'i f w
'j h W
if v ... .4'	'
*'/»'. f
^ / f /f ’/ 7

-	wrnmBsssm
i	■KMl
“i wr
U'


■»"r/,
m
v- m-, v V
l
•_. ; ?■
- T' v - ".^MO
,» / .- »s|rliv

'7'vf
1 1

Milica Piletič
TOM SAWYER
IN VRAŽJI POSLI
(Tom Sojer i davolja posla) ^
Po motivih knjige Prigode Toma Sawyerja Marka Tvvaina
MW1 MIR
lip Slovensko Ljudsko Gledališče Celje
TOM SAWYER IN VRAŽJI POSLI
/ T	O v I \ fc- I /~t —\ \ / I I —N rs I --n \
(Tom Sojer i davolja posla) w
Po motivih knjige Prigode Toma Sawyerja Marka Tvvaina
'<•
sp
lili IfS
|op
--l^g i-i o
im ir
2&2. g po 5 g o 3 3 c - <' c b< ^
g-f“5
lil I!
fl.|E II
|”-Sm l|
S s sr
n
« | ^ ^ 2-=> o Si-OJ ° 00 rt
i lllll8
$	<o^S°
i I5žs? f fžsSI e s g si
< ? s1 3^
3 I o rt g_ a
g- ^3 r- B -g7
0	“ o Si, n> tu “
5^ S S S? g- i
3 M £ S M< £> 5'
Nj 'S r-’- i /-y H) ( 1 OJ
1	urili
Irt
o, ro
5
? 51
g-S
°
e n. S.
P fB NJ ^6 3
Sg§^
o >_cr oj 3
__ <"D Qj CO (/)<
KJ O JQ 00 <T>
Iftss.
?<IšI
O	5 2-
■a -*■ n n< -< o. ro oj
&»«.£?■
JUS Žili IHfil Ifil rž!t Ulili’
ISli Pš| lvžsl»
|Sit	3’|3-^
§ S <	^ 9-
1° I l°si

■




-S' o
O C/)<
(/)< rt-r*f D
w 5'
CU
o -o
-* sr
o o<
Milica Piletič
Predstava za osnovnošolce Prva slovenska uprizoritev
Prevajalka Tatjana Doma
Prevajalec in avtor songov Branko Završan
Režiserka Ivana Djilas
Dramaturginja Tatjana Doma
Scenograf Branko Hojnik
Kostumografka Jelena Prokovič
Avtor glasbe Boštjan Gombač
Oblikovalec giba in asistent režiserke Branko Završan
Korepetitor Boštjan Korošec
Lektorica Metka Damjan
IGRALCI
Tom Sawyer Andrej Murene Teta Polly Patchvvork Lučka Počkaj Huckleberry Finn Aljoša Koltak Ben Harper Damjan M. Trbovc Emy McBlaber Harper Suzana Grau Becky Thatcher Ana Ruter Sodnik Thatcher Renato Jenček Šerif Brian 0'Brian Zvone Agrež Guy Clever Mario Šelih Indijanec Joe Igor Sancin Muff Potter Igor Žužek Bob Taner Tarek Rashid Kate Anyway Nada Božič k. g.
