Za demokratično alternativo V zadnji številki smo objavili iz brošure “Za demokratično alternativo”, ki je izšla v Londonu, članek Slovenca Franja Sekoiea pod naslovom: “Izgledi za evolucijo”. Danes objavljamo v prevodu iz brošure članek Hrvata Ilije Jukiča, ki ima naslov: Z DELOM V SLOGI IN SKUPNIMI NAPORI BESEDA IZ NARODA Od Ormoža do Čakovca je ce- krog Murske Sobote. Za časa J. Godina: Ogrske ni življenja (Extra Hungarian! non est vita, et si est, non est ita.) Potopis z obiska na Ogrskem. II. “Marof” in prekmurska zgodovina Ta marof nosi košček jugoslo-I tribuna in je očividno zelo užgal poslušalce, mene tudi. Od tam smo drugo jutro odrinili peš, na konjih, na vozovih proti severu čez Sv. Miklavž, Pre.. vanske, slovenske in prekmurske zgodovine iz prvih dni nastanka Jugoslavije. Pripovedoval mi jo je mariborski stolni prošt dr. Josip Meško, ko sva istega leta kot to potovanje na Madžarsko v razgovoru v njegovi škofijski pisarni prišla na j naše izvidnice mariborske dogodke po razsulu'zvedele, da je Avstro-Ogrske (jeseni 1918 in v sledeči zimi). Ko sem opazil, da je bil on v vojaški grupi hrvat-skega kapetana Jurišiča, sem napravil opazko, da sem jaz kot madžarski državljan del te gru- siko do Mure in od tam ob Muri navzdol proti Murskemu Središču. Kolikor se spomnim, so pri Razkrižu onstran Mure 'sta morala biti pred kratkim J asfaltirana in je vožnja po nj ej prijetna. Ustaviti smo se nameravali v Dravskem Središču, to je tudi prva postaja železnice iz Ormoža v Čakovec im dalje v : Budimpešto in v Čakovcu z od-!čepom v Lendavo v spodnjem [Prekmurju. Ustavili smo se v Dravskem Središču. Tu smo oddali pozdrave dr. Jakoba Kolariča, pisca življenjepisa škofa Rožmana, dvema njegovima sorodnicama: usmiljenki s. Večeslavi in nečakinji Anici. Stanujeta v lepo prirejenem delu gospodarskega poslopja tamkajšnjega župnišča. Gotovo sta v veliko pomoč župniku, saj poleg skrbi za cerkev sv. Večeslava obiskuje tudi bolnike v fari in tako nadaljuje svoj redovni poklic družbe sv. Vincencija PaveJ-sfcega. Doraščajoča nečakinja pomaga teti in je tudi. odlična kuharica. Mi smo jima prinesli pri Doljni Bistrici madžarsko vojaštvo. Najbrže je zato Jurišič poslal en oddelek' tja. Kakšen nalog je imel ta oddelek, ne 'pozdrave in |e kakšne male novem. Zdi se mi, da je tudi v vice ° J strica dr. Kolariča, oni Štrig-ovo . poslal manjšo enoto. nas pa pogostili z okusnim pe (24. .dec. 1918) prepeljal med Glavna skupina je'brez boja do- kosilom. Dr. Kolarič je bil ro- Komunistična Jugoslavija se prav tako nahaja v globoki krizi: politični, ekonomski, socialni, moralni in psihološki. Še bolj se zaostruje vse to o zadnjem ča- Dolnjo Bistrico in Razkrižem čez reko Muro, ki je bila meja med Ogrsko in takrat že nasta- spela v Mursko Središče ..jen malo južno od Ljutomera, S tem je prošt dr. Josip Me- družina se je pozneje preselila ško (bratranec pisatelja F, Ks. ,v bližino Središča. jaječo Jugoslav]o in je bil to [Meška) rešil ormoški marof iz Pri izhodu iz župnijskega prvi začetek priklopitve Prek- slovenske “zgodovinske” po- ! dvorišča se nam je nudil prizor, zabijenosti. Franku in Dorothy J da je Frank vzkliknil: “Zakaj sem samo prav kratko omenil nisem imel pripravljenega kito zgodovino. Kakor hitro smo no-aparata, da bi to filmal,” za marofom imeli Ormož (in j Pred vhodom v župnišče je ši- njegov grad na desni) za nami, roko križpotje, zaraslo s travo. murja k Jugoslaviji. G. prošt je pojasnil: ‘Da, to mi je znano, le da “jaz nisem bil v oddelku, ki ste ga su. Vladajoča komunistična partija je globoko razde- prepeljali čez Muro. Ker sem 0- Ijena. Razdirajo jo ideološki prepir, spori in nove ge-(kil nekak Quartiermacher za se nam je odprl prelep ,pogled (Na tem travniku tropa domačih racije, osebne sovražnosti, stari neporavnani računi in )nfše častnike, sem sel z glav- na hrib Hum, zadnja južna rac, več gosi. čez travnik je ma- navzkriž težnje in načrti raznih frakcij v partiji glede jnim oddelkom, ob Muri dalje (vzoočina Slovenskih goric z ti-gos vodila svoj mladi zarod, nasledstva po Titu Glavna delitev v njej gre med re- !do1 lC*° Murskega Središča, kjer jasno vidno cerkvijo sv. Janeza I Vse je prišlo iz vode v jarkih formisti in neo-stalinisti. Spori glede narodnosti in re- smo pv° °ohodu 12 0rmoza Prv-č Krstnika m slovensko solo se iz tam okoli se sončit na travo. — - - - — ■ prenočili.” « | avstrijskih in mojih ormoških Mimo in deloma skozi tropo te publik so v današnji Jugoslaviji zelo živi. To je njeno stara rak-rana. Tito je, po sestanku “vrhuške” svoje stranke v Karadjordjevu v početku decembra 1971 vrgel z oblasti reformistične elemente in postavil na oblast neo-stalinistične. S tem je hotel ustaviti vedno večje poudarjanje nacionalnih vprašanj in teženj po političnih svobodah, kar je stopilo v javnost predvsem to zadnje leto. Toda vzpostavljeni neo-stalinistični re-žjm trde roke na vseh področjih ne more spraviti s dnevnega reda ta pereča vprašanja. To in pa ekonomska kriza delata sedaj Titu in njegovim pomočnikom največji glavobol. Na Jugoslavijo namreč pljuskajo sedaj tudi visoki valovi sovjetske gospodarske krize, in Jugoslavija nima možnosti, da se v borbi proti njim