Ptuj, torek, 19. februarja 2008
letnik LXI • št. 14 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o\
Po naših občinah Ormož •
Minutke kulture za svetnike
O Stran 4
V
Po mestni občini
Ptuj • Z uvedbo pomočnika niso uspeli
O Stran 5
Po mestni občini Ptuj • Zoglenelo truplo v pogoreli hiši
O Stran 24
Štajerski TED
Ptuj • Eno leto vrtca Zvonček
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3
oddajamo že
45 let
Šport
Kolesarstvo •
Ptujčani izjemni v zaključko dirke po Kubi
O Stran 11
Gradnja, ki jo vse bolj posnemajo
Vrtec Zvonček na Bregu, prvi novi ptujski vrtec po več kot 30 letih, ki so ga odprli lani na valentinovo, je 14. februarja letos praznoval prvi rojstni dan.
Zgradili so ga na osnovi inovativnega pristopa za gradnjo javnih objektov, na podlagi javno-zasebnega partnerstva, kot prvi tovrstni objekt v Sloveniji.Vzorčni vrtec kaže rešitev za vsa tista okolja, kjer potrebe presegajo finančne zmožnosti občinskih proračunov. Trioddelčni vrtec danes obiskuje 62 otrok. Tudi gradnja nadomestnega 11-oddelčnega vrtca ob Osojni-kovi ulici na Ptuju bo objekt javno-zasebnega partnerstva, v katerega bo mO Ptuj vstopila z zemljiščem. V pripravi je razpis. Akt o javno-za-sebnem partnerstvu, ki je potreben za ta razpis, so ptujski mestni svetniki sprejeli ob koncu lanskega leta. 14. februarja so v vrtcu Zvonček ob prvem rojstnem dnevu skupaj z ravnateljico Vrtca Ptuj Boženo Bratuž in ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom razrezali slavnostno torto, ki so jo spekle kuharice vrtca. Dogodek so pospremili s cirkuško predstavo. Ptujski župan jih je obdaril z bomboni in baloni, knjigice za branje pa je prinesla ravnateljica.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Rokomet •
Ormožani samo še točko do Lige za prvaka
O Stran 12
Ptuj • V pričakovanju modernega štiri-steznega kegljišča O Stran 15
Gorišnica • Usoda športnega parka? M Markovci • Živahna valentinova seja
Huda borba za 2000 evrov
Na zadnji seji gorišniškega občinskega sveta je kar nekaj slabe volje župana povzročilo tudi besedovanje okoli vprašanja vzdrževanje in usode športnega parka.
Bodo onesnaževalce tožili?
Svetniki občine Markovci so v četrtek, 14. februarja, dnevni red 12. redne seje, ki je vseboval kar 16 točk, bistveno skrajšali; pa ne zaradi tega, ker je bilo prav ta dan valentinovo, ampak zaradi zahteve župana in svetnikov, da štiri točke, ki zadevajo financiranje športa in kulture v občini, zaradi nedodelanosti umaknejo. Eno točko pa so zaradi aktualnosti še dodali, tako da so na koncu sklepali o 13 zadevah.
Zanj se je med zbranimi svetniki najbolj zavzemal mladi Bojan Purgaj, ki se
nikakor ni mogel sprijazniti s tem, da naj bi gorišniško športno društvo za vzdrževanje parka iz občinskega proračuna za celo leto prejelo le borih 835 evrov: "Župan, že lani sem vas opozarjal, da je veliko premalo denarja za vsa dela, ki jih je potrebno opraviti, od pobiranja smeti do košenja. Ekonomska cena samo košnje takšne površine bi znašala 4000 evrov. Že
lani ste obljubili, da se bo z rebalansom ta postavka lahko nekoliko povečala, zdaj pa vidim, da ostaja enaka. Želim, da držite obljubo! Tako ne bomo mogli več naprej!" Purgaj je svoje stališče podkrepil še z argumenti, da športni park uporabljajo vsi, tako osnovnošolci kot rekre-ativci, na voljo pa je tudi za razne prireditve, breme stroškov za vse pa nosi le športno društvo.
O Stran 3
Že pri obravnavi dnevnega reda je župan Franc Kekec sam predlagal umik pravilnika o sofinanciranju letnih programov športa in predloga meril za vrednotenje programov športa, saj bi jih bilo treba še nekoliko dopolniti. Svetnika Slavko Rožmarin in Stanislav Toplak pa sta v imenu svetniške skupine N.Si predlagala, da iz razprave umaknejo še predloge meril za izračun dotacije za redno dejavnost kulturnih društev ter letnega programa kulture v letošnjem letu, saj sta menila, da tudi ta dokumenta nista pripravljena dovolj pravično in strokovno, da ju je treba še dodelati; poleg tega pa je Toplak menil, da bi morala biti merila pri vrednotenju kulturnih društev sestavljena tako, da se bo njihova aktivnost pri dotaciji poznala. Pri tem bi bilo smotrno upoštevati tudi dejstvo, da ob letošnjem kulturnem prazniku niso imeli v občini nobene kulturne proslave.
Kar precej pa se je zapletlo,
ko so razpravljali o imenovanju predstavnika javnosti v senat za reševanje pritožb zoper policiste, saj se lep čas niso mogli poenotiti, ali naj obvelja predlog komisije za volitve in imenovanja, ali predlog LDS. Glasovali so tako in drugače, se prepričevali, preštevali glasove, brali poslovnik, vse skupaj celo razveljavili.
Nekoliko zanimivejša je postala razprava, ko so se lotili obravnave vsebine dopisa skupine občanov iz vasi Za-
bovci, ki so napisali peticijo zoper priključnino na kanalizacijo. V omenjenem dopisu svetnike seznanjajo, da imajo občutek neenakosti in odri-njenosti, saj so že leta 2000 opozorili na bližino odpadne deponije v Spuhlji in zapisali, da tudi območje Zabovcev sodi v krog prizadetega okolja ter da si želijo ugodnejše priključitve na kanalizacijsko omrežje, vendar se občina na njihovo pisanje ni odzvala.
O Stran 7
Slovenija • Rezultati raziskave javnega mnenja
Vlado podpira 33 odstotkov vprašanih
Februarska raziskava Politbarometer je pokazala izostritev kritičnosti pogledov socialnih, ekonomskih in političnih razmer v državi, je na predstavitvi pojasnil predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Niko Toš. Vlado premiera Janeza Janše podpira 33 odstotkov vprašanih (decembra 32), ne podpira pa je 57 odstotkov.
Podpora vladi ostaja na decembrski ravni, ko je imela najnižji odstotek podpornikov doslej. S podporo vladi pa je povezana tudi stopnja zaupanja v državne institucije. Na lestvici zaupanja se najvišje uvršča novoizvoljeni predsednik republike Danilo Türk, ki je bil po Toševih besedah "v enem mesecu tako aktiven kot Janez Drnovšek prej v enem letu".
Türk uživa zaupanje 67 odstotkov vprašanih, ne zaupa pa mu osem odstotkov. Po zaupanju v institucije se visoko uvrščajo še evro in Banka Slovenije (50 odstotkov), policija, EU in sindikati (37 odstotkov) ter mediji in protikorupcij-ska komisija (36 odstotkov). Predsedniku vlade zaupa 31 odstotkov vprašanih, vladi in Cerkvi pa 20 odstotkov.
Med strankami je glede na preference vprašanih na prvem mestu z 20 odstotki še vedno SD, sledi SDS (17 odstotkov), na tretje mesto
Uvodnik
Kulture pa ni in ni
pa sta se s sedmimi odstotki uvrstili stranki LDS in Zares, je pokazala raziskava. Sledijo SNS s šestimi odstotki podpore, DeSUS in SLS s tremi odstotki, N.Si pa podpirata dva odstotka vprašanih.
Toš je pojasnil, da se je podpora največji opozicijski stranki SD stabilizirala na okoli 20 odstotkov, podpora največje koalicijske stranke SDS pa nekaj odstotkov pod SD, na okoli 17 odstotkih. Primerjava zadnjih treh merjenj pokaže, da se je podpora DeSUS od septembra (en odstotek) potrojila, saj je imela v februarskem merjenju 3-odstotno podporo.
Preferenčno telo N.Si pa se je od septembra, ko je stranko podpiralo šest odstotkov vprašanih, zmanjševalo za tretjino, saj je decembra N.Si podpiralo štiri odstotke vprašanih, februarja pa le še dva odstotka. SLS po Toševih besedah kljub menjavi vodstva ni dobil večje podpore - v primerjavi s
Dogajanja v ormoškem občinskem svetu so že od svojega samega začetka nekaj posebnega. Medtem ko se v drugih okoljih zmenijo v štirih, petih urah, potrebujejo ormoški svetniki cel šiht za to, da si povejo kup žaljivk in zmer-Ijivk, a se ne zmenijo nič. Če bi v tem času resno, konstruktivno razpravljali, sem prepričana, da bi se to na sami občini moralo poznati. Žal pa naši politični predstavniki porabijo čas za tisto dejavnost, za katero je potrebno vzeti le pol viagre, da deluje. In kako plodno je to, vemo vsi, ki smo že kdaj videli to ponesrečeno družbico na televiziji.
Prav televizija je tudi izvor večine zla. Odkar so seje na ogled na kabelski televiziji, imajo svetniki na vsaki seji svoj mali predvolilni govor. Povedo dvakrat več, kot je potrebno, in se javljajo pogosteje, da se jih le bolj vidi. Ne vem, ali jim še nihče ni povedal, da ljudje že lep čas niso več nori, da so bili v politiki na začetku morda res malo naivni, ker niso imeli izkušenj z večstrankarskim sistemom. Sedaj pa jih imajo. Opredeljenih in politično aktivnih je le zelo malo občanov. Vsaka od strank se v Ormožu lahko pohvali z nekaj sto privrženci, aktivna pa je peščica ljudi. To so tisti, ki kimajo in ploskajo, tudi ko že vsak vidi, da je šla stvar rakom žvižgat. Vsi ostali tisoči so neopredeljeni. Prav vseeno jim je, kdo se s kom zafrkava na sejah sveta, želijo videti rezultate. Če imajo naši politiki višek tovrstne energije, naj se "podj..." v svojem prostem času, namesto nogometa, rokometa ali tenisa. Tovrstno opravilo sodi namreč med zasebne. Opravljanje te stvari v javnem življenju pa kaže, da žal niso sposobni preseči svojih malih, egoističnih porivov.
Svetniki v občinskem svetu odločajo o najpomembnejših rečeh za življenje naše skupnosti. To počno, ker so dobili mandat volivcev in ker jih mi za to tudi plačamo. Kako dolgo bi doma gledali obrtnika, ki bi bil tako uspešen, kot so ormoški politiki? Koliko bi zaslužil? Prepričana sem, da bi ga nagnali že drugi dan, ko ne bi bilo nobenega rezultata. Zakaj se torej na občinski ravni obnašamo tako negospodarno?
Na zadnji seji občinskega sveta so si svetniki organizirali celo skupinsko ekskurzijo na otvoritev razstave Muzeja Ormož. Že ta mali dogodek neizpodbitno dokazuje vse zgoraj napisano. Veste, še veliko razstav si bo treba ogledati, pa ni prav nobenega zagotovila, da bo to dvignilo kulturno raven dialoga in splošne kulture ormoškega občinskega sveta v nebo.
Viki Klemenčič Ivanuša
Danilo Türk
septembrom in decembrom se je podpora s pet odstotkov zmanjšala na tri odstotke.
73 % vprašanih potrdilo, da je življenje vedno slabše
V februarski raziskavi so se še posebej kritično izostrile ocene glede socialnega položaja delavcev, pojavov korupcije in klientelizma ter urejanja odnosov s sosednjo Hrvaško. Na vprašanje, kakšen je socialni položaj delavcev tri leta po volitvah, je 73 odstotkov vprašanih odgovorilo
slabše in le sedem odstotkov boljše.
Glede aktualnih podražitev je 45 odstotkov vprašanih odgovorilo, da to močno vpliva na materialni položaj njihovega gospodinjstva (septembra 33 odstotkov in decembra 38). 42 odstotkov vprašanih meni, da podražitve do neke mere vplivajo na materialni položaj njihovega gospodinjstva (septembra 45 odstotkov in decembra 47). Septembra je še 20 odstotkov vprašanih menilo, da podražitve ne vplivajo bistveno na materialni položaj njihovega gospodinjstva, decembra in februarja pa
je takšnih le še 12 odstotkov.
Kot poglavitni razlog za inflacijo je 64 odstotkov vprašanih navedlo slabo politiko vlade, 22 odstotkov jih krivi mednarodne gospodarske razmere, 14 odstotkov pa je bilo neopredeljenih. Rezultat po Toševih besedah kaže na razhajanje stališč vladajoče politike in zaznav ljudi.
Tudi očitek, da so se razmere glede pojava korupcije in klientelizma izostrile in poslabšale, izreka tokrat skoraj šest desetin (57 odstotkov) vprašanih, kar je znatno več kot ob predhodnih meritvah (od 42 do 48 odstotkov). Glede vpletanja politike v gospodarstvo večina (56 odstotkov) meni, da so razmere danes slabše kot pred zadnjimi volitvami (v predhodnih meritvah od 49 do 54 odstotkov). Da so razmere danes boljše, meni le devet odstotkov.
V	oceno so vključili mednarodno politični vidik urejanja odnosov s Hrvaško. Zadnja meritev jasno pokaže, da so se v očeh Slovencev razmere s sosednjo Hrvaško močno poslabšale (65 odstotkov) in da je urejanje teh razmer danes slabše kot pred nastopom mandata te vlade.
V	raziskavo so vključili tudi presojo razmer pred volitvami in danes glede objektivnosti
poročanja medijev. Glede na spreminjajoče se razmere na tem področju pojasnjevanje stališč "danes boljše - danes slabše" ni enoznačno. Tako npr. preferenti nekaterih koalicijskih strank v večji meri kot v povprečju (25 odstotkov) izrekajo oceno, da so razmere danes slabše: N.Si (38 odstotkov), SDS (29 odstotkov), medtem ko preferenti drugih strank v večji meri kot v povprečju (27 odstotkov) menijo, da so razmere na medijskem področju danes boljše (LDS: 42 odstotkov, SD in SLS: 36 odstotkov).
29 odstotkov vprašanih je menilo, da je za Slovenijo bolj sprejemljivo, da mandat na oktobrskih volitvah dobi levosredinska koalicija, 22 odstotkov pa si želi, da še naprej vlada desnosredinska koalicija. Najprimernejši mandatar bi bil po mnenju 25 odstotkov vprašanih Borut Pahor, Janeza Janšo je podprlo 16 odstotkov, štirje odstotki Zmaga Jelinčiča, Gregorja Golobiča trije odstotki in dva odstotka Mitjo Gasparija.
Raziskavo Politbarometer je Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij opravil med 11. in 13. februarjem na vzorcu 955 anketirancev.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
O priznanju Kosova bo odločal državni zbor
Priznanje neodvisnosti Kosova je odločitev, ki jo bodo sprejele posamezne članice EU, ne EU kot celota, so danes v Bruslju povedali viri pri slovenskem predsedstvu. Slovenija bo Kosovo priznala po parlamentarni poti, ta postopek pa po navedbah omenjenih virov še ni bil sprožen. Tudi predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jožef Jerovšek je danes za STA povedal, da doslej od vlade niso prejeli še nobenega predloga v zvezi s priznanjem neodvisnosti Kosova. DZ namreč o priznanju držav odloča na podlagi predloga vlade. Tega najprej obravnava pristojno delovno telo, torej odbor za zunanjo politiko, nato pa o njem glasuje DZ. Ta lahko to stori na redni seji, lahko pa je sklicana tudi izredna seja, so pojasnili v DZ. Postopek, kakršen naj bi stekel v primeru Kosova, je bil sicer uporabljen že ob priznanju neodvisnosti Črne gore junija 2006. (sta)
UKC Ljubljana s presežkom opravljenih programov pridelal izgubo
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so v letu 2007 obravnavali za 3170 bolnikov več kot je znašala pogodba z ZZZS. Generalna direktorica UKC Darinka Miklavčič je v pogovoru za STA opozorila, da bodo v primeru ne-posluha za plačilo dodatno opravljenih obravnav morali poseči po skrajnih ukrepih, če želijo zajeziti rdeče številke.
Če se z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ne bodo uspeli dogovoriti vsaj glede vrednotenja ambulantnega dela, bo izguba za lansko leto presegla tisto iz leta 2006, ko je presežek odhodkov nad prihodki UKC Ljubljana znašal 2,8 milijona evrov (to je le 0,8 odstotka prihodkov zavoda), je opozorila Miklavčičeva. V UKC so lani obravnavali 99.488 bolnikov. A po splošnem dogovoru, sklenjenem med izvajalci zdravstvenih storitev in ZZZS, jim je zavod kril le 96.318 obravnav. "Takega presežka še nismo imeli. Ob vrednotenju zahtevnosti bolnikov v UKC lahko rečemo, da smo zastonj opravili dodatnih obravnav za eno splošno bolnišnico, na primer trboveljsko ali brežiško," pravi Miklavčičeva. (sta)
'Navedeni prihranki so odvisni od posameznega modela in opreme ter veljajo pod posebnimi pogoji prodaje vozil v kampanji Polna Luna, ki traja 21. In 22. februarja 2008. Ponudba velja za omejeno količina vozli. Slike so simbolne. Emisije (g/km): 127-264. Poraba (mešani ciklus, i/100 km): 5,2-11,5. Za vse informacije se obrnite na Avtohlšo Hvaleč. Naročnik oglasa: Avtohiša Hvaleč, Ptuj.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Gorišnica • Kakšna bo usoda športnega parka?
Huda borba za 2000 evrov
Na zadnji seji gorišniškega občinskega sveta, o kateri smo že obširno poročali, je kar nekaj slabe volje župana povzročilo tudi besedovanje okoli vprašanja vzdrževanje in usode športnega parka.
Zanj se je med zbranimi svetniki najbolj zavzemal mladi Bojan Purgaj, ki se nikakor ni mogel sprijazniti s tem, da naj bi gorišniško športno društvo za vzdrževanje parka iz občinskega proračuna za celo leto prejelo le borih 835 evrov: "Župan, že lani sem vas opozarjal, da je veliko premalo denarja za vsa dela, ki jih je potrebno opraviti, od pobiranja smeti do košenja. Ekonomska cena samo košnje takšne površine bi znašala 4000 evrov. Že lani ste obljubili, da se bo z rebalansom ta postavka lahko nekoliko povečala, zdaj pa vidim, da ostaja enaka. Želim, da držite obljubo! Tako ne bomo mogli več naprej!" Purgaj je svoje stališče podkrepil še z argumenti, da športni park uporabljajo vsi, tako osnovnošolci kot rekre-ativci, na voljo pa je tudi za razne prireditve, breme stroškov za vse pa nosi le športno društvo.
Župan Jože Kokot, ki je Purgajevo nestrinjanje z višino sredstev slišal že nekajkrat prej, je ostajal neomajen, češ da v proračunu pač ni več denarja, in če ga hočejo športniki več, potem naj povedo, komu naj vzamejo nekaj evrov: "Imate pa tudi drugo možnost; da občina prevzame vzdrževanje parka, športno društvo pa dobi samo določene termine kot ostali!"
V debato se je vpletel tudi Andrej Horvat s pojasnilom, da bi lahko del stroškov z vzdrževanjem kril domači vaški odbor, kakor je bilo včasih, vendar kot je povedal župan, zdaj to zakonsko ne bi bilo več možno. Ker se je po tem Purgaj celo strinjal s tem, da naj potem pač občina prevzame vzdrževanje parka, če drugače ne gre, je župan svoj predlog hitro negiral, češ da bi to pomenilo, da morajo zaposliti še enega hišnika, kar bi seveda občino stalo precej več kot 835 evrov letno. Navrgel pa je še, da občina že tako plačuje odvoz smeti in še marsikateri račun. Purgaj pa se tokrat nikakor ni dal zlahka odpraviti: "Ja, je res. Ampak za čiščenje površin skrbimo sami in veste tudi, da teh smeti ne povzročamo sami; največ smeti je po raznih prireditvah, marsikdo od občanov pa tudi direktno odlaga svoje odpadke v naše posode!""
Pritrdilni molk ostalih svetnikov in Purgajevo vztrajanje, da je 835 evrov za celoletno vzdrževanje parka absolutno premalo in da naj župan izpolni dano obljubo, je dalo prvemu možu Gorišnice vedeti, da bo tokrat moral popustiti: "V redu, če je situacija takšna, pa povejte, Purgaj, s koliko pa bi bili vi zado-
voljni in kje naj vzamemo ta denar?!" Seveda ni bilo pričakovati, da bi za vzdrževanje lahko iztržili 4000 evrov, je pa Purgaj predlagal 2000 evrov in s soglasjem ostalih svetnikov bodo ta denar odvzeli na postavki varovanja okolja. Kaj posebno lažje pa članom športnega društva verjetno tudi v prihodnje ne bo, saj je župan napovedal, da jim bo poslej obračunal vse storitve, ki jih je doslej plačevala občina direktno, tudi odvoz smeti.
Župnija zahteva preveč
Sicer pa je okoli športnega parka nato počilo še drugič. Kot je znano, je postopek denacionalizacije že bil pravnomočno končan; po odločbi pa je del spornih zemljišč dobila občina, del zemljišča, na katerem so tudi slačilnice, ki so črnogradnja, pa mariborska škofija oz. domače žup-nišče. Interes občine je, da del cerkvenega zemljišča, ki je aktivno v uporabi, odkupi, seveda za primerno ceno. Pogajanja z domačim župnikom Ivanom Holobarjem od pravnomočne odločbe naprej vodi župan sam, svetnika Jožefa Petka pa je zanimalo, do kod so pogajanja sploh pripeljana. Županu Jožetu Kokotu pa "polaganje tega računa" nikakor ni šlo zlahka z jezika; povedal je le, da je cifra, ki jo zahteva župnik, precej višja od tiste, za katero so se pogajali pred leti, da pa zadeva še zdaleč ni dorečena. Petku je takšen odgovor pognal kri v glavo: "Pa veste kaj, a se potem sploh splača kaj odkupovati?! Saj to nima smisla, je ceneje kupiti zemljišče drugje in postaviti nov športni park! Poleg tega se vse to pogajanje brez rezultatov vleče že leta in leta, predolgo, mi pa ne vemo nič, kaj se dogaja in kje zadeva stoji. To je že višek vsega in zahtevam, da je na naslednji seji posebna točka dnevnega reda problematika športnega parka, kjer naj se vse pojasni, razjasni in dore-če!" In župan je obljubil, da bo tako ter da bo na naslednjo sejo povabil še župnika. Šele po tem so svetniki lepo složno potrdili rebalans letošnjega proračuna.
S tem pa se seja še ni zaključila, saj je bil na vrsti še predlog proračuna za leto 2009, ki znaša nekaj čez 4 milijone evrov. Čeprav je šlo zgolj za prvo seznanitev s postavkami bodočega proračuna, se je Petek takoj ponovno oglasil: "Župan, že lani smo se dogovorili, da bomo imeli v prihodnjem proračunu postavko za štipendiranje domačih pridnih študentov. Te postav-
Športno društvo bo za vzdrževanje športnega parka imelo poslej na razpolago 2000 evrov, odprto pa ostaja vprašanje, kako bosta občina in cerkev razrešili vprašanje lastništva zemljišč.
ke v predlogu ne vidim!" Župan mu je vrnil milo za drago: "Tudi pravilnika s kriteriji niste pripravili! Šele ko bo znan pravilnik in seveda potrjen tako s strani pristojnega ministrstva kot s strani občinskega sveta, se lahko pogovarjamo o tej postavki! Sicer pa sredstva še vedno lahko zagotovimo z rebalansom proračuna 2009!" Petka pa to ni ustavilo: "Ne potrebujemo ministrskega soglasja! In nehajte obljubljati sredstva z rebalansom, ker jih ne bo, tako kot jih tudi pri letošnjem ni. Če ne bo postavke v proračunu, se z rebalansom ne more narediti nič!"
V sejni sobi je spet postajalo hudo vroče, župan je namreč začel z vso silo dopovedovati, da so v velikem investicijskem ciklusu, da občina vstopa v velike projekte in da enostavno ni denarja za vse želje, razen če se odpovedo nekaterim projektom, kar pa pomeni razvojno nazadovanje občine. Petku očitno ni več bilo do prepira, zato je bolj kot ne iztisnil skozi zobe: "Pa saj zadnja leta tako samo gradimo in nič drugega. Nič ni slabega v tem, ampak ljudje živijo in živimo tudi med investicijami in prav bi bilo, da se nekaj denarja nameni še za kakšne druge dejavnosti, ne samo za gradnjo!" Kljub temu pa so svetniki predlog proračuna potrdili.
SM
Naj k boljši kakovosti življenja prispeva tudi izboljšano kurilno olje. Aditivirano kurilno olje OMV futurPlus stane prav toliko kot običajno ekstra lahko kurilno olje, vendar zagotavlja več toplote. Inovativne rešitve skupine OMV odslej tudi v vašem domu. Za naročilo pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 2332.
•HT
Več kot gibanje. OMV
Foto: SM
Ormož • 13. redna seja s kulturno ekskurzijo
Minutke kulture za svetnike
Dnevni red 13. redne seje ormoškega občinskega sveta je bil sila neobetaven, sama dolgočasna popravljanja ustanovitvenih aktov osnovnih šol, imenovanja v svete javnih zavodov, premoženjskopravne zadeve. A ormoški svetniki znajo še iz tako neužitnih sestavin narediti prvovrsten predvolilni golaž.
Člani SDS niso več želeli sedeti s svojim bivšim članom Bogomir-jem Lucijem. Zato so na enem izmed sestankov po dolgem in počez debatirali o novem sedežnem redu. In zgodilo se je, da je Luci dobil novega soseda. To je Martin Hebar iz N.Si. Ali se je za to odločil sam ali pa je šlo za kazensko ali nagradno premestitev, nam ni uspelo izvedeti. Čas bo pokazal, ali je Hebar najboljši sosed ali ne, vendar zaenkrat bolj slabo kaže, saj je že na prvi seji na novem mestu tožil, da ga poleg Lucija bolijo bobniči.
Župan Alojz Sok je med sejo malo skočil še v občinsko avlo in mimogrede odprl novo razstavo (še) Muzeja Ormož.
Foto: vki
Foto: vki
Prvotnih 21 točk dnevnega reda so na županov predlog razširili na 22. Bogomir Luci pa je želel doseči umik vseh točk, katerih predmet je bilo imenovanje različne v svete javnih zavodov, saj sam naj ne bi imel možnosti predlagati svojih kandidatov. Podobne argumente in protiargumente smo v tem svetu poslušali že nekajkrat, rezultat pa je vedno enak - Lucijev predlog se s preglasovanjem ne sprejme.
Že pri uvrščanju točke o nakupu prostorov prizidka telovadnice v Veliki Nedelji na dnevni red je Slavko Kosi protestiral in od župana zahteval dokazilo, da ta nepremičnina ni občinska, da torej občina ne bo kupila prostora, ki je že v njeni lasti. Nepremičnina ima zanimivo zgodovino. Gre za dve pisarni v pritličju, klubsko sobo z bifejem v 1. nadstropju, priročno skladišče in hodnik v skupni izmeri 76 kvadratnih metrov in veliko dvorišče, ki so bili zgrajeni z občinskimi sredstvi. Leta 1999 pa je takratni občinski svet s sklepom o priznanju lastninske pravice na športnih objektih lastnino prenesel na Športno društvo Velika Nedelja. To društvo je danes v stečaju in je objavilo prodajo nepremičnine. Še pred uvedbo stečaja so prodali tudi teniško igrišče, kot je povedal župan, za zelo majhno vsoto, okrog 13.000 evrov, za elitno lokacijo v Veliki Nedelji. Župan Sok je želel pridobiti pooblastilo, da v stečajnem postopku lahko poda ponudbo za nakup teh prostorov za 65.901 evrov, saj je občina lastnica telovadnice in bi bilo pametno, da postane še lastnica prizidka. Prav tu pa so se mnenja razhajala. Slavko Kosi je bil namreč mnenja, da je
občina že lastnica objekta, saj sprememba ni bila nikoli vpisana v zemljiško knjigo, in da s pravnega vidika občina kupuje svojo last. Martin Hebar, ki ga Kosi imenuje kar občinski advokat, mu je oporekal, češ da je bilo v fazi postopka stečaja s strani sodišča ugotovljeno, da je lastnik Športno društvo. Svetniki so na koncu odločili, da se nepremičnino kupi in za njo zagotovijo sredstva z rebalansom, promet pa uvrsti v letni načrt pridobivanja premoženja.
Samostojni muzej pokopal novi občini?
Med vprašanji, namenjenimi županu, je spet tekla beseda o muzeju. Ponovilo se je vprašanje Zlatana Fafuli-ca, ki je zahteval, da se župan enkrat nedvoumno izjasni glede tega, ali je bilo za Muzej Ormož zahtevano javno pooblastilo ali ne. Župan je ponovil svojo zgodbo o treh sestankih
z ministrstvom in šele po ponovnem pozivu, naj predloži dokumente, je povedal, da muzej naj ne bi izpolnjeval pogojev za pridobitev pooblastila. Ključno pri tem pa naj bi bilo to, da novi občini Muzeju Ormož nista podelili pooblastila za delovanje na njunem območju, zato naj tudi ne bi izpolnjeval pogojev, zahtevanih s strani države.
Slavko Kosi je župana povprašal, kako bo popravil prekratek, nezakonit rok, ki ga je določil za zbiranje podpisov za razpis referenduma. Poleg Soka mu je o tem spregovorila tudi Mateja Zemljak, občinska tajnica, ki mu je zagotovila, da je vse po zakonu, saj se je posvetovala z državno volilno komisijo. Na nenačelnost je župana opozoril Stanko Pod-gorelec, ki ga je spomnil, da so v občinskem svetu sprejeli sklep o ustanovitvi šestih, v parlamentu pa je Sok podprl ustanovitev štirinajstih pokrajin. Sok je svoje dejanje opra-
vičeval s tem, da je želel, da se postopek za ureditev pokrajin nadaljuje in ne zastane.
Besedni pingpong se je razvil tudi med Kosijem in županom po vprašanju Martina Hebarja o stanju družbe Termal. Sok je očital Kosiju, ki je hkrati tudi direktor družbe Termal, da ne skliče skupščine, Kosi pa, da bi od največjega lastnika - občine - pričakoval več zanimanja za njeno lastnino. Kosi je svetnike seznanil tudi z nedavno razgrnitvijo posegov, ki se bodo zgodili ob železniški progi na območju občine, in jih uspel prepričati, da na to temo skli-čejo izredno sejo, oziroma ji posvetijo točko na redni seji. Če se bo to zgodilo še pred 3. marcem, do roka, predvidenega za podajanje pripombe, pa še ni jasno. Kosi pa je razkril tudi govorico, ki naj bi mu jo posredovali ptujski politiki, namreč, da se prodaja ormoški radio in da je glavni akter prodaje župan Sok.
Žeja po kulturi
Sredi vseh teh žgočih razprav pa se je zgodila kultura. Potem ko je Stanko Podgore-lec najavil, da sejo zapušča, da si bo lahko ogledal otvoritev razstave „Ko godec igra na goslice, prelepo odmevajo pesmice" Muzeja Ormož, je Branko Šumenjak predlagal, da se seja prekine za 30 minut. Svetniki koalicije so si skupinsko ogledali otvoritev razstave v občinski avli, ki pa je bila pretesna za vse in nekateri so ostali pred vrati. Tako so se ali vrnili v grad na sejo ali pa bili prisiljeni žejo po kulturi pogasiti v bližnjem bifeju. V avlo so se poskušali zriniti tudi nekateri predstavniki opoziciji, drugim spet pa se je zdelo takšno izrabljanje kulture v politične namene neokusno.
Avtorica razstave je bila v. d. direktorice Muzeja Ormož Nevenka Korpič. Razstavljeno je večje število ljudskih glasbil, predstavljen je tudi njihov izvor, raba, izdelovanje ter izdelovalci in glasbeniki na teh ljudskih glasbilih. Eni izmed njih, skupina Porini pa počini iz Miklavža pri Ormožu, so na otvoritvi tudi zaigrali nekaj poskočnih melodij na lončeni bas, frajtonarico, leseno harmoniko in kazu trubo ter ustvarili prav veselo vzdušje. Nastopili pa so tudi otroci iz ormoškega vrtca. Razstavo je odprl župan Sok.
V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli odlok o kategorizaciji cest v občini. Občina Ormož je imela do se-
daj skupno 363,6 kilometra cest, od tega 82,9 kilometra lokalnih cest, 4,8 kilometra zbirnih mestnih cest, 8,6 kilometra mestnih cest in 267,2 kilometra javnih poti. Po osnutku odloka pa je skupno 387,8 kilometra cest. Sprejeli so tudi osnutek pravilnika o enkratni denarni pomoči za novorojence, po katerem naj bi družina za rojstvo prvega otroka prejela pomoč v višini 100, za drugega pa 150 evrov. Sredstva za to pomoč so v proračunu zagotovljena. Ob tem se je razvila populistična razprava, ki se nekako ni hotela dotakniti bistva problema.
Svetniki so v svete javnih zavodov imenovali predstavnike, pri čemer je opozicija protestirala, da gre večinoma za člane SDS in N.Si ter občinske uslužbence. V svet knjižnice sta bili imenovani Mateja Zemljak in Tamara Hodžar, v svet OŠ Stanka Vraza Mojca Zorčič in Angela Masten, v svet lekarne Mirko Šerod in Martin Hebar, v svet glasbene šole Klavdija Zorjan Škorjanec in Leon Lah, v center za socialno delo Valerija Kolenko. Kot predstavnika javnosti v senatih za reševanje pritožb zoper policiste pa so imenovali Milana Kolariča.
Občina Ormož izdaja dve glasili - Uradni vestnik in Poročevalec. Svetniki so odločili, da bo letna naročnina za glasilo Poročevalec znašala 32, za Uradni vestnik pa 18 evrov.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ljutomer • Ptujčani bodo gradili športno dvorano
Konec (športne) prostorske stiske
Večletna težava s preobremenjenostjo nefunkcionalne telovadnice v prostorih TVD Partizan Ljutomer, ki jo dopoldne uporabljajo dijaki gimnazije Franca Miklošiča, v popoldanskem in večernem času pa rekreativci, bo z zgraditvijo večnamenskega prostora odpravljena.
Občina je kot nosilec projekta v sklopu javno-zasebne-ga partnerstva izbrala najugodnejšega ponudnika, ki bo na podlagi dodeljene stavbne pravice zgradil športni objekt. Od treh gradbenih podjetij je razpisnim pogojem najbolj ustrezalo ptujsko podjetje Gradis GP Gradnje, ki je pripravljeno dvorano zgraditi za 3,65 milijona evrov, v kar pa ni zajeta ureditev okolice. Objekt bo po 15 letih prešel v last občine Ljutomer z vrednostjo
okoli 5,8 milijona evrov.