Bloody Mary Jagoda Novinar David Čeh

I
Vodja predstave Anže Čater • Šepetalka Simona Krošl • Lučni mojster Dušan Žnidar • Tonski mojster Uroš Zimšek • Dežurni tehnike Marko Poček • Rekviziter Anton Cvahte • Šivilje Dragica Gorišek, Marija Žibert, Ivica Vodovnik • Frizerki Maja Zavec, Marjana Sumrak • Garderoberke Melita Trojar, Mojca Panič, Zdenka Anderlič • Odrski mojster Gregor Prah • Tehnični vodja Miran Pilko • Upravnica mag. Tina Kosi
Premiera 2. oktobra 2009
Novi člani SLG Celje
Andrej Murene
Študij dramske igre in umetniške besede je zaključil na AGRFT, v letniku profesorjev Jožice Avbelj in Dušana Mlakarja z diplomsko predstavo Noži v kurah v študijskem letu 2004/2005. Po študiju je nastopil v uprizoritvah različnih gledališč. Posebej velja omeniti Cesarjeva nova oblačiia v režiji Vladimirja Jurca (GOML, 2006), Katarina pav in jezuit v režiji Janeza Pipana (SNG Drama Ljubljana, 2005), Rdeča kapica v režiji Pavla Polaka (Mini teater Ljubljana, 2006), Pika Nogavička v režiji Katarine Aulitsove in Lubomira Piktorja (Lutkovno gledališče Maribor, 2007), Pipi in Melkjad v režiji Roberta VValtla (Mini teater Ljubljana, 2007), 300 kosmatih v režiji Žanine Mirčevske (SiTi Teater BTC, 2008), Martin VS Brdavs v režiji Tijane Zinajič (SiTi Teater BTC, 2009), Zlata ladja v režiji Vladimirja Jurca (Mini teater Ljubljana, ■I 2009), Blazno resno o seksu v režiji Katje Pegan (PG Kranj, 2009). Nastopil je tudi v več celovečernih in televizijskih filmih: Nepopisan list v režiji Janeta Kavčiča (2000), Rezervni deli v režiji Damjana Kozoleta (2003), Predmestje v režiji Vinka Moderndorferja (2005), Ljubljana je ljubljena v režiji Matjaža Klopčiča (2005), Slovenka v režiji Damjana Kozoleta (2008), Skriti spomin Angele Vode v režiji Maje VVeiss (2008) in Soba 408 v režiji Martina Turka (2008). Poleg tega je sodeloval tudi pri sinhronizaciji celovečernih risank Življenje žuželk, Madagaskar 2 in Bolt.
Je soavtor scenarija za kratki film Flaša resnice, v katerem je odigral tudi vlogo Petra. Film je zasedel 2. mesto na natečaju za Grossmanovo nagrado, prejel je študentsko nagrado zlatolaska in Babičevo nagrado za najboljšo etudo, ki jo podeljuje RTV Slovenija.
Mark Tvvain in Tom Sawyer
Prvič v SLG Celje
Mark Tvvain (10.11.1835-21.4.1910), s pravim imenom Samuel Langhorne Clemens, je bil ameriški pisatelj in humorist, znan predvsem po svojih romanih Prigode Huckleberryja Finna in Prigode Toma Sawyerja. Tvvain velja za očeta ameriškega romana in največjega humorista 19. stoletja. V svojih romanih je mojstrsko prepletel bogato osebno življenjsko izkušnjo in svoj bujen domišljijski svet. Orisal je čas ameriške zgodovine, ko seje ameriška civilizacija širila na zahod in so se začele poleg svetlih kazati še njene temne plati. Z romani Marka Tvvaina je v ameriško literaturo prišel ameriški pogovorni jezik. Tvvain je k zlitju brezkompromisnega humorja, samoironije in živega narečnega jezika težil do te mere, daje dialektu sledil tudi na račun morebitnih slovničnih napak. Bilje znan po svojem pronicljivem, ostrem umu in pikri satiri, prijateljeval pa je s predsedniki držav, umetniki, industrialci in s člani evropskih kraljevskih družin.
Popolno bibliografijo njegovih del je skoraj nemogoče sestaviti - zaradi množice le-teh (mnogo jih je bilo objavljenih v manj znanih časopisih, predavanja pa so izgubljena ali nikoli zapisana) in zaradi uporabe različnih psevdonimov.