nasloni na kakršenkoli veliki svetovni ekonomski blok ali državo, kajti Tito je ustavil približevanje Zapadnemu svetu, kakor hitro je bil vzpostavljen spet stik med Stalinovimi nasledniki in njim. Jugoslavija je prišla pred kratkim v gospodarsko stiko zaradi nepričakovanega in močnega porasta cen na svetovnih tržiščih: petroleju, življenjskim potrebščinam in surovinam; prihodi deviz cd delavskih zaslužkov iz inozemstva in od turizma, od katerih je prej dobivala mnogo prinosa, sedaj znatno odpadajo. Prejšnja nezaposlenost se sedaj povečava, kajti delavci se vračajo iz svobodnega sveta, kjer izgubljajo zaposlitev. Deficit z inozemstvom je znašal za prvo polletje predprejšnjega leta dve milijardi dolarjev. Da se pokrije, so potrošili vse devizne prihranke prejšnjih let. In s čim bodo pokrili primanjkljaj v drugem polletju in pozneje? Morala vladajočih se podira pred izrednimi težavami, ki jih niso pričakovali. Zlasti se boje nezadovoljstva delavstva, ki raste vidno zadnji čas. Večji del komunistov in ogromni del nekomunistov živi danes pod težkim pritiskom težkoč in tesnobne nesigurnosti svoje usode in usode svoje dežele morda že v najbližji bo-dočosti. Nepovoljni razvoj in alarmantna poročila od vseh strani o še večjih težsavah, ki naj bi prišle, prinašajo velik nemir in razburjenje v njihove duše in" srca, ter še občutljivejše krepe njihove zle slutnje. Oni prav dobro vedo. da so se v njihovi državi nagrmadila in razvila velika nezadovoljstva in celo sovraštva. Zato se zelo boje, da ne bi zaradi tega prišlo tu ali tam, tako ali drugače, do nevarnih izbruhov, ki bi mogli povzročiti kakšno ogromno katastrofo z pepreglednimi posledicami. Slišijo tudi neugodne prognoze o usotli svoje države: da bi v nji lahko prišlo celo do nove notranje vojne; da bi mogla pasti spet pod Rusijo; da bi moglo priti na njenem področju do boja med Zahodom in Vzhodom ter bi zato mogla biti na novo razbita. Vsega tega možnega usodnega razvoja a priori ni mogoče kar tako izključiti. . Toda takoj moramo omeniti, da se v"emu, terau da tudi ogniti, in da vsi naši Hudie doma in v svetu vendarle drže v svoih rokah ključe za izbiro Poti, no kateri. naj naredi Juge slavne gredo v bo! iso ih srecheišo' bodočnost ali pa 'gkatastrofo m orrmsd. Izdajate! ji pričujočo brošure (Že demokratsko alternativo) smatrajo za svojo sveto dolžnost, da v n»ei — no svoji, naj-1 bo?'s? možnosti %žei'"> n* vse te nevarnosti, ki danes prete narodom Jugoslavije, ter opozarjalo njene sinove ih hčere, kako bi se mogli teh nevarnosti najuspešneje in haisigurneje ubraniti. (Konec jutri) “Po ponesrečeni Jurišičev! za- j časov (1910). Tipična slovenska vodne perjadi prav počasi prisedli Murske Sobote in Lenda-; idila, kakor si jo je škof Slom- vozi na kolesu mlada deklica, ve dobrih deset dni potem, ko šek zamislil in ustvaril: cerkev Oče gosak je postal pozoren, sem jaz pripeljal prvi oddelek in šola. Frank je napravil opaž- grozeče stegnil vrat proti dekli-čez Muro (24. dec. 1918) smo j ko: Iz grozdja na tem senčnem ci in se ji začel bližati. Dekli-bili v Murski Soboti ujeti in hribu mora rasti dobro vino. ca je očividno1 poznala nevar-prepeljani v Szombathelv ,“Kaj ne bo, saj je le malo da- nosi ki ji je pretila. Z nogo. (Steinamanger) v ujetništvo. Ije vinski hrib “Jeruzalem”, .kateri se je sikajoči gosak bli-Tam sem slišal, pripovedoval je .“Jeruzalemčana” pozna in slavi .žal, je nehala gnati kolo (da go-kapetan Metod Rakuša, da je [menda cela Srednja Evropa.” isaka ne bi še bolj razdražila) Juriišičeva grupa bila sestavile- [sem hotel pritrditi Franku. :in potiskala pedal samo z drugo na v Ormožu in cd tam začela j Nekaj sto metrov za “maro- jnogo, prav počasi.. . Deklica je pohod na Madžarsko dne 24. .fom” se lepo asfaltirana cesta [nepremično zrla v nevarnega decembra. Do takrat je bilo razcepi: proti severu pelje ob .gosaka, — ko se je naenkrat ta Medžimurje in Prekmurje še , železniški progi v Ljutomer (z; ustavil in spet skrčil stegnjeni madžarsko. Kapetan Rakuša je'odcepom k Sv. Miklavžu in v vrat. Deklica si je oddahnila domačin z Huma pri Ormožu in Presiko), — na vzhod pa v na- j in ena stegnila glavo proti goje bil komandant zasedene Len- šo smer proti Čakovcu in na ;saku in mu pokazala, kot je mo-dave ... Toda kako je prišel ,Ogrsko. Kmalu prečkamo želez-Igla, dolg jezik ter z obema no-Ormož do tega. da se je tam niško progo v Ljutomer. Ta [gama pritisnila na pedale ter formirala Jurišičeva “vojska” proga je bila zgrajena prav:srečno odbrzela. Spomnil sem za zasedbo?” In kako ste Slo- kmalu po konsolidiranju Jugo-:se, da sd nas otroke matere sva-venci kot npr. kapetan Rakuša slavij e po prvi svetovni vojski. , rile pred takimi gosaki. Tako in v ujetištvu sta bila še zasta- .Bila je potrebna, ker sta Ljuto- močno s kljunom stisnejo kožo vonoša Perpar (menda Ljub.jmer in Gornja Radgona zgubi- in meso ter vlečejo, da včasih Ijančan) in častniški namestnik da železniško zvezo s štajersko [odtrgajo kos bedra. bana dr. Natlačena (v prejšnji Jugoslaviji) je oblast zgradila zanje hiše z vrtički in malo zemlje, da bi jih navadili preživljati se z delom in stalnimi bivališči. Pa ni bilo veliko u-speha. (Dalje) Ilrwafl na