Na slovesnem podpisu pogodbe je direktor ptujskega Gradisa Ljubo Cimerman izrazil upanje, da bo gradbeno dovoljenje s strani Upravne enote Ljutomer izdano v dveh mesecih, kar pomeni, da bi pričeli delati v maju letos. Rok za izgradnjo objekta je šest mesecev od pravnomočnosti odločbe o gradbenem dovoljenju, zato Cimerman napoveduje, da bodo center odprli ob koncu letošnjega leta. Ob-
jekt bo v obsegu okoli 3900 kvadratnih metrov zajemal tri igralna polja z višino devetih metrov, kar je zelo pomembno pri organizaciji mednarodnih, zlasti odbojkarskih tekmovanj. Naložba ne zajema ureditve okolice z ustrezno infrastrukturo, v tem trenutku pa še ni znan bodoči upravljavec objekta. Po besedah župana občine Ljutomer Franca Jurša bo ta vloga najbrž pripadla Javnemu zavodu za šport v Ljutomeru.
Niko Šoštarič
Na posnetku: Ljutomerski župan Franc Jurša (levo) in direktor Gradisa GP Gradnje Ptuj Ljubo Cimerman sta v prostorih župana podpisala pogodbo o izgradnji športno-izobraževalnega centra.
Foto: NS
Ptuj • Spremembe glede ustanovitve Knjižnice Ivana Potrča Ptuj
Z uvedbo pomočnika direktorja niso uspeli
Na prvi letošnji seji so ptujske svetnice in svetniki obšli razpravo predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Le Maks Ferk (LDS) je predlagal, da se v preambulo predloga odloka vnese tudi občina Cirkulane, a po pojasnilu Ivana Vidoviča iz družbenih dejavnosti MO Ptuj to ni potrebno, ker so v preambuli navedene samo občine, ki so ustanoviteljice javnega zavoda, občina Cir-kulane pa to ni.
V procesu nastajanja spremenjenega odloka so največ razpravljali o funkciji direktorja in pomočnika direktorja, ki naj bi ga takšna knjižnica, kot je ptujska, imela, saj je osrednja splošna knjižnica za 16 občin, naloge osrednje območne knjižnice pa opravlja še za ormoško knjižnico. V MO Ptuj, ki je odlok pripravila, so bili v tistem času prepričani, da je smiselno v zavodu uvesti tudi pomočnika direktorja za vodenje strokovnega dela, kar navsezadnje omogoča tudi zakon. Zdaj, ko so sprejeli odlok brez pomočnika, ki so ga v predhodnih razpravah tako zagovarjali (želeli so ga za bivšo direktorico in poslanko Lidijo Majnik, ki se je po preteku mandata vrnila v knjižnico na delovno mesto strokovne sodelavke), se - pomenljivo - ni več oglasil nihče.
Občine ustanoviteljice knjižnice so namreč zahtevale, da direktor ostaja poslovni in programski direktor. Zato mora imeti kandidat za direktorja po spremenjenem odloku opravljen strokovni izpit iz bibliotekarstva. Iz odloka so morali črtati tisti del, ki govori o tem, da ima kandidat, ki nima opravljenega strokovnega izpita, možnost le-tega opraviti najkasneje v dveh letih. Temu ustrezno je bilo potrebno črtati še v osnutku odloka predviden člen o imenovanju pomočnika direktorja.
Ptujski mestni svetniki so odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi knjižnice sprejemali skoraj
Foto: Črtomir Goznik
V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj ostaja direktor ena oseba - poslovni in programski.
dve leti. Prvič naj bi o osnutku odloka razpravljali na 38. seji mestnega sveta še v stari sestavi, 6. marca 2006, a so ga na presenečenje nekaterih svetnikov takrat umaknili iz razprave, z nalogo, da se preveri, kakšne pogoje glede šolske izobrazbe mora izpolnjevati pomočnik direktorja za vodenje strokovnega dela. V osnutek sprememb in dopolnitev odloka so zapisali, da ima zavod lahko pomočnika za vodenje strokovnega dela, imenuje pa ga direktor na podlagi neposrednega povabila izmed strokovnih delavcev zavoda ali javnega razpisa. Pogoje, ki jih mora izpolnjevati pomočnik direktorja za vodenje strokovnega dela v knjižnici, pa določata akt o sistemizaciji delovnih
mest in akt o organizaciji dela. Tudi priporočila inšpekcijskega nadzora (Ministrstvo za kulturo je opravilo strokovni nadzor nad zakonitostjo odloka o ustanovitvi JZ Knjižnica Ivana Potrča), ki je bil opravljen v knjižnici v tistem času, so govorila v prid ustoličenja pomočnika direktorja za vodenje strokovnega dela v ptujski knjižnici. Marca 2006 so tudi napovedali, da morajo biti neskladnosti odloka o ustanovitvi knjižnice odpravljene v treh mesecih. V tem času morajo odlok na sejah svetov v enakem besedilu sprejeti v vseh enajstih občinah, ustanoviteljicah knjižnice. To pa so ob MO Ptuj občine Destrnik, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Markovci, Majšperk, Videm,
Zavrč in Žetale. Preostale občine na Ptujskem so odnose s knjižnico uredile pogodbeno. To se seveda ni zgodilo, nihče tudi ni pojasnil, zakaj.
Od osnutka do odloka v dveh letih
Na 39. seji sveta MO Ptuj, ki je bila 29. marca 2006, pa so o osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi knjižnice le razpravljali. Soočili so se s situacijo, v kateri direktor izpita iz bibliotekarstva (še) ni imel, imel pa je pomočnico, ki ga je imela. Funkcijo pomočnika direktorja za vodenje strokovnega dela pa je prinašal šele osnutek odloka o spremembah in dopolnit-
vah. Z gradivom za tisto sejo, ki so ga prejeli po pošti, je bilo v 25. a-členu še zapisano, da ima zavod lahko pomočnika direktorja za vodenje strokovnega dela, v drugem, ki pa so ga prejeli na mizo tik pred sejo in o katerem so 29. marca 2006 razpravljali, pa je bila beseda "lahko" že črtana. Na ta način so določili, da ima zavod že v ustanovitvenem aktu določenega pomočnika za vodenje strokovnega dela. Svetnik LDS Maks Ferk je takrat ugotavljal, da trenutni direktor po takrat veljavnem odloku ne izpolnjuje pogojev za strokovnega vodja (v 20. členu odloka je zapisano, da direktor zavoda organizira in vodi poslovanje ter strokovno delo zavoda), zato predlagatelj poskuša sanirati nastalo situacijo na način, da za nazaj spreminja pogoje za imenovanje direktorja, do nastale situacije pa ne bi prišlo, če bi bil izbran strokovnjak, ki bi bil sposoben opravljati funkcijo strokovnega vodje. Ferk je tudi povedal, da "razume", da je odprava protipravnega stanja nujna, in jo tudi podpira, le s predlaganimi ukrepi in načinom sanacije se ne strinja. Edini možni in zakonit način, nenazadnje pa tudi moralen način, je, predvsem v luči vseh prijavljenih kandidatov, da se postopek izbire direktorja ponovi, da se izbere ustreznega kandidata, ki bo izpolnjeval vsaj minimalne strokovne pogoje.
Svetniki mu niso prisluhnili. Glede pomočnika direktorja pa je bilo še rečeno, "da če želimo to delovno mesto
še naprej, ker je bilo tudi pod prejšnjo direktorico, moramo to po zakonu tako spremeniti," so takrat na vse dileme okrog pomočnika direktorja odgovarjali v občinski upravi, kjer pa so sedaj, ko pomočnika ni, čeprav naj bi bil "priporočen" tudi po inšpekcijskem nadzoru, podobno kot mestni svetniki umolknili. Dileme glede ločitve funkcije poslovnega in strokovnega direktorja pa so tudi po sprejemu osnutka odloka ostale, za takratno svetnico DeSUS Meto Puklavec pa jih že takrat ni bilo, ko je dejala, da v Sloveniji ni knjižnice, ki bi imela ti funkciji ločeni. Postopek sprejemanja osnutka odloka pa je ocenila kot "omalovažujočega".
Zdaj morajo omenjeni predlog odloka, ki so ga ptujski mestni svetniki sprejeli na 14. seji 23. januarja letos, preden bo začel veljati, potrditi še sveti občin ustanoviteljic zavoda. Od osnutka do predloga odloka bo tako poteklo najmanj dve leti, čeprav naj bi bile zakonske neskladnosti odpravljene v treh mesecih, tako so vsaj govorili leta 2006. MO Ptuj pa bi pri vseh dilemah, ki so se pojavile v zvezi s funkcijo direktorja in pomočnika za strokovne zadeve (za zunanje občine dilem ni bilo), le morala pojasniti nekatere zadeve, najmanj pa to, da se je tako "hitro" odrekla funkciji pomočnika direktorja, če je bil smiseln in tudi zakonsko "upravičen" oziroma priporočljiv po strokovnem nadzoru.
MG
Ptuj • Vrtec Zvonček je star eno leto
Skupaj z županom razrezali praznično torto
14. februarja letos je poteklo natanko leto dni od odprtja novega ptujskega vrtca Zvonček, ki je bil kot prvi tovrstni javni objekt v Sloveniji zgrajen na osnovi javno-zasebnega partnerstva.
Foto: Črtomir Goznik
Priložnostne slovesnosti ob prvem rojstnem dnevu vrtca Zvonček se je udeležil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan s sodelavko Lidijo Radek. Razrezali so rojstnodnevno torto, še prej pa so otroci goste povabili v svoj cirkus na predstavo Nerodna Avguština.
Od takrat do danes ni tedna, da si ga ne bi ogledala kakšna delegacija iz okolij, kjer se prav tako odločajo za nov način gradnje javnih objektov. Za takšno odločitev je bilo treba preštudirati zajeten kup zakonov, da so v MO Ptuj skupaj z Marlesom lahko pripravili inovativen pristop za gradnjo javnih objektov, s tem pa so tudi nakazali pot k reševanju težav v vseh okoljih, kjer so potrebe velike, denarja pa malo. Izvajalec del je bil v tem primeru tudi investitor. Po enem letu od odprtja se je tudi dolg do izvajalca zmanjšal za 12 obrokov. V petnajstih letih od izgradnje naj bi postal last MO Ptuj.
Trioddelčni vrtec, ki ima skupno 540 m2 neto površine, tri igralnice, lep in velik
osrednji prostor, kuhinjo in ostale spremljajoče prostore, prehod na veliko igrišče poteka s pokrite terase, danes obiskuje 62 otrok. Takih in podobnih Zvončkov si v MO Ptuj še želijo, dočakali so ga po več kot 30 letih, toliko let je namreč poteklo od zadnje novogradnje prostorov za potrebe predšolske vzgoje. V MO Ptuj so se odločili, da bo tudi nadomestna gradnja 11-oddelčnega vrtca, ki bo zgrajen ob Osojnikovi cesti na Ptuj, objekt javno-zasebnega partnerstva. Kot je povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan, so priprave na javni razpis že v polnem teku, potrebni akt o javno-zasebnem partnerstvu, ki je osnova za razpis, so ptujski mestni svetniki sprejeli ob koncu lanskega leta. Po ide-
alni varianti naj bi se gradnja pričela že letos.
14. februarja so v Vrtcu Ptuj, enoti Zvonček, pripravili rojstnodnevno zabavo, na katero so povabili tudi ptujskega župana dr. Štefana Čelana s sodelavko Lidijo Radek. Skupaj so razrezali torto, otroci pa so goste povabili tudi v svoj cirkus, na predstavo Nerodna Avguština. Ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž se je ob županu vzgojiteljicam in njihovim pomočnicam oziroma celotnemu kolektivu zahvalila za uspešno delo. Ker so praznovali skupaj z Valentinom, so vsakega, ki jih je na praznični dan obiskal, obdarili z valentinovimi srčki in verzi Minat-tijeve pesmi Nekoga moraš imeti rad.
MG
Ptuj • Informativni dan
Šole zadovoljne z obiskom
Na srednjih šolah in visokošolskih zavodih univerzitetnih središč po Sloveniji je v petek in soboto potekal informativni dan. Njegov namen je bodočim dijakom in študentom omogočiti, da se podrobneje seznanijo z vpisnimi pogoji in ostalimi pomembnimi informacijami o različnih šolah in programih.
Informativni dan je potekal v petek v dopoldanskem in popoldanskem času ter v soboto dopoldan. Namen informativnih dni je bodočim dijakom in študentom ponuditi koristne informacije, ki jih potrebujejo pred sprejetjem odločitve o tem, kje nadaljevat šolanje. Ob informacijah o vpisnih pogojih in načinu poteka dela na različnih šolah in programih so jim ponudili tudi informacije o možnostih nadaljevanja izobraževanja. Na nekaterih šolah in visokošolskih središčih so pripravili brošure, v katerih so strnili pomembne informacije.
Ptujske šole zadovoljne z obiskom
Na Ptuju je v petek in soboto potekal informativni dan za osnovnošolske učence na Ekonomski šoli, Poklicni in
tehniški elektro šoli, Poklicni in tehniški kmetijski šoli,
Poklicni in tehniški strojni šoli ter Gimnaziji Ptuj. Na
Šolskem centru Ptuj je za prihodnje šolsko leto razpisanih
■ I	*>
	
ifc ^ ni	n
Srednje šole so se predstavljale tudi v Qlandii.
652 učnih mest za srednješolsko mladino in 415 za višješolski študij, 200 mest pa imajo za novince razpisanih na Gimnaziji Ptuj.
"Na vseh šolah so se predstavili ravnatelji, učitelji, dijaki in partnerska podjetja s ciljem, da čim bolje in kakovostno informirajo osnovnošolce o značilnostih in možnostih zaključevanja izobraževalnega programa. Na Ekonomski šoli smo imeli veliko obiska, razpisanih imajo 200 učnih mest, zanimanje pa je bilo za vse prenovljene programe, posebej za nov program aranžerski tehnik. V programih predstavitve so nekatera podjetja predstavila možnosti zaposlitve. Največje zanimanje je bilo na Poklicni in tehniški elektro šoli, ki ima razpisanih 164 učnih mest v različnih programih. Ptujska kmetijska šola ima razpisanih
132 učnih mest, velik interes pa so zabeležili za nov program okoljevarstveni tehnik. Na Poklicni in tehniški strojni šoli Ptuj, kjer imajo razpisanih 156 učnih mest v različnih programih izobraževanja, je bilo največje zanimanje za programe strojnega tehnika, avtoserviserja in avtokarose-rista. Samo v petek dopoldan je Šolski center Ptuj obiskalo približno 350 bodočih dijakov in njihovih staršev ter okrog sto srednješolcev za vpis v višjo strokovno šolo," je pojasnila Branka Kampl -Regvat, ravnateljica Ekonomske šole Ptuj.
Sicer pa so na Ptuju informativni dan pripravili tudi za bodoče študente, in sicer na Višji strokovni šoli Ptuj, Revi-visu in Ljudski univerzi Ptuj.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Muretinci • Križniški dvorec prenavljajo
V nekdanji hiralnici to poletje
oratorij katoliške mladine
Delavci zasebnega krovskega podjetja s Koga pri Ormožu so pred dobrimi 14 dnevi pričeli prenavljati ostrešje in prekrivati srednjeveški dvorec v Muretincih, ki je zadnja leta sameval, po tem, ko so ga v začetku februarja v celoti vrnili v last in posest križniškemu redu, pa naj bi še to poletje dobil novo vsebino.
Kot je pojasnil pater Janko Štampar, prior križniškega reda, ki je po rodu iz Središča ob Dravi, so priprave na obnovo dvorca pričeli že lansko jesen, ko so nabavili strešnike in del lesenega ostrešja, ki je potreben prenove, dela pa so pričeli po 5. februarju letos, ko je potekla pogodba, po kateri je imel Dom upokojencev Ptuj za svoje potrebe še delno pravico uporabe kuhinje in južnega dela dvorca z nekaj sobami.
"Veseli me, da je dvorec v
Muretincih končno prešel v popolno last in posest našega križniškega reda. Čeprav je v pogodbi zapisano, da bomo prostore v dvorcu prevzeli prazne, so v njem pustili še veliko starih postelj, vso kuhinjsko in nekaj druge opreme, tako da bomo imeli še nekaj dela, preden bomo vse počistili. V tem dvorcu je bila že pred drugo svetovno vojno hiralnica za starejše in onemogle ljudi z manjšo bolnišnico, v kateri so naše sestre križniškega reda
opravljale manjše kirurške posege. Med drugo svetovno vojno so Nemci vse zaplenili, naše sestre pa prisilili, da so morale delati tudi zanje.
Uradno smo dvorec Muretin-ci sicer dobili vrnjen po poravnavi v letu 2002 in tedaj smo z vodstvom Doma upokojencev Ptuj sklenili pogodbo s klavzulo, da imajo še pet let pravico uporabe dela dvorca s kuhinjo. Drugače povedano, tedaj smo sicer uradno dobili posest nad dvorcem, vendar še ne pravice
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Se lansko poletje je bil pogled na zapuščen in s travo obrasel dvorec v Muretincih klavrn.
dostopa do vseh prostorov v njem. Tudi sedaj po 5. februarju, ko se je pogodba že iztekla, še vedno čakam, da mi izročijo ključe od kurilnice in glavnih vrat v kuhinjo."
Kaj vse boste v dvorcu prenovili?
"Po dogovoru in v soglasju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine smo po njihovem navodilu pričeli temeljito prenovo ostrešja in kritine, za kar smo že lani nabavili vso potrebno opeko in del lesenega ostrešja, ki je že dotrajal. Krovska dela izvaja zasebno podjetje Marjana Miška s Koga, ko bo streha gotova, bomo nadaljevali prenovo z delno menjavo oken, nato pa bomo počasi prenovili še njegovo notranjost."
Je že znano, kaj bo potem v prostorih dvorca, kakšna bo njegova vsebina?
"Za sedaj smo sklenili le to, da bo čez letošnje poletje v dvorcu potekal ustvarjalni oratorij slovenske katoliške mladine z duhovno vsebino. To bo neke vrste katoliška mladinska delovna akcija pod duhovnim vodstvom in že sedaj vabim vse mlade, ki jim je pri srcu kulturna dediščina, da se nam pridružijo. Dvorec želimo očistiti vseh ostankov iz časa, ko je bil dom za starejše ljudi, obnoviti pa želimo tudi kapelo, da bi v njej lahko potekalo
Veliko prijetnejši pa je pogled nanj v teh dneh, ko delavci zasebnega podjetja s Koga prenavljajo ostrešje in ga na novo prekrivajo.
bogoslužje."
Kaj pa pozneje? Med domačini je slišati, da nameravate dvorec preurediti v mondeni hotel, celo o ig-ralniškem turizmu so nam vedeli povedati. Ali lahko izvemo, kakšne so vaše namere?
"Res je, da se o nadaljnji usodi dvorca že lep čas dogovarjamo. S predstavniki ministrstva za pravosodje smo se recimo resno pogovarjali o tem, da bi dvorec preuredili v začasni dom za begunce, vendar iz tega ne bo nič, saj je bilo na obeh straneh za to premalo interesa.
Res je, da so se za dvorec zanimali tudi tuji kupci, kar s štirimi resnimi strankami so potekali dogovori, in res je, da je ena od teh dvorec želela preurediti v monden hotel, ena je v njem želela urediti bolnišnico, tudi o možnostih igralniškega turizma so potekali pogovori, vendar smo v križniškem redu odločno proti temu, saj je to cerkvena lastnina in cerkev, kot veste, jemlje igralništvo kot veliko zasvojenost.
Predstavniki verige grških hotelov, ki ima sedež na Dunaju, so imeli zelo konkretno idejo, da bi dvorec preuredili v luksuzni hotel z igralnicami in da bi prek letališča v Mo-
škanjcih vanj pošiljali bogate turiste iz Izraela in z Bližnjega vzhoda; vendar smo ta in vse druge predloge zaenkrat zavrnili, saj se zavedamo, da so dandanes nepremičnine velik kapital, tudi za križniški red pomeni dvorec predvsem kapital, tako da je za sedaj naš cilj le, da ga obnovimo do te mere, da ne bo več propadal, kot je do sedaj zadnjih nekaj let. Zato glede odločitve o njegovi vsebini dejansko ne hitimo, saj je zanj še vedno veliko povpraševanje, tako za najem kot za celoten odkup, a mislim, da je slednje manj verjetno."
Kaj pa pravijo na vašo vrnitev domačini iz Muretin-cev in okolice?
"Za sedaj nismo zabeležili nekih posebnih odzivov, tisti posamezniki, ki so nas v teh dneh že obiskali, pa pravijo, da so zadovoljni z dejstvom, da smo dvorec dobili v last in posest spet bratje križniškega reda, ki smo tukaj delovali in dobro sodelovali z domačini že v prejšnjem stoletju. V ormoškem muzeju hranijo zanimiv film iz leta 1939, v katerem so prikazani tudi dvorec v Muretincih in naše sestre križniškega reda, ki so tedaj imele tam manjšo, a dobro opremljeno bolnišnico, v kateri so same opravljale tudi manjše kirurške posege."
M. Ozmec
Markovci • Živahna valentinova seja
Bodo onesnaževalce Lagune tožili?
Svetniki občine Markovci so v četrtek, 14. februarja, dnevni red 12. redne seje, ki je vseboval kar 16 točk, bistveno skrajšali; pa ne zaradi tega, ker je bilo prav ta dan valentinovo, ampak zaradi zahteve župana in svetnikov, da štiri točke, ki zadevajo financiranje športa in kulture v občini, zaradi nedo-delanosti umaknejo. Eno točko pa so zaradi aktualnosti še dodali, tako da so na koncu sklepali o 13 zadevah.
Že pri obravnavi dnevnega reda je župan Franc Kekec sam predlagal umik pravilnika o sofinanciranju letnih programov športa in predloga meril za vrednotenje programov športa, saj bi jih bilo treba še nekoliko dopolniti. Svetnika Slavko Rožmarin in Stanislav Toplak pa sta v imenu svetniške skupine N.Si predlagala, da iz razprave umaknejo še predloge meril za izračun dotacije za redno dejavnost kulturnih društev ter letnega programa kulture v letošnjem letu, saj sta menila, da tudi ta dokumenta nista pripravljena dovolj pravično in strokovno, da ju je treba še dodelati; poleg tega pa je Toplak menil, da bi morala biti merila pri vrednotenju kulturnih društev sestavljena tako, da se bo njihova aktivnost pri dotaciji poznala. Pri tem bi bilo smotrno upoštevati tudi dejstvo, da ob letošnjem kulturnem prazniku niso imeli v občini nobene kulturne proslave. Večina svetnikov se je s predlogi strinjala, zato so vse štiri točke, ki govorijo o financiranju in programu športa in kulture v občini, umaknili z dnevnega reda. Na predlog župana Franca Kekca pa so dodali še točko investicijski program izvedbe komasacije Markovci - Jug, 1. faza, ki naj bi jo pričeli izvajati že letošnjo jesen in naj bi skupaj s potrebno infrastrukturo veljala 717.000 evrov, v glavnem pa naj bi za to občina pridobila sredstva iz evropskih razpisov.
In tako so po uvodnem delu ter potrditvi zapisnika 11. seje brez posebne razprave soglašali z dokumentom identifikacije investicijskega programa za izgradnjo Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka v Ptuju, ki ga je izdelal ptujski Projekta inženiring maja lani. Z zanimanjem so prisluhnili tudi letnemu poročilu nadzornega odbora občine, ki ga je svetnikom predočila predsednica Tatjana Fideršek. Glavna ugotovitev v skrbno pripravljenem poročilu nadzornikov o osmih nadzorih, ki so ji opravili v letu 2007, je, da je občina s svojimi organi poslovala dobro in v skladu z zakonodajo in predpisi. Brez posebnih težav so na lastno željo razrešili dosedanjo članico nadzornega odbora Brigito Vrtačnik in za nadomestno članico imenovali Valerijo Zupanič.
Zaplet zaradi policije
Kar precej pa se je zapletlo, ko so razpravljali o imenovanju predstavnika javnosti v senat za reševanje pritožb zoper policiste, saj se lep čas
Foto: M. Ozmec
Franc Obran: "Ce ugodimo Zabovčanom, moramo ugoditi vsem od Markovcev do Stojncev, saj smo vsi degradirani!"
Foto: M. Ozmec
Stanislav Toplak je menil, da bi morala biti merila pri vrednotenju kulturnih društev sestavljena tako, da se bo njihova aktivnost pri dotaciji poznala.
niso mogli poenotiti, ali naj obvelja predlog komisije za volitve in imenovanja, ki je za to predlagala Maksa Lečnika, ali predlog svetniške skupine N.Si, ki je predlagala Vekos-lava Mara, ali predlog LDS in svetnika Zvonka Črešnika, ki so predlagali Milana Gabrov-ca. Glasovali so tako in drugače, se prepričevali, preštevali glasove, brali poslovnik, vse skupaj celo razveljavili. A po krajši prekinitvi, ki jo je za posvet poslanskih skupin zahteval Stanislav Toplak, so na koncu za to očitno izredno pomembno in odgovorno funkcijo soglasno imenovali Milana Gabrovca. Zagotovo pa se jim imenovanje predstavnika občine v svet OŠ dr. Ljudevita Pivka ni zdelo več tako "strankarsko" pomembno, saj so za to funkcijo na predlog Kviaza brez razprave soglasno imenovali župana Franca Kekca.
V nadaljevanju so prisluhnili predlogu Centra za socialno delo za izdajo soglasja k ceni storitev pomoči družini na domu, še posebej, ker bo ta odslej za uporabnike nekoliko nižja, saj bo namesto
dosedanjih 3,96 evra za efektivno uro odslej znašala 2,94 evra, ali dobrih 25 odstotkov manj.
Po krajši obrazložiti direktorice občinske uprave Marinke Bezjak Kolenko so
soglašali tudi z vlogo podjetja HAN za izdajo služnostne pravice ter s predlogom o izvzemu dveh parcel v Novi vasi pri Markovcih iz javnega dobra, odstopom od zakupne pogodbe ter z oddajo stvarnega premoženja v najem novemu najemojemalcu.
Komu ugodnosti zaradi degradacije okolja?
Nekoliko zanimivejša je postala razprava, ko so se lotili obravnave vsebine dopisa skupine občanov iz vasi Za-bovci, ki so napisali peticijo zoper priključnino na kanalizacijo. V omenjenem dopisu svetnike seznanjajo, da imajo občutek neenakosti in odri-njenosti, saj so že leta 2000 opozorili na bližino odpadne deponije v Spuhlji in zapisali, da tudi območje Zabovcev sodi v krog prizadetega oko-
lja ter da si želijo ugodnejše priključitve na kanalizacijsko omrežje, vendar se občina na njihovo pisanje ni odzvala. Na obremenitev njihovega okolja so opozorili kmalu po tem, ko so lani v občini Markovci nadaljevali izgradnjo kanalizacijskega sistema, zato predlagajo, da bi jih zaradi tega oprostili plačila priključnine na kanalščino. A svetniki so bili glede tega zelo previdni, saj so v razpravi menili, da na tak način problema degradacije okolja v občini ne gre reševati. Franc Obran je dejal, da bi v primeru, če bi ugodili Zabovčanom, morali oprostiti plačila kanalščine tudi vaščane vasi od Markovcev do Stojncev in še katerega zaselka, saj imajo po izgradnji kanala in akumulacijskega jezera tam dejansko največ težav. Podobnega mnenja je bil tudi Slavko Rožmarin, medtem ko je Stanislav Toplak menil, da bi to degradacijo okolja morali upoštevati, vendar bi bilo za to potrebno izdelati celovito študijo o vplivih na okolje na območju celotne občine. Tudi Milan Gabrovec je menil, da bi ugoditev zahtevi Zabovčanov sprožila cel plaz zahtevkov drugih vaščanov.
Župan Franc Kekec je svetnikom pojasnil, da se je
Foto: M. Ozmec
Markovski svetniki so bili tokrat pri svojih odločitvah izredno previdni.
na Mestni občini Ptuj ves čas trudil, da bi zahtevi Za-bovčanov ugodili, vendar žal ni uspel. Ob tem je predočil predlog pisnega odgovora Zabovčanom, v katerem pojasnjuje, da njihovega predloga ne morejo upoštevati, saj bi bilo to zelo težko storiti tako, da bi bilo pravično za preostale občane oziroma vaščane drugih vasi, ki prav tako živijo v degradiranem okolju. Po krajši razpravi se je z županovim predlogom odgovora strinjala večina svetnikov.
Protesti zaradi
spominskega
obeležja
Obravnavali so tudi pisni protest enega od občanov, ki se nanaša na spominsko obeležje na markovskem pokopališču, saj v njem pogreša križ ter imena žrtev. Župan Franc Kekec je ob tem spomnil, da je omenjeni spomenik umetniško delo, ki so ga izbrali in dali postaviti po temeljiti predhodni presoji in odobritvi občinskega sveta, ter da pomeni spomin na vse žrtve vojnega nasilja z območja občine Markovci, zato nanj niso pisali nobenih imen, saj so se tako izognili možnosti, da bi na katerega pozabili. Po njegovem umetniško oko v znamenju vidi tudi križ in tako so menili tudi drugi razpravljavci, zato so sklenili, da bodo občanu, ki jim je o tem posredoval pisno pripombo, posredovali umetnikov opis spomenika, v katerem je jasno zapisano, kaj ta spomenik dejansko predstavlja.
Kar nekaj zanimivih zadev pa je bilo tudi tokrat med vprašanji in pobudami svetnikov. Janez Liponik je ponovno opozoril na nujnost čimprejšnje sanacije onesnažene zloglasne Lagune, ki je dejansko ekološka bomba, saj je poleg onesnaženega mulja postala tudi divje odlagališče raznih odpadkov, zato je predlagal, da bi odlaganje takoj fizično preprečili. Vlado Kelenc je vprašal, kako je ob-
čina reagirala na vsebino nedavnega zbora krajanov Nove vasi, na katerem je večina razpravljavcev zavrnila predlog župana in občine, da bi hitra cesta potekala po varianti Jug 1. Župan je pojasnil, da je prepričan, da je šlo le za mnenja krajanov dela Nove vasi, saj so ga mnogi Novovaščani pozneje obvestili, da se ne strinjajo z njimi, oziroma da podpirajo predlog občine in s tem varianto Jug 1. Franc Obran je podprl tako županovo mnenje ter dodal, da je šlo v Novi vasi samo za osebne ambicije posameznikov in jih celo označil za zlonamerne, "saj vsi v občini dobro vedo, da je varianta Jug 1 edina sprejemljiva ter da ne bo nihče pristal v nobeno drugo varianto".
Obenem pa je opozoril na vse večji problem preobremenjenosti ceste, ki vodi čez jez, saj je v času prometnih konic na tej relaciji prava gneča. Tudi zato je podprl zahtevo občine, da ob izgradnji hitre ceste na tem odseku zgradijo dvonadstropni most.
Do denarja za sanacijo Lagune po sodni poti?
V zvezi z dogodki v Novi vasi je Konrad Janžekovič pojasnil, da bodo v naslednjem tednu tam sklicali še en zbor vaščanov, na katerem želijo slišati še drugo plat medalje oziroma tudi mnenje drugih Novovaščanov, saj je slišati, da je v vasi dejansko veliko takih, ki podpirajo južno varianto. Hkrati pa je tudi on podprl prizadevanja za čimprejšnjo sanacijo Lagune, saj so krivci za njeno onesnaženje dobro znani. Župan je pojasnil, da so za sanacijo že izdelani projekti, ki so jih sofinancirali Kidričevo, Ptuj in Občina Markovci. Za realizacijo sanacije so želeli pridobiti tudi evropska sredstva, vendar pri tem niso dobili potrebne podpore naravo-varstvenikov, obenem pa evropskih sredstev ni mogoče dobiti samo zato, ker so krivci onesnaženja dejansko znani. Da bi vendarle prišli do potrebnih sredstev za sanacijo Lagune, je Stanislav Toplak predlagal, da naj občina najame ugledno odvetniško hišo in zoper znane onesnaževalce Lagune takoj prične sodni postopek. Župan in svetniki pa so bili tudi v tem primeru previdnejši, saj so menili, da bi bilo potrebno to izredno občutljivo zadevo pred dokončno odločitvijo vendarle še enkrat podrobneje preučiti in ukrepati le, če se bo kazalo, da drugače res ne bo šlo.
M. Ozmec
Čad • V Čadu uvedli izredne razmere
V veljavi policijska ura
Čadski predsednik Idriss Deby Itno je v četrtek razglasil izredne razmere v celotni državi, ki se v zadnjem mesecu sooča z napadi upornikov. Kot še poroča francoska tiskovna agencija AFP, so izredne razmere v veljavi od minulega petka, Deby pa jih je označil kot potrebne za normalizacijo razmer po zadnjih napadih upornikov.
Izredne razmere med drugim vključujejo policijsko uro od polnoči do 6. ure zjutraj, ki je sicer v prestolnici N'Djamena v veljavi že od ofenzive upornikov v začetku meseca. Predsedniški odlok o izrednih razmerah dovoljuje tudi hišne preiskave in nadzor medijev, posebna pooblastila pa daje tudi lokalnim oblastem, ki lahko nadzirajo gibanje ljudi in vozil.
Kot je izjave Debyja povzela ameriška tiskovna agencija AP, bodo izredne razmere trajale
15 dni, kot to dovoljuje ustava, nato pa bo parlament odločal o tem, ali bodo izredne razmere podaljšali. Deby je ob tem dejal, da so to nujni ukrepi za zagotavljanje stabilnosti in normalnega delovanja države.
"To so izredni ukrepi, vendar jih moram uvesti, da zagotovim normalno delovanje države," je dejal Deby in pozval lokalne oblasti, naj mobilizirajo vsa razpoložljiva sredstva in tako pomagajo vzpostaviti normalne razmere.
Po začetnih velikih uspehih upornikov so čadske vladne sile, tudi ob pomoči francoskih sil, sicer odbile njihov napad, tako da so se uporniki umaknili na jugozahod države, še poroča AFP. (sta)
Chicago • Krvavo Valentinovo
Šest mrtvih v novem pokolu na ameriški univerzi
Američane je na Valentinovo pretresla novica o novem pokolu na eni od
univerz. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, je v četrtek v eno od predavalnic na univerzi Northern Illinois v predmestju Chicaga vstopil nekdanji študent ter ubil pet ljudi, nato pa sodil še sebi.
Po navedbah tamkajšnje policije je v črno oblečen moški, oborožen s puško in dvema pištolama, ubil štiri študentke in študenta, še 16 pa jih je ranil. Šest ranjenih je v kritičnem
stanju.
Policija je na prizorišče prispela le dve minuti po prejetem klicu na pomoč, a pomagati ni mogla več. Za zdaj ni jasno, kaj je bil motiv za pokol, gre pa že za peto streljanje na ameriških izobraževalnih ustanovah v zadnjem tednu dni.
Pred manj kot letom dni je na univerzi Virginia Tech eden od tamkajšnjih študentov ubil 32 ljudi, kar je doslej najhujši pokol na ameriških šolah. (sta)
EU • Slovenski kupci izigrani?
SNS zanima, kako bo vlada zaščitila državljane pri nakupih v EU
Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič je na vlado naslovil pisno poslansko vprašanje, v katerem ga zanima, kako bo zaščitila slovenske državljane pri nakupih v državah članicah EU. V zadnjem času se namreč dogaja, da slovenski državljani v Italiji kupijo rabljeno vozilo z vso dokumentacijo, nato pa se izkaže, da naj bi šlo za ukradena vozila.
Zaradi vključitve Slovenije v schengensko območje so bile zaradi policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ter preprečevanja obmejnega kriminala ustanovljene posebne t. i. policijske postaje za izravnalne ukrepe (PPIU). V prvi polovici januarja so pripadniki teh policijskih enot številnim slovenskim državljanom zasegli njihove avtomobile.