Preden seje odločil za psevdonim Mark Tvvain, seje podpisoval z več različnimi imeni. Do leta 1863 je humorne in domišljijske kratke zgodbe podpisoval z Josh, vrsto šaljivih pisem pa je podpisal s Thomas Jefferson Snodgrass. Trdil je, da njegovo pisateljsko ime Mark Tvvain izvira iz časa, ko je delal na parniku na reki Mississippi, kjer sta bila dva sežnja, globina, ki je označevala Varno vodo', da je ladja lahko plula preko, odmerjena na grezilni vrvi za merjenje globine. Seženj (ca. 183 cm) je pomorska merilna enota za globino. 'Tvvain'je arhaični izraz za 'dva', vzklik rečnih čolnarjev pa je bil 'mark tvvain' oziroma daljše 'by the mark tvvain', kar je pomenilo 'glede na oznako na grezilni vrvi je globina dva sežnja', tako da 'je pod ladjo 3,6 m globine in ladja lahko varno pluje preko'. Priznal je, da to ime ni bila njegova domislica, pač pa gaje prevzel od ladijskega kapitana Isiaha Sellersa. V knjigi Življenje na Mississippiju\e zapisal: »Stari gospod ni imel književniških nagibov ne darov, vendar je rad pisal kratke članke z vestmi o reki, jih podpisoval s psevdonimom 'Mark Twain' in jih pošiljal neworleanškemu časopisu Picayune.«' Njegov biograf George Williams III. pa trdi, da se besedna zveza 'mark tvvain' nanaša na odprt gostilniški račun, ki si ga je vedno nakopal, kadar je pil v baru John Piper's v Virginia Cityju v Nevadi.
Svojo pisateljsko pot je začel z lahkotnimi, humornimi zgodbami, ki pa so se razvile v krute in neusmiljene opise človeške ničevosti, hinavščine in morilskih dejanj. V sredini svoje pisateljske kariere je v Prigodah Huckleberryja Finna (knjigo je začel pisati leta 1876, potem pa jo odložil za sedem let, tako daje končno izšla leta 1884) združil humor, dobro zgodbo in družbeno kritiko. Ameriški pogovorni jezik je mojstrsko vključil v literaturo in s tem ustvaril ter populariziral značilno ameriško literaturo, ki temelji na ameriških temah in jeziku. Mnoga izmed njegovih del so bila v določenem času prepovedana iz različnih razlogov. Prigode Huckleberryja Finna so bile večkrat prepovedane v ameriških gimnazijah, predvsem zaradi uporabe besede »nigger«, kije bila v času nastanka povsem običajna, danes pa ima slabšalen pomen.
Navdih za knjigo Prigode Toma Sawyerja (1876) je črpal iz svojega otroštva in mladosti v Flannibalu. To je bilo pristaniško mesto ob reki Mississippi, 160 km severno od St. Luisa, kije služilo kot navdih za izmišljeno mesto St. Petersbourgv Prigodah Toma Sawyerja in Pustolovščinah Huckleberryja Finna. Lik Toma Sawyerja se je 'rodil' okoli leta 1833 kot skupek več realnih oseb. Tvvain ga je oblikoval po sebi otroku, zraven pa je primešal še lastnosti dveh sošolcev Johna Briggsa in VVilla Bovvena. Ime Sawyer izhaja iz terminologije rečnih pilotov na reki Mississippi in pomeni izruvano drevo, ki plava sem in tja v rečnem toku. Veliko dogodivščin Toma Sowyerjaje povezanih z reke Mississippi/kjer je Twain delal kot rečni pilot. V knjigi nastopa tudi stranski lik Fluckleberry Finn, ki je nastal po Tvvainovem prijatelju iz otroštva Tomu Blankenshipu, sinu pijanca, ki je živel v napol propadli baraki ob reki Mississippi, za hišo, kjer je odraščal Mark Tvvain.
Tom Sawyer in Fluckleberry Finn nastopata še v romanih Prigode Huckleberryja Finna (1884), Tom Sawyer v tujini (1894) in Tom Sawyer detektiv (1896). Prigode Huckleberryja Finna veljajo za Tvvainovo najboljše delo. Tam je Tom le stranski karakter, Fluck pa protagonist in pripovedovalec zgodbe. Lik Toma Sawyerja se pojavlja v vsaj še treh nedokončanih Tvvainovih romanih, od katerih pa ima le Zarota Toma Sawyerja dokončano zgodbo.