meinarodnem e^aristlšnefu ksugresu ¥ Philadelphia CLEVELAND, O. — Po poročilu hrvatskega frančiškana o. Dominika čoriča v čikaškem hrvatskem tedniku “Danica” od 18. t. m. se j e udeležilo 41. mednarodnega evharističnega kongresa, ki je bil v rojstnem mestu ZDA od 1. do 8, t. m., nad 2000 Hrvatov iz Hrvatske, ZDA, Kanade in iz drugih delov sveta. Med-njimi sta bila tudi dva nadškofa in en nadškof iz domovine. V petek, 6. avg., popoldne so imeli hrvaški udeleženci v Civic centru “Hrvatski vjerski seminar”, katerega sta se udeležila, oba nadškofa (Kuharic in Pavlišič) poleg dvajsetorice duhovnikov in lajikov. Preden se je seminar začel, se‘je na njem pojavila m. Terezija, “živa svetnica”, ki so jo navzoči toplo pozdravili s ploskanjem in vzklikanjem. Nakar je imela kratek govor, v katerem je podala svojo življenjsko zgodbo, govorila o svojem poklicu in o žrtvah/za reveže v Indiji. Povedala je, da jo je tja spravil takratni indijski misijonar Hrvat jezuit o. Vizjak. Tam se je bila seznanila tudi z drugim znanim indijskim misijonarjem jezuitom o. Ante Gabričem. Največ pa je seveda govorila o ljubezni do revežev. Konec govora je povedala, da je bila rojena v Skopju, v Ma-cedoniji, in da je edini jezik, katerega dobro zna, hrvatski. Po govoru so jo vsi navzoči viharno pozdravljali s ploskanjem, čestitanjem in s seganjem v roko. Nato se je začel seminar, na katerem.so govorili: prof. Ete-rovič, Hraščanec, dr. Nick Grego in Melkior Mašina. Predmet, o katerem so govorili, je bil “Hrvatska e t n i čka osebnost” (Identiteta). V soboto ob enih popoldne so pripravili na J. Kennedy Plazi poseben spored hrvaških pesmi, glasbe in hrvaških narodnih kol in plesov. Tukaj se je zbralo nad 2500 publike, največ hrvatske. Po programu pa so se Hrvati razvrstili v mogočno procesijo k hrvatski sv. maši v katedrali sv. Petra im Pavla. Procesija je bila nad miljo dolga. V njej so plapolale ameriške in hrvaške zastave. Glavni celebrant pri hrvaški maši v katedrali je bil hrvatski metropolit zagrebški nadškof dr. Franjo Kuharič in z njim raški nadškof dr. Jožo Pavlišič in nad 30 drugih hrvaških duhovnikov iz Hrvatske, ZDA in Kanade. Katedrala je bila polna. Napolnilo jo je nad 2000 romarjev hrvaškega pokolenja. Maša se je začela eb pol 4. pop. Katedrala je odmevala od hrv. pesmi, spremljanih po orglah in po tamburaškem zboru iz Steel-tona. Med pridigo zagrebškega nadškofa se je marsikatero oko orosilo. 'Govoril je o hrvatski veri v Jezusa in sv. Evharistijo jv času preteklih stoletij. Vrhunec Evharističnega kongresa pa je bila seveda slovesna sv. maša v Kennedy Stadionu, katere se je udeležilo nad 100,000 oseb, nad 40 kardinalov, 300 škofov in 2000 duhovnikov. Udeležil se je je tudi predsednik ZDA Gerald Ford, ki je imel tudi lep govor duhovne vsebine in ki je obenem tudi čestital katoliški Cerkvi v Ameriki. V času kongresa so Hrvatje v Philadelphiji organizirali posebno hrvatsko razstavo, katera je vzbudila veliko pozornost. Na njej je bil med drugim tudi doprsni kip kardinala dr. Stepin-ca, delo velikega hrvatskega o-metnika Ivana Meštroviča. Raž-stavo je pripravil dr. Nick Grego, medtem ko je bil predsednik odbora, ki je pripravil hrvatski del philadephij skega evharističnega kongresa o. Anton Spicijarič, ki se mu., je nadškof Kuharič v svojem govoru v katedrali posebej za to zahvalil. J. S. Toplak, kako ste vi prišli v Ju rišičevo vojsko?” “Zgodovinsko točno ne bi mogel pojasniti. Za zasedbo Med-žimurja je prekoračila ogrsko mejo (Dravo) hrvatska vojska, ki se je formirala v Varaždinu. Jurišič ni mogel priti kot del te vojske v Ormož po mostu čez Dravo v Ormožu. Morala je biti neka zveza z generalom Maistrom v Mariboru, ki je bil komandant slovenske vojske na severni meji. Jaz in drugi slovenski vojaki .smo bili Maistrovi in nas je on poslal v Ormož. V Mariboru smo brali letake, vabila z navdušenim tekstom za to veliko narodno zborovanje- v Ormožu. Spomnim se, da je bilo veliko navdušenje za.to tudi v Mariboru. Zborovanje je bilo na dvorišču v tistem velikem ma-rofu zunaj Ormoža. Na zborovanju je govoril kapetan Jurišič. Bil je to ognjevit‘govor kakor kakega velikega’ ljudskega metropolo Mariborom potem, j ko je mirovna konferenca v ! Parizu določila, da je meja med j Jugoslavijo in Avstrijo od Spi- j Ija do ogrske meje reka Mura. Naše ciganske in cerkvene težave. Na Ogrskem! Za vasjo smo prekoračili me- VE ST! »pr mj O Prejšnja železniška zveza Mari-,jo med Slovenijo, in Hrvatsko. bor-Ljutcmer je pa tekla od Špilja do Radgone po severnem bregu reke, torej po sedanji avstrijski strani. Ko so jugoslovanske čete dne 10. avguasta 1919 zasedle na mirovni konferenci Jugoslaviji priznano Prekmurje, je Murska Sobota tudi obvisela s svojo železniško zveizo z Ogrsko — kakor Ljutomer — v zraku. Tudi tukaj je Jugoslavija iz gospodarskih in vojaških ozirov v najkrajšem času zvezala Ljutomer z Mursko Soboto z železno cesto (preko na novo zgrajenega mostu čez Muro med Veržejem. in Beltinci). — Ko smo prečkali (o progo, sem videl, da je proga skrbno vzdrževana torej jo še uporabljajo. Tako sta naš poučili dve obcestni uradni tabli. Seveda nobene carine ... Že Središče jev glavnem v ravnini. V prvi medjimurski