"Po nam znanih informacijah naj bi bilo okoli tisoč primerov, ko so slovenski državljani nevede od italijanskih prodajalcev oziroma posrednikov kupovali avtomobile, ki so bili v Italiji vodeni kot ukradeni," je Jelinčič zapisal v poslanskem vprašanju.
Ob tem je poudarili, da so slovenski državljani ob nakupu dobili vse dokumente, ki so potrebni za registracijo avtomobila, kupljenega v tujini. Na podlagi omenjenih listin je kupec opravil homologa-cijo vozila pri pooblaščeni pravni ustanovi, ki je tudi sama preko informacijskega sistema preverila, ali je avto ukraden v tujini.
Po dveh letih lastništva pa se je pri kontroli PPIU ugotovilo, da je bil avto ukraden v Italiji, čemur je sledil odvzem vozila. Po Jelinčičevih besedah se domneva, da večina teh vozil, kupljenih v Italiji, izvira iz t.i. leasing hiš, ko jih po večletni uporabi prodajo v tujino. Čez nekaj časa pa ta vozila prijavijo kot ukradena, za kar prejmejo odškodnino od zavarovalnice.
"Tako dobijo dvakratno plačilo, prvič ko vozilo prodajo, in drugič, ko zanj dobijo odškodnino na podlagi lažne prijave, da je avtomobil ukraden. Po vsej verjetnosti gre za široko organizirano kriminalno združbo v Italiji, ki tako s prevarami namerno oškodujejo slovenske potrošnike," ocenjuje Jelinčič. (sta)
Foto: internet
Bruselj • Iz poročila o izobraževalnih ciljih
V EU slaba bralna pismenost; Slovenija med najboljšimi
Ministri EU za izobraževanje so v petek potrdili poročilo o uresničevanju ciljev v izobraževanju za leto 2010, ki kaže na slabo bralno pismenost petnajstletnih Evropejcev in precejšen razkorak med dejanskim stanjem in postavljenimi cilji, z izjemo diplomantov v naravoslovju. Slovenija je pri izpolnjevanju ciljev med najboljšimi v EU.
Negativen trend pri bralni pismenosti petnajstletnikov v EU je res alarmanten, je opozoril minister za šolstvo Milan Zver, ki je danes v Bruslju prvič vodil zasedanje ministrov, pristojnih za izobraževanje, kulturo in mlade. Minister vidi razloge za to v kulturi računalnikov in slabi vključenosti priseljencev v družbo ter opozarja, da so morda cilji preveč optimistični.
Politike, ki temeljijo na metodi odprte koordinacije, torej niso del zakonodaje EU in obvezujoče za države članice, so "prepuščene počasnejšemu tempu", je menil minister in dodal, da je to "mogoče celo prav". "Ampak nekatere zastavljene cilje bi morale države hitreje reševati," je opozoril. "Slovenija je sicer dobra, ampak nekatere članice močno zaostajajo," je poudaril.
"Mislim, da vendarle nek napredek je," je sicer ocenil Zver. "Lahko rečem, da je zmagala ekonomija, zlasti z zahtevo po več diplomantov, ki končajo študij matematike, naravoslovja, tehnologije in tehnike," je menil. "Tukaj so rezultati odlični in v tem smislu evropski šolski sistemi sledijo zahtevam gospodarstva," je poudaril.
Bralna pismenost, prezgodnje opuščanje šolanja, izobraževanje odraslih, diplomanti v naravoslovju in diplomanti na višji srednji stopnji izobraževanja - to je pet področij, za katera si je EU leta 2000 zastavila velikopotezne cilje, ki naj bi jih dosegla do leta 2010.
Vmesno poročilo 2008 o napredku pri izvajanju programa Izobraževanje in usposabljanje 2010, ki so ga danes sprejeli ministri, kaže, da je sedanje stanje v državah članicah še razmeroma daleč od zastavljenih ciljev.
Cilji pri bralni pismenosti predvidevajo zmanjšanje deleža petnajstletnikov, ki ne dosegajo prve stopnje bralne pismenosti, z 21,3 odstotka v letu 2000 na 17 odstotkov v letu 2010. Nasprotno s cilji pa se je stanje celo poslabšalo, saj je bil leta 2006 ta delež 24,1-odstoten. Slovenija s 16,5 odstotka po drugi strani že sedaj dosega zastavljeni cilj.
Obstaja pet ravni bralne pismenosti, pri čemer velik delež mladih Evropejcev ne dosega niti prve ravni - prebranih informacij ne znajo uporabiti v osnovnih življenjskih situacijah, so pojasnili področni strokovnjaki. Gre za to, kako dobro se razume prebrana informacija. Mladi se ne znajdejo, ne znajo poiskati informacij v telefonskem imeniku, so ponazorili.
Cilj pri prezgodnjem opuščanju šolanja je zmanjšati delež mladih med 18. in 24. letom starosti, ki prezgodaj opustijo šolanje, s 17,6 odstotka v letu 2000 na 10 odstotkov v letu 2010. Sedaj je ta delež v povprečju 15,3 odstoten. Slovenija je med najboljšimi članicami, vendar pa statistični vzorec po merilih EU ni zanesljiv.
Najbolje gre EU pri uresničevanju cilja za zvišanje deleža diplomantov v matematiki, naravoslovju in tehnologiji. Cilj, da se delež med letoma 2000 in 2010 zviša za 15 odstotkov, je že dosežen, število se je namreč zvišalo za četrtino. Cilj je tudi, da se uravnoteži število žensk in moških na tem področju.
Kaj lahko EU dejansko stori za boljše uresničevanje prvih dveh ciljev? Ministri so pozvali k dvigu ravni pismenosti in k ukrepom za omejitev prezgodnjega opuščanja šolanja, vendar "največ, kar lahko naredimo, je, da se pogovarjamo, primerjamo dobre prakse in se tako kaj naučimo", so povedali področni strokovnjaki.
Eno od dveh sklopov ključnih sporočil, ki jih bodo danes posredovali ministri EU za izobraževanje pred marčnim vrhom, na katerem bo ena ključnih tem lizbonska strategija za rast in delovna mesta, temelji na tej študiji o doseganju ciljev v izobraževanju in usposabljanju, ki kaže na slabo bralno pismenost med mladimi Evropejci.
To ključno sporočilo nagovarja države članice k jasnim ukrepom v izobraževanju in doseganju ciljev v programu 2010, je povedal minister Zver. Predvsem pa bodo ministri pozvali, naj Evropska komisija "še letos pripravi strategijo, kaj pa po letu 2010, to Evropa potrebuje", je poudaril.
Drugi od sklopov ključnih sporočil pa se nanaša na mladino. Ministri želijo zmanjšati nezaposlenost in nezaposljivost mladih in bodo države članice pred marčnim vrhom pozvali k dejavnejši vlogi v okviru evropskega partnerstva za mlade, je napovedal predsedujoči na današnjem zasedanju, minister Zver. Komisar za izobraževanje, zaposlovanje in enake možnosti Jan Figel pa je danes napovedal, da bo septembra v Rotterdamu prvo, tridnevno vseevropsko tekmovanje v raznih spretnostih in znanju. Eden temeljnih ciljev je ljudi, predvsem mlade, bolje pripraviti na potrebe trga dela, je pojasnil. (sta)
Slovenija • Opozorila Evropske komisije
Pokojninski sistem do leta 2015 ?!
Državna sekretarka v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Romana Tomc je ob opozorilih Evropske komisije, da so potrebne spremembe pokojninskega sistema, dejala, da opozorila jemljejo resno. Vendar je zatrdila, da je vsaj do leta 2015 slovenski pokojninski sistem tako, kot je zastavljen, vzdržen.
"Vemo, da bomo morali v naslednjih letih narediti korak v spremembi pokojninskega sistema," je dejala Tomčeva. Je pa zatrdila, da je vsaj do leta 2015 slovenski sistem tako, kot je zastavljen, vzdržen. To po njenih besedah pomeni, da se tudi v primeru, da do takrat ne bi ničesar spreminjali, "pokojninski sistem ne bi razsul".
Opozorila je še, da je pri tako velikih sistemih, kot je pokojninski, treba paziti, da so spremembe postopne in prehodi mehki. Spremembe bodo po njenih besedah sicer že prej, ne šele v letu 2015, vendar so na ministrstvu naklonjeni "mehkejšim pristopom". Torej se ne zavzemajo za kaznovanje, če gre oseba v pokoj prej, temveč k nagrajevanju, če dela dlje.
Proračunski položaj Slovenije je dober, saj je država v letu 2007 dosegla svoj srednjeročni cilj, je v sredo ocenila Evropska komisija. Ob tem je opozorila, da staranje prebivalstva predstavlja visoko tveganje za dolgoročno vzdržnost javnih financ. (sta)
Gospodarstvo po svetu
PARIZ - Renault je lani ustvaril za 2,73 milijarde evrov čistega dobička, medtem ko je ta predlani znašal 2,96 milijarde evrov. Prihodki družbe so se zvišali za 1,8 odstotka na 40,68 milijarde evrov. Dobiček iz poslovanja avtomobilskega koncerna se je lani zvišal na 1,24 milijarde evrov, medtem ko je v letu 2006 znašal 877 milijonov evrov. Renault je lani zvišal prodajo vozil za 2,2 odstotka na 2,49 milijona vozil in tako obrnil trend, saj je leta 2006 zabeležil štiri odstotke nižjo prodajo. Družba letos zaradi lansiranja devetih novih modelov načrtuje vsaj 10-odstotno rast prodaje.
BRUSELJ - KBC je zadnje lansko četrtletje končala s čistim dobičkom v višini 708 milijonov evrov, kar je 12 odstotkov več kot v enakem obdobju leto prej. Celoletni čisti dobiček KBC je znašal 3,3 milijarde evrov oz. štiri odstotke manj kot v letu 2006. KBC je v poslovnem letu 2007 ustvarila dobre poslovne rezultate, čeprav je bilo poslovno okolje v drugem polletju zelo nemirno.
NEW YORK - Yahoo se pogovarja o partnerstvu z medijskim podjetjem News Corp. v lasti Avstralca Ruperta Mur-docha, katerega del je tudi televizija Fox. Ni še jasno, ali gre za resne pogovore ali le poskus Yahooja, da zviša prevzemno ponudbo s strani Microsofta. Novico je sprožil v javnost tudi časopis Wall Street Journal, ki je v lasti podjetja News Corp. Slednje naj bi si želelo združiti lastne spletne strani, kot je na primer MySpace.com z vsem, kar prinaša Yahoo. Yahoo je v ponedeljek zavrnil ponudbo za prevzem s strani Microsofta v višini 44,6 milijarde dolarjev oziroma 31 dolarjev za delnico kot odločno prenizko.
STUTTGART - Daimler je lani ustvaril štiri milijarde ev-rov čistega dobička, kar je 5,3 odstotka več kot leto prej. Prihodek na ravni koncerna se je zvišal z 99,2 na 99,4 milijarde evrov, družba pa je v lanskem letu prodala 2,1 milijona vozil. Koncern, ki je lani poleti večinski delež v Chryslerju prodal ameriškemu investicijskemu skladu Cerberus, je dobiček pred obrestmi in davki s predlanskih pet milijard zvišal na 8,7 milijarde evrov.
PARIZ - Air France-KLM je v tretjem poslovnem četrtletju zabeležil 139 milijonov evrov čistega dobička, kar je 39 odstotkov manj kot v enakem obdobju leto prej. V prvih devetih mesecih poslovnega leta je družba zvišala čisti dobiček na 1,29 milijarde evrov, kar je 52 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Družba pa je v tretjem četrtletju zvišala dobiček iz poslovanja, in sicer za 23 odstotkov na 311 milijonov evrov. Dobiček pa je bil manjši zaradi stroškov povezanih z oktobrsko stavko osebja, ki je po ocenah vodstva družbo stala 60 milijonov evrov.
WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush je v sredo podpisal zakon o stimulacijskem paketu za opotekajoče gospodarstvo, kar pomeni, da bo večina ameriških davkoplačevalcev meseca maja začela dobivati od ministrstva za finance čeke za 600 dolarjev, z željo Washingtona, da jih takoj zapravijo. Bela hiša, kongres, zvezne rezerve in večji del ekonomistov menijo, da bo takšno zapravljanje vzpodbudilo gospodarsko rast, ki škripa zaradi nadaljevanja nepremičninske krize, iz katere izhajajo vse druge težave.
WASHINGTON - Primanjkljaj v zunanji trgovini se je lani po petih letih rekordne rasti prvič znižal. Znašal je 711,6 milijarde dolarjev, kar je za 6,2 odstotka manj kot leta 2006. Primanjkljaj se je decembra 2007 v primerjavi z novembrom znižal, in sicer za 6,9 odstotka na 58,8 milijarde dolarjev. Ameriški izvoz je lani znašal 1620 milijard dolarjev, kar je za 12,7 odstotka več kot leta 2006. Vrednost uvoza se je zvišala za 5,9 odstotka na 2330 milijard dolarjev.
NEW YORK - Zvezna sodnica v New Yorku Deborah Batts je v sredo potrdila zamrznitev 300 milijonov dolarjev premoženja venezuelske državne naftne družbe PDVSA, potem ko je pravne ukrepe proti tej družbi na sodiščih po različnih državah sprožil ameriški naftni koncern Exxon Mobil. Ta od Venezuele zahteva odškodnino zaradi podržavljenja naftnih polj ameriškega giganta v največji južnoameriški proizvajalki nafte.
BERLIN - V Nemčiji se je v četrtek začela opozorilna stavka zaposlenih v javnem sektorju. Stavkajo predvsem zaposleni v bolnišnicah, z njo pa želijo pritisniti na delodajalce v pogajanjih za nove kolektivne pogodbe. Delo so prekinili zaposleni v javnem sektorju v zveznih deželah Saška, Severno Porenje-Vestfalija, Bavarska in Hessen, čez dan pa naj bi sledili še zaposleni v deželah Mecklenburg-Pomorjansko, Schleswig-Holstein in Baden-Württemberg.
BRATISLAVA - Obseg slovaškega BDP se je v zadnjem lanskem četrtletju na letni ravni povečal za 14,1-odstotka. Statistični urad za celotno leto 2007 pričakuje 10,3-odstotno gospodarsko rast. Izredno visoka gospodarska rast na Slovaškem je posledica zvišanja davka na dodano vrednost in višjih trošarin na cigarete. Brez upoštevanja davčnega učinka realna rast gospodarstva v zadnjem četrtletju lani znaša 9,7 odstotka, v letu 2007 pa po prvih ocenah 9,2 odstotka.
SINGAPUR - Cene surove nafte so se v četrtek nekoliko zvišale. Cena za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v marcu se je v azijskem elektronskem trgovanju na newyorški borzi zvišala za 16 centov na 93,43 dolarja. Sever-nomorska nafta brent pa se je na londonski borzi ICE Futures podražila za 33 centov na 93,65 dolarja za sod. Vlagatelji ostajajo zaskrbljeni zaradi grožnje venezuelskega predsednika Huga Chaveza, da bo prekinil dobavo nafte ZDA.
PARIZ - Francoskemu proizvajalcu avtomobilov Peugeot Citroen je z znižanjem stroškov ter povečanjem prodaje uspelo izredno izboljšati poslovne rezultate. Družba je leto 2007 končala s čistim dobičkom v višini 885 milijonov ev-rov, kar je skoraj petkrat več kot leto prej, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Ormož • O aktualnih temah
Občina skrbi za družbene dejavnosti
Alojz Sok je bil minuli teden eden izmed številnih sklicateljev tiskovnih konferenc v Ormožu. Njegov namen je bil odzvati se na izjavo Borisa Skoka, ki je na eni od tiskovnih konferenc menda izjavil, da se v ormoški občini zmanjšuje standard družbenih dejavnosti, da se zmanjšuje obseg denarja, ki jim je namenjen, in da je edini krivec za tovrstno početje mag. Bojan Burgar, ki da ne sledi "programu politične stranke Nel".
Župan je mnenja, da se mu je to zadnje zareklo, saj po njegovem vedenju Nel ni politična stranka, ampak lista, ki je kandidirala na minulih volitvah, če pa je stranka, pa želi biti seznanjen, kdo je predsednik te stranke. "Podobno izjavo je pred časom že dal Vili Trofenik, češ da je mag. Bojan Burgar prodana duše, in ker na to ni bilo nekega odziva, mag. Burgar pa sam tudi ni želel komentirati, kolikor sem seznanjen, želim sam javnosti sporočiti, da izjava Borisa Skoka, da bi se standard družbenih dejavnosti zmanjševal, ni točna in da je poizkus političnega vpliva na delo občinskega sveta, predvsem pa na svetnika, ki je bil izvoljen na listi Nel."
V podkrepitev svojih trditev je navedel nekaj podatkov, ki so nastali kot simulacija, saj je bilo potrebno upoštevati, da je bila pred leti občina precej večja. Pri vseh izračunih je bilo upoštevano, da se je občina razdelila, kot ključ za izračun pa so uporabili število prebivalcev. Po tako izračunanih podatkih je bilo v letu 2006, ko Sok še ni vodil občine Ormož, za družbene dejavnosti namenjenih 3,715.000 evrov, lani 3,603.000 evrov; ker ni bilo velikih investicijskih vlaganj, je bilo zares nekoliko manj. Letos pa se v proračunu znesek spet povečuje in je zagotovljenih 4,288.000 evrov. Torej sredstva ne padajo, ampak se celo povečujejo. Borisa Skoka naj bi po mnenju Alojza Soka najbolj zanimalo vlaganje v osnovno šolstvo, saj je sam ravnatelj ene izmed šol, honorarno pa se ukvarja tudi s politiko. Na tem področju pa je bilo leta 2005 v osnovne šole investiranih 220.000, leta 2006 je številka enormno narasla na 644.000 evrov, saj je bilo ne-
kaj večjih investicij - kuhinja v OŠ Ivanjkovci. "Ta zadeva nas še danes tepe, ker je bil denar (37 milijonov SIT) z rebalansom odvzet občini OŠ Središče ob Dravi. Takrat se j že pripravljala razdelitev občin in v OS so tisti svetniki, ki so okrog delitve danes najglasnejši, OŠ Središče odvzeli denar, ki je bil namenjen za prepotrebno rekonstrukcijo tamkajšnje šole. Večji investiciji sta bili še zamenjava strehe na telovadnici OŠ Ormož in obnova kotlovnice na isti šoli." Lani je bil znesek res nekoliko nižji in se ni mogel primerjati z enormnim povečanjem leto poprej, znašal je 156.000evrov. Letos pa se znesek povečuje na 400.000 evrov, od tega 305.000 za telovadnico na Kogu, ostalo pa se bo porazdelilo po posvetu z ravnatelji. Ob sprejemanju proračuna pa so se tudi dogovorili, da bo 30.000 evrov dodatno zagotovljenih za to dejavnost. Župan pa je povedal, da je ta znesek zaradi pretečega referenduma in eventualno večjih stroškov delovanja muzeja zelo vprašljiv.
Zanimivo je bilo videti,
kako svoje potrebe ocenjujejo šole same. Za leto 2007 so dale za 380.000 evrov potreb. Največ, kar 169.000, OŠ Ormož, 90.000 OŠ Velika Nedelja, 85.000 OŠ Miklavž pri Ormožu, nekoliko racionalneje pa sta svoje potrebe videli OŠ Ivanjkovci, kjer so potrebovali le 14.000, in OŠ Stanka Vraza, kjer bi imeli za 4.000 evrov potreb. Vrtec je dal predlog, da naj se do 2010 za investicijska vlaganja predvidi 80.000 evrov. V glavnem gre za menjave oken, opremo učilnic in ostalo opremo, v OŠ Ormož zamenjava strehe in OŠ Miklavž ureditev kotlovnice. Župan je bil mnenja, da je s temi številkami dokazal zmotnost Skokovih izjav in dokazal, da občina sledi pobudam v okviru svojih zmožnosti.
Muzej nikamor ne odhaja
Podal pa je tudi svoje mnenje glede zbiranja podpisov za referendum o Odloku o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Meni, da gre za nepotrebno politiziranje, saj bo
muzej ostal v Ormožu, vsi zaposleni bodo ostali v Ormožu, ne glede na to, kakšen bo razplet referenduma, ki bo zelo drag, pravega rezultata pa ne bo dal, saj Muzej Ormož javnega pooblastila ni dobil in ga kaj kmalu tudi ne bo.
Sok tudi zavrača očitke pobudnikov referenduma, da bi bil rok zbiranja podpisov prekratek, saj ga zakonodaja natančno ne določa, zato so se v občini odločili za sredino. Ker je mogoče izbrati rok med 15 in 30 dni, so se na ormoški občini odločili za 21 dni. Tudi izračun števila potrebnih podpisov je delo pobudnikov referenduma. Po njegovem mnenju gre za okrog 540 podpisov, pobudniki pa se bodo morali o natančni številki 25. februarja, ko izteče rok za zbiranje podpisov, sami pozanimati na uradu za statistiko. Povedal je tudi, da ni bil dolžan posebej obveščati prvopodpisanih, saj so podatki javno dostopni na spletni strani občine in v uradnem Vestniku. Kljub temu naj bi jim poslal uradni Vestnik z vsemi podatki.
Župan Alojz Sok je priložnost izkoristil še za to, da je povedal, da je bilo v občini Ormož med prvimi v Sloveniji zaključeno tudi vračanje vlaganj v razvoj telefonije. Skupno je bilo vrnjenih 2,831.000 evrov, od tega občanom 2,560.000. Na nakazilo čaka v poračunu še okrog 12.000 evrov, saj nekaterih posameznikov niso uspeli najti, 258.000 evrov pa ostaja krajevnim skupnostim: največ, okrog 200.000, za KS Ormož, za KS Miklavž pri Ormožu 30.000, za KS Velika Nedelja 19.000, za KS Ivanjkovci 5.000 in za KS Kog 875 evrov, ki jih bodo uporabili za vlaganja v infrastrukturo. Viki Klemenčič Ivanuša
Šolstvo • Študentje predstavili fakultete
Študentje pomagajo dijakom
Pred informativnimi dnevi, ki so potekali minuli teden na srednjih šolah in fakultetah, je Dijaška sekcija KPŠ pripravila niz predavanj, katerih namen je bil pomagati dijakom pri odločanju o izbiri študijskih programov. Študentje so dijakom predstavili 14 fakultet in jim skozi svojo perspektivo predstavili potek šolanja na različnih študijskih programih.
Predstavitvam študijskih programov so dijaki lahko prisluhnili v dveh delih. V prvem delu je bilo predstavljenih šest, v drugem pa osem študijskih programov. Zanimanje med
dijaki je bilo precejšnje, saj je bila tudi ponudba predstavitve fakultete drugačna. Namesto dekanov in predavateljev so predstavljali študentje, ki so lahko neobremenjeno in
praktično predstavili svoje poglede in izkušnje na določenih fakultetah. Kot je dejal Aleš Meglič, vodja projekta, so se potrudili izvesti čim več predstavitev študijskih programov. Di-
jaki so tako lahko poslušali izkušnje študentov, ki so ali še študirajo na različnih programih, od prava in pedagogike do medicine in novinarstva.
Dženana Bečirovič
Pa brez zamere
Nekrolog
Najboljša plat pokojnice
Od nedelje je Kosovo tudi uradno samostojna država (seveda, preostali svet mora to državo še priznati, a to je pri večini držav le še vprašanje časa). Pokrajina je bila praktično samostojna (seveda, brez da bi bila država) že prej, od konca prejšnjega tisočletja. To priznavajo tudi tisti Srbi, ki so nagnjeni k realni presoji situacije (nekateri pravijo celo, da kosovski Srbi sploh niso več pravi Srbi), čeprav hkrati priznavajo, da kljub temu imajo s čustvene plati probleme spercepcijo Kosovega kot samostojnega, saj jim prislovična, skoraj metafizična srbska navezanost na Kosovo pač ne gre iz sistema.
Torej, stara Jugoslavija je zdaj očitno dobila še zadnji žebelj v svojo krsto (upajmo, da bo res zadnji). Kar se je začelo z vojno v naši državi (čeprav se je na političnem področju začelo že veliko prej), se je zdaj končalo (se končuje) na Kosovem. Nekrologi so bili napisani in zrecitirani, duhovnik/pop je prebral par vrstic iz Biblije, pogrebniki so na krsto zmetali vsak svojo rožo ter kepo zemlje in sedaj je čas, da pokojnico zagrebemo. Sedemnajst let po tem, ko je začela fizično umirati in še več let po tem, ko ji je začelo pešati mentalno zdravje. Morda je zdaj, ko so (spet, upajmo!) vse pogrebne formalnosti za nami, prišel čas, da lahko z bistrim očesom pogledamo napokojnico, kije na dobršen del nas, ki smo še med živimi, tako ali drugače vtisnila neiz-brisenpečat. Morda se zdaj smemo nadejati malce bolj jasne sodbe o pokojnici, sodbe, ki sicer nima pravice zase terjati, da bi bila objektivna, a lahko vsaj upa, da bo manj subjektivna in pristranska kot nekoč.
Katera je bila tista stvar, za katero bi lahko rekli, da je najboljše, kar nam je Jugoslavija dala? Kaj je tisto, kar si moramo o pokojnici še posebej zapomniti in za kar nam je lahko zelo žal? Nedvomno je to roken-rol. Glasba. Jugoslovanski rok. V glasbenem smislu je bila Jugoslavija izjemno dragocena, skoraj svetovni unikum, vsekakor pa pri vrhu geografskih območij in družbenih entitet, kar se tiče originalnosti, kvalitete in števila glasbenih ustvarjalcev. To niso bile glasbene skupine, kot jih je večina danes; kajti ne samo, da so njihovi člani delali izjemno glasbo, ampak so bili tudi inteligentni, duhoviti in pronicljivi, kar se tiče besedil, načina razmišljanja in prezentacije le-tega - skratka, izjemnega miselnega obsega, pa čeprav se je včasih zdelo, da niso nič drugega kot žurerska in anarhistično razpoložena banda. Ali pa morda prav zato. Kakorkoli, ljudje - "muzičari" iz celotne Jugoslavije so bili pomemben del intelektualne elite, za razliko do ostalih pripadnikov te skupine (znanstvenikov, ostalih umetnikov) pa so delali še hudičevo dobro glasbo. Našteval jih ne bom, ker ni prostora.
In ko tako gledam na teh preteklih sedemnajst let ter na večje in manjše svinjarije, ki so se zgodile, preden je bil v krsto zabit zadnji žebelj, si ne morem kaj, da ne bi pomislil na to, da mnogih od teh svinjarij sploh ne bi bilo, če bi bila večina ljudi v bivši Jugoslaviji takih, kot so (bili) "muzičari". Stavim, da v kolikor bi republike vodili recimo Partibrejkersi iz Srbije, pa Hladno pivo iz Hrvaške, Zabranjeno pušenje iz Bosne, pri nas pa recimo Lačni Franz ali Pankrti, do večjih svinjarij, ki so se zgodile, ne bi nikoli prišlo. Da o abotnih sosedskih mejnih problemih, ki jih producira politika, niti ne govorim. A žal so te republike (zdaj države) vodili in jih še vodijo politiki, in ti nikoli ne bodo "muzičari". Pa tudi velika večina navadne raje to ne bo in ni. Ja, muzike, jugoslovanskega roka je pa res škoda. Prekle-mano škoda.
Gregor Alič
V dveh dneh so študentje dijakom predstavili 14 fakultet.
Ormož • Prvi okrogli jubilej Gimnazije Ormož
Pogled uprt v prihodnost
Gimnazija Ormož je bila ustanovljena 19. junija s podpisom pogodbe o ustanovitvi vzgojno-izobra-ževalnega zavoda Gimnazija Ormož. 1. septembra 1998 je prag ormoške gimnazije prestopilo prvih 64 dijakov.
Foto: vki
Ravnateljica Sonja Posavec, profesorji in dijaki so predstavili bogat program prireditev ob praznovanju 10-letnice delovanja Gimnazije Ormož.
Gimnazija je sprva delovala v prostorih Osnovne šole Ormož, aprila leta 2001 pa se je takrat že osem oddelkov gimnazije preselilo v lepe nove prostore v neposredni bližini. Doslej je gimnazijo zaključilo že 6 generacij, oziroma 337 maturantov. V tem času so imeli tudi dve zlati maturantki Karmen Vizjak in Janjo Ozmec. V letošnjem šolskem letu je vpisanih 259 dijakov v prvih letnikih 51, sedma generacija maturantov pa šteje 64 dijakov. Za dijake skrbi 26 zaposlenih, 19 učiteljev, laborantka, knjižničarka, k njim pa se vozi tudi 5 učiteljev, ki imajo svojo zaposlitev kje drugje. Za vsemi skupaj je prvih 10 let, čeprav ni dolga doba, imajo kljub temu že kaj pokazati. V prihodnosti si želijo pridobiti še en oddelek negimnazijskega srednješolskega programa, je gimnazijo na kratko predstavila ravnateljica Sonja Posavec.
Od februarja do konca letošnjega leta bo gimnazija pripravila kar 22 dogodkov, ki bodo imeli pridih okrogle obletnice. Najbolj veseli del - maturantski ples - je že za njimi, prav tako informativni dan in predstavitev dejavnosti projektnih dni. Dramski krožek je pripravil celovečerno komedijo Poslednji mož, A. X. Svobode, ki so jo lani prevedli v prleško narečje. Mentorja mladih gledališčni-kov sta Aleksandra Štih in An-
ton Lah. V uprizoritvi nastopa 10 igralcev, krožek pa šteje 20 članov. Projekta zbiranja prle-ških besed so se dijaki z mentoricama Aleksandro Štih in Blanko Erhartič lotili že pred petimi leti. Zbrali in raziskali so prleške besede in jih bodo izdali v obliki zbornika oziroma slovarja. Da bi zadevo še popestrili, so na gimnaziji organizirali tudi natečaj Piši kak gučiš, na katerem so sodelovali dijaki s proznimi deli in poezijo. Projekt zaključujejo s Prleškim večerom. Praznovanje se nadaljuje s projektnim dnevom Naših 10 let. Z njim želijo doseči, da bi bili dijaki čimbolj vključeni v praznovanje. Zbrali in izbrali
bodo materiale za razstavo, pripravili pregled generacij, učiteljev in dosežkov. Na gimnaziji bodo aprila organizirali tudi 16. regijsko srečanje mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja. Namen srečanja je čim zgodnejše uvajanje mladih v znanost in ter spodbujanje k poglabljanju znanja in raziskovalni dejavnosti. Dijaki gimnazije bodo sodelovali s štirimi raziskovalnimi nalogami, dvema iz biologije ter po eno iz geografije in matematike.
Kot vsako leto bodo sodelovali tudi na prireditvah ob dnevu Zemlje, pripravili bodo literarni večer ob dnevu knjige ter razstavo o
športnih dosežkih. Predvsem za dijake je pomembna tudi vsakoletna predaja ključa, ki bo letos še posebej slovesna. Šolsko leto bodo zaključili z likovno razstavo, predstavitvijo raziskovalnih in projektnih nalog ter koncertom pevskega zbora.
Jesen se na gimnaziji tradicionalno začne s sejmom prostega časa, na katerem mlade spodbujajo k aktivnemu preživljanj prostega časa, osveš-čanju, kako pomembno je gibanje in sprostitev. V zadnjih letih se je na šoli zelo razvila tudi debatna dejavnost, ki je dosegala tudi dobre rezultate, na šoli pa so organizirali tudi različne debatne turnirje. Osrednja družabna prireditev bo srečanje generacij, ki bo potekalo 19. septembra na Svetinjah in bo odlična priložnost za pogovor in druženje. Sledijo slovesnost ob dnevu jezikov in otvoritev razstave najlepših plakatov in otvoritev razstave o pregledu delovanja Gimnazije Ormož. Proslava ob dnevu reformacije je v Ormožu tradicionalno gimnazijska. Letos jo bodo posvetili dvema možema, ki sta zaznamovala slovenski jezik, Trubarju in Valvazorju. Vrhunec praznovanja bo slavnostna akademija ob 10-letni-ci Gimnazije Ormož, ki bo 14. novembra v Športni dvorani Ormož.
Viki Klemenčič Ivanuša
Cirkovce • Dar ob kulturnem prazniku
Komedija napolnila dvorano
Prosvetno društvo Cirkovce je znano kot gonilna sila širjenja kulturne dediščine in nasploh kulture doma in v okolici. Dramska sekcija pa temu poslanstvu daje poseben pridih.
Dramska sekcija PD Cirkovce je v nedeljo, 10. februarja, po premieri drugič uspešno odigrala črno komedijo Mama je umrla dvakrat avtorja Vinka Moderndorferja v režiji Jožeta Mohorka. Predstavo so podarili sokrajanom
in drugim obiskovalcem ob slovenskem kulturnem prazniku.
Že po prvi uprizoritvi je bil odziv gledalcev, v večini abo-nentov gledališkega abonmaja, dober in že naslednji dan je bilo slišati povpraševanja
po ponovitvi. Tako člani niso veliko razmišljali in so se odločili za ponovitev, ki si jo je ogledala tudi ocenjevalka gledaliških predstav Mojca Redj-ko. Po njeni strokovni oceni gre za "čisto in premišljeno uprizoritev gledališke predstave v izvedbi ljubiteljske skupine". "Pozitivna strokovna ocena in odličen odziv gledalcev sta največje priznanje, kar ga lahko dobimo," pravi predsednica sekcije Sabina Kelenc in dodaja: "Obe uprizoritvi si je skupaj ogledalo okrog tisoč ljudi, kar razumemo kot pomemben znak, da si ljudje želijo gledaliških predstav. Naše največje poslanstvo je približati ljudem kulturo, predvsem gledališko."
Organizacija gledališkega abonmaja, kot ga izvajajo v Cirkovcah, je precejšen zalogaj, ki poleg veliko dela zahteva tudi složno in ubrano ekipo. Organizacijsko delo si člani Dramske sekcije po-
pestrijo z igralskimi vajami in nato predstavami, ko jih odigrajo. Povedali so tudi, da se je že pripetilo, da so se zaradi obilice dela in osebnih obveznosti tej igralski strasti morali odpovedat v kateri gledališki sezoni. A abonma je ostal, tega "delajo" in ga še bodo, za ljudi.
Sabina Kelenc je ob koncu povedala: "Lepo je, da imamo v Cirkovcah Prosvetno društvo, v katerem se sicer družimo ljudje, ki nas zanimajo različna področja kulture in morda zaradi tega kdaj traja dalj časa, da o kakšni stvari zavzamemo skupno stališče. A tudi to je dobrodošlo, saj vsi stremimo za istim ciljem - približati ljudem kulturo. V naši sekciji se bomo kulturnemu dogajanju posvečali in ga bogatili, dokler nam bo naše delo v zadovoljstvo in bomo v njem videli izziv, to s toliko večjim veseljem, če si ga bodo želeli tudi ljudje."