Čeprav je bil Tvvain poznan kot priljubljeni pisec, je nedvomno pomemben tudi njegov doprinos na področju družbene kritike. Imel je zelo jasno izoblikovano stališče do političnih problemov svojega časa. Bilje odkrit zagovornik odprave suženjstva in osvoboditve sužnjev. Izjavil je, da 'ne-beli' ljudje v ZDA niso deležni pravic. Bilje neomajen zagovornik in podpornik ženskih pravic in aktivni borec za volilno pravico žensk. Nasprotoval je seciranju živih organizmov, ne iz znanstvenih, ampak iz etičnih razlogov. Bilje kritičen do organizirane religije in do posameznih idej krščanstva. Od leta 1861 je bil član prostozidarske lože v St. Luisu.
Njegova liberalna načela pa niso veljala za vprašanja, povezana s severnoameriškimi Indijanci. »Njegovo srce je greznica hinavščine, nezvestobe in nizkih in vražjih nagonov.« Za Indijance je menil, da so ljudje, nevredni zaupanja, in jih označil za izmečke zemeljske oble. Gotovo je to razlog, zakaj je eden njegovih najbolj znanih negativnih likov prav Indijanec Joe.
Obstaja teorija, da je bil lik Indijanca Joeja zasnovan po Joeju Douglasu, pol Indijancu, pol črncu, ki je živel v Flannibalu in naj bi umrl leta 1923, star 102 leti, zaradi zastrupitve z mariniranim prašičjim parkljem. Douglas je bil zelo velik, na obrazu je imel brazgotine od noric, da bi skril plešasto glavo, pa je nosil rdečo lasuljo, zaradi česar naj bi prav grozljivo izgledal. Sicer ni bil prestopnik in negativec, ampak naj bi bil odgovoren lastnik posesti.
Odziv na knjigo Prigode Toma Sawyerja \e bil ob izidu mlačen, še pred smrtjo Marka Tvvaina pa je knjiga postala ameriška klasika in prodajna uspešnica.
1 Twain, Mark. Življenje na Mississipiju, Mladinska knjiga, 1961, str. 258.
/r-:
Milica Piletič
Dramatičarka in scenaristka Milica Piletič (1971, Beograd) je diplomirala na oddelku za dramaturgijo na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu. V začetku devetdesetih let in v času študija je delala kot novinarka in voditeljica avtorskih oddaj na Radiu Politica. Od leta 1999 živi v Podgorici, od leta 2007 pa gostuje kot predavateljica na oddelku za dramaturgijo na Fakulteti dramskih umetnosti v Cetinju,, v letniku profesorja Stevana Koprivice. Večina njenih dram je bila uprizorjena na odrih v Srbiji in Črni Gori.
Drama Sledovanje (prvo dramsko besedilo na temo aidsa v SFRJ) je bila uprizorjena v Beogradu leta 1992 v režiji Nenada Purida. Tej so sledile še: Strava u kuči Milutinovoj (režiser Nenad Purid, Beograd, 1993), Opetpakujemo majmune (režiser Nenad Stoimenovid, Dadov, Beograd, 19,97), Pad na beti (režiserka Maja Milatovid, Crnogosko narodno pozorište, Podgorica, 2000), Vladimir i Košara (režiser Sašo Milenkovski, Gradsko pozorište, Podgorica, 2005), Tom Sojer i davolja posla (režiser Nikola Vukčevič, Gradsko pozorište, Podgorica, 2007), Kada če sada? (režiserka Alisa Stojanovič, Atelje 212, Beograd, 2009). Je avtorica odrske priredbe besedila Instant seksualno vaspitanje Dorda Milosavljeviča (režiser Nikola Vukčevič, Gradsko pozorište, Podgorica, 2009), dramaturginja predstave Čarobni kamen (avtor dramatizacije in režiser Davor Dragojevid, Lutkarska scena, Gradsko pozorište, Podgorica, 2008). Po njenem scenariju so posneli igrani film Opet pakujemo majmune (režiserka Marija Perovič, RTCG, 2004). Je avtorica in scenaristka 30 epizod mini igrane tv nadaljevanke Ništa lično (RT ATLAS, 2007). Kot pisec reklamnih tekstov (copywriter) Agencije Mapa je ustvarila scenarije za mnoge reklamne spote, namenske filme in kampanje. Za tv drami Opet pakujemo majmune in Pad na beti je na natečaju RTCG leta 2000 prejela prvo in tretjo nagrado. Na natečaju Ministrstva za kulturo Črne Gore je leta 2002 prejela drugo nagrado za filmski scenarij Opet pakujemo majmune. Njeni objavljeni drami sta Vladimir i Košara (Dramske praizvedbe Gradskog pozorišta 1996-2006, Edicija Jubilej, Podgorica, 2007) in Palindrom (Savremena srpska drama).