vasi smo takoj dohiteli dve ciganki. Ena je nosila na hrbtu otroka — najmanj eno leto je moral biti star, — saj je živo obračal črnolaso glavico, da bi ja videl vse. kar se dogaja okrog njega. Sedel je kakor v podolgovatem gnezdu v debeli rjuhi, obešeni poševno čez hrbet na desni ra. mi. Tudi v Prekmurju so [bili. pred vojsko udomačeni; 'cigani iste vrste. V kratkotrajni zased.... bi so jih Nemiri streljali dobesedno kot zajce, da jih iztrebijo z obličja,_ zemlje. Pa jih tudi tam spet srečaš, če sc- voziš o- Kmalu prvi traktorji iz štor Nova tovarna traktorjev, ki! jo gradijo v Štorah pri Celju po dogovoru o dolgoročnem sodelovanju in skupnih vlaganjih med štorsko železarno, ljubljansko “Agrotehniko” in italijanskim. “Fiatom”, bo začela s proizvodnjo že v začetku pri-hohnjega leta. Predvidevajo, da bodo v prvem letu. proizvedli 4,000 traktorjev tipa “402” in “404” s 142 konjskimi silami. V prihodnjih štirih letih bo letna proizvodnja dosegla 10,000 traktorjev. Gradbena dela v proizvodnji in montažnih dvoranah, ki imajo 12,300 kv. metrov, so skoraj končana. Marof pri Ormožu V Sloveniji so umrli: 13. avgusta V Ljubljani: Karol Pelcar, Rudolf Gluhdk, Romanca Poje; v Vrhpolju: Anica Hočevar; v •Žirovnici: Marija'Enoh, roj. Prašnikar; v Brestanici: Karl Habinc; v Polju: Marija Rojšek; v Piranu: Karlo Širok; v Boh. Bistrici: Ela Oblak, roj. Wresou-nig; v Po-drojah (pri Litiji): Franc Frelih. 14. avgusta V Ljubljani: Gemma Koman, Mara Kamnikar, Jože Jamnik, Gorazd Možina; v Postojni: Apolonija Bole; v Koritnem: Jožefa Hajnrihar, roj. Zupan; v Zg. Dobravi: Vinko Berton- celj; v Novi vasi pri Radovljici: Jože Debeljak; v Ravneh pri Krškem: Alojzij Pirc; v Podgori nad Škofjo Loko: Anten Kavčič. 16. avgusta V Ljubljani: Milan Justin, Martina Pezdirc, roj Starc, Frančiška Brgles, roj. Martinjak, Bogo Ferfila; v Trebnjem: Janez Lazar; v Logatcu: Marjan Lipovec; v Dravljah: Bojan Jerše; v Tržiču: Marija Pavlin, roj, Meglič; v Duplici pri Kamniku: Neža Kramar; v Postojni: Jožica Kobal. 17. avgusta V Domžalah: Vojka Slapar; v Kranju: Ema Kolar, roj. Ki1' ratko, Rafael Zorn; v Ljubljani: Alfred Žehej, Mol' hior Rismal, Bojan Frece, Bojan Jerše, Angela Dornik-roj. Perne (s Črnuč), Lena Stresen, roj. Vuletin, Slav'3 Lah, roj. Kvendrc; v Zagorju ob Savi: Marija Zupanc, roj. Liska; v Zg. Laknici: Jože Borštnar; v Litiji: Ernest Kres; v Kamniku: Milka Kemperle! v Stari Gorici: uršulinka Mari' ja Ahčin-Maristella; v Stepanji vasi: p. dr. VigJ^ Alt (kapucin, bivši profesor na Teološki fakulteti); v Stranjah: Rudi Brozovih., T. R.: 0 državi la prava Slovencev L ‘ Capetaneus Sclavorum’’ Slovenci so poselili Istro v 6. rnu satutu Koprskemu je dodan stoletju, tako poročajo vatikan-'agrarni zakon, ki se je nanašal ski in ravenski viri. O naselje- izključno na Slovence, saj so bili vanju Slovencev v Istro nam ti v Koprščini takrat edini kme-Priča tudi “Historia Langobar- tje. Zato jih zakon tudi enači dorum” langobardskega zgodovi- (Sclavus aut rusticus), t.j. Slokarja Pavla Diakona. j venci ali kmetje. Ta zakon je Rimljanov v Istri v tem času določal dolžnosti in pravice kmetov. Varovanje vseh teh določil je pripadalo “slovenskemu kapi- skoraj ni bilo več. Istra je spadala pod Bizantince, ki pa jih tudi ne moremo šteti za “Istra- pa je najpomembnejše delo “Corografia ecclesiastica o sia Discrittione della citta e della diocesi di Giustinopoli detto vol-garmente Capo dTstria” (Benetke 1700), ki ga je napisal koprski škof Pavel Naldini (1686; -1713), v katerem natančno popisuje svojo koprsko škofijo (slovensko Istro), tako da ima delo značaj nekakšne “Slave vojvodine Istrske, ako jo primerjamo Valvasorju. V tem delu škof natančno spregovori tudi o Slovencih. Škof Naldini je odločno podpiral glagolsko bogoslužje in ustanovil leta 1710 v ta namen Ue”. V Istro priseljeni Slovenci j tanu” (Capitaneus Sclavorum). celo posebno semenišče v Kopru so torej zasedli deželo nikogar, j To nalogo je opravljal vedno Ostanki romaniziranih Histrov 'eden od koprskih veljakov, poz-fc rimskih kolonistov so se želeje so ga imenovale in potrje-l-Ued naselitvijo Slovencev v te!vale Benetke. Šele v novi dobi kraje zatekli v utrjena obalna j ga je volil koprski mestni senat. ^esta Koper, Izola, Piran, Pulj, Omag, Rovinj, Poreč in še Trst, je pravtako spadal k Istri. Vi-ri poročajo nadalje, da so leta 599 in '600 Slovenci bojevali v Wi več bojev proti Bizantin-Cem skupaj z Langobrdi. Slednji s° leta 603 sklenili mir z Bizancem, niso ga pa Slovenci, ker so 5iii leta 611 zopet v bojih z njim. domneva se, da so tudi Slovenci Izraz “capitaneus” se v zgodovini italijanskih mest uporablja v pomenu “zastopnik ljudstva” oziroma “ljudski poglavar”. Zakoni so tedaj velevali, da je treba posebej razlikovati dve narodnosti in ščititi vsako posebej. Poleg slovenskega kapitana je obstajal še kapitanov uradnik ali mogoče namestnik “konestabul” in seveda krajevni župani (zup- ^ Istri v 7. stoletju spadali podjpani ali gastaldi). Slednji so o-Karantanijo, ker so v drugi po- 'pravi j ali nižje sodne posle, med-kriici 8. stoletja tudi oni že pod | tem ko je bil slovenski kapitan franki. V imenu Frankov je v (Višji sodnik in