Tina Baštevc
Foto: TB
Na knjižni polici
Serdar Özkan
Izgubljena vrtnica
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2007
Roman, prvenec turškega pisatelja Serdarja Özkana, pospremijo besede, da je to pripoved, "v kateri se prepletajo misticizem Alkimista, lirizem Jonatana Livingstona Galeba in čarobnost Malega princa". O tem boste lahko sodili, ko boste zgodbo prebrali, menim, da je bližje lahkotnemu Alkimistu kot Malemu princu s prevzetim motivom vrtnice. Zunanja vidna podoba knjige takoj pritegne z odtenki roza in vijolične barve, tako so obarvani tudi listi, kar pa moram priznati, me je podzavestno odbijalo od branja, tudi neprijazna velikost besedila. Kolikor je oblikovalski navdih namenjen personificiranemu svetu vrtnic, kolikor pa večji prodaji, je prav tako zastavljeno vprašanje. Vprašanja si velja zastaviti tudi zato, ker naslovnica vabi z napisom "Svetovna uspešnica", samo delo pa namiguje na odkritja skrivnosti našega bivanja, smisla in sploh.
Diana je ležala v družbi steklenic in razmišljala, kako se ji je življenje nenadoma postavilo na glavo. Vse je spremenilo mamino pismo iz njene zapuščine. Ko je imela Diana eno leto, oče ni umrl, temveč je njo in mamo zapustil. Mama je dala celo postaviti nagrobnik. Naroča ji, naj poišče svojo izgubljeno dvojčico, ki je živela pri očetu, in poskrbi zanjo. V poslovilnem pismu, ki ga je Maria napisala očetu, je končno razumela Malega princa, kaj pomeni "prevzeti odgovornost za vrtnico". Diana ne razume, kako lahko knjiga spremeni človeka in zakaj mora ravno ona plačati za dekle, ki je niti ne pozna in ki je odšla od doma. Diana Stewart je postala blagovna znamka, zanima jo bogastvo, telesna lepota, predvsem pa priznanje okolice. V spominu se vrača k listom svojega dnevnika. Sanjarila je, da bi postala pisateljica. Mama ji govori iz druge strani, onstran spomina. Odločila se je za odvetniški poklic, ker ne bi prenesla biti povprečna pisateljica. Turški berač ji prerokuje, sestra dvojčica ji je popolnoma podobna. So njegove besede del usode? Berač ni verjel v vedeževanje, on samo bere z obrazov. Maria je vse življenje iskala mamo. Nameravala jo je obiskati. Tudi njej je oče povedal, da je njena mama pri Bogu, ona pa je vedno čutila mamino navzočnost. Slikar Mathias je opustil ekonomijo, da bi se naučil slikati. Na njegovih slikah se ne spreminja obala, spreminja se morje. Ni val, je del morja, je čoln, ki ga nosi po oceanu. Občutki osamljenosti in iskanja povezujejo Diano in Mathiasa. Diana ni ničesar izgubila, vse je v njej. Dvojčica Maria je posvetila življenje iskanju mame. Počutila se je kot cvetličarka, ki ne more prodati svojih rož, slišala je svojo rožnato vrtnico. Zejnep Hanim, posvečenka v skrivnosti vrtnic, je tista središčna oseba v palači Topkaki v Carigradu, ki povezuje obe dvojčici in ju sprva niti sama ne loči. Dualizem je vse v enem. Zejnep je učila Mario, kako se pogovarjati z vrtnicami, tudi Diana si želi, da bi živela kot Maria. V vrtu je vrtna-ričina beseda zakon in ni pomembno, kaj počneš v vrtu, temveč zakaj to počneš. Je namen pridobiti le nečimrnost ali tudi odgovornost? Pouk poslušanja vrtnic obsega samo štiri ure. Matematika poslušanja vrtnic je poglavje, ki ga mora preučiti vsakdo, ki verjame v umetnost poslušanja vrtnic. Kaj je ena deljeno z neskončnostjo? Vrtnic ne slišimo z ušesi, temveč s srcem. Sposobnost poslušanja vrtnic smo izgubili, ob rojstvu se še vsi ponašamo s to sposobnostjo. Pouk o vrtnicah zahteva točnost, vztrajnost, neomajno voljo. Katero pesem pojejo vrtnice? Jih lahko slišimo? Vedno obstaja v našem svetu dualizem, dvojnost v smislu dan in noč, jin in jang. Največkrat želimo slišati odgovor, ki ga pričakujemo. Čeprav Boga ni, nas sliši! Ker je tako mogočen, je vpleten tudi v naše neznatne zadeve. Bog odgovarja na nepričakovane načine, včasih v sanjah, drugič kot vrtnica. Življenje vrtnici je darilo zemlji in tega vrtnice niti za hip ne pozabijo. O vrtnici se lahko pouči le vrtnica! Ne smemo občudovati samo zunanjih lastnosti, umetnih vrtnic! Vrtnica je vrtnica zaradi svojega vonja, mora pa biti tudi ljubljena. Kako lahko vrtnice prepoznajo nekoga, kije vrt obiskal pred mnogimi leti?
Ena najpomembnejših odlik vrtnic je, da znajo živeti v sožitju. Svet ljudi in svet vrtnic, to je en in isti svet. Prihodnost je samo odložena preteklost. Grška Artemida je v latinskem zapisu Diana! Efez je mesto dvojnosti Artemi-de in Diane, Mirjam in Marie, mesto, ki ponazarja jaz in dušo, ki sta nedeljiva celota. Tam smo, kjer je naše srce in vsak trenutek v življenju je čudež.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Samo še točka do Lige za prvaka
Stran 12
Nogomet
Bosta poraza Drave in Aluminija poučna?
Stran 12
Odbojka
Ptujčanke so si zagotovile obstanek
Stran 13
Atletika
Veseličeva tretja na DP na Dunaju
Stran 13
Strelstvo
Prva letošnja zmaga za Ljubiča
Stran 14 Sanje so uresničene
Film Andreja Petroviča o Marko Balohu
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Kolesarstvo • 33. dirka po Kubi
Ptujcani izjemni v zadnjem delu tekmovanja

V nedeljo se je s trinajsto etapo zaključila 33. dirka po Kubi. Po prevoženih 1477 kilometrih so kolesarji doživeli bučen sprejem na zaključku v Havani. Čast prvemu prevoziti ciljno črto pa je pripadla ptujskemu kolesarju Kristjanu Korenu. Vendar ni šlo lahko, 21-letni Primorec, novinec v ptujski ekipi, se je moral za to etapno zmago zelo boriti. V eni od bolj zaspanih etap, kjer so zmagovalci že slavili, je skupaj z dvojico pobegnil pet kilometrov pred ciljem, tekmeca pa je nato ugnal v zaključnem sprintu. Skupno zmago je že petič na dirki dosegel domačin Pedro Pablo Perez. Družbo na stopničkah sta mu delala rojaka Raul Granjel ter Yanier Lopez. Najvišje uvrščen perut-ninar je bil ob koncu Matej Stare na 18. mestu.
Zmage Mahorica, Stareta in Korena
Ptujski kolesarji so po številnih neljubih pripetljajih v prvem delu prejšnjega tedna ob koncu ponovno blesteli. V zadnjih treh etapah so pobrali vse tri zmage. Najprej je bil v petek, v eni od najhitrejših etap (povprečna hitrost 47 km/h), najhitrejši Mitja Ma-horič. Po treh bolečih padcih, se bo dirke sedaj spomnil še po čem bolj prijetnem. V tretjem nastopu je bila to njegova prva
zmaga na kubanski pentlji. 31-letni Ptujčan ni želel ničesar prepustiti naključju; v 120 kilometrov dolgi etapi se je v pobeg podal že po pol ure vožnje. Sprva mu je sledil le Mehičan Colex, na 80. kilometru pa se jima je pridružila še trojica. Složno so vozili do petnajst kilometrov pred ciljem, ko je njihova prednost skopnela na skromnih 40 sekund. Mahorič je uvidel, da jih bo glavnina ujela, zato je še enkrat napadel in do cilja pripeljal tik pred Kubancem Ramosem, s katerim sta obdržala še kar pol minute naskoka pred ostalimi. »Ta rezultat je potrditev, da sem v zimskem času dobro treniral. Pred startom sem imel nekaj težav s prehladom, vendar sem stisnil zobe, kar se je ob koncu obrestovalo. To je dobra popotnica za sezono,« je povedal ptujski kapetan.
V soboto so perutninarji nadaljevali serijo zmag. Matej Stare, ki je v sprinterskih zaključkih zamenjal Jureta Kocjana (zaradi poškodbe zapestja je v četrtek odstopil), je na ciljni črti premagal Kubanca Funesa in Venezuelca Ubeta. Dolgo je sicer kazalo, da bo na stopničke stopil Matija Kvasina - Zagrebčan je bil namreč v pobegu z Mehičanom Ladinom vse od gorskega cilja že v prvi tretjini etape. Vendar tudi pet minut naskoka dvojice na stotem kilometru ni bilo dovolj; glavnina
33. Vuelta a Cuba, 5.-17. februar 2008, 2.2 UCI
Četrtek, 10. etapa: Santa Clara-Cardenas, 185 km
1.	Rene Obst (Nemčija) 4.14.52
2.	Bernardo Colex (Mehika), isti čas
3.	Hebert Rivas (Venezuela) +0.08
Petek, 11. etapa: Matanzas-San Antonio de los Banos, 120 km
1.	Mitja Mahorič (Perutnina Ptuj) 2.43.29 (pov. 44 km/h)
2.	Neorlan Ramos (Kuba) +0.03
3.	Julio Cesar Herrera (Venezuela) +0.32 6. Matej Stare (Perutnina Ptuj), isti čas
Sobota, 12. etapa: Artemisa-Pinar del Rio, 164 km
1.	Matej Stare (Perutnina Ptuj) 4.01.31 (pov. 40.7 km/h)
2.	Noslen Funes (Kuba)
3.	Miguel Ubeto (Venezuela), vsi isti čas
Nedelja, 13. etapa: San Cristobal-Ciudad Habana, 113 km
1.	Kristjan Koren (Perutnina Ptuj) 2.43.23 (pov. 41.2 km/h)
2.	Osivel Vento (Kuba) +0.05
3.	Reiner Vasquez (Kuba) , isti čas Skupni seštevek:
1.	Pedro Pablo Perez (Kuba) 39.05.43
2.	Raul Granjel (Kuba) +0.33
3.	Yenier Lopez (Kuba) +0.52
18. Matej Stare (Perutnina Ptuj) +8.25 27. Kristjan Koren (Perutnina Ptuj) +11.29 29. Matija Kvasina (Perutnina Ptuj) +14.19 45. Radoslav Rogina (Perutnina Ptuj) +27.04
ju je ujela 30 kilometrov pred ciljem. Staretu sta do uspeha pomagala edina še preostala Ptujčana v konkurenci (Maho-rič se po uspehu drugi dan ni pojavil na startu) Rogina in Koren, ki sta ga na prvo mesto pripeljala do 250 metrov pred ciljem. »Sprint mi je bil pisan na kožo, saj se je cesta rahlo vzpenjala. Fanta sta odlično opravila svoje delo, saj sta me pripeljala do odličnega izhodišča, kjer mi ni bilo težko zmagati,« je povedal Matej Stare.
S prikazanim svojih varovance je bil zadovoljen tudi ptujski strateg Srečko Glivar. »Žal nam v skupnem seštevku ni uspelo poseči med najboljše, vendar to niti ni tako pomembno. V
Foto: Marjan Kelner
Mitja Mahorič (KK Perutnina Ptuj) je v petek dosegel svojo prvo etapno zmago na Kubi.
ključnih trenutkih smo imeli tudi malo smole, zato smo se brez kakšnega posebnega preračunavanja povsem orientirali v etapne uvrstitve. Bistveno je, da smo v zadnjih dneh ujeli tisto tekmovalno formo, ki jo bomo poskušali ohraniti do prvih dirk v Evropi. Letos smo
žal imeli veliko težav s padci, upam da te poškodbe ne bodo imele večjih posledic.«
Start Ptujčanov v sezono je res odličen. Uspelo jim je izenačiti rekord izpred dveh let, ko so na Kubi prav tako dosegli šest zmag, do konca sezone pa so jih nabrali kar 33. Po šte-
vilu zmag so se lahko kosali z najboljšimi moštvi na svetu, v konkurenci Continental so jih zbrali daleč največ. Če je primerjava lahko vsaj približno napoved za sezono, potem tudi letos ne bo manjkalo vrhunskih rezultatov.
Uroš Gramc
Nogomet • Marko Kmetec, NK Drava Ptuj
»
Družina je moje odsotnosti že navajena«
Marko Kmetec, ki se je pred sezono s Cipra vrnil v Slovenijo, je v jesenskem delu sezone 2007/08 za Dravo dosegel štiri zadetke. V uvodni polsezoni večjih pričakovanj ni imel niti sam, saj je vsak začetek težak. »Spoznavna doba« zaradi ne-uigranosti zagotovo terja nekaj neizkoriščenih priložnosti, svoje pa so dodale tudi menjave na trenerskem položaju Drave. Zato pa lahko več od tega izkušenega igralca pričakujemo v spomladanskem delu, na katerega se s soigralci intenzivno pripravlja.
Za vami so že druge priprave v Medžugorju. Kako ste jih videli?
M. Kmetec: »V desetih dneh smo opravili številne treninge, saj smo bili na igrišču dvakrat dnevno. Trener Duričič nam je skupaj s svojimi pomočniki pripravil zares pester program dela, ki smo ga zaradi odličnih pogojev lahko maksimalno izvedli. Poudarek je bil na uigra-vanju posameznih linij znotraj moštva. Tako smo nekaj delali po posameznih segmentih, torej obramba, zvezna vrsta in napad, sicer pa že na delovanju celote. Vzdušje znotraj ekipe je dobro, k temu pa precej pripomorejo tudi trenerji, ki vedo, kaj pomeni biti profesionalni nogometaš. Odlično sem se razumel tudi s svojim 'cimrom' Kelencom.«
V tem času ste odigrali le eno tekmo, in sicer z bosanskim nižjeligašem.
M. Kmetec: »Prioriteta je bil trening, tekma je bila res samo ena, zmagali smo z rezultatom 2:0. Ker praktično od prvega treninga dalje vse delamo z žogo, se mi to ne zdi problem, saj imamo žoge dovolj v nogah'. Do začetka prvenstva nas čakajo še dve ali tri tekme, prva je bila že v soboto z Medžimur-jem, kjer bomo še uigravali našo igro. Pričakujem, da bomo do prve prvenstvene tekme, ki jo bomo čez slaba dva tedna odigrali doma z Interblockom, v pravi tekmovalni formi in bomo pričeli osvajati točke.«
Kakšen je napredek v
uigravanju posameznih segmentov igre?
M. Kmetec: »Trener nam že od prvega dne priprav vceplja miselnost, kjer celotno moštvo sodeluje v obrambi in v napadu. Sedaj se že točno ve, kako mora potekati prenos žoge, kakšne so zadolžitve posameznikov v posameznih segmentih igre ... Na treningu se že razločno vidi napredek, še posebej je bilo to očitno na zadnjih pripravah, kjer smo nekatere stvari izpeljali že zelo dobro. Če znamo posamezno akcijo večkrat zaporedoma kvalitetno izvesti na treningih, potem bomo to znali tudi takrat, ko bo šlo zares, za točke.«
Na prijateljskih tekmah
Foto: Črtomir Goznik
Marko Kmetec (Drava Ptuj, modri dres)
proti Zagorju in Aluminiju si dosegel po dva zadetka, proti Medžimurju pa je bilo glede tega slabše. Si zadovoljen s formo?
M. Kmetec: »Sem zadovoljen, lahko pa bi bilo še bolje. Igramo precej napadalno, zato je tudi meni lažje v napadu. Sicer pa je vsak zadolžen za svoj del naloge, moja je pač dosegati zadetke.«
Poleg Tomaža Murka in Emila Šterbala si eden izmed trojice, ki že ima družino. Kako žena in otroci gledajo na odsotnost ob pripravah?
M. Kmetec: »Kar se mene tiče, lahko rečem, da smo v moji družini te odsotnosti že navajeni; tak ritem imamo praktično vsa skupna leta. Navadili smo se, da v teh dneh žena poskrbi za otroka, ko pa se vrnem, spet vsak prevzame svoj del obveznosti. Tudi otroci to normalno sprejemajo, sedaj si lahko ob telefonskih pogovorih z njimi dopisujem tudi preko SMS-ov.«
Starejši sin igra nogomet. Ga spremljaš na treningih?
M. Kmetec: »Sedaj je v ekipi U-10 in ga seveda spremljam, kolikor lahko. Mislim, da celotna nogometna šola dobro dela in da imajo dobre trenerje. Če bodo tako nadaljevali, potem ni strahu za podmladek Drave.«
Jože Mohorič
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Samo še točka do Lige za prvaka
Jeruzalem - Rudar 27:26 (15:12)
Jeruzalem: G. Čudič (14 obramb
-	2 x 7 m), Cvetko; Belšak 6, Korpar 4, Krabonja, M. Bezjak 5, R. Bezjak 3 (1), Radujkovic, B. Čudič 6 (5), Sok 2, Žuran, Potočnjak, Pisar 1. Trener: Saša Prapotnik.
Rudar: Medved (8 obramb), Res-man (1 obramba), Madžarevič; Povh, Prašnikar, M. Dobrave, Gradišek 3, Habjan 2, Kuder, Repar 10 (5), Verde-nik, Šmeje 4, Šantl 4, Nahtigal 1, Med-evešek, Klepej 2. Trener: Jani Čop.
Sedemmetrovke: Jeruzalem 6/6; Rudar 7/5.
Izključitve: Jeruzalem 10; Rudar 10 minut.
Jeruzalem je proti Rudarju v izredno izenačeni tekmi osvojil pomembne točke in le še točka jih loči do uvrstitve v Ligo za prvaka. Če pa Prevent in Knauf izgubita vsaj po eno točko do konca rednega dela prvenstva, potem imajo zgornji del lestvice zagotovljen že sedaj.
Gledalci na Hardeku so v soboto spremljali trdo tekmo in nad pričakovanji odlično predstavo gostov iz Trbovelj. Pri izidu 17:13 v 34. minuti so
1. A SRL MOŠKI
REZULTATI 18. KROGA: Jeruzalem Ormož - Rudar EVJ Trbovlje 27:26 (15:12), Celje Pivovarna Laško - Gold elub 31:28 (15:13), Cimos Koper
-	Gorenje 30:29 (10:14), Trimo Trebnje - Sviš Pekarne Grosuplje 30:16 (18:4), Knauf Insulation - Prevent 30 :26 (15:16). V tem krogu je bila prosta ekipa Slovana.
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 18 16 1 1 33
2.	CIMOS KOPER 18 13 2 3 28
3.	GORENJE	18 12 2 4 26
4.	TRIMO TREBNJE 18 13 0 5 26
5.	GOLD CLUB 18 11 2 5 24
6.	JERUZALEM ORMOŽ 18 10 1 7 21
7.	PREVENT	18 5 3 10 13
8.	KNAUF INSULATION 18 6 1 11 13
9.	SLOVA	18 5 2 11 12
10.	RUDAR TRBOVLJE 18 4 3 11 11
11.	SVIŠ PEK. GROSUPLJE18 3 1 14 7
12.	INTRA GORICA LEA. 18 1 0 17 1
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Belšak (Jeruzalem Ormož) je bil poleg velike vloge v obrambi tokrat razpoložen tudi v napadalnih akcijah; proti Rudarju je dosegel 6 zadetkov.
jeruzalemčki zapravili tri stoodstotne priložnosti za povišanje prednosti in dali Rudarju možnost, da se vrne v igro ter v 52. minuti celo povede s 23:22. Sledili dve izredno pomembni obrambi Gregorja Čudiča, v napadu pa je v odločilnih trenutkih zadeval Robert Bezjak in Jeruzalem je spet povedel s 27:24. Na koncu so Ormožani storili nekaj napak in Rudar je skoraj prišel do izenačenja. Na koncu je gostom zmanjkalo časa za izenačujoči zadetek, do-
Marko Bezjak (Jeruzalem Ormož): »Tudi s pomočjo sreče smo prišli do pomembnih točk. Rudar nas je odlično »načital«, odločila pa je naša nepopus-tljivost v najbolj nezavidljivih položajih. Le še točka nas loči do Lige za prvaka. Razpored je težak, ampak menim, da smo sposobni osvojiti želeno točko.«
Nogomet • Prijateljski tekmi
Pravočasni opozorili?
Drava - Medžimurje 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Ratkovič (65)
DRAVA: Murko, Radetič, M. Emer-šič, Calamante, Bošnjak, Horvat, Dre-venšek, Kmetee, Kronaveter, Kelene, Grižonič. Igrali so še: Mandič, Filipo-vič, Štrukelj, Ogu, I. Emeršič, Grbee. Trener: Milan Buričič.
V soboto so nogometaši ptujske Drave odigrali prvo letošnje pripravljalno srečanje na Ptuju, čeprav tokrat niso
mačini pa so s svojimi navijači lahko proslavili pomembno
Celjanke »padle« v Zagorju
V 14. krogu se je največje presenečenje dogodilo v Zagorju, kjer je domača ekipa, ki se bori za obstanek med prvoligaši, ugnala ekipo Celjskih mesnin. Slednje se nahajajo na drugem mestu in so direktne tekmice ekipi Mereator Tenzor Ptuj za končno 2. mesto. Tako imajo sedaj Ptujčanke odprto pot do drugega mesta, vendar je pred njimi serija težkih tekem: gostovanje v Žaleu, nato domače srečanje s Celjskimi mesninami in 4. marea še prestavljena tekma z evropskim Krimom Mereatorjem.
Manjše presenečenje so naredile tudi mlade zmajčiee, ki so presenetile izkušeno ekipo iz Žalea. Vprašanje je, ali se lahko v borbo za 2. mesto vmeša še ljubljanska Olimpija, ki trenutno za tem mestom zaostaja pet točk. Do konea prvenstva je še veliko igralnih dni (8 oz. 9) in igrati bo potrebno maksimalno angažirano. O
zmago.
Uroš Krstič
tem najbolj zgovorno pričajo rezultati 14. kroga.
1. A SRL ŽENSKE
REZULTATI 14. KROGA: Zagorje Istrabenz Gorenje - Celjske mesnine 27:26 (14:15), Olimpija PLK - Celeia Žalec 35:34 (12:19), Velenje - Brežice 21:24 (11:9), Izola - Škofja Loka KSI 24:29 (12:16), Evrocasino Kočevje - Burja Škofije 35:21 (17:10).
Srečanje Mercator Tenzor Ptu			-	Krim
Mereator bo 4. marea.				
1. KRIM MERCATOR 13	13	0	0	26
2. CELJSKE MESNINE 14	11	1	2	23
3. MERC. TENZOR PTUJ 13	10	2	1	22
4. CELEIA ŽALEC 14	10	0	4	20
5. OLIMPIJA PLK 14	8	2	4	18
6. ŠKOFJA LOKA KSI 14	8	1	5	17
7. BREŽICE 14	6	1	7	13
8. EVROCASINO KOČEVJE14	5	1	8	11
9. VELENJE 14	3	0	11	6
10. ZAGORJE I. GORENJE14	3	0	11	6
11. BURJA ŠKOFIJE 14	1	1	12	3
12. IZOLA 14	0	0	14	0
imeli sreče z vremenom. Kljub močnemu vetru in nizkim temperaturam se je ob igrišču z umetno travo zbralo lepo število ljubiteljev nogometa, ki so si ogledali srečanje. V soboto dopoldne so imeli nogometaši Drave še trening, sicer prvi po vrnitvi iz priprav, ki so jih še drugič opravili v Medžugorju. Iz različnih vzrokov so v domači vrsti manjkali Zilič, Tisnikar, Prejac, Sahiti in Šterbal, ostali pa so dobili svojo priložnost.
Foto: Črtomir Goznik
Mitja Emeršič (Drava Ptuj, modri dres) je dobro igral v zadnji vrsti.
V prvem polčasu je bila igra dinamična, vendar oba trenerja s prikazanim nista bila zadovoljna. Na začetku so bili bližje zadetku nogometaši Drave, najlepše priložnosti pa so zapravili Marko Drevenšek, Doris Kelenc in Marko Kmetec.
Po številnih menjavah na obeh straneh je tempo igre v nadaljevanju srečanja malenkost upadel. Gostje so postali nevarnejši, najbližje zadetku je bil Tadetič, ki je zadel okvir vrat. V 65. minuti pa je bil ta igralec najspretnejši pred Dra-vinim vratarjem in je dosegel zadetek, ki se je na koncu izkazal za zmagovitega, saj domačini kljub terenski pobudi niso uspeli izenačiti.
Srečanje je razkrilo nekatere slabosti v igri Drave, najočit-nejša je bila neučinkovitost, kateri bo moral trener Duričič posvetiti v zadnjih dveh tednih pred prvimi prvenstvenimi obračuni največ pozornosti. K olajševalnim okoliščinam domačih nogometašev bi morda lahko pripisali malo počitka po vrnitvi iz Medžugorja in jutranji trening, vendar je potrebno opozorilo po porazu vendarle vzeti resno.
Marko Grižonič, igralec Drave: »Solidno smo odigrali srečanje proti hrvaškemu pr-voligašu, ki mu je to bila nekakšna generalka pred pričet-
kom prvenstva. Končni vtis bi bil vsekakor precej boljši, če bi zadeli. Sicer pa je še dovolj časa za piljenje forme.«
Aluminij - Leoben 2:3 (0:0)
STRELCI: 1:0 Veselič (51), 2:0 Du-golin (56), 1:2 Kozelsky (63), 2:2 Ko-zelsky (73), 2:3 Rassalder (83).
ALUMINIJ: Bratušek, A. Medved, Topolovee, Krajeer, Bingo, Težački, Dugolin, Pavlin, K. Medved, Veselič, Marinič. Igrali so še: Sagadin, Osaj, Tišma, Legčevič, Lemezovič, Šimen-ko, Breg, Hojski, Lešnik, Krajne, Lipo-vae. Trener: Bojan Špehonja.
Nogometaši Aluminija so v pripravljalnem srečanju gostili avstrijsko ekipo Leobna. Nogometaši obeh moštev so kljub hladnemu vremenu in vetru prikazali soliden nogomet. V prvem polčasu je bila igra hitra, obe ekipi pa sta izvedli nekaj dobrih akcij, vendar pri zaključnih strelih na gol igralci obeh moštev niso bili natančni.
V drugem polčasu sta obe moštvi s petimi zadetki razveselili premrzle gledalce. Najprej so domači v 11 minutah dosegli dva zadetka (Uroš Vese-lič in Andrej Dugolin), kar jim je obetalo lahko zmago. Gostje se v nadaljevanju izkoristili nekoliko bolj ležerno in nepovezano igro Aluminija ter v enakomernih časovnih razmakih dosegli tri zadetke ter popolnoma preobrnili rezultat.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. B SRL (m)
Izkušnje prevagale
Moškanjci-Goriš-nica - Krško 27:31 (16:14)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Valenko, Žuran, Vincek, Suljič 2, M. Šoštarič, B. Šoštarič, Ivančič 8, Marušič 14(4), Štorman 1, Grizolt, Golob, Zorli, Lo-zinšek 1, Firbas 1, Špindler, Prejac. Trener: Ivan Hrupič.
Rokometaši iz Gorišnice so z
1. B SRL MOŠKI			
REZULTATI 13. KROGA: Moškanj-			
ei-Gorišniea - Krško 27:31, Ribniea			
Riko hiše - Dol TKI Hrastnik 37:31,			
Dobova - Mitol Sežana 25:29, Ajdov-			
ščina - Klima Petek Maribor 18:23,			
Radeče MIK Celje - Istrabenz plini			
Izola 24:20, Krka - Grosuplje 26:22.			
1. RIBNICA RIKO HIŠE 13 13	0	0	26
2. KRKA 13 10	0	3	20
3. KRŠKO 13 9	1	3	19
4. KLIMA PETEK MARIBOR13 9	1	3	19
5. MOŠKANJCI-GORINICA13 8	0	3	16
6. GROSUPLJE 13 6	2	5	14
7. MITOL SEŽANA 13 5	1	7	11
8. ISTRABENZ PLINI IZOLA13 4	1	8	9
9. TADEČE MIK CELJE 13 3	2	8	8
10. AJDOVŠČINA 13 3	1	8	7
11. DOL TKI HRASTNIK 13 2	1	10	5
12. DOBOVA 13 1	0	12	2
velikimi upi pričakovali gostovanje ekipe Krškega, saj bi jim zmaga odprla pot do priključka ekipam izpod samega vrha prvenstvene razpredelnice. Pričele so dobro in bili nekoliko boljši v prvem polčasu, ko so kontrolirali potek igre in seveda rezultata ter ta del igre dobili z dvema zadetkoma prednosti.
Tudi v drugem polčasu so bili domačini boljši do končnice same tekme. Takrat pa so izkušeni gostje na čelu z Urošem Šerbcem izkoristili svoje priložnosti, oziroma preveliko željo domačih, ki so enostavno izgoreli v tem, da so si želeli zmage. Delno bi bil lahko razlog za poraz tudi poškodba zunanjega igralca Špindlerja, v glavnem pa so gostje največ naredili s tesnim pokrivanjem Dejana Ivančiča.
Danilo Klajnšek
Ivan Hrupič - trener Mo-škanjci-Gorišnica: »Vedeli smo, da ne bo lahko. Dolgo časa smo bili v vodstvu, a smo na koneu popustili. Do izraza je prišla večja izkušenost gostov, ki imajo res dobro ekipo.«
Foto: Črtomir Goznik
Tudi 14 golov Petra Marušiča ni bilo dovolj za zmago ...
Rokomet • 1. B SRL (m)
S pomočjo navijačev do dragocene zmage
Sevnica - MRK Drava Ptuj 20:22 (8:11)
MRK DRAVA: Dokša, Kelene 3, Mesaree 5, Petraš 1, Luskovič 2, Bra-čič 5, Predikaka 1, Kafel 4, Mesarič, Ferk, Pučko, Bedrač, Kokol 1, Kline. Trener: Marjan Valenko.
V predzadnjem krogu rednega dela so rokometaši ptujske Drave gostovali v Sevnici in osvojili pomembni dve točki, ki ju bodo prenesli v končnico tekmovanja za naslov prvaka v 2. SRL - vzhod (ekipa Celja se po napovedih ne bo prijavila za končnico). Varovanci trenerja Marjana Valenka (nastopili so brez obolelega prvega klubskega strelca Damirja Haliloviča) so se zavedali pomembnosti srečanja in so že na začetku na-
2. SRL VZHOD - MOŠKI
REZULTATI 13.KROGA: Velika Nedelja - Šmartno 99 19:35, Sevniea
-	Drava Ptuj 20:22, Areont Radgona
-	Črnomelj 32:31. Srečanje Celje
-	Pomurje bo odigrano 20. februarja.
1.	ŠMARTNO 99	13	12	0	1	24
2.	CELJE	12	11	0	2	22
3.	VELIKA NEDELJA	13	8	0	5	16
4.	DRAVA PTUJ	13	6	2	5	14
5.	SEVNICA	13	6	0	7	12
6.	POMURJE	13	3	1	8	7
7.	ČRNOMELJ	13	2	1	10	5
8.	ARCONT RADGONA	13	1	0	12	2
kazali, da se želijo na Ptuj vrniti s polnim izkupičkom. Vodili so skozi vso srečanje in njihova zmaga v nobenem trenutku ni bila vprašljiva, čeprav rezultat tega ne kaže. Po prvem polčasu so imeli tri zadetke prednosti, kar pa je v srečanju, kjer so bile obrambe boljši del ekip, velika prednost.
Odločitev o zmagovalcu je padla v začetku drugega polčasa, ko so dravaši v obrambi povsem onemogočili domačine ter bili na drugi strani potrpežljivi in natančni v napadu. Igralci so se borili po svojih najboljših močeh. Odlično je zaigral tudi Sašo Kafel, ki je dosegel štiri zadetke in po poškodbi dobro vodil svojo ekipo. V 52. minuti je bilo konec sanj o zmagi za Sevničane, saj so Ptujčani po-vedli z rezultatom 14:21. Sevni-čani so do konca tekme prednost sicer bistveno zmanjšali, a zmage Drave niso ogrozili.
Danilo Klajnšek
Marjan Valenko, trener MRK Drava: »Fantom čestitam za zmago. Igrali so tako, kot smo se dogovorili. Ob igraleih se zahvaljujem tudi navijačem, ki so bili z nami v Sevniei, saj so tudi oni zaslužni za našo zmago.«
Atletika • DP v krožnih tekih
Veseliceva tretja na Dunaju
Ker Slovenija ne premore pokrite atletske dvorane s krožno 200-metrsko stezo, potekajo državna dvoranska pr-vensta v krožnih tekih (nad 60 metrov) že vrsto let na Dunaju. Minulo soboto je v avstrijski prestolnici potekalo slovensko državno prvenstvo za člansko in mladinsko kategorijo v tekih na 400, 800, 1500 in 3000 metrov - tek na 200 metrov pa je mednarodna atletska zveza (1AAF) ukinila iz koledarja največjih tekmovanj, zaradi preveč ostrih zavojev v dvoranah, ki ne omogočajo enakopravnih pogojev za vse.
Atletski klub Cestno podjetje Ptuj je zastopala peterica atletov, največ pa je pokazala Maja Veselič, ki je bila tretja na 3000 metrov za mladinke. Svoj osebni rekord je Veseli-čeva presegla za več kot 20 sekund (!) in sedaj znaša 10 minut in 43,38 sekund. Njen napredek v zimski sezoni se je že napovedoval na mednarodnem krosu v Beogradu, kjer je bila četrta. Peto mesto v isti
disciplini je zasedla klubska kolegica Ana Brajkovič, ki pa je za njo zaostala za slabo minuto. Prav tako peta je bila Urška Škerget na 400 metrov za mladinke. Ure so se ustavile pri točno 60 sekundah, kar je njen osebni rekord. Vsa omenjena dekleta so doesegla vzpodbudne rezultate, saj so še vedno mlajše mladinke in bodo imele priložnost nastopa tudi v prihodnjih letih. Edini članski nastop za Ptujčane je prispeval Rok Panikvar v teku na 400 metrov, ki je zasedel osmo mesto s časom 51,76 sekunde. V okvviru državnega prvenstva je potekal tudi mednarodni miting na katerem je nastopil mladinec Mitja Horvat v teku na 60 metrov. S časom 7,17 sekunde se mu ni uspelo uvrstiti v finale članske konkurence. Kot zanimivost naj dodamo, da mu je naslednji dan uspelo zmagati na mitingu v Slovenski Bistrici s popolnoma enakim časom kot na Dunaju.
UE
Maja Veselič, AK Cestno podjetje Ptuj
Rokomet • RŠ Ptuj
Zmagi za mlajše dečke Ptuj
V 18. krogu tekmovanja za mlajše dečke - vzhod, sta bili tokrat na domačem terenu uspešni obe ptujski ekipi, ki sta premagali sosede iz Veli-
ke Nedelje. Rezultata:
Mlajši dečki B: RŠ Ptuj - Velika Nedelja 22:14 (10:8)
Mlajši dečki A: RŠ Ptuj - Velika Nedelja 23:11 (11:5)
tp
Atraktivna akcija mladih ptujskih rokometašev, ki so v obeh kon-kurencah premagali vrstnike iz Velike Nedelje.
Odbojka • 1. DOL (ž, m)
Ptujčanke so si zagotovile obstanek
Ptuj - Bled 3:0 (19, 17, 9)
Ptuj: Cvirn, Lorber, McNatt, Kutsay, Draškovič, Andjelkovič, Mihelač, Lipo-nik, Ljubec, Pintarič, Zupanič
Po katastrofalni predstavi v sredo v Grosupljem so Ptujčan-ke v soboto pokazale povsem drug obraz. Po dobri uri igre so gladko v treh nizih opravile s tekmicami in se krog pred koncem tretjega dela prvenstva že veselile izpolnjenega cilja. V obračunu z Blejkami so si zagotovile obstanek v prvi državni ligi, prebile so se celo pred Grosuplje, na peto mesto prvenstvene razpredelnice.