Z uprizoritvijo igre Tom Sawyer in vražji posli se prvič predstavlja slovenskemu občinstvu.
Branko Završan,
prevajalec in avtor songov ter oblikovalec giba
Po tridesetih letih delovanja v gledališču in filmu je eden kompleksnejših ustvarjalcev v slovenskem prostoru. Po ljubljanski igralski akademiji AGRFT seje izpopolnjeval na šoli LEcole Internationale du Theatre, Mirne et Mouvement Jacpues Lecoq v Parizu, kjer je deset let tudi živel in ustvarjal. V gledališki in zlasti filmski igri je ustvaril zavidljivo število kvalitetnih in neprezrtih vlog (kar nekaj filmov je prejelo prestižne svetovne nagrade, vse od canske zlate palme, beneškega leva, berlinskega medveda, do ameriškega oskarja). V televizijskem mediju se posveča predvsem avtorstvu dokumentarnih in izobraževalnih filmov. Njegov ciklus Volja najde pot je bil nagrajen z Vikendovim strokovnim gongom ustvarjalnosti, dokumentarec Nevidna civilizacija pa je bil nominiran za najboljši dokumentarni film na svetovnem festivalu dokumentarnega filma v Tokiu. Njegova predstava Sotistika je bila nagrajena na Tednu slovenske drame in sarajevskem Teatarfestu, on sam pa je letošnji dobitnik Zupančičeve nagrade za ustvarjanje zadnjih dveh let predvsem v glasbenem gledališču, z izstopajočo avtorsko predstavo Senca tvojga psa, za katero je prepesnil in interpretiral šansone Jacquesa Brela.
Primarna dejavnost Branka Završana pa vsekakor ostaja gledališče, v katerem vešče in vztrajno izostruje pomen odrskega giba in igralskih stilov v našem prostoru, kar se zrcali skozi številna sodelovanja v predstavah s koreografijami, oblikovanji giba in končno s samostojnimi režijami ter avtorskimi predstavami in predstavami fizičnega gledališča, kjer se njegovo pretanjeno dojemanje sveta najsvobodneje izraža v samosvoji prepoznavni poetiki. S svojim pedagoškim delom vrsto let predaja izkušnje in znanja novim generacijam na seminarjih, alternativnih gledaliških šolah in na ljubljanski AGRFT.
Boštjan Korošec, korepetitor
V Celju rojeni akademski glasbenik pevec, profesor petja. Osnove petja je pridobil na velenjski glasbeni šoli. Študij je nadaljeval na Pedagoški fakulteti v Mariboru in na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V razredu izr. prof. Irene Baarje v juniju 2006, pod mentorstvom doc. Vlatke Oršanič, diplomiral.
- L	, I i‘: i .LIMn I'' r,i i: ir-1...... rti)......	.-i ■ irLmi i n i|i I v Lv r ,!v,'i |: ‘)i 'I I: t ■! i ii " n I
: irt; i i -I 111.1 |i ’ t r ii lii 'im n il v vil rti Grili.11 lil i v i i|n'i I, h, tl’.hi Iti' ■mit / l/v ipi ilnii '	. '	v,il Si: I' pri prnl. Hivrtu rn iv.li n , n I i iv G uti m 'Vi iii'|i n I uv.l, m rt. V livnlmii
Enčevu, doc. Vlatki Oršanič, Elizabeth Vidal ter Andreju Cogneju. Redno sodeluje z raznimi pevskimi sestavi, nastopa v muzikalih, operetah ter nastopa z orkestri in komornimi skupinami doma in v tujini.
Kot profesor petja deluje na glasbenih šolah v Šentjurju in Nazarjah, organizira in vodi pevske delavnice ter seminarje.