razsojevalec. Istri vladal tedaj vojvoda Ivan. jUradni jezik v mestu je bila la-•^omneva se, da je bil ta vojvo-|tinščina, višji sloj je govoril slovenskega rodu, ker so ta- doenečansko (italijansko), nižji ,rat Franki v vsej Karantaniji sloj pa slovensko, ia njenih deželah, torej lahko | V Kopru so bili tudi mnogi tudi v Istri, pustili domače via- premožni slovenski meščani: ^arje. Vojvoda Ivan je imel Kocjančič, Žerjal, Pegan, Mari-st°vensko vojsko, kateri so istr- nac; med zemljiškimi gospodi ska mesta morala izročati dajat- najdemo tudi imena Stojan, Ve v denarju in blagu. Iz takrat- Stanoša, Černja, Kuzma, Petri-lega časa je iz zgodovine poz- nja, Jerebica, itd. Zelo vplivna llah Placitum di Risano (804), to ja bila rodbina Gojna. Srednje-^ “Rižanski dogovor: na polju veška družba ni poznala narod-°k Rižani (blizu Kopra) so se nostne nestrpnosti, v kolikor je fkrali zastopniki oglejskega pa- veljalo različno pravo za posa-tiarha Fortunata (Istra je cerk-’mezne narodnosti, je bila nje-yeUo spadala pod Oglej), pet ško-jgova vsebina socialna ali zgodo-v> zastopniki vojvoda Ivana' Vinska, ne jezikovna. Zato tudi slovenska imena med meščani istrskih mest. ' Slovenski župani iz koprske okolice niso znali italijanskega jezika, zato je koprski župan (podestat) govoril z njimi po tolmaču (primer župana Goja iz Krkavč v 16. stoletju). Toda znan je tudi primer kmeta iz Kort nad Izolo, ki je okoli leta 1590 terjal, da mu izolski notar sestavi testament v slovenskem jeziku, kar je notar tudi napravil. Torej je jezik poznal. Bili pa so med notarji tudi Slovenci. Slovenski testament iz Kort se žal ni ohranil, pač pa se je njegov italijanski prevod. Zgodilo se je leta 1450, da so slovenski okoliški kmetje izvolili kljub nasprotovanju mestnega sveta, v ta svet kot svojega zastopnika Slovenca Luka Muz-ca iz Rodpeči. Imenoval se je “contestabilis sclavorum”. Beneški dož je izvolitev potrdil. — V Kopru je obstajal tudi samostan slovenskih minoritov pri sv. Gregorju v bližini nekdanje kaznilnice, od leta 1420 do 1806. I Johannes). S tem dogovorom Vojvoda Ivan dovolil, da Slo-venei lahko pasejo po istrski ernIji svoje črede, obdelujejo °Ije in kosijo travnike. Zdi se, ,a So si istrsko zemljo še lastili rski meščani in da so ti spro- 1 spor nasproti Slovencem, ki Da Se cere pravice, Slovenci pa so so že zgodaj poskušali je končal tako, da so ver-diio meščani dobili povrnjene ^kat ostali v Istri. Istro Rojevati Benečani. Koper je n lal končno priznati nadoblast eiietk leta 1145. Bil pa je sa-j °uPravna mestna srenja z ^Iftim statutom od leta 1186; p1 ehak način sta postala to tudi ^ran (1192) in Trst (1216). Po-r1110 tudi druga istrska mesta. ^Narodnostna sestava Istre se ^spremenila po zmagi Turkov A Kosovem polju. Od tedaj so tj, °ki množično prihajali v Is-■1^ V 14. stoletju je epidemija ro. slvolcotno razredčila istr-fv)0 Prebivalstvo, ponekod do 90 ta prostor: se je prise- Stv mnog° hrvaškega prebival- § a- Dotok Hrvatov, deloma Stavbo so podrli po zadnji voj- °v in Aromunov (Čiči) je bil ski šele Jugoslovani. Ta samo- cekou prevladujoč, posebno v (stan je imel bogoslužje v glago- 0tinejših predelih. Na zaho- lici, zato bi moral biti narodni rol strani se je obdržalo močno spomenik. Glagolsko bogoslužje žin ansk° Prebivalstvo, od Pa- je bilo razširjeno tudi po okolici. a do Buzeta mešanica sloven- Še danes so ohranjeni po vaseh Keg, ver0. in hrvaškega, sever in se- zahod pa se je v celoti ob-kot slovenski. tna in nai’odnopoli-p ■ zgodovirta Istre je še vedno hi aanikliivo obdelana. Držav-^Ov glagolski napisi (Puče, Pridvof, Predloka ...). Ohranjen je “Istrski razvod” listina v glagolici, ki določa mejo oglejskega patriarhata in gbriško-istrskega grofa (iz 13. stol.). Iz leta 1463 je oh- (bre- za župnika Matija iz Ku-Beneški;beda (hrani se na Dunaju). Gla- ^žai Vr tičhar0dn0StT ^rhv v Benetkah je glede vi- ranjen glagolski “Saltir” š'0ci l.2 slovenskega pravnega in j vir) položaja ^rabhki ge vedno neraziskan, golski misal za Nuglo pri Kopru iz leta 1368. V župnijah Kr- ^MSaJ°l0Žaia So^t0vinski arhiv mesta Koper je 6 a 1944 odpeljali v Furlanijo kavče in Kostabona so imeli še v Benetke, kjer je v prejšnjem stoletju glagolsko arhj . terpu pa nam razni mašo. Glagolski misal je prvič jwVl odkrivajo številne listine, natisnjen leta 1483 v posebni tis- ivi 1Jr^nernhne tudi za slovensko karni v Benetkah. yV n° in socialno zgodovino. ; Za slovensko kulturno zgodo-hiv 'v0Prskem Kapiteljskem ar- vino je pomemben škof Peter kat6r^e 'listina iz leta I486, v Pavel Vergerij (1498 - 1565), ki > d: Se omenja “marina slou- je odločilno pomagal slovenske- (“Seminarium Italo Sclavum Naldinianum”) za izobrazbo duhovnikov glagoljašev. -Tako je bilo v slovenski Istri, v Koprščini. Razmere v drugih predelih Beneške Istre še niso bile obdelane, a se najbrž tudi iz teh predelov ohranjajo viri, ki pričajo o starodavnem sloven-j skem socialnem pravu. Notranja Istra (Pazinska grofija) je spadala pod Kranjsko. Leta 1797 so avstrijske čete vkorakale v Beneško Istro. Beneško republiko pa je ukinil Napoleon. - Slovenska Istra v Beneški republiki pa nam le ostaja kot zanimiv spomenik slovenskega pravd. Zanimiva je