Gorenjke so bile enakovreden nasprotnik zgolj v uvodnih minutah srečanja. Po izenačenem rezultatu (6:6) so ob odličnih servisih Lorber-jeve in natančnih zaključkih McNattove povedle za štiri točke (10:6), prednost pa so v nadaljevanju še povečale (18:11). Po treh zaporednih točkah so se Blejke uspele približati, vendar je minuta odmora na zahtevo domače trenerke koristila Ptujčankam, ki so uvodni
Foto: Črtomir Goznik
Odbojkarice Ptuja so si krog pred koncem rednega dela zagotovile obstanek v 1. DOL.
1. DOL ŽENSKE				
REZULTATI 20. KROGA: ŽOK Ptuj -				
LIP Bled 3:0, Epic Sloving Vita			- Nova	
KBM Branik 2:3, Benedikt -			Prevalje	
3:2, Lika Koper - MZG Grosuplje 3:0.				
1. NOVA KBM BRANIK	20	19	1	55
2. BENEDIKT	20	17	3	49
3. EPIC SLOVING VITAL	20	13	7	40
4. LUKA KOPER	20	11	9	31
5. ŽOK PTUJ	20	7	13	22
6. MZG GROSUPLJE	20	6	14	22
7. LIP BLED	20	5	15	16
8. PREVALJE	20	2	18	5
1. DOL MOŠKI				
REZULTATI 19. KROGA: Svit Uni-				
metal - Krka 1:3,	Salonit		Anhovo	
- Marchiol Prvačina 3:0, Duol Olim-				
pija - Galex MIR 2:3, Calcit Kamnik				
- Asec Triglav 2:3.				
1. SALONIT ANHOVO	19	16	3	49
2. CALCIT KAMNIK	19	14	5	40
3. ASTEC TRIGLAV	19	13	6	38
4. MARCHIL PRVAČINA	19	11	8	33
5. GALEX MIR	19	10	9	29
6. KRKA	19	7	12	22
7. DUOL OLIMPIJA	19	5	14	17
8. SVIT UNIMETAL	19	0	19	0
niz varno pripeljale do konca. Nasprotnice so jim ob koncu pomagale tudi s serijo lastnih napak. V nadaljevanju je občinstvo v športni dvorani ptujske Gimnazije spremljalo prevlado domačink. V uvodu drugega niza je blestela Ukrajinka Kut-sayeva, ki je dosegla kar pet od uvodnih sedmih točk (7:4). Ob močnem začetnem udarcu so Ptujčanke dobro odigrale tudi v bloku in nasprotnice prisilile, da so storile precej napak. Ob eni od redkih žog v mreži (20:14) v prvem delu najbolj razigrane Blejke Mete Jurala je gorenjski strateg Stane Fer-jan zahteval minuto odmora.
Vendar so Ptujčanke nadaljevale v visokem ritmu. Svojo že petnajsto točko za rezultat 2:0 v nizih je dosegla najboljša igralka tekme Američanka Catherine McNatt. Tretji niz je bil le še formalnost. Gostje so sicer v samem startu povedle (1:3), vendar so Ptujčanke s serijo šestih zaporedno osvojenih točk rezultat preobrnile v svojo korist. Blejke recepta za preobrat niso imele in Ptujčan-ke so zasluženo slavile sedmo in najpomembnejšo zmago v prvenstvu.
Na preostalih srečanjih ni bilo presenečenj. Še najbolj so se zmagi v Benediktu pri-
Sergeja Lorber, trenerka in igralka Ptuja: »Lahko rečem, da nam je hladni tuš v sredo koristil. Dan pred tekmo smo sedle za okroglo mizo in razčistile določene stvari. Zavedale smo se pomena srečanja, na parket smo stopile maksimalno motivirane in vesela sem, da nam je uspelo.«
Nuša Andjelkovič, igralka Ptuja: »Tokrat smo igrale zelo disciplinirano. Dogovorile smo se, kaj mora vsaka sama storiti in se tega tudi držale. Mislim, da smo vršile dober pritisk že s samim začetnim udarcem, tudi blok je bil odličen, tako da so že same Blejke naredile kar precej napak. Na drugi strani je bila naša igra v napadu zelo dobra, igrale smo premišljeno, ni bilo nepotrebnega nabijanja. Želimo si še več takšnih tekem.«
Nuša Draškovič, igralka Ptuja: »To, kar se je zgodilo proti Grosupljemu, se na srečo težko ponovi. Tokrat smo pokazale povsem drugi obraz, zaigrale smo odločno, zelo smo si želele zmagati. Blejke igrajo morda malce slabšo obrambo od ostalih ekip, zato smo že s servisom pritisnile, malo več tvegale, kar se nam je ob koncu obrestovalo.«
bližale Prevaljčanke, ki so osvojile prva dva niza. Takrat pa je trener domačega moštva na parket poslal vse najboljše igralke in zmaga je zanesljivo ostala doma. Grosupeljčanke v Kopru niso imele možnosti za slavje, Mariborčanke pa so si že v naprej odigranem srečanju pri Vital Sloving Vitalu priigrale zmago.
Uroš Gramc
Svit Unimetal - Krka 1:3 (-20, 28, -19, -20)
SVIT UNIMETAL: Bračko, Lukman, Valentan, Kos, Gomivnik, Frešer, Lampret, Pipenbaher, Cizerl.
Gostje so se zavedali pomembnosti srečanja, saj se borijo za obstanek in so igrali zelo motivirano, vendar se tudi domačini niso predali in so si želeli osvojiti prvo točko v tem prvenstvu. Po osvojenem drugem nizu, kjer se je z močnimi udarci izkazal Gomivnik, so lahko na to tudi realno upali. Tretji in četrti niz sta si bila podobna; do približno 15. točke so domačini dobro parirali gostom, nato pa v zaključkih naredili preveč napak.
DK
Boks • Super A-turnir v Parizu
Dejan pomaga amaterskemu boksu
Ker pri Dejanu Zavcu v profesionalni karieri vlada nekakšen status quo, se v tem času nekoliko bolj posveča slovenskemu amaterskemu boksu. V slednjem je stanje daleč od želenega. »Vsi vedo, da stanje na BZS in sama organiziranost slovenskega boksa nista dobra in da je dela zelo veliko, vendar se ga nihče konkretno ne loti. Ker vidim precejšnje možnosti za razvoj tega športa, preko katerega sem se tudi sam uveljavil, sem se po opravljenih pogovorih s predsednikom BZS Miranom Stanovnikom in še nekaterimi drugimi odločil, da sam storim prvi korak,« je pojasnil naš najboljši boksar.
Ta prvi korak je bil namenjen prikazu treninga vsem zainteresiranim. To se je zgodilo v Ljubljani, v telovadnici OŠ Toneta Čufarja. »Sam kraj sploh ni tako pomemben: zase lahko
trdim, da bi bil pred leti za tak prikaz treninga pripravljen iti peš v Italijo. Kdor si želi uspeti, bo zagotovo pripravljen na to. Z odzivom sem za prvič zado-
voljen, saj se je zbralo približno 40 ljudi: prišli so boksarji, trenerji in tudi nekateri rekreativ-ci. Pomembno je, da vsi skupaj strnemo vrste v dobrobit slo-
venskega boksa,« je povedal Za-vec, ki v prihodnosti načrtuje še več podobnih akcij.
Jože Mohorič
Dejan Zavec med treningom v Ljubljani.
Foto: UE
Strelstvo • 5. krog ligaškega tekmovanja v Ljubljani
Prva letošnja zmaga za Ljubiča
V soboto se je na centralnem strelišču v Ljubljani nadaljevalo ligaško tekmovanje najboljših strelcev v 1. in 2. državni strelski ligi s pištolo in puško. Med strelci, ki tekmujejo v 1. ligi s pištolo, je tokrat največ strelskega znanja pokazal kidri-čevski strelec Cvetko Ljubič, ki je s 572 krogi dosegel svojo prvo zmago v letošnji sezoni ligaškega tekmovanja in z enakim rezultatom vendar boljšo zadnjo serijo (97:93) premagal Aleksandra Ciglariča, ŠSK Coal Petišovci I, na 2. mestu in ptujsko strelko Majdo Raušl s 570 krogi na 3. mestu. Vodstva v skupnem seštevku posameznikov pa ni uspel ubraniti Simon Simonič ml., SD Juršinci, ki je s 569 krogi tokrat pristal na 5. mestu; primat mu je prevzel Ciglarič. Enak rezultat 569 krogov je na 4. mestu dosegel tudi kidričevski strelec Boštjan Simonič, dobro streljanje pa sta pokazala tudi Rok Pučko in Matija Potočnik, ki sta bila uvrščena na 8. in 9. mesto. V ekipnem seštevku se je še tretjič v zgodovini ligaškega tekmovanja zgodilo, da so na stopničkah za zmagovalce pristale vse tri ekipe s Ptujskega; najboljši rezultat med njimi je s 1695 krogi dosegla ekipa SD Kidričevo-Tenzor, 2. mesto so s 1691 krogi zasedli strelci iz Jur-šincev, tretje mesto pa je s 1671 krogi pripadlo Ptujčanom.
1. liga - pištola
Ekipni rezultati:
1.	SD KIDRIČEVO-TENZOR	1695 72
2.	SD JURŠINCI	1691 55
3.	SK PTUJ-RGS	1671 47
4.	SD DUŠ. POŽ. REČICA	1670 49
5.	ŠSK COAL PETIŠOVCI I	1668 40
6.	SD OLIMPIJA	1666 20
7.	SK BREŽICE	1663 28
8.	SD KOPAČEVINA	1660 39 9 SD MAROK SEVNICA	1660 20
10.	SD MROŽ VELENJE	1639 13
11.	SD ŠTEFAN KOVAČ	1614 9
12.	SD GROSUPLJE	1599 18 Pomen kolon: Št. krogov v 5. krogu, skupno število točk
Posamični rezultati:
1.	Cvetko Ljubič,	SD Kidričevo-Tenzor, 572
2.	Aleksander Ciglarič, ŠSK Coal Petišovci, 572
3.	Majda Raušl,	SK Ptuj-RGS, 570
Foto: Simeon Gönc
Kidričevski strelec Cvetko Ljubič je v Ljubljani dosegel svojo prvo letošnjo zmago v 1. ligi. Na stopničke za zmagovalce sta se uvrstila tudi Aleksander Ciglarič in Majda Raušl.
4. Boštjan Simonič, SD Kidričevo-Tenzor, 569; 5. Simon Simonič ml., SD Juršinci, 569; 8. Rok Pučko, SD Juršinci, 563; 9. Matija Potočnik, SK Ptuj-RGS, 561; 14. Ludvik Pšajd ml., SD Juršinci, 559; 23. Simon Simonič, SD Kidričevo-Tenzor, 554; 32. Robert Šimenko, SK Ptuj-RGS, 540 krogov.
2. liga - pištola
Ekipni rezultati:
1.	SD IK KRANJ	1673 67
2.	ŠSK COAL PETIŠOVCI II	1627 27
3.	SD ŽELEZNIKI	1622 49
4.	SK PTUJ PETLJA	1608 50
5.	SD JUTEKS ŽALEC	1593 23
6.	SD KOPAČEVINA II	1591 29
7.	SD D. POŽENEL II	1590 50
8.	SD CELJE	1583 35
9.	SD ŠKOFJA LOKA	1577 13
10.	SD GORENJA VAS	1564 27
11.	SD KAMNIK	1524 13
12.	SD TRZIN	1087 27 Pomen kolon: Št. krogov v 5. krogu, skupno število točk
Posamični rezultati: 1. Jure Frelih, SD Kranj, 573; 2. Simon Veternik, SD Dušan Poženel II,561; 3. Andrej Kne, SD Kranj, 558; 5. Horst Krasser, ŠSK Coal Petišovci II, 552; 6. Vito Cofek ml., ŠSK Coal Petišovci II, 550; 7. Miran Kolednik, SK Ptuj Petlja, 548; 14. Simeon Gonc, SK Ptuj Petlja, 541; 25. Nikola Cofek ml., ŠSK Coal Petišovci II, 525; 29. Uroš Pešakovič ml., SK Ptuj Petlja, 519 krogov.
1736	45
1733	59
1726	57
1718	31
1717	59
1710	27
1707	21
1702	20
1702	26
1697	25
1693	18
1681	21
2. liga - puška sever
Ekipni rezultati:
1.	SD ČRENŠOVCI
2.	SD ALOJZ HOHKRAUT
3.	SD DUŠAN POŽENEL
4.	SD ŠTEFAN KOVAČ II
5.	SD TS ORMOŽ
6.	SD KOVINAR ORMOŽ
7.	SD KOLOMAN FLISAR
8.	SD FLV
9.	SD RADGONA
10.	SD SLOVENSKE KONJICE
11.	SD JUTEKS ŽALEC
12.	SD LIBOJE
Top 10 strelcev po 5. turnirju:
1. liga pištola:
1.	Aleks. Ciglarič, ŠSK Coal I, 2849
2.	Simon Simonič ml., Juršinci, 2848
3.	Boštjan Simonič, Kidričevo, 2845
4.	Cvetko Ljubič, Kidričevo, 2845
5.	Majda Raušl, Ptuj, 2838
6.	Peter Tkalec, DP Rečica, 2824
7.	Matija Potočnik, Ptuj, 2814
8.	Peter Jenko, Kopačevina, 2809
9.	Andrej Brunšek, DP Rečica, 2808
10.	Simon Simonič, Kidričevo, 2799 krogov
2. liga pištola:
1.	Jure Frelih, Kranj, 2810
2.	K. Tomaševič, Železniki, 2796
3.	Stellan Johansson, Kamnik, 2767
Pomen kolon: Št. krogov v 5. krogu, skupno število točk
Posamični rezultati:
1. Katja Horvat, SD Štefan Kovač II, 586; 2. Tomi Sobočan, SD Čren-šovci, 585; 3. Polona Bitenc, SD Ju-teks Žalec, 584; 7. Tadej Horvat, SD TS Ormož, 579; 10. Anton Novak, SD TS Ormož, 576; 15. Stiven Vočanec, SD Kovinar Ormož, 575; 19. Andrej Stanič, SD Kovinar Ormož, 570; 26. Rok Šumak, SD Kovinar Ormož, 565; 29. Boris Hergula, SD TS Ormož, 562 krogov.
Simeon Gonc
4.	Miloš Djuran, Kopačevina, 2742
5.	Andrej Kne, Kranj, 2731
6.	Simeon Gonc, Ptuj, 2730
7.	Peter Karlovšek, Trzin, 2730
8.	Miran Kolednik, Ptuj, 2720
9.	Gašper Božič, Gorenja vas, 2719
10.	Uroš Poljanec, Gorenja vas, 2714 krogov
2. liga puška - sever:
1.	Tadej Horvat, TS Ormož, 2917
2.	Polona Bitenc, Žalec, 2910
3.	Katja Dadič, Slov. Konjice, 2902
4.	Viljem Ravnikar, DP Rečica, 2895
5.	Vesna Porš, Trbovlje, 2889
6.	Samo Ftičar, Črenšovci, 2881
7.	Maja Vengust, DP Rečica, 2880
8.	Anton Novak, TS Ormož, 2864
9.	Rok Polajžer, DP Rečica, 2857
10.	Marjan Kalin, Radgona, 2851 krogov
Kickboks • Volilna skupščina KZS
Sitar še naprej selektor reprezentance
V	Trojanah je bila konec januarja redna letna skupščina Kickboxing zveze Slovenije, ki je bila letos tudi volilna, saj je potekel 4-letni mandat vsem članom organov zveze.
V	mandatu od 2004 do 2008 je zvezo uspešno vodil Darko Filiput iz Izole, selektor reprezentance pa je bil Vladimir Sitar. Reprezentanca Slovenije je v tem obdobju dosegla veliko uspehov in skupščina je pohvalila delo organov zveze v preteklem obdobju. Predsednik NO zveze je bil v prejšnjem mandatu Ptujčan Franc Slodnjak, ki se je vsem zahvalil za sodelovanje in poudaril, da v naslednjem mandatu ne bo več kandidiral. Člani skupščine so se mu zahvalili za dosedanje uspešno delo in sprejeli njegovo poročilo.
Na skupščini, ki je potekala v
Novoizvoljeni selektor kikboks reprezentance „Slovenije Vladimir Sitar in predsednik Sodniške komisije Marjan Šibila
zelo dobrem vzdušju, so nato izvedli volitve članov zveze za naslednji štiriletni mandat. Predsednik je ostal Darko Filiput, kot član predsedstva pa je bil izvoljen Vladimir Sitar, ki je bil z enoglasno podporo izvoljen tudi za selektorja reprezentanc Slovenije za naslednja 4 leta.
Spremembe pa so se zgodile v Sodniški komisiji; predsednik je postal Marjan Šibila iz Ptuja. To je veliko priznanje za našega mednarodnega sodnika in poplačan trud za vrsto let vnetega dela na tem področju.
V NO zveze je bil izvoljen Ptujčan Edvard Štegar. Na skupščini zaupane funkcije Ptujčanom so veliko priznanje in potrditev dobrega dela v prejšnjih letih, obenem pa velika obveza za naprej.
Franc Slodnjak
Športni napovednik
NOGOMET
Prijateljski tekmi
Sreda: 20. 2.: Šentjur - Drava.
Sreda, 20. 2.: ob 19.00 Aluminij - Stojnci; ob 16.00: Aluminij (mladinci) - Apače (člani).
Seminar za nove nogometne sodnike
Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Ptuj organizira seminar za nove sodnike, ki bo v sredo, 20. februarja 2008, s pričetkom ob 17. uri v sejni sobi MNZ Ptuj, Čučkova ul. 2, Ptuj.
MALI NOGOMET
V sklopu treh prijateljskih tekem se bo slovenska futsal reprezentanca pomerila z reprezentanco Brazilije, in sicer:
-	21. 2. ob 21. uri, dvorana Tivoli, Ljubljana,
-	23. 2. ob 19. uri, dvorana Lukna, Maribor,
-	25. 2. ob 19. uri, dvorana Bonifika, Koper.
Otroci do 12. leta starosti si lahko tekme ogledajo brezplačno. Vstopnice je mogoče v predprodaji kupiti na vseh Petrolovih bencinskih servisih (8 evrov), na dan tekme pa bodo na voljo tri ure pred pričetkom (10 evrov).
Igrišče z umetno travo
Reflektorji že v uporabi
Že pred časom smo lahko v nočnih urah opazili, da je igrišče z umetno travo občasno razsvetljeno. Šlo je za fazo testiranja, kjer so strokovnjaki opravili vse potrebne meritve. V petek, 15. 2., pa je bila opravljena uradna predaja ključev razsvetljave nogometnega igrišča z umetno travo.
Robi Jaušovec iz Zavoda za šport Ptuj je pojasnil: »Po fazi testiranja, ki je bila uspešno
izvedena, smo v petek reflektorje tudi uradno predali v uporabo. V naslednjih dneh lahko pričakujemo le še fine nastavitve, ki jih bodo opravili izvajalci. S tem so dejansko izpolnjeni vsi pogoji za maksimalno koriščenje igrišča za tekme in treninge. Urnik koriščenja igrišča se bo s tem lahko precej podaljšal v nočne ure.«
JM
Na sliki z leve: Janez Meznarič - TMD invest, Maja Erjavec - MO Ptuj, Janko Bohak - predstavnik izvajalca, Komunale Ptuj, Marjan Lenartič - v. d. direktor Zavoda za šport Ptuj, Robert Jaušovec - Zavod za šport Ptuj in Nenad Kaltezovič - Elektro Maribor.
Namizni tenis • ŠD Apače
Prvo mesto Vladu Seguli
Športno društvo Apače na Dravskem polju je izvedlo turnir v namiznem tenisu za neregistrirane igralce. Udeležilo se ga je 20 igralcev. Slavil je Vlado Šegula iz Polenšaka, ki je v finalu s 3:2 v nizih premagal Go-razda Soršaka iz Kidričevega.
V dvoboju za 3. mesto je Aleš Bukovič iz Ptuja s 3:0 premagal Damjana Kmetca. Peto mesto je zasedel Jože Soršak (Kidričevo), šesto Dejan Lendero, sedmo Boris Bavdek in osmo Boris Bavdek (vsi Apače).
Danilo Klajnšek
Najboljši igralci namiznega tenisa na turnirju v Apačah
Foto: DK
Planinski kotiček
Po Slovenskih goricah
Planinsko društvo Ptuj prireja v soboto, 23. februarja 2008, planinski izlet po Slovenskih goricah. Pohodniki se zberejo ob 8.30 na parkirišču pred železniško postajo v Ptuju. Z osebnimi avtomobili se bodo odpeljali do Strejacev 8 (pri orodjarstvu Vičar) v občini Dornava. Pot bodo naprej nadaljevali peš čez Prerad, Zamušanski vrh, Tibavski vrh in Čoklečovo goro. Pot je dolga 14 km, kar znaša približno 3 do 4 ure zmerne hoje. Med potjo bo tudi čas za počitek, fotografiranje itd. Hrano je priporočljivo vzeti s seboj v nahrbtniku, možen bo tudi postanek ob kakšni zidanici. Potrebna je planinska oprema za lažje poti. V primeru slabega vremena - dežja ali močnega sneženja - izlet odpade. Izlet bo vodil Franc Korpar.
Področno planinsko orientacijsko tekmovanje
V	soboto, 8. marca 2008, organizira odbor za orientacijo PD Ptuj skupaj s PD Cirkulane področno orientacijsko tekmovanje v planinski orientaciji za MDO Podravje in MDO Pomurje, ki bo na območju občine Cirkulane. Zbor vseh ekip je ob 8.45 pri OŠ v Cirkulanah. Parkirišče je za gasilskim domom (tudi za avtobuse).
Tekmovanje je organizirano za vse starostne kategorije po Pravilniku za planinska orientacijska tekmovanja, ekipa šteje 3 do 5 članov, število ekip v posamezni kategoriji ni omejeno, tekmujejo pa lahko tudi ekipe drugih društev in organizacij ter osnovnih in srednjih šol. Kategorije:
A - učenci do 6. razreda OŠ B - učenci 7., 8. in 9. razreda OŠ C - mladina (od 1. letnika SŠ do vključno 25. leta starosti) D - mlajši člani (od 26. do vključno 39. leta starosti) E - starejši člani (nad 40. letom starosti) F - družine (najmanj eden od staršev in otroci) Ekipe morajo biti primerno opremljene za gibanje po brezpotju gozdov, s seboj morajo imeti potrjeno planinsko in zdravstveno kartico, več pisal, svinčnik, šestilo, trikotnik, kotomer (za kategorije C , D in E), papir in kompas. Udeleženci tekmovanja bodo reševali naloge iz snovi planinske šole, teoretična vprašanja iz orientacije, prve pomoči, vezanje planinskih vozlov, praktične naloge iz orientacije ter za kategorije C in D risanje kontrolnih točk. Tekmovalo se bo s pomočjo barvne fotokopije topografske karte (TK 25) v merilu 1:25 000, ki je bila dopolnjena leta 1996. Prijave pošljite na naslov:
Jože Dajnko, e-pošta: joze.dajnko@gov.si ali joze.dajnko@siol.net, Franc Prelog, e-pošta: franc.prelog@siol.net ali Planinsko društvo Ptuj, Prešernova ulica 27, 2250 Ptuj, najkasneje do torka, 4. marca 2008.
Tekmovanje bo potekalo v vsakem vremenu, zaključek je predviden ob 14. uri. Za prehrano bo poskrbljeno v prostorih osnovne šole, vsak tekmovalec dobi topel napitek. V okolici osnovne šole je tudi ograjeno igrišče za mali nogomet.
Startnina za eno ekipo je 12 EUR in jo lahko nakažete na trans-akcijski račun PD Ptuj, davčna številka 10459936, TRR SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, d. d., z oznako POT Cirkulane, oz. plačate pred začetkom tekmovanja. Vsi udeleženci tekmujejo na lastno odgovornost! Informacije pri vodji tekmovanja Jožetu Dajnku, (02) 748 26 27, 040 754 499.
Razpis za zbiranje predlogov kandidatov za organe PD Ptuj
V	PD Ptuj bodo na letošnjem občnem zboru volili člane v upravni in nadzorni odbor ter v častno razsodišče za obdobje 2008-2010. Zadnji rok za vlaganje kandidatur je 29. 2. 2008 do 19. ure na sedežu društva, Prešernova ulica 27, 2250 Ptuj. Kandidate za posamezne funkcije lahko predlagajo člani PD Ptuj, Planinske skupine PD Ptuj, člani UO, NO in ČRS PD Ptuj. Predlagatelji morajo podati kandidaturo na obrazcu, ki ga lahko dvignejo na sedežu društva vsak torek med 14. in 16. uro in petek med 17. in 19. uro. Prispele predloge bo komisija obdelala in sestavila kandidatno listo za občni zbor društva, ki bo 7. 3. 2008.
Razpisana so naslednja mesta:
Upravni odbor (UO): predsednik, podpredsednik, tajnik, načelnik mladinskega odseka, načelnik markacijskega odseka, načelnik odseka za orientacijo, načelnik za varstvo gorske narave, načelnik odseka za alpinizem in športno plezanje, načelnik vodniškega odseka, načelnik odbora za informiranje in propagando, gospodar.
Nadzorni odbor (NO): predsednik in namestnik predsednika, člana in namestnika članov.
Častno razsodišče (ČRS): predsednik in namestnik predsednika, član in namestnik člana.
Pogoji: aktivno članstvo v PD Ptuj, poznavanje planinstva in planinske dejavnosti, soglasje h kandidaturi.
Tenis • Zimska liga 2007-08
Skorba ponovno prepričljiva
V 8. krogu 1. lige je vodeče moštvo TK Skorba brez težav odpravilo moštvo TC Luka, čeprav se je pričakovalo, da bi lahko bil dvoboj bolj izenačen. Z maksimalno zmago proti Neptunu so se na drugo mesto zavihteli igralci ekipe Malečnik team. Še najbolj izenačen dvoboj je bil odigran v derbiju začelja, kjer so trgovci v igri dvojic vendarle strli odpor šumarov.
REZULTATI 8. KROGA: TK NEPTUN - MALEČNIK TEAM 0:3 (Klaj-derič - Šabeder 1:9, Drobnič - Škri-
njar 4:9, Mazera/Drobnič - Šabe-der/Škrinjar 5:9); TRGOVINE JAGER
-	TK ŠUMARI 2:1 (Križe - Premužič 9:6, Zavrnik - Sternad 4:9, Zaver-nik/Križe - Hazabent/Gulin 9:5); TC LUKA - TK SKORBA 0:3 (Kocijan
-	Glodež 3:9, Pušnik - Plajnšek 3:9, Kocjan/Merc - Žitnik/Plajnšek 3:9).
VRSTNI RED: TK Skorba 18, Malečnik Team 14, TC Luka 13, TK Neptun 12, Trgovine Jager 9, TK Šumari 6 točk.
Danilo Klajnšek
Ptuj • Sprejem za Bloudkovo nagrajenko
V pričakovanju modernega štiristeznega kegljišča
V poročni dvorni ptujske Mestne hiše je ptujski župan dr. Štefan Čelan 18. februarja sprejel prejemnico Bloudkove plakete 2007, znano ptujsko športnico in trenerko Silvo Razlag, ki jo je tudi ob tej priložnosti spremljala hčerka Andreja, tudi uspešna slovenska keg-ljavka. Bloudkova priznanja so najvišja državna priznanja na področju športa v Sloveniji. Za Bloudkovo plaketo jo je predlagala Zveza za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijski komite. Prejela jo je za 40 let dela v šahu, 35 let dela v kegljanju, 35 let športnega, publicističnega in novinarskega delovanja ter 10 let dela s športniki invalidi.
Prav tako pa tudi za dolgoletna prizadevanja in aktivnosti za odpravo arhitektonskih ovir v slovenskem šolskem in športnem prostoru. Ptujski župan dr. Štefan Čelan se ji je
Foto: Črtomir Goznik
V poročni dvorani na Ptuju je ptujski župan dr. štefan Čelan sprejel prejemnico Bloudkove plakete za leto 2007 Silvo Razlag.
zahvalil za dosedanje uspehe na področju športa in obenem promocije Ptuja. V Mestni hiši na Ptuju je navada, da se tako ali drugače poklonijo vsem ljudem, ki so na poseben način
zaznamovali zgodovino Ptuja. Pot ni bila lahka, zagotovo bo na njej še vztrajala in skušala poseči še više. Na sprejem v Mestni hiši jo bosta spominjala ptujski kelih in silhueta Ptuja
Kegljanje • 2. SKL - vzhod (m, ž)
Zapravili lepi priložnosti!
Minuli konec tedna se ni končal ravno po željah keglja-čev in kegljavk ptujske Drave. Oboji so se zavedali, da jim zmagi prinašata visoka mesta. Kegljači so precej nepričakovano izgubili s Pivovarno Laško, tako da sta jih po točkah sedaj prehitela Konstruktor II. In Miklavž. Posamezna dvoboja sta dobila Zorman in M. Podgoršek, le za las prekratka pa sta bila Dremelj in Arnuš.
Tudi dekletom ni šlo najbolje, saj so iztržile samo točko. Zmagi sta dosegli Krušičeva in Bombekova, slavile pa so tudi v skupnem številu podrtih kegljev, kar jim je na koncu prines-
lo točko. V primeru zmage bi postale celo vodilno moštvo na prvenstveni razpredelnici. REZULTATI 14. KROGA: Drava
-	Pivovarna Laško 2:6, Konjice II.
-	Miklavž 0:8, Impol - Lent 4:4, Šoštanj - Rudar II. 6:2, Konstruktor II.
-	Litija 4:4.
Foto: Črtomir Goznik
Matej Zorman je dosegel odličen posamezni rezultat, s katerim se je uvrstil v najboljšo ekipo kroga.
1. KONSTRUKTOR II-		14	10	1	3	21
2. MIKLAVŽ		14	9	2	3	20
3. DRAVA		14	9	1	4	19
4. LITIJA		14	8	3	3	19
5. ŠOŠTANJ		14	8	1	5	17
6. LENT		14	6	1	7	13
7. IMPOL		14	6	1	7	13
8. PIVOVARN	A LAŠKO	14	5	0	9	10
9. KONJICE II		14	3	1	10	3
10. RUDAR II	. (-2)	14	1	0	13	0
mladega akademskega slikarja Jerneja Forbicija. Sprejem pri ptujskem županu ji veliko pomeni, je v zahvali povedala Silva Razlag, ki pričakuje, da bo tudi s pomočjo mestne oblasti in športnih delavcev Ptuj končno dobil moderno štiristezno kegljišče. Sama pa obljublja, da ko bodo ponovno vzpostavljeni pogoji za delo kegljačev, da bo Ptuj ponovno imel tudi repre-zentante. V zahvalo za sprejem je ptujskemu županu izročila knjigo s podatki o 40-letnem podeljevanju Bloudkovih priznanj in knjigo o mednarodnih uspehih slovenskega kegljanja od leta 1949 do 2002, na kateri je delala celih osem let. Kot njena glavna urednica, je nanjo še posebej ponosna, vse fotografije in diagrame je izdelal Aleš Pintarič, ki ga je bolezen priklenila na posteljo, le trije prsti desne roke so mu omogočali delo na računalniku. Decembra lani je klonil pod težo bolezni, Silva pa je bila med tistimi, ki so vodili aktivnosti, da je pri bloku v Kvedrovi 2 na Ptuju, kjer je stanoval, bila zgrajena dovozna rampa.
Ptujski župan je obljubil, da bo odstranjena še kakšna arhitektonska ovira na Ptuju na pobudo Silve Razlag. Časi so takšnim pobudam danes bolj naklonjeni.
MG
DRAVA - PIVOVARNA LAŠKO 2:6 (3188 - 3216)
DRAVA: Dremelj 526, Arnuš 544, J. Podgoršek 494, M. Podgoršek 532, Zorman 585, Čeh 507.
2. SKL vzhod (ž)
REZULTATI 10. KROGA: Drava - Miroteks III. 4:4, Komcel - Šoštanj 5:3, Nafta - Fužinar 7:1.
1.	NAFTA	9 5 0 4 10
2.	ŠOŠTANJ	9 5 0 4 10
3.	DRAVA	9 4 2 4 10
4.	IMPOL	8 4 13 9
5.	MIROTEKS III. -2 8 4 2 2 8
6.	FUŽINAR	9 4 0 6 8
7.	KOMCEL	8 116 3
DRAVA - MIROTEKS III. 4:4 (2933 - 2900)
DRAVA: Fridl 469, Plajnšek 464, Krušič 494, Kozoderc 496, Bombek 508, Kramberger 502.
Danilo Klajnšek
Ekstremno kolesarstvo
Sanje Marka Baloha so uresničene
V četrtek je Ptuj obiskal Marko Baloh, kolesar za najdaljše preizkušnje. V Centru interesnih dejavnosti je potekala projekcija filma Sanje so uresničene, dokumentarca o najtežjem kolesarskem tekmovanju na svetu, dirki preko Združenih držav Amerike, na kratko imenovani RAAM. Avtor filma je Ptujčan Andrej Petrovič, vodja spremljevalnega moštva na vseh dirkah, ki se jih Baloh udeleži.
Posnetki so nastajali na vseh treh ameriških avanturah v letih 2003, 2004 in 2006. Prav na zadnji je 40-letnemu Ljubljančanu uspelo doseči največ, po 4800 kilometrih kolesarjenja je osvojil 2. mesto. Zaostal je zgolj za drugim slovenskim ultra kolesarjem Juretom Robičem, edinim kolesarjem, ki mu je na tej dirki uspelo zmagati trikrat.
»Film mi je zelo všeč, moram priznati, da sem bil zelo presenečen, kaj je uspelo Andreju sestaviti. V bistvu sploh nismo imeli namena delati takšnega
filma, zato mogoče tistih najbolj zanimivih trenutkov nismo ujeli na trak. Film je v celoti njegovo avtorsko delo, le glasba je moj izbor, a jo je nato Andrej sam umestil v film,« je razložil Baloh. Čar dajejo filmu različni kadri iz treh let tekmovanja, v objektiv so bili ujeti nekateri najlepši in tudi manj prijetni trenutki. V prvih dveh poizkusih je namreč zaradi težav z zdravjem moral odstopiti.
Marko Baloh ima veliko podporo v Ptuju in okolici. Leta 1996 je takrat v poklicnem kolesarstvu nastopal v dresu Perutnine Ptuj, ob zatonu kariere leta 2003 je vozil za TBP Lenart. Zdaj mu v nekaterih podvigih delajo družbo člani rekreativnega ptujskega društva Eurobike Špica, ki so se lansko leto prav tako spustili v ekstreme. Kolesarili so od Ptuja do Aten, ga spodbujali na 24-urni dirki Kainachtal Trophy v Avstriji, kjer je zmagal. Za razliko od svojega velikega konku-
Marko Baloh s svojo družino ob projekciji filma Sanje so uresničene v ptujskem CID.
renta Jureta Robiča je po času, ki ga nameni treningu, amater, po odnosu pa profesionalec. Osmo leto je redno zaposlen v državni upravi, a kolesarstvu nameni praktično ves svoj čas,
ki ga ob ženi in treh otrocih nima veliko. Kako je biti žena ultra kolesarja, je na valentinov večer povedala njegova življenjska sopotnica Irma.
