stavitev za'L M| m STRAN 10 • Mreže pergole že od 20 eur - Pisarniške mize že od 10 eur • Stoli že od 5 eur - Omare že od 10 eur - Vrata in okna za vrtne hišice že od 30 eur Kdaj? Sobota, 25.10.2014. od 8. do 12. ure Kje? Podsmrečje 20, Gornji Grad (prostori bivše Smreke) i =cn lesene IzKAhise V Solčavi razglasili zmagovalce letošnjega natečaja EMS STRAN 11 Ropar Deželne banke Slovenije v Gornjem Gradu v priporu STRAN 21 Oglasi Spoštovano občanke in obfan[ občine (¡ornji Gra& zahvaljujem se vam ¿a izkazani] zaupanje. Tudi v prihodnji? bom deloval v korist za skupno dobro! Vai župan Stanko Ogradi 7. ItrAt.NIMl POGLEDI V TRiHORNOST! GEODETSKE STORITVE AKCIJA v mesecu novembru 2014! Izdelava elaborata za evidentiranje stavbe z enim delom samo 200 € z DDV Pokličite na 031/337- 478 C E O i D GEOID, goodotahl inženiring do.o. Pj'/arna Gornji Grad Atlsmsov trg i 3342 Gornji Grad 2 Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 I Iz vsebine: Tema tedna: O zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida razmišljajo tudi v Zgornji Savinjski dolini.......4 ZGS, OE Nazarje: V dveh tednih dve delovni nesreči v gozdovih.................................................5 Lokalne volitve - drugi krog: Dosedanji gornjegrajski župan Stanko Ogradi se podaja v tretji mandat........6 Občinski svet Rečica ob Savinji: Svetniki in župan tudi uradno potrjeni............6 BSH Hišni aparati Nazarje: Na trg poslali nov pralni stroj............................7 Ljubno ob Savinji: Za novo cesto preko tisoč prostovoljnih ur ... 7 Moja dežela - lepa in gostoljubna: V svoji kategoriji kamp Menina pometel s konkurenco.........................................9 Mojca Špende: Obiskala misijonsko deželo Mozambik.......16 Turnir v tenisu na Rečici ob Savinji: Prvo mesto pripadlo Matjažu Časlu.............21 Tretja stran Za varovanje okolja si je treba prizadevati na vse načine V Sloveniji imamo 212 občin, trideset med njimi oziroma sedmina se jih je doslej odločila za pristop h konvenciji županov, ki predvideva zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2020 za dvajset odstotkov glede na ravni iz leta 1990. Medtem v Evropski uniji potekajo vse resnejši pogovori o tem, da bi morali zaostriti cilje zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov z zdaj veljavnih 20 na 30 odstotkov. V Sloveniji zelo velik delež emisij toplogrednih plinov nastaja v prometu, investicije v zmanjševanje teh emisij pa so praviloma najdražje. Hkrati se s tem odpirajo velike priložnosti za gospodarsko rast, saj bi lahko z denarjem, ki ga sedaj namenjamo za kupovanje nafte, odprli veliko novih delovnih mest. Emisije toplogrednih plinov se sicer v Evropi že več let znižujejo, k čemur je svoj delež prispevala tudi gospodarska kriza. 20-odstotno znižanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2020 zato za Evropo ni več vprašanje, vse bolj pogosto je slišati pobude, da bi omenjeni cilj zvišali na 30 odstotkov. To naj bi bilo potrebno tudi zaradi pospešitve tehnološkega razvoja, saj se sicer utegne zgoditi, da bo Evropa še težje ohranjala svojo konkurenčnost. V globalnem merilu emisije ogljikovega dioksida zaradi izgorevanja fosilnih goriv še naprej naraščajo in naj bi lani po doslej znanih podatkih dosegle nov rekord 36 milijard ton. To je za dva odstotka več od napovedi in 61 odstotkov več od emisij leta 1990. Največ emisij zaradi izgorevanja fosilnih goriv prispevajo Kitajska (27 odstotkov) in Združene države Amerike (14 odstotkov), Evropska unija je z desetimi odstotki na tretjem mestu, na četrtem mestu sledi Indija s šestimi odstotki. Večina emisij nastane z izgorevanjem premoga, olja in plina. V naši dolini sta podpisnici uvodoma omenjene konvencije za zdaj občini Nazarje in Ljubno, nekateri župani o tem resno razmišljajo. V kontekstu trajnostnega razvoja, za katerega se vsi načelno zavzemajo, bi bil pristop h konvenciji logična poteza in hkrati najava, da mislijo resno. Za varovanje okolja si je treba prizadevati na vse možne načine, največje podjetje v Zgornji Savinjski dolini, BSH Hišni aparati Nazarje, na primer, to počne s proizvodnjo vedno bolj varčnih aparatov. Enega izmed njih so predstavili pred dnevi in tudi o tem poročamo v tokratni številki Savinjskih novic. Želim vam prijetno branje, naslednji teden bomo zaradi praznikov pri vas že v četrtek! Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 43, 24. oktober 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občin e Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove Slovenije. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savlnjske.com „ . . , „„,, -r Savinjske novice št. 43, 24. oktober 2014 3 Tema tedna OBČINI NAZARJE IN LJUBNO MED PODPISNICAMI KONVENCIJE ŽUPANOV O zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida razmišljajo tudi v Zgornji Savinjski dolini Konvenciji županov, s katero se občine zavežejo, da bodo emisije ogljikovega dioksida do leta 2020 zmanjšale najmanj za petino, je v Sloveniji pridruženih trideset občin, med njimi tudi ljubenska in na-zarska. O tem, da bi pristopili k omenjeni konvenciji, razmišljajo tudi v Občini Gornji Grad, delovanje v skladu z varstvom narave pa ni tuje tudi mozirski. OBČIN PODPISNIC IZ EU ŽE PREKO 6.000, V NAŠI DOLINI DVE Po sprejetju podnebno-energetskega svežnja EU leta 2008je Evropska komisija oblikovala konvencijo županov, da bi potrdila in podprla prizadevanja lokalnih oblasti pri izvajanju politik trajnostne energije. Do sedaj se je vseevropske-mu ekološkemu projektu pridružilo preko 6.000 občin iz območja EU. Lokalne oblasti lahko h konvenciji pristopijo kadar koli, saj za to ni določenega roka. Podpisniki se zavezujejo, da bodo pripravili osnovno evidenco emisij in v enem letu po pristopu predložili akcijski načrt za trajnostno energijo, v katerem bodo določeni ključni ukrepi, ki jih nameravajo izvesti. V NAZARJAH ENERGETSKO OBNOVILI STARI DEL ŠOLE IN VRTCA Občini Nazarje in Ljubno, ki sta h konvenciji pristopili lani, sta obe v fazi priprave Trajnostne-ga energetskega akcijskega načrta (SEAP). Kot so sporočili iz Energetske agencije KSSENA, kjer sodelujejo pri projektu za obe občini, je za Občino Nazarje izdelan osnutek SEAP, ki ga je še potrebno uskladiti s strokovnimi službami občine, kar naj bi po predvidevanjih storili do konca tega leta. Po do sedaj prepoznanih ukrepih, ki še niso končno oblikovani, je prepoznano zmanjšanje CO2 emisij za okoli 23 odstotkov do leta 2020 glede na referenčno leto 2009. V nazar-ski občini so med drugim v skladu z varstvom narave energetsko obnovili stari del šole in vrtca ter uvedli energetsko knjigovodstvo v občinskih zgradbah. NA LJUBNEM MED PRIORITETAMI ENERGETSKA SANACIJA ŠOLSKE KUHINJE V pripravi je tudi SEAP za Občino Ljubno, za katero se po orisih predpostavljenih ukrepov pri- Naša anketa Ali občine v naši dolini skrbijo za zmanjšanje onesnaženosti? Številni ljudje so prepričani, da kot posamezniki ne morejo veliko vplivati na zmanjšanje onesnaženosti okolja in zraka. A se motijo. Že sprememba načina ogrevanja in uporaba alternativnih virov energije ali ekološka gradnja objekta pripomorejo k zmanjševanju emisij. Kako resen je problem onesnaževanja, dokazuje tudi Konvencija županov. S tem projektom naj bi lokalne in regionalne oblasti spodbudili k trajnostnemu razvoju. Z njim naj bi si občine podpisnice prizadevale k zmanjševanju stroškov pri javnih objektih, zmanjševanju vplivov na okolje, za višje bivalno ugodje in lepši izgled kraja. Ali občani opazijo njihova prizadevanja? Toni Drobež, Florjan pri Gornjem Gradu Zdi se mi, da v naši občini dobro skrbijo za zmanjševanje onesnaževanja okolja. To je vidno sedaj že pri ločevanju odpadkov tako v gospodinjstvih kot v podjetjih. Novi objekti se gradijo z materiali, ki zmanjšujejo stroške ogrevanja in porabe električne energije. V občini se v večini primerov uporablja toplotna energija iz obnovljivih virov energije. Tudi posamezniki, ki niso priključeni na toplovod, že uporabljajo obnovljive vire energije. Darja Planinšek, Mozirje Lahko rečem, da naša občina skrbi za zmanjševanje onesnaženja. Pomembno je ločevanje odpadkov in da se ti ne odlagajo v naravo. Kar pa se onesnaževanja ozračja tiče, ne samo občine, temveč tudi ljudje iščemo alternativne vire energije in ogrevanja, ki ne onesnažujejo ozračja. Gradnja ali obnova objektov sta odvisna od sredstev, ki jih imamo na razpolago. A kot je opaziti, je tudi vrtec v naši občini obnovljen tako, da bo dolgoročno privarčeval pri različnih ener-gentih. Brigita Štober, Kokarje V nazarski občini je zelo malo opaziti, da se občina trudi za zmanjševanje onesnaženosti. Je pa veliko naredila na področju varčevanja z energijo v osnovni šoli. Tako bodo v tem objektu na dolgi rok porabili bistveno manj toplotne in električne energije. Sicer pa se že po posameznih gospodinjstvih uporabljajo obnovljivi viri energije. Ljudje izkoriščajo sončno energijo. Špela Orešnik, Solčava Kako so grajene stavbe v naši občini, bi morali vprašati tiste, ki so jih gradili. Upam, da so grajene tako, da se bodo zmanjšali stroški tako toplotne kot električne energije. Sicer pa živimo v občini, ki nima industrije. Iztok Podkrižnik, Ljubno ob Savinji Občina s preventivnimi ukrepi dobro skrbi za zmanjševanje onesnaženosti našega območja. To je zelo pomembno, saj se le tako lahko občani dobro počutijo v domačem okolju. Vsako podjetje teži k temu, da bi privarčevalo tako na toplotni kot električni energiji, ko načrtuje kakšno novo investicijo. Jani Prislan, Šentjanž V naši občini se trudijo zmanjšati onesnaženost. Prav zaradi tega so po naseljih postavili kontejnerje, v katere naj bi ljudje ločevali odpadke. A se še vedno zgodi, da so odpadki tudi na črnih odlagališčih. Kar se gradnje tiče, do sedaj občina ni gradila ali obnavljala kakih objektov. Je pa opaziti med posamezniki, da novogradnje postavljajo s takimi materiali, da privarčujejo toplotno in električno energijo. Uporabljajo tudi obnovljive vire energije. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 4 Tema tedna, Aktualno čakuje zmanjšanje CO2 emisij med 20 in 25 odstotki do leta 2020 glede na referenčno leto 2010. Kot so za to občino sporočili iz agencije KS-SENA, je v osnutku SEAP predvidena obnova javnih objektov v minimalnem obsegu treh odstotkov letno, kot to določa evropska direktiva EPBD. Med prioritetnimi ukrepi za zmanjšanje rabe energije, stroškov in nenazadnje CO2 emisij je sanacija ogrevalnega sistema in prezračevalnega sistema z rekuperacijo (»vračanjem«) toplote v kuhinji njihove osnovne šole. Iz agencije še sporočajo, da so vsi projekti v občini načrtovani z upoštevanjem izboljšanja energetske učinkovitosti in posledično tudi zmanjševanja CO2 emisij. Pri tem za primer navajajo projekt sanacije javne razsvetljave. Akcijski načrt bo vključeval tudi ukrepe na področju spodbujanja rabe obnovljivih virov energije, kjer je CO2 nevtralen energent, na primer lesna bi-omasa. O PRISTOPU H KONVENCIJI RAZMIŠLJAJO TUDI V GORNJEM GRADU Kljub temu da (še) niso med podpisnicami konvencije županov, se energetsko varčno obnašajo tudi v nekaterih drugih zgornjesavinjskih občinah. Iz gornjegrajske so sporočili, da že raz- V nazarski občini so med drugim energetsko obnovili del šole in vrtca ter uvedli energetsko knjigovodstvo v občinskih zgradbah. (Foto: ML) mišljajo o pristopu h konvenciji. V letu 2011 so sprejeli lokalni energetski koncept in delovali skladno z njim. Tako so z namenom zmanjšanja porabe električne energije in zmanjšanja onesnaženosti okolja prenovili javno razsvetlja- vo in energetsko obnavljali objekte javne infrastrukture. PRI ENERGETSKIH OBNOVAH ZELO AKTIVNA OBČINA MOZIRJE Veliko so na povečanju energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije storili tudi v mozirski občini, kjer konvencije sicer niso podpisali. Kot je povedal župan Ivan Suhover-šnik, je strategija občine usmerjena v razvoj turizma in malega gospodarstva, zato se zavedajo, kako pomembno je imeti čimbolj čisto okolje in zrak. »Šola, športna dvorana in vrtec se napajajo s toplotno energijo iz peči na sekance. Podobno je pri Upravnem centru Mozirje, kjer je prav tako peč na sekance. S tem se ogrevajo praktično vsi večji objekti v Mozirju. Opravili smo energetsko sanacijo v vrtcu v Mozirju, na podružnični šoli na Lepi Njivi in v Šmihelu. Na podružničnih šolah smo namestili peči na pelete. V prihodnosti se bo verjetno temu primerno uredilo še ogrevanje na Praprotni-kovi ulici, kjer so večji objekti in tudi prostor za postavitev primerne peči bi se našel.