ustavnopravna primerjava s Slovenijo (Notranjo Avstrijo) v Rimskem cesarstvu ter slovensko samoupravo (poleg Istre tudi Slovenska Benečija): v prvem primeru se slovensko državno pravo nadaljuje in deduje na vladarski ravni (Ustoličevanje, Poklanjanje deželnih stanov nadvojvodi-cesarju); medtem ko imajo v Beneški republiki Slovenci svojo samoupravo z župani in vaškimi srenjami (sosed-njamii), torej je pravo tu bolj socialnega kot državnega značaja. Pripomniti je še, da model države enega naroda in jezika velja šele od prejšnjega stoletja dalje in da zato odpadejo vsaka čustvena tolmačenja o ‘“tuji” nadoblasti in podobnem. Gre torej za popolnoma veljavno zgodovinsko in socialno slovensko pravo. IVER Nekoč sta hkrati potrkala na nebeška vrata župnik in šofer avtobusa. Sv. Peter je odprl, pa spustil noter samo šoferja. Župnik se je čutil užaljenega in je glasno protestiral. Sv. Peter mu je mirno pojasnil: “Ko si ti pridigal, so vsi spali, ko je pa šofer vozil ljudi,’ so vsi molili”. KOLEDAR društvenih prireditev 17. — Občni zbor pristave. 17. — Slomškov krožek postreže s kosilom v avditoriju pri Sv. Vidu od 11.30 do dveh popoldne. Slovenske je preveden kak indijanski jezik. Bela hiša je temu dala posebno priznanje. Preveden je tudi Očenaš, Zdrava Marija, Čast bodi ter 23. psalm. Zdrava Marija ni prevedena v bogve 24. — Klub Ljubljana priredi kaj veliko indijanskih jezikov, SEPTEMBER 5. — Društvo S.P.B. Cleveland priredi romanje v Frank, O. 19. — Vinska trgatev na Slov. pristavi — prireja odbor Slov. pristave. 19. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi vsakoletno nedeljsko kosilo v farnem avditoriju. 25. — Plesna skupina Kres priredi svoj plesni nastop v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”, j 25. — Sestanek nekdanjih šolarjev S.L.S. razredov v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. OKTOBER 2. — Pevski zbor Glasbena matica priredi jesenski koncert ob 7. zvečer v Slovenskem narodnem domu na 6409 St. Clair Avenue. 3. — Pevski zbor Korotan praznuje 25-letnico obstoja v Slo- venskem narodnem domu na St. Clairju z banketom in plesom. Igrajo Veseli Slovenci. 3. — SKD Triglav, Milwaukee, Wis. priredi vinsko trgatev v parku. Kosilo, zabava, ples, Ob vsakem vremenu! 9. — Društvo S.P.B. Cleveland priredi družabni večer v avditoriju Sv. Vida. 9. — Slovenski narodni dom, 6409 St. Clair Avenue priredi “Noč v Sloveniji”. 10. — Slavnostni banket ob 70-letnici fare Marije Vnebovzete v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Začetek ob 5. popoldne. 16. — Klub slovenskih upokojencev za nevburško okrožje pripravi večerjo in ples v SND na E. 80 St. 16.—TABOR DSPB priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. DOBRE IN NAGLE INFORMACIJE — Volivci okraja Fulton v Georgiji lahko pokličejo krajevno telefonsko družbo, če ne vedo za svoje volišče, kjer jim v 40 se. kundah odgovorijo z iskano informacijo. Vsaka izmed kock vsebuje imena vseh volivcev določenih volišč. NOVICE- i vsega svete NOVICE- ki lil poirebitjele NOVICE- lih le svete NOVIC,l> popoloema e-eprisi 'anske Vehka e villa canum” (Marina, mu pisatelju protestantu Tru- vas stat iz Dekanov). Dekani barju pri tiskanju prvih sloven- N O VICE- kslter facials orig&s'ss NOVICE- ki se zanimive vam vsak dan prjpaia v lilo Ameriška Domovina. Povejte to soseda, ki šs si ssarefen nanjo PD Kopru. Koprski mest- skih knjig in tudi sam vstopil v V6tl govorijo posebej o Slo- ’protestantizem 1J:1 in o Italijanih. Mestne-S O slovenski prisotnosti v Istri večerjo s plesom v SDD na Recher Avenue. 39. — Slovenski narodni dom na 80. cesti priredi Halloween ples. 30. — Pevski zbor Korotan priredi koncert v dvorani slovenske cerkve v New Toronto, Kanada. Začetek ob osmih zvečer. NOVEMBER 6. — Štajerski klub priredi martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci. 13. — Belokranjski klub priredi Martinovanje v SND na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 21. — Ženski pevski zbor “Dawn” SŽZ priredi vsakoletni koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue v Euclidu. 21. — Fara Marije Vnebovzete, Holmes Avenue, priredi “Zahvalni festival”. 21. — Slovenski narodni dom na 80. cesti priredi Jesenski bazar. 20. — Slovenski narodni dom na 80. cesti priredi ples ob Zahvalnem dnevu. DECEMBER 5. — Pevski zbor “Slovan” priredi koncert ob 40-letnid obstoja zbora v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. 31. — Slovenski narodni dom na 80. cesti priredi Silvestrov večer s plesom. 1977 JANUAR 22. — Upravni odbor Slovenske pristave priredi “Pristavsko noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo TVeseli Slovenci”. FEBRUAR 5. — Štajerski klub priredi predpustno veselico v avditoriju pri Sv. Vidu. Ves dobiček je zopet namenjen bolnim slovenskim rojakom. 11.-13. — Smučarski izlet Slovenskega športnega kluba v Blue Mountain, Ontario. NOVEMBER a. — Štajerski klub priredi Martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci. nmamk Dobi se Jicarilla a p a š k o -angleški slovar z okoli 250 strani slovarja in s kulturnimi noticami ter Mescalero apaško-angleški slovar z okoli 120 strani. Prvi stane $13, drugi pa $5. To sta slovarja o apaških indijanskih jezikih na jugozapadu ZDA in jih takih doslej’ še ni. Pripravil ju je s pomočjo Apa-čev samih inž. Stanko Meršol, ki med njimi deluje že od leta 1969. Naročijo se preko inž. Stanka Meršola (P.O. Box 4116, Irvine, Calif. 