UG
Foto: UG
Območna enota Ptuj
AVTOMEHANIK, AVTOMEHA-
NIK - M/Ž; VZDRŽEVANJE OSEBNIH IN LAHKIH TOVORNIH VOZIL, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. AVTO ŠVARC PRODAJA, VZDRŽEVANJE, POPRAVILO VOZIL D.O.O., ORMOŠKA CESTA 29, 2250 PTUJ, ŠVARC BOŠTJAN, 02 787-66-90;031 203-748, svarc.dragica@siol.net. DELAVEC BREZ POKLICA GRADBENI DELAVEC-MONTER
-	M/Ž; GRADBENI DELAVEC-MONTER, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. CIGULA GRADBENO MONTAŽNO PODJETJE D.O.O, DORNAVA 106, 2252 DORNAVA, PAVLINIČ ROMANA, 040/196-120.
GRADBENI DELAVEC-MONTER
-	M/Ž; GRADBENI DELAVEC-MON-TER, določen čas 9 mesecev, polni delovni čas, poskusna doba 3 mesece. CIGULA GRADBENO MONTAŽNO PODJETJE D.O.O, DORNAVA 106, 2252 DORNAVA, PAVLINIČ ROMANA, 040/196-120. NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČE, nedoločen čas polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-ka-tegorije, angleški jezik , govorjenje zadovoljivo.LOVRENČIČ IRENA S.P.; OKREPČEVALNICA - PIZZERIA "CAFE EVROPA PUB'' LOVRENČIČ IRENA S.P., MESTNI TRG 2, 2250 PTUJ, LOVRENČIČ IRENA, 031/ 356-734, irena.lovrencic@siol.net. NATAKARICA - M/Ž; STREŽBA ALK. IN BREZALKOHOLNIH PIJAČ TER NAPITKOV, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo.ŠIPEK IVAN S.P.
-	KRONA BAR, POTRČEVA CESTA 65, 2250 PTUJ, MUMLEK MIRJANA, 031/715-230, remont.mirjana@ema-il.si.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, PLASTIFICIRANJE KOVINSKIH PREDMETOV DELOVNO MESTO JE BRUNŠVIK 88 - RAČE - M/Ž; PLASTIFICIRANJE KOVINSKIH PREDMETOV IN PRIPRAVLJALNA DELA, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. TAŠNER FRANC S.P. - POSREDNIŠTVO, GRAJENA 57, 2250 PTUJ, TAŠNER FRANC, 031 349-281; 02 751-07-21, tasner. franc@siol.net.
SAMOSTOJNI DELAVEC V GRADBENIŠTVU - M/Ž; MONTAŽNA DELA, določen čas 9 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. CIGULA GRADBENO MONTAŽNO PODJETJE D.O.O, DORNAVA 106, 2252 DORNAVA, PAVLINIČ ROMANA, 040/196-120.
TESAR, ZIDAR, TESAR - M/Ž; SAMOSTOJNA GRADBENA DELA, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba3 mesece. MUHAMET BAJRAKTARI S.P. ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, KRAIGHERJEVA ULICA 27, 2250 PTUJ, PAVLINIČ ROMANA, 040/196-120. ZIDAR, TESAR - M/Ž; ZIDAR, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. MUHAMET BAJ-RAKTARI S.P. ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, KRAIGHERJEVA ULICA 27, 2250 PTUJ, BAJRAKTARI MUHAMET, 051 270-066.
ZIDAR, ZIDANJE, OMETAVANJE ALI POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU- M/Ž - M/Ž; ZIDAR, ZIDANJE, OMETAVANJE ALI POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo. VIDOVIČ JANKO S.P. - GRADBENIŠTVO, REPIŠ-ČE 51, 2285 ZGORNJI LESKOVEC, VIDOVIČ JANKO, 041/804-721. DOKTOR DENTALNE MEDICINE, ZOBOZDRAVNIK (M/Ž)
-	M/Ž; OPRAVLJANJE DEL IN NALOG NA PODROČJU ZOBOZDRAVSTVENE DIAGNOSTIKE, TERAPIJE IN REHABILITACIJE, nedoločen čas polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 3 mesece, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje tekoče, pisanje tekoče.ZDRAVSTVENI DOM PTUJ,
POTRČEVA CESTA 19 A, 2250 PTUJ, PETEK UHAN METKA, 02/787-1600, sonja.drobnak@zd-ptuj.si. EKONOMSKI TEHNIK, EKONOMIST ZA ANALIZE IN PLANIRANJE, BANČNI KOMERCIALIST
-	DELO NA PTUJU - M/Ž; PROMOVI-RANJE IN OSEBNO PRODAJANJE VSEH VRST BANČNIH STORITE-V,OPRAVLJANJE POSLOV PLAČILNEGA PROMETA, BLAGAJNIŠKIH IN TREZORSKIH POSLOV,OBISKO-VANJE IN PRIDOBIVANJE POTENCIALNIH KOMITENTOV,, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas. NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D., LJUBLJANA, TRG REPUBLIKE 2, 1000 LJUBLJANA, PAPIČ KOLENC MARJETKA, 01/ 476 3558, marjet-ka.papic@nlb.si.
EKONOMSKI TEHNIK, PRODAJALEC - delovno mesto Ptuj M/Ž
-	M/Ž; prodajalec v trgovini Maya maya - športna konfekcija in oprema; delo po predh.razporeditvi oz. potrebi bo potekalo tudi v drugih posloval. družbe (MB.CE.SG), določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. ITU SPORTS FASHION PRODAJA IN IZDELAVA ŠPORTNIH OBLAČIL, D.O.O. LJUBLJANA, BRNČIČEVA ULICA 13, 1231 LJUBLJANA - ČRNUČE, MATEŠIČ MELITA, 01 530 12 12, melita@ita.si.
ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ELEKTROMEHANIK, ELEKTRO SERVISER IN MONTER AUDIOVIDEO-SAT NAPRAV, BELE TEHNIKE IN GOSPODINJSKIH APARATOV - M/Ž; POPRAVILA IN MONTAŽE,EL.VZDRŽEVALNA DELA, EL.INŠTALACIJE, nedoločen čas polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro.KOLARIČ PETER S.P.- SERVIS IN TRGOVINA "HANDY CLUB", NOVA VAS PRI PTUJU 106, 2250 PTUJ, KOLARIČ PETER, 041 677 507, handyclub@siol.net.
ELEKTROTEHNIK, ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, ELEK-TRIČAR, ELEKTRONIK - M/Ž; SERVISER MOLZNE IN HLADILNE TEHNIKE, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče.ZUPANIČ DRAGO S.P. - AGROCVET - TRGOVINA, SERVIS, GUBČEVA ULICA 7, 2250 PTUJ.
KMETIJSKI TEHNIK, VETERINARSKI TEHNIK, STROKOVNI SODELAVEC - SVETOVANJE IN ORGANIZACIJA PRODAJE - M/Ž; SVETOVANJE IN ORGANIZACIJA PRODAJE, nedoločen čas polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit B-kategorije, hrvaški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, 650 EUR neto / mesečno.SANO, SODOBNA PREHRANA ŽIVALI D.O.O., HAJDOŠE 41 B, 2288 HAJDINA, OSTROŠKO SILVA, 041 350-421, silva-sano@siol. net.
KOMERCIALIST, STROJNI TEHNIK, KOMERCIALIST ZA TRŽENJE ORODJA NA TERENU - M/Ž;
NALOGE OBSEGAJO: ISKANJE NOVIH KUPCEV IN USTVARJANJE MREŽE REDNIH POSLOVNIH PARTNERJEV, ZBIRANJE NAROČIL IN REDNO KOMUNICIRANJE S PODJETJEM., nedoločen čas polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, hrvaški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. GRAPAK A1 TRGOVINA IN GOSTINSTVO D.O.O., STRAHINJ 155, 4202 NAKLO, NO SAN MATEJA, 031 356 530, mateja-
@grapak.com.
MONTER VODOVODNIH NAPRAV, MONTER VODOVODNIH IN OGREVALNIH NAPRAV - M/
Ž; MONTER VODOVODNIH IN OGREVALNIH NAPRAV, določen čas 24 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-katego-rije, slovenski jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo. MIKS MONTAŽA, INSTALACIJE, KOVINARSTVO, STORITVE D.O.O., PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ.
NATAKAR, NATAKAR - M/Ž; POSTREŽBA HRANE IN PIJAČ, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro. GOSTINSTVO IN TURIZEM BARBARA LUŽNIK s.p., ORMOŠKA CESTA 18, 2250 PTUJ, LUŽNIK BARBARA, 040367781. NATAKAR, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA V PIZERIJI, nedoločen čas polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik, govorjenje zadovoljivo. LOVRENČIČ IRENA S.P.; OKREPČEVALNICA - PIZZERIA ''CAFE EVROPA PUB'' LOVRENČIČ IRENA S.P., MESTNI TRG 2, 2250 PTUJ, LOVRENČIČ IRENA, 031/356-734, irena.lovrencic@siol.net. OBDELOVALEC KOVIN, OBLIKOVALEC KOVIN, MONTER-IZOLATER - M/Ž; IZVAJANJE IZOLACIJSKIH DEL NA CEVOVODIH IN TOPLOVODIH, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/ nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. KONIG IZOLACIJE DALEO KONIG S.P., PRVENCI 8 A, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU, HAMER-ŠAK SIMONA, 040/355-170. OBDELOVALEC KOVIN, PRIDO-BIVALEC IN PREDELOVALEC KOVIN, DELAVEC ZAČETNIK
-	III. STOPNJE STROKOVNOSTI
-	M/Ž; USPOSOBITEV ZA SAMOSTOJNO DELO, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo. TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, DELAVEC ZA PREPROSTA DELA PRI NIZKIH GRADNJAH - M/Ž; RAZNA DELA V GRADBENIŠTVU, nedoločen čas polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, 750 EUR bruto / mesečno.GRAD-BENIŠTVO MILE MALEŠ S.P., KRČE-VINA PRI VURBERGU 158 A, 2250 PTUJ, MALEŠ MILE, 040/716-030. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, DELAVKA V PROIZVODNJI - M/Ž; DELO V PROIZVODNJI SADJE IN ZELENJAVE. POMEMBNA JE PREDVSEM VOLJA DO DELA., določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. MANPOWER D.O.O.; MANPOWER D.O.O., PODRUŽNICA MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR, ŽGAVEC ELVIRA, 02 23 48 292, elvira.zgavec@-manpower.si.
MONTER - OPRAVLJANJE MONTAŽNIH DEL V TUJINI - M/Ž; OPRAVLJANJE MONTAŽNIH DEL V TUJINI, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno. KOVINSKA MONTAŽA SASO SAŠO ŽULA S.P., PRISTAVA 12 D, 2282 CIRKULANE, ŽULA SAŠO, 02/7195513, saso.zula-@email.si.
POMOŽNA DELA V KAMNOSE-ŠTVU - M/Ž; POMOŽNA DELA V KAMNOSEŠTVU, določen čas 8 mesecev, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. HABJANIČ PETER S.P. - KAMNOSE-ŠTVO, DORNAVSKA CESTA 14 A, 2250 PTUJ, HABJANIČ PETER, 02
746-31-21, 041/834-281. POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; PRANJE VOZIL, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH PROSTOROV IN OSTALA POMOŽNA DELA V AVTOMEHAN-SKI DELAVNICI, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. AVTO ŠVARC PRODAJA, VZDRŽEVANJE, POPRAVILO VOZIL D.O.O., ORMOŠKA CESTA 29, 2250 PTUJ, ŠVARC BOŠTJAN, 02 787-66-90;031 203-748, svarc. dragica@siol.net.
PRIUČENI ZIDARJI - M/Ž; POMOČ PRI ZIDANJU IN OMETAVANJU, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-ka-tegorije, 850 EUR bruto / mesečno. GRADBENO PODJETJE JAZBEC GRADBENIŠTVO, POSREDNIŠTVO IN TRGOVINA D.O.O., ŽETALE 14 A, 2287 ŽETALE.
TESAR - M/Ž; TESARSKA TER DRUGA DELA V GRADBENIŠTVU, nedoločen čas polni delovni čas, enoiz-mensko delo, poskusna doba1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, 950 EUR bruto / mesečno. GRADBENIŠTVO MILE MALEŠ S.P., KRČEVINA PRI VURBERGU 158 A, 2250 PTUJ, MALEŠ MILE, 040/716-030. WIG, TIG VARILEC - M/Ž; OPRAVLJANJE VARILSKIH DEL V TUJINI, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno.KOVINSKA MONTAŽA SASO SAŠO ŽULA S.P., PRISTAVA 12 D, 2282 CIRKULANE, ŽULA SAŠO, 02/7195513, saso.zula-@email.si.
ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA DELA, nedoločen čas polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, 950 EUR bruto / mesečno.GRAD-BENIŠTVO MILE MALEŠ S.P., KRČE-VINA PRI VURBERGU 158 A, 2250 PTUJ, MALEŠ MILE, 040/716-030. POMOŽNI DELAVEC, VRTNARSKI TEHNIK, VRTNAR - M/Ž; UREJANJE OKOLIC, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. VRTNARSTVO KOVAČEC, FRANCI KOVAČEC S.P., ŽAMENCI 5 A, 2252 DORNAVA, KOVAČEC FRANCI, 041/345-746.
SLIKOPLESKAR, PLESKAR, POMOŽNA GRADBENA DELA
- M/Ž; IZDELAVA DEMIT FASAD, SLIKOPLESKARSTVO, ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. BAN ŠTEFAN S.P.-ŠTEF-AN ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, PARADIŽ 59, 2282 CIRKULANE, BAN ŠTEFAN, 041 459 642, stefan.ban. s.p.@siol.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, EKONOMIST ZA ANALIZE IN PLANIRANJE, ZAVAROVALNI SVETOVALEC PRODAJE - DELO NA PTUJU - M/Ž; SVETOVANJE STRANKAM, SKLEPANJE ZAVAROVANJ, določen čas 24 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, vozniški izpit B-kategorije. GRAWE D.D.; POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA, KUKANJA BOJANA, 01 475 05 22, zaposlitev@-grawe.si.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, MIZAR, MONTERJI ZAČETNIKI ALI IZKUŠENI, SODELAVCI PRI MONTAŽI MONTAŽNIH HIŠ- M/Ž - M/Ž; monterji začetniki ali izkušeni, sodelavci pri montaži montažnih hiš, M/Ž, podjetje: Respect gmbh, kraj dela: Slovenija, tujina, področje dela: tehnične storitve proiz, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ŠIC MIRAN, 031 411-990, respectgmbh@siol.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKARICA - M/Ž; NATAKARICA - POMOČ V STREŽBI,
SKRB ZA ČISTOČO LOKALA, določen čas 12 mesecev, skrajšan delovni čas, , angleški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče.RUDOLF ŠTEFANIJA S.P.-BO CAFE-BAR, SLOVENSKI TRG 7, 2250 PTUJ, RUDOLF TATJANA, 041/951-727, rudolf.tat-jana@gmail.com.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; IZVRŠEVANJE ENOSTAVNEJŠIH OPRAVIL V SKLADU Z NAVODILI PREDPOSTAVLJENEGA VODJE, SKRB ZA UČINKOVITO PORABO DELOVNEGA ČASA, ORODJA, MATERIALA IN SREDSTEV ZA DELO, IZPOLNJEVANJE NAVODIL V ZVEZI Z VARSVOM PRI DELU, UPOŠ-TEVNJE INTERNIH P, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, enoiz-mensko delo, poskusna doba1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno. BEKEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, VODNIKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ, KOLARIČ ANITA, 051 625 716, bekem@bekem.si. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOŽNA GRADBENA IN MONTAŽNA DELA, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. BEKEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, VODNIKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ, KOLARIČ ANITA, 051 625 716, bekem@bekem.si. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, GRADBENI DELAVEC - M/Ž; GRADBENA DELA, MONTAŽNA DELA, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna dobada, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnov-no.BEKEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, VODNIKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ, KOLARIČ ANITA, 051 625 716, bekem@bekem.si.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VOZNIK - M/Ž; VOZNIK, določen čas 1 mesec, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, vozniški izpit B,C- kategorije. PREVOZNIŠTVO, MILAN ČREŠNIK s.p., BRSTJE 31, 2250 PTUJ. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, ELEK-TRIČAR - M/Ž; izvrševanje zahtevnejših opravil, vodenje manjše delovne skupine, koordiniranje dela z ostalimi delovnimi skupinami, izvrševanje enostavnejših opravil v skladu z navodili predpostavljenega vodje, skrb za učinkovito porabo delovnega časa, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. BEKEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, VODNIKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ, KOLARIČ ANITA, 051 625 716, bekem@bekem.si. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, KLJUČAVNIČAR - M/Ž; izvrševanje zahtevnejših opravil, vodenje manjše delovne skupine, koordiniranje dela z ostalimi delovnimi skupinami, izvrševanje enostavnejših opravil v skladu z navodili predpostavljenega vodje, skrb za učinkovito porabo delovnega časa, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. BEKEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, VODNIKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ, KOLARIČ ANITA, 051 625 716, bekem@bekem.si. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, VARILEC - M/Ž; izvrševanje zahtevnejših opravil v skladu s tehnično dokumentacijo oz. navodili predpostavljenega, vodenje manjše delovne
skupine, koordiniranje dela z ostalimi delovnimi skupinami in sodelavci, skrb za učinkovito porabo del. časa, ORODJA, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno. BEKEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, VODNIKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ, KOLARIČ ANITA, 051 625 716, bekem@bekem.si. STROJNI TEHNIK, INŽENIR STROJNIŠTVA, VODJA PROIZVODNJE - M/Ž; nadzor nad celotno proizvodnjo v kovinostrugarski delavnici, sestavljanje ponudb, skrb za spoštovanje rokov dobave... , določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna dobada, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, hrvaški jezik razumevanje osnovno, govorjenje zelo dobro, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro.GOMIL-ŠEK JANEZ S.P.- STRUGARSTVO, IZDELOVANJE IN SERVISIRANJE ZOBNIKOV IN REDUKTORJEV,-TRG. NA DROBNO, TR.NA DEB. V TRANZITU,, MAISTROVA ULICA 50, 2250 PTUJ, FRAS LIDIJA, 02 771-11-70, info@gomilsek-sp.si. TALILEC-LIVAR, STROJNI MEHANIK, DELAVEC ZAČETNIK - IV. STOPNJE STROKOVNOSTI - M/Ž; USPOSOBITEV ZA SAMOSTOJNO DELO, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. VOZNIK, VOZNIK - M/Ž; VOZNIK TOVORNEGA VOZILA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, gibljiv/ nestalen urnik, vozniški izpit B,C,E-kategorije. PAAM LOG TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ, GOMILŠEK TAMARA, 02/788-56-88. VOZNIK, VOZNIK - M/Ž; VOZNIK TOVORNEGA VOZILA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, gibljiv/ nestalen urnik, vozniški izpit B,C,E-kategorije. PAAM LOG TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ, GOMILŠEK TAMARA, 02/788-56-88. VOZNIK, VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL, VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; PREVOZ BETONA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba2 meseca, vozniški izpit C- kategorije. KREPEK PREVOZ IN VGRADNJA BETONA D.O.O., KRČEVINA PRI VURBER-GU 12, 2250 PTUJ, KREPEK DRAGO, 02 684-03-00.
ZIDAR, KV ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE - M/Ž; KV ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE, določen čas 9 mesecev, polni delovni čas, poskusna doba1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro. BELE ROMAN S.P. - GRADBENIŠTVO IN AVTOPREVOZNIŠTVO, ŽETALE 29 A, 2287 ŽETALE.
ZOBOTEHNIK, ZOBOTEHNIK
(M/Ž) - M/Ž; OPRAVLJANJE ZOBO-TEHNIČNIH STORITEV, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, , slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje tekoče, pisanje tekoče.ZDRAVSTVE-NI DOM PTUJ, POTRČEVA CESTA 19 A, 2250 PTUJ, PETEK UHAN METKA, 02/787-16-00, sonja.drob-nak@zd-ptuj.si.
ŽIVILSKI DELAVEC V MESARSTVU, KMETIJSKI DELAVEC, MESAR PREDELOVALEC - M/Ž;
PRIPRAVA MESNE MASE, POLJE-NJE MESNEGA NADEVA, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna do-ba3 mesece, vozniški izpit B-kate-gorije, 1000 EUR bruto / mesečno. MESO IZDELKI ŽERAK, ANTON ŽERAK S.P., PODLEHNIK 8 A, 2286 PODLEHNIK, ŽERAK AVRELIJA, 02 761-99-47, avrelija.zerak@mesoiz-delkizerak.com.
Silvester Vogrinec • Nerešene skrivnosti sveta (45)
Skrivna moč magije
Svet, ki se nahaja izven naših fizičnih čutil, je možno doseči na dva načina, z vero oz. religijo ali z magijo. Zato sta se na začetku magija in religija tesno prepletali, dokler se nista ločili. Magija je načrtno vplivanje na naravo in človeka. Deli se na belo in črno magijo. Slednja si želi podrediti naravne sile, živa bitja ter vplivati na usodo, prihodnost. Z belo magijo pa se poskušamo zaščititi pred negativnim delovanjem črne magije ter navezati stik z višjimi duhovnimi bitji (angeli, vilami).
Nastanek magije
Če primerjamo aborgine iz Avstralije in Nove Zelandije s plemeni iz deževnih gozdov Južne Amerike ter savan in pragozdov Afrike in poganskim izročilom Evrope, lahko sklepamo, da je neka oblika šamanizma in vere v duhovni svet skupna vsem kulturam v najbolj zgodnem obdobju človeštva. Prvi ljudje so se zatekali k »magiji lova«. Na stene votlin so slikali živali, ki so jih lovili. Verjeli so, da jih s tem uročijo in vnaprej ujamejo. Babilonska in egipčanska pisava (piktografija in hieroglifi) sta se razvili iz tega vira.
Veliko antropologov meni, da je magično razmišljanje prej oblika predznanstvenega dojemanja sveta kot religioznega. Vsekakor pa magijo in religijo povezujejo mnoge skupne metode, kot so molitev, rituali, klicanje božjega imena ipd.
Beseda magija izvira iz indo-iranskega izročila, in sicer iz pojma magi, na katerega naletimo v sveti knjigi Zend Avesta preroka Zoroasterja.
Bela magija
Od pozne antike se bela magija imenuje teurgija (grško: božje dejanje oz. ravnanje). Beli mag kliče na pomoč angele ali dobre duhove. Neoplatonizem si je podobo sveta predstavljal kot stopenjsko zgradbo, s katero so bili ljudje povezani z višjimi duhovi. Le-te so klicali s posebnimi magičnimi sredstvi. Na takšno teurgično dejanje naletimo v Go-ethejevem Faustu, ko gre za za-rotitev zemeljskega duha.
Crna magija
Črna magija je bila v antiki poimenovana kot nigromanti-
ja. Povezana je bila z zarotitvijo mrtvih (nekromantija). Ljudje so verjeli, da umrli poznajo prihodnost in da je z njihovo pomočjo možno prodreti v skrivnosti prihodnjega časa. Najbolj znan primer zarotitve mrtvih je zgodba o vedeževalki iz Endor-ja, ki je po Savlovem ukazu navezala stik s Samuelovim duhom.
V rimski literaturi so opisani mnogi nekromantski obredi, ki so jih izvajale čarovnice. Najbolj znan je opis okrutnih opravil te-salske čarovnice Erihto, ki nam ga je zapustil Mark Enej Lukan (39-65 n.š.). Po iznajdbi tiska so se močno razširile ljudske čarovniške knjige. V teh delih so navodila za zarotitve demonskih duhov, ki so potem ljudem na uslugo. V glavnem gre za nižja bitja, ki pomagajo pri iskanju zakladov in izdelavi talismanov.
Prekletstva in uroki
Prepričanje, da je grdo kazati s prstom na koga ali strmeti vanj, je odraz starodavnega svarila. Kazanje s prstom je pogosto bistven del izrekanja prekletstva. Samo uprt pogled v večini dežel pomeni, da nekomu nekaj dopoveduješ, in v mnogih še vedno zbuja strah pred t. i. »zlim očesom«. Odvrniti ga je mogoče z ogledalom, zglajenim ščitom ali podobo enega samega očesa. Varovanje pred prekletstvi in uroki je bolj zapleteno. Znano je prekletstvo Tutankamonovega groba, ki je ob odkritju prineslo smrt 25 raziskovalcem. Tudi avto slavnega igralca Jamesa Deana, ki se je smrtno ponesrečil z njim, naj bi bil uklet.
Moč imen in talismanov
Ime je več kot le beseda. Vse-
buje namreč nekaj od bistva osebe ali predmeta, ki ga predstavlja. Sveta imena je treba izgovarjati s spoštovanjem, imena demonov previdno. Imenovanje otrok je videti pomembno po vsem svetu in običajno ga spremljajo obredi. Ime lahko nosi v sebi prav tako moč kot talisman in ga je mogoče uporabiti kot talisman. Talisman ima v sebi aktivno moč, amulet pa je bolj pasiven in varovalen. Medtem ko amulet lahko varuje pred uroki in hudobnim očesom, ima talisman moč za dejansko dobro. Najbolj znamenito ime, povezano z nesrečnimi naključji, je Titanik. Leta 1898 je izšel kratek roman z naslovom Brodolom Titana, avtorja Morgana Robertsona, ki je natančno opisal brodolom pre-kooceanskega parnika, kot se je v resnici pripetil l. 1912 Titani-ku. Ponesrečili sta se še dve ladji s podobnim imenom, tovorna ladja Titanikan l. 1935 in potniški parnik Titan l. 1939.
Vibracijski kristali in dragulji
Kristali niso zgolj »prinašal-ci sreče« ali talismani, ampak so energetski kamni, ki sprejemajo, zgoščajo, ojačajo in oddajajo koristne valove oz. vibracije. Vibracijski kristali naj bi bili tudi izvor mogočne atlantidske civilizacije. Ko je propadla, so preživeli prenesli znanje o kristalih egipčanski civilizaciji in staroindijanskim ljudstvom (Maji, Inki, Azteki), ki so z njihovo pomočjo gradili piramide. S kristali se da vplivati na denar, ljubezen, uspeh in 50 drugih področij življenja. Dragi kamni (diamanti, smaragdi, opali, safiriji) vplivajo na
zdravje in dobro počutje, svarijo pred nevarnostjo in prinašajo srečo ali nesrečo.
Les, ogledala in železo
Po magijskem učenju imajo nekateri materiali v sebi moč, da prinašajo bogastvo, da varujejo ali škodijo. Ena najbolj razširjenih vraž je dotikanje lesa ali trkanja na les. Razbito zrcalo prinese sedem let nesreče, konjskapodkev pa srečo.
Moč barv in števil
Simbolizem barv je starodaven in zapleten. Rdeča je tako ljubezen kot nasilje, rumena je ljubosumnost itd. Z barvami lahko vplivamo na počutje in zdravje. Števila so hkrati magična in uporabna. Cele kulture verjamejo v njihovo moč dobrega in zlega. Število 1 je popolno, ker je nedeljivo. Število 3 je srečno, še posebej, ko se ti uresničijo tri želje. Na Kitajskem, Japonskem in Koreji je nesrečno število 4, na Zahodu pa 13.
Magija živali
Simboličen pomen se pripisuje tako resničnim kot mitološkim živalim. Mnenje je staro, čeprav se lastnosti, ki jih živali predstavljajo, od kulture do kulture razlikujejo. Zmaj je na Zahodu običajno hudoben, na Vzhodu pa dobrohoten. Ponekod verjamejo, da mačke prinašajo srečo, drugod nesrečo. Pa vendar so bile mačke povsod po svetu ljubljene in spoštovane. Ptiči so pomembni skoraj v vseh kulturah. Zlovešči so pavov krik, skovikanje sove, krokarji in srake.
Magija dreves in cvetlic
Drevesa in cvetje so za nas pomembni na veliko načinov. Na praktični ravni jih uporabljamo kot hrano, gorivo in zdravila; pri gradnji, za oblačila, izdelovanje glasbil, parfumov, urejanje vrtov in zavetij pred vetrom. Poleg tega pa vibrirajo od simboličnih pomenov in čarovnih moči. Skoraj vsaka kultura ima svoje sveto drevo in cvetlice, ki delajo čudeže. Kdor se razume na to, prenaša svoje znanje iz generacije v generacijo.
Prihodnjič: Kako je umrla Marilyn Monroe
Zakonski in družinski center Midva
Spomin na mamo še vedno boli
Kot štiriletni punčki mi je umrla mama. Od sedmega leta naprej je zame in za mojo sestro skrbel oče in njegova nova žena. Mačeha je k nam pripeljala še dva otroka, ki sta imela v vsem prednost. Naju s sestro je velikokrat kritizirala, zmerjala in včasih tudi udarila. Oče je le govoril, da je mamo treba spoštovati, saj veliko naredi za vse nas. Sedaj sem stara 35 let in trpim za hudo depresijo. Svoji hčerki bi rada podarila lepše življenje, pa se mi zdi, da sem velikokrat podobna svoji mačehi. Zakaj me življenje nenehno kaznuje?
Ko berem to pismo, se sprašujem, kako vam je živeti s temi spomini. S koliko osamljenosti in občutka zapuščenosti se prebujate v novo jutro? Danes, ko gledate nazaj, na vse krivice in zlorabe, ki ste jih doživeli ob mačehi, si želite samo to, da bi zmogli s svojo hčerko drugače. Pa vendar se ob vseh teh spominih prebuja toliko žalosti in bolečine, a ni nikogar, ki bi iskreno prisluhnil.
Veliko pomagajo solze na grobu. Pojdite tja in povejte mami za žalost in bolečino, ki jo nosite v sebi. Kako težko je bilo živeti sedemletni punčki
ob mačehi, ki ni nikoli razumela njenih otroških solz.
Poskušajte najti sočutje do sebe, do tiste punčke v vas, ki joče, ker ne zmore razumeti, zakaj. Zakaj jaz? Mama, kje si, zakaj si me zapustila? In vse krivice, ki so se ji zgodile. Ker ji življenje resnično ni bilo lahko, ob tem, ko je mama šla in je morala čustveno poskrbeti zase in za mlajšo sestrico, zanjo pa ni bilo nikogar, ki bi jo pobožal po laseh in jo vprašal, kako pa je tebi živeti. Punčka, ki ji je pripadalo otroštvo polno razigranosti in veselja, je dala sebe za bolečino, ki je ni
razumela.
Gospa, sedaj pa je čas, da vi pobožate to punčko in poskrbite zase ter se poslovite od mame, ki ni mogla poskrbeti za vas. Stari ste 35 let, velik del življenja ste živeli za druge, v čutenjih in spominih, ki so bili zelo boleči. Pred vami je še dolga pot, dovolite si jo zaživeti. Težko bo odpustiti in razumeti zakaj. Nihče nima odgovora. Je pa sočutje, ki ga najdeš v sebi, pot do drugačnega življenja, kjer doživiš svet drugače.
Sabina Stanovnik, spec. Zakonske in družinske terapije
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 041 867 856
Na valovih časa
Torek, 19. februar
Danes goduje Julijan.
1473 se je rodil poljski zdravnik, astronom in teolog Nikolaj Kopernik.
1812 so štajerski deželni stanovi imenovali Janeza Primica za profesorja slovenskega jezika na graškem liceju.
1845 je Oroslav Caf v Novicah poročal o prizadevanju Antona Martina Slomška za ustanovitev Slovenske matice, to je založniškega, znanstvenega in kulturnega društva.
1944 se je začelo v Črnomlju prvo zasedanje slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS).
Sreda, 20. februar
Danes goduje Leon.
1573 so ujeli vrhovnega poveljnika uporniške vojske v hrvaško-slovenskem kmečkem uporu leta v letih 1572-1573 Ilija Gregoriča.
1634 se je rodil na Bavarskem Janez Krstnik, začetnik tiskarske in založniške rodbine Mayr, ki je delovala v Salzburgu in Ljubljani.
1954 so ustanovili v Buenos Airesu osrednjo slovensko kulturno organizacijo v Argentini - Slovensko kulturno akcijo (SKA).
1990 je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklep, naj na Kosovu ponovno posreduje JLA.
1990	je Društvo pisateljev Slovenije izstopilo iz Zveze pisateljev Jugoslavije.
1991	je Skupščina Slovenije sprejela amandma Ustavi Republike Slovenije, ki je omogočal prenos pravic, prenesenih na organe SFR Jugoslavije nazaj na Republiko Slovenijo.
Četrtek, 21. februar
Danes goduje Irena in je mednarodni dan materinščine.
1864 se je rodil v Ljubljani Albin Belar, začetnik slovenske seizmografije in varstva narave.
1886 se je rodil v Tunjicah slovenski umetnostni zgodovinar France Stele.
1926	se je rodil slovenski pesnik in prevajalec Lojze Kra-kar.
1933 je z otvoritvijo kavarne na ljubljanskem nebotičniku dobila Ljubljana tedaj najvišjo stavbo v Jugoslaviji.
1974 je Skupščina SFRJ sprejela novo ustavo.
1990 se je Predsedstvo SR Slovenije se zavzelo za odpravo smrtne kazni v zvezni zakonodaji.
Petek, 22. februar
Danes goduje Marjeta.
1834 je dr. France Prešeren objavil v prilogi časopisa Illyrisches Blatt svoj znameniti Sonetni venec.
1883 je prevzel uredništvo Wolfovega slovarja Maks Ple-teršnik.
1942 so začeli Italijani zvečer obdajati Ljubljano z bodečo žico.
1953 se je Ljudska fronta Jugoslavije na kongresu v Beogradu preimenovala v Socialistično zvezo delovnega ljudstva (SZDL).
Sobota, 23. februar
Danes goduje Marta.
1440 se je rodil madžarsko-hrvaški kralj Matija Korvin, kralj Matjaž.
1921	je 43 slovenskih kulturnih delavcev v Naših zapiskih objavilo tako imenovano avtonomistično izjavo, ki se je zavzemala za ohranitev slovenske narodne individualnosti in za njeno avtonomijo v okviru jugoslovanske države.
1927	je Slovenska ljudska stranka pred otvoritvijo oblastnih skupščin v Mariboru in Ljubljani v uvodniku v Slovencu pojasnila, da je proti tem samoupravam.
1932 je Posebno sodišče za zaščito države v Rimu obsodilo 13 slovenskih fantov iz Koprivišča nad Kanalom na 20 do 30 let zapora.
1969 so Slovenci v Italiji poleg obeh taborov dobili še Slovensko levico.
1989 je 7 slovenskih društev in organizacij ustanovilo Zbor za ustavo, ki v naslednjih mesecih pripravi vrsto predlogov za spremembo slovenske ustave.
1959 je prvič zasedalo evropsko sodišče za človekove pravice.
Nedelja, 24. februar
Danes goduje Matija.
303 je rimski cesar Dioklecijan izdal odlok, da je treba uničiti vse krščanske cerkve, prepovedal bogoslužje, svete spise pa so zasegli in sežgali.
1897 se je rodil v Tolminu slovenski skladatelj Matija Brav-ničar.
1897	je izšla v Ljubljani edina številka lista Zarja.