« Ostale zgornjesavinjske občine, ki v članku niso omenjene, se na naše vprašanje o obravnavani tematiki do zaključka redakcije niso odzvale. Tatiana Golob ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OBMOČNA ENOTA NAZARJE V dveh tednih dve delovni nesreči v gozdovih Pred kratkim se je pri delu v gozdu v Skornem, ki spada v nazarsko območno enoto zavoda za gozdove, zgodila delovna nesreča. Konec preteklega tedna se je hujša nesreča pri delu v gozdu zgodila tudi na območju Strmca v občini Lu-če. Na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) smo preverili, koliko je bilo nesreč v letošnjem letu, ko je zaradi februarskega žledoloma povečan obseg del v gozdovih. »Zavod za gozdove sistematično spremlja nesreče pri delu v gozdu, vendar imamo zaradi pravil v zvezi z varstvom osebnih podatkov pri tem kar nekaj težav. Zavod ima namreč dostop samo do podatkov javnega značaja, zato smo v mnogočem odvisni od informacij, ki so jih ponesrečenci sami pripravljeni povedati. Iz tega razloga naš nabor podatkov ni popoln, največji deficit pa je zlasti pri nesrečah z lažjimi poškodbami. V našo evidenco gredo namreč samo tiste nesreče, kjer nam uspe izpolniti evidenčni popisni list, tudi če nekateri podatki pri tem manjkajo. Podatki se vrednotijo dvakrat letno, torej za prvih šest mesecev in ob koncu za celotno leto. Trenutno razpolagamo s polletnimi podatki za celo Slovenijo,« je pojasnil Tomaž Gerl, vodja odseka za gozdne prometnice in tehnologijo na nazarski območni enoti ZGS. Po podatkih ZGS se je prvem polletju letošnje- Tomaž Gerl: »V primerjavi s podatki za vso državo ocenjujemo, da stanje na področju varnosti pri delu v gozdu v nazarskem območju ni alarmantno, seveda pa nas skrbi vsaka nesreča.« (Foto: ŠS) ga leta na območju celotne Slovenije evidentiralo in popisalo 58 nezgod pri delu v zasebnem gozdu, od tega osem s smrtnimi žrtvami. Na zavodu štejejo za manjšo nezgodo takšno, kjer je poškodovanec pri zdravniku pregledan in oskrbljen, vendar ni zadržan na zdravljenju, medtem ko za težje nezgode štejejo tiste, kjer poškodovanec potrebuje bolnišnično zdravljenje (močnejši udarci, zlomi, urezi, ...). »Na območju OE Nazarje sta se v prvi polovici leta zgodili dve nezgodi, brez smrtnih žrtev. Vpogleda v zdravstveno dokumentacijo seveda nimamo, tako da o nadaljnjih posledicah poškodbe ne moremo govoriti. V tem smislu sta bili obe poškodbi težji,« je še dodal Gerl. Po 1. juliju je bilo ugotovljenih še nekaj deset nesreč, nekatere tudi s smrtnim izidom, vendar o njih na zavodu še nimajo zbrane evidence. V tem času sta se na območju OE Nazarje zgodili dve nesreči. Sicer na območju nazarske območne enote ne beležijo drugih nezgod. Štefka Sem Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 5 Politika, Iz občin LOKALNE VOLITVE 2014 - DRUGI KROG Dosedanji gornjegrajski župan Stanko Ogradi se podaja v tretji mandat V nedeljo, 19. oktobra, je v državi potekal drugi krog županskih volitev v 54 občinah. To je povsod tam, kjer v prvem krogu noben županski kandidat ni dobil potrebne večine glasov. Drugi krog županskih volitev je bil v naši dolini potreben le v Gornjem Gradu. UDELEŽBA NA NIVOJU DRŽAVE NIŽJA OD PRVE Pravico voliti je tokrat imelo 529.299 volivcev. Na volišča jih je prišlo 230.586, kar je 43,56 odstotka. Po neuradnih podatkih, ki jih je objavila Državna volilna komisija, so najvišjo udeležbo beležili v občini Destrnik, kjer je volilo 71,21 odstotka upravičencev. Najmanj zanimanja za volitve je bilo tokrat v Mestni občini Kranj, kjer je glasovnice oddalo 30,69 odstotka volivcev. Če pogledamo strankarsko pripadnost izvoljenih županov, tokrat prednjači stranka SD, ki je v drugem krogu dobila osem županov, za njo je SLS s šestimi župani, SDS pa je dobila dva župana. En župan je iz Zavezništva Alenke Bratušek, trije so iz ostalih strank, večina županskih kandidatov pa je šla na volitve kot neopredeljena. V GORNJEM GRADU ZA DESETINO NIŽJA UDELEŽBA V Zgornji Savinjski dolini smo imeli drugi krog županskih volitev v gornjegrajski občini, kjer so se v prvem krogu pomerili štirje kandidati. Na nedeljske volitve sta se uvrstila dosedanji župan Stanko Ogradi in njegov protikandidat Miran Ugov-šek. Zanimanje za volitve je bilo tokrat manjše, a vseeno višje, kot je povprečje v državi. Prvič se je volitev udeležilo 63,48, drugič pa 53,61 odstotka volilnih upravičencev, kar pomeni 1.136 volivcev. Ti so oddali le dve nepravilni glasovnici. S 55,11 odstotka je volitve dobil Stanko Ogradi, Miran Ugovšek je zbral 44,89 odstotka glasov volivcev. Marija Lebar Zupan občine Gornji Grad Stanko Ogradi: »Zadovoljen sem z rezultatom volitev, kar priča o dobrem dosedanjem delu, ki ga je prepoznala večina volivcev. Nisem obljubljal všečnih stvari, raje stavim na uresničljive in uresničene načrte. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem volivcem za zaupanje, svoji družini pa za razumevanje in podporo. Pri delu občine nameravam nadaljevati dosedanjo pot. Želim si dobrega sodelovanja in dogovarjanja z novim občinskim svetom. Pred nami je namreč kar nekaj večjih projektov, nekateri med njimi so že v izvajanju, kot je na primer most v Novi Štifti. Sicer je potrebno še marsikaj postoriti na področju lokalne in komunalne infrastrukture, obnovili bomo stavbe gornjegrajske osnovne šole kot tudi podružničnih šol. Veliko pozornost namenjamo sofinanciranju malih čistilnih naprav. Posvečali se bomo odpravi posledic naravnih nesreč, na medobčinski ravni pa si bomo prizadevali za uresničitev projekta Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom. Poleg vsega tega je veliko tudi vsakdanjih, morda malo manj opaznih stvari, za katere se na nas obračajo država ali občani in jih je treba izvesti.« OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Svetniki in župan tudi uradno potrjeni Med tem ko so v Gornjem Gradu še potekale priprave na drugi krog volitev župana, so kot prvi v dolini na Rečici ob Savinji že sklicali konstitutivno sejo tamkajšnjega občinskega sveta. Ta je bila v četrtek, 16. oktobra. Na njej so potrdili mandat svetnikov in župana. Direktorica občinske uprave Majda Potočnik je prisotne seznanila s potekom konstitutivne seje. Svetniki so hkrati z vabili in dnevnim redom, o katerem se tokrat ni glasovalo, prejeli tudi poslovnik in statut občinskega sveta. Vodenje seje je nato prevzel najstarejši svetnik Drago Poličnik. Po pozdravu je predal besedo predsednici občinske volilne komisije Jani Jurak Zidarn. Ta je poročala o poteku volitev in o rezultatih. V občinski svet so bili izvoljeni Marko Atelšek, Jožef Veninšek, Matjaž Goličnik, Marija Visočnik Me-lavc, Jurij Kolenc, Ivan Kramer, Vera Slokan, Dejan Ugovšek in Drago Poličnik. Imenovali so mandatno komisijo, ki je pregledala volilno dokumentacijo in potrdila mandate svetnikov in župana. Sledil je pozdravni nagovor župana Vinka Jeraja. Ta se je zahvalil občinski volilni komisiji in svetnikom čestital k imenovanju. Izrazil je prepričanje, da bo sodelovanje med občinskim svetom, občinsko upravo in županom zgledno, kot je bilo tudi v dosedanjih mandatih. Tako sodelovanje omogoča tudi realizacijo zadanih načrtov. »Vsi skupaj se bomo trudili za dobrobit naših občanov. Ne glede na strankarsko pripadnost bomo v ospredje dajali delo in razvoj ter napredek lokalne skupnosti,« je dejal. V zadnji točki so svetniki imenovali komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo vodi Matjaž Goličnik. Komisija bo do naslednje seje občinskega sveta pripravila predloge za sestavo delovnih teles občinskega sveta. Marija Lebar Novoizvoljeni občinski svet občine Rečica ob Savinji (od leve): Jurij Kolenc, Matjaž Goličnik, Jožef Veninšek, Marko Atelšek, Marija Visočnik Melavc, Vera Slokan, Drago Poličnik, Dejan Ugovšek, Ivan Kramer in župan Vinko Jeraj. (Foto: Marija Lebar) 6 Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 Gospodarstvo, Iz občin, Organizacije BSH HIŠNI APARATI D. O. O. NA TRG POSLALI NOV PRALNI STROJ Pametna programska oprema odpira nove možnosti V ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti Metelkova so v četrtek, 16. oktobra, pripravili predstavitev novih pralnih in sušilnih strojev Siemens s tehnologijo s senzorskim nadzorom za optimalno nego perila. O novem produktu in tehnologiji iSensoric je spregovoril generalni direktor BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje Wolfram Pabst von Ohain. Poudaril je, da ta tehnologija predstavlja izpopolnjen inteligentni sistem z avtomatskim upravljanjem s številnimi senzorji in pametno programsko opremo. Ti skupaj avtomatsko zaznajo, izračunajo in nadzorujejo vsak korak procesa nege perila ter vsak cikel pranja oziroma sušenja obravnavajo posebej. Vse skupaj O novem produktu in tehnologiji iSensoric je spregovoril generalni direktor podjetja BSH Hišni aparati Nazarje Wolfram Pabst von Ohain. (Foto: Marija Sukalo) služi le enemu namenu: zagotoviti najpopolnejše rezultate nege perila z minimalno porabo virov. Le s pritiskom na gumb je potrebno izbrati funkcijo odstranjevanja šestnajstih najbolj trdovratnih madežev. Ob tem je kot zanimivost razkril, da so reklamni film za svoj produkt posneli v Sloveniji. Fanta z avtomobilom dirkata s prelaza Predel proti Bovcu, z gorskimi kolesi se podita po Kranjski gori, kader z množičnim obmetavanjem s paradižniki pa je bil posnet v Izoli. Dogodek sta z nastopom obogatila komika Denis Avdic in Ana Marija Mitic, ki sta se lotila pranja umazanega perila vsak na svoj zabaven način. Marija Šukalo LJUBNO OB SAVINJI Za novo cesto preko tisoč prostovoljnih ur Krajani, ki živijo ob cesti Svigel-Dekmer na Ljubnem ob Savinji, so v soboto, 18. oktobra, pripravili slovesnost, na kateri so namenu predali prenovljen odsek omenjene ceste. Slovesnosti so se poleg številnih krajanov udeležili tudi predstavniki nekaterih društev, izvajalec del Franc Brlec in občinski svetniki ter župan Franjo Nara-ločnik. Blagoslov pridobitve je opravil novoštiftni župnik Alojz Ternar, trak pa je družno z najstarejšim krajanom in najmlajšo krajanko ter člani gradbenega odbora prerezal žu- RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE Podjetniška priložnost za mlade brezposlene Razvojna agencija Savinjske regije (RASR) je objavila javni poziv Podjetno v svet podjetništva. Namen operacije je podjetniško usposabljanje desetih mladih, visoko izobraženih brezposelnih oseb v Savinjski regiji s ciljem, da bi se po zaključku operacije samozaposlili, zaposlili v lastnem podjetju ali zaposlili pri drugem delodajalcu. Projekt je namenjen osebam, ki imajo VI., VII. ali višjo stopnjo izobrazbe ne glede na šolski oziroma študijski program ali vrsto študija. Osebe morajo biti vpisane v evidenco brezposelnih na Zavodu RS za zaposlovanje in morajo imeti stalno bivališče na območju Sa- vinjske regije. Pogoj je tudi starost manj kot 35 let. Izbrani udeleženci bodo v RASR redno zaposleni za čas usposabljanja, ki traja štiri mesece. Za to obdobje jim pripada plača v višini minimalne plače in vsa nadomestila, ki pripadajo delavcu v skladu z veljavno delovnopravno zakonodajo. Udeleženci se bodo v operacijo vključili predvidoma 5. decembra. Rok za oddajo vlog je petek, 7. november. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletnih straneh RASR, zainteresirani pa lahko za informacije tudi pokličejo. Marija Lebar Ob rezanju traku udeleženci niso skrivali veselja. (Foto: Marija Lebar) pan. Ob tem je dejal, da so na občini veseli podobnih pridobitev, še posebej, ker so se občani pripravljalnih del lotili tako prizadevno in složno. »Složnost in medsebojno sodelovanje bo nujno tudi poslej in v celotni občini, če bomo želeli ob vse bolj zaostrenih razmerah uresničiti načrte in projekte, ki bodo pomenili razvoj in boljši življenjski standard prebivalcev,« je poudaril Na-raločnik. Županu in Jožetu Orešniku, ki v občinskem svetu zastopa interese tukajšnjih krajanov, so v zahvalo predali priložnostni dari- li. Prireditev je povezoval Janez Lenko in v nagovoru povedal, da so krajani pričeli s pripravljalnimi deli za prenovo ceste že pomladi leta 2012. Sami so izvedli spodnji ustroj ceste, skupaj s sponzorji pa zbrali tudi 28.000 evrov za financiranje ceste. Pohvalil je delo izvajalcev, gradbenega odbora in ostalih sodelujočih, saj so pri pripravi ceste opravili preko 1.000 prostovoljnih delovnih ur. Občina je nato financirala ureditev odvodnjavanja ob cesti, varovalne ograje, fini ustroj cestišča in asfaltno prevleko. Marija Lebar Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 7 Gospodarstvo PRI DOBROVCU POSLEJ LE EKOLOŠKO KMETOVANJE Proizvodnja mleka, sadja in povrtnin za zdravje in izboren okus Domačija Dobrovc v Poljanah je kraj miru in kulinaričnih razvad. (Foto: Jože Miklavc) Kmetija Dobrovc v Poljanah nad Rečico ob Savinji je v tem delu Zgornje Savinjske doline postala znana po tem, da so poleg stanovanjske hiše in kmečkih poslopij zgradili gostinsko-turi-stični objekt. Gospodar Alojz Potočnik, ki je bil do leta 2003 zaposlen v lesni proizvodnji v nekdanjem Glinu kar 31 let, se je odločil, da bo skupaj z družino na domačiji zaživel drugačno življenje. Opustil je vse bolj stresno vodstveno in takrat že precej tvegano zaposlitev v lesarstvu ter se posvetil delu na domačiji. Kmalu po izgradnji objekta za gostinstvo ter nekaj prenočišč, po vpeljavi turizma na kmetiji je Lojze Potočnik je poln elana ob delu na kmetiji. (Foto: Jože Miklavc) Potočnik spoznal, da bo potrebno ponuditi najkakovostnejše gostinske storitve na osnovi zdrave, doma pridelane hrane. Za takšno specializacijo so bila potrebna leta, saj v Sloveniji ni enostavno pridobiti dovoljenja za ekološko kmetovanje v povezavi lastne gostinsko-turistične ponudbe. Z izobraževanjem ter zagotavljanjem pogojev za vzrejo živine je njihova srednje velika kmetija pridobila možnosti za turistično kmetijo in tržno proizvodnjo ekološko pridelane hrane, predvsem mleka, mlečnih izdelkov, žita, sadja in zelenjave. Pred kratkim so pridobili certifikat Inštituta Kon-cert iz Maribora za ekološko kmetovanje, predvsem za mlečno proizvodnjo, kar bo v prihodnje trženjska osnova za živila. 57-letni gospodar Lojze rad pove, da je moralni steber kmetije 82-letna mama Marica, še vedno vitalna in sposobna za razna kmečka in gospodinjska dela. V gostinsko-turistični ponudbi priskočita na pomoč sinova Tadej in Dejan. Zlasti slednji je velik mojster za pripravo hrane po starih receptih na moderen, inovativen način. Potočnik je dejal, da, »če imaš rad zemljo, gozd, delo na kmetiji, svoj duševni mir, je potrebno uporabiti veliko kmečke pameti, preudarnosti in pridobljenega znanja, poprijeti za vsakršno delo, pa četudi pogostokrat smrdi. Delo, povezano s še tako dobro vzdrževanim hlevom je pač nekaj posebnega in s tem mora kmet znati živeti. Sam imam veselje do vsega tega, zato sem zadovoljen, srečen in na nek način svoboden.« Jože Miklavc EKOLOŠKA KMETIJA KLADJE Kmetija z veliko izbiro ekološko pridelane hrane V soboto, 18. oktobra, se je ekološka kmetija Kladje iz Tera nad Ljubnim ob Savinji že drugo leto zapored udeležila prireditve Podeželje v mestu, ki ga je organiziral Zavod Celeia Celje v sodelovanju z Društvom Raznolikost podeželja in ZEPP Deteljica. Namen prireditve v Celju je bil omogočiti promocijo neposrednim proizvajalcem, spodbuditi direktno prodajo in hkrati predstaviti priložnost za srečanje pridelovalcev, potrošnikov in trgovcev. Kmetija se je predstavljala kot ekološka kmetija, na kateri pridelujejo veliko vrst bio zelenjave in sadje, med njimi krompir, korenje, cvetačo, bučke, zelje, ohrovt, brokoli, kolerabo, solato in jabolka. Kot dodatno ponudbo je kmetija predstavila turistične storitve. Tovrstnih prireditev, sejmov in dogodkov se pogosto udeležujejo, tudi preko naših meja. Letos je bila to šesta prireditev, na kateri so sodelovali pri promociji turizma in ekološkega kmetovanja. Štefka Sem Ekološka kmetija Kladje iz Tera se je v Celju udeležila prireditve Podeželje v mestu. 8 Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 Organizacije, Gospodarstvo, Iz občin ZAKLJUČENA AKCIJA MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA V svoji kategoriji kamp Menina pometel s konkurenco S podelitvijo priznanj Turistične zveze Slovenije se je sredi oktobra končala vseslovenska akcija Moja dežela - lepa in gostoljubna. V njej je sodelovalo več kot 600 turističnih društev z več kot 200 tisoč prostovoljci, ki skupaj z občinami, podjetji in drugimi organizacijami skrbjo za urejenost okolice. Po besedah predsednika zveze Petra Misje je bilo v akcijo vključeno več kot dve tretjini slovenskih krajev, ki so se potegovali za naziv najlepše urejenega mesta, kraja, jedra, mladinskega prenočišča, gasilske- ga doma, tematske poti, kampa in Petrolovega bencinskega servisa. Med njimi je bil tudi kamp Menina Varpolje. Kamp, ki ga vodi direktor Jure Kolenc, je z urejenostjo in prijaznim osebjem v kategoriji kam-pi pometel s konkurenco in pristal na prvem mestu. Da v kampu zelo dobro skrbijo tako za okolje kot goste, priča dejstvo, da je prekosil celo camping Bled in kamp Šobec, ki sta se uvrstila na drugo in tretje mesto. Marija Šukalo Direktor kampa Menina Jure Kolenc ob prejemu priznanja Turistične zveze Slovenije (Fotodokumentacija kamp Menina) HOTEL PLESNIK V LOGARSKI DOLINI ZAPRL SVOJA VRATA Po manjših posegih sedaj na vrsti korenita obnova Po skoraj dveh desetletjih poslovanja in različnih manjših posegih pri modernizaciji so se po besedah direktorja hotela Plesnik Klausa Radtkeja odločili, da le-tega obnovijo bolj korenito. »V letu 2014 in 2015 imamo v načrtu različne gradbene posege. Trenutno obnavljamo teraso, kar pa je povezano s hrupom. Da ne bi s tem obremenjevali naših gostov, smo se odločili hotel za ta čas zapreti. Naša vizija za prihodnost je zahtevna. Naš nivo želimo dogra- diti in dopolniti na vseh področjih. Pričeli smo že s spremembami v notranjosti, ki pa jih bomo nadaljevali še v okolici,« je o posegih povedal Radtke in poudaril, da pa bodo ob določenih terminih svoja vrata odprli za javnost. V načrtu imajo silvestrovanje in božično-novoletni koncert. Gostom želijo tudi s kulturnimi dogodki obogatiti bivanje pri njih. Med slednje sodi nedavni klavirski koncert dirigenta in pianista Justus Frantza iz Nemčije. Marija Šukalo 23. ČLEN ZAKONA O FINANCIRANJU OBČIN (ZFO) Občine z okrnjenim državnim sofinanciranjem izvedle številne investicije V začetku novembra bodo občine oddale prve zahtevke za sofinanciranje projektov, ki so jih umestile v načrte porabe za sofinanciranje investicij v infrastrukturo in jih prijavile na gospodarsko ministrstvo. Letos je bil razpis zelo pozen - v avgustu, občine so morale projekte prijaviti do začetka septembra. Država je v tem letu sredstva za namen občinskih investicij v primerjavi s preteklimi leti prepolovila. Kljub temu so bili v zgornje-savinjskih občinah predvidenega denarja zelo veseli, saj so potrebe za izboljšanje infrastrukture velike. Nekateri projekti so že dokončani, drugi so še v izvajanju. Občine poravnavajo račune za izvedbo projektov same, na osnovi zahtevkov pa dobijo denar od države povrnjen. Letos jim bo ministrstvo nakazalo le polovico od upravičenih sredstev, ostalo polovico vrednosti izvedenih projektov pa bodo dobile v prihodnjem letu. IN KAKŠNIH INVESTICIJ SO SE LOTILI V OBČINAH? Občina Gornji Grad je letos prijavila v načrt porabe po 23. členu ZFO modernizacijo mostu čez Dreto v Šmiklavžu. Zanjo bodo predvidoma prejeli 74.000 evrov sredstev s strani ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Projekt je v izvajanju. Investicija zajema izgradnjo novega mostu, ki bo zgrajen na mestu obstoječega. Strugo bodo uredili tako, da bo preprečena erozija zemlje. Urejena bo sona-ravno, s skalometom na izpostavljenih delih struge. Brežina bo za-travljena in obrasla. V strugi bodo izvedli talno rebro, ki bo zagotavljalo ustrezen padec vode. Občina Ljubno je na omenjeni člen ZFO prijavila modernizacijo dela lokalne ceste Urmoher-Det-mar. Asfaltirali so dobra 2 km lokalne ceste. Dela so že izvedena, cesto so prav v teh dneh predali na- menu. Vrednost je dobrih 130.000 evrov. Občina Luče je prijavila rekonstrukcijo občinskih cest v vrednosti 155.672 evrov. Gre za odsek lokalne ceste v Krnici v dolžini 775 metrov ter javnih poti v Konjskem vrhu (1.080 m) in v Podveži (950 m). Na vseh delih so izvedli spodnji in zgornji ustroj, asfaltno prevleko in odvodnjavanje. Občina Mozirje je s temi sredstvi delno financirala dva projekta, in sicer lastno udeležbo pri energetski sanaciji zdravstvene postaje v Mozirju, projekt je že zaključen, ter lastno udeležbo pri financiranju vaškega jedra Šmihel. Projekt je v zaključni fazi. Po 23. členu ZFO bodo dobili okoli 53.000 evrov, ostala sredstva za omenjeni investiciji pa na drugih razpisih in iz proračuna. Občina Nazarje je za sofinanciranje lastnega dela investicij ZFO prijavila ureditve doma kulture ter javnih površin v občini. Večino sofinanciranja za ta projekt je uspela zagotoviti s prijavo na razpis ukrepa 322 - obnova in razvoj vasi, kamor so se uspešno prijavili v letu 2013. Maksimalni znesek, ki ga lahko občina uveljavlja po ZFO, je 39.026 evrov. Občina Rečica ob Savinji je priglasila sanacijo ceste v Varpoljah v vrednosti 40.000 evrov plus DDV. Gre za prenovo odseka ceste v dolžini okoli 120 metrov in širini 5,5 metra. Ob tem bodo izvedli tudi od-vodnjavanje in delno pločnik. Občini Solčava je bilo odobrenih 106.078 evrov. Oddali so štiri načrte porabe, in sicer v dva sklopa. Prva dva projekta sta ureditev infrastrukture ob solčavski panoramski cesti in nadgradnja večnamenskega prireditvenega prostora. Druga dva načrta porabe so oddali za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo. To pa sta ureditev dela javne poti z asfaltiranjem in posodobitev vodovoda Solčava. Marija Lebar Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 9 Organizacije, Gospodarstvo MLADINSKO DRUŠTVO NAZARJE PRIPRAVILO CELODNEVNI PROJEKT Nasveti in predstavitev dobrih idej za lažje iskanje zaposlitve V nazarskem mladinskem društvu se zelo dobro zavedajo, da mladi, ko končajo svoj študij, težko najdejo zaposlitev. Da ne bi bili le številke na zavodu za zaposlovanje, so pripravili vrsto predavanj pod naslovom Gradim prihodnost. Pa ti? V nazarski osnovni šoli so tako udeleženci predavanj 11. oktobra prisluhnili raznim strokovnjakom. V PRAVEM TRENUTKU NA PRAVEM MESTU Predstavnik evropske mreže zavodov za zaposlovanje, ki spodbujajo zaposlovanje znotraj Evropske unije, Žarko Markovič je predstavil možnosti in priložnosti za zaposlitev v drugih evropskih državah. Opozoril je tudi na pasti pri iskanju dela v tujini. O svoji trnovi poti do uspeha sta pregovorila Tamara in Jaka Jančič. Lastnika blagovne znamke Wood Stock sta zbranim zaupala svojo življenjsko zgodbo in poudarila, da sta bila s svojimi lesenimi okvirji Predstavljeni leseni okvirji za očala udeleženci predavanj poželi veliko očal v pravem trenutku na pravem mestu, kjer jih je opazila javnost. Da so lesena očala postala prepoznavna, je skupina mladih potrebovala tako podporo staršev kot veliko vloženega dela in truda, ki se ni končal po osemurnem delavniku. Na predavanjih z naslovoma Ustvarjam kjerkoli - priložnost za rast in Z mentorstvom do novih kari- blagovne znamke Wood Stock so med zanimanje. (Foto: Marija Šukalo) ernih možnosti sta predstavnici zavoda Ypsilon Katarina Šavrič in Ana-marija Meglič udeležence prepričevali, da je prihodnost dela v fleksibilnosti in temu primerno spreminjajoči se kulturi dela. Tako sedanja generacija mladih lahko dela kjer koli in kadar koli. Seveda pa je to možno le pri nekaterih poklicih. Da bi bili mladi pri svojem delu kar se da dobri, bi potrebovali mentorja. Tako bi povezali starejšo generacijo, ki ima izkušnje, z mladimi, ki ta njihova znanja potrebujejo. MLADI IMAJO MNOGO NEFORMALNIH ZNANJ Predavateljica Ljudske univerze Velenje Biserka Plahuta je izpostavila, da imajo mladi mnogo neformalnih znanj. Zato se na univerzi trudijo, da bi si z brezplačnim izobraževanjem pridobili različna potrdila in certifikate, ki bi bili dokaz tovrstnih znanj. Z njimi bi bili na trgu dela konkurenčnejši. Ob zaključku druženja je Nastja Kramer predstavila zgodbo spletne trgovine Malinca. Malinca se je razvila iz želje po lastnem podjetju in možnosti za uresničevanje idej. Nastja in njena prijateljica Andreja Stopar sta začeli v času krize in dokazali, da lahko s pravilnim pristopom uresničita svoje sanje in postaneta neodvisni. Marija Šukalo LOKALNA PRESKRBA V OBČINI NAZARJE Na ogledu kmetij s pridelavo jagodičevja in sadja V mesecu septembru je Kmetijsko gozdarski zavod Celje, ki je nosilec projekta Trajnostna oskrba prebivalcev občine Nazarje, pripravil strokovno ekskurzijo. Namenjena je bila potencialnim pridelovalcem sadja, zlasti jagodičevja za lokalni trg. Okoli 40 udeležencev si je ogledalo primere dobrih praks ob Sadni cesti Besnica-Janče. Na tem območju so obiskali tri kmetije, pri tem sta jih spremljali kmetijski svetovalki z ljubljanskega kmetijsko gozdarskega zavoda, ki delujeta na omenjenem območju. Udeležencem so organizatorji želeli približati pridelavo sadja, predvsem jagodičevja. Prodaja tega je lahko dobrodošel dodaten vir prihodkov na kmetiji. Kot so lahko videli, je na tamkajšnjem območju precej majhnih kmetij s pretežno živinorejsko usmeritvijo, ki so našle svojo nišo v pridelavi jagodičevja, tržno priložnost pa jim ponuja bližina Ljubljane. Območje, ki so si ga ogledali, ima dokaj podobne klimatske razmere, kot so naše, saj so kmetije na nadmorski višini okoli 700 m. Za namakanje so tam zgradili zadrževalnike, v katerih zbirajo deževnico s streh. Svoje pridelke prodajajo podjetjem, šolam, vrtcem in na različnih prireditvah, ki jih pripravljajo za promocijo svoje pridelave, veliko pa jih prodajo kar doma na kmetijah. Tržno zanimiva je pridelava jagod, različnih vrst ribeza, malin in ameriških borovnic. Udeleženci so bili nad videnim navdušeni. Nekateri od njih so o podobni pridelavi razmišljali že prej, nekateri so zače- li o tem razmišljati na sami ekskurziji. Kot je povedala Štefka Goltnik z mozirske izpostave KGZ Celje, ki tudi sodeluje v izvedbi projekta lokalne preskrbe, so vsaj na eni zgornjesavinjski kmetiji že začeli z aktivnostmi za ureditev nasada ameriških borovnic. Marija Lebar Okoli 40 udeležencev si je ogledalo primere dobrih praks ob Sadni cesti Besnica-Janče. (Foto: Štefka Goltnik) 10 Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 Kultura, Oglasi V SOLČAVI RAZGLASILI ZMAGOVALCE LETOŠNJEGA NATEČAJA EMS Nagrada za pripovedništvo Davorinu Lenku Odbor za organizacijo in izvedbo spominskih srečanj Edija Mavriča - Savinjčana (EMS) je letos razpisal natečaj na temo pripovedništvo. V soboto, 11. oktobra, so v solčavskem centru Rin-ka podelili nagrado Davorinu Lenku, priznanji pa Alojzu Bastlu in Andreju E. Skubicu. Dogodek je zaznamoval bogat kulturni program, ki je poleg strokovnih tem dopolnil spomin na preteklo delo vsestransko ustvarjalnega Mavriča. Aleksander Oblak, predsednik KUD Utrip in predsednik Odbora EMS, ki deluje pod okriljem omenjenega društva, je predstavil koncept spominskih srečanj in tretji natečaj, ki je bil osredotočen na področje pripovedništva. Delo strokovne komisije, ki je ocenjevala prispele prijave, je predstavila njena predsednica Ana Lamut. Dr. Peter Weiss je spregovoril o pripovedništvu in avtorjih, povezanih z našo dolino. Voditelj Nejc Slapnik je prebral nekaj verzov iz Mavričeve prve pesniške zbirke Venec tvojega imena, mag. Franciju Kotniku, glavnemu in odgovornemu uredniku Savinjskih novic, pa je pripadla beseda, da spregovori o delu Savinjčana na področju pripovedništva. Ljudske pevke iz Solčave so obogatile dogodek z ubrano pesmijo. Nominiranci tretjega natečaja EMS so bili: Alojz Bastl, Anton Komar, Davorin Lenko, Andrej E. Skubic in Aleksandra Veble. Slapnik je prebral utemeljitve za prejemnike priznanj in nagrade, in sicer je Alojz Bastl prejel priznanje za aforiz-me Nove misli v stari embalaži, Andrej E. Skubic priznanje za roman Koliko si moja, nagrada pa je šla v roke Davorinu Lenku za roman Telesa v Podelitev nagrade in priznanj EMS za pripovedništvo: (od leve) voditelj programa Nejc Slapnik, prejemnika priznanj Andrej E. Skubic in Alojz Bastl, predsednik Odbora EMS Aleksander Oblak in predsednica strokovne komisije Ana Lamut. (Foto: Slavica Tesovnik) Letošnji kresnikov nagrajenec Davorin Lenko je tudi prejemnik nagrade za najboljše pripovedno delo natečaja EMS. (Foto: Ivan Vinovrški) temi. Slednji je za omenjeni prvenec letos prejel tudi kresnikovo nagrado. Na podelitvi ga ni bilo, ker je bil zadržan, nagrado je zanj prevzela njegova nekdanja sošolka Mojca Ošep. V zaključnem delu prireditve so Roman Čre-tnik st., Bojan Štrukelj in Dejan Ikovic prebrali še par odlomkov iz knjige Gori, doli, sem in tja, z instrumentalnimi točkami pa sta obiskovalce navdušila učenca Glasbene šole Nazarje Gašper Li-pnik na harmoniki in Ema Kočnar na violini. Prisrčnost in domačnost večera se je po uradnem programu nadaljevala ob odlični kulinarični ponudbi, ki so jo pripravili v restavraciji centra Rinka. Tema naslednjega natečaja EMS čez dve leti bo dramatika, prihodnje leto pa bo Odbor EMS izdal zbornik letošnjega natečaja. Slavica Tesovnik I Savinjske novice št. 43, 24. oktober 2014 11 Kultura, Organizacije PREDSTAVITEV KNJIGE [PSI] V KNJIŽNICI MOZIRJE O knjigi in piscu, ki sta vzbudila zanimanje Slovencev Knjiga (psi) je že več let med najuspešnejšimi slovenskimi knjigami in kljub temu, da je v izvirniku izšla že pred štirimi leti, je še vedno zelo iskana tudi med člani Knjižnice Mozirje. Zato je predstavitev knjige še vedno zelo aktualna, vsem zainteresiranim je v prostorih galerije v začetku oktobra o njej podrobneje spregovorila Tina Petelin, predstavnica sicer nerazkritega avtorja. Petelinova je zbranim na predstavitvi spregovorila o vsebini knjige, ki po njenih besedah predsta- vlja povsem novo revolucionarno razumevanje človeške psihe. Rdeča nit knjige je revolucionarna nova teorija psihologije - REI, ki pa je predstavljena skozi preproste zgodbe, v katerih bralec odkriva človeško naravo. Kot je še dejala, knjiga daje povsem nov pogled v razumevanje odnosov, spolnosti in druge psihološke pa tudi širše družbene pojave. Obiskovalci so Petelinovo povprašali tudi o skrivnostnemu avtorju in njegovemu motivu za izdajo POHOD KONJEREJSKEGA DRUŠTVA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V žabjekih živalim počitek, udeležencem malica Druga sobota v oktobru je bila kot nalašč za druženje konjenikov ko-njerejskega društva naše doline. Ti so se podali na tradicionalni jesenski pohod. S štirinožnimi prijatelji so se sprehodili kar po treh občinah. Štartali so v Nazarjah, kjer jih je na pot pospremila županja Majda Podkrižnik. Nato jih je pot vodila do Mozirja, mimo osnovne šole ob Mo-zirnici in preko Brdc po »žabji poti« v rečiško občino, v Blate. Tina Petelin, predstavnica sicer nerazkritega avtorja, je spregovorila o vsebini knjige [psi]. (Foto: Tatiana Golob) takšne knjige. Identiteta pisca tudi v Mozirju ni bila razkrita, kar je bilo pričakovano, obiskovalci pa so RAZSTAVA GOB V NAZARJAH predstavitev kljub temu zapustili zadovoljni. Tatiana Golob V žabjekih so privoščili živalim počitek, njih pa je čakala malica. Po premoru so se podali preko Pri-hove nazaj v Nazarje, kjer so druženje nadaljevali v Peklu. Po besedah vodje poti Ivana Rakuna je druženje potekalo brez nezgod, trasa pa je primerna tako za konjenike kot za vprege. Na pot je namreč krenilo kar sedem furmanov in dvajset jahačev. Marija Šukalo Nabiralci pogosto trajno • «•• I • VV uničijo gobisce Ivan Fale je podučil obiskovalce kako pravilno nabirati gobe. (Foto: Marija Šukalo) Gobarsko društvo Ajdovec iz prisluhnili poučni razlagi, kako go- Iz Nazarij je na pot krenilo kar sedem furmanov. (Foto: Marija Šukalo) Gornjega Grada je v Nazarjah pripravilo razstavo gob. V Bohače-vem toplarju so 11. oktobra postavili na ogled več kot šestdeset užitnih, pogojno užitnih, neužitnih, strupenih in smrtno nevarnih gob. Po besedah predsednika društva Ivana Faleta vse te vrste rastejo na območju naše doline. Sicer pa slovenski gozdovi »skrivajo« več kot štiri tisoč vrst gob. Obiskovalci so z zanimanjem be nabirati in kje jih iskati ter na kaj morajo biti pazljivi, ko se podajo v gozd. Tovrstne gozdne dobrine namreč rastejo v sožitju z drevesi in pogosto se zgodi, da nevešči gobarji, ko utrgajo svoj primerek, po-tacajo okolico, s tem pa trajno uničijo gobišče. Sicer pa mora »determinator - lovec« (iskalec) poznati tristo vrst gob, vedeti njihova slovenska in latinska imena. Marija Šukalo I 12 Savinjske novice št. 43, 24. oktober 2014 Zgodovina in narodopisje Romarske pesmi (3) Piše: Aleksander Videčnik Sveti Alojz (nadaljevanje) Marijo Devico je on za mater vzel. Za svojo pomočnico je on mater vzel, O sveti Alojzius, prosi Boga za nas! * On je Marijo ljubil iz celega srca, zato ji je obljubil nedolžnost vekomaj. O sveti Alojzius, prosi Boga za nas! * Alojzius je tudi tisti, ki je Bogu srca dal, zelo hudobnih ljudi in greha se je bal. O sveti Alojzius, prosi Boga za nas! * Kak' angel varuh lepo na strani mu stoji, k zveličanju skrbeti, 'no lilijo drži. O sveti Alojzius, prosi Boga za nas! Vsi ponižno pribežimo k angelu nedolžnemu, da milost zadobimo mi pri Bogu večnemu! Pesem o nebeški ohceti (Beležnico, v kateri je zapisana pesem, sem našel v okolici Lepe Njive. Podobno besedilo je zapisal Fran Kocbek v knjigi Savinjske Alpe, 1926.) Oh, le kaj za an trošt no veselje uživa srce moje, kadar spomnim , da Bog večni je za nebesa ustvaril me. * Kristjani 'zvoljeni smo vsi vkup, povabljeni k tej nebeški ohceti, k'tera ne bo nikdar herala, tam bo večno gverala. * Nihče nam ne more zgruntat' to nebeško veselje, še tud' obličje božje gledat brez konca vse. To veselo glorijo angelci lepo pojejo in Boga hvalijo, s to veselo štimo angelsko, s to nebeško mu-ziko. * Pripravljamo se vsaki čas in služimo Bogu, saj mora bit', da v kratkem nas Jezus poklical bo. * Klic k Mariji (Iz rokopisa, ki ga hrani Zvone Čebul v Šoštanju, ni razvidno, v katerem času je nastala ta pesem, lahko pa domnevamo, da gre za čas med prvo svetovno vojno). Marija, pomagaj v vojskinem času, na tebe ozira se vsak izmed nas, Marija, vse ljudstvo ječi - Marija pomagaj nam ti. * Marija, pomagaj in reši nas ti te vojske zdaj hude, da bomo prosti. Marija vse ljudstvo ječi - Marija pomagaj nam ti. * Marija pomagaj vsem narodom Zemlje, ki v tem hudem času strašno trpe. Marija vse ljudstvo ječi - Marija pomagaj nam ti. * Marija pomagaj, vse k tebi hiti, ki v sili veliki pomoč vsak dobi. Marija vse ljudstvo ječi - Marija, pomagaj nam ti. * Marija, pomagaj, te prosimo vsi, ki so dom zapustili, v tujino so šli. Marija vse ljudstvo ječi - Marija pomagaj nam ti. * Še enkrat zakličem in prosim: Nikdar ne zapusti, Marija, ti nas. Marija vse ljudstvi ječi -Marija pomagaj nam ti. Pot v Jeruzalem (Povzeto iz beležnice najdene na Lepi Njivi.) Marija gre na božjo pot, v Jeruzalem na vel'ki shod. Na rokah nese Jezusa, oh, Jezusa Kristusa. * Srečala jo je 'na deklica, prav lepa mlada ro-marca. Marija njo je vprašala: »No kam greš ti deklica?« * Štemano odgovorila je Mariji ta deklica: »Na božjo pot jest gori grem, na božjo pot v Jeruzalem.« * Marija jo je prosila: »Oh, nesi meni Jezusa, za 'n majhen časek nesi ga, saj ti bom lepo plačala.« * »Jest nič ne nesem Jezusa, saj vidiš, da sem židana, bi kikl'co povalala, rokavce bi zamazala.« * Marija gre dalj' naprej v Jeruzalem na božjo pot, na rokah nese Jezusa, oj Jezusa Kristusa. * Štemano odgovorila je Mariji druga deklica: »Na božjo pot jest gori grem, na božjo pot v Jeruzalem.« * Marija jo je prosila: »Ah, nesi meni Jezusa, za majhen časek nesi ga, saj ti bom lepo plačala.« Nadaljujemo prihodnjič. Iščemo stare fotografije Predstavitev knjige Iz roda v rod v Galeriji Mozirje 21. februarja 1992. Z leve: Alojz Plaznik, Aleksander Videčnik, dr. Matjaž Kmecl in dva ljubenska godca. Trpimo križe voljno in služimo Bogu zvesto, saj zdaj čas za to, da bodo naša dobra dela se med nami svetila. Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 13 Organizacije, Kotiček za voznike, Informacije PORSCHE MACAN ALI AUDI Q5 - KATERI JE BOLJŠI? Ali porsche izgublja stik s športnostjo? Vedno se poraja vprašanje, kaj pravzaprav naredi porscheja, da je pravi porsche. Športna oblika, močni motorji in noro dobro podvozje ter zavore? Toda, odkar je Porsche pod okriljem koncerna VW, so najbolj prodajani modeli namenjeni uspešnim družinam - panamera in cayenne. In poraja se vprašanje, kam pelje model macan. Osnova je popolnoma identična z audijem Q5. To pomeni, da je tudi medosna razdalja do milimetra enaka. Ali torej porsche izgublja stik s športnostjo in postaja samo drugi audi? No, že sama oblika do- ŽUPNIJA MOZIRJE kazuje, da je macan pravi porsche. Oblikovalec Mitja Borkert je dodal, kar je dodati treba, in dobil je športnega SUV terenca. Spuščen zadek in napihnjen sprednji del postavljata audija Q5 v senco in med starce. Enaka zgodba se pojavlja v notranjosti, kjer audi Q5 ni slab, temveč je opremljen z vrhunskimi materiali in odlično razporeditvijo. Ampak macan je še odtenek boljši, modernejši in kvalitetnejši. Pravi porsche. Ampak zgodba se pri porsche-ju seveda začne in konča pri motorni izbiri in podvozju. Pri Porsche-ju so hitro ugotovili, da štirikole- Srečanje z misijonarko s. Anko Burger Slavica Pečnik je s. Anko spomnila za Afriko V četrtek, 9. oktobra, je Župnija Mozirje gostila sestro usmiljenko Anko Burger, ki že 30 let misijonari v Afriki, zadnjih devet let v bolnišnici v Ruandi, v teh dneh pa je na obisku v domovini. Z diapozitivi pospremljeno pričevanje o svojem dolgoletnem misijonskem delovanju je začela s spominom na čas, ko je zaslišala klic po služenju ubogim ter se po končani višji šoli za medicinske sestre in enoletni pripravi v Parizu podala na pot v Burundijo in Ruando. Svoje življenje med Ruandci na podeželju je predstavila ne le kot poznavalka naravnih in družbenih značilnosti, ampak tudi kot čuteča in požrtvovalna Jezusova pričevalka. sni pogon iz audija ne zadostuje športnim potrebam porscheja. Dodatno so tehniki dodali še zračno vzmetenje in rezultat je tu. Vsako kolo lahko prevzame do 100 odstotkov pogonske moči. Vse skupaj omogoča do 10 odstotkov natančnejši volanski mehanizem in vožnjo skozi ovinke kot v ca-rreri. Tudi v brezpotju in na slabih cestah ostaja macane udobnejši in uporabnejši kot Q5. Seveda k temu pripomoreta dva bencinska agregata, ki ob pomoči turbine razvijeta 340 KM ali kar 400 KM. Za varčneže je na voljo 3.0 TDI iz Audi regala in 258 KM. Po potrebi vanj dodajo še keramične zavore in tako se dobi pravega in čistokrvnega porscheja. To se seveda pozna pri ceni, ki je hitro 20 do 40 odstotkov nad nivojem audija Q5. Ampak, tu ne gre samo za nalepko porsche, temveč veliko več. Igor Pečnik KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Aminatta Forna: Najemnik na projekt OS Šmartno ob Paki Upanje . (Foto: AG) Tradicionalno in preprosto življenje domačinov se v zadnjih letih spreminja, a stiske ljudi ostajajo. Skupnost, v kateri živi s. Anka, jim pomaga na mnogo načinov. V misijonsko kuhinjo prihajajo ljudje po hrano in na pogovor. Z zbranimi sredstvi (tudi s pomočjo botrstva) pomagajo šolajočim otrokom plačati šolnino in šolske potrebščine, zdravstvene storitve, družinam kupiti zemljo in zgraditi dom ... Kar jo navdušuje pri Afričanih, je veselje nad življenjem in zadovoljstvo z malim. S. Anka Burger je pripovedovala tudi o posledicah t. i. ruandskega genocida, v srca poslušalcev pa se zapisala z očenašem v ruandščini. Andreja Gumzej Zgodba govori o enem poletju, ki je zaznamovalo življenje celega mesta. Dogaja se na Hrvaškem, kar jo za našega bralca naredi le še bolj domačo in zanimivo. Svojo zgodbo pripoveduje Djuro, posebnež, sicer pa eden preživelih prebivalcev mesta Gost. Nad mestom še vedno ždi teža, ki jo vojna še dolga leta, potem ko je že minila, pušča na družbi. Zamolčane zamere, zavist in celo nečloveška okrutnost pridejo na dan, ko se v mesto priseli britanska družina in začne obnavljati eno izmed zapuščenih hiš. Obujati se začnejo spomini, ki bi jih vsi, razen Djura, najraje pozabili. Roman Najemnik so na seznam najboljših knjig leta 2013 uvrstili številni priznani časopisi. Pisateljica Aminatta Forna pa je dobitni- ca številnih uglednih priznanj in nagrad, v letošnjem letu tudi ene naj-prestižnejših Windham - Campbell. 14 Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 Ljudje in dogodki TETKA JESEN V SMARTNEM OB DRETI Dan s priokusom jesenskih dobrot V petek, 10. oktobra, so otroci iz vrtca in podružnične osnovne šole Šmartno ob Dreti praznovali prihod jeseni. Skupaj z učiteljicami in vzgojiteljicami so se za eno popoldne spremenili v živali in strašila ter pripravili zabaven program, s katerim so razveselili svoje starše. Zgodbice o živalih, pesmice o jesenskih dobrotah in ples je popestrila jesenska dekoracija prostora. Dišalo je po pečenem kostanju, seveda ni manjkalo niti drugih domačih jesenskih dobrot. Otroci so v ustvarjalnih delavnicah izdelovali razne izdelke ter se zabavali na igrišču. Prihod tetke Jeseni namreč na šmarški šoli ni navaden dan, ampak dan posvečen druženju in ustvarjanju. Štefka Sem Otroci so z učiteljicami in vzgojiteljicami pripravili zabaven program, s katerim so razveselili svoje starše. (Foto: Štefka Sem) Mladi bobe-nc.e-1 PRAZNOVANJE JESENI V VRTCU NAZARJE Delovno in razigrano skupaj z osnovnošolci Letošnja jesen nas je obdala s čudovito paleto toplih barv in nam podarila izobilje gozdnih plodov, poljščin in drugih sadov narave. Obiskala nas je tudi v Vrtcu Nazarje, zato smo v ta namen v tednu otroka pripravili prireditev Praznovanje jeseni. V delavnicah je bilo mogoče izdelati raznovrstne figure iz naravnih materialov. Prireditev se je odvijala v četrtek, 9. oktobra, v atriju osnovne šole. Dogajanje so otvorili otroci iz vrtca s pevsko in plesno točko, nato so z nastopom nadaljevali prvošolčki. Prisotne je nagovorila ravnateljica ga. Vesna Lešnik ter jih povabila k sodelovanju na delavnicah in k simboličnemu obisku tržnice. Na tržnici je bilo otrokom, ki so dobrote kupovali s karticami, na voljo raznovrstno sadje, pečen krompir, pečen kostanj ter kuhan sok iz svežih grozdnih jagod. Posebno vzdušje sta ustvarjala vonj po pečenem kostanju in plesna glasba otroških uspešnic, ob kateri so sproščeno rajali. V delavnicah je bilo mogoče izdelati raznovrstne figure iz naravnih materialov (koruzna stebla, ličje, divji kostanj) in se preizkusiti v Letošnji jesenski piknik so otroci iz ljubenske-ga vrtca preživeli na prireditvenem prostoru v Vr-bju. Veliko prostora za razne aktivnost so nadgradili z druženjem z okoninskimi gasilci, ki so otrokom razkazali vozila, jim pripravili gasilske igre in seveda brizganje vode iz cisterne. Veliko število otrok se je v družbi staršev zabavalo na ustvarjalnih delavnicah in raznih igrah, največji vtis pa so naredili gasilci, pri katerih se je vila dolga vrsta otrok, ki so se želeli preizkusiti v spretnosti ciljanja ter premagovanja ovir na gibalnih poligonih. Za uspešno izvedeno prireditev je bilo ključnih več dejavnikov; pomoč otrok in staršev pri zbiranju jesenskih plodov in drugih materialov, izbira prostora, organizacija ter sodelovanje vseh strokovnih delavcev vrtca, pomoč g. hišnika in kuharic ter nenazadnje tudi vreme. Janja Kokovnik gašenju. Da so se vsi imeli lepo, so poskrbeli starši, ki so mize v kozolcu obložili z vsemi mogočimi dobrotami, povezanimi z jesenskimi pridelki. Da je prihod tetke Jeseni minil v odličnem vzdušju, je pripomogla občina, ki je najmlajšim odstopila prostor. Domači gasilci so jim pripravili mize in klopi za razne dejavnosti, okoninski pa so bili »carji«, saj so najmlajšim omogočili pravo gasilsko doživetje. Štefka Sem Jesensko druženje otrok se je letos preselilo v Vrbje, kjer je bil prostor tudi za druženje z okoninskimi gasilci. (Foto: Štefka Sem) VRTEC LJUBNO Ob dobrotah jeseni še druženje z gasilci Savinjske novice št. 43, 24. oktober 2014 15 Ljudje in dogodki V NAZARJAH NA ŽUPNIJSKI DAN PRISLUHNILI POTOPISU Mojca Špende kot študentka obiskala misijonsko Na jugu Afrike, ob Indijskem oceanu leži misijonska dežela Mozambik. Njeno glavno mesto je Maputo, le malo stran, v kraju Namaacha, pa je mesec julij letos preživela Mojca Špende, študentka pedagoške fakultete, doma s Prihove. Prostovoljke v misijonu v dekliškem internatu so tam nudile učno pomoč. Mojca je povzela dogajanje ob prikazu fotografij na steni pričujočim na župnijskem dnevu v Nazarjah. PRIPRAVE IN SREČANJE Z AFRIKO Ko se je odločila za udeležbo v misijonu, je sledilo hitro učenje portugalščine, ki je uradni jezik Mozambika. Internat se je dekletom zdel kot sirotišnica s šolo. Osnovna šola tam traja deset let. Ali jo otroci obiskujejo, je v veliki meri odvisno od njihove družine. Šolarke so v mnogih primerih brez roditeljev. Ko so v internatu, s pomočjo nekaj delavcev pridelujejo hrano na vrtu. V Namaachu imajo pitno vodo in dve polnilnici za okoliške kraje. KAJ JE MOJCA POČELA V MISIJONU? Dekletom je pomagala pri razumevanju matematike in fizike. Včasih je bil problem pomanjkljiva razlaga, drugič so nastopile učne težave. Ker pouk poteka v izmenah, so bile dopoldne na učnih urah starejša dekleta, popoldne pa mlajša. Z učenci se izven tega nihče ne ukvarja, nimajo ne dopolnilnega niti dodatnega pouka. Če učitelja ni v šoli, pošljejo otroke domov. Tako je en dan Mojca nadomeščala razredničarko. Najprej so imeli ponavljanje matematike, naslednjo uro so z njo nadomestili portugalščino, pri glasbi in telovadbi pa so ustvarili koreografijo s plesom in petjem. Sicer se tamkajšnji učitelji izobražujejo dodatno tri letnike po osnovni šoli, da pridobijo poklic. Mojca si je ogledala kraj brez elektrike in vode s šolo, v katero se vpiše sto učencev. Razred jih zaradi selitev zaključi le kakih petnajst. UČENCI SO SKROMNI, A USTVARJALNI Tamkajšnji otroci zelo radi plešejo in pojejo, v osnovi jim je spremljava boben, igrati se naučijo tudi flavto, kitaro in nekateri klavir. Vsak dan pol ure pojejo in molijo rožni venec. Dekleta si zaradi kratkih skodranih las vpletajo plastične kitke, ki jih je bila deležna tudi Mojca. Vpenjanje kitk pri frizerki traja pet ur, odstranjevanje pa osem. Zelo priljubljene so jim kvačkane rože v laseh. Učenci so zelo ustvarjalni in pripravljeni dolgo časa delati eno stvar. So motivirani in potrpežljivi ter vztrajni. Dvakrat letno praznujejo rojstne dneve. Načeloma niso lačni, a njihova hrana je skromna in precej enolična. Imajo kruh, krompir, zelenjavo, ob praznikih pa še perutnino. Sadja je Mojca Spende je pokazala, kako imajo ženske v Mozambiku na hrbet v ruto privezane otroke. (Foto: Slavica Tesovnik) veliko: od banan, marakuje, avokada do papaje, ki je v vlogi naših jabolk. Mleko je dosegljivo le v prahu, razen če imajo doma koze. PREPROSTA VSEBINA ZA ŽIVLJENJE Njihova dva krat meter velika ruta kapulana je za ženske najpomembnejši pripomoček in oblačilo. Z njo si oprtajo tudi večje otroke na hrbet pri delu in hoji. Tovor nosijo v košarah na glavi. Hiše so slamnate ali iz blata, s kuhinjo z ognjiščem in eno posteljo v spalnici. Nikjer pa ne manjka radio, televizija in telefon. Pozimi nimajo ogrevanja in je zunaj okoli pet stopinj. V tem času so otroci v šoli tudi med poukom v kapah. Prostovoljke so v tej deželi delale še v vrtcu in v zdravstveni ambulanti, kjer so osrečevale otroke z obliži. V prostem času so prale na roke s trdim milom, čistile prostore in pomivale posodo. Problem so bile smeti vsepovsod, a Mojca pravi, da bi se podobne izkušnje še zelo rada kdaj udeležila. Slavica Tesovnik VRTEC MOZIRJE Obisk Unatove kmetije Lepega jesenskega dne smo se otroci iz oddelkov mišk, lisičk in zajčkov iz vrtca Mozirje odpravili na obisk Unatove kmetije na Prihovo ter tako obeležili evropski dan brez avtomobila. Na kmetiji so nam pripravili topel sprejem. Na dvorišču so nas pričakale buče, koruza ter pre-ša za stiskanje jabolk, izpod katere je tekel svež jabolčnik. Po uvodni predstavitvi jesenskih opravil na kmetiji smo se razdelili v skupine in lotili jesenskih kmečkih opravil. Tako smo se preizkušali v spretnostih ličkanja in čiščenja buč. Obisk smo zaključili z ogledom domačih živali na kmetiji. Vseskozi smo imeli možnost opazo- vati »prešanje« jabolčnika, katerega smo seveda tudi okušali. Otroci smo se pri opravilih zelo zabavali, da pa nam je delo teklo bolje od rok, je poskrbel harmonikar Primož Zvir, saj smo ob zvokih njegovih viž delo združili s prešernim petjem. Polni čudovitih vtisov smo se preko Pahti-na vrnili nazaj v vrtec in nova doživetja obujali še naslednje dni. Sonja Miklavc Družini na Unatovi kmetiji smo vsi hvaležni za prijazen sprejem in zabavno - poučno dopoldne, ki smo ga preživeli na njihovi kmetiji. 16 Savinjske novice št. 43, 24. oktober 2014 Šolstvo, Čestitke 6. JAMNIKOVA KOLONIJA Ohranjajo spomin na gornjegrajskega Leonarda V petek, 3. oktobra, so se v Gornjem Gradu že šesto leto zapored zbrali učenci, ki so sodelovali v Jamnikovi koloniji. Le-to v spomin na Antona Jamnika, gornjegrajskega Leonarda, organizira Osnovna šola Frana Kocbeka, gonilna sila ustvarjalnosti učencev pa je učitelj likovnega pouka Jure Repenšek. V preteklih letih se je na prireditvenem prostoru v zavetju gornjegrajske katedrale zbralo že precej več mladih, ki so kiparili, rezbarili in ustvarjali edinstvene eksponate, ki nato krasijo šolske prostore. Letos sta se kolonije udeležili le dve šoli, domačini in učenci Osnovne šole Antona Aškerca iz Velenja. Iz obeh šol sta se skupini učencev posvetili montaži, pod spretnimi rokami pa so nastali izdelki, kot so obešalnik, sedež in »muce«. Jamnikove naslednike je na koloniji pozdravila ravnateljica gornjegrajske šole Lilijana Bele in župan Stanko Ogradi. Občina namreč finančno podpira kolonijo, za kar se je Repenšek zahvalil županu. Dodal je, da je Anton Jamnik lep zgled, kako je mogoče z veliko volje, iznajdljivostjo, predvsem pa željo včasih narediti tudi nemogo- če. O tem pričajo njegovi izumi, s kolonijo pa na gornjegrajski šoli želijo ohranjati spomin nanj. Štefka Sem Pod spretnimi rokami učencev so nastali izdelki, kot so obešalnik, sedež in »muce«. (Foto: Štefka Sem) KULTURNI DAN OSNOVNE SOLE LUCE PRED JUVANOVO HISO Nastop osnovnošolcev po sledeh kulturne dediščine Sončen petkov dopoldne, 3. oktobra, je z nastopi osnovnošolcev zasijal na temo gremo se po domače. Igra, petje, pripovedovanje in ples so prisotne navdušili v pristnem narečju pred Juvanovo hišo. Kulturni dogodek je z nagovorom popestrila dr. Tanja Hohnec, vodja celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pred obnovljeno hišo gospodarja Jaka in gospodarice Bernarde se je zbralo vse polno otrok, njihovih staršev in vaščanov. Kulturno dogajanje okoli evropskega projekta za mlade z naslovom Kulturna dediščina gre v šo- lo je Hohnečeva označila za pomembno dejanje, ki pomaga ohraniti tisto, kar še živi. Poudarila je, da dediščino varujemo ljudje in da je pomembno privabiti ljudi, da raziskujejo in odkrivajo sami. Obravnavan projekt je navdušil mlade in skozi sproščeno ustvarjalnost se je po Evropi pripravilo 40 tisoč dogodkov, ki jih je obiskalo preko 30 milijonov ljudi. Sledil je kulturni program, pogovor na odru ob krušni peči. Na vezno nit narečnega obujanja spominov so osnovnošolci nizali stare šege in navade v besedi, pesmi, plesu in igri. Opomnili so na primer Otroci so zapeli in zaplesali ob zvoku harmonike. (Foto: Slavica Tesovnik) na tepežni dan, žensko nabiranje svinjskega mesa ob sv. Antonu, petje ob nabiranju jajc za jajčnico, zapele so peričice, sledilo je par izšte-vank in tolčenje rihterja. Glas harmonike in petje ob ponudbi flancatov se je med šolarji nadaljevalo kar spontano. Priložnostna razstava rezljanih palic, fil- canih mil, lesenih iger in volnenih pajacov sedmošolcev je dodala dogodku piko na i. Mladi v Osnovni šoli Blaža Arniča živijo s kulturno dediščino z roko v roki, za kar gre zasluga tudi prizadevnim učiteljem in staršem, ki jih usmerjajo in vzpodbujajo. Slavica Tesovnik Osnovnošolci na odru ob pripovedovanju za mizo ob peči (Foto: Slavica Tesovnik) DrJfim Denisu za io lei Matevžu ra 30 let Ludviku z.i so let Dragotu jieoltt Vse najboljše! ¿rtijDVM domad) m I Savinjske novice št. 43, 24. oktober 2014 17 Oglasi Fotoknjiga.net Fotoknjiga je čudovito darilo. Slika pove več kot tisoč besed. V digitalni dobi navadno analogne zadeve odpadejo. Pa je res vedno tako? Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izu-mreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami. Ponudnikov tiskanja fotografij je veliko. Po tisku seveda potrebujemo še album, v katerega lahko slike kasneje tudi hranimo. Ko vse nastale stroške se-štejem o, dobimo odgovor, zakaj si večina slike raje hrani na različnih prenosnih medijih, kot so CD-ji, USB ključi itd. Alternativa obstaja, nosi pa dokaj zgovorno ime - Fotoknjiga. Storitev bi lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorim o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta. KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET? Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga.net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev je brez- plačna, uporabnik plača le stroške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fotoknjiga. net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času. PREDNOSTI FOTOKNJIGE Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne? Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu. KOMENTARJI FOTOGRAFIJ Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekate- rih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V foto knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni. S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum. KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA? Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen. 18 Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 Organizacije, Šport ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE Panjski hrošč nova nevarnost za slovenske V ponedeljek, 12. oktobra, so na Čebelarski zvezi Slovenije pripravili problemsko sejo. Na njej so obravnavali pojav novega čebeljega škodljivca - panjskega hrošča, ki so ga nedavno odkrili v Italiji. Škodljivec je velika grožnja našim čebeljim družinam, ki so zaradi neugodnega vremena in napada varoe že tako oslabljene. Kot poroča mesečnik Slovenski čebelar, so v italijanski pokrajini Kalabriji nedavno prvič zaznali prisotnost malega panjskega hrošča v Evropi. Omenjeni čebelji parazit izhaja iz Južne Afrike, a so ga našli tudi v Egiptu, ZDA in Kanadi. Za preprečitev širjenja so v Italiji že uvedli ukrepe, kamor sodijo uničevanje panjev, dezinfekcija, nadzor pojava hrošča in nadzor premikov čebel. Mali panjski hrošč je črne barve, dolg do 6 mm. Samica izleže na robove in v špranje panjev jajčeca, iz katerih se razvijejo ličinke. Te se prehranjujejo z medom, cve- ŠPORTNO DRUŠTVO ČAPLJA Mednarodna popestrila teniški turnir Škodljivec se je pojavil tako rekoč pred slovenskimi vrati. tnim prahom in celo s čebeljo zalego (čebeljimi ličinkami). S tem, ko rijejo po satju, hrošči motijo čebele, zaradi njihovih iztrebkov pa med fermentira in izteka iz celic. Ker se je škodljivec pojavil tako rekoč pred slovenskimi vrati, so na problemsko sejo uvrstili točko o preventivi pred panjskim hroščem in o ozaveščanju javnosti o tej tematiki. Na dogodek je ČZS povabila vse strokovne institucije s področja zdravstvenega varstva čebel. Marija Lebar V soboto, 6. oktobra, se je v Športnem centru Jakop, na Ljubnem ob Savinji odvijal turnir v tenisu. Že tretjič ga je organiziralo Športno društvo Čaplja, na njem je nastopilo 16 igralcev. S svojo navzočnostjo je organizatorje počastil nekoč profesionalni igralec tenisa Davor Dupljak in še nekaj drugih tekmovalcev iz Hrvaške. Turnir se je igral po sistemu šampanjec. Igrali so v dvojicah, tako da je vsako tekmo igral vsak z drugim soigralcem in proti drugemu nasprotniku. Zmagovalca turnirja sta postala Marko Valte (Slo) in Davor Du-pljak (Hrv), drugo mesto sta osvojila Jaka Jakop (Slo) in Zoran Antic (Hrv), tretje mesto pa Boris Mo-ličnik (Slo) in Srečko Pavličič (Hrv). Nehvaležno četrto mesto sta si priborila Borut Slapnik in Andraž Debelak. Tenis turnir je zaznamovalo lepo vreme, odlična družba, ogromno odličnih potez in dvobojev, prav tako ni manjkalo smeha in dobre volje. Štefka Sem Neubranljivi servisi nekoč profesionalca Davorja Dupljaka so bili za sotekmovalce pravi izziv. (Foto: Štefka Sem) PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SOLČAVA Sodelovali na tradicionalni skupni vaji v Avstriji Konec septembra so se gasilci PGD Solčava odzvali povabilu in se udeležili tradicionalne vaje, ki jo je letos organiziralo PGD Železna Kapla. Na vaji je sodelovalo pet društev, in sicer PGD Žele- zna Kapla, Reberca, Jezersko, Solčava in Hrastje-Kranj s svojo reševalno ekipo. Iz solčavskega društva je sodelovalo pet gasilcev in dve spremljevalki. V vajo so vključili GVC uni- Iz solčavskega prostovoljnega gasilskega društva sta na vaji poleg gasilcev sodelovali tudi spremljevalki. Vaja je bila za vsa navzoča društva dober uvod v mesec požarne varnosti. (Foto: Hermina Prelesnik) mog-cisterno in GVM kombi. Njiho- namestnika poveljnika in župana va naloga je bila dovajanje vode iz cisterne v dolžini 150 metrov na cisterno GVC PGD Železna Kapla. Iz nje so gasili gozdni požar nad bazenom v Železni Kapli. Po besedah Železne Kaple je vaja odlično uspela. Po končani vaji sta sledili še pogostitev in klepet z ostalimi člani društev. Matija Vavdi Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 19 Šport, Organizacije GORNJEGRAJSKI PIKNIK Nogometasi niso tekli, so pa potrebovali dobro ravnotežje Prvo oktobrsko soboto je zaživel park pred gornjegrajsko katedralo. V njem se je odvijala športna prireditev, imenovana GornjeGraj-ski piknik, ki jo je organiziralo domače turistično društvo s podporo občine. Dogodek je v dolino pripeljal dve novi aktivnosti, in sicer XXL fuz-bal in spikeball. Slednjo igro je predstavilo Športno društvo Čaplja. Poleg tega se je bilo mogoče preizkusiti tudi v hoji po »gurtni«. Organizatorjem je uspelo speljati turnir v XXL fuzbalu, ki spominja na namizni nogomet. Igralci so pripeti v polju in se lahko premikajo le le- vo in desno. Pet ekip se je prvič pomerilo za naslov najboljšega. Na novem terenu se je izkazala in zmagala ekipa Športnega društva Gornji Grad, drugo mesto je osvojila ekipa Whitte Rabbit, tretje Smrkci, sledili pa sta jim ženska ekipa ŠD Gornji Grad in K'r neki. Kljub zanimivemu dogodku in igram, ki so se prvič odvijale na območju Zgornje Savinjske doline, je predsednik Turističnega društva Gornji Grad Iztok Kolenc izpostavil slabo udeležbo obiskovalcev. Štefka Sem Tekmovalci na turnirju v XXL fuzbalu so se prvič srečali z igro, v kateri so bili privezani z vrvmi in so se lahko premikali le levo in desno. (Foto: Štefka Sem) ROKOMETNI KLUB NAZARJE V samem vrhu 1. B državne lige Tekmovalna sezona 2014/2015 za članice v 1. B državni ligi rokometa se nadaljuje. Na-zarčanke so prvič igrale pred domačim občinstvom v nedeljo, 12. oktobra, in prepričljivo zmagale. Nedelja je bila uspešen dan tudi za selekcijo starejših deklic A, ki so se izkazale z visoko zmago v Brežicah. Na sporedu je bil 3. krog prvenstva. Nazar-čanke so v prvih dveh krogih gostovale, z gostovanj pa so se vrnile s popolnim izkupičkom. Obetaven začetek sezone je privabil rokometne navdušence, ki so si prišli ogledat prvo domačo tekmo nazarskih članic. Te so jih nagradile s prepričljivo zmago 40:29 (19:11) proti ŽRD Škofja Loka. Na temeljih odlične obrambe in z dobro realizacijo v napadu so strle nasprotnice, ki niso našle rešitve, da bi se približale domačinkam. V konkurenci sedmih ekip po treh odigranih krogih imajo popoln izkupiček članice RK Nazarje in ŠD Jadran Bluemarine Hrpelje - Kozina. Zato bo tekma med tema tekmecema pravi derbi, ki bo odigran 25. oktobra v Športni dvorani Nazarje, zmagovalec pa bo samoval na vrhu prvenstvene lestvice. Starejše deklice A RK Nazarje so tudi igrale 12. oktobra, in sicer v gosteh pri ekipi ŽRK Brežice. Tam so visoko zmagale z 8:34 (4:18). Roman Mežnar POHOD PO PEŠPOTI MOZIRJE-NAZARJE Babicam in dedkom so se pridružili vnučki Na mozirskem sejmišču so se 4. oktobra zbrali babice in dedki, ki so s sabo pripeljali svoje vnukinje in vnuke. Skupaj so se podali na pohod po krožni pešpoti v Nazarje in nazaj, nato pa na ogled sadjarske razstave. Zbrane je nagovorila in se jim zahvalila za udeležbo predsednica Društva upokojencev Mozirje Marija Franko. Pohod je imel vsaj dva namena. Poleg zdravega preživljanja prostega časa tudi druženje dveh generacij. Dedki in babice morajo v današnjih časih velikokrat poskrbeti za varstvo svojih najmlajših, še lepše pa je, če se lahko kam skupaj odpravijo. Da se sprehodijo in skupaj pomalicajo, saj so bili mali nade-budneži že pred začetkom pohoda lačni in žejni. Pohod je bil dokaj naporen, saj dobri štirje kilometri, kolikor je dolga pešpot, niso ravno mačji kašelj. Kljub temu so jih zmogli vsi. Skupaj so se nato podali še na sadjarsko razstavo v restavracijo Gaj. Benjamin Kanjir Babice in dedki so s sabo na sprehod pripeljali vnukinje in vnuke. (Foto: Benjamin Kanjir) 20 Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 Kronika, Šport ROPAR DEŽELNE BANKE SLOVENIJE V GORNJEM GRADU V PRIPORU Med begom zgubljal denar, preostanka še niso našli Ze drugi rop DBS banke v Gornjem Gradu, ki se je zgodil preteklo sredo, je po ugotovitvah policije povezan s prvim, ki se je zgodil konec septembra. Osumljenec, ki ga je policija na osnovi dobrega opisa ter opisa vozila aretirala še isti dan, je namreč vozil vozilo, ki je bilo registrirano na ime udeleženca prvega ropa. Drzen podvig s podobnim scenarijem kot prvič je izvedel osumljenec, 32-letni srbski državljan, stanujoč na območju Kranja. V Gornjem Gradu je parkiral svoje vozilo na parkirišču za cerkvijo ter odšel do banke. Z masko na obrazu in oborožen je vstopil v prostore banke, v kateri v času ropa ni bilo strank, in od uslužbenke zahteval denar. Osumljenca je policija pričela iskati takoj, ko so bili o ropu obveščeni. (Foto: ŠS) S petimi tisočaki plena je pobe- smeri Črnivca. Osumljenca je po- gnil proti avtomobilu in za sabo puščal denarno sled, saj je že med potjo izgubil nekaj bankovcev. Z avtomobilom se je nato odpeljal v licija pričela iskati takoj, ko so bili o ropu obveščeni in ga že v dopoldanskem času tudi ujela. Da je bil tokratni ropar dobro pri- pravljen na rop, kažejo ugotovitve policije, saj se je med potjo preoblekel, preobul in skril vse, kar bi ga povezalo z ropom, tudi denar. Tega policija do sedaj še ni našla, je pa velika možnost, da je imel osumljenec sostorilca, ki mu je vse predmete po ropu predal. Tudi tokrat je bilo ključno za hitro prijetje dobro opazovanje občanov. Ti so policiji podali podroben opis osumljenca in vozila. Osumljenca je nato policija prijela ravno zaradi avtomobila renault me-gana rdeče barve. Preiskava še vedno poteka, predvsem v smeri iskanja sostorilca ali sostorilcev kaznivega dejanja, zaradi katerega osumljenec ropa ostaja v priporu. Štefka Sem ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Začetek nove sezone s polovičnim izkupičkom Na parketu mozirske športne dvorane so se domače odbojka-rice v prvem kolu 2. DOL - vzhod pomerile z razpoloženimi Mariborčankami. Slednje presenečenja niso dovolile, kljub temu pa se je pomlajena ekipa trenerja Davida Skoka dostojno upirala vse do zadnjega sodnikovega žvižga. V novo drugoligaško sezono je ekipa OK Mozirje vstopila pomlajena, grajena predvsem na domačih igralkah, ki so izkušnje pridobivale zadnjih par let. Kljub porazu s 3:0 to ni najbolj realen odraz stanja na parketu. Mozirjanke so se dobro upirale in pokazale dobro igro, V novo drugoligaško sezono je ekipa OK Mozirje vstopila pomlajena predvsem z domačimi igralkami. (Foto: BK) predvsem na mreži. Nize so izgubi- in favoriziranim članicam ekipe le s 15, 18 in zadnjega z 21. Tudi to KBM Branik Maribor dokazale, da kaže, da so stopnjevale svojo igro bo lahko spomladi na povratnem srečanju rezultat tudi drugačen od sobotnega. Nedelja je bila v znamenju kadetskega turnirja. Poleg domačink so na teren športne dvorane v Mozirju stopile še igralke iz Celja in še enkrat Maribora. Tokrat pa je bil slika povsem drugačna. Domače igralke so na prvem srečanju z 2:1 porazile Celjanke. Slednje so v drugem srečanju odpravile Mariborčanke. Navijači domače ekipe so nato dodobra ogreli dlani še na tretjem srečanju. Mozirjanke so brez večjih težav z 2:0 premagale še Mariborčanke in tako vknjižile kar dve zmagi. Benjamin Kanjir TURNIR V TENISU OBČINE RECICA OB SAVINJI Prvo mesto pripadlo Matjažu Časlu Športno društvo Mladost je v petek in soboto, 3. in 4. oktobra, pripravilo turnir v tenisu rečiške občine. Operativno izvedbo dogodka so zaupali Miranu Rosensteinu. Loparje je prekrižalo dvanajst udeležencev. Zmagal je Matjaž Časl, za njim sta se uvrstila Igor Hribernik na drugo in Rok Hribernik na tretje mesto. Medalje je podelil župan Vinko Jeraj, ki je čestital za dobro organi- zacijo tradicionalnega športnega druženja. Marija Šukalo Na turnirju v tenisu se je pomerilo dvanajst rekreativcev. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 21 Pisma bralcev, Oglasi Varčevanje za pokojnino Da, to vprašanje res ni hec s prepričevanjem ljudi v slogu liberalnega kapitalizma, kakršnega nam na žalost vsiljujejo nekateri tudi v Sloveniji. Človek naj bi bil po njihovem prepričanju manj pomemben, kot kakršenkoli stroj v tovarni, ki ga lahko uničiš ali zavržeš, kadar želiš. Človek naj bo človeku volk, da bodo težave pri vodenju ljudi čim manjše. Res je »velik problem«, če se je povprečna življenjska doba v desetih letih povišala za 3 leta. Menim, da smo z reformo SPIZ-2 to že nadomestili s povišanjem upokojitve-ne starosti. Vendar pa to niti ni toliko pomembno, kajti »duhovno ubogi« Slovenci bi najraje prestrašili ljudi ali pa celo uresničili idejo o neizbežni nuji znižanja pokojnin na vsega 30% plače po letu 2030. Kako ne moremo razumeti preproste logike narave, da za otroke skrbijo starši, ko ti odrastejo, otroci sodelujejo s starši, ko pa starši zaradi procesa staranja prenehajo aktivno sodelovati v družbi, zanje skrbijo njihovi potomci. Seveda moramo to razumeti na nivoju družbe in ne družine. To torej pomeni, da delovno aktivni prebivalci plačujejo prispevke za izplačevanje tekočih pokojnin. Ne morem se strinjati tudi s trditvijo, da 1,5 zaposlenega dela za 1 upokojenca, kajti sredstva, ki se tekoče nabirajo v pokojninski blagajni, se uporabljajo v skladu s solidarnostnim sistemom. Veliko je delovno aktivnih prebivalcev, ki upokojitve ne dočakajo ali pa so upokojeni le kratek čas. Sredstva, ki so jih vplačali ostanejo v pokojninski blagajni in nadomeščajo izpad sredstev za upokojence, ki prejemajo pokojnino nekaj let nad povprečjem. Res pa je, da so za manjši pritok denarja v pokojninsko blagajno delno krive tudi državne institucije. Javna skrivnost je, da je veliko primerov, ko zaposleni dobivajo od delodajalca minimalno plačo in s tem plačujejo majhne zneske prispevkov, delavcem pa dodatno dajejo gotovino brez dokumentacije (plačilne liste). Delavci so trenutno mogoče zadovoljni, ker je njihovo plačilo konec meseca sicer primerno, ampak sprašujem se, kako bi se lahko s takim načinom polnila pokojninska blagajna in nadalje, kakšno pokojnino bodo imeli ti delavci, če bodo imeli veliko let tako nizko osnovo. V času socializma to sploh ni bilo mogoče, kajti »stara dobra SDK«, kot sedaj pravijo nekateri, je izplačila plač strogo in redno kontrolirala. Sedaj nad tovrstnimi izplačili ni kontrol, delavci pa si niti ne upajo pritoževati, kajti na Zavodu za zaposlovanje je kandidatov dovolj. Tako so delavci prepuščeni pravičnosti delodajalcev ali pa njihovemu velikemu izkoriščanju. Menim, da je človek prvi, za katerega je potrebno v družbi primerno poskrbeti. Vsak uspešen delodajalec je še kako odvisen od svojih zaposlenih, zato naj bi tem dal primerno plačilo in od celotnega plačila plačal tudi prispevke. Seveda naj zaposli na vsako delovno mesto sposobne delavce in te tudi primerno plača, če pa z delavcem ni zadovoljen, ga pri današnjem razmerju zaposlenih za določen in nedoločen čas z lahkoto odpusti. Zavedati se moramo, da nihče ne vplačuje od svoje plače v pokojninsko blagajno zase, ampak za aktualne upokojence (denarni tok), redno pa se beleži na ZPIZ osnova za izračun pokojnine, od katere so plačani prispevki za zaposlenega in to dolgoletno povprečje bo ob upokojitvi posameznika tudi osnova za izračun pokojnine. Zato bi morala vsakega skrbeti prenizka ali nepopolna osnova za plačilo prispevkov. Skrbi nas lahko, da nekateri ljudje danes predstavljajo le eno opcijo rešitve tega problema, to je dodatno pokojninsko varčevanje. Vsi vemo, kdo lahko dodatno pokojninsko varčuje - tisti, ki ima dovolj velike dohodke, torej ne vsi. Pri tem pa nastopi tudi psihološki moment predvsem pri mladih, in sicer, da mora človek biti delovno aktiven cca 40 let in da mlad človek še ne čuti potrebe ter tudi težko razume, kakšno bo njegovo počutje in njegove potrebe, ko se bo upokojeval. Zato moramo starejši poskrbeti za takšno sistemsko rešitev, da ne bo nujno potreben individualni pristop posameznika za preživetje v starih letih, če te doživi. Vsak si naj pozorno prebere komentar Romana Čretnika ml. v 42. številki Savinjskih novic, kajti zelo lepo je nanizal dejstva na to temo. Žalostno je, da mladi, naši in vaši otroci, razmišljajo: »Mi ne bomo imeli pokojnine, delati bomo morali do smrti«. Ali je to smisel življenja? Prosim vas, ne delajmo iz njih pesimiste. Menim, da ima vsak človek, ne glede na položaj v družbi po od-delanih 40 letih v korist družbe pravico do bolj sproščenega in prijetnega življenja, če to seveda doži- Kocka je padla za nekatere na eno, za druge na drugo stran. Odločitev ni bila lahka. Z vseh strani so bili kmetje torpedirani z vsemi mogočimi obljubami po boljšem in slajšem. Potrebno pa se je kljub vsemu bilo odločiti, saj matična zadruga zanje ni znala več poskrbeti, da bi za pošteno delo dobili pošteno plačilo (da o plačah delavcev in neplačanih prispevkih niti ne govorimo, vendar to seveda nikomur ni mar). Zadruga je postala namesto »ZA-DRUGA«, vsak »ZA-SE«. Takšne prakse smo nekako že vajeni, saj je to postal slovenski običaj. Gre pa za drugo stvar. Že res, da se je Zgornjesavinjska kmetijska zadruga preklala na pol, vendar se je pri tem smotrno vprašati, kaj in kdo je k temu pripomogel, ali resnično za takšno stanje ni nihče kriv in odgovoren. Ali je do tega prišlo kar tako, zaradi lepšega? Zadrugo so vodili in pomembne položaje zastopali ljudje, ki so bili za svoje delo plačani. Ali so pravilno delali oziroma sprejemali pametne in prave odločitve pa je drugo vprašanje. Zadruga je kljub vsemu imela organe kot je upravni odbor, nadzorni odbor, občni zbor in pa vsakoletne revizije. Vsi ti so imeli polno pristojnost dogodkom in odločitvam reči NE, pa vendar tega niso naredili. Samo zamenjava direktorja še zdaleč ni opravičilo, da so naredili vse kar je bilo v njihovi moči. Ukrepati bi bilo potrebno že par let nazaj, pa je očitno stanje kakršno je bilo vsem vi. Za to morajo poskrbeti naša zakonodajna telesa v državi. Še enkrat - naj bo človek na prvem mestu! Irena Semprimožnik Loke 50A 3330 Mozirje ustrezalo. Sedaj je žal prepozno... Kako je sploh lahko prišlo do tega, da Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje, nekoč ponosa Zgornesavinjske doline, tako hitro oziroma je praktično ni več? Boli me, ko pišem te besede, saj mi osebno res ni vseeno za situacijo kakršna je nastala in kar se nam je zgodilo. Smilijo se mi mali kmetje, ki so bili pri vsem tem »sranju« zbegani in so sledili velikim, češ »kakor boste naredili vi, tako bomo tudi mi, kaj nam pa drugega preostane«. Moram omeniti, da sem kar nekaj let zaposlena na zadrugi, bila sem priča menjavi parih direktorjev, še zlasti v zadnjih mesecih. Vem kaj se je dogajalo, od številnih maratonskih sej in besedičenj, ki niso nikamor pripeljale. Vsi so samo nekaj »pametovali«, udaril po mizi in predlagal konkretne rešitve pa ni nihče. Ponovno se sprašujem, ali je to celo komu ustrezalo oziroma doustre-glo, pa ne najdem pravega odgovora. Pomoči s strani Zadružne zveze Slovenije in Deželne banke, ki je bila obljubljena takoj, ko upravni odbor razreši bivšega direktorja, še do danes nisem videla (pa tako se je zanašalo nanjo). Zato se sprašujem, ali je bilo vse delano z določenim namenom, to je pokopati Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo Mozirje.? Kakorkoli že, preveč škode je bilo narejene v preteklih letih, vse se je samo nekam tlačilo, povezanih in vpletenih je bilo veliko oseb, ki Zadruga Mozirje 22 Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 Pisma bralcev, Kronika, Zahvale se niso hotele in se nočejo izpostavljati. Na koncu pa nas je ostala peščica delavcev, kateri bomo še naprej čakali in morda nekoč dočakali plačilni dan, da bomo lahko poravnali vse položnice, ki jih že nekaj mesecev, prav tako kot kmetje, plačujemo z zamudo. Vsi tisti, ki pa so ta leta zelo dobro živeli na račun zadruge, pa so zadružno ladjo dopustniško zapustili na vse mogoče načine, potniki pa bodo po vseh napovedih tako potonili. Vsak, ki bo bral ta članek, se naj zamisli, koliko je tudi sam pripomogel, da smo tam kjer Zadruga Mozirje nikoli ne bi smela biti, ali dru- gače povedano - psi so se izlajali, karavana pa gre na dve smeri. Katera od teh dveh je za kmete tista, ki bo boljša, pa bo pokazal čas. Se zlasti leto 2015. Zavedam se, da se s tem člankom izpostavljam, vendar vam odkrito in iskreno povem, da si nikoli ne bi odpustila, če tega ne bi napisala in povedala. Upam si trditi, da se bo marsikdo strinjal z mano, zato se tudi podpisujem s polnim imenom in priimkom, ne glede na posledice. Z zadružnimi pozdravi, Blanka Plesec Šolska ulica 12 Mozirje IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • VOZILI TRČILI IN ZAPRLI PROMET Nazarje: 15. oktobra ob 21.30 uri sta na Prihovi trčili osebni vozili. Posredovali so gasilci PGD Nazarje, ki so zavarovali kraj dogodka, odklopili akumulatorja, nudili pomoč policiji pri usmerjanju prometa in vlečni službi pri nalaganju vozila. Poškodovanih oseb ni bilo. • HUDO POŠKODOVAN DELAVEC V GOZDU Strmec: V popoldanskem času 17. oktobra so policisti prejeli obvestilo o delovni nesreči v gozdu v Strmcu. Pri podiranju drevesa je deblo padlo na tla, se od tam odbilo in pri tem delavca udarilo, da je dobil hudo telesno poškodbo. Posredovali so gasilci PGD Lu-če in reševalci nujne medicinske pomoči iz Mozirja, ki so poškodovanega oskrbeli, prenesli do reševalnega vozila in prepeljali do Luč. Od tam je bil s helikopterjem odpeljan na zdravljenje v UKC Ljubljana. • OSTALI BREZ ELEKTRIKE Ljubno ob Savinji: 18. oktobra med 16.45 in 18. uro je bila na Ljubnem ob Savinji zaradi okvare na vkopanem elektrovodniku prekinjena dobava električne energije okoli 50 odjemalcem. Delavci Elektra Celje so napako odpravili. Aktivirani so bili tudi gasilci PGD Ljubno, vendar njihovo posredovanje ni bilo potrebno. • POŠTEN NAJDITELJ PREDAL DENAR POLICIJI Mozirje: Občan je na Policijsko postajo Mozirje prinesel denar, ki ga je našel na bankomatu SKB banke 18. oktobra v večernem času. • VOZNIK IN SOPOTNIK NA MOTORNEM KOLESU TEŽJE POŠKODOVANA Konjski Vrh: 19. oktobra v popoldanskem času je prišlo do prometne nesreče na regionalni cesti izven naselja Konjski Vrh. Na kraju so policisti ugotovili, da se je nesreča zgodila zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo 52-letnega voznika motornega kolesa. V nesreči sta voznik in sopotnik zaradi padca dobila hude telesne poškodbe. Z reševalnim vozilom sta bila odpeljana v celjsko bolnišnico. Zoper voznika bo podana kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. • KRADLJIVCI NA GOLTEH Golte: Na smučišču Golte so policisti 20. oktobra obravnavali tatvino več kot 300 metrov bakrenih vodnikov. Skodo ocenjujejo na 300 evrov. Živeti v srcih ljudi, ki ostanejo za nami, pomeni ne umreti. (T. Cambell) ZAHVALA V 91. letu življenja je za vedno zaspala naša draga mama Marija - Mija FUŽIR iz Dol-Suhe 7 11.2.1924 - 2.10.2014 Zahvaljujemo se vsem sosedom in družini Kosmač, ki ste nam ob tem žalostnem dogodku stali ob strani, vsem, ki ste darovali za sv. maše, prinesli cvetje in sveče. Hvala sodelavcem BSH, g. župniku, pogreb-cem, cerkvenemu pevskemu zboru, g. Mojci, g. Jožetu in vsem, ki ste prišli kropit, nam izrekli sožalje in jo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi domači Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Luč je izginila v temi in z njo je ugasnilo življenje, ki smo ga spoštovali, ljubili. ZAHVALA ob boleči izgubi naše mame Franje NARALOČNIK iz Šmihela nad Mozirjem 11.2.1926 - 9.10.2014 Lepo se zahvaljujemo vsem, ki ste se v velikem številu poslovili od naše mame Franje in ste počastili spomin nanjo, izrekli sožalje ter darovali sveče, cvetje in svete maše. Hvala vsem, ki ste zanjo storili karkoli dobrega. »Dokler mislimo nanj, človek ne umre.« Vsi njeni Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 23 Za razvedrilo Cvetke VSE BO REŠENO S PRITISKOM NA GUMB Denis Avdic, slovenski komik, radijski in televizijski obraz brez dlake na jeziku: »Kdo pere pri vas, ti ali tvoj partner, da izgledaš vedno tako urejena? In seveda me zanima, koliko programov sploh uporabljaš?« Jana Morelj, radijska in televizijska voditeljica: »Vedno pere pralni stroj. Sedaj pa bo lažje, ker je generalni direktor podjetja BSH Hišni aparati Nazarje Wolfram Pabst von Ohain (levo zadaj) na tržišče poslal nov pralni stroj, ki bo sam ugotavljal, kakšno je perilo v njem.« MEDONOSNA ČEBELA Ko so v Mozirju pred kratkim odprli sadjarsko razstavo, so se sadjarjem pridružili tudi člani Čebelarske družine Janeza Goličnika Mozirje. Njihov predsednik Ivan Čopar (levo) je županu je Ivanu Suho-veršniku na satnici razložil podrobnosti o razvoju čebel in njihovi medonosnosti: »Tale je najbolj marljiva čebelica, jaz jo prepoznam na daleč.« Župan Ivan pa nazaj: »Fajn bi bilo, če bi še jaz tako dobro poznal moje občinske čebelice in trote!« KLJUB SLEPOTI VIDI V PRIHODNOST Primož Bitenc, slepec na Lenartovem sejmu na Rečici ob Savinji: »Preden se odpravim med sejmarje, si moram odpočiti duha in telo. Tale stol bo ravno pravšnji za meditacijo. In če me nos ne vara, mi družbo dela cel kup cvička na mizi, tako da zna biti dan še kako naporen.« 24 Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 Križanka, Informacije sestavil: peter udir jermen. ki □ríi hlače poldrag kamen vijoličaste barve egipčanska sveta ptica gr. mitološki velikan molilnica. namenjena določeni skupini vernikov v nekaterih državah zgornji dom parlamenta frank darabont srb. moško ime priprava za nošenje ameriški pisatelj (elmer) ilirsko kraljestvo nekd. pro-storninska mera za vino (56 l) RUPEZEV LETNI dohodek gl. boginja akadske mitologije mladinec v športu vrsta vinske trte prebivalka kitajske sl. slikar. ilustrator (muster) prikrito izražen nasvet dri uradnik z razl. pooblastili pri starih rimljanih stroj za sejanje velik praznični ogenj OŠLAK, VINKO najdaljša rëkavfr. romu lov brat dvojček zoruženue obrtnikov v sreo.veku zavarjeno mesto kem. simbol za germanu bajka, pripoved kem. simbol za galij nekd. hrv. košarkar (andro) del energije. ki se v teh. napravi da izkoristiti zaop4 dlla indijski pesnik in pisatelj (vikramj íe latina iz morskih alg OBVESTILO OGLAŠEVALCEM Male oglase za objavo v tekoči številki sprejemamo do vključno torka. Objavljamo male oglase, napisane na kuponih z oznako za tekočo številko Savinjskih novic, ki jih najdete pod križanko in jih lahko pošljete po pošti ali prinesete osebno. Objavljamo tudi male oglase naročnikov Savinjskih novic, ki jih pošljejo po elektronski pošti s podatki naročnika. Male oglase lahko oddate osebno na uredništvu v našem delovnem času in v naša poštna nabiralnika (pri vhodu v grad Vrbovec in pri vhodu v uredništvo). Mali oglas lahko vsebuje brezplačnih deset besed, vsaka nadaljnja beseda stane 1,15 evra (DDV vključen). Naročniki Savinjskih novic imajo 15-odstotni popust. Za vsebino nečitljivo napisanih malih oglasov ne odgovarjamo, besedil ne lektoriramo. Po telefonu malih oglasov ne sprejemamo. Uredništvo ^ Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske. com Slovarček: AAMER - rt v Libiji; EKSERGIJA - del energije, ki se v teh. napravi da izkoristiti za opr. dela; RICE - am. pisatelj (Elmer); J -^ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): STRANPOT, ERISTIKA, DIVA, ROB, LOA, TELE, ETA, SPINEL, ATEJ. MIRA, OPEKA, PONATIS, TORIJ, OLE, ENAKOST, IKS. SKOLKE, ARIEL, RR, TALISMAN, ŠPARON, OLIKA, PAJČEVINA, LOTOS, OLJE, AGAR v_J Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ OGREVANJE in VODOVOD Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552. Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje._ ◊ POMOČ NA DOMU (gospodinjska opravila, opravila na vrtu, varstvo otrok, ...) Glede na naše polno natrpane urnike vam ponujam rešitev. Če vam enostavno zmanjka časa. Če poznate starejšo osebo, ki bi potrebovala pomoč. Bi radi imeli urejeno okolico in dom, ampak hkrati ne želite zgodnjih dopoldanskih ali pa poznih popoldanskih ur nameniti pospravljanju? Dogovor za pomoč je možen na tel. št. 051/414-284. Jožica Brinovc, Podvrh 3, Mozirje. ◊ SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, KOTLI NA DRVA in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena Atmos, peletni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Fir-št; gsm 041/809-318. Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji. Petek, 24. oktober Napovednik dogodkov ob 11.00. Pred spomenikom padlim na Rečici ob Savinji Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve ob 11.00. Pri spomeniku padlim v Nazarjah Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve ob 11.30. Pokopališče Šmartno ob Dreti Komemoracija v spomin na padle v NOB ob 16.00. Kulturni dom Bočna Spominska slovesnost ob 70-letnici požiga Bočne ob 17.00. Galerija Mozirje Zabavna urica s Kosmatimi smrčki - skupino za aktivnosti in terapijo s psi ob 18.00. Center Rinka Solčava Otvoritev razstave ob 70. obletnici požiga Solčave ob 18.00. Dom kulture Nazarje Muzejski večer Kašče včeraj, danes, jutri Sobota, 25. oktober ob 11.00. Šmartno ob Dreti (križišče) Otvoritev čebelarske oglasne table ob 11.45. Brdo (odsek za domačijo Brezovnik) Otvoritev učno sprehajalne poti_ ob 15.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma MČL ND Mozirje : NK Šoštanj ob 16.00. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma Nazarje : ŠD Jadran Bluemarine Hrpelje - Kozina (članice)_ ob 18.00. Športna dvorana OŠ Mozirje Odbojkarska tekma Mozirje : Swatycomet Zreče (članice)_ ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma Nazarje : Ježica (člani) ob 19.00. Glasbena šola Nazarje Koncert Norbert Girlinger - flavta, Urška Babič - klavir ob 20.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Monokomedija Moška copata_ Nedelja, 26. oktober ob 14.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma Nazarje Input : Vojnik (mladinci) Torek, 28. oktober ob 17.00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Juha, ki iz buč se skuha Četrtek, 30. oktober ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Najlepše darilo ŽIVALI - PRODAM Prodam prašiče, težke od 100 do 140 kg; gsm 041/269-989. Prodam teličko ciko, staro 2 meseca; tel. št. 838-30-96. Prodam telici sr, breji 5 mesecev, pašni, brez rogov; gsm 031/864950. Prodam bikca simentalca, starega 14 dni; gsm 051/358-408. Prodam bikca starega en teden, pasme limuzin; gsm 041/324438. Prodam teličko sivko, staro 7 mesecev; gsm 051/419-914. Prodam 6 let staro kravo za zakol; gsm 041/528-097. ŽIVALI - KUPIM Kupim debele krave in telice za za- kol. Plačilo takoj; gsm 041/653286. Kupim krave in telice za zakol; gsm 031/832-520. Kupim kravo, telico za zakol ali do-pitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745. ŽIVALI - PODARIM Podarim dve prijazne muce, vajene raznovrstne hrane in kmečkega okolja; tel. št. 58-46-056. Podarim hišnega zajčka, starega pol leta; gsm 041/783-634. VOZILA - PRODAM Traktor torpedo 4806, l. 1986, velika kabina, kiper, ventilator, kompresor, 2400 del. ur, odl. ohranjen; gsm 041/767-805. Prodam citroen l. 2003, po ugodni ceni; gsm 041/680-832. DRUGO - PRODAM 4 gume za 4x4 pirelli scorpion STR225/70R15M+S, nove, za pol cene, prodam; gsm 070/22-4430. Prodam nov jogi 140 x 200 (100 EUR) in stolček za hranjenje otroka (30 EUR); gsm 031/582-897. Ugodno prodam mini kad kolpa-san, malo rabljeno; gsm 031/864947. Prodam pšenico in krmni krompir, možna dostava; gsm 031/821129. Prodam mladinsko sobo in keramične ploščice za kopalnico; gsm 031/343-711 popoldan. Prodam betonske robnike, cestne, rabljene; gsm 031/800-852. Motorne sani yamaha viking rs pro, 1000 ccm, prodam; gsm 070/2244-30. Prodam zimske gume 225/65 R18, malo rabljene; gsm 041/638768. DRUGO - ODDAM Oddam 10 lončnic adama, velike nad 1 m, za simboličnih 10 dag kave; gsm 040/145-696. NEPREMIČNINE V bližini Nazarij oddam opremljeno dvosobno stanovanje; gsm 041/423-152. Oddam sobe v najem; gsm 041/280-005. Prostor za prodajalno, mirno dejavnost v centru Mozirja oddam; gsm 041/650-151. Prodam dvosobno stanovanje v Nazarjah, 61 m2, ali menjam za bivalni vikend; gsm 070/708-154. WWW, 26 Savinjske novice št. 42, 17. oktober 2014 Oglasi NAGRADNA IGRA ' Si- Ji " - Drage bralke mi'bralci, Kn *.l: k i* ™ t^ / _ * m- m ^^ Pokrovitelj akcije j t o^^ff1 € Zastopstvo z atefjsko regjjjo 031 521 505 IS • V - - * , ' > -s * * Savinjske novice št. 43, 24. oktober 2014 27