92716), ali pa via The Jicarila Chieftain. Jicarilla Apache Culture Center, Dulce. N.M., ter Mescalero Apache Culture Center, Mescalero, N. M. 88340. Predvidevani so tudi angle-ško-jicarilla ter anglesko-mes-calerc slovarji. Kaj lahko bi se jih napravilo tudi v slovenščini, če bi bilo zanimanje za to. Takih slovarjev doslej ni 'za večino ameriških indijanskih jezikov. Jicarilla slovar vsebuje precej o fonologiji apaških jezikov ter ortografijo, ki bi veljala za vse atabaskanske jezike. To je grupa, v katero spadajo apa-ški ter navajo jeziki. Predvideva se. da bo kmalu izšla tudi praktična gramatika, pozneje .pa bolj scholasticna. Pri vsem delu so pomagali finančno in' | drugače University of Califor-|nia, ki ima namen slovarje publicirati kot UCPL, kar bo znižalo ceno, USAF in BIA, ter seveda oba plemena sama. Za 200-Ietnico, obstoja neodvisne ZDA je preveden v jica-rijščino Lincolnov gettysburški nagovor. To je menda prvič, da ker so prevajalci večinoma protestantje. Ti prevodi se dobijo posebej za malo ceno; kdor kupi slovar, jih dobi zastonj, če jih želi imeti. S. M. ZA SMEH _ “Že dvajset let se nisva videli, Majda!” “Po čem si me pa spoznala, Tinea?” “Po plašču, Majda, po plašču.” PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE PrijafsPs Pharmacy St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS ZA OSTARELE MALI OGLASI SOBE ODDAJO Štiri sobe oddajo na 15634 Holmes Ave. zgoraj. Nič otrok. Kličite 681-6944 -(130) V NAJEM ODDAJO Pet lepih, čistih sob oddajo zgoraj, brez živali. Kličite 481-2380! (131) WANTED to rent 2 or 3 rooms down in the St. Vitus neighborhood for elderly lady. Call 251-2949. (130) In Euclid Large Single or can be used for 2 family. Large 2 car garage. Immediate occupancy. Low 30’s. C-P-M REALTY, INC. 944-3232 (x-aug.) ODDAJO Štiri sobe oddajo zgoraj na 1010 E. 63 St. Kličite 946-6955! -(129) FOR RENT 6 rooms, adults only, newly decorated, separate basement, on 1133 E. 71 St. 4 to 5 o’clock only. —(131) Help wanted Male or Female Help Wanted SUPERINTENDENT Wonderful opportunity for full time working couple. 25 housing unit. Must have knowledge of all around maintenance. Call 831-3177 (131) Help wanted male or female AUTO TRAVEL COUNSELOR General office. AAA Call 579-6091 for interview (132) Help Wanted Male DELO DOBI v avto delavnici. Govorimo slovensko. CITY AUTO FRAME 10721 Broadway 641-4998 (131) Newspaper Pressman Letterpress. Part time, or time. Call Jim at 361-4088. full Help Wanted Female' Reliable Woman Wanted to care for two ladies Saturdays, Sundays 3:30 to 7:30 p.m. Green Rd. between Euclid and Monticello. 486-7559. -(129) ŠIVILJE Vodilni izdelovalec damskih športnih oblačil zaposli takoj vdelovalke zadrg. Izkušene imajo prednost. Stalno delo z dobrimi obrobnimi koristmi. Oglasite se osebno med 8. dop. do 4. pop. DALTON-SOLON 30650 Carter St., Solon, O. ku kolišča in ne v dnu pošev- jno bolj pogosto sekali cvileči' gladkobradci sprevajati raz ko- nine. Vzhodnjaki so spustili raz j vzkliki mladenk. Razžarjalo jih VRH Tretja knjiga ZOREČE PŠENICE s<>qoQosqQQQoooocasaocooo6a>6<30oe»se>cooooDCi9iSoix>ooc:^ M m Počasi, kakor bi grede težko premišljeval, je Ostrorogi Jelen dvignil pest. S pogledom še vedno uprt v Argo, je prav iz dna prs spregovoril: “Brez boja ste prišli, brez boja boste odšli, črnolasci. Ne verjamem pa, da bi mogli pretovoriti vašo Argo čez hribe do morja. Pa naj Medeja tudi to izčara. Nič zato. Naš rod si osvoji novo zemljo, kateri še niso začrtane meje. Ne bo lačen ne mesa, še manj pa kmha. Naš rod!” Jelen je obmolknil in povesil desnico. Bela Ovca je pa prikimala s snežnobelo glavo: “Mogočni gospodar! Govoril si, da naj se videc Mopsos skrije pred tabo. Ti, beli medved!” Bela Ovca in Ostrorogi Jelen sta se bila v Argo tako zavero-vala, da nista videla, kdaj je pristal pod mostiščem Srnjak. Opazila sta Opreznega šele, ko je prinesel po poševnim napet meh vina, ki ga je bil primenjal za jelena. “Dobro,” je pohvalil Ostrorogi prvorojemega sina Zorne Kaline in si velel koj natočiti poln rog opojne pijače. Pokusil je sladko rdečino, ji zadovoljno prikimal, potem pa vprašal: “Si k?ij izoprezoval, Srnjak?” “Sem., Vzhodnjaki se razposajeno veseli odpravljajo na obisk k Turovcem. Pomežikujejo si in se kar oblizujejo. Kaj pa kanijo, ne vem.” “Nici prida.” Ostrorogi je v dušku izpil poln rog vina in odšel v svojo kočo. Pra v takrat se je dopoldansko sonce skrilo za oblake. Preden se je spet pokazalo, je Srnjak že napolnil torbo z živili in odveslal proti Plešivci. Da prehiti vzhodnjake in ne zamudi oprezanja. Mu je kar nekaj reklo, da bo dokaj videl. Skrbno prikrit v leščevju v rebri Plešivce, je Oprezni Srnjak nestrpno čakal, kdaj priplove skozi preliv rned prvima otokoma ladja Argo. Otepal se je uba-dov in gledal podse na kolišče Turovcev. Na mostišču je bilo vse polno ljudi, moških in žensk in vsi so bili svetenje oblečeni. Očividno so pričakovali vzhodnjake. In pa — Spočetka Srnjak ni