1903 se je rodil v Trstu slovenski pisatelj in dramatik Vladimir Bartol.
1922	se je goriški pododbor tržaške Edinosti odcepil od osrednjega odbora v Trstu ter ustanovil samostojni Narodni svet.
Ponedeljek, 25. februar
Danes goduje Sergej.
1874 se je začel na sodišču v Ljubljani postopek proti dvema ženskama zaradi denarnih špekulacij.
1898	se je rodil v Tolminu slovenski slikar Ivan Čargo.
1993 je Slovenija postala polnopravna članica Svetovne
banke (IBRD).
1998 je slovenski obrambni minister Tit Turnšek ponudil predsedniku vlade svoj odstop.
AvtoD^OM
Italijanska avtomobilska ikona prispela na valentinovo
Avtomobilska ikona, fiat 500, je za italijanskega giganta znanilec dobičkonos-nejših časov, saj je Fiatu uspelo združiti staro z novim in danes velja za najhitreje rastočo blagovno znamko v Evropi. Novi malček je posrečena ponovitev legendarnega fička iz sredine prejšnjega stoletja, ki je nastala kot rezultat sodelovanja, idej in debat 3,700.000 obiskovalcev Fiatove spletne strani. Evforija oboževalcev se je začela, še preden je avto dobro zapeljal na ceste, zato se pri Fiatu upravičeno bojijo, ali bo letna zmogljivost 120.000 vozil zadostila apetitom trga. Pri znamki poudarjajo, da lahko vsak kupec izbira med več kot pol milijona različnih kombinacij barv karoserije, notranjim oblazinjenjem ter dodatno opremo in si tako sestavi povsem samosvojega "zapeljivca".
Pol stoletja je minilo, odkar je Fiat predstavil svojo vizijo majhnega mestnega avtomobila z imenom nuova 500. Inženirji so v tri metre dolžine stlačili prostor za štiri potnike in njihovo prtljago ter vse omenjeno ponudili po iz-
redno ugodni ceni. Kakovost naslednika je danes povsem drugačna, kar dokazuje tudi izjava vodilnih mož, da je trajanje garancije na nekaterih trgih podaljšano na pet let ali za kar pol milijona prevoženih kilometrov! Seveda gre za povsem drug avtomobil, o čemer priča tudi višja cena, a fiat 500 je kljub vsemu še vedno najcenejši "butični" avtomobil, ki se najbolje počuti v urbanih mestnih središčih.
Novega fiata 500 že vozijo nekatere znane osebnosti, med njimi je tudi brazilski voznik Formule 1 Felipe Massa. In končno smo avto, ki ponuja nešteto opcij, pozdravili tudi v Sloveniji. Verjetno ni naključje, da si je slovenski uvoznik za pričetek prodaje izbral ravno praznik zaljubljencev, sploh, ker je ob pogledu na fiata težko ostati ravnodušen. Še zmeraj predstavlja most s preteklostjo, a je naravnan tudi v prihodnost - njegovi motorji so okolju prijazni in že danes dosegajo okoljski standard euro 5.
K temu, da so v Fiatovih salonih trenutno dolge vrste, je pripomoglo tudi to, da je fiat 500 minuli mesec na slovesni podelitvi v Berlinu prejel nagrado za evropski avto leta 2008. Italijanski "mini" ni bil le končni zmagovalec, pač pa je prejel glasove skoraj vseh članov žirije: 57 od 58 novinarjev je avto uvrstilo v svoj osebni izbor, med njimi jih je kar 33 avto postavilo na prvo mesto. Ta pomemben uspeh hkrati pomeni že dvanajsti tovrsten naziv za koncern Fiat.
Fiat 500 v dolžino meri 354 centimetrov, kar je po trenutnih standardih in trendih dokaj malo. Za razliko od prejšnjega modela je motor namesto zadaj vgrajen spredaj, to pa predvsem zaradi nižjih stroškov izdelave in iz praktičnih razlogov - avto si večino mehanike deli še s hišno uspešnico pando. Tudi v potniški kabini najdemo sorodnosti s pando, podobna je ergonomija voznikovega delovnega okolja, hkrati je avto tudi dovolj prostoren. Velika vrata omogočajo enostavno vstopanje, prtljažnik pa ima visok nakladalni rob in pri postavljeni zadnji klopi ponuja 185 litrov prostornine.
Ze ob prvem pogledu na novinca si ne morete pomagati, da ga ne bi vzljubili. Če niste dovolj stari, da bi vas spominjal na našega fička, pa zato, ker je preprosto simpatičen. Oblika, ob kateri se kar raznežiš, je res zadetek v polno. Seveda k tem občutkom pripomorejo tudi spo-
mini, pa vseeno velja, da bolj simpatičnih avtomobilčkov res ni veliko. Kratki previsi za kolesi poudarjajo njegovo poskočnost, medtem ko nekateri dodatki vzbujajo nostalgijo, še najbolj zaščitni znak na nosu in dve kromirani letvici. Če povzamem besede Fiatovih predstavnikov za stike z javnostjo, Italijani niso želeli narediti avta, ki je videti kot fiat 500, temveč avto, ki bo lahko spet fiat 500!
Eno od glavnih načel novega fiata je vzpodbujanje individualnosti, zato si ga lahko okrasite z okrasnimi grafikami, dvanajstimi zunanjimi barvami, devetimi različnimi platišči in štirimi osnovnimi zunanjostmi. Seveda svoj delež pristavi še dolg seznam dodatne opreme: tehnologija blue&me zadnje generacije skrbi za povezovanje z mobilnikom, z ipodom in drugimi elektronskimi napravami, električen osvežilnik zraka ponuja možnost izbire treh vonjav, ključe fiata vam lahko pobarvajo v barvo karoserije in še bi lahko naštevali.
V simpatično notranjost vozila je lahko vgrajenih kar sedem zračnih blazin. Prvič v tem razredu je na voljo tudi takšna, ki ščiti kolena. Med aktivnimi varnostnimi pripomočki najdemo zavorni dodatek ABS in elektronski stabilizacijski program ESP, družbo pa jima delajo še sistema proti zdrsu pogonskih koles ASR in MSR ter pripomoček za zaviranje v sili HBA.
Fiat 500 je prispel na slovenski trg s tremi okolju prijaznimi motorji, od tega sta dva bencinska: manjši 1,2-litrski ima 69 KM, močnejši 1,4-litrski pa 105 KM. 1,3-litrski multijet je del zadnje generacije turbodizlov in razvija 75 Km.
Ker so danes naše potrebe, želje in celo zahteve drugačne kot nekoč, je tudi novi fiat 500 znanilec drugačnih vrednot, a v svojem bistvu in poslanstvu ostaja majhen avto za prevažanje po mestnih ulicah. Pri Fiatu pravijo, da z njim znamka doživlja pravi preporod, česar ob privlačnosti novega malčka nikakor ne moremo zanikati.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Prehrana športnikov
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Tretja skupina nujno potrebnih makromolekul so beljakovine ali proteini. To so gradniki naših celic, ki se nenehno obnavljajo in se med intenzivno vadbo lahko tudi razgradijo, če so zaloge OH nizke. Minimalna priporočena količina za športnika je 1,2 g beljakovin na kg telesne teže, kar lahko dosežemo z uravnovešeno prehrano ali proteinskimi dodatki. Odmerke mora določiti ustrezni strokovnjak.
Tekmovalni športniki potrebujejo v svoji prehrani tudi nekoliko večje količine vitaminov in mineralov. Ti imajo med drugim antioksidativne lastnosti, ki športnike ščitijo pri prekomernih, stresnih naporih in vnetjih. Izredno pomembno je nadomeščanje izgube vode in mineralov
zaradi potenja, pri tem je dobro zaužiti nekoliko več tekočine, kot je samo telo zahteva.
V obilici ponujenih pre-hranskih dopolnilih za športnike najdemo množico spojin. Peščica od teh je: glutamin (najbolj razširjena aminokislina v mišicah), aspartatna kislina (najverjetneje zmanjša utrujenost), razvejane aminokisline (BCAA, izgrajujejo mišice, povečujejo fizično učinkovitost), L-karnitin (pomaga pri pridobivanju energije iz maščob in vzdrževanju telesne teže), kreatin (dovaja energijo mišičnim in živčnim celicam), hitozan (pomaga pri zmanjševanju telesne teže), proteini. Te snovi najdemo v vsakdanji hrani in so telesu nujno potrebne. Njihova pretirana enolična uporaba pa dolgoročno škoduje
Foto: Črtomir Goznik
Marjetka Pal, mag. farm.
organizmu in ni smiselna. Prekomerna uporaba beljakovinskih dodatkov npr. močno obremeni ledvice zaradi njihove razgradnje. Ločiti moramo med potrebnim nadomeščanjem hranil ter njihovo zlorabo ali celo uporabo prepovedanih substanc (npr. hormonov). Pre-hranski dodatki sami niso prepovedani in so v športu celo nujno potrebni, seveda je bistveno razumno jemanje. Pogosto pa šport-
niki uporabljajo dodatke, ki vsebujejo t. i. dopinške snovi. Te so na listi prepovedanih substanc v športu (npr. efedrin, kofein, hormoni) in ne sodijo v okvir prehranskih dopolnil. Doping je nova zgodba, o kateri več prihodnjič. Športniki in rekreativci, ki se odločijo za prehranska nadomestila, naj se o njih posvetujejo s primernim strokovnjakom in se predvsem prepričajo, da lahko proizvajalec potrdi vsebnost in deklarirano sestavo izdelka. V številnih oglasih, na internetnih straneh, v trgovinah in športnih klubih se namreč prodaja množica prehran-skih dodatkov, ki pa niso registrirani in tako njihova kvaliteta in varnost nista preverjeni in zagotovljeni. Velja si zapomniti, da vsak, še tako prepričljiv oglas ne predstavlja varnega in kakovostnega prehranskega dopolnila.
Marjetka Pal, mag. farm., Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Zima še miga z repom
Čeprav so dnevi že kar prijetno topli, noči še kažejo, da zime ni konec. Kot vse kaže, bo tudi naslednji teden zelo podoben. Dela na vrtu se že lahko začnejo, a previdno. Zemlja je še mokra, posebej pazite, da ne hodite po zelenici, ko je zamrznjena. Tako lahko naredite izredno veliko škode.
Sobne rastline
Z valentinovim je v naša stanovanja prišla marsikatera nova rastlina. Poleg orhidej je na policah prav gotovo tudi nekaj primul ali po domače trobentic.
Te lepotice nam resnično v stanovanja prinašajo misel na pomlad in toplejše čase. Zal pa so to cvetlice narave, ne marajo zaprtih, vročih prostorov s suhim zrakom. Zato ne bodite razočarani, če vam v stanovanju hitro pokažejo slabo počutje. Tako vreme, kot se nam obeta v prihodnjih dneh, bodo brez težav prenesle na prostem. Zato jih je bolje postaviti ven, na zavetne in sončne prostore našega vrta. Tam si bodo hitro opomogle in nadaljevale s cvetenjem. V stanovanju pa lahko nadomestijo šopek rož, dobro se bodo počutile le na okenskih policah, v neogrevanih, a svetlih prostorih. Zalivamo jih zelo redno, ne smejo se izsušiti. Vendar tudi v vodi ne smejo stati dalj kot 5 minut. Zelo veliko trobentic uspeva kasneje na vrtu kar nekaj let, zato jih je sčasoma najbolje presaditi kar na okrasne gredice.
Zelo lepo nam v zimskih koritih nadomestijo rastline, ki zime niso najlepše prestale ali pa ne cvetijo več, kot na primer jesenske astre ali krizanteme.
Foto: Miša Pušenjak
Tudi ciklame so lahko že brez težav zunaj na prostem. Razen okenskih polic jim vroča in suha stanovanja tudi ne ustrezajo preveč. Zunaj pa bodo cvetele še lepo število dni.
Balkonske rastline
Potaknjenci se že močno prebujajo in potrebujejo našo stalno nego in skrb. Pazimo, da so prostori zračni, odpiramo okna in jih zračimo. Zelo dobro bi jih bilo presaditi v nove, večje lončke in svežo prst. To naj še ne bodo končna korita. Če pa ne, jih vsaj razmaknemo, da bodo imeli več zraka in se v gneči med listi ne bo zadrževala vlaga. Pozorni bodite tudi, da se ne razmnožijo škodljivci. Posebej skrbno preglejte liste oleandrov, citrusov, kitajskih hibiskusov in seveda fuksij. Citruse (mandarine, limone, pomaranče ...) je dobro zdaj poškropiti s pripravkom Prima (naravni pripravek), vse ostale pa s pripravkom Prima R, Ogriol in drugimi podobnimi insekticidi. Vsi vsebujejo naravno olje oljne ogrščice in niso strupeni. Tako bomo zmanjšali število škodljivcev. Če so bile težave s škodljivci na rastlinah v lanskem letu velike, je tako zimsko škropljenje prav posebej priporočljivo.
Počasi bomo začeli delati plan zasaditev za naslednje leto. Nekatere zanima, kakšne barve bodo v trendu letos. Tako kot ob novem letu bodo letos v ospredju žive, močne barve, barve sonca in jeseni, kar pa povsem odgovarja večini nas, saj smo znani po tem, da je rdeča barva pri nas najbolj popularna. Lahko se odločimo še za oranžne ali rumene barve in smo v trendu. Še vedno sadimo strukturne rastline in seveda okrasne trave.
Prepričana sem, da je begonija zmajeva krila že zavzela številna srca ljubiteljev cvetja. Naj jo samo na hitro priporočim kot eno najbolj nezahtevnih in hvaležnih balkonskih cvetlic. Uspeva tako na zelo sončnih in vročih mestih kakor tudi v polsenci, le da bo v senci precej visoka in močna, na soncu pa polna bleščeče rdečega cvetja. Kombiniramo jo samo z močnimi rastlinami, kot so sladki krompir, krompirjevka, povešavi javorčki, in okrasnimi travami. Poleg rdeče barve lahko kupimo še bele sorte, tudi manjše različice so že pri nas. V koritih z vodno rezervo jo lahko na soncu kombiniramo tudi z rumeno, po-vešavo kasijo. Ker ta uspeva samo na soncu, je v senco ne sadimo.
Zelišča in dišavnice
Pričenjamo tudi s setvami enoletnih zelišč, če pa želite posejati timijan ali drobnjak, potem ste s časom že zelo na tesnem, zato je potrebno pohiteti. Na policah trgovin se bo kmalu pojavilo seme številnih bazilik. Te lahko sadimo tudi v balkonska korita kot strukturne rastline, ne samo na gredice. Tako nam bodo na balkone in terase prinesle opojne vonjave Mediterana. Sama sem posebej navdušena nad drobnolistno sorto. Sejemo seveda v ogrevane prostore.
Miša Pušenjak
Prejeli smo ►
Projekt pokrajin je zmaga političnega razuma
Projekt pokrajin je zmaga političnega razuma in ne, kot pravi v Štajerskem tedniku 12. 2. 2008 dr. Štefan Čelan, zgolj politikantsko zavajanje ...
Res je župan Ptuja goreč zagovornik pokrajinske zakonodaje (bolje rečeno 14 pokrajin), in to ne glede na vse njene slabosti in po moje dolgoročno škodljive posledice za še komaj rojeno generacijo. Zato se bojim, da tudi on, tako kot večina zavedenih županov in občinskih svetov, zagovarja uvedbo tolikšnega števila pokrajin s figo v žepu. Povedano drugače, egoistično trmasto vztraja, kljub opozorilom strokovnjakov različnih področij. Po njihovo Slovenija namreč ne potrebuje (si ne more privoščiti) toliko pokrajin, takšnega birokratskega aparata, ki po predlaganih zakonih ne bo niti avtonomen (razen volitev kadra v njegove organe, pa še tu je preveč nesmislov!), niti dovolj decentraliziran, da bi lahko govorili o razumnih rešitvah in projektu pokrajin v smislu omogočanja optimalnega razvoja. Predlagan paket pokrajinske zakonodaje je preprosto škodljiv. Ne za Ptuj in njegovo okolico, ampak za Slovenijo kot celoto.
Ni res, da bo imela neuvedba pokrajin negativne posledice pri zagonu večjih skupnih razvojnih programov, ker so ti skupni projekti pravno in investicijsko mogoči že sedaj in jih marsikje po Sloveniji tudi že uresničujejo. Zato pa je Slovenija v črpanju sredstev za regionalni razvoj celo na 2. mestu uspešnosti, takoj za Švedsko. Če tega na Ptuju in v okolici ne počnemo, so vzroki drugje in je iskanje tovrstnih izgovorov jalovo početje.
In s čim nam pri navajanju argumentov za 14 pokrajin postreže ptujski župan? Pravi, da veliki večini poslancev peša spomin, da je spomin izgubil novinar Dela, da je LDS leta 2000 bila za 12 statističnih regij oz. leta 2004 za 14 razvojnih regij, da mu novinar Franc Milošič pripisuje politično spreobračanje ipd. Spoštovani župan, ja kje so pa tu argumenti? Ali ni ravno to politikantsko izvajanje? S tem, ko žalite vse in vsakogar (novinarje pa je danes tako ali tako moderno žaliti!), tudi vaše »lastne«poslance, niste navedli prav nič oprijemljivo argumentiranega. Priznajte, da so zakoni slabi, nedorečeni in za decentralizacijo nesprejemljivi in da vam pri vsej tej zadevi gre samo za volitve v Državni zbor, ne glede na vse.
Poslanke in poslanci so ob tokratnem glasovanju ravnali razumno. Upoštevali so mnenja tako strokovnjakov kot mnenja velike večine preprostih ljudi, niso pa »nasedli« političnim zagovornikom zakonodaje, ki jo podpirajo le zaradi lastnih interesov in všečnosti nekaterih posameznikov na ožjem območju. S tem, ko se niso ozirali na izraženo voljo občinskih svetov, stališč Državnega sveta in stališč večine županov slovenskih občin (torej na voljo aktualnih političnih akterjev), so si v očeh državljanov in državljank Slovenije prislužili ponovno zaupanje, in kot pravite sami, volivci bodo odločili. Sama zaupam le njim in verjamem v njihovo preudarnost in razsodnost, kajti za to, da uvidiš nepotrebno trošenje proračunskega denarja namesto racionalne rabe, ne potrebuješ visokih šol, ni potrebno biti bogat ali biti politik, potrebuješ le zdrav razum in razširjen (kot pravite vi, vseslovenski) pogled na projekt pokrajin.
Skratka, v stranki Zares - nova politika (in verjamem, da marsikateri nestrankarski državljan) menimo, daje vladni predlog svežnja pokrajinskih zakonov nesprejemljiv in neracionalen. Prepričani smo, da je predlagano število 14 pokrajin občutno previsoko, da pristojnosti bodočih pokrajin niso dovolj domišljene, viri financiranja pa nezadostni. V Zares smo predlagali tudi razpis posvetovalnega referenduma o številu in območjih 14 pokrajin, ker menimo, da je to vprašanje, o katerem bi morali odločati oziroma presojati državljanke in državljani neposredno, saj gre za pomemben proces, ki bo bistveno zaznamoval življenje ljudi.
V Zares smo prepričani, da je regionalizacija Slovenije nujna, vendar ne za vsako ceno oziroma ne z ustanavljanjem nefunkcionalnih, neživljenjskih pokrajin. Podpiramo 6 do maksimalno 8 pokrajin s prenosom financiranja nanje in z drugačnim sistemom volitev v njihove organe odločanja. Torej je treba zakonodajo najprej ustrezno spremeniti in se šele nato iti volitev. Ni potrebno hiteti, ker lahko naredimo več škode, kot če pokrajin ta trenutek (v tem mandatu) ne uvedemo. Kdor postaja oblasten, izdaja, da še nikoli ni pošteno razmišljal.
Mag. Silvestra Klemenčič, podpredsednica Podravskega pokrajinskega odbora
Zares - nova politika
Prejeli smo ►
Pismo ormoškemu županu
Še danes sem pod vtisom včerajšnje seje in Vam iskreno povem, da Vam takega načina vodenja seje nikoli ne bom pozabil in ne odpustil! Tokrat pa ste s svojimi koalicijskimi partnerji resnično prekoračili vse meje normale!
Žalostno je predvsem to, da na tak način izigravate mene, ki sem v preteklosti za Vas in za Vašo izvolitev naredil vse, kar sem lahko, kar je bilo v moji moči in v okviru mojih zmožnosti! Na sami seji ste povedali, da nisem naredil tako dosti! - Hvala Vam! - S tem stavkom ste dejansko dokazali ves svoj primitivizem! Očitno se ne zavedate, da sem kljub obilici dela na kmetiji pustil vse, ne vem števila odojkov, ki sem jih očistil, nasolil, jih peljal ob 23. uri v pekarno Stara Nova vas na peko, zjutraj ob sedmi uri sem moral ponovno biti tam, da sem jih še vroče prevzel in jih peljal v Ormož! Mislim, da ni potrebno seštevati kilometrov, saj že napisane besede povedo prav vse. O vonju v avtomobilu, ki nikakor ni primeren za prevoz hrane, pa raje ne bom pisal, saj je to Vam vseeno, v njem sem se vozil jaz in moja družina, pač smo potrpeli... Ne bom sešteval litrov vina, ki sem jih dal, dal od srca, v iskrenem upanju na boljše in lepše čase na političnem področju naše občine! Danes pa spoznavam, da sem to delal zastonj, pravzaprav le zato, da ste si Vi in še nekateri nabirali politične točke, da ste zmagali na volitvah. Sedaj pa morate imeti nekoga, ki ga povsem zaničujete! Ne želim Vam pisati o vseh žebljih in o vsem času, ki sem ga potratil za izdelavo panojev, povedali ste, da jih je bilo malo! Res je izkazovanje hvaležnosti z Vaše strani na mestu! Spomnite se, kako ste v drugem krogu županskih volitev k meni pripeljali svoje plakate, zraven Vas je bil še dr. Simon Kolmanič. Bilo je kar precej hladno, pripeljali in odpeljali ste se v toplem avtu, jaz pa sem ostal sam s plakati, za katere sem ponoči naredil panoje in jih naslednji dan zjutraj razobesil. Ja, vse to sem delal, in to zato, da mi sedaj s kršitvami zakonov o lokalni samoupravi in s kršitvami poslovnika kažete moč!
Vaši somišljeniki mi celo očitajo, da ne vem pisati! Zato pa izhaja Ormoški glas tako pogosto, sedaj ko sem izstopil
iz koalicije. Samo si poglejte prejšnje številke in se prepričajte, kaj so napisali Vaši sedanji partnerji, pa tudi Vi, in potem se lahko resnično zamislite nad visoko pismenostjo in sposobnostjo pisanja teh, ki mi malodane očitajo nepismenost!
Za konec pa samo še to: na hodniku ste mi rekli, da se me ne bojite. Tega niti ne pričakujem, jaz Vas ne želim ustrahovati, ker nisem primitivec in ne kreten, ki bi izkazoval svojo moč na kakršen koli način! Meni so vrednote spoštovanje ljudi, zakonov in argumentov! Vam pa vladanje za vsako ceno! Zakaj ob srečanju z mano povešate pogled? Zakaj se me ogibate? Vem, zavedam se, da Vas je sram! Kljub temu pa se trudite, in to z vsemi močmi, da me čimbolj osramotite, očrnite in diskriminirate!Zavedajte se pa predvsem tega, da je pred Vami življenje, pred Vami je čas, in da se v prostoru, kjer živite, ne boste mogli izogi-bati"Lucija" v nedogled! Zavedajte se, da odraščata moja sinova, ki skupaj z mano in mojo ženo tudi na svoji koži občutita te krivice, ki mi jih delajo ljudje, ki se skrivajo za krščanstvom! Odraščata torej moja sinova, ki sta podedovala tudi gene svojega očeta, tudi njiju boli krivica, ki mi jo delate! Če Vam ne bom mogel v obraz iz oči v oči povedati vsega tega jaz, se zavedajte, da sta za mano Ludvik in Filip! To pa pomeni, da se boste v dokaj bližnji prihodnosti morali ogibati več ljudem, ki so jim vrednote tisto, kar sem Vam že napisal.
Sedaj Vam je lepo, ste župan, ki vlada, ste človek, ki ima moč, je rad v središču pozornosti, ki dobesedno uživa, ko se mu udinja ogromno število njegovih občanov! Koliko je to vredno, pa boste občutili takoj zatem, ko boste šli z županskega mesta! "Luci" bo še vedno ostal isti "Luci", ki se ne bo udinjal nikomur, nisem se Viliju, ne bom se Vam. V menije preveč ponosa, pa čeprav nisem končal gimnazije, kar ste mi očitali, ker tega nisem niti poskušal .
Ob koncu Vam ne mislim in nočem pošiljati pozdravov, pač pa bom končal z besedami:
SRAM VAS BODI!!!
Bogomir Luci
Zanimivosti
Posvetlitvene kreme nevarne za zdravje
London, 15. februarja (STA) - Britanski zdravniki so izdali opozorilo pred uporabo krem za posvetlitev kože, potem ko je ena od uporabnic hudo zbolela, saj je bil v kremi dodan močan steroid, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ženska je bila prekomerno debela, dobila je tanko in poškodovano kožo, poleg tega pa je trpela tudi zaradi izjemne oslabitve mišic.
Poleg naštetih težav se je ženska v zadnjem letu in pol soočala tudi s težavami z zanositvijo. Zdravniki so domnevali, da gre pri pacientki za motnjo imenovano Chushingov sindrom, ki jo povzroča motnja delovanja hipofize. Testi krvi pa so pokazali, da očitno ne gre za omenjeno motnjo, saj je žleza delovala normalno.
Po nadaljnji preiskavi je pacientka priznala, da že sedem let uporablja posvetlitveno kremo, ki je ni kupovala v lekarni, ampak v lokalni trgovini, ki ni pooblaščena za prodajo tovrstnih izdelkov. Krema je vsebovala steroid Clobetasol, ki ga običajno uporabljajo proti luskavici in ekcemom. Pacientka je ob tem še pojasnila, da je porabila približno 60 gramov kreme na teden.
Britanski zdravniki, ki so preučevali omenjen primer, so nato izdali opozorilo pred tveganjem pri uporabi prepovedanih kožnih "belil". Zapisali so še, da gre pri prodaji tovrstnih krem za izredno donosen posel, kreme pa lahko vsebujejo strupene snovi, pred katerimi uporabniki največkrat niso opozorjeni.
Posvetlitvene kreme so najpogosteje v uporabi v nekaterih delih Azije, Afrike in na Bližnjem vzhodu, kjer svetlo kožo povezujejo z večjo privlačnostjo.
Hakeem Olajuwon bo dobil spomenik
Houston, 15. februarja (STA/AP) - Košarkarsko moštvo severnoameriške lige NBA Houston Rockets bo svojemu nekdanjemu zvezdniku Hakeemu Olajuwonu 11. aprila postavilo spomenik. Kip bo stal pred dvorano ekipe. Olajuwon je z Raketami leta 1994 in 1995 osvojil šampionski prstan za naslov prvaka, v obeh finalih pa je bil izbran za najkoristnejšega igralca.
"Hvaležen sem, da se je klub spomnil name in me počastil s takšno gesto. Mislim, da se več ne da doseči. Res sem počaščen ... Uau, mislim kar spomenik ..." je bil od novici kar malo v zadregi Olajuwon, ki se je od aktivne kariere poslovil leta 2002.
Na sodišče zaradi zaročnega prstana New York, 15. februarja (STA) - Ameriški multimiljonar, 78-letni bančnik Gerald Tsai ml., ki je bil pred časom zaročen z nekdanjo svakinjo ameriškega predsednika Georgea Busha, Sharon Bush, sedaj od nje sodno zahteva vračilo prstana z 11-karatnim diamantom, ki je po njegovih besedah vreden slabih 300.000 evrov.
Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP sta se Tsai in 55-letna Busheva za poroko odločila oktobra 2006, ko je Tsai zaročenki tudi kupil diamantni prstan. Zanj naj bi tedaj odštel nekaj manj kot 170.000 evrov. Seveda je Tsai kot izkušen bančnik pri sedanjih zahtevah upošteval tudi inflacijo in druge dejavnike, zaradi česar je cena za prstan sedaj precej višja.
Odvetnik Busheve David Berg je ob tem dejal, da je sicer seznanjen z zaroko in zgodbo o prstanu, ne pa tudi s problemi in tožbami, ki se odvijajo v teh dneh, zato zadeve ni želel komentirati. Zaroko sta zaljubljenca sicer preklicala 23. januarja letos.
Kiribati razglasil največji morski rezervat na svetu
Wellington, 14. februarja (STA) - Tihomorska otoška mikro-državica Kiribati je razglasila največje zaščiteno morsko območje na svetu. V pasu oceanske divjine v velikosti ameriške zvezne države Kalifornija so nedotaknjeni koralni grebeni ter osem koralnih atolov, na katerih živijo številne rastlinske in živalske vrste, poroča ameriška tiskovna agencija AP. 410.500 kvadratnih kilometrov veliko zaščiteno območje okoli otočja Phoenix leži približno na pol poti med Havaji in Fidžijem in skriva tudi podmorske gorske grebene. Namenjeno naj bi bilo zaščiti enega od zadnjih nedotaknjenih ekosistemov koralnih arhipelagov na svetu. "Koralni grebeni ter ptičja populacija na otokih so enkratni, človeška roka pa se jih praktično še ni dotaknila. Gre za resnično divjo naravno lepoto," je ob razglasitvi rezervata dejal kiribaški minister za okolje Tetapo Nakara. Minister upa, da jim bo uspelo do konca leta začeti polno izvajati predpise v zvezi z območjem. Namen je v otoško državico, v kateri živi okoli 105.000 ljudi, privabiti čim več turistov. Večji turistični promet naj bi nadomestil gospodarske izgube zaradi krčenja obsega ribolova na območju. Kiribati je tako leta 2001 od prodaje dovolilnic za ribolov zaslužil 33 milijonov ameriških dolarjev, sedaj pa se bodo ti prihodki zmanjšali.
Vlada je že vložila tudi prošnjo, da bi območje uvrstili na seznam Unescove svetovne dediščine.
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
porova juha, ajdova kaša v solati SREDA
krompirjeva omaka, hrenovke ČETRTEK
"hitri" kotleti*, solata PETEK
kisla repa s smetano, fižol SOBOTA
piščančja obara, rižev narastek z jabolki NEDELJA
goveja juha z rezanci, dunajski zrezki s slanino**, riž, rdeča pesa v solati PONEDELJEK
zelenjavna juha, goveje meso v solati (uporabimo govedino iz nedeljske juhe)
*"Hitri" kotleti
Sestavine: 4 kotleti (dobro je imeti kakšnega več), kos poljubnega sira, olje, sol, poper.
Pečico vklopimo na 180 stopinj Celzija. Pekač pokapamo z oljem, kotlete solimo in
Foto: Alenka Smigoc
popramo, jih položimo v pekač, po vrhu naribamo sir, pokrijemo pekač s folijo in pečemo pol ure. Nato folijo odpremo in kotlete še za deset minut zapečemo.
**Dunajski zrezki s slanino
Sestavine: zrezki (običajno za eno osebo en zrezek - odvisno od velikosti), moka, jajca, drobtine, na rezine narezana slanina in sir (kolikor zrezkov, toliko slanine in sira).
Osoljene zrezke pripravimo kot običajno za dunajske zrezke, tj. osoljen zrezek povaljamo v moko, jajce in drobtine. Zrezek spe-čemo v olju ali na masti. Ko imamo pečene vse, damo na vsakega najprej rezinico slanine in na to še rezinico sira (sir in slanina naj bosta približno tako velika, kot je zrezek). Zložimo jih na pekač in jih damo peč v že prej ogreto pečico na 180 stopinj Celzija za toliko časa, da se sir raztopi. Namesto svinjskega mesa lahko uporabimo tudi piščanč-je ali puranje prsi.
Pripravila: Alenka Šmigoc
Iskrice
B
Bolje je živeti kot umreti bogat.
-k-k-k
Hvaležen sem za budilko, ki se oglasi vsako jutro, ker to pomeni, da sem živ.
•k-k-k
Odsotni so krivi za vse.
-k-k-k
Ne zaupajte ljudem, ki so pametnejši od vas.
-k-k-k
Mladost imamo, da delamo neumnosti, starost pa, da jih obžalujemo.
-k-k-k
Lahko bi bil pameten, pa nisem tako neumen.
-k-k-k
Pri nas je malo brezposelnih, zato pa več brezdelnežev.
-k-k-k
Roke spadajo k telesu, ne k delu.
-k-k-k
Duh se ne da popisati s kredo ali z ogljem.
-k-k-k
Človeštvo ni krona vesolja.
-k-k-k
Zakaj zajoka dojenček ob rojstvu, če je res življenje lepo?
-k-k-k
Resnica je podobna koprivi: če se je dotakneš, te zbode, če pa jo krepko držiš, ti nič ne more.
Jezusov poklic
"Kaj je bil Jezus po poklicu?"
"Študent! S 30 leti je stanoval pri starših, imel je dolge lase, in če je kaj naredil, so takoj rekli, daje to čudež!"
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
ISTOLETNIK
PREBIVALKA KITAJSKE
TOVARNA VOZIL V ULMU
JOSIP STRITAR
SREDIŠČE MOLDAVIJE
ŽANJEC, ŽNJAČ
AVSTRIJSKI KOLESAR (FRIEDRICH)
ALFI NIPIČ
VPIS V POSLOVNO KNJIGO
FINSKI SLIKAR
(JUHO)
STUART (KRAJŠE)
JASTREB (BRKATI)
KONJSKA ODEJA, KOCA
TONE ANDERLIČ
STEROID
TELIČEK
RIMSKO AVTOBUSNO PODJETJE
POLOŽAJ OROŽJA PRI SABLJANJU
ANTIČNO MESTO
IRENA OMAN
NABRANOST NA TUJEM
KRAJ V ŠVICI
LIJAKASTO REČNO USTJE
BURMANSKI POLITIK
AM. SLIKAR (THOMAS)
NEOD-VRNLJIVA USODA
KRAJ PRI ŽALCU
ČLOVEŠKA VRSTA
SPOJEN SESTAV
ANA SASSO
ČEŠKI FEBRUAR
PODROČJE V DAMASKU
SLAVKO BERAVS
NAŠA PEVKA IZ ČRNOMLJA
DEL LJUBLJANE
TEŽKO DELO
ALENKA MAVEC
HARMONIKAR (LOJZE)
AFRIŠKA OPICA
SILVA RAZLAG
ALENKA, LENKA
KALIFORNIJSKO PLEME
SLAVKO AVSENIK
PTICA NJORKA
ŠKOTSKO JEZERO ZNANO PO POŠASTI
URADNI ČASOPIS SVETEGA SEDEŽA
"Odrezali so ti obe nogi!" je rekel Mujo.
"Pa dobra novica?" je vprašal Haso.
"Se spominjaš, da je bila v mladosti tvoja največja želja, da bi imel tako velik penis, da bi se ti vlekel po tleh? No, zdaj se ti je ta želja uresničila!"
Taščin pogreb
"Šef, jutri bi želel izostati z dela."
"Zakaj pa?"
"Ker želim iti na taščin pogreb."
"Prosti ste. Le kdo si ne bi želel iti na taščin pogreb!"
Pomoč častnikov
Vojaški kamion, ki se je vračal z vojaških vaj, je obtičal v blatu in se ni mogel več premakniti. Za njim se na cesti pojavi vojaški terenski avto, v katerem so sedeli štirje visoki častniki.
"Sedaj bomo pa mi pomagali!" je rekel najvišji po činu. Vsi štirje stopijo za kamion, potiskajo, potiskajo, voznik pritiska na plin ... Potiskajo ... Končno jim je uspelo.
"S čim pa je natovorjen ta kamion, da je tako težak?" brez sape vpraša eden od oficirjev.
"S 26 rekruti!" odgovori voznik tovornjaka.
Mladina
Mama se prijateljici pritožuje nad svojo odraščajočo hčerko: "Današnja mladina je grozna! Samo mojo hči poglej! Petnajst let je stara, pa ima že resnega fanta, na moj enaintrideseti rojstni dan je pa pozabila!"
Tašča
Francelj reče Tonetu: "Vedno ti nori vici o taščah. Jaz se s svojo taščo odlično razumem."
"Kje pa živi?"
"V Nemčiji."
Uresničena želja
Mujo je obiskal prijatelja Hasa, kije bil v bolnici operiran in se je ravno tisti trenu-tekprebudil iz anestezije.
Vprašal ga je: "Haso, zate imam dve novici: dobro in slabo. Katero naj ti najprej povem?"
"Slabo!" je rekel Haso.
Nalivno pero - svinčnik
Ko je NASA začela pošiljati astronavte v vesolje, so ugotovili, da nalivno pero in kemični svinčnik ne bosta delovala pri ničelni gravitaciji. Črnilo ne bo teklo navzdol proti pisalni površini. Da bi rešili problem, so najeli agencijo Andersen Consulting. Porabili so desetletje in 12 milijonov dolarjev, da so razvili pero, ki je delovalo pri ničelni gravitaciji, obrnjeno navzdol, celo pod vodo in v temperaturah pod 300 stopinj ter praktično na vse mogočih površinah, celo steklu.
Rusi so uporabljali svinčnik.
Skromnost
"Ljubi, oba bova morala začeti bolj skromno živeti. Ti boš nehal piti, jaz pa ti bom prepovedala kajenje."
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: osama, stran, Trani, vagon, sladoled, AK, parfumar, nasrše-nost, abortus, Sis, stranka, rima, čofot, parastos, Ogamba, ul, Mill, Ove, ban, Gruzija, kist, AV, Rita, kritik, Antron, olistanje, arnika, Dakar, Aar, Dimač. Ugankarski slovarček: AKTAJON = grški mitološki lovec; ASNER = ameriški filmski igralec (Edward, 1929 - ); ATERNO = italijanska reka, ki se zliva v Jadransko morje; EMLER = češki zgodovinar (Josef, 1836 - 1899); NAIR = indijska filmska igralka (Mira, 1957 - ); SKRT = slovenski risar stripov (Edi); TOVAR = hrvaški otoček v Kornatih; TRAAT = estonski pisatelj (Mats, 1936 - ).
íPoíHulajtz naí na íuítoumm íjitztu.1
RADIOPTUJ
uči ¿fiictu
www.radio-ptuj.si
X
Govori se ...
... da občanom Dornave očitno primanjkuje prostora in novih idej, saj še vedno ne vedo, ali naj bi se sestajali pri lipi ob cerkvi ali pri vili Lipa, da o tem, na katerem dvorišču naj bi stal njihov trg, ne govorimo.
... da si nekateri župani v želji, da bi ostali zapisani zgodovini, pač gradijo raznorazne arhitektonske spomenike, drugi, bolj premišljeni, pa raje domove za ostarele. (za vsak primer).
... da so nekim policistom Muretinčani (ali Muretin-čanke) očitno zelo pri srcu, saj skoraj ne mine dan, ko jih ne bi s kakšnim radarjem ali marico pričakali na kateri od znanih lokacij.
... da ptujskim klečečim uvoženim beračem sploh ne more biti tako slabo. Kako si sicer razlagati dejstvo, da jih na delovno mesto in domov vozijo s
prestižnimi avtomobili.
... da so logistične inzdrav-stvene težave ptujske kolesarje na Kubi le še okrepile. S tremi zaporednimi zmagami so potrdili znani rek: Kar nas ne uniči, nas okrepi.
.. da se je naša novinarska kolegica pri - milo rečeno - ne več prav rosno mladih letih odločila prvič stopiti na smuči. Ohranili jo bomo v lepem
spominu.
Vidi se ...
... da je mila zima naklonjena tudi ptujskim komu-nalcem, saj namesto da bi se potili ob metanju snega s pločnikov, enostavno pome-tejo tistih nekaj papirčkov in čikov ter rečejo še kakšno - morda o višjem plačilu ali o pomladi.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Nataša Gabrovec
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat je na fotografiji Ana. Med krajšanjem prostega časa jo je slikala Nataša Gabrovec.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
		1		2				
	7		5		6			2
	9		1	4		6		5
		6		9	1			
	4			7		9	2	
			2		4	3		
8	6		4			5		
		3				4		6
	1	4	3		7		8	
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©	€€	000
Bik	vv	©	€€€	000
Dvojčka	¥»¥	©©	€	0
Rak	V	©©©	€€	00
Lev	¥»¥	©	€€€	00
Devica	V	©©	€	000
Tehtnica	VVV	©	€€	000
Škorpijon	VV	©	€€€	00
Strelec	VV	©©©	€	00
Kozorog	V	©©©	€	000
Vodnar	VVV	©©	€€€	00
Ribi	V	©©	€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 19. februarja do 25. februarja: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do sobote, 22. februarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec iz prejšnje številke je: Lara Zupanič, Nikova 10, 2000 MARIBOR.
Pa veliko zabave!
Anekdote slavnih
V filmu Umor Trockega je angleški filmski igralec Richard Burton (barton) snemal prizor z Alainom Delonom, ki je kot živčen morilec mahal okrog sebe s sekirico za drobljenje ledu. V nekem trenutku je z njo zamahnil nevarno blizu Burtonove glave.
"Pazi, kaj počneš, je zavpil dvakratni mož Elizabeth Taylor. Francoskih igralcev je povsod polno, tako da enega ne bi bilo škoda; ampak če ubiješ mene, bo s tem umrla šestina vseh vali-žanskih igralcev na svetu!"
Neki zdravnik je slavnega anglo-irskega književnika Jonatha-na Swifta ozdravil hude bolezni. Pisatelj Guliverjevih potovanj mu je rekel: »Nikoli ne bom pozabil, kaj ste storili zame. Dolgu-jem vam življenje.«
»Prav,« je rekel zdravnik, »vendar mi dolgujete tudi dvajset obiskov na domu.«
»Ah,« je hitro dodal pisatelj, »kakor hitro bom lahko hodil od doma, vam bom vsak dan vrnil po en obisk. Vi samo pripravite dober čaj."
Ameriški avtomobilski kralj Henry Ford se je peljal v svojem majhnem avtomobilu. Pripeljal je do drugega forda, ki je imel okvaro in je stal ob cesti. Šoferju je ponudil nadomestne dele, ki jih je peljal s seboj in avto je bil brž popravljen. Lastnik se mu je zahvaljeval in mu ponudil pet dolarjev.
Ford je denar z nasmehom odklonil: "Ne, ne, hvala. Ne potrebujem denarja, meni se prav dobro godi."
"Oprostite, tega pa ne morem verjeti, gospod, sicer bi si kupili boljši avto kot je Fordov."
Francoski kralj Henrik IV. je imel nadvse rad svojega konja in je zagrozil, da bo dal ubiti tistega, ki mu bo prvi sporočil, da je konj poginil. Ko se je to res zgodilo, je prišel k njemu neki Gaskonjec in začel: "Vaš konj, oh, vaš lepi konjiček ..."
"Je poginil?" je ves iz sebe vprašal Henrik IV.
"Takoj boste obešeni veličanstvo," je povzel Gaskonjec", ker ste si prvi sporočili to novico."
Ko je nemški pesnik Heinrich Heine govoril o življenju po smrti, je dejal: "Pekla se ne bojim. Bojim se tega, da bi dobil, če pridem v raj, prostor poleg kakega cepca."
Avtor Guliverjevih potovanj, irski književnik Jonathan Swift, je imel tako rad potegavščine, da je nekoč plačal časopisni oglas, s katerim je vabil bralce v neko prodajalno, kjer naj bi bila naslednjega dne dražba, ki je potem v resnici sploh ni bilo.
Ptuj • 138. letna konferenca v znamenju prelomnice
Bodo ptujski gasilci gradili nov dom?
Predsednik prostovoljnega gasilskega društva Ptuj Martin Vrbančič je v petek, 15. februarja, na 138. rednem občnem zboru javnost presenetil z izjavo, da zaradi zapletov in namernega oviranja prenosa lastništva Gasilskega doma Ptuj na PGD Ptuj, pa tudi zaradi dotrajanosti sedanje stavbe resno razmišljajo tudi o izgradnji novega gasilskega doma, saj ga nujno potrebujejo.
Še posebej je dom potreben zato, ker je PGD Ptuj zaradi dobre opremljenosti, odlične usposobljenosti ter vse večjega obsega dela po sklepu vlade RS razglašeno za enoto posebnega družbenega pomena in ker so s strani uprave za zaščito in reševanje zadolženi tudi za posredovanje v prometnih nesrečah, bodo storili vse, da bodo prenos lastništva čimprej uredili, da bodo sedanji dotrajan gasilski dom popolnoma prenovili, nekoliko dogradili ter mu dodali novo vzgojno vsebino. Če ureditve lastništva ne bodo dosegli
Foto: M. Ozmec
Predsednik PGD Ptuj Martin Vrbančič (stoji v ozadju) je presenetil z novico, da bodo zaradi zapletov pri lastninjenju sedanjega pričeli graditi nov gasilski dom.
Prva dva meseca brez naročnine!*
Pločevinka vsebuje prenosni USB-modem ali podatkovno PC kartico, ki omogoča hitrosti prenosa podatkov do 3.6 Mb/s. Namestitev na prenosni ali namizni računalnik je hitra in enostavna. Cena UMTS naprav za prenos podatkov je odvisna od izbire paketa (Mini, Maksi, Mega in Giga), ki se med seboj razlikujejo po mesečni naročnini in vključeni količini brezplačnega prenosa podatkov (od 0 do 10 GB).
* Ob nakupu USB-modema Option GlobeSurfer iCon 7.2 ali PCMCIA-kartice Option Globetrotter GT MAX 7.2 Ready in hkratnem podalj{anju naro~ni{kega razmerja za 24 mesecev, prva dva meseca ne zara~unavamo mese~ne naro~nine za izbrani podatkovni paket.
Akcija traja do odprodaje zalog.
V
f
zelo enostavna namestile V in uporaba
Mobitel UMTS I (fn)
za sa»-- C« 0,01^
USB-Modem
Option GlobeSurfer iCon 7.2
Za priklop na širokopasovni internet je potreben ustrezen signal Mobitela ali tujih pogodbenih operaterjev. S signalom Mobitel GSM je pokritega 99,4 %, z Mobitelom UMTS 72,8 % prebivalstva Slovenije. **USB-modem ali PC podatkovno kartico lahko kupite za samo 0,01 EUR ob sklenitvi/podaljšanju naročniškega razmerja Mobitel GSM/UMTS za 24 mesecev in ob naročnini na Giga paket za prenos podatkov. Ponudba velja za vse, ki nimate veljavnega aneksa UMTS št. 14/2005. Ostale cene in pogoje nakupa preverite na www.mobitel.si/instantinternet
PCMCIA-Kartica
Option Globetrotter GT MAX 7.2 Ready
WWW.MOBITEL.SI
Mobitel UMTS
Nova generacija mobilnih telekomunikacij
@
kmalu, pa bodo skupaj z MO Ptuj nadaljevali že začeto akcijo za iskanje nove lokacije ter izgradnjo novega gasilskega doma. V omenjenih prizadevanjih je člane PGD Ptuj takoj podprl tudi župan mestne občine dr. Štefan Čelan, ki je poudaril, da je na prizadevne člane gasilske enote Ptuj zelo ponosen, pridružil pa se mu je tudi mag. Janez Merc, vodja urada župana in splošnih zadev v MO Ptuj.
Že dalj časa v gasilskem društvu Ptuj načrtujejo tudi nabavo hidravlične avtomobilske lestve, ki je nujno potrebna za gašenje in reševanje iz višjih nadstropij, pripravljajo tudi spremembo statuta, s čimer bodo potrdili novo organizacijsko strukturo ter sistem vodenja in dela v društvu. V tretjem četrtletju letošnjega leta
pa bodo pričeli aktivnosti, ki naj bi jih končali v letu 2010, ko bodo praznovali okroglo 140-letnico društva.
Več o zapletih v zvezi z ureditvijo lastništva gasilskega doma Ptuj ter seveda o lanskih, letošnjih in načrtovanih aktivnostih pa v petkovem Štajerskem tedniku.
-OM
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »104,3
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
- tudi za dohodke nižja od 400 EUR ■ poplačamo vam stara kredite
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na I 051 804 324
INOVATIVA, Milena Prapotnlks.p, Plvkova ulica 19/a, 2250 PTUJ
Sava-GTI, d. o. o., PTUJ Rogozniška c. 32
2250 PTUJ
Smo uspešno podjetje na področju izdelave gumeno-tehničnih izdelkov za avtomobilsko industrijo. Delujemo v okviru Poslovne skupine SAVA. Ponosni smo na našo dolgo tradicijo predelave gume na Ptuju (vse od leta 1964) in prepričani smo, da bomo s kombinacijo dolgoletnih izkušenj ter novih strokovnih znanj še naprej ostajali ugleden svetovalec in izdelovalec elastičnih elementov različnim dobaviteljem.
Za doseganje zastavljenih ciljev potrebujemo novega sodelavca ali sodelavko za aktivno iskanje in pridobivanje novih odjemalcev na najrazvitejših trgih EU, za pripravo tehničnih ponudb, svetovanje, vzdrževanje in poglabljanje odnosov z obstoječimi kupci.
Objavljamo prosto delovno mesto
VODJA PRODAJE
Pričakujemo kandidate z:
-	univerzitetno izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri,
-	aktivno znanje angleškega in nemškega jezika,
-	obvladovanje okolja Windows,
-	delovne izkušnje na prodajnem področju,
-	izkušnje na področju vodenja,
-	primerne psihofizične lastnosti.
Cenimo: samostojnost, komunikativnost, etičnost in prijaznost, objektivnost, samostojnost pri uvajanju novih metod dela. Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za nedoločen čas. Ce ste se prepoznali v naših pričakovanjih in željah, ste pripravljeni sprejeti izziv, pošljite ponudbo z dokazili v 14 dneh od objave razpisa na naslov:
Sava-GTI, d. o. o., Rogozniška c. 32, 2250 Ptuj.
Vaše ponudbe bomo obravnavali zaupno in vas obvestili o izbiri v 30 dneh po odločitvi.
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 12. 2. 2008, opr. št. st 49/2007, v stečajnem postopku nad dolžnikom BAR RIBICA, »AVTO DEJAN« - AVTOMEHANIKA, Marijan Vrbančič, s.p.-v stečaju. Prvenci 17, 2281 Markovci
objavlja
4. PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje je:
• kmetijsko zemljišče: gozd v izmeri 6.898 m2, št. parcele 87; njiva v izmeri 1.602 m2, št. parcele 169/1; travnik v izmeri 2.928 m2, št. parcele 170/1; pašnik v izmeri 2.930 m2, št. parcele 171/1, vse vpisano pri vi. št. 98, k. o. Prvenci; njiva v izmeri 3.553 m2, št. parcele 28/1, vpisano pri vi. št. 275, k. o. Prvenci; idealni delež - 1/2 gozda v izmeri 7.157 m2, št. parcel 91/4 in 91/5, vpisano pri vi. št. 23, k. o. Prvenci, po najnižji skupni prodajni ceni 8.100,00 EUR.
Interesenti morajo ponudbe poslati v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju, z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za Marijan Vrbančič, s.p. - v stečaju«. Ponudniki morajo v tem roku plačati varščino v višini 10 % od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, odprt pri NLB, d. d., Ptuj, št. 021500256852210. Potrjen izvod naloga priložijo ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v sedmih dneh po odpiranju ponudb. Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki predložijo sklep o registraciji v RS. Tuje pravne in fizične osebe lahko kupujejo nepremičnine v skladu s slovenskimi predpisi. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo.
Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petih dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora kupoprodajno pogodbo skleniti v osmih dneh po prejemu obvestila o izboru, kupnino pa plačati v treh mesecih in jo zavarovati z brezpogojno bančno garancijo prvovrstne banke, plačljivo na prvi poziv, v mesecu dni od podpisa pogodbe, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine.
Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Objavljene cene ne vsebujejo nobenih davkov in prispevkov, ki bremenijo kupca.
Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
Prireditvenik
Torek, 19. februar
10.00
18.00
19.30 20.00
Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, ustvarjalna delavnica za otroke
Ključarovci, gasilski dom, tečaj Perutnina, organizira Kmetijska svetovalna služba Ormož
Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, predavanje šole čustvene inteligence Kako uspešno uporabiti moč čustev in misli Ptuj, prostori društva Feniks na Mariborski cesti, uvodna delavnica Celično zdravljenje
Maribor, SNG, drama, Lepa Vida, StaDvo, za abonma Drama in izven Maribor, Velika dvorana narodnega doma, 5. abonmajska predstava cikla »komedija« Duohtar pod Mus!, red zeleni in izven Ptuj, CID, tečaji in delavnice, žongliranje, oblikovanje volne - polste-nje oz. filcanje, začetni tečaj krojenja in šivanja, glinarjenje
Sreda, 20. februar
16.00 17.00
18.00
Pavlovci, Peka kruha Kralj, tečaj Potice, organizira Kmetijska svetovalna služba Ormož
Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, pravljična urica Maribor, SNG, drama, Lepa Vida, StaDvo, za abonma Drama popoldanski in izven
Maribor, Židovski trg 10, Galerija Dlum, odprtje študijske razstave Topologija in likovna umetnost
Maribor, SNG, balet, koncert Mojce Vedernjak, mezzosopran, s pianistko Stefko Perifanovo, KazDvo, za izven
Četrtek, 21. februar
9.30 Ormož, v Osnovni šoli Ormož, lutkovna igrica z gledališko delavnico,
organizira Društvo prijateljev mladine Ormož 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Dnevnik učitelja plesa, za izven 19.30 Maribor, SNG, drama, premiera Medeia, StaDvo, za izven
Zaščita Ptuj d.o.o., Rogozniška c. 13, 2250 Ptuj _	vam nudi
/ffrh brezplačno
opuščene programe delovnih oblačil od 30.1. - 29.2. med 7.00 in 15.00 uro
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA«, OPREMA BARVA				
ALFA ROME01471.9 JTDM	2006	14.990	KLIMA	RDEČA
AUDI A31.9 TDI	2004	14.290	AVT. KLIMA	SREBRNA METALIK
AODI A4 AVANT 1.9 IDI	2002	12.790	DVOJNA KLIM. NAP.	SV. SIVA METAUK
AUDI A61.9 lil	1996	8.190	AVT. KLIMA	ČRNA
BMW 3 COUPE 330 CD	2005	23.990	AVT. KLIMA	SREBRNA METAUK
BMW 3 3181	1994	2.990	KLIMA	BORDO RDEČA MET.
BMW 3 3200	2001	10.390	DVOJNA KLIM. NAP.	ČRNA
CHRYSLER FT CRUISER 2.2 CRD	2004	12.490	KLIMA	SREBRNA METAUK
FIAT PUNTO GRANDE 1.2	2006	8.490	KLIMA	SV. MODRA METAUK
FORD ESCORT 1.41	1999	2.295	TONIRANA STEKLA	SRERRNA METAUK
KIA SGRENTO 2.5 CRDI	2004	17.490	KLIMA	SVETLO SIVA
MERCEDES E 270 CDI	2003	17.990	DVOJNA KLIM. NAP.	SVETLO SIVA
ROVER 4141.6	1997	2.390	KLIMA	DORDO RDEČA MET.
TOYOTA YARIS 1.3	2002	7.490	KLIMA	SREDRNA METAUK
VW PASSAT 1.9 TDI	2006	20.900	DVOJNA KLIM. NAP.	TEMNO MODRA MET.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 86. letu zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča in sestra
Angela Kirbiš
rojena Ogrizek
Z ZGORNJE HAJDINE 71
Od nje se bomo poslovili v četrtek, 21. februarja 2008, ob 15. uri na hajdinskem pokopališču. Žara bo pripeljana v vežico jutri, v sredo, 20. februarja, ob 17. uri.
Žalujoči: vsi njeni
Mar prav zares odšla je tja, v neznano? Kako je mogla, ko sem jaz še tu ...? Nositi moram vsako svojo rano molče, da ne zmotim ji miru.
SPOMIN
Boleč je spomin na 20. februar 2007, ko je prenehalo biti tvoje srce, draga mama
Vera Bakunič
Z RIMSKE PLOŠČADI 14, PTUJ
Hvala vsem, ki postojite ob njenem mnogo preranem grobu in ji prižigate svečke.
Hčerka Mira
OSMRTNICA
Tragično je umrl naš sodelavec
Slavko Horvat
Z ZAGREBŠKE CESTE 19 NA PTUJU
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Zaposleni v Asfalti Ptuj, d. o. o.
		
Mali oglasi		PRODAM živinsko krmo, seno, ota' vo v razsutem stanju v Žetalah. Tel. 031 489 416.
		
STORITVE
IZPOSOJEVALNICA NEJA - izposoja oblek za krst, obhajila, birmo, poroko, valeto. Silvester Šešerko, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja. Telefon 031 258 704.
NEPREMIČNINE
V Moškanjcih prodam zazidalno parcelo, 980 m2, je ob glavni cesti, voda, telefon in elek. na parceli. Cena za m2 je 18 €. Tel. 031 457 707.
PRODAM bukova drva , metrska, z dostavo. Tel. 041 312 621 ali 740 80 18.
NESNICE, rjave, v 19. tednu starosti, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemajo po telefonu 688 13 81, 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM traktor Zetor 62 45, letnik 1988. Telefon 041 937 557.
Edini, ki ostane močan, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
SPOMIN
19. januarja 2008 je minilo 20 let, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, dedek, tast, brat, stric in svak
Ludvik Jurgec
IZ GRADIŠČ 28
Hvala vsem, ki z lepo mislijo počastite spomin nanj, mu poklonite cvetje in prižigate sveče.
Tvoji najdražji
DELO
ČE ŽELITE delati in biti za svoje delo dobro nagrajeni, vam Slovenske novice in Delo nudita delo zastopnika naročniškega oddelka na terenu (tudi mlajši upokojenci). Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh, DELO, d. d., Strossmayerjeva 26/a, 2000 Maribor, (naročnine).
ALBA 2000 ZALOŽBA, d. o. o., Ljubljana, iščemo sodelavca za trženje na znanih prodajnih mestih. Informacije na telefonu 01 438 49 85 ali 041 733 566.
KMETIJSTVO
PRODAM traktor Stajer, letnik 57, 18 KM, dobro ohranjen, cena 1.450 €. Tel. 041 209 780.
BIKCE simentalce kupim. Telefon 041 878 618.
Kje si, ljubi mož, ata, tast in dedek zlati, kje časi so, ko skupaj srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a sedaj te od nikoder ni. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni. Ostala je praznina, ki tako zelo boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in strica
Stanka Bera
IZ CESTE 8. AVGUSTA 5, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala patru Mateju iz Sv. Ožbalta za opravljen cerkveni obred, govornici ge. Veri Kokol, pevcem za odpete žalostinke, zastavonošema, godbeniku za odigrano Tišino ter delavcem pogrebne službe Komunale Ptuj.
Zahvaljujemo se tudi kolektivu Čisto mesto Ptuj, Pripadnikom 14. INŽ. B. HVALA vsem, ki ste bili v najtežjih trenutkih z nami.
Žalujoči: žena Marija, sin Darko z Nado, hčerka Trezika z Dragom
ter vnuka Daniel in Enej
VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI
POSKOČNIH
1.	Ans. VRT - Zakaj nemirna si
2.	Ans. MALIBU - Vnedeljo bom sina krstil
3.	IGOR IN ZLATI ZVOKI - En, dva, tri in štir...
4.	ŠTAJERSKI BARONI - Praznični dan
5.	NOVI SPOMINI - Ženske za volanom
6.	SLOVENSKI ZVOKI - Jezus kristus kak smo žejni
7.	Ans. AJDA - Mušice na zobeh
A f
POP 7 TOP
1.	BRIGITA SULER - Samara
2.	LANGA in CIVILI - Za svobodo divjega srca
3.	REBEKA DREMEU - Vrag naj vzame
4.	TURBO ANGELS-Zabava
5.	MANCA ŠPIK - Še vedno nekaj čutim
6.	EVA ČERNE-Dovolj 7.4PLAY-DJ
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasovnice poiljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: Franc Pernek Slomškova 20.2250 Ptuj
Nikoli več te sonce ne zbudi,
sedaj te nič več ne boli.
Kjer koli si, na tebe mislimo vsi.
ZAHVALA
ob boleči izgubi moža, očeta in dedka
Martina Mikša
IZ ZABOVCEV 16 A
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili ustno ali pisno sožalje. Hvala govornikom, nosilcem gasilskih praporov in velikemu številu gasilcev, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in mašo, moškemu in cerkvenemu pevskemu zboru ter pogrebnemu podjetju Mir.
Posebna zahvala dr. Frasu z onkološkega inštituta, Zdravstvenemu domu Ptuj, dr. Petkovi in patro-nažni službi za blaženje bolečin v zadnjih trenutkih.
Hvala etnografskemu društvu, športnemu društvu in veteranom folklornega društva.
Žalujoči: žena Terezija, sin Dragan in hčerka Martina z družinama
Ptuj • Hud požar na Zagrebški cesti
V	pogoreli hisi našli zoglenelo moško truplo
V	nedeljo, 17. februarja, so nekaj pred 23. uro regijski center za obveščanje v Ptuju obvestili, da je izbruhnil požar na stanovanjski hiši na Zagrebški cesti 19 v Ptuju. Člani PGD Ptuj so med gašenjem na postelji našli napol zoglenelo truplo moškega srednjih let.
Regijski center je takoj po prejemu obvestila alarmiral prostovoljno gasilsko društvo Ptuj, ki je z dvema voziloma privozilo na požarišče tedaj, ko se je ogenj že razširil skozi okna in ko je gorelo že tudi ostrešje. Kot je povedal predsednik PGD Ptuj Martin Vrbančič, kljub hitri intervenciji dvomijo, da so jih o požaru obvestili pravočasno, saj naj bi sosedje po požaru povedali, da so nekateri opazili dim iz te hiše že nekaj po 22. uri.
Tako ptujskim gasilcem kljub dobro zastavljeni požarni akciji goreče hiše ni uspelo rešiti iz objema rdečega petelina, saj je pogorela z ostrešjem vred, pred ognjem pa jim je vendarle uspelo zaščititi obe sosednji stanovanjski hiši, ki se držita skupaj in se z zidovi ter ostrešji stikata.
Čeprav so jim že ob prihodu na požarišče bližnji stanovalci povedali, da je v hiši po vsej verjetnosti njen stanovalec, moški srednjih let, ki je v njej živel, so se lahko gasilci do njega prebili šele po tem, ko so premagali ognjene zublje.
A žal je bilo tedaj zanj že prepozno, saj so po pričevanju gasilcev v postelji našli le močno ožgano in napol zoglenelo moško truplo. Tudi nam je uspelo izvedeti, da naj bi domačini opazili gost dim iz omenjene hiše dejansko že nekaj pred 22. uro; a ker niso bili povsem prepričani, ali gre za požar ali pa le za običajno kajenje iz dimnikov, ker zaradi nizkih temperatur vsi kurijo več kot sicer, ni nihče takoj poklical gasilcev. Po pričevanju domačinov naj bi gasilci po prihodu na po-
Foto: M. Ozmec
Pogled na pogorelo hišo v zgodnjih jutranjih urah z Zagrebške ceste; požar, v katerem so našli napol zoglenelo truplo njenega stanovalca, je izbruhnil v sredinski hiši.
Foto: M. Ozmec
Pogled na isto požarišče z druge, vaške strani, kmalu po tem, ko so na kraj tragičnega dogodka prispeli kriminalisti in forenziki.
žarišče imeli kar nekaj težav z vodo, saj je zaradi nizkih temperatur marsikaj zaledenelo.
V ponedeljek zjutraj so zaradi razjasnitve vzroka požara, predvsem pa zaradi razjasnitve nekaterih drugih okoliščin ter vzroka smrti njenega stanovalca požarišče ob Zagrebški cesti podrobneje preiskovali kriminalistična policija in forenziki s Policijske uprave Maribor. Odrejena pa je bila tudi sodna obdukcija trupla.
Po neuradnih in nam dosegljivih podatkih naj bi v og-
njenih zubljih umrl 42- letni Slavko Horvat z Zagrebške ceste 19, ki je bil zaposlen kot asfalter v podjetju Asfalti
v Ptuju in so ga poznali kot pridnega ter marljivega sodelavca.
-OM
Policisti svetujejo
Ljutomer • Nesreča s smrtnim izidom
Neprilagojena hitrost
usodna za mladeniča
V noči na petek se je na obrobju Ljutomera zgodila prometna nesreča, ki je zahtevala prvo letošnjo smrtno žrtev na območju upravne enote Ljutomer.
Zaradi neprilagojene hitrosti je s ceste zletel 32-let-ni Aleš Kovačič iz Šprinca v občini Razkrižje, poškodbe pa so bile tako hude, da je na kraju nesreče umrl. Po ogledu kraja nesreče so policisti sporočili, da se je Ko-vačič, ki je bil sam v vozilu, pripeljal po regionalni cesti iz Noršincev ter v dolgem preglednem levem ovinku pri tabli, ki označuje pri-četek mesta Ljutomer, zaradi neprilagojene hitrosti v ovinku zapeljal na desno bankino. Na bankini je trčil v reklamni pano in nato v varnostno ograjo, kjer je vozilo dvignilo v zrak. Po dobrih desetih metrih je vozilo
odbilo v kovinski steber ob železniški progi, potem pa se je avtomobil preobrnil na streho in s prednjim delom obstal na železniškem tiru.
Voznik je ostal ukleščen v vozilu, zaradi telesnih poškodb pa je na kraju nesreče takoj umrl.
NŠ
Vlomilci izrabijo vsako nepreveidnost
V zadnjem obdobju na PU Maribor na področju kriminalitete izstopa problematika vlomov. Sicer pa so policisti leta 2007 obravnavali 2.122 vlomov, kar je skoraj enako kot leta 2006 (2120 vlomov). Obravnavani vlomi predstavljajo 11,9-odstotni delež vseh obravnavanih vlomov v R Sloveniji, oz. 15-odstotni delež vseh obravnavanih kaznivih dejanj na območju Policijske uprave Maribor. Preiskanost posameznih vrst vlomov se giblje od 10 do 100 %. Leta 2007 se je povečalo število vlomov v stanovanjske hiše in na gradbišča, ostale vrste vlomov pa so občutno upadle.
Najpogostejši načini vlomov so: plezanje preko balkonov in teras, razbijanje stekla, nasilno odpiranje delno odprtih oken in balkonskih vrat ter trganje ključavnic obešank in lomljenje cilindričnih vložkov. Vlomilci izkoristijo sleherno neprevidnost ali pozabljivost lastnikov, privlači jih priložnost. Praviloma odnašajo gotovino, nakit in tehnične predmete. Enotne formule, kako se obvarovati pred vlomilci ni. Z večjim samozaščitnim ravnanjem pa lahko občutno zmanjšamo priložnosti in s tem tudi število vlomov.
Nekaj preventivnih nasvetov: pomisliti je potrebno, ali so okna in vrata dobro zaprta; ali so ključi v ključavnicah, ko smo pri nočnem počitku; ne zaklepati notranjih vrat in pohištva; ne puščati ključev pod predpražniki, v poštnih nabiralnikih ali pod cvetličnimi lončki; ne spuščati rolet; pospraviti lestve, zaboje, orodje; ne puščati vidnih sporočil in sporočil na telefonskem odzivniku o naši odsotnosti; vrednejše predmete shraniti na varna mesta; ne puščati vrednejših predmetov v avtomobilih, na vidnih mestih; v mraku in nočnem času, ko nismo doma, je priporočljivo imeti prižgano vsaj eno vidno luč v notranjosti hiše; pogovorite se s sosedi o medsebojni pomoči. (Ur)
Osebna kronika
Rodile so: Valerija Plut, Arbajterjeva ul.
7,	Ptuj - Jaka; Ksenja Štegar, Mestni Vrh 6/e, Ptuj - Doris; Oksana Dmytriv, Gabrnik 7, Juršinci - Klemna; Lidija Vičar, Rucmanci 18, Sveti Tomaž - Lariso; Franja Sagadin, Sestr-že 5, Majšperk - Alena; Marija Holc, Potrčeva c. 38, Ptuj - Ambroža; Alenka Jančar, Lešnica 47/a, Ormož - Nina; Marjeta Tušek, Pušen-ci 15, Ormož - Luka; Ksenja Borko, Trška ul.
8,	Središče ob Dravi -Nežo; Ksenja Kosi, Sveti Tomaž 1/a - Saro; Elizabeta Fras, Placar 24/a, Destrnik - Manco; Romana Perc, Vodranci 27, Kog - Lučko; Vesna Čer-ček, Gorišnica 76 - Tin; Teja Praček, Ob ribniku 29, Maribor - Lano; Tamara Črček, Bresnica
9,	Podgorci - Žana; Nataša Kerin, Stari trg 1, Ljutomer - Ano-Evo; Sabina Petrovič, Na gaj 27, Miklavž na Dravskem polju - Emo.
Umrli so: Jožef He-bar, Ul. dr. Hrovata 10/
a,	Ormož, rojen 1932
-	umrl 7. februarja 2008; Matilda Jaušovec, Dobrava 8, rojena 1943
-	umrla 7. februarja 2008; Alojz Čeh, Dra-govič 54, rojen 1943 -umrl 4. februarja 2008; Jožef Drevenšek, Spodnje Gruškovje 9, rojen 1933 - umrl 6. februarja 2008; Anton Za-dravec, Ul. Borisa Kraigherja 15, Kidričevo, rojen 1924 - umrl 08. februarja 2008; Magdalena Kampoš, Sestrže 13, rojena 1926 - umrla
8.	februarja 2008; Terezija Bele, Župečja vas 1/
b,	rojena 1920 - umrla
9.	februarja 2008; Julijana Janežic, Krčevina 16, Ormož, rojena 1918
-	umrla 11. februarja 2008; Frančiška Vrabič, Draženska c. 2, Ptuj, rojena 1921 - umrla 11. februarja 2008; Anton Belšak, Pestike 28, rojen 1936 - umrl 8. februarja 2008; Ljudmila Belc, rojena Šentak, Ptujska Gora 25/a, rojena 1925
-	umrla 12. februarja 2008; Franc Stergar, Krčevina pri Vurbergu 29, rojen 1921 - umrl 7. februarja 2008; Adela Ferlež, Stoperce 10, rojena 1959 - umrla 10. februarja 2008.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo večinoma sončno. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -2, najvišje dnevne danes od 4 do 9, jutri od 7 do 12 stopinj C. Obeti
V sredo in četrtek bo v vzhodnih krajih večinoma sončno. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno, ponekod v zahodni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo ali rosilo. Pihal bo jugozahodni veter.