Ana Ruter
V	študijskem letu 2001/2002 je diplomirala na AGRFT na oddelku za dramsko igro in umetniško besedo v letniku profesorjev Janeza Fločevarja in Dušana Jovanoviča z diplomsko predstavo Paviljoni ali kam gremo, od kod prihajamo in kaj je za večerjo Milene Markovič v režiji Jake Ivanca. Trenutno obiskuje podiplomski študij umetnostne zgodovine.
V	času študija je nastopila v uprizoritvah Cyrano de Bergerac v režiji Dušana Jovanoviča (MGL), Pikado v režiji Andreje Kovač (MG Ptuj), Romeo in Julija v režiji Dušana Jovanoviča (SNG Drama Ljubljana). Po končanem študiju smo jo lahko videli v naslednjih vlogah: Prijateljica gospodične Vinteuil in Dekle v Iskanju izgubljenega časa v režiji Dušana Jovanoviča (SNG Drama Ljubljana, 2004), Jana v Hodniku v režiji Matjaža Zupančiča (SNG
□rama Ljubljana v koprodukciji s Kulturnim društvom B-51, 2004), Klara, oficirjeva ljubica v Katarini, pavu in jezuitu v režiji Janeza Pipana (SNG Drama Ljubljana, 2005), Camille, Rose v Projektu Rodin v režiji Borisa Mihalja (Zavod Museum, 2004), Angležinja v Prostrani deže//v režiji Janusza Kice (SNG Drama Ljubljana, 2006), Lepotica v lutkovni predstavi Lepotica ali zver? v režiji Katje Kahkonen (LGL, 2008), Mravlja in Miška Jazbečka v Šušku v režiji Petra Dougana (LGL, 2008), Eho v Narcisu in Ehu v režiji Silvana Omerzuja (LGL, 2008), Flenrietta Stackpole v Portretu neke gospe v režiji Matjaža Bergerja (Anton Podbevšek Teater, 2009). Nastopila je še v celovečernih igranih televizijskih filmih Plan B v režiji Urške Kos (2006), Bankirke v režiji Varje Močnik (2007) in Hodnik v režiji Marka Naberšnika (2009).
Suzana Grau
Leta 2007 je diplomirala na oddelku za dramsko igro in umetniško besedo v letniku Jožice Avbelj in Oušana Mlakarja. Poleg rednega študija seje izpopolnjevala še iz petja in giba na Kunst Universitat v Gradcu, na School ofMovement Medicine v Belgiji, iz filmske igre na New York Film Academy v Italiji in drugih manjših delavnicah. Sodelovala je z Gledališčem Senzorium, kjer je med leti 2002 in 2006 nastopila v uprizoritvah Odstiranja (avtorica koncepta in režiserka Barbara Pia Jenič, 2006), Mesto tišine (avtorica koncepta in režiserka Barbara P. J. Hernandez, 2003), Sprehajalec grehov (režiser Gabriel E. Flernandez, 2002). Poleg tega smo jo lahko videli tudi v uprizoritvah Gledališča Glej, Mestnega gledališča ljubljanskega, Lutkovnega gledališča Maribor in Mini teatra. Ustvarila je več avtorskih projektov: Kovček/Case (2009), Ultreia (2008), Schuldig fr Kriv (2006); sodelovala je v nekaj mednarodnih produkcijah in na festivalih: Gledališče Sfumato - North black SEAS (Bolgarija), Diversit Arts (Barcelona), OLIVE (Korzika). Organizirala je Literarne večere pod zvezdami v Nebotičniku, bila je soorganizatorica dobrodelne prireditve Dan indigo otrok (2005 in 2006). Za svoje ustvarjanje je prejela študentsko nagrado zlatolaska za vlogo Arsione v Ljudomrzniku (2005) in nagrado občinstva za najboljšo predstavo na festivalu Ana Desetnica (2005), študentski film Vučko Matevža Luzarja, v katerem je nastopila v vlogi Marjete, je prejel nominacijo Academy of motion Picture Arts and Sciences USA (2007), na državnem srečanju mladih literatov pa je finalistka literarnega festivala Urška (2009).