vedel, ali prav vidi ali ne. Pa se je kmalu preveril, da ga ne vara ostrovidno oko. Bilo je res. Skoraj vsi moški so bili golobradi. Le ta pa oni je še vedno nosil poraščen obraz. Večinoma starci. Fej! Potujčene svinje! Briti so se pričeli. Oprezni je glasno udaril po’ ubadu, ki se mu je zasedal v stegno. “Saj je že vseeno,” je , zamrmral raztogoteno in si obri- i sal krvavo dlan ob mahovito travo. Bolj kakor ubadi je Srnjaka zbadala skrb za Zvesto črno-! glavko. Ni lončarila spodaj pri; studencu pa tudi na mostišču je ^ nikjer ni mogel spaziti. Če se ji le ni kaj pripetilo, ali, ali — Srnjak je slutil, da Zvesti ne-' kaj grozi. Skušal je uganiti kaj, ; pa si je zaman ubijal glavo. Popoldneva je preteklo že več kakor polovico. V jezero so pri-1 čeli priletati ptiči na večerno pašo. Oprezni se je naveličal čakati. Morebiti vzhodnjakov sploh ne bo. Najrajši bi odšel. Pa se je spomnil, kako težko se je semvengrede pritihotapil čez jezero v leščevje na Plešivci. Ne, nič! Mora počakati noči. In tudi Zvesta utegne priti na večer k studencu. Srnjak se je uprl s komolci ob kolena, naslonil glavo v dlani in zamežal: “črnoglavka—” V leščevje na rebri Plešivce sta priplavala pesem in glasovi strun. Oprezni se je zdrznil, naglo dvignil glavo in pogledal navzdol na jezero. Aha! Kakor orjaški labod je skozi preliv med prvima otokoma ponosno plula Argo. Na krnu ladje je sedel Orfeos, brenkal na kitaro,in pel. Srnjak ga je poslušal kakor začaran. Čudno! Kaj vse premore pesem! Turovci so črnolase tujce že zdaleč pozdravljali z glasnimi vzkliki in so bili kakor vsi iz sebe, ko je Argo pristala ob bo- krov na mostišče kratko lestev'je vino, s katerim vzhodnjaki in kaj kmalu so se med bronasto 'niso skoparili. Srnjaka je zaskr-ožganimi hrbti zablesteli šlemi jbela črnoglavka. Nikjer je ni in oklepi obritih bojevnikov. Če | mogel spaziti. Ždel je za gostim je Oprezni prav videl, Jazona in leskovim grmom kakor na trnju. Medeje ni bilo med njimi. In če ‘če bi pa Oprezni vedel, kaj se je prav presodil, se je z Argo j dogaja spodaj na kolišču okrog pripeljalo-komaj polovico vzhod-,Zveste, bi pa laže zdržal na ku-njakov. Po vsem videzu je imel jpu žerjavice, kakor pa v svojem lišče Turovcev na krov svoje največ besede Triander. Opreznemu Srnjaku odslej ni bilo več dolgočasno. Vrvež spodaj na mostišču je bil čedalje živahnejši in trušč čedalje glasnejši. Med pesem in strune so ved- skrivališču. Sonce je zahajalo. Po prislo-' njeni lestvi so pričeli črnolasi ladje naj lepše mladenke. Poleg ograje je Stala stara Košata Jelka, se smejala in prikimavala, da ji je prav. Srnjaka je pogrelo. Nehote je prijel za ročaj bodala. Pa kaj bi sam, proti tolikim! (Dalje prihodnjič) ------o------ Poraba vžigalic Okoli 600,000 vžigalic je porabljenih vsako minuto dneva v ZDA. »fflSBI ■ram« ■ - ■ ..... ..... ' mmmm —I-ama domovina ani SPI imfim bi morala biti vsaki slovenski hiši m fsigss&sgs NEGOSTOLJUBEN KRAJ — Posnetek kaže del površine Marsa, 50 milj južno od ravnika. Napravil ga je Viking I. NOV NAČIN ZABAVE Otroci imajo radi igro, v nji ni le zabava, ampak tudi zbiranje raznih skušenj, preskušanje duševne in telesne zmožnosti in prožnosti. 1 V Sea World of Ohio Aurori ima j o pos e -ben oddelek za zabavo otrok Cap’t Kids World, kjer so bile posnete tele slike. Vesel j a ne manjka nikjer, četudi ni nobenih voženj, ampak le raznovrstne priložnosti za tekanje, drsenje, guganje in drugo. I HH ¥ & L ! Na dan 23. julija 1976. je po hudi bolezni umrla naša žena, mati in stara mati TEREZIJA MII!!1C V ponedeljek, 26. julija smo jo po sv. maši, ki jo je daroval Rev. Jože Simčič, spremili k večnemu počitku na pokopališče Vernih duš. Čutimo dolžnost, da se zahvalimo č. gospodu Simčiču za molitev rožnega venca v pogrebnem zavodu, opravljeno pogrebno sv. mašo in spremstvo na pokopališče. Pravtako se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem, ki so nam bili v veliko pomoč, vsem, ki so darovali cvetje, vsem, ki so darovali za sv. maše in ki so prišli kropit in molit za pokoj njene duše in jo spremili na božjo njivo. Lepa zahvala tudi pogrebnemu zavodu Grdina, ki nam je bil za vse na strani. Priporočamo našo rajno v molitev. Žalujoči: Ivan Martinc, mož Margaret, hčerka John, sin z družino Sorodniki v domovini. Cleveland, Fužine, Studenec, 30. avgusta 1978. Oglašujte v naših malih oglasih ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje, ČE POTREBUJETE delovno moč, ČE IŠČETE zaposlitev, ČE PRODAJATE ali kupujete nepresničiime — dajte mali oglas v AMERIŠKO DOMOVINO! Pokličite LE l-Gf>2S. T O N Y K RIS TA V NIK a. PAINTING AND DKCOR ATING Telephone: 944-8438 Spomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas *» brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! S ani ta s in papiranje Za vtakovrsliia tiskarska dsia se priporoča TISKARNA AMERISIE DOMOVIH *>« 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. ME 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društveno prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil-Spominske podobice in osmrtnice. Najlepia izